191. številka.
Ljubljana, v torek 22. avgusta
XXVI. leto, 1893
Izhaja vsak dan svećer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za *vstro-ogers ke dežele za vse leto l.r> pld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr.
na mesec, po ilO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in n p r a vn i 51 vo je na Kongresnem trgu št. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Francoske volitve.
V nedeljo volil je fraucoski narod svoje poslance iu za nekaj doij h« bude vedelo, kateri možje so ei pridobili zaupanje volilcev. Volilna borba trajala je več tednov, reči ae more celo, da več mesecev, dasi pa to posamične Btranke obdelovale vo-lilce na vse mogoče načine in z uaporoin vseh svojih sil, vender ui volilno gibanje bilo tako viharno in strastno, kakor druga Itta. Nedostajalo je velike, vse presezajoče voddne ideje. Panamski škandal je sicer uplival kolikor toliko na volilne šanse v to zadevo zapletenih kandidatov, toda odločilnega pomena ni zadobil. Tudi vprašanj«', ali bodi državna oblika republičanska ali munarhiBtičaa, ni bilo posebnega pomena pri volitvah, niti ne socijalizem in krščanski socijalizem. Volitve bo se izvršile po razmerah v posamičnih okrajih ne glede* na velika, uvet pretresujoča  socijalna ali politična vprašanja.
Prvi, doslej zuani izid volitev potrjuje, da bo bila upravi ena domnevanja o zmagi republičanske stranke. Nasprotniki republike bo bili hudo pobiti. 0 r 1 e a n i s t i se oficijelno volitev niti udeležili niso. Stranka pozna mišljenj« naroda iu ue mara trositi svojega denarja za izgubljeno stvar. Ponekod so bili sicer privrženci te stranke oglasili Bvoje kandidature, a računali so zgol na svoj osobni upliv v dotičnih okrajih, nikakor pa ne na silo ideje, katero zastopajo. Bonapartisti so se združili z ostanki Boulangerjeve stranke v oskromno frakcijo, katera utegne pridobiti nekoliko mandatov, ako ima zadosti sredstev za agitacijo, nikakor pa ne toliko, da bi imeli kot posebna frakcija kaj upliva. Leg i ti m isti, kakor se imenuje glavna monarhistična stranka, bo bili pri volitvah popolnoma poraženi in celo najodličnejši voditelj te stranke, grof de Muo, je izgubil svoj mandat. Strauka, v kateri &o nekdaj klerikalci zavzemali odlično mesto, razcepila se je bila že tedaj, ko je papež svetoval katolikom, naj se oklenejo republike in naj skušajo kot republičani pripomoči do zmage politiškim idejam in nazorom katoliške hierarhije. Papeževa beBeda je prouzročila, da so se čistokrvui klerikalci ločili od svojih zaveznikov monarhistov in si kot republičansko-konBorvativna stranka na-vzdeli ime „les raliiea". Resni politični krogi bo bili v strahu, da bo ta Btranka slavila pri vršečih se
volitvah posebno zmago, ker jo bodo podpirali monarhisti vseh barv. Prvi, doslej znani volilni re-sultati ne potrjaju te misli, ker je stranka dobila nanio dvanajst mandatov in ker pridejo njeni kan-didatje le v nekaterih posamičnih okrajih v ožjo volitev in še tu brez upanja na zmago.
Po doaedaj znanih izidih volitev ni torej dvoma, da zmaga republiČanBka stranka na celi črti in da podere v prah nasprotnike republičanske trobojnice. Pri zadnjih volitvah pred štirimi leti je bilo voljenih okolu 450 republičanov, sedaj pa jih pride v zbornico nad 500, in če je bila republika že doslej utrjena in zagotovljena, tuko bode to odslej de v večji meri. Vprašanje je sumo, katera frakcija republičanske stranke bo zmagala oziroma kako bode razmerje glasov mej oportunisti in radikale:. V razpuščeni zbornici je bilo okolu 250 oportunistov ali zmernih republičanov, kakor se privrženci te frakcije sami imenujejo, iu ker sami zase niso imeli večine, bili so primoraui, družiti se z radikatci, katere je vodil Cemenceau. Ta združitev se je imenovala republičanska koncentracija, a ker ni bila trdna, ni obrodila dobrega sadu, pač pa marsikatero krizo. Oportunisti, daui najmočnejša stianka, so bili vezani na radikale® in bo se morali pri vsaki stvari ravnati po želji te frakcije. V ministerstvu je bilo vedno nekaj radikalcev, a vzlic temu se ni mogla nobena vlada zanašati na republikansko večino. Kadar je Cicraenceau hotel podreti kuruliški Btol kakega ministra, združili so se radikalci z monarhisti in — stvar je bila gotova.
Pri vršečih se volitvah je vse zanimanje političnih krogov koncentrirano na to, kake volilne uBpehe pribore- radikalci in kake opoitunisti. Kaže Be, da radikalci ne bodo več igrali v parlamentu tiste uloge, kakor doslej. Najodličnejši njeni voditelji, Ciemenceau, Flcipuet in drugi pridejo v ožjo volitev, muogi drugi so Že propadli, narobe pa so oportunisti koj prvi dan priborili 28 novih mandatov. Vladni krogi francoski upsjo, da bodo oportunisti pridobili toliko mandatov, da bodo mogli sami brez pomoči radikalcev sestaviti trduo večino. V ititeresu evropskega miru in konsolidacije Francije bi bilo to aaujo želeti, dasi tudi oportunisti niso poklicani osnovati strauke, katera bo odločila bodočo usodo njihove domovine.
Družbe sv. Cirila in Metoda redna VIII. velika skupščina
dne 26. julija 1893 v Sežani na Krasu.
(Oficijelno poročilo družbinega odbora.) XI.
Družbioi šolski zavodi.
4. Zabavišče v R o j a n u Tu nam je pripomuit', da sta menjali svoji službi vrtnarica Irma Fabijanijeva in Viktorija Kavčičeva. V začetku Šolskega leta je slednja prevzela ta otroški vrt, a Fabijani ouega v Pevmi, kar je c. kr. namestništvo v Trstu od 25. septembra 1892, št. 16 091 /VII. vzelo na znanje. Vpisalo se je tu do 80 otrok. Z uspehom je zabaviščino vodstvo iu načelništvo Gretske podružnice pov8e zadovoljno.
5. Kakor smo lani napovedali, odprli smo vBled svoje prošnje do vis c. kr. deželnega šolskega svdta od 22. Beptembra 1892., štev. 1830, novo zabavišče v Greti. Z dekretom od 3. septembra 1892 imenovalo je vodstvo za vrtnarico Margareto Pod* krajšekovo pod voditeljstvom učitelja voditelja Mih. Kamuščika, ki je tako imel vodstvo vseh ondotnih družbin'h zabavišč. Vse to je vis. namestništvo z gori imenovanim odlokom od 16 septembra 1892 vzelo v vednost.
Za oživotvorjenje in ponovljen obisk tega vrtca stekel si je posebno velikih zaslug bivši prvumeBtnik gretnke podružnice Dragotin Martelanec, za kar mu je vodstvo kakor tudi ondotno načelništvo s posebnim listom izreklo svoje priznanje iu toplo zahvalo. Vpisalo se je dece do 54. Tudi z uspehom tega zabavišča je načelništvo povse zadovoljno.
G. Gledo zabavišča v Pevmi pri Gorici amo že omenjali, da ga je v preteklem šolskem letu oskrbovala vrtnarica Irma Fabijanijeva, katera je — VBled poročil — v didaktičnem oziru imela odlične uspehe, boljše nego je pričakovati ali zahtevati v otroškem vi tu. Dece je bilo vpisano do 50.
7. Prevažno postojanko na slovensko-laški meji smo ustvarili s tem, da smo odprli novo zabavišče vLočniku, za katero je imenovalo vodstvo z dekretom 4 oktobra 1892 vrtnarico Marijo Bunec. Dne* 3. oktobra 1892 je naznanila Goriška moška podružuica,  da  je viBoka  vlada dovolila odpretje
LISTEK.
Pirej in Navplija.
Pirej je sedaj, odkar ima železniško zvezo, prvo trgovinsko mesto grško in narašča tako hitro, da šteje zdaj že 25000 prebivalcev. Še pred de-Betimi leti je bilo majhno mesto in je obsegalo samo hiše ob najnotranjejšem delu njegove luke. Sedaj pa so začrtali ven prostor mej luko in gorico Mu-nie hi jo (86*6 m) ter pristauom Zea, torej več kot pol kilometra na široko, razdelili ga v čiBto ravne, pravokotne ulice in na njem zidajo se hiše prav pridno. Iz Aten vodita tjedoli dve železnici in še parni tramvaj, a v luki je vedno mnogo parnikov raznih narodov. Pirej je skoro izključljivo le uvozna luka, zlasti za žito iz Rusije, lea iz Avstrije (zlasti Notranjskega) in obrtne izdelke iz zahodnoevropskih držav. Kakor vsa trgovinska primorska mesta, je tudi Pirej zelo nesnažno in smrdeče mesto, v onem delu namreč, kjer se trgovina zares razvija, dočim ao višje ležeče ulice prav Čedne. Ob morji so same prodajalnice in skoro pred vsako Caka menjač • svojo
stekleno omarico. Mesto ima lepo gledališče (nedovršeno), gimnazijo, borso s spomenikom Themisto-klejevim,', konzulate raznih držav, katoliško župnijo itd. Prebivalstvo je v ogromni večini grško, le malo mešano.
Pirejeva važnost sloni na njegovi izvrstni luki. Kakor je bilo ob Themistoklejevem času v njej za-doati prostora za največje troveaelnice, tako v/prejema tudi sedaj labko največje orjake modernega brodovja. Čeravno tu ni bojna luka (ima samo majhno utrdbo na severni strani vhoda), vender so se v u jej mudile že večkrat razne evropske eskadre, zlasti francoska. Stare Atene so bile postale še le potem mogočne in uplivne kot pomorska oblast, ko je Tbemistoklej prestavil luko v Pirej, zlasti pa potem, ko je on to luko utrdil in jo zvezal po „dolgih zidovih" z Atenami. OJ tedaj naprej se je staro mesto lahko merilo z vsako drugo pomorsko državo na Grškem. T ako je začelo tudi novo mesto tako lepo razcvitati se še le od tedaj, odkar je s Pire-jem tako dobro zvezano, zlasti pa odkar se je dodelala železnica ob Korintskem zalivu v Patras. Nov prekop čez iatmus bo gotovo povzdignil trgovino v Pireju.
Kakor že rečeno, ustanovil je ThemiBtoklej bojno in trgovinnko luko v Pireju. Poprej so imeli stari Ateujani le malo zavarovano luko v bližnjem Phaleronu. Mej Atenami in Pirejem razprostiralo se je v starem času nezdravo močvirje. Ali te zapreke je znal odstraniti Themiatoklej, zlaBti pa Periklej, ki je še le prav za prav Bezidal mesto v Pireju ter postavil tržišča in skladišča. Že 1. 477 pr. Kr. obdali so bili ves pulotočič „Akte* z močnim zidom, čegar ostanki se še Bedaj prav dobro poznajo. Periklej je dal potem (1. 457 in 4 56) še takoimeno-vane „dolge zidove" (po 6'/a iu 7*/a fcffl) sezidati ob cesti, ki je vodila po jedni strani v Pirej, po drugi pa v bližnji Phaleron, a leta 444 še tretji „srednji" zid mej obema poprejšnjima, ki je s severnim dolgim zidom oklepal jedino le pirejako luko. Ta naprava se je posebno obnesla ob času pelopo-neške vojne, ko so bili Špartanci opustošili vso atensko okolico in obdali mesto skoro okoli in okoli. Tedaj je oBtala Atenjanom jedina zveza z morjem in jedino od todi so dobivali potrebnega živeža ter le na ta način so mogli vzdržati svojo veljavo kot pomorska oblast. &e le ko so Atenjani izgubili vse svoje ladje proti konca peloponefike vojne, mogli so
otroškega vrta, kateri se je pričel dne* 10. oktobra 1892 z vpisanimi 38 gojenci. Ći. skupščinarji si komaj mislijo, kako previdno je bilo tu postopati moškemu načelništvu nase goriške podružnice, da bi se naša nakana koj v začetku ne preprečila. Ta zavod je zelo važen in potreben radi ondotne slovenske gole. Upati je, da vse napetosti ondotnih laških oziroma polaščenih stanovalcev ponehajo, ko se bodo oni in slovenski roditelji prepričali, da naš namen ni sloveniti inorodnih otrok, nego le svoje otroke ohraniti s v o-j emu narodu. (Tako je!) In pri tej priložnosti moramo zopet slovesno izjaviti, da naši zavodi ne s p r e j c m 1 j c j o drugojezičoe dece. (Istina!)
Tako si upamo biti mi z vsakim narodom dobri sosedje, resnični prijatelji; tega od nas zahteva naša katoliška vera, tako jo umevamo mi! (Dobro!)
Politični razgled.
Notranje <lcžclc.
V Ljubljani, 22. avgusta.
Oficijozni {/lasovi.
„M o n t a g s r e v u e* se bavi s Plenerjevim govorom v Hebu iu proslavlja govoruikovu zmernost. Posebno zanimiva je napoved tega lista, da bo vlada na vsak način skušala rešiti Trutnovsko novela. List priznava, da ima vlada pravico ustanavljali sodišča tudi če dotični deželni zbor ni ni-kakega mnenja izrekel. S tem se postavlja Taafieov leibjournal na stališče, na katerem sicer stoji Ple-ner, na katerem pa doBlej ni stala vlada, soBebno pa ne pravosodni minister grof Schdoborn. Imenovani list gotovo ni iz svoje inicijative pre-menil svojega nazora o tej velevažni zadevi, zato bi bilo prav lahko sklepati, da mej grofom Taafteom in grofom Schoubornom ne vlada več tista popolna harmonija, kakor je vladala še pred kratkim. — Drug otieijozen list, v katerem se napovedujejo časih važni koraki in sklepi, „Extrapostu, ve povedati, da bo vlada pri razpravi o Trutnovski noveli stavila kabinetno vprašanje. Verojetno to sicer ni, ker se grof Taaft^ malo za to meni, če mu parlament podere kak načrt, a nemogoče tudi ni; eedaj pač še ni moči o takih rečeh soditi.
Češke novice.
EkBekutivni odbor mladočeške stranke je sklenil, nasvetovati kolegiju zaupuih mož nastopno resolucijo: Stranka izjavlja, da poslanec prof. Ma-saryk v zadevi Thun-Gregr ni postopal korektno niti pro!i stranki niti proti poslancu dru. Juliju Gregru ter prepušča njemu samemu, da iz te izjavo izvaja tiste konsekvencije, katere se mu vidijo primerne.* — Splošno se misli, da se bo Masarvk odpovedal mandatu, še predno se snide državni zbor. Za mladočeške stranko bi bil Masarvkov odstop čutna izguba. — VBled demonstracij, vršivših ae minoli četrtek, vršile so se pri mnogih socijalistih hišne preiskave. Policija je zaprla aoiijalistčoega novinarja Antona Veseljja in tri stavce. Proti vsem štirim se je začela preiskava radi veleizdaje. — Brnski Cebi so sklenili, izročiti deželnemu glavarju adreso, v kateri se mu bo izrekla zahvala, da je dal odstraniti samo-nemški javni napis na deželni hiši.
Vitanje države.
Srbska skupščina.
Včeraj bo je zaključilo prvo zasedanje novo-voljene skupščine, katera je v kratki dobi svojega delovanja zadobila tako  žalostno  slavo v celi
jim sovražniki tudi Pirej zapreti ter jih tako izstradati od morske in suhe strani in prisiliti jih, da so Be morali udati na milost in nemilost.
Pirej je bil torej največja trdnjava atenska. To ae je pokazalo tudi po zimi 1. 404 do 403, ko je bil Tbrasibul posedel trdnjavo Phile in se od tam polastil Pireja. Iz tega kraja je peljal potem svojo vojsko nad trideBetero tiranov in jih premagal v bitki na planem. Tudi Sulla je moral 1. 87 pr. Kr., ko je hotel Mitridata iz Aten pregnati, mesto in luko ob jednem oblegati iu ko je poslednjo premagal, dal je požgati njene arsenale, tesaluice ladij in skladišča. Od tedaj naprej ostalo je bilo mesto opustošeno do najnovejšega rasa. L. 1884 razkopavali so starinske ostanke v Pireju in našli mnogo zelo zanimivih predmetov. Poleg že omenjenega mestnega ozidja z mnogimi vrati vidijo se na vzhodni strani Še oBtanki starega gledališča in na glavici Municbija temelji Artemidinega svetišča. Blizu svetilnika koncem polotoka Akte kažejo Themistoklov grob in na nekem griču zahodno od Pireja pravijo, da je imel Kserksoa svoj prestol, ko je gledal, kako ee bode razvila bitka pri Salamini.
(Konec prib.)
Evropi. Kralj Aleksander zaključil je skup ščino osebno s prestolnim nagovorom, v katerem se je poslancem zahvalil, da so rešili toliko važnih predlog, zlaBti trgovinsko pogodbo h habsburško monarhijo in sploh zagotovili gospodarskemu napredku trdno podlago. Dobra volja, katero je skupščina pri vseh teh predlogah pokazala, je dokaz, da je sedanji regime osnovan na harmoniji mej kraljem in narodom, kar je najboljše jamstvo za bodočnost. — Kralj se v svojem govora niti dotaknil ni ministerake za-tožbe, dasi je prav ta dala minolemu zasedanju narodne skupščine signaturo. Vea svet se strinja v tem, da je zatožba samo izraz radikalne osveto-željnoBti, in če bo sodišče tudi obsodilo bivše ministre, ne bo živ krst verjel, da so radikalci to iz-poBlovali v varstvo zakonov in ustave.
Francija in Italija.
Krvavi izgredi v Aigues-Mortesu provzročili so v Italiji silno razburjenost, kateri je prebivalstvo dalo duška v velikih demonstracijah. Že v soboto zvečer so bili v Rimu majhni izgredi, v nedeljo pa se je zbralo nud 30.000 ljudi j, ki so naskočili palačo francoskega poslaništva, pobili okna in vrata ter hoteli palačo užgati. Vojaštvo je napadalce le z največjo težavo razgnalo. Tudi druga francoska poslopja je moralo vojaštvo stražiti. Z neke hiše vrgla se je demonstrantom nemška zastava, katero so potem nosili po mestu kličoč: „Abbasso la Francia, evviva la Germania." Kakor v Rimu, tako ho bile tudi v drugih mestih velike demonstracije. V Mesiui so deraonstrantje Bežgali francoski grb, kateri so sneli iznad vrat francoskega konzulata, v Genovi so celo sežgali dvanajst vozov ondotnega, Francozom lastnega tramvaj društva. Konflikt je precej resen in če. ne bodeta francoska in italijanska vlada postopali taktno in energično, se labko nevarno poostri.
Dopisi.
Iz  Kamnika,  21. avgusta.   [Izv. dop.] (Veliki ko nc er t p e v s k eg a društva „Lira".) V proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva in v spa min 10 letnice obiska cesarjevega priredila je BLira* koncert, ki je privabil toliko odličnega občioBtva, da je bil Fišerjev salon  dokaj  premajhen,  ker zaradi dežja, ki je pričel padati ravno pred začetkom koncerta, m bilo mogoče sedeti na vrtu.  Vea zanimiv in raznovrsten vzpored bil  je sijajen dokaz, kako lepo zabavo  labko priredi vrlo društvo ,Lira" z zgolj domačimi društvenimi močmi. Največje zanimanje  vzbujal je   novo   ustauovljeni tamburaški zbor, ki je prav srečno r<-šil svojo nalogo in svira) tri  komade   „Kolo",  „Domovini"   in „Venec vojaških narodnih pesmi", na Bplošno zado-voljnost. Ako jemljemo v poštev kratko dobo, odkar so Be začeli vežbati tamburaši pod vodstvom neumornega g. Steleta st, mora Be reči, da so storili več, nego se je moglo pričakovati in nadejati se je, da bode z časom  tamburaški  zbor postal  prav važen faktor v društvenem  življenji  v Kamniku. Pevski zbor nastopil je prav mnogobrojno in pel z znano krepkostjo in točnostjo.   Že pogled na zbor  bil je jako mikaven, kajti gg. pevkam so se kaj koketno prilegale črnogorske čepice s srebrno liro na modro-rudečem polji,  kakoršne so imeli tudi vsi pevci in tamburaši. Mešana zbora (okolu 30 pevk in pevcev) „Lunici" (Vilhar) in „P o z d r a v* (Ipavec) morala sta se oba na burno zahlevanje ponavljati. Moški zbor pel je prav čvrsto dnevu primerna zbora .Avstrija moja" (Nedved)inVilharjevo „Slavnostuo kan tato", v kateri je pel sologosp. Štefančič, in  pa Kocijančičev  zbor   „Njega ni j"  z bariton solom g. Po h I i n a. Zbor in oba solista želi so mnogo pohvale  za  točno izvajanje  svojih   točk, istotako čveterospev (gg. Štefančič, Štele, Poblin in A. Pintar), vender bi nam bila  ljubša kaka domača skladba, katerih imamo toliko in tako lepih, da nam ni treba sezati po tujih.  Gosp. Stele\ ki je res duša vsemu muzikalnemu življenju Kamniškemu, nam je konečno predstavil 6 svojih učencev (učenki: Ahčin in Hac6, in učence: Burnik, Kratner, Levičnik in Rogel), ki bo godli ž njim skupaj „Šarahu" in dodali še .Hej Slovani".   Občinstvo   izražalo je mladim igralcem svojo zadovoljnost z glasnim vzpodbujajočim pritrjevanjem.   Po   koncertu  se je  mladina zasukala navzlic upravo tropični temperaturi, ko se je dvorana malo izpraznila, pevci pa so v proBti zabavi dodali še marsikatero pesem in sta mej drugim zapela gg. Štefančič in Jos. N o 11 i Ipavčevo „Domovini", ki se je morala ponavljati.   „Lira" pokazala je 8 tem krasno uspelim koncertom, da mej pevskimi društvi na Slovenskem zavzema prav odlično mesto. Naj bi vedno tako ostalo!        —i.
V. skupščina „Zveze slovenskih učiteljskih društev" v Mariboru.
(Itv. poročilo „Slov. Naroda".) (Konec.) II. Glavni zbor.
Ob 3. uri po polu dne pričel se je glavni zbor v veliki dvorani pri „Gambrinu". Dvorana je bila jako ukusoo in primerno ozaijSana. Za predsed-ništvom visela je velika podoba prvega slovenskega pedagoga A. M. SlonaŠeka, njemu na straneh pa podobi slovanskih pedagogov Kom en s k eg a in Pestalozzija. Ob straneh prtdaedništva stala sta kipa našega presvetlega cesarja in presvetle cesarice. Na stranskih stenah videli smo pa podobo imenitnega pedagoga llerbarta ter podobi naših pesnikov Preširna in Vodnika; v ozadji bo pa visele podobe Stritarja, Sini. Gregorčiča in Jurčiča. Mej posameznimi podobami bili so nabiti grbi vseh slovenskib pokrajin in mest, ki so bili ozaljšani b zastavami posameznih slovenskih kronovin in mest. Na vsacega gledalca nare lila je ta okrasba najbolj prijeten vtis, kajti vsakdo ju spoznal v njej združeno Slovenijo.
Pod vsako podobo bi) je napisan kak stavek dotičnega pedagoga, oziroma pesnika. Tako smo videli zapisano pod Jurčičem njegovo geslo: »Tvrd bodi neizprosen . . . pod G/re gorč i če m pa njegove značilne besede: .No samo, kar veleva mu e t.'m . . . ., pod Komenskega podobo je pa bilo zapisano njegovo imenitno pedugogično načelo: »Tuj jezik učiti, predno ima otrok domačega v lasti, je ravno tako, ko bi mogel deček učiti se jezditi prej, ko zna hoditi."
Zvezin učitelj, nadučitelj V o j t e h Rib n i k a r, otvori zborovanje b prijazaim pozdravom na vse prisotno ter izraža svoje veselje, da se je glavnega zborovanja tako ogromno število zavednih slovenskih učiteljev udeležilo. Vse prisotue vzpodbuja zuavdu-šenimi besedami na delo, kajti delo bode najboljši odgovor nasprotnikom ljudskega šolstva in učitelj-etva. Svoj jedrnat nagovor pa končuje s trikratnim Slava-klicem na našega presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. in gromoviti ter navdušeni Slava-klici zaore iz slovenskih uč.ttl-akih prs najboljšemu zaščitniku ljudskega šolstva.
Na to poseže vmes nadučitelj Fran Pra-protnik ter predlaga, da se odpošlje brzojavnim potem udanostua izjava slovenskega učiteljstva našemu dobremu in skrbnemu vladarju. Predlog bil je z največjim navdušenjem vzprejet.
Na to poprime zopet zvezin predsednik za be* sedo ter se v prav ganljivih besedah spominja vseh umrlih društvenikov in pozivlje vse navzoče, da vstanejo v znak žalosti. Se zgodi.
Konštatujoč sklepčnost zborovalcev, da besedo predsedniku učiteljskega društva za Mariborsko okolico nadučitelju M. Neratu, kateri v imenu društva vnem zbore valcem zakliče prav prisrčen: „Dobro došli!"
Potem da predsednik besedo uzornemu šolniku in ravnatelju Mariborskega učiteljišča H. Schrei-nerju, ki je poročal „o najnovejših reforma toru ih težnjah na pedagogiškem polji". Poročevalca ob nastopu vse zbrano učiteljstvo kar najbolj navdušeno pozdravlja 8 Ž vio klici ; in tak mož, tak šolnik, kakor je ravnatelj Schreiner tudi po vsej pravici zasluži, da ga ljubi in spoštuje slovensko učiteljstvo. Ko bi imeli pač obilo tacib mož na slovenskem pedagogiAkem polji! Ni čuda, da tudi vsi drugi profesorji Mariborskega učiteljišča, recimo prof. Lavtar, prof. Koprivnik, prof. dr. Bezjak in drugi taku marljivo iu vneto delujejo na šolskem polji.
Poročilo ravnatelja Scbreinerja je bilo tako zanimivo, tako pedagogiško prem šljeno sestavljeno, da se je Čul splošen glaB, da kaj tacega še nismo slišali ne čitali iu zato je bila opravičena velikanska ovacija, ki mu jo je po končanem predavanji vse zbrano slovensko učiteljstvo priredilo. Ker bode to važno poročilo v naših strokovnih listih objavljeno, zato ne bodem dlje o tem tu razpravljal.
Za ravnateljem Scbreinerjem poročal je jako zanimivo nadučitelj Janko Leban: »Kaj in kako čitaj mladina?"
Na podstavi tega poročila sestavil se je poseben ocenjevalen odsek za mladiuske spise, v katerega so bili izvoljeni: učitelj Jakob Dimnik, učitelj Jožef Freuensfeld, učitelj Davorin Jndnič, učitelj Anton Kosi in nadučitelj Janko Leban.
S tem bil je dnevni red dosnau in predsednik zaključi zborovanje z iskreno Željo, da bi nam dobro hasnilo zborovanje in da bi se ob letu zopet zdravi in veBeli segli.
Po glavnem zborovanji bila je zopet seja delegatov, kateri bo določili čas prihodnji glavni skupščini v drugi polovici meseca avgusta 1894. leta. Kraj zborovanja bode določil upravni odbor, le izrazila se je želja, da bi zborovali prihodnje leto v solnčni Gorici, na kar se bode upravni odbor, če le mogoče, tudi oziral.
Potem je bila volitev upravnega odbora in so bili izvoljeni jednoglasno: 1 Nadučitelj v Dol. Logatcu V o j teh Rib ni k a r predsednikom ; 2. Ravnatelj meščanske šole v Krškem Ivan Lapa j ne I podpredsednikom; 3, Nadučitelj v Mozirji
i oran* on rjioar uvv .nan n   >>. i.     > f
J <<joYa a 5«(a0/n Bila) oiUu/ fcwq oaoaii ni ouioU( \h\nt
Frančišek Praprot ni k II podpredsednikom; 4. Učitelj v Hrastniku Ar m in Gradiš ni k I. tajnikom; 5 U-itrli v I) jI. Logatcu Jožef Sega II. tajnikom; 6 Nad učitelj v Gor. Logatcu Ivan K e r n c blagajnikom; 7. Nadučiteij v Mari boru Miha Nerat urednikom društv. glasila; 8. Učitelj v Ljutomeru Jožef Freuensfeld odbornikom, 9. Nadučiteij v Gornjem Gradu F r. K oc be k odbornikom, 10. Nadučiteij na Humu Anton Po re ka r odbornikom, za Štajersko; 11. Učitelj v Ljubljani Jakob Dimnik odbornikom, 12. Nadučiteij iz Š-učurja p. Kranji Luka Jelenec odbornikom, za Kranjsko; 13. Učitelj v Ricmanjib Kristijan Bogateč odbornikom, 14. Nadučiteij v Sežani Mate Kante milio™;kom, 15 Nadučiteij v Opat|em Selu Peter Medvedšek odbornikom, za Primorsko.
Mej zborovanjem je došlo blizo trideset brzojavnih pozdravov od raznih društev, tovarišev in šolakib prijateljev; omenim naj le pozdrav znanega prijatelja slovenskih učiteljev Jan Lego-ta iz Prage, državnega poslanca dr. G r e g o r c a, hrvatskega „Saveza", pedag. književnega društva v Zagrebu itd.
Omenim naj tudi, da se je deputacija upravnega odbora poklonila Mariborskemu okrajnemu glavarju in Mariborskemu vladiki prevzvišenemu M. Na potniku, kateri je deputacijo jako ljubeznivo vzprejel ter jej izročil svoj pozdrav VBemu slovenskemu učiteijstvu. Z velikanskim navdušenjem vzpre-jelo je učiteljstvo to veHelo poročilo ter zaklicalo slava dičnerau slovenskemu škofu in prijatelju ljudskih učiteljev.
Zvečer bila je na vrtu pri „Gambrinu" veselica s petjem in godbo, katera je prav dobro izpadla. Pri veselici videli smo tudi prav mnogo častite duhovščine in drugih Slovencev Mariborskih, k<>ii vsi so pokazali, da so s slovenskimi učitelji jednih miHlij m jednega Brca, kjer je treba delati v korist in napredek slovenskega naroda 1
Dne 18. t. m. ob 1j'%9. uri smo se pa udeležili pri oo. frančiškanih sv. maše za našega pre-svetlega cesarja in potem smo izleteli v prijazni Lembab, rojstni kraj državnega poslanca Robiča.
Na to smo se pa ločili in razšli zopet vsak proti svojemu domu na razno kraje mile naSe slovenske domovine z iskreno željo, da se srečni in zdravi zopet vidimo prihodnje leto tamkaj ob deroči Soči.
Tako minula je peta skupščina dične naše „Zvezew, katera se je odlikovala od svojih prednic posebuo v tem, da ni bilo razlike mej nami, bodisi rojen Kranjec, Primorec ali Štajerec, ampak vsi smo bili jednih mislij in Brca, — vsi smo bili Slovenci. In to je prav! To je prava podstava naSi „Zvezi" in na tej podstavi nam bode mogoče uspešno delovati v prid in blagor predrazega uam slovenskega narodu. —
Domače stvari.
— (Imenovanja.) Deželni predsednik za Kranjsko imenoval je vladnega koncipista g. Viljema barona Reehbacha okrajnim komisarjem in vladnega konceptnega praktikanta g. K mesta barona Schoubergerja vladnim koncipistoni.
— (Družbi s v. Cirila in Metoda) je izročilo uredništvo „Slovenskoga Naroda " osmo zbirko „prvih kron" v znesku 34G kron in G2 vin. (nabrane od dne 13. do 31. julija ( ni'1.) in izkazane v štev. 158. do 173. „Slov. Naroda". Vsega skup od dne 17. maja do 31. julija (incl.) 3385 kron 62 vin. Op. uredn ) — Troovska-Bi-8triška podružnica je poslala 162 gld. 20 kr., Teharska na Štajerskem 120 gld., Goriška ženska po blagajničarici Mariji Kancler pa 10O gld. uduine. — Mej veliko skupščino v Sežani je izročila tamošnja ženska podružnica 100 gld. pnkroviteljiue po svoji tajnici, gnspici Mici Mahurčičevi; pokrovitelja z zneskom 100 gld. sta še postula Kranjska možka podružnica in g. dr. Stor v Ljubljani. Zbirke prvih kron ho poslali: Vč. g. L. Hudovernik iz družbe zbranih duhovnikov 32 k. 60 vin., z Vranskega 32 k , g. Fr. Šorn, nadučiteij pri sv. Lovrenci na Dravskem polju 12 gld., ki so jih zložili gostje o zlati maši vč. g. župnika Fr. Kat ha, č. g. Ign. Rom 10 gld., ki so jih darovali čc. gg. duhovniki pri dekanijski konferenci v Slovenski Bistrici, gdč. Brinšek z Ilirske li stru:' zopet 16 k., g. Resman 15 k., vč. g. Podboj 10 k., hišua družba „Omizje" v Mozirji a pozdravom ,Mir vam bodi" 10 k., gg 8kupŠčinarji na predvečer v Hafnerjevi pivovarni: Tiriogar in njegovi sošolci, 1 >ov, Trdina 8 k., g. Fr. Hrašovec, blagajnik izvauaka-demiške podružnice v Gradci, z doneskom udnine 8 prvih kron., ki so jih darovali: vč. g. kurat A. Skočir 3, g. Ančika in Anton Weinberger, Franjica Zabred po 1 krone, vč. g. župnik Ledhik 5 k., g. Zelnik 5 k., vesela družba pri Španu v Sevnici po g. D. PreBkarji 2 gld. 5 kr., kres v Sevnici v čast sv. Cirilu in Metodu 4 k., gdč. Ravnikarjev! 3 kr, g. Bezget 2 k. in Vekoslav Nabrgoj,   dijak kine-
."'.un/ijtaiT ouboiiiVl- liaii tri 4ui/iJ»'.«it
tijstva na Grmu, 2 k. — Vrlo delavnim podiuž-nicam in darovalcem prvih kron kličemo: B >g povrni! Naj bi bili ti darovi onim domorodcem, ki še niso žrtvovali prvih kron, vzpodbujevalen opomin, da darujejo družbi vsaj druge ali tretje ali tudi dvajsete krone. Nam bodo iz njib  rok prve!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— (Odhod domačega polka.) V četrtek zjutraj ob 2. uri 15 minut odpeljeta se dva batalijona in nekoliko pozneje ostala dva batalijona domačega pešpolka, ki je od 1. 1882 bival v našt-m mestu. 28. ostane polk v Ptuj;, potem se bode pomikal počasi proti ogerski mnji, dokler ne dospejo prve dni septembra tudi rezervisti. Le težko vidimo ločiti se iz naše srede vrle domačo sinove, ter smo preverjeni, da bodo v svojem novem bivališči, v katero se podajo po končanih manevrih, v Celovcu, kmalu isto tako priljubljeni, kakor so bili doma!
— (Iz deželuega šolHkega sveta.) V zadnji seji bili bo imenovani: Kot vodja in učitelj na jednorazrednici na Sv. Gori g. Rajko Mežan, začasni učitelj istotam; istotako za jednorazrednico v Prežganji g. Fran Zw«rn ; za štirirazrednico v Št. Vidu pri Zatičini četrtim učiteljem g. Karol Piki, začasni učitelj istotam, in nadučiteljem na ljudski šoli v Marija Polji, razširjeni na štiri razrede, dosedanji tamošnji nadučiteij g. Frau Kavčič. Pritožba občine Rika v krškem okraji o Šolskih zadevah se ni uslišala. Jeden učenec višje gimnazije v Novem Mestu bil je izključen zaradi ponočevanja. akureudo-pouk iz Radeč v Podkraj se je dovolil.
— (Društvo za zgradbo uradniških hiš.) Oinovalni odbor društva za zgradbo uradniških biš izdelal je društvena jiravšla in storil vse drugo za definitivno osnovanje potrebne korake ter skliče v kratkem občni zbor, na katerem se bo sklepalo o ustanovitvi tega prepotrebnega in obče-koriBtnega društva, na katero opozarjamo vbc kroge Ljubljanskega prebivalstva, sosebno pa uraduištvo VBeh vrst.
— (Pomiloščeni kazujenci.) Povodom cesarjevega rojstnega dne bilo je pomiloščenih 61 kaznjencev za oBtanek kazni. Izmej teh sta 2 na Ljubi lanskem gradu, 6 v Mariborski, 3 v Koprski kaznilnici, 4 v Gradiški in 2 v žens'ii kaznilnici v Begunjah.
— (Kamniška železnica) Na Dunaji bivajoča delniška družba lokalne železuice „ Ljuhljana-Kamnik* najela bode štiriodstotno po državi zajamčeno prijoritetno posojilo v znesku 800.000 gld.
— (Nova nasada ameriških trt) ie napravila vlada letos v ('m muhi io v Drašicah pri Metliki. Oba uspevata prav dobro, prvi nasad oskrbuje g. Šetina, druzega g. Pezdirc.
— (Sevniške razmere.) Piše se nam iz Sevnice: Pri nas še hudo pogrešamo prave narodne odločnosti in zato tudi našim BNemcem*, katere bi lahko seštel na prste obeh rok, Bilno niso greben. V nedeljo praznovali so nemčurji desetletni obstanek nuše šulvera;nBke šole ter se pri tej priliki obnašali v našem narodnem trgu nad vse meje impertinentno. Njihovi gostje iz Lj ubij a u e in Celja insultirali wo na kolodvoru slovenski govorečo družbo; c. kr. častnika, ki je tudi slovenski govoril, pa bo ho drznili vprašati, je-li v istini avstrijski oficir. No, tu so pa ti rogovileži naleteli na pravega, kajti ta gospod jim je nezaslišano hitro sapo zaprl. Obžalovati je le, da ni bilo pri taki priliki na kolodvoru niti orožuikov niti kake druge etraže. Tudi ae mora pričeti zoper ponemčevalno šulferajnsko šolo odločen in brezobziren boj. — Naše bralno društvo, za katero je nabranih že blizo 100 članov, pa tudi ne nahaja toliko simpatije, kolikor bi je v narodnih krogih zaslužilo. Ustanovni veselici se delajo celo zapreke, akoravno se je vsa narodna oleolica že veselila na to slavnost in akoravno bo take veselice pri nas za probujo narodne zavesti zelo potrebne. — Tudi reda zlasti glede časopisov v društvu še ni pravega. — Prosimo torej, da se v inerodajuih krogih uvažujejo te pritožbe — pa brez zamere !
— (Nova vojašnica v Mariboru.) V Mariboru bode treba nove vojašnice in jo bode bržkone gradilo mesto na svoje stroške v Magdalen-skem predmestji.
— (Kmetijsko bralno društvo v Št. II) u) v Slov. goncuh bode obhajalo ustanovno zborovanje v nedeljo dne 27. t. m., h kateremu se vabijo vsi rodoljubi in prijatelji, poaebno pa sosedna bralna društva.
— (Nova podružnica sv. Cirila in Metoda za Hožak in o k o I i c o ) na Koroškem imela je v nedelpi pojioludue avoj prvi občni zbor v D o-linčici pri „ Katarju", s slavnostnim govorom, pet|em, poučnim govorom o gospodarstvu. Volil se je tudi stalai odbor. Po končanem zborovanji je bila živahna domača zabava
— (Preložitev ceste.) Stara cesta pri spodnjem Jezeru na Koroškem se bode v kratkem preložila, ker je zdaj prestrma. S tu preložitvijo se bode izdatno pospešil laglji promet iz KranjBke na Koroško.
— (Nov most čez Dravo) mislijo graditi pri Beljaku, kakor poroča Celovški „Mir".
— (Redka slavnoBt) vršila se je minulo nedeljo v Kanalu na Goriškem. Daroval jo diamantno mašo č. g. Anton Ukmar, 88letni starček, ki je bil odlikovan I. 1883. povodom zlate maše z zlatim zaslužnim križcem s krono. Duhovščina kanalske dekanije priredila je na čast jubilarju sijajen banket, Kanalski tržaui pa so z raznimi slavnostmi poveličevali ta izredni slučaj.
— (Ponesrečen izletnik.) V nedeljo zvečer padel je blizu Miramara iz vagona zabavnega vlaka, ki je vozil mej Trstom in Karminom, neki potovalec ter izginil v temi. V bližnjem kupeju Bedeči so videli, kako je malo vinjeni mož odprl vrata in jiadel vun. Ko je pozneje odšla komisija iz Trsta h posebno lokomotivo, našli bo ponesrečenega v nekem jarku mrtvega. Imel je raoe na glavi in bil ves Bključen. Truplo prepeljali so v mrtvašuico k sv. Justu. Po papinih, najdenih pri mrtvecu, utegne biti neki Andrej Rebula, ki je bil v službi v trgovini s usnjem na Corei.
— (Otvorenje .Hrvatskega stari-narBkega društva") v Kninu v Dalmaciji ee bodri vršilo na slovesen način dne 24. t. m. v staro-slavnetu kraljevskem Kninu. Kdor Be želi udeležiti te kulturne svečanosti, naj «e pravočasno pri javi odboru in prilofti svoj prinos 3 gld.
— (Razpisane službe.) Vsled resignacije razpisuje se vnovič drugo učiteljsko mesto za ljudsko šolo v Marija polji z letno plačo 5O0 gld. Prošuje do konca avgusta pri okr. šolskem svetu za Ljubljunsko okolico. — Pisar z mesečno plačo 30 gld. se vzj>rejrae takoj pri okr. sodišči v Brežicah, istotako pri okr. sodišči v Logatci z dnem 10. septembra. Prošnje za drugo mesto do 1. septembra.
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!
__±_
___i
Telegrami ..Slovenskemu Narodu":
LVOV 22. avgusta. Kolera se čedalje bolj razširja. V Nadvorni je zopet obolelo 14, umrlo 8 oseb, v Koloineji umrle 3 osebe, v Sniatvnu obolele 3 osebe, v Crnovuh jedna, v Delatvnu dve. V mejnih županijah ogerskih umrje vsak dan več oseb. Listi zahtevajo, naj se odpovedo vojaške vaje in naj se šole ne otvorijo, dokler epidemija popolnoma ne preneha.
Rim 22. avgusta. Sinoči bile tukaj in v raznih provinci jalni b mestih nove demonstracije; pol'cija iti vojaštvo intervenirali. V Genovi sežgali dcinonstrantje tri omnibuse in podrli tri kijoske. Mnogo osob zaprtih, več ranjencev. Včerajšnjih demonstracij tukaj, v Milanu in v Florenci udeležili so se anarhistični elementi.
Rim 22. avgusta. Vlada je odstavila prefekta, policijskega ravnatelja in policijskega nadzornika tistega okraja, v katerem leži francoskega poslaništva palača.
Pariz 22. avgusta. V raznih mestnih okrajih bili veliki izgredi; v La Villetti streljali demonstrantje z revolverji na policijo.
London 2 2. avgusta. Poslanska zbornica zavrgla Uhaniberlainov dodatni predlog z 200 proti 162 glasom in vzprejela Gladstoneovo resolucijo, s katero se določa, da je v petek končati razpravo o home-rule-načrtu.
London 22. avgusta. „Standard" javlja, da se Rusija in Francija z ozirom na ponino-žitev nemške vojske posvetujeta, bi li ne kazalo pomnožiti tudi rusko in francosko vojsko.
.i I i o H g i a o 1 litehcmr imovMbo « UoftAfciM