St. 35 MM
fsha)«, Uv AsiSkega «L 1 pisma se ne Anton Oerb znaša a mese Za inozemstvo
umu (Wi omi nm pm«
V Trr^u, v soboto 10. Mruaria 1923.
Posamezna Številka 20 cent
Letnik KLVItl
1. Uredništvo: nlica tv. FkaaEUka se pošiljajo ure*-" m
se pošiljajo are*-1 • kk ranKirasa
M-
^ 4- 60.—*
^ uprave it 11-57-
cOINOST
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo « HrokosU ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva ln upravo 11-57.
Utemeljevanje k ropollski pogodbi
Kakcr smo omenili včeraj na tem mestu, je g. Mussol.ni predložil načrt zakona, ki sip odfobruje svetomargeritske -dogovore med Italijo in Jugoslavijo ter daje vladi pooblastilo za izvedbo rapallske pogodbe. Če rbornica sprejme predloženi ji zakon, bo s tem storjen korak k zadnjemu dejanju na mučnem reševanju tega mučnega vprašanja ureditve odinošajev med Italijo in Jugoslavijo.
Utemeljevanje, ss katerim je gospod Mus-solini pospremil ta načrt zakona, vsebuje marsikaj neizpodbitnega in samo ob sebi umevnega- Tako n. pr. njegovo naglašanje, da se državne pogodbe, naj bodo dobre ali slabe, čim so bile podpisane in ratificirane, morajo tudi točno izvršiti. Že iz spoštovanja do same sebe se država ne
sme izneveriti sklenjenim dogovorom in ^ -	u ^ Avstrijo, priznavajo
svojemu podpisu Kdo bi mogel oporekati f^ * bU u pok>žaj vendar-le znose
tej ugotovitvi v izvajanjih gospoda Musso-	-	. T h--------— ,
linija? Če je že v navadnem, zasebnem življenju dana in podpisana beseda obvezna za poed'nce, ka gre za koristi le par zasebnikov, koliko bolj sta obvezna dogovor In podpis med državami, kjer gre za mi-Ijo-ne prebivalcev na obeh straneh! Če bi temu ne bilo take, bi meddržavno življenje viselo v zraku in nikdo ne bi mogel ved!eti danes, kaj prinese jutršnji dan. Na vsak način pa moramo ta odločni korak g. Mus-solinija pozdravljati le z zadovoljstvom. Naj je že rapallska pogodba dobra ali slaba za to ali ono stran, skrajni čas je že, da se ta pogodba izvede, ker sta dosedanja negotovost :m misel na možnosti nevarnih zapletljajev držali duhove na obeh straneh v neprestanem razburjenju in nezaupanju, kar je onemogočalo vzpostavo gospodarskega medsebojnega snovanja, ki ga potrebujeta krvava obe državi. Ta negotovost in medsebojno nezaupanje sta povzročali velike politične nevarnosti in neizmerne gospodarske škode. Ta negotovost je bila v Jugoslaviji eden glavnih vzrokov za nepovoljno stanje valute, Italija pa je trpela škodo na svoji uvozni in izvozni trgovini.
V Mussolinijevem poročilu je važno naglašanje reškega vprašanja- Mussolini govori o izmučenem mestu» in priznava s tem, da je nerešeno Jadransko vprašanje katastrofalno učinkovalo na gospodarski položaj Reke. V tem je priznanje, da Reka neobhodno potrebuje gespodiarske stike z Jugoslavijo. Poročilo naglasa, da se ima končna uredba tega vprašanja določiti potem « prijateljskih sporazumov«. S tem so — po našem mnenju — dobile uradno potrdilo vesti, k\ se širijo te dni, da se namreč rešitev vprašanja luke Baroš in
Poslanska zbornica — Odobritev trgovske pogodbe s Francijo in španskega dogovora
RIM, 9. Današnjo sejo je otvoril Meda ob _	15. Kot prva točka na dnetvnem redu je
Delte poveri posebni razmejitveni komi-|bila ^bbr^tr^ fg*^^
Mussolini priznava nadalje, da so se razne politične struje na obeh straneh izpirale izvedbi rapallske pogodbe. Pri tem pa mu je ušlo kaj dragoceno priznanje, ki je moramo mi Jugosloveni v Julijski Krajini posebna podčrtati. Opozarja namreč na «misel* ne zadovoljne v v Italii, čes da bi morala Jugoslavija — ker ji je Italija priborila* ujedinjenje —	svojim italijanskim državljanom privilegije, ki ne bi bili manjši od onih, lci jih je dafala avstio-ogiska monarhija! Toi je res dragOL ceno priznanje, ki očitno govori, da tu nič res, da bi bila Avstrija podpirala Slovane v Primorju na škodo Italijanov! Ce nezadovoljiieži v Italiji želijo svojim so-p!emenjakom v Jugoslav-ji tak položaj, ka-1 1 —-—avaj o s znosen.
Ne naglašamo tega motrda z namenom, da bi branili avstrijski režim, nočemo trditi, da je bil Ital ijanom pravičen, kakor bi moral biti Ali ta režim je bil krivičen vsem nenemskim narodom in našemu še posebno! Po svojem geslu «divide et impera* )e izigraval en narod proti drugemu in zelo pogostomai avstrijske Italijane proti stremljenjem primorskih Slovanov. Poudariti smo hoteli torej le, kako krivična in neresnična je tista vedno ponavljana trditev, dia je avstrijski režim negoval nas na škodo Italijanov. Ugotavljamo to, ker se hoče s to trditvijo upravičevati tudi sedanjo manjšinsko politiko proti nam.
Naj opozorimo tudi na priznanje v Mus-sclinijevem poročilu, da je dosedanja vna-nja politika Italije spravila državo v neugoden ppložaj. Sedanji voditelj italijanske v nanje politike vidi vzrok za to nepovoljno dejstvo v nedciločenosti pri obraimbi interesov Italije. Mi pa pravimo, da ne zadostuje še, da je vnanja državna politika določna in od&očna, da zavzemlje jasno stališča napram drugim državam, marveč metra biti tudi pametna, smotrena, računajoča z danimi razmerami, potrebami in možnostmi, da ne precenjuje svoje lastne moči! Če ni taka, mora neogibno spravljati država v «neugcdine položaje*.
Gospod Mussolind priporoča torej poslancem s prepričevalnim« argumenti, naj pritrdijo izvedbi rapallske pogodbe. Med temi pa je navedel tudi neki argument, ki pomeni nekako «reservatio mentalis», nekak pridržek. Tolaži namreč na dveh mestih, da pogodbe niso večne, da niso nepopravljive, da so le nekake etape v meddržavnem življenju, ter poudarja, da šele izkustva izrečejo definitivno sodbo o sedanjih dogovorih«
za
Kalila
Italija in ttfiSki ultimatum glede vojnih ladij pred Smirno
RIM, 9. Z oziram na turški ultimatum zaradi odhoda zaveznišk h vojnih ladij iz jmirnskega pristanišča javlja agencija Štefani: cKakor znamo, je Italija direktno prizadeta pri vprašanju turške zahteve po odhodu tujih vojnih ladij fz smirnskega pristanišča, ker se tam nahaja kr. vojna latJja cVenezia*. Evo kratke vsebine razvoja tozadevnih dogodkov: Iz brzojavk, poslanih vladi od kr. konzula v Smirni in visokega zavezniškega poverjenika v Carigradu je razvidno, dia je poveljnik smirnske :>o?adke sporočil poveljnikom tujih vojnih adij potom odnosnih konzulov, da ladjam i nad! 1000 temami ni dovoljeno nadaljnje bivanje v pristanšču. Vsled tega morajo te ladje zapustiti pristanišče dne 7. t. m. opolnoči. Z druga noto z dne 6. t. m. je sporočil isti poveljnik, da morajo omenjene ladje odpluti čim prej, ne da bi čakal prej deločeni rok.
Italijanski, amerikanski, francoski m angleški konzuli ter prizadeta po vel jništva so v uljudnem odgovoru na ti noti sporočili, da so za tozadevni sklep merodiajne nj'.hove vlade, katerim se mora poslati tozadevno sporočilo; medtem se laidje ne bodo premaknile, in vsa odgovornost za eventualne posledice bo padla na turška oblastva. Istočasno so visoki zavezniški poverjeniki v Carigradu posredovali pri tamošnjem guvernatorju Adnanu begu, naj bi brzcjavil v Angoro, da se omenjeni u-kaz prekliče. Adnan beg je brzojavil.
Turški delegaciji v Londonu in Parizu sta tudi predložili note tamošnj'ma vladama z isto vsebino, kakor je bila sporočena dne 5. februarja konzulom v Smirni. Enako rolo je predložila turška delegacija v Rimu ministrstvu vnanjih stvari <ine 7. februarja, ko je imel zapasti rek za odhod vojnih ladij iz Smirne. Ministrstvo vnanjih stvari, k* je bilo že obveščeno od naših zastopnikov v Turčiji in se je bilo že sporazumelo s francosko in angleško vlado, je takoj poslalo našemu zastopniku v Carigrada kom. Ma:ssi navodila za skupen nastop treh zavezniških v'sokih poverjenikov pri turški vladi, kateri naj se sporoči, da njena zahteva ni. v skladu s podožafem, ustvarjenim s premirjem, položajem, ki mora ostati neizpremenjen do sklenitve miru. Vsled tega bodo zavezniške vojne ladje še nadblje zahajale v turške vc*3e in pristanišča in se ne bodo nikakor pokorile ukazom turške vlade.
Sloga med zavezniškimi državami bo
gotovo vplivala na ugodno rešitev vprašanja, vsled česar ni povoda- za pretiravanje njegove važnosti.
Svetomargeritski dogovor odobren v komisiji za vnanje stvari — Mussolinijeve izjave teiki deputaciji
RIM, 9. Včeraj se je sestala komisija za vnanje stvari, ki je nadaljevala razpravo o svetomargeritskem dogovorni. Med drugimi so se udeležiti razprave poslanci Orlando, Dudan, Mod'gJiani, Chiesa, Giunta in Giolitti.
Listi javljajo o poteku seje te-le p odir obnesli: Poslanec Giimta je poudarjal, d!a je njegovor delovanje za obrambo italijanstva ob Jadranu predobro znano, da bi kdo mogel dvomiti o njegovi bolest?, ko mora sprejeti rešitev, ki ne zadiošča popolnoma pravicam Italije. Smatra pa, da se je treba končno otresti sentimentalnosti in stopiti na pelje realnosti Zato se povsem strinja Mussolini jem glede potrebe ratifikacije
C1)0.
brila tudi italijansko-španski dogovor medsebojne trgovske odnosa je obeh držarv.
Današnja seja — Poročilo Orlaoda za odo.
britev svetoflnargeritskih dogovorov
RIM, 9. Na današnji seji poslanske zbor, niče je Orlando, predsednik parlamentarne komisije za zunanje stvari, podal dolgo poročilo o vsebini in temeljih svetomargeritske dbgovorov, ki so bili sklenjeni med Ital ijo in Jugoslavijo kot naravna posledica rapallske mirovne pogodbe. V imenu komisije je Orlando toplo priporočil zbornici, da naj odobri te dogovore.
Veliki iafistovski svet
RIM, 9. Veliki fašistovski svet se bo vršil 12. t. m. Ministrski, predsednik je sestavil za to zborovanje sledeči dnevni red: 1.) Poročilo min. predsednika o notranjem političnem položaju. — 2.) Fašizem in proistozidiarstvo. — 3.) Fašizem v inozemstvu. — 4.) Skupina za šolske zadeve. —
5.)	Skupina za« zrakoplovne zadeve. —
6.)	Skupina za zadeve umetnosti. — 7.) Ustanovitev zveze m-etd fašistovskimi občinskimi in pokrajinskimi sveti.
Zborovanje popolarske stranke odloženo na 8. aprila
RIM, 9. Državni svet stranke popolarov je imel sejo, na kateri se je obravnaval splošni politični položaj. Glede zborovanja stranke so se pojavili glasovi, ki so je hoteli odložiti na nedoločen čas. Prodrl pa je predfog, ki je odložil zborovanje za par tednov ter določil kot dan zborovanja 8. aprila t. 1.
Bivša čraotiofcSka kraljica Milena nevarno obolela
RIM, 9. Bivša črnogorska kraljica Milena je obolela in vzbuja njeno stanje vsled visoke starosti bojazni. Nahaja se s svojima hčerama Ksenijo in Vero v nekem dvorcu blizu Ntce. K njeni postelji sta pohiteli kraljica Jelena in princezinja Jo-landa.
Sleparije s premogom na železnicah
RIM, 9. Visokemu komisariatu za državne železnice je bilo naznanjenih več slučajev neredkrfa nakazil premoga, ki so jih zakrivili nekateri uradniki dodeljeni službi za aprovizaicijoc Ugotovljeno je, da se je premog oddajal raznim špekulantom ki so bili v zvezi z diotičnimi uradniki namesto da bi ga prejemali neposredno kansumenti oziroma zadruge. Uvedena je bila stroga preiskava. Nekateri krivci so že bili naznanjeni sodni oblasti.
Velike poneverbe v Milanu — Železniška uprava odeparjeua za 340.000 lir
RIM, 9. Na računskem odcDellcu železniškega ravnateljstva je bilo aretiranih 16 uradkiikov, ki so skotzi 2 leti izdajali plačilne liste na ime namišljenih oseb ter potem sprejemati dotične zneske zase. Posrečilo sie jkn je csletpariti v tej dobi železniško upravo za nič manj nego 340 tisoč lir.
Neapeljski dijaki bojkotirajo Nittija
RIM, 9. Bivši ministrski predsednik m profesor za politično ekonomijo Nitti je imel te dni začeti tečaj svofh predavanj na univerzi v Neapelju. Fašistovsko .udruženje akademikov je pa smatralo to za profanacijo ter sklenilo, dia bo Nittiju z vsemi sredstvi zabranilo vstop na univerzo.
leznice, generalni ravnatelj dr. Fall z Dunaja in obratni ravnatelj Bračič iz Ljubljane sta sooči odpotovala iz Belgrada. Zastopniki Južne železnice so izrazili ponovno prepričanje, da se vprašanje Južne železnice da lahko rešiti, toda obstojajo gotove tehnične težkoče. Težkoče pa obstojajo več v stališču drugih držav.
svetomargeritskega dogovora, da more imeti vlada popolnoma proste roke v vnanji politiki.
G&olitti je priznal, da rapallska pogodiba ne predstavlja popolnega uresničenja italijanskih aspiracij, poudarjal pa je, da je njegova vlada našla jadransko vprašanje pokvarjeno že cd Nittijeve vlade, katera je bila sprejela mejo pri Senožečah, se je bila odirekiai Dalmaciji in je bila pokvarila usodb Reke, dočim se je njegovi vladi posrečilo prinesti mejo na Snežnik, rešiti Za-der in dati reškemu vprašanju ugodno rešitev.
Tudi Orlando je zagovarjal odobritev dogovora^ Edlino-le poslanec Dud'an je bil proti, poudarjajoč, dia je rapallska pogodba neizvršljiva in da mora dovesti dio vojne med Italija in Jugoslavijo. Večina poslancev pa se je izrazila za odobritev in je poverila j?23tavo poročila g. Orlandu.
Ministrski predsednik je včeraj sprejel reško deputacijo pod vodstvom Danteja Diotallevija, s katero je razpravljaj na dnlgo o izboljšanju stikov med !ta!ijamskimi in reškimi trgovci in indus tria lci. Ministrski predsedm k je poudarjal, da se more reško gospodarsko vprašanje rešiti še-le po izvršitvi svetomargeritskega dogovora, ki bo privedlel da izpraznitve Sušaka- in umaknit ve italijanskih čet od Rečine. Italijanske čete pa bodo še nadalje skrbele za zaščito reškega ozemlja, Delte in luke Baroš.
Ministrski predsednik je končno poudarjal absolutno potrebov da ostane Reka zvesta italijanski -državni disciplini in da ne dela «materi domovini* ovir
Jugoslavija
Zadodčenje v Belgradu radi Mussolini-jevega predloga italijanski zbornici za odobritev svetomargeritskih dogovorov
BELGRAD, 9. Vest, da je Mussolini predloži rimski zbornici svetomargeritske dogovore v odobritev, je napravila tu zelo Ugode« vtis. «Samouprava«, «Novost i» in «Balkan» soglašajo v tem, da bo odobritev teh dogovorov temelj, na katerem se bo zidalo prijateljisiko s s žit je med Italijo in Jugoslavijo.	»
Priprave k izpraznitvi Sušaka in tretje dalmatinske cone.
BELGRAD, 9. Pofitično-administiativne m druge priprave« ki so potrebne povodom izpraznitve Sušaka in tretje dalmatinske cone od strani Italijanov, so sedaj v polnem teku. Dalmatinski pokrajinska namestnik dr. Me-tličić in general Milic, ki je imenovan za predsednika jugoslovenske delegacije v paritetni komisiji glede razmejitve in ureditve Reke, sta snoči odpotovala na svo£e mesto. Po sklenjenem dogovoru je pričakovati, da se izvrši evakuacija še zasedenega ozemlja tekom petih dni po ratifikaciji santmargheritskih konvencij cd strani italijanskega parlamenta.
Beograjske konference o Južni železnici končane.	•
BELGRAD, 9. Pred včerajšnjim so bile končane konference zastopnikov Jugoslavije in zastopnikov Južne železnice. Konference so bile oficielne, na katerih se je v informativnem smislu razpravlja Jo o gospodarskem, finančnem in mednarodnopravnem položaju ju-goslovenskega omrežja Južne železnice. Na konferencah so prisostvovali ^ strokovnjaki ministrstva saobraćaja, trgovine in zastopniki zunanjega ministrstva, poleg teh pa.zastopniki Južne železnice, med drugimi glavni ravnatelj dr. Fall, obratni ravnatelj Bračič iz Ljubljane. Tekom včerajšnjega dneva je bik nabavljen prihod italijanskih strokovnjakov, a je izostal, zaradi česar so bile z ozirom na kratki rok konference zaključene. Zastopnika Južne £e-
Protičeva napoved borbe oiicielni iadi-kalski stranki
BELGRAD, 9.- Včeraj je izšel volilni proglas Stojana Protiča, ki je pravcata vojna napoved Nikoli Pašiću'. V proglasu pravi Protič med dirugim:
Med mano in mojimi somišljeniki tiar radikalno stranko je prišlo do popolnega preloma. Tako je hotel sam šef stranke Pašić, ki je razglasil, da noče nobenega sporazumai z menoj in mojimi pristaši niti pri volitvah niti po sestavljanju kandidatskih list. Protič nato zatrjuje, da je glavno njegova zasluga, ako so radikalci dobili sami vladfe v svojo pest. Pašič bi b i ta uspeh skoraj onemogočil s tem, da je ponujal Svet. Pribičeviču vstop v vlado. Na srečo Pribičevič ni hotel. On, Protič je hotel samo eno, da si radikalstka stranka zadrži svobodno roko v ustavnem vprašanju. Vse zaman. S pomočjo nekaterih tipov bolestne ambicije je Pašič zažgal dlne 4. februarja vse mostove medi seboj in svojo grupo na eni strani ter protičevci na drugi stranL Protič nato silno napada Pašičevo politiko za časa vojne in pozneje ter mu očita, da je vedno postopal «na način, ki v »evropskem svetu ni običajen«. Kar se tiče ustave, Pašič sploh ni dal stranki in njenemu poslanskemu klubu svobodno razpravljati. Delal je, kar je sam hotel. Tudi v vprašanju kandidatskih list je tako. Pašić postavlja kandidate po svoji volji in tako daleč je že prišlo, da si radikalci na javnih zborih medsebojno razbijajo glave. Kriza radakalske stranke je načelna in osebna. Prot č si umiva roke, da je ni izrval on, temveč nestrpljivost in ner-voznost «starinov». Protič poživlja svoje a^mišljenike, da povsadi, kjer so pogoji za to, postavljajo svoje liste, drugod pa, če se ne morejo sporazumeti z rad-kalici, kompromisne liste z drugimi strankami. «Ne smerna dopustiti, da pridlejo v narodno skupščino samo taki radikalci, ki se pokoravajo volji Nikole Pašiću, ker to znači iti na roko reakciji in ji pomagati»
Oster in naravnost izzivalen ton Proti-čevega proglasa je vzbudil v političnh krogih naravnost senzacijo. Razcep radi-kalske stranke je s tem poostren v brezobzirno medsebojno borbo.
Popolni razkol med Protićem in Pašićem.
BELGRAD, 9. Te dni je bila ožja konferenca Protičevih somišljenikov v Belgradu. «Radikal» je priobčil kratko poročilo, ki veli, da je bila zelo živahna in resna debata o razmerju Pro-tićeve neodvisne radikalne stranke napram oficielni radikalni stranki Protič je jasno in odkrito izjavil, da vlada med n:im in oficielno državno stranko g. Pašiča globok in nepremostljiv prepad. Na konferenci so se tudi raz-motrivale kandidatne liste. Protič namerava povsod postaviti samostojne kandidate. Protić upa, da bo v Vojvodini dobil precej glasov od strani Madžarov, Nemcev in Slovakov. Kot nosilec liste namerava Protić nastopiti v Belgradu, Kruševcu in Velikem Bečke reku.
Madžarski begunci v Jugoslaviji — Po. membne izjave Mihajla Karolyja
BELGRAD, 9. Te dn1 je priredfil kulturni odsek udruženja baranjskih madžarskih beguncev zabavno matinejo, na kateri je imel grof Mihajlo Karcdy značilen govor. Karcly, katerega je Horthyjeva vlada postavila izven zakona, živi, kakor znano, že del j časa kot begunec v Jugoslaviji. Karoly je ostro napadal secSanji Horthyjev režim na Madžarskem. Sedanja madžarska vlada je njega pro$g;las"la za izdajico, ker se je zavzemal za narodne manjšine. Do-čim sedanja madlžarska vlada vodi politiko mržnje proti sosedom — -je dejal Karoly — bomo mi iskali in našli sporazum s sosedi. Današnji režim na Madžarskem, ki izpolnjuje podpisanih pogodb, mora
mogel spopad z Madžari končati za nja nepovoljno.
Kar trprno kot begunci, ne bo zastonj, Srbi, ki nas vidijo v svoji sredi, nas boda imeli priložnost spoznati in se bodlo prepričali, da smo mi vsi njihovi prijatelji. Tisti, ki fih mrzijo, so tam gori, m Karoly je pokazal proti Budlimpešti. Nas Čaka tukaj velika naloga: dokazati moramo, da se južni Slovani in Madžari lahko sporazumejo in morajo sporazumeti.
Velika nesreča v lUdniku
DENVER (Kolorado), 9. Vsled eksplozije v nekem rudniku je bilo 122 rudiarjev zasutih. Do sedaj so potegnili na dan 100 mrliče v.
ne
pasti. Ljudje, ki na eni strani podlpisujejo mirovne dogovore, na drugi pa delajo vse mogoče .proti "stim dogovorom, morajo na vsak način z vlade. Ti ljudje slepijo ljudbke množice z vprašanjem kraljestva, češ: kralj bo prisegel po ustavi in ker ga prisega veže, dia pridobi vse, ker je izgubljeno, se bodo morale menjati tudi sedanje • državne meje. Namesto da bil sedanja vlada rešila najvažnejše vprašanje sedianje Madžarske, agrarno vprašanje, hutj&ka proti obstoječim, mfiroivnim pogodbam in vodi narod v gotova pogubo.
Proti meni se je zaičelo sodno postopanje, je nadaljeval Karoly, toda to sodbo postopanje je v" resnici naperjeno proti madžarskemu narodu. Jaz svojega premoženja n'mam več. Razdeill sem ga sam, da bi pokazal sedaj, ko hočejo to premoženje zapleniti, pot v agrarno reforma. Oni torej jemljejo ta premoženje madžarskemu narodu. Moje pravo db tega premoženja ni v resnici niti obstojalo, kajti zemlja mora biti last tistega, kateri jo obdeluje. In jaz se bom bor i liki tiger, da preprečim ta zločin.
Prišel sem se pogajat s tukajšnjimi krogi, kako bi se c^dvrnila od Madžarske nevarnost, katera ji grozi kot posledica zbes-nela politike sedenjih vlastodržcev. Prepričan sem, da jugosL vlada dela vse mogoče, da bi ne pr &lo do teiga spopada. Vi-
Ruhrska kotlina
Prodiranje Francozov — Preki sod v
ruhrski kotlini « * PARIZ, 9. Francozi so zasedli Schutz-perwald in Legelshurst pri Offenburgu. Od sinoči naprej je bilo; v ruhrski kotlini proglašeno izjemno stanje, da se tako preprečijo nadaljni čini sabotaže. Predvidevajo se nadaljni ukrepi, n. pr., da se ho na vsakem vlaku, ki bo prevažal živila* ali premog, vozil nemški uradnik kot talcc, kakor sos to za časa vojne delali Nemci glede svojih podmornic s Francozi. Drugi zopet predvidevajo; razširjenje blokade na kovinske pridelke, kakor jeklo, stroje, tračnice itd. ter udejstvitev blokade proti uvažanju kovinsk'h rudi m surovin, ki so tvornicam neobhodkio potrebne.
Nemški odpor in francoski protiukrepi
PARIZ, 9. Neka uradna nota izjavlja, ker nemška vlada ne opušča nobenega sredstva, da podlžiga ljudstvo k cnom sabotaže in otežuje poslovanje zasedbemih oblastev, da bo to zadržanje nemške vlade neizogibno do vedlo do novih važnh protiukrepov.
Splošna stavka
METZ, 9. V premogokopih v severovzhodni Loreni je izbruhnila splošna stavka. Stavkujoči so dosegli število 22.000. Incidentov noben h.
MAINZ, 9. Železničarsiki štrajk traja dalje v Porenju, toda v nasprotslvu s pričakovanji se ni raztegnil na Palatinat. Neka nemška brzojavka pravi, da je stopilo 100 vlakov na nemško ozemlje por zapretju ruhrske kotline. Ta> vest ni resnična. Nemci so sesitavili samo mednarodne vlake na progi Offenburg-Appen-weier.
Delavstvo nezaupljivo napram svojim voditeljem. - Nemški protest radi zasedbe Badeuskega.
PARIZ, 9. Agencija Havas poroča iz Diis-seldorfa: Širi se vest, da bodo delavski sindikati izročili železničarjem ultimatum za takojšnjo povrnitev na delo. Delavstvo se vedno bolj upira svojim voditeljem. V delavskih krogih se utrjuje prepričanje, da bo denarna pomoč za ruhrstko kotlino služila v prvi vrsti za to, da bo delavstvo vztrajalo v svojem odporu ter sledilo le navodilom iz Berlina. Nemška oblastva vodijo kampanjo proti kosilom, ki jih razdeljujejo francoske vojaške kuhinje pre bi-valstvu. Rudarji dobivajo po 12.500 do 15.000 mark plače na dan in dnevno doklado po 520 mark za vsakega otroka.
Seja angleškega ministrskega sveta, ki se je imela vršiti danes radi vprašanja rubrskili železnic, bila prenesena na jutri. Zatrjuje se, da ni še francoska, vlada uradno ponudila Aik-gli'i nadzorstvo železnic v okraju Koelna.
Nemški poslanik v Londonu je izročil zunanjemu angleškemu ministru protestno nota proti francoski zasedbi nekaterih mest na Badenskem, ki jo berlinska vlada smatra ko! kršitev 5. člena porenske pogodbe.
Turčija
Po turškem ultimatumu — Turške vojna priprave — Odločen upor zaveznikov PARIZ, 9. Vesti, ki prhajajo iz CaiL grada, niso nikakor pomirljive. Turki se baje mrzlično pripravljajo na novo vojno. V svojem navdušenju so prepričani, aH vsaj radi verjamejo, da turška vojska lahko v 24 urah prežene Angleže iz Čanaka in v malo dneh zopet razbije grško vojsko, če bi se ji skušala zoperstaviti. Medtem je gotovo, da bi se Turki v slučaju vojno kmalu prepričali, da je lažje zavzemati mesta z besedami nego z dejanji. Anglijaj k». je poleg Grčije najbolj prizadeta pri sedanjih dbgodkih na vzhodu, ne drži rok križem. Angleško brodovje pred Carigradom in Smirno je pojačeno in pri Mosulu se tudi zapaža živahno gibanje angleških čet. Tudi grška vojska se naglo pri. pravlja, pravijo da za na pohod na Čxu taldžo. Kakor se vidi, bi bila eventuebu nova ofenziva turške vojske — nekolike drugačna nego zadnja.
Položaj v Smirni je medtem ncizpre« mecnjen. Agencija Hajvas javlja, da je bil franccski konzul v Snvrni obveščen, da je bil podaljšan rok za odhod zavezniških vojnih ladij za 24 ur, da more smirnsk! gubernator dobiti nova navodila od aru gorske vlade spričo zavezniškega protesta; Vhod v pristanišče je bil zaprt s torpe. dovkami. Trgovske ladje ne morejo v priu stanišče. Sicer pa ni bilo doslej nikakilr incidentov.
Pctdadmiral poveljnik angleških lad j j« prišel v Smimjo in je obkkal kemalistov< skega vojaškega poveljnika. Zagotavlja sei da je podadiniral obvestil turška oblasttva o sklepu zavezniških dižav, da ne boda
dim treznost jugosl o venske vlade, ki tudi' priznale vse do podpsa miru kernalktov^
V tn^arncil mPAAAif«! «t *»	A HALMA rv . »n-rvma _ 1 _ * l_	_____ _ J ^	_ "	1 A * '
v interesu svojega naroda dehije z vsemi močmi na to, dia ne pride do spopada,, če. ravno ste tej državi ni treba bati. da bi se
skih omeiitev glcšde tujih vojnih ladij.
Iz Londona javljajo: Agencija Reutet poroča iz Carigrada, dia so Kcenalisdi. ki
držijo že od deccmbra v ujetništvu dva angleška letalca, obljub'li, da ju bodo izpustili, toda pod pogojem, da cba angleška vlada pismeno obljubo, da ne bodo angleške čete prekoračile demarkacijske črte in da bo priznala Turkctn pravico streljati na letalce, ki bi prekršili to prepoved. General Harrington ni hotel dati te obveze pismeno, dal pa je svojo častno besedo, da se ne bo noben leta<lec približal na več kot dve ali tri milje demarkacijski črti, izvzemši slučaje, da se mu pokvari stroj ali da se izgubi vsled megle. Turška vojaška vlada v Car gradu si je pridržala odgovor, dokler ne dobi odgovora od angorske vlade.
Angorska narodna skupščina proti koncesijam Izmet paše
LONDON, 9. Iz angleškega vira priha^ jajo vesti iz Angore, da so koncesije, ki jih je dal Izmet paša v Lausanni, izzvale protest pri strankah, k:< tvorijo narodno skupščino v Angori, ter pri tisku; zahteva se preklic teh koncesij. Ekstremisti po teh vesteh pridobivajo' vedno več pripadnikov in uplva in delajo na to, da se pogajanja ne bi zopet pričela.
Luka Smifctoe zaprta
LONDON, 9. Poročajo iz Carigrada, da so Turki blokirali sminisko luko 6 torpedi. Vhod je zaprt tudi za- trgovske ladje.
Nikakih incidentov v Smirni
CARIGRAD. 9. Angorska vlada je podaljšala rak za odhod tujih vofnih ladi; iz S mirne do 8. popoldne. Zaveznici o vojne ladje se p>a nahajajo še vedno v luki. Kljub te?mi ni pri-ilo do nikakih sovražnosti.
Avs trijs
Mscž&iski vojaki dezertiralo v Avstrijo
DUNAJ, 9. <-Der Aben<ft> javlja, da je v zatirrjem času pribeža^o več madžarskih vojakov čez avstrijsko mejo. Pred nekoliko dnevi so prešli črez mejo kar v skupini 200 mož. Vojakri pripovedujejo, da je v madžarski" vojski razširjeno mnenje, da j predstoji nova vojna. V vojski vlada stroga j disciplina in neprenehoma se vrše velike ! vojaške vaje.
Litevci morajo zapustiti Mesne!.
MEMEL, 9. Litevska vlada je izdala ukaz, da morajo takoj vsi podanrki Litve zapustiti ' Memel. Medtem, se nadaljujejo v Kovnem po-j gajanja med zavezniki in Litvo, ki kažejo, da [ bodo dovedla de sporazuma med obema strankama v vprašanju Memela
Ugcden potek pogajanj z vstaši v Memel u
KOVNO, 9. Zavezniška komisija izjavlja, da bo memelsko vprašanje skoro rešeno, ker je litevska vlada sprejela zavez, n ške predloge. Tudi pogajanja z vstaši potekajo- ugodno.
Dnevne vesli
Svetomargeritski dogovor m Italijani. Rim>-ska Tribuna se bavi v svojem uvodaik-u 6 parlamentarnimi dogodki ličcčimi se svetomar-geriiskega dogovora ter jih beleži z zadoščenjem. List povdarja, da bodo s tem dogovorom in s poznejšimi dodatnimi dogovori zaščiteni pred vsem narodni in kulturni interesi Italijanov s tem, da bodo v vsej Jugoslaviji priznane študi;e dovršene v Italiji in s tem, da se v Jugoslaviji priznavajo in ščitijo italijanske šo!e in italijanski pouk v krajih na drugem obrežju; z razširjano cono je Zadru zasigurano neodvisno gospodarsko iivljer;e; a Reka za-(Lobiva možnest, da se zopet po v spe do svoje pekdanje važnosti kot pristanišče. Prepričani pmo, nadaljuje Kst, da četudi svetomargeritski dogovori ne uresničujejo vseh sanj — nič na Jem svetu ni popolno —, da vendar predstavljajo trdno podlago, na katero lahko po-sia\jmo v bodočnosti velih del naših odno-lajev z nadero onkraj mara, V njihovem in našem interesu da se ti odnošaji vzdržijo kolikor mogoče lo>alni, čisti, odkriti, trafni, nemoteni od kakega njezaupanfa ali dvoumnih senc, temveč delujoči na to, da zajamčijo v bodočnosti razvoj medsebenjnih gospodarskih, trgovskih, finančnih, cbrtnili, pomorskih, poljedelskih in prosvetnih stikov.
Dalmatinski fašisti proti svetomargeritskesiu dogovoru. On. Dudan jo sprejel brzojavko, podpisano z «Fasci ?lalmati», v kateri je na-prošen, da naj se z vso energijo upre proti potrditvi svetomargeritskega dogovora. Dudan je odgovoril, da bo storil, kar bo v njegovih močeh.
Tržaški nacionalisti in prostozidarstvo.
Upravni svet nacionalističnega udruženja je imel te dni sejo, na kateri so razpravljali o razmerju nacionalistov napram drugim strankam. Poročevalec dr. Bruno Coceancig je pel slavospeve MussoJinijevi vladi, ki da se ist<v vetuie s politično doktrino nacionalistov. Na-glašal je potrebo vzpostave naprav, po katerih
stremi sedanja vlada. Tudi naj se preprečafo vsa nasprotstva med fašizmom ia nacionalizmom! Slednjič je politični tajnik podal pojasnila o razmerju med nacionalizmom in pro-stozidarstvom, ki traja že kako desetletje. Izjavil je: «Vemo, da je v Jtdrski Krajini moofo uglednih patriotov izza časa avstrijske vladavine, ki so si izbrali prostozidarski okvir zrn iredentističke zarote, ki bi se sicer ne mogle organizirati in razvijati. Tem patriotom priznavamo absolutno dobro vero in visokega narodnega duha. Toda zavedati se morajo, aa se je danes položaj popolnoma izpremeniL Od tod navzkrižje med nacionalizmom in pro-stozidarstvom. Kdor pripada prvemu, mora zapustiti drugo in narcbeT kakor mu že narekuje njegovo prepričanje.» — Po mnogih laskavih poklonih — odklonitev, iziava, da nacionalisti in prostozidarji ne spadajo pod isti dežnik.
Isto zadržanje zavzema . napram pr o sto zidarstvu, kakor znano, tudi fašizem.
Aretirani komunisti izročeni sodišč«. Aretirani trža&ki komunisti, 18 po številu, se nahajajo vsi v zaporu v ul. Coroneo. Njihove spise je kvestura odstopila kraljevemu proku-ratorju. Govori se, da bo kvestura izvršila še aadaljne aretacije.
350-letnica smrti Matije Gubca. Drugi teden se bo po vsej Hrvatski proslavila 350-letnica smrti Matije Gubca. Na Gornjem gradu v Zagrebu bo na kraju usmrtitve postavljena »logova glava. Tudi drugi kraji Hrvatske bodo primerno proslavili spomin velikega kmeta -mučenika.
«Žensko dobrodelno udruženje* ▼ Trstu.
Da ust rež c tudi onim svojim članicam, ki že znajo šivati in bi se rade izpopolnile v krojenju, otvori «2. d. u.» v kratkem tečaj za krojenje, ki ga bo vodila spretna v Milanu diplomirana učiteljica. Tečaj bo trajal en mesec, pouk se bo vršil vsak dan zjutraj ali popoldne. Učnina znaša 40 lir za celi mesc; članice, ki ne bi mogle plačati celega zreška, bodo na prošnjo deloma oproščene učnine. Prijave je poslati čimprej na »Žensko dobrodelno udruže-nje», Trst, ceniro, caseila postale 384. Priporočamo članicam, da ne zamude ugodne prilike ter da se zglase Čimprej ker bo mogoče sprejeti le omejeno število učenk.
Opozarjamo obenem članice na tečaj za ročna dela, ki že pridno posluje pri Sv. Jakobu v prejšnjem otroškem vrtcu vsak pon-deliek in četrtek od 3—6. Poučuje se v šivanju, krpanju, belem in barvanem vezenju ter izdelovanf-i kfr^'skih čipk. Ker je zdaj dovolj spretnih učnih meči m sita dva šivalna stroja na razpolago, vabimo članice, da se v Čim večjem številu udeležujejo tega tečaja, katerega namen pa ni, kakor so nekatere mislile, izučiti dekleta za šivilje, ampak le naučiti jih toliko šivanja, kolikor ga potrebujejo za domačo rabo.	_
' Dfuitvm vesti
šentjakobska * Čitalnica» priredi danes, v soboto, maskira?	ki se bo pričel ob 21.
in bo trajal do 4. Vstopnina za plesalce L 6, za plesalke L 4, za spremljevalce L 2. Priskrbljeno. bo tudi za dober prigrizek.
♦Žensko dobrodelno udruženje* t Trstu. Odbor ova seja se vrši danes popoldne ob 4.30 v navadnih prostorih. — Predsednik.
Skedenj. Slovenska čitalnica priredi danes, 10. t. m. ob 8. uri zvečer plesni venček v prostorih gostilne Jakoba Godina p. d. Bakin. Vabljeni so vsi Člani in prijatelji čitalnice. Ker
lien na* Odbor.
I.onjer. Pevsko društvo «Zaslava& priredi dane«, 10. t. m., svojo prvo veselico v tej sezoni. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Na sporedu so: Adamič: »Vasovalec moški zbor; Adamič: «Da sem jaz ptičica«, mešan zbor; Laj caric: »Pastirčki«, mešan zbor; A. Medved: •Prvi aprila, burka v dveh dejanih; (...): •Krčmar pri zvitem rogu a, burka v enem dejanju; par deklamacij. Med posameznimi točkami in po veselici svira domača godba.
«šolsko društvo*, podružnica pri Sv. Ivanu, priredi v nedeljo in na pustni torek plesni venček v prid otroškemu vrtcu v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. — Vsakemu je dobro znano, da so stroški naših otroških vrtce* ogromni in da jih je treba pokrivati z nabiranjem prispevkov. Zato naj se vsak Slovan zaveda, da je njegova dolžnost, da prispeva v ta namen po svoji moči.
Rz tržaškega iivUenia
Nočno čiščenje. V zadn ih treh nočeh je bilo aretiranih v raznih delih mesta radi javne varnosti okoli dvajset oseb, obojega spola. Pri enih so našli orožje brez dovoljenja, drugi so bili našemljeni, kar je seveda prepovedano, tretji so pa sami postopači.
Aretacija. Včeraj po neči je bil aretiran v svojem stanovanju v ulici Giulia neki Ivan Vattovaz, star 21 let, ker je vdrl pred enim mesecem v trgovino trrdke Doriguttli v ulici Felice Venezian ter odnesel razna živila. Aretiran ec je sprva trdil, da fe nedolžen, končno je pa priznat tatvino. Odpeljali so ga v zapor v ulici Ccroneo.
Nesrečna kokaina. Viktor Fragiacomo, star 18 let, se je šel včeraj zjutraj kopat v ljudsko kopališče «Romano» v ulici Pondares. Tam
j« povohal nekoliko kokaine, katero je bil prinesel s seboj. Da bi tega nikoli ne itoril! kokaina je začela namreč kmalu delovati v možganih, kar je imelo za posledico, da jc začel mladenič razsajati, tako da bilo ravnateljstvo kopališča prisiljeno poklicati fešOno postajo. Mladeniča so prepeljali v mostno bolnišnico.
Tatovi ▼ stanovanju. Včeraj pri belem dnevu so vdrli neznani tatovi v stanovanje Antona Čeme v ulici Ugo Foscolo št. 37 ter odnesli razno perilo v vrednosti 200 lir. Tatvina je bila naznanjena na policijskem komisariatu v ulici Guido Brunner.
Hodil je po svetu la učil narode. Včeraj je stal v ulici deli a Ginnastica neki slabo oblečen mož, ki je ustavljal mimoidoče ter jim pravil, da je Kristusov brat. Nadalje je pravil, da ga je poslal Kirstus po svetu, da uči narode.
Poslušalci so kmalu spoznali, da se možu meša. Mimo je prišel tudi policist, prijel nesrečneža ter ga peljal na policijo in od tam na njegov dom. Nesrečnež se imenuje Henrik S., star 38 let, 6tanujoč v ulici Cavazzom.
i« čisti dobiček namenjen nakupu knjig pričakuje obilne udeležbe
Vesti z Goriškega
Izganjanje našega jezika iz sodni je. V četrtek se je vršila na V. oddelku goriškega civilnega in kazenskega sodišča razprava proti štirim skrventkim obdolžencem. Obdolžence je zagovarjal dr. Tonkli.
Ko je hotel zagovornik staviti predlog v slovenskem jeziku, ga je predsednik Leonardo Vinci pozval, da naj govori italijansko. Dr. Tonkli je nato predlagal, da naj sodni dvor odloči, da li je pripustim staviti predloge in zagovarjati v slov. jeziku. Po kratkem posvetovanju je sodni dvor sklenil, da je na V. oddelku v kazenskih zadevah dovoljeno zagovarjati in staviti predloge edino-le v italijanskem jeziku in da je vsak drugi jezik smatrati za tujega. Ob zaključku navaja sklep kot nekako motivacijo tudi dejstvo, da zagovorniki slovenske narodnosti itak znajo dobro italijanščino.
Ta sklep nam znova dokazuje, kaj lahko pričakujemo od nove ureditve jezikovnega vprašanja, ki se morda pripravlja v Rimu. X motivaciji, da poznajo vsi slovenski zagovorniki dobro italijanščino, pripominjamo, da naš boj za pravice našega jezika na sodnijah vendar ni boj za ucLcbnost slovenskih odvetnikov, čeravno je tudi odvetnikom kljub temu, da poznajo dobro italijanski jezik, gotovo do neke mere lažje in udobnejše govoriti v svojem materinskem jeziku, /lakaj edino če govoriš svoj materinski jezik, lahko neovirano slediš svoji misli brez strahu, da bi ti utegnila v danem hipu prhnanjkati primerna beseda za izražanje svoje misli. Če pa govoriš tuj jezik, moraš misliti ne samo na logično vsebino svojega govora, ampak tudi na besedo, katero boš rabil in na način, kako boš zgradil stavek. Naš boj gre za moralne in materialne koristi našega ljudstva, ki misli v slovenskem jeziku in ki mora biti prosto vseh spon in ovir, katere mu prinaša tudi izvrstno znanje tujega jezika, kadar stoji pred sodnikom v ulogi to-žitelja ali toženca in ve, da se tu odloča za večno o njegovih koristih, o njegovi osebni prostosti, o njegovih pravicah, o njegovi poštenosti in dobrem imenu, aH pa, ko stoji pred sodnikom- v vlogi priče in ve, da s tem izvršuje važno državljansko dolžnost in pomaga pri dosegi pravice; naš boj velja koristim in interesom pravosodstva, zakaj prvi predpogoj za pravično sodbo je ta, da sodnik stranko ali pričo neposredno razume. Sodnik ima po zakonu vendar pravico, da si o izjavah strank, o izpovedbah prič ustvari svoje lastno, svobodno prepričanje. Kako bo prišel do tega prepričanja, če strank ne razume, če^ mu stranke in priče nalemijo nekaj slabe italijanščine ali če se poslužuje tolmača? Temu velja naš boj; to naše stališče razumejo^ in — edobrujejo (vsaj v srcu) mnogi in mnogi italijanski juristi. In vendar--.	_
DAROVI
Za "Šolsko društvo», podružnico pri Sv. Jakobu so zbrali povabljenci, prijatelji in znanci na poslovilnem večeru g. Dragotina Kette, blagajnika DKD, znesek L 60. — Odhajajočemu g. Ketteju, enemu najboljših in najstarejših Šentjakobčanov, ki odhaja onkraj meje, so hoteli njegovi tukajšnji prijatelji podariti na ta način nekaj v spomin.	____
Gospodarstvo
Odprava carine aa izvoz cementa t Jugoslaviji. Po vesteh iz Jugoslavije namerava jugo> slovenska vlada odpraviti carino za izvoz cementa z namenom, da pospeši domačo cementno industrijo.
Valutna politika Jugoslavije. Kakor se javlja, namerava jugoslovensko finančno ministrstvo ustanoviti poseben državni bančni urad in posebno mednarodno pisarno. Bančni urad bo imel nalogo, da proučuje dogodke na inozemskih borzah s posebnim ozirom na varovanje jugoslovenske valute, tako da bo mogoče v slučaju potrebe pravočasno poseči vmes v prilog dinarju. Mednarodna pisarna pa' bo obveščala inozemstvo o gospodarskih in finančnih razmerah v Jugoslaviji, tako da bodo inozemski listi imeli vedno na razpolago pristna poročila.
PODLISTEK
OLD SLEWTH;
TdjlnsM Mg
Kriminalen roman iz ameriškega življenja.
Poslvenii Slavomir Josipovič.
•	Akc si jo slednjič našla, si dosegla nekaj jako važriega».
«Kaj ti nisem rekla, da jo najdem? In nasla sem jo.
Cuj dalje! Ko je zapustila voz, sem si bila svesta, da sem na pravi sledi in sem šla zanjo, dokler se mi ni ponudila priložnost, da sem jo ogovorila. Kar na lepem sem jo vprašala: «Dama moja, ali niste nekaj izgubila?*
Kar zakričala je, strmela v mene in se tresla kakor trepetlika. *Kaj pravite?^, je zmedeno dejala.
-Mislila sem, da ste neka dama, katero sem nekoč videla v C.», sem dejala in takoj sem vedela, pri čem da sem, zakaj zakričala in zbežala je».
«AH si šla za-rejo?»
«Naravno, in sicer ne da bi me bila opazila«.
*To je imenitna vest!«
•	Popeljem te do» njenega stanovanja. Vprašam te le, kaj naj zdaj storimo?«
•cNekoliko časa se je Saunders globoko zamislil in slednjič retkel:
4 Ako deklico spravimo s poti, postane de-din* premoženja Lucy BrownelL zakaj udava
dobi le dolžni del. To deklico moramo odstraniti^
«Ah, razumem kaj misliš. Kako naj se zgodi to?»
-To prepuščam tebi.» •Ali naj umrje ali le izgine7» •Kdor samo bzgine, se lahko zopet vrne». «Petem vem, kaj mi je storiti.* •Kaj zahtevaš za to? > •Vzeti me moraš za ženo!» _ •Ako se s teboj poročim, izgubim premoženje. To dobim le, ako se poročim z Lucy Brownell-ovo.»
•Saj se lahko poročiš z njo in Lucy lahko potem tudi izgine. Ka^j misliš o tem?» •Ti veš, da ljubim tebe.» -Zakaj si me pa potem zapustil zaradi Lucy?»
«Saj si mi -ti sama rekla, naj si skušam pridobiti ljubezen te deklice. Drugače bi bila ti že sedaj moja soproga.«
«Pa te je še volja se poročiti z menoj?» •To je v tvojih rokah,» je deja! Saunders. Poravnaj mi pet do premoženja in oprosti me nadležnih oseb, pa postaneš moja žena.» Torej, najprej moram odstraniti deklico?» •Da.»
•Potem, naj izgine Lucy?» •Da.»
•In potem se boš moral z menoj poročiti!» •Kakor resnično živim, se bo to zgodilo I» •Potem storim tako, kakor sva sklenila.* •Kdaj se zopet vidiva?* •Kadar me zopet pokličeš.*
Na to sta se ločila in naš junak £e sledil
ženski	_
«Jaz sem dekličin dobri genijje dejal sam pri sebi.
< Zdim se sam pri sebi kot dobra vila, ki čuje nad njo.s
Ženska je zavila v neko ulico in uprla svoje oči na neko hišo. Manfred je pazil na vse njene kretnje in je bil prepričan, da je našel skrivališče skrivnostne lastnice kovčega. Hiša je bila majhno, dvonadstropno poslopje in bilo je videti, da stanuje v njem le ena družina. Manfred je sklenil takoj, da začne hitro in odločno delati. Šel je po ulici in zavil na voglu proti zadnji strani hiše. Tam je dobil uličico, katera je vodila ravno ob hiši, odkoder je mogel pregledati vsa okna.
Mr&čilo se je že, pa vendar je Še razločno videl žensko postavo, ki je stala pri oknu.
Naš ^itnak je bil izurjen plezalec in drzen mož brez bojazni. Sklep je bil hitro 6torjen. V malo minutah je liki tatu priplezal do hišne strehe naredil va-njo luknjo, skozi katero se jc potem splazil v hišo.
Kmalu je našel tudi vrata od sobe, pri .katere oknu je bil videl stati žensko. Malo je pomislil, in potem na rahlo potrkal. Prijeten giasek je velel: «Noter!»
Manfred je odprl, stopil preko praga m bil je v sobi, Ider je zdaj že gorela luč. Pričakoval je, da bo deklica glasno zakričala. Pa to se vendar ni zgodilo, le na njenem obrazu se Je raztodevalo začudenje. Detektiv jo je takoj spoznal, da-si jo je k enkrat videl in samo za trenutek.
Borzna
Valuto na
Trst
egiafce km ne • • • • • avstrijske krom . . . Češkoslovaške krone « dinarji • » • • • • • le J i •<>••*•«•• marke ••••••••
dolar}!
francoski franki • • • švicarski franki • • . angleški fanti papirnati
oorociia«
tržaškem trgu.
dne 9. februarja 1923.
•	0.76.—0.8260
...... 0.0290 0.0325
>«•••*	61.75
i 0 s § t t 19.50.-90
...... 0.50.- 10 25
...... 0.0650 0.0750
...... 20.60.— 20.7o
* '28 75.—129.60 .................
...... 96.75.— 97.10
Dana Starčeva Dr. Miran Kajin
vjenčani
Barkovlje-Trst, 10. februara 1923.
Anica Škerlj Viktor Sosič
poročena
Vrhpolje-Kozina, 10. februarja 1923.
71
Mali oglasi
HIŠA v Ljubljani, zgrajena leta 1922 (zato prosta najemninskih omejitev), davka prosta, enostanovanjska, z vrtom, se zamenja s podobno v Trstu (mestu). Pojasnilo v trafiki, Piazza S. Giovanni (Imbriani) 4.
202
SLUŽKINJA, ISletna, išče službe v mestu ali na deželi. Ponudbe pod «Takoj», poštnole-že£e, Hrašče - Postojna.	203
ENA in dvodružinska vila v lepem kraju se proda. Ponudbe pod »Ugodno^ na oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor Slovenska ul. 15.
14/2
LEPA VELIKA enodružinska vila se proda po jako ugodni ceni. Ponudbe pod 5>Uselitev < na oglasni zavod Ivo Sušnik Maribor, Slovenska ul. 15.	14/3
IZOBRAŽENA gospodična, srednje starosti, s stalnimi mesečnimi dohodki, želi znanja z dobrosrčnim gospodom, če mogoče uradnikom, nje7 primerne starosti, v svrho lepše in prijetne bodočnosti. Resne ponudbe pod «Milena na upravništvo.	205
NAPISNE TABLE, grbe, dekoracije in vsa druga slikarska dela, kakor moderno slikanje sob, pleskanje, imitiranje lesa itd., izvršuje priznana najboljša tvrdka Šabec Fr., IL Bistrica. Naročilom napisov je dodati mero. Istotam se sprejme črkoslikarski pomočnik - specialist.	149
PREPARATE za olepšale kože, za zobe, proti izpadanju las, neškodljive barve za lase ima lekarna v II. Bistrici.	29/4
UGODNA PRILIKA. GostOna v bližini južnega kolodvora se proda z vsem inventarjem. Popis inventarja na vpogled v ul. Conimejr-ciale 16, trgovina.	204
POZGR! Hiša v Tolminu H. 9, z vodovodom vsako trgovino ali obrt, se proda po ugodni ceni. Natančnejša pojasnila se dobijo isto« tam.	199
SALONSKO suknjo za vitkega gospoda In dve livreji za kočijaže, prodam. Rojic, krojač, Gorica, Via Fonnica 30.	200
POZOR! Kreme, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosisfi! Belleli Vita, via Madonnina 10, 1.	32
10.
Partija šivalnih strojev, novih, Singerjev sistem, s petletnim jamstvom po
L440- sK, L 350.-
Mehanična delavnica Pletro Cervellinfi Vrst, Via Vusarl 17.
Pošiljatve na deželo. — Posebni popusti za preprodajalce.	(35)
Odprle se ]e nn mm
v Nabrežini št. 191.
Za obilen obisk se toplo pri-
^ poroča udani	-	_
ia	JOSIP FUKS. M
Najvfišje cene plačujem za
llSlii?7
O li
kun, zlatic,
lisic,
dihurjev, vider, jazbesev, raack? veveric. krtov, divjih in domačfift zajcev.
D. lVINDSPACK:
Trst, Via Cesare BattlstS Št. 19 II. nadst., vrata 16	35
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
Krone L 1.67, goldinarji L 4.50
Zlatarna, Trst, Ponte deSIa Fabbra 1
(Piazza CaidonSI	<*
SAMCA D6LU U
Delniška družba — Glavnica L 5,000.000.— popolnoma vplačana. = Zadružni sedež In osrednje ravnateljstvo v TRSTU =
l\m\M emisija drkaiaraili mMi vrtine operacije, menlalaica. borza.
Corso Giuscppe Verdi — GORICA — Telefon štev. 8 15/1 ===== Blagajna posluje Od 9-12 In od 15-17	•
Nad 150 najrazličnejših
neprimičnin v Sloveniji:
grajščfne, posestva, gostilne, trgovine, žage, mline, industrijska podjetja. kopališča, vrelce itd. itd. ima na prodaj po zme nih cenah „RODNA GRUDA" konc. zavod za promet z neprimičninami, Celje
Dolgo Polje I (Slovenija).	so/2
Razna usnja naMh tovarn.
Velika izbera kopit.
Gumijevi potipetniRi
„PireEli".
Čistilo za čevlje
„Brili" in, f Eda"
Vse po najnižjih cenah. Za pptaiab posebni mmutL
49 VSa Ud I ne (pre) Belvedere) 49 Tel. 41-33
ZALOG A-VSAKOVRSTNE&A U 5 N J A l H KOŽ TE frVS EH C E V L J A RS KIH P0TREBSĆIH IZDELOVANJE ZGORNJIH DELOViK VSAKOVRSTNO ŠTIPANJE.