18. Iftiflkt, ^M!|^^ epBtfiBBta* mm ti mM i t maiSE ^wnMii usnuo v onsvi M* t M*IjM. I PM ». JMbVJI HA Sili. Mi. 4 1 ^bH» al aaV I g^__ - — ^ ■■■■■■ ■■■ B H| fl ^ ^j ^^ H^^ L II II I I H ■ ■ ■ I iJ ^B &; 1 l| I l| I va. H .■ -■ ■ ■■ ■■ ■ %m mm ■ ■ ! ■ ■ m Mm bH ft I I aaH aaH bH bH bH bbH v A ■ ■ I ■ KH al ■ aaV m m 11 bbb |lv ■"■■ B ■ ■ ■ ^^m ^^B ^^B ■ ^^m ^h na bVbb> nvan naan ■■ ■■ ■ ■ ene b ■■ «■ Bk ■■■ mmMw navai w\ i m bbbyi naam ^nva naval m m ^ aV aaV I I I HV aaV Hl HA bbbW ^am H H H H Ba"m H H a^aafl aaM H «a SV BVbV naVal bbbb H H H ■ B H m A. m BBVbI m m H H m ZaVal H bVbb aVBBB ^ am bbbI aaH H H HHH ■ H HH ^ aV H Bata " HI H H \\^k\W aaH aaH aaM afaV ^ H anH anH anH aaBBBBal aBBBBBai BBBBBBBaaal ^ bV BBaaaBBB aaH BBaBaBaBaaal HI m anH aaH aaH Banat ^B Mm BBBB BBBB Zl ^BBBBBbT fll BBBVVflBBBBB ^B Ba Bh BBBB BBBBBBBBBH BBbW VBBbI BBk BBBB BBBB BBBH BBBbI bb» H H ■■VI ^^m ■■■■1 ■■■Vi H SaH H H «j a b bvmb H HH H H H H b^^H H aaH aaH bVbH bbVH ■t H HbI H H bbbbI H H i bL^I ^b h ^k mm m A| B VAVAB bVbVa m\ ^1 Al H. aa aVaVB ^bVH bVbV H H H **■!■ «Mk An pepeldn« Iiihmji nuj, ta p««^,. to« *r.U , Prortor l „/„ X 54 „/« M „,„,,„ (n , mt uradne mgtec 1-20 K. - poslano in reklame 2 K. - Prt narotUn nad 10 objav popust Vpralanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Bprfvalitto „Slov. Maroda" in „Naroda* Tlakama« 3Batfftov* oiica «t 3f prltUčmo. — Taioioa it tO. v J»M0latl|l: celoletno naptej plaću . K 120 - polletno.......1 I, 60 — 3 mesečno. ...».„ 30 — NB10ffoukl Naroi1 vol|o v HoMgiol ta popoMi celolctao ...... K 140-- polletno...... . „ 70*- 3'mmmmMmm «.. ^■^■^KIKP • • • • * • & OiT* .........12-- Novi narof^hJ naj pošljejo v prvič naročnino vedno NB^ P© nakaznici. Na samo pismena naročila brez posiatve denarje se ne moremo ozirati. »■lomu Jkmww■ Bortia^ loolUri «Hm it I, L —fNuJ_ TnikiiUf. S4. Posnmnzna itevilka vaUa 60 nintloa. Naša internacijonaia in Nemci. Treba je enkrat izpregovoriti odkrito besedo o razmerju, ki vlada med našo internacijonalo in Nemci zlasti na naši severni meji. Odkar so zastopniki naše inter-nacijonale na krmilu pri vladi v Beogradu ter so imeli veljavno besedo tudi pri pokrajinski vladi, so se izvršile v tej stranki velike izpremetnhu. Dobila je moč in njene vrste so se v tem času zelo zelo pomnožile. Te£a ni potreba prikrivati \ne nam, ne njim. Vzrokov temu dejstvu je vec. Omenjamo pa sarno dva. Prvič ima ta stranka ravno v sedanjem času kaj hvaležno polje in lažje delo, kakor katerakoli dru^a. Po vseh groenifa posledicah vojne se je naselila v široke plasti obča nezadovoljnost; kar je povsem nar« vno. Oiobokih ran, ki jih je zadajala kruta vojna dolgih pet let, ni mogoče zaceliti v par letih. To lahko uvidi vsafc-do. Če le malo misli z lastnimi mo£-gani. Prav mnono jih pa je, ki tega še danes ne uvidijo. Zahtevajo zase vseh možnih in nemožnih ugodnosti, pa makari naj crredo drugi stanovi ?n ž njimi vred tudi država rakom žv!%-#at. Kaj bo potem ž njimi samimi, o tem ne razmišljajo, tako daleč ne segajo njihove misli. In med take ljudi je treba vreči samo malo netiva, samo naslikati lepšo bodočnosi, čeprav je samo iluzorna, pa gfreoo mase čez drn in stm za svojimi voditelji. Navadno pa ne Domisli nihče izmed njih, da prav lahko pride mesto v deveta nebesa v — pekel. To je eno, ki pa nas končno Še ne briea toliko, če se že hoče kdo sam ali pa po drugih zasleoTjen zvrniti v prepad. Na vse zadnje je to njegova privatna stvar. Pač pa nas zanima drugi vzr^k. Po vsej naši domovini so se vrste intemacijonale prav izdatno pomnožile deloma s pravimi, še več pa s posili Nemci. Le noglejte po zagrizenih nemškutarskih jrnezdih biv^e Štajerske tja gor do Maribora in sKo-7A ob meji. Kjer je vladalo nekaa] največje sovraštvo proti Slovencem, kier ie bil preje Srb vse drugo samo človek ne. v tistih krajih se rekrutl-rajo v zadnjem času najštevilnejši pristaši intemacijonale. Tn v krajih, kjer je rodom nad Via Slovencev, se vrše zborovanja večinoma v nemškem jeziku, kakor kje na Pruskem. Redka je slovenska beseda na ten zborovanjih. Vladati mora nemščina, pa naj bode še tako pokvečena. V teh krajih so se torei naenkrat našfi v tesnem objemu slov. intemacijona-Ien delavec z nemško - nacijonalnmi obrtnikom, uradnikom in kapitali- stom. Kaj draži le tako nasprotujoče si elemente? Nič drugega, kakor nemščina — narodnost — in ljubezen do tuje države ter sovraštvo do svoje Kastne. Tam je vse dobro onkraj meje, ker ap na krmilu socijalist, pri nas pa vse za nic. Tam živijo v razkošju, pri nas pa umira sestradano ljudstvo za plotom lakote. In vendar: vsakdo se brani zapustiti našo tolikanj osovraženo in neurejeno državo ter se preseliti na obq stran v internacionalni raj! Jugoslovanski internacijonalei so vzeli nase nekoliko časa poparjene Nemce v zaščito. AS je pa morda obratno. In tako vidimo danes oboje korakati z rdečo in nemško trobojnt-co. Jugoslovanski internaeiionalci so naenkrat zaznali, da se Ner cem v naši državi godi velika krivica v šoli in v uradu, snlob povsod. Ko se je nam pod Drejšniim režimom godita še vse drueačna krivica, takrat tega gospodje okrog intemacijonale niso vide!;. TaJcrat niso bih internacionalni, kakor danes, ampak n e m š k i a so pomagali svojim današnjim nemško - nacijonalnim bratcem nas tlačiti k tlom. Sedaj se pa zavzemajo za navidezne manjšine pri nas seveda. Kako se zavzemajo za naše manjšine v Gradcu, Leobnu, Kanten-bergi: itd. niihovi sodrugi, o teni je bolje, da molčimo. Saj čitamo vsak dan nolno resolucij, da se ustanove tamkai za naše desettisoče šole, kjer se bode poučevalo slovenski! Ura-duie pa se povsod dvojezično. Kaj ne° Pri nas delajo ti ^osoodie sistematično. Od Oravske dnUne do Ma-ruV*ra \u globoko dol; v nosamna središča sega ta sistem. Začeffl so pri temelju — pri šolnh To naiboh vleče in s tem se naibolj onknoijo pri svo-T'h nainoveiših zaveznikih — nemških naciionalcih. Narodno nčitelistvo l!m ie trn v neti in za vsako številko sv^i^cfa glasita »Volkssthmfte« si privoščijo po eno ubogo učiteljsko paro. Ti «:osnodie mislijo, da ie šola žoga, s katero se igrajo stranke za Vrat'% čas. Danes ie slovenska, jutri bode mešana, pojutraniem pa že nemška. — Tem gospodom povemo, če še ne vedo. da se ie zlasti šolstvo "a naši severni meji prenredilo z ve-liVo previdn<">crir> in natan^nostio na nodlagi statistike. In tako šolstvo bo ostalo nrav gotovo nekai let. če ie to ^osnodnni okrog internaciionale nrav ali ne. Namonreje se mora vsaj trohica nonraviti, kar se je zagrešilo nreie. Nočemo nobenega Nemca slo-venizirati. Sami vemo, kako nemoralno in krivično je to. Pač pa hočemo roiene Slovence, ki jih je nam BBBBBBMBnHBBBBBBBfll odtujil prejšnji režim naučiti slovensko. — Kako je sedaj urejeno šolstvo zlasti na meji, to lahko vidite. Kakšen sad bode prinašalo in česa je zmožno slovensko po vas tolikanj osovraženo učiteljstvo, to boste pa videli za nekaj let. Saj še črešnja ne sezori v enem dnevu. Kdor je opazoval proces, ki se je vršil zadnje mesece v jugosloven-ski iuternacijonali na naši severni mefl in so mu še v spominu lanske politične stavke, ta je moral nehote zmajati z glavo ter se vprašati, kam vse io vodi. Oz::*al se je okrog !n iskal tiste iaktorje, ki bi morali zla- | sti na meji zastopati državo in jo km i di čuvati. A ni jih našel. Dogodke na meji je treba motriti povsem drugače, kakor v zaledju. To bodo sčasoma uvidele tudi naše oblasti. Za to bodo že skrbeli naši internacijonalei na meji v zvezi s svojimi nemško-nacijonalnimi zavezniki. Sicer je pa že danes približno vsaj ob meji vseeno ali rečeš so-drugu nemško - nacijonaiec. ali pa nemško - naetjonalcu sodrug. Oba stojita namreč z obema nogama, z glavo m srcem v Nemški Avstriji. Želodec obeh pa je še vedno in ostane tudi v - - Jugoslaviji. Pismo iz Prage. Praga* 14. jan. 19Z0. Protest centralnega ruskega narodnega sveta. Centralni rusk? narodni svet je poslal narodni skupščini ^pojasnilo«, kjer protestira proti ustanovitvi nisinskega direktorija in proti proglasitvi geneiai-rega statuta. Proti koncu zahteva, naj narodna skupščina predloži vladi sledeče vnrašanje: Je - li vladi znano, da ie bil stvor-jen rusinski direktori proti volji vse«ra delavskega ljudstva, ki tvori 95% karpatsko - ruskega naroda? Je - li se vlada .Taveda- da ie s proglasitvijo statuta za Karpatsko Hu*?!o porušila temeljno avtonomno pravo? Da li vlada zadoščenje karpatsko-ruskemu prebivalstvu s tem, da odstrani direktorj in generalni statut za Karpatsko Rusijo? Je - li vlada pripravljena respektirati ogrromno večino karpatsko-ruske-£a prebivalstva, katere zastopnik je centralni ruski narodni svet, izvoljen 9. oktobra 1919 od karpatsko-ruskeua naroda ? Je - li želi demokratična vlada podpirati težme karpatsko - ruskega naroda, da do«e/c pravice svobodnega človeka in občana? Kaj misli eehoslovaška vlada ukreniti nroti rastoči madžarski in madža-ronski agitaciji, ki ogroža svobodo karpatsko-ruskesra prebivalstva? Dr. Rentier v Prosi. V ospredju splošne pozornosti so še vedno pogajanja z avstrijskim Kanclerjem. Časopisje se večjidel opira na Kole podatke poteka podajani in v celoti ne izraža svojega mnenja. Le »Narodni Demokrat« svari pred izkušenim avstrijskim diplomatom in Želi, da bi se Cehi proti temu gostu odvadili one svoje prirojene zaupljivosti. Opozarja namreč na razmerje češkega šolstva na Dunaju itd. — Pogajanja so bila včeraj končana in so imela predvsem ta uspeh, da so bih vpostavljeni med obema republikama normalni diplomatičai sfki. Dosedanji zastopniki obeh držav bodo zmenjani. O dogovoru glede premoga ni bilo možno doseči drugega, kakor kar je že zdaj veljavno. Ceho-slovaška nikakor ne more pristati na dovoz one količine, k j jo zahteva avstrijska republika. Ustanovljena Pa je bila komisija, ki naj izdela pogodbo o dovozu premoga za celo leto 1920. Isto-tako je bila stvorjena sladkorna komisija, ki ima namen voditi nadaljna podajanja. Podobno sredstvo se je vpora-HIo tudi Pri drugih vprašanjih. Mejna kom?sija ima namen vse probleme meje po možnosti preštudirati na mestu -n ima pravo odločevanja. V političnem oziru torej je bil dosežen popolen sporazum, docim se bo o ostalem, predvsem o finančnem vprašanju, razorav-Halo še na Dunaiu in deloma v Pragi. Pri razhodu je dr. Renner povdaril, da pričakuje od pogajanj konec hladnosti in sovraštva med obema državama In začetek trajnih prijateljskih stikov. Narodna skupščina. Narodna skupščina je sprejela v svojem predzadnjem zasedanju tega tedna nekaj važnih zakonskih predlog. Tako n. pr. naredbo o umetniški upravi vseh predmetov, ki jih izdaja država- Dalje 9 naredbi, ki podreja odslej vse kinomatografe ministrstvu Šolstva j* narodn« prosvete. Ministrstvo ne bo imelo samo pravico cenzure, ampak tudi pravico, da stopnjema premeni sistem filmove produkcJje in uvede vanjo nov duh. Imelo bo odločilni vpliv pri podelitvah koncesije, vpliv na program in izdelavo filmov. Nadalje bo skrbelo za stvoritev ljudskih kino-gJe-dališč ter posegalo v kinomatografsko zakonocaistvo. Zakon giede vseučilišča določa, da se Karlova (Češka) univerza odloči od nemške, da bo glavna univerzitetna stavba prepuščena njej, z insigniji, arhivom in historičnimi spomini. | Iz določb nove državne ustave je važen zakon o varstvu manjšin. Glasom njega so vsj državljani brez razlike rase enakopravni. Razlike vere in jezika niso nobena ovira za vstop v javno službo in v urade, in ne izključuje nikogar iz vršitve obrti ozjrotna poklica. V mestih in okrajih, kjer prebivalstvo povečini govori drug jezik kakor čehoslovaški, je otrokom garantirano, da bodo javno poučevanj v njihovem jeziku, dočim je češki, oziroma slovaški jezik možno vpeljati kot obvezen predmet. Ako spada v mestih in okraj:h del prebivalstva k nacionalni jezikovni aH verski manjšini, nai se za njihone potrebe vporablja denar iz državnega, oziroma tudi občinskega proračuna, ali pa iz drugih javnih fondov. Vsak poskus nasilne raznarodltve ni dopusten in kdor ne vpošteva te določbe, je kažnjiv. Velika stavka. V ostravskem premogokopnem revirju je izbruhnila ogromna stavka. Do sedai stavka krog 50.000 delavcev. Najnovejše vesti trdijo, da bo stavka, ki traja že tretji dan. jutri končana. Je pa skrajno nujno, ker sicer bi moral biti omejen železniški promet. Stavka je izbruhnila brez vednosti vodstva stranke in zato so tudi pogajanja otežkoče-na, ker so mase brez pravega vodstva. Delavske zahteve so obsežene v sledeči resoluciji: Strogo postopanje proti podraže-valcem živi!, uničenje oderuštva, odobritev plač, ki omogočijo v današnjih razmerah eksistenco delavstva in uredništva. Vpeljava popohie koaličiie svobode, Popolna svoboda shodov in združenja. * Popolna svoboda tiska In izjav. Zrušenje zakona, ki omejuje občansko svobodo delavstva in uradništva napram delodajalcem. Kalne vode. Pod tem naslovom je v včerajšnjem »Slovencu^ napisala znana oseba pamflet, v katerem je nagro-madil nezaslišanih laži proti svojim političnim nasprotnikom. Obrnili smo se na kompetentno mesto ter izvedeli, da so vse te vesti zlagane in deloma kar naravnost iz trte izvite, tako da je treba šele poizvedovati, odkod bi moglo tako natolcevanje izvirati. Posamezni slučaji se bodo službeno obravnavali v raznih i>o-pravkih. Pred vsem se v tem članku graja znana pogodba, s katero se je dovolilo vojni zvezi izvoz živil za manufakturo. Prizadeto akcijo je vodu poprejšnji poverjenik Prepeluh. Do- LISTEK. Afphonse Dandet: Zvezde. j (Iz »Lettres de mon Moulin«.) V tistih časih, ko sem še na Lu-beronu pasci živino, sem bil često-krat po ves teden na paši sam s svojim psom Labrijem m z ovcami. Videl nisem žive duše. Od časa do časa je prišel mimo puščavnik z Mont de - f Ure, ki je iskal zdravilnih zelišč, in včasih se je pojavil začrnel obraz kakega ogljarja iz Plemonta. Toda to so bili popolnoma tuji ljudje. V svojem samotnem življenju so se privadili molka in so iznubil! veselje do govorjenja- Sicer pa tudi niso ničesar vedeli o tem. kar so si pripovedovali ljudje tam doli po vaseh in mestih. Zato sem bfl vedno srečen, kadar sem vsakih Štirinajst dni zaslišal s poti v dolino zvončke muline, kl mi je prinašala z našega posestva živil za dva tedna, in sem potem preko pobočja polagoma vzrl glavo malega miarra (konjarčka) ali rdeče oglavje stare tete Norade. In poslušal sem potem vse novice iz doline, o krstih otrok, o svatbah, najbolj pri srcu pa mi je bilo zvedeti kaj o hčeri mojega gospodarja, o gospodični Stčphanetti. ki je bila najlepše dekle deset milj naokrog. Ne da bi pokazal, kako me to posebno zanima, sem pozvedoval. ali hodi dostikrat na veselice in na orejo in ali ima vedno nove čestflco. Ko bi me bil hotel kdo vprašati, kaj brigalo take stvari mene, ubogega planinskega ovčarja, bi mu bfl odgovoril, da sem dvajset let star ter da le Stephanette najlepše, kar sem videl v svojem življenja. Zgodilo se je. da je neke nedelje, ko sem Imel pričakovati svojo zalogo, prišla jako pozno. Zjutraj sem si dejal: »Velika masa je kriva«; pozneje, prof! poldnevu se je napravila huda nevihta« ia mislil sem si, da 1 mula zaradi slabe poti ni mogla dalje. Naposled, ko je bilo proti trem nebo, kakor čisto izmito in se je zemlja v solnčnem svitu vlažno lesketala, sem razločil med kapljanjem kap-* lic z dreves in med šumenjem naraslih potokov tudi zvonkljanje mule, ki je donelo veselo In živahno, kakor notrkavanje na Veliko nedeljo. Toda živali ni vodu mali mlarro, niti stara teta Norade. Bila je — uganete, kdo? — naia gospodična, otroci moji. resnično naia gospodična, ki je sedela kakor sveča vzravnana med vrbovima košarama in Je bila od planinskega zraka in hladnega piia vsa rožnata. MaH Jt bolan, teta Norade na dopusta pri svojih otroklh, je pravila lepa Stephanette medtem ko Ja zlezla z mole; In tudi, da aa Je zakasnila, ker Je po poti zala, V svoji praznični opravi, z režy tfo trafcotn. blestočim krilom m s čipkami pa fe bfla videti kakor da se Je zanmdta na kakem plesa, ae pa da Je Iskala po grmovju pravega pota. Oh, to zalo MtJel MoJe oči aa Js aiso nmgla nagledati. Seveda laka od blizu je sploh še nikoli nisem smer gledati; pozimi, ko je bila čreda doma in sem prišel zvečer večerjat na pristavo, je šla včasih hitro skozi vežo, vedno nalepotičena in nekoliko ponosna, in ne da bi govorila s posli. Tn sedaj sem jo imel tu pred seboj, popolnoma zase — ali ni bilo to, da bi človek glavo izgubil? Ko je izložila svoje košare z zalogo, se Je začela Stephanette radovedno ozirati. Dvignila je svoje lepo praznično krilo, da si ga ne pomaže, in stopila v ogrado; hotela Je videti koi. kjer spim, slamnate Jasli z ovčfhn kožnhom. mofo veliko oaiavnlco, ki je visela na steni, moj krilec mo|o paiko s kamenitim pe-taMnoni — vse Jo Je zabavalo. »Tekaj torej živU, mol nbogi pasek? Kako ae moral dolgočasili — satend tako samt — Kaj na počeši? Na kaj nrfsH?« najraje m jej on oogorotn: »na vas. goapodericat« in to M ne bala neresnica. Toda bfl sem tako sma-dsn. da aptoh aJaem našel amkalrik besed. Zdi se mi. da Je enasla to la porednico je zabavalo, spravljati me z malimi namigavanji v še večjo zadrego. »Ali prihaja tvoja ljubica večkrat sem gor k tebi v vas, pastir? To bo pač zlata koza ali pa ona vila Esterella. ki se prikazuje samo vrhu gora . ..« Ona sama. ki mi je tako govorila in se je z nazaj nagnjeno glavico toU' dražestno nasmihala. Je bfla pač slična vili Esterelli — saj se jej je tako mudilo oditi, da mi je bil njen posetj kakor prikazen iz pravHoe.. »Z bogom, pastiri« »Pozdravljeni, gospodarica (« Ia odUa je s svojimi ii m i mirnimi košarami vred... Ko je jesdfla doti krutem po pd-bočju, mi je bila kakor da mi padajo kameni, ki so se kotalil lapad malP a* kopit, drag aa dragim na sratj Slišal asm Jo še dolgo, dola* hi vse popoldne mi Je Mto, kakor da asa at aU iBJBie aaviBiaV^* MaauaaBi bi^ ^^^^^Z tm^^^tm^MAA\ oojema spanec, vrnem se apel gamu. iz straha* da mi moj toni sea ntf ifrftfi i - ■*-• ^nM. S BBBBBni I ■ - stran 2 .SLOVENSKI NAROD- dne 23. januarja 192a Itcv. 18. (Voljenje je bflo sklenjeno od celega t ministrskega sveta po najnatančnejših informacijah. Mada bo naroČila« da se objavijo podrobnejši podatki Graja, da se dobiva kvas iz Celovca proti kompenzaciji v prem >gu. je površna, kajti pisec, ki ima dostop do pobliije informacije, bi se bil v komisiji Centralne uprave lahko prepričat da na podlagi trgovske pogodbe x Avstrijo ne bi za naie konzumente dobil niti enega kilograma kvasa, pri naSth gospodinjah pa lahko izve, kako važno je, da smo s jkvasom vendar kolikor tolik o preskrbljeni. Očita se dalje, da je slo v ttiifno pW vagone mesa za tri vagone spomenikov. Res je prišlo poštenemu (obrtniku tam nekje ob morju na mi-;sel. da bi se kaj takega dalo izvesti. Prošnja Je bila seveda a limlne odklonjena, vendar to obrekovalcu že kadošča, da govori, kakor da se je Šzvoz res izvršil. £; KUub velikemu pomanjkanju do-Srega oblačilnega blaga graja nam-'fletisi da se je dovolilo izvoziti nekaj vagonov volne na Češko, seveda prot* kavciji in proti temu, da se blato da vse na razpolago oblačilnici za Slovenijo. Pisec se je hitro zlagal s •tem, da je navedel skoraj štirikratno število vagonov. Dalje piše o nekih izvoznicah za Sokola. Ta trenutek nam ni mogoče povprašati v Splitu, kaj je na tem. V trgovinskem ministrstvu o stvari ni Bič znano. Stvar je tako malo verjetna, da ni vredna resne zavrnitve. Tudi dejstvo, da se je nekemu literatu nameravalo na podlagi sporazuma političnih Činiteljev vseh treh strank v skrajni stiski pomagati, zlorablja pamfletfst, ki na prav dobro Ve, da se je dotična stvar pač pripravljala, vendar se je zadeva razbila. Dalje sanjari lažnjivt pisec o iz-|vozu sto vagonov koruze po neki tvrdki Sever 6; Oabršček v Avstrijo brez zdrave valute. O stvari ni nikomur nič znano in si jo je pisec izmislil. Nato pa se spravlja tia trgovinskega ministra drja. Kramerja z dvema očitkoma iz njegovega referata o sekvestrih. Seveda je zopet vse zlagano. Bencinska tvornica cementa je kot madžarsko podjetje res bilo pod sekvestrom. »Slovenec« trdi, da seje podjetje prodalo pristašem JDS. kar da je podpisal dr. Kramer. Kolikor besed, toliko katoliških laži! Beočinska tvornica je danes ravnotako ood iekvestrom, kakor poprej. Pač so heki domači interesenti, ki pa nikakor niso pristaši JDS, amDak po velikem delu zavezniki drja-K o ro Š c a , iz proste roke kupili en del deležev, kar pa ministru ni zadoščalo, da bi sekvester dvignil. O kakem nasprotju med sedanjim in prejšnjim trgovinskim ministrom v tej stvari ni govora. — Ravno tako je z jjnanim hrvatskim kopališčem Lipik, ^Slovenec* se laže. da je prešlo to kopališče v roke članom Demokratske Zajednice s Kramerjevim podpisom. Kopališče je kot madžarska last res pod sekvestrom. Neki domači interesenti so *ra hoteli odkupiti iz proste roke od Madžarov. Trgovinski minister pa temu ni pritrdil, ker se je za celo podjetje zanimalo ministrstvo Narodnega zdravja. Tam ie cela stvar šele v pripravah. Vse to jeadošča katolikemu o»satHfu. da zlije v eno samo laž, češ. da se na ta Tiačm nabira demokratski volilni fond. In tako srre naprej. »Slovenec« je k tem člankom padel na najnižji nivo revolverskega tona. ■ ■ i - _ iti «w^i^^m*__^i___bji .m__11 i __,_______ Politlta* vesti. . 33 Okrajni odbor JDS v LJubljani. Jutri v petek nI sestanka. == Krajevna organizacija JDS. za poljanski okral ima svoj občni zbor v petek dne 23. t. m. ob 6. zvečer v mali dvoran! Mestnega doma. Na dnevnem redu je poročilo o dosedanjem delovanju, volitev novega odbora ter poročilo o položaju in o občinskih vof tvah. Poroča narodni poslanec dr. Pestot-nik. Na občni zbor vabimo tudi one somišljenike JDS., ki so bili člani političnega društva za poljanski okra!, s pozivom, da pristoolio sedaJ h krajevni organizaciji. Ker Je sestanek va-fen z ozirom na občinske volitve, naj se ga vsi član! in članice polnošteviluo udeležijo, ~ Ustanovna posvetovanja edinstvene demokratske stranke. Beograd, 21. Januarja- V torek popoldne se je vršila v ministrstva za pravosodje prva seja kluba demokratske zajednice, na kateri se je razpravljalo o programu edinstvene demokratske stranke. Danes, v sredo, so se posvetovanja nadaffevala. = Fd?ns*ven* dearofcrttftai stranka, LDU. Beograd, 20. Januarja. Snoči }e ftvriforahif odbor Demokratske zajednice razpravljal o progra-jm edinstvene demokratske strank* _ m OpozicBa In vlada. Beograd . 21. januarja. »Pravda« poroča: Opozicijonalcl so konstatirali, da demokrati bres njih z večjim aspe-hom vladajo, zato so pričeli v ead-njlh dnevih Uriti vesti, da Je treba na vsak način stvartti koaBciisko vlado. Razlogov za tako vlado is sedal manj, kot pred šestimi meseci. Večina glavnih In težkih vprašanj je že s uspehom rešena, padanje zaupanja v delavnost in resnicoljubnost opozicijonalnlh strank med ljudstvom pa je privedlo voditelje teh strank do spoznanja. cla je treba popustiti v svojih pretiranih zahtevah in se hitro spraviti v vlado 7ahteve opozldjo-nalnetra blok .kupnem delovanju v ustavotvorr odboru zasledujejo ta cilj. Nekateri ilani opozicije so se pač uverili. d:: to zadnii trenutek, s katerim se * treba okoristiti, zato nai se sestavi ilicijska vlada. Klerikalci Igrajo i tem isto sumliivo vloi.ro s svoji' n: 'tkarenjem. kakor so jo icrali Breje, Dolžnost naše vlade je. da zabrani i vsemi silami tako škodlliivo početie. Danes nam nI treba takih usodnin kriz, kakor smo jih preživljali pred 6 meseci, danes bi bila taka kriza za nas naravnost katastrofalna. = N^sa delegacija v Parjzu |n odgovor na ital«j?nskf predlo*. LDU Pa-r i z, 29. JanuaHa (Dun. KU.) Atence Ha vas javlja: Kakor roroča »Temps«, je Tii^oslovertska delegacija snoč> prejeta od sov ar svoje vlade na italijanski predlog. = Iz 7ungnje*a tnfr^strstva. Dr. Dimiti||SvfC - Arer. dosedanji delegat prf naši misiji na Dunaju, je prevel mesto ravnatelja administrativnega oddelka za zunanje posle. = Republikanska stranka. LDU. Beograd. 21. januarja. Mlaiši klub republikancev, ki izdaja v Beogradu svoj list »Republiko«, se je spojil z republikanci, ki so pod vodstvom Prodanovića. Delovali bodo sedaj kakor ena stranka, imeli eno glavno vrlasilo in se zaeno udeleževali volitev. = Gospodarsko stranko so ustanovili spodnještaferski Nemci in nemšku-tarH. Ta stranka se ude?e?i kot samo-stoma orsranlzaclia Hodoc^h občinskih volitev v smislu navodil, ki lih le dobila iz Gradca. Na svoj ščit ie predvsem nanizala borbo za izplačilo voinih nosoiil. S to narolo si una pridobiti številne pristale ne samo med Nemci samimi, marveč tudi med tistimi Slovenci, ki tih moH skrb za usodo voinesra nosoiila. Dn-li pa bo viela na te Hmani^e mnoeo slovenskih kalinov, to !e veliko vprašanje. = Odnošaie med nam! In Srbi bi radi na vsak način zastrupiti nemški listi, ki izhajalo zunai. a tudi znotrai naših mela. »Clllier Zeitun*« se ie doteo hlinila In kazala na zunaj svoje napram kraljevini SHS lojalno mišlienie in stališče. V zadnjem času pa ie iela tudi ona kazati svoie rožičke, V zadnji svoji številki ie priobčila tole zlobno notico: »Prijatelj naSesra lista, ki se ie pred nekaj dnevi vrnil iz Beograda, nam pripoveduje, da se slišijo po beoeraiskih gostilnah in kavarnah tile vzdTii: »Sest let smo rabili, kri in premoženie, delo in denar smo žrtvovali, da smo iromali sovražnika iz debele. Kako dolcro bo traialo in koliko žrtev bo nas Stalo, da se bomo iznebili naših drasrih oriiate-Ijev!« Celiski listič nai nikar ne skrbi za notranie razmere med Slovenci, Hrvati in Srbi. Te odnošaje bomo si ze sami uredili tako, kakor bo prav nam In če to tudi ne bo oc volii nemški gospodi v Celju in srori v Gradcu. = Prepoved uvoza amerlkan-$ken>a »Narodnega Hsta«. Beograd, 21. januarja. Ministrstvo notranjih del je prepovedalo uvoz v New Yorku izhaiajočecra »Narodnejra lista, v našo državo radi protidržav-ne oropaerande. ki io širi ta list. Izdajate!! tesra lista ie Frank Zotti. ki ie za časa vojne širil avstrijsko propagando tako dolcro. dokler ni vstopila Amerika v svetovno vojno. Sedaj ie »Narodni list* glasilo vseh protivnikov naše kraljevine in našega narodnega ujedinjenja sploh. RESEN POL02AI ZARADI JADRANSKEGA VPRAŠANJA. — BESEDILO JUGOSLOVENSKE NOTE. LDU. Pariz. 21. januarja. (Dan. ker. urad.) Večina listov je v sporu med Jugoslavijo in Italijo na strani Italije in zahteva, nai Francija in Anglija podpirata Italijanske zahteve In da se eventuelno uveljavi londonski pakt. Edino »L* Homme Llbre« se zavzema za Jugoslavijo in objavlja natančno besedilo včeraj predložene jn-gos! o venske note. Nota obsega naslednjih osem točk: 1. Juiroslavlia se odpoveduje suverenosti nad Reko. Mesto se tnternactonaltzlra In diplo-matlčno zastopstvo poveri zvez! narodov. 2. To vel'a to* za Zader. 8. Otoka LoSinj tn PelarruŽ d6W ftJ»Rfa. 4 Italijanski prebivalci Dalmacije morejo onrlratl za Italijansko narodnost, ne da bi pri tem zapnstttt ozemlje Jugoslavije. 5. Mednaroden dogovor naj Ičtti Industrijska podieHa. M so last Italijanov. 6. Jugoslavija se strinja a demilitarizacijo flalntatler- sMi otekel, toda s pocalsm. da ostane Vis prt Jugoslaviji. 7. Nikake koncesije glade Voloske In Opatija & Albanija nitaar neodvisna. Jugoslavija pa je pripravljena, podvreči sa ito-Uam zaTSinikov. (Italija zahteva delitev Albanije v severna in južno vplivno območje, pri Čemer zahteva Južno sfero zase.) LDU. Pariz. 20. januarja. (Dim. kor. urad.) Agence Havas poroča: Rešitev Jadranskega bi re&ega vprašanja je pri vrhovnem svetu naletela na nove težkoče. Vrhovni svet nastoja na to. da se do potrebi uveljavi londonska pogodba. LDU. Berfla. 21. januarja. (Dmi. kor. urad.) Kakor Javlja »Deutsche AHfcemetne Zeitung« Iz Curiha, niše pariški »Journal«, da se jugosloven-ski odgovor na italijanski posredovalni predlog v raznih točkah ne strinja. Beograd zahteva neodvisno Albanijo in je proti odstopitvi volo-škega okraia Italiji, brez katerega ni mogoča zveza med Istro in Reko. LDU. Beograd, 21. januaria. »Pravda« poroča iz Pariza: Zunanji minister dr. Trumbić j« iziavfl do-nisniku lista »Chiea^o Trib"«e«, da Juposloveni vpoštevaio VVilsonov nrogram in da je zato Nittilev predlog odbit. Lansing je nrotiven tudi onem«, kar se je poslednji čas popustilo H**Ht AMCRIKAISKI K^t^it ZA AVSTRIJO. Dunal, 21. ianuarta. Finančni minister dr. Reisch je naznanil v danaSnil rx>of>1 danski seii narlamenta: Danes me ie nosetil amerikanski dinlomntični zastopnik ter me oficitelno obvestil o sklepu ameriškega kongresa, da se je na predlo? državnega tainika dvolil Av-stnii kredit v Iznos« TO miliionov dolarjev, t. i. po današnfem dtmajskem knrzu nad 15 milijard kron. KDAJ SMATRA ANTANTA MIR Z NEMČIJO ZA OSIGURAN. Rotterdam, 21. januarja. V tukajšnjih političnih krosih se zatrjuje: An-tanta smatra že podpisani In ratificira-In mir z Nemčijo šele takrat za osiaru-ran In traien, kadar bodo novzročiteljl miru postali neškodljivi. Zato bo An-tanta vstrajala pri svoji zahtevi, da se ji morajo izročiti vsi krivci vojne, čijih izročitev ie zahtevala. IZROČITEV VILJEMA. Amsterdam. 21. januarja. »Times« poroča: Holandska vlada je sklenila, da izroči bivšesa nemškega cesarja Viljema, če temu pritrdi parlament. Kakor se zatrjuje, ie večina za izročitev Viljema v parlamentu Že zagotovljena. Bivši nemški cesar Viljem se ie obrnil z osebno noto na vlade zaveznikov, v kateri ie izjavil, da se prostovoljno pod nobenim oofcojem ne bo podvrgel kakemu sodišču zaveznikov. LDU. Berolln, 20. januarja. (CTU.) Nizozemska izroči bjvScsa cesarja Viljema Nemčiji, kj ga mora predati An-tanti. NIZOZEMSKA IN VILJEM. LDU Pariz, 21. januarja. (Dun. kor. ur.) Kakor doznava »Daily Chroniclec iz diplomatskega vira, bo nizozemska vlada z ozirom na nizozemski zakon, ki donuSča izročitev samo rojstni državi, odklonila izročitev bivSega nemškega cesarja Viljema. V tem primeru ie mogoče, da se bodo zavezniki zadovoljili z enostavno internacijo Viljema na Ho-tandskem s pogojem, da bo užival samo omeieno prostost POTOVANIE AVSTRIJSKIH MINISTROV V PARIŠ- Dunaj« 21. januarja. Avstrijski finančni minister dr. Reisch in minister za prehrano dr. Letensfeld-Rus odpotujeta 25. t. m. v Pariš, da se tamkaj pogajata tako radi prehrane, kakor tudi finančne rešitve Avstrije z zastopniki francoske vlade in Antante. BELA KUN IN TOVARIŠI ODPOTUJEJO V ITALIJO. Dunaj, 21. januarja. Iz tukajšnjih političnih krogov se poroča: Madžarska vlada doslej še nI poslala nobene formalne zahteve po Izročitvi Dela Kuna in njegovih komunističnih komisarjev. Radi tega bo avstrijska vlada dovolila, da zapuste Bela Kun in tovariši avstrijske Internate in se presele v Italijo, kjer se že nahaiaio niihove rodbine. KAJ ZAHTEVA.K) DUNAJSKI KOMUNISTI? Dunaj. 21. Januarja. Komunistična propaganda na Dunaju le zavzela v zadnjem času večje obsege, odkar se lahko oolra na vojaške uspehe ruskih boliSevikov. ki so zopet nekaj napredovali Na zadnjem zborovanju komunistov na Dunaju Je bil sprejet sledeči program: Zrušen je avstrijske vladne koallciie (socijalnih demokratov In krščanskih socialistov): bol revolucionarnemu In proHrevolucUonarneinu gibanju, oddala premozenla v nalradtkal-nejtan smislu, zaplemba vsth posestev In razdelitev med proletarijat prisilna obveznost, ds se vsi stoli poslvžuielo takozvanih ljudskih kuhenj. opustitev rasdeljevania ilvll za ImovHeJie sloje po posameznih okrajih. STAVKE V ITALIJI. * LDU Trat, 30. Januaria, Stavki tta-Mausklh poltnlh uslužbencev ie sedtl urldruiule ie stavka SelesntCsrlev. Smdikat ttaniansMi feletnfCsrJev' v Bofonil Je sklenil snoO, da tečne stavko ob M. url, — Ne snoCulem fe» tesnlčerskem zborovanju v trfsiki de* teknil sbornfd se ie enoe lasno sprejel predloc da se tudi *elexn«ir» v teko-Mvanu JaUskt BeveBII seidruJUo st*rU evejlh Italijanskih tovarišev. Vsled teira sklepa se je tudi tukaj začela stavka danes ob 24. url. PROMET V ITALUL LDU. Rta, 21. Jamarja. (DKU. — Brezžično.) Glavni kolodvor v Rimu Je od polnoči dalje vojaško zastražen. Danes dopoldne so se moeil odpeljati vsi vlaki, izvzemši one v Viterba V službo se Je Javilo dovolj osebja, vsled česar je vlada opustila namero militarizirati železnice. Is pokrajinskih mest poročajo, da voal večina vlakov, dasi z zamudami. Do poldneva se ni pripetil noben »dogodek.____________________________ OBCni ztor „Edinosti". LDU Trsi, 30. jaauarja. V aedeljo. dne IS. januarja se je vrsti v gledališki dvorani Narodnega doma v Trstu Izredni občni zbor političnega druitva »Edinost«, sklican, da razpravlja o velevažjiem vprašanja, ki sedaj v najveći! meri zanima ves jugoslovenski ffcrod v lasedenam ozemlju, namreč o Sol* sJeem vprašanju. Predsednik dru J t vi dr. Josip VVilfan je s primernim nagovorom otvori! shod, spomnil se s prisrčnimi bese* dami v Gorici umrlega društvenega odbornika dr. Ivana Novaka, nakar Je društveni tajnik dr. Mikuletič podal obširno in temeljito poročilo, v katerem ie z mnogobrojni-mi statističnimi in dejanskimi podatki osvetlil žalostne Šolske razmere v Trstu in v Istri. SUčno obširno poročilo o šolstvu na Goriškem le podal dr. Podgomik, nakar so se k predmeta oglasili zastopniki pazinske*-ga, ptiljskega, buzetskega m poreškeza okraja ter govornik z Notranjske, Id so vsi v drastičnih besedah osvetlili žalostno Stanje, v katerem se nahaja slovensko m hrvatsko šolstvo v posameznih okraiih, za>e-denlh po Italijanih. Nato je občni zbor soglasno sprejel naslednjo resolucijo: »Na izrednem občnem zboru političnega društva »Edinost* dne 18. januarja 1920 v Narodnem domu v Trstu zbrani Jugoslo-venl Iz zasedenega ozemlja, podrejenega generalnemu civilnemu komtsariiaru v Trstu, so sklenili enoglasno naslednjo resolucijo: 1. prosvedojemo z ogorčeno odločnostjo proti postopanju zasedbenih obla-Stev v stvari jugoslovenskega Šolstva, zlasti proti temu, da so ▼ mnogih krajih slovenske in hrvatske Šole zaprte, v mnogih tudi naravnost samovoljno In protizakonito premeniene v Italijanske: da se Še vzdržuje neupravičena, nasilna prepoved zopetnu otvoritve zasebnih šol in celo zabranjuje zasebni pouk in da se brez ozira na elementarne kulturne potrebe zavlačuje rešitev tudi najnujnejših Selskih zadev; 2. zahtevamo v polni zavesti svojih nezastarliivih pravic in v nevpogJjivem odporu proti krivici ki se nam sodi, da se neznosnemu protikulturnemu In protipravnemu stanju stori konec In da se nam povrnejo naše šole v oni meri, v kateri smo jih imeti pred zasedbo ta v to svrho zahtevamo posebno,da se vzpostavi zakonita šolska uprava, da se spet skličejo ta po potrebi dopolnijo šolski svet! ta da se ukrene potrebno, da se jugoslovensk! učitelji lahko povrnejo nn svoja mesta iz internacije ali Iz nbežništva s primernimi Jamstvi za svojo svobodo in telesno varnost brez prikrajša ve svojih pravic; za Goriško posebej, da se kolikor prej popravilo, oziroma vzpostavijo poškodovana šolska poslopja: 3L naročamo odbora političnega društva »Edinosti«, da naj z vso vnemo hi odločnostjo zastopa te pritožbe In zahteve ter poskrbi, da izve za njo civilizirani svet, ter pozivamo jugostovensko prebivalstvo, naj ne klone duhom, temveč pogumno vztraja v boju za. nale pravice do zmage, ki ie pravični stvari prej ali slej gotova. H koncu !e poziva! predsednik vse udeležnike, da naj vsepovsod pridobivajo društvu nove člane In tako razširjajo organizacijo. Naše politično društvo Je ustanovljeno za vse dežele, za katere se nahajajo osrednje oblasti v Trstu, prej torej aa vse področje tržaškega generalnega civilnega komisarijata. Zato predsednik posebno prisrčno pozdravlja ponovno govornika z Notranjske. Kakršna naj že bo odločitev glede teh naših zemlja, vendar ne moremo čakati in odlašati. Tisti, ki smo pod eno pezo, moramo v skupni organizaciji Iskati pomočka.Ko pride ločitev,nal te gredo tisti, U bodo tako srečni, v svobodo. Zato tudi odtod pozivamo brate s Notranjske, da ae nam pridružijo. Sedanja naša organizacija Je le začasna, tudi društveni odbor Še le začasen, kajti šele potem, ko bo naša organizacija Izvedena vsepovsod, od Triglava do Kvarnera, tedaj se Izvoli novi definitivni odbor. Po zahvalnih besedah za mnogobrojni obisk občnega zbora, le predsednik zaključil občni zbor. Heofrefena domovina. — Organizacija dohovalkoT v ta-sedenem oženit*. LDU. Trst, 20. Januarja. DroHvo »Zbor svečenikov sv. Pavla«, Id le edina organizacija duhovnikov za vse zasedeno ozemlje, te imelo & prosinca v Sežani občni zbor. No-voTzvoUcno starešinstvo (odbor) šesto)! is 3 dekanov, 1 topnika, t vikarja in 1 kapelana. V odbora Je zastopana Istra, Kras, Vipavsko. OorBke aore. Prbodnje sobranja (občni zbor) sa bo vrtno v Juliju ta tedaj se odbor izpopolni. Odbor sporoča vsej hrvatsko-sk> venski dunovSčini v zasedenem ozenv B«: 1. Vsak duhovnik naj se včlani in to takoi. Vpisnina 10 iir naj se poSBe aa naslov »Zbor svečenikov sv. Pavla v Semoolaju pri NabreSni«. Z. Sobranje Je sklenilo enoglasno m ob velikem odobravanju, da m takoj aa&te izdajati mesečnik za duhovlčlna Potrebo lista čutimo vsi. Prva Številka izide čim prej; tiskal se bo Lat v tolikih Uvodih, kolikor bo članov druStva. Zato Je po* trebno, da se takoj vpišejo v društvo vsi duhovniki do zadnjega. Sobranje ye sklenilo, da mora list Izhajati, najsi stane kar koče. Dopisi nai se pošiljajo na sZbor svečenikov sv. Pavla* in sicer v Sv. Križ - Cesta na Vipavskem ali pa v Lokev pri Divači. Hirodao gospodarstvo. — njr ZakoaskJ aačrt o odttil moioala v Avstriji računa s premoženjem 64 milijard in z upehom oddaje v znesku osem do 12 miiUard. Industrija zahteva temeljito izpremembe predmetnih predpisov. — nsr Trboveffcfca premogokopaut družba, k! ima sedež na Dunaju, je sklenila plačati na delnico dividendo 12 K. Soglasno je bil sprejet predlog upravnega sveta, da se sedet družbe premesti v LJubljano. Na tem občnem 7boni se je sklenilo prodati premo^o-Kope v Istr; laSki družb? z delniško Klavnico 15 milijonov lir. Dmžba se bo zvala »Arsa, soefeta anonima Carbo-nifera*. Pri novi družbi ostane udeležena Trboveljska s 40%. Kupnina zna$a 6 mil!!, lir v delnicah. 7 milj. Rr v gotovini. Tri milijone je Trboveljska že prejela, ostanek Ji dado na razpolago v Franciji za plačevanje Inroonov, obresti in obliracij. Obligacije obdrie hipotekamo garancijo. — ng Na borzi ▼ Trst« 10. Januarja se kupovalo: nežigosane krone 6.50, avstrijske 4.00, Jugoslovanske 14, čehoslovaške rl; dinarje 52, marke 29, franke svic. 240, francoske 119, napote-ondore 50.50. — ng Borza v Zflrlchn 15. Januar* Ja 1920: franooski frank! 49, funti 2080, dolarji 5.58, marke 980, lire 41, avstrijske krone 2.15, češke 7.75. izplačilo Zagreb 4*7. Sokolstvo. — Sofco! L opozmrja bratsko elanitvo na društveno predavanje, k! se vrli v soboto, dne 24. L m. v društvenem lokalu oh pol 8 zvečer. Predava br. Veri Svajtar o sokolski organizaciji. Danes »veter sestanek na magistratu, ▼ aedello pa je občai zbor ▼ Mestnem doma ob pol 0. dopoldne. Zdravo! Odbor. — Društvo za zavedno Sokotskaca doma aa Viča vabi vse brate In sestre, ki sodelujejo pri zabavnem večeru v Narodnem domu, na sestanek, M bo danes, 22. t m. ob 7 zvečer v gostilni na Pošt* aa Vttn. Pit-dite vsi! Zdravo! — Sokol ▼ So. Stud vabi vae brate In sestre, d* se udeleže sestanka v petek, dne 23. t m. ob 7. zvečer v društveni telovadnici. Razgovorid se nam le o kandidatu* listi za občni zbor. Sotot t Se Jarfo ob fazni želez. Ima v nedelja dne 25. Januarja ob 3. popoldne v telovadnici svof letni občni zbor a običajnim sporedom. Prijatelji dobrodošli. Sestre ie bratje, pridite polnoStevUnol Zdravo! Dnevne vesti. V LJubljani, 77. Januarja 1920. — Zarjlotnl lunakL Iz zasede so j€ll streljati z vseh plati na župana dr. Tavčarja gotovi subjektu k? ao so med vojno komodno skrivali za njegova pleča in v prsnem ionu prepričanja oznanjevafi, da je bil župan tisti, ki Je s svojo pametno in trezno politiko, ki mu je bila osebno sicer odvratna, rešil situacijo ▼ LJubljani, to je, da je preprečil, da se niso napolnile celice na Gradu in dru ajfefe t*. štev. 18» .SLOVENSKI NAROD* d* 7». jinnirfr 19». MBHI^W^>iV •■f^^^^^^^^"^^'"^-"^^"^•■••—■«.M_i■HM«^ Stran 8L ko le zarad! politike. Ako at aedal kon- cera januarja postavlja na stališče, da nas je duševno vodfl ali vzbudit k sa* vestf, svobodna mu komodna reklama Zavedno občinstvo pa, k« Clta in zna sodit!, Je Se zdavnai videlo, kje )e bfla v tem vprašanju valutne reforme Iniciativa, kdo je vzbujal nI in kdo je pel naprej. Ce je v tem odpornem zboru včasih »Sfovenecc *ltt jemal«, nas to n\ žalostilo. In če je iz politične hudobnosti včasih tudi krivo »čez jemal«, mu odpuščamo zaradi velike dobre strani, Piša in burje Je dovolj v tem boju. Četudi •Sltrvenec« nekaj vetra vjame v svoja, makar politično barvana jadra, stvari nič ne škodi, dokler je odporna smer prava: neizprosna obramba ogro-leoe kronske posest?. Pa brez zamere, gospodje spozna valci! — Ka| je s francoskimi časopfsf? Od prevrata sem smo dobival! vse leto francoske in angleške časopise. Izostali so, ko je Izbruhnila tipografska stavka na Francoskem, a tudi med stavko smo dobivali skupni ffst pariških časopisnih podjetij »La Presse de Parfs«. Ko pa je ponehala stavka in so !?sfi zopet leff Izhajati, je izostal uvoz francoskih časopisov. Vprašamo, ali fc uvoz zabranjen? čudno bi to bilo, k" je vlada baš sedaj dovolila uvoz časopisov iz Avstrije, ki so bili več kakor pol leta pri nas prepovedani. Morda le cenzura tako brihtna, da zabranjuje uvoz francoskih, angleških in italijanskih listov zategadelj, ker v vladni naredbi glede uvoza tujezem-skih Časopisov ni bito izrecno navedeno, da so sleikoprej pri nas dovo-enf listi, k? izhajalo v antanL državah. Birokratizem cvete dandanes bujneje, kakor kdaj preje, zato ie docela mogoče, da si gotovi birokrati ono vladno naredbo tolmačijo tako. Pozivamo vlado, naj nemudoma nreskrb*. da se ne bodo več delale ovire uvozit predvsem francoskih in angleških fstov. — Dr. Alfred Jensen, profesor v Stockholmu. iskren prijatelj Jngoslove-nov, je poslal po gospe učiteljici Mariji Ažmanovf \z Litije za dijaško kuhinjo »Domovino« v Ljubljani velikodušni dar 840 K. za kar mu bodi izrečena naitopfeiša zahvala- — Centrala »rada zoper verižnjke, fiavllatce cen in tThotapce Je nasla v Ljubljani prav hvaležno polje za svoje delovanje. V svesti s?, da se gotovo zz-tre zlo, ako se odstrani za vedno zlikovce, se je započelo *či$čew*e« od ve-rfžnfkov, kateri nimajo domovinske pravfce tukaj in n|so naši državljani ter nimajo po zakonih dopusten posel. Odpravijo se je protf jugu; 1. Josipa O u a n i n a, mesarja iz primorskega Tržiča, s soprogo Emo. katera sta ve-rižila In tihotapila v Ljubljani in ?roh zasedenemu ozemlju. 2. Marcello P o 111 e ar d f. znano verižnico, katera je bila v Ljubljani Že znana osebnost, ker je prhafala od 1015. leta naprej vedno tedensko po 1- do 2krat v Ljubljano v »trgovinske svrhe«. Imela je v Liubliani stalno plačano sobo. Ker Imajo vse tri osebe v Trstu stalno stanovanje in so italijanske narodnosti, so bile odnravli^e v Trst. 3. Marila Zi-b e r n a iz Tomaia je tudi prihajal redno z manufakturnim blagom in se vraČaln v zasedeno ozemlje s klobasami in tobakom. Zabranila se ji je pot. 4. Neki 2ivec iz Trsta je veriži! v Ljubliani in trgoval« proti Trstu z našim denarjem. Nerad je šel proti Trstu, kamor se je odpravil uradnim potom, ker trdijo njegovi znanci, da ?ra išče tudi tržaško deželno sodišče zaradi hudodelstva tatvine. 5. Pred par dnevi je Prišla znana tjhotapka. Slavec Alojzija iz Sežane v Ljubljano. Ob prihodu k> Je sprejel Ijubezniivo detektiv na kolodvoru In je spremil s prvim vlakom nazaj do Verda, kjer si je morala rudi Kupiti v^zni l;stek v Sežano. 6. Edvr>rJ Bosnar iz Stare vesi v okraju Brežice, je hotel tihotapiti tobak prof5 demarkacijski črti. Ustavil sa je neki redar in odvzelo se mu je 97 zavojčkov tobaka. Da uflfe kazni, je hotel podkupiti redarja, a to ga je le stalo, da so ffa prijavili nele finančni oVastl, marveč rudi državnemu rtravđnistvu. — Razvcflavlfenie premofenMrfli zpofenjtev. Deželno sodišče v Ljubljani bo na podlagi naredbe z dne 14. februarja 1°20 5t 362 dvignilo svoje-časno od vfSjega deželne« sodišča od-reiene premoženjske zaplcnitve proti sledečim političnim preganjancem oziroma obsojencem: 1. Ernestu Turku, vf-sokošolcn in rez. praoorlčak«, sedaj podporočniku v Lfubljani, Sv. Petra cesta St 76; 2. Viktorju Dejsmgerjn, bančnemu uradniku, rojenemu 1. 188S v Škofij Loki, ki Je kot komita ffadel v boWi prot? Avstf*jeern; 3. Bogumilu Jenku, vseučIliScnjktt iz Ljubljane; 4. Franu Rarfefč^fru. uradniku banke »Stavile« iz Sv. Petra prt Novem mesti«: 5 Francetu Breskvarfu, posestniku m jrostflniearm ▼ LfuMlan*. Cesta «a Log 48: 6. Alojzilu Pazberrerjn. trgovca v Ljubljani fn 7. Franfu Petrlcu. trgovca v LfubManf. — 7*devni sklep bo prtob-Čen v Vr^Ćnem Usta. _ — Drafzm'ska doklade ipuhoknlk vokHHrfli f&f fgtov, sJb *d*9 al aimi brez razlika. Glasom razpisa ministra Osjase taaafo pravica do eas»n^sax •*■* klade vpokofeni častniki ter afh vdove in sirote, toda samo če so državljani našega kraljestva. Dravinjske doklade se bodo izplačale naknadno od 1. iuHia 1919 naprej od vojaške pokojninske likvidature za Slovenijo potom čekovnega urada v Ljubljani tekom tega jn početkom prihodnjega meseca in sicer vpokojanhn gažjstom, kateri imajo do !M K pokojnine, 300 K; vpokojenim gažistom, kateri imajo od 101 It do 150 kron pokojnine, 255 K; vpokojenim ga-žistom, kateri Imajo 151 K in več pokojnine, 210 K mesečno; vpokojenim gažistom brez čina: ako imalo mesečno pokojnino naiveč 100 K, 210 K; z mesečno pokojnino 101 K do 150 kron 580 K; z mesečno pokojnino od 151 K dalje 150 K mesečno. Razen tega bodo dobivali vpokojeni gažisti vseh kategorij Še po 90 K na mesec za ženo in Pa ravno toliko za vsakega otroka, čs t| njmaio lastnega zaslužka ali niso naši državljani. Te odredbe veljajo v vsakem orim tudi za vdove vojnih gaži-stov in njih zakonske otroke. S rotam brez očeta in matere pripada dvojna otroška doklada. Pravico do doklade po pre?5n?*h členih bo ugotavljala oblast, k? likvidira pokojnine, na teme-Un predloženih prijav. Vse dosedanje doklade. razen stanarine se odpravijo, Doklade po tej naredbi niso podvržene nobenemu Javka, nobeni do-kladi ali pristojbini ter so izvzete od sodne in administrativne izvršbe. Vsi vojaški vnokcienci torej, nai čimpreie nredložijo vojaški pokojninski likvidaturi za Slovenijo v Linblmni vlotrjeno ob občinskega urada, podpisano od stranke in potrjeno od dveh državnih uradnikov. — Druff! dif3š>? transport v Prnso. Vs» diiiiki. k? se mislijo s tem transportom peliati. nai bodo 26. t. m., to je v ronedeljek ziutrai v Liubliani. Odide-mo z osebnim vlakom popoldne ob 2. nri 15 minut ako ne dobimo češki transport, ki gro iz Trsta v Praco, katerega prihod pa še m: natančno znan, Vs-ak nat s? najooMiefe do n. dopoldne zstasj on meni in tam zve natančno za od-bod. Odpeltemo se pa sumimo. — Loize ¥a!ce. %tn<\. injr.. ?kofia ulica 1/1, Ljubljana — Srhohrvatskl IHeram? teca? se ho vršil tndt letos. Ta kurz bo sicer nadaltevank lanskega, a se ffa hodr> motril udeleževal tudi taki, ki se ?ra lani njso ndelezevali. Predavanja bodo ob sredah in sobotah od 6.—7. ure na rerlni gimnazij! na Po'ianah (IT. nad-stropie). Prva ura bo v soboto, dne 24. Januarja; ^krat se bo vršilo tudi vpisovanje. Pristojna za ves tečai znaša 5 kron. — Befrunc?! Odbor za okretno orfifanizacifo besruncev za mesto Linb-Hano In okolico poživila vse b^mee m IzsHIence. da se fcotovo udek ;r sestanka, k? se vrš: v soboto dne 74. t. M. ob pol 20. uri v resravraciii >Z!atoro.o:<, Oosposka ulica, s sledečim dnevnim redom: poročno o orsramzacijl in nje potreba, volitev zaupnikov no k.itejro-riiah in volitev okrajuejra odbora za Ljubljano in okolico, — Kdor hoče sodelovati in komirr je na tem ležeče, da bo orranizčjoiia delala ter da se naše vprašanje kmalu in tnsv reši. nai ne izostane. Odbor. — Nov« iznajdbe. Q. Ivan Mas?«, brat sr. iznajditelja k. Zvonimira Ma-sleta. ki je s svojo iznaidbo proti trčenja vlakov postal tako popularen, je v zadnjem časa Iznašel stvari, ki bodo marsikaterega vlomilca spravile v zasluženo luknjo. Prva iznajdba: je novo konstruirana blagajna, ki je s pomočjo električnega toka tako varovana, da je Izključeno vlomiti v njo ali sploh premakniti jo z mesta, ker v tem slučaju začno takoj delovati alarmni zvonci, kf so lahko napeljani aH na stanovame ali policijo aH kam drugam. Izključeno je tudi pokvariti žice, prerezati električni tok ali od strani trgovskega osobja pokvariti kak vijak, ker že prj najslabšem poizkusu delujejo alarmno naprave. Z isto iznaidbo se pa da zavarovati tudi trgovske lokale* stanovanja, okna Itd. itd. Druga Iznadba g. Ivana Masleta je ključavnica s ključem, ki se da regulirati poljubno tako, da kdor ne poena regulacijske naprave in gotove številke, ključavnico sploh ne more odpreti. Ključavnica je tako komplicirana, da Jo prj poizkusa Inženirji-strokovnjaki s ključem, ki ni bil reguliran, niso mogli odpreti. Če bj ae pa Ze komu posrečilo priti s ključevo brado v bližino prave luknja in bi tam kaj poskušat začne delovati lafa alarmna priprava, kakor pri MacaJni. Na vsak način la po mnenju strokovnjakov no-poklicancn popolnoma nemogoče kija-ćavnico odpreti Ce se zdrnfi obe Iznajdbi na eno blarajeo aH kako abika-cijo, je vlom popohmma izkUačen in v slučaju, da Je vfomtcl hitro ne popihajo, pridejo prav sigurno v roko pravici Za iznajdbi aa neto zanimajo nekatere jnagemske tvrdke, posebno iz Mirnim, ki so pripravJrene Izdelovatt blagajne in kfječnvnlea m drage varnostne priprave po tem načinu. — Statistika. Zanimiva ie statistika glede tožb zaradi taljenja časti vloženih tekom vojnih let pri ljubljanskem okrajnem sodišču, kakor tudi sta* tfstika glede ovadb o ponareja : j u ž j vit Leta 1915 je bilo pri okrajnem sodišča v Ljubljani vloženih 346 ovadb zaradi željenja časti, 102 slučaja ponarejanja živil; leta 1916, 278 zaradi Žaljenja časti in 00 ponarejevanje živil, leta 1917, 27S žaljenje časti in 22 ponarejenje živil: leta 1918, 234 žaljenie časti in 6 slučajev ponareienje živil. Leta 1919 ie bilo vloženih 397 ovadb žaljenja časti in 4 tiskovne. Ovadbe glede ponareje-nia živil so izostale. — Zanimivo ie dalje dejstvo, da se tožbe zaradi žaljenja časti Čimbolj mtiože in da so zlasti marljivi pravdani -— Ižancf in Mo-Sčani. —Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo kranjske deželne uprave Sj razpusti in imenujeta za oskrbovanje in likvdacijo imovine bivše vojvodine Kraniske poseben kurator, Ki se mu priden kot posvetovalen organ sosvet treh oseb, fn kuratoriev namestnik. Vrhovno nadzorstvo nad kiira^oriem bo pristojalo predsedniku deželne vlade za Slovenijo. Tozadevna naredba dobi moč z dnem I. februarja 1030. — O prometnih razmerah na progi Maribor - ŠpHje - Ljutomer nam pr'ha-iaio oritožbe: vlakf odha'ajo in prihajalo skrajno neredno. Večkrat z zamudo petih al? šestih ur. Vsled tejra se Siri med tamošnjim prizadetim prebivalstvom vefika nezadovoljnost. Raznaša-io se tnd! ra2nc provorice o nepravilni vrtorabi premojra. Poklican' činitelji naj bf pomanjkliivosti preiskali fn ukreni! potre-hno. d n se po možnosti odpravijo. Verjamemo, da so ravno sedal prometne te?koče ve'ike, ali vse do svoje meje. — Za Častneira občana je izvo!;la obč'na OrlbUe* V Črnomaljskem okrale svojega rojaka dr. Njka Županica. blv-^eera Slana Jugoslovanskega Odbora v Londonu ter btvzess člana n^se mirovne oel^craciie v Pr.rizu, ža njegove velike tesHm za trne i?;ccilnienle. — Polone zadeve na Notranjskem. £rzoiavT!t promet na Notranjskem, ki la bil nekaj časa prekinjan, ?e zop«t od-nrt. enako je otvorjena tudi proga Lfubljana - Sodražica - Lašk* potok, teleti bi bilo. da se :'x>pct vzoostavi tudi zvez* Lož - Prez'd. Tranzitna b«-zo-iavna postaja na Notranjsker?i ?e So-dranica, za poštni in železniški promet p?. Velike Lašče. Stavke podjetnikov vozne pošte so n& krvnem reda. ker so pod'etn;ki v primeri! z dr^?ink> slabo plačani. Umestno bi h\k>. nasveruje na^ dopisnik, da se podi ciniki organiziralo in stavijo skupne zahteve po ureditvi plač. Tudi b: b:te> umestno, da se naftna npfavj zzvz^mp za avtomobil-no zvero P;^*iica - Lo^ki notok • Stari trff - Cerkn:ca. V^ ie Notranjska sedr>j v mnogem oz?ru dokaj zanemarjena. — Iz Mokrio*?. V nedelo dne 18 jtanu^a ?r> šfnVtall n<*r*kale: v Mo-IcronOfr shod »n^mečke 7!^"eze--. k? pa 7,^ klerikalce ni potekel nič kaj slavno. Za nreds?rln?ka shodr» je bil izvolien nek k J?elezni^ki delavec, ki ie bil preje soci- j jaln; demokrat. Kot govornik je nasto- ! oil znani Kvpnjt Bojo i? St. Jnnzp na I Dolenjskem, S svoj-ht govorom ni na- ; pravfl baS mnogo iitlsa: tudi so c:a zborovalci večkrat z medklici prekinili, ] kar cospodu župniku ni bilo nič po vo- j Ki. Ko: prorijrovornik ic prišel do be- ■ *Me j?npan "z $t. lanza Ivan Mnicen. | Njegova Izvajanja so lnrdje sprejeli z j odobravanjem. Zutmfk Bale mu ;c .iotel j ndprovoiiti. liudie pa £a niso hoteli po- j slu5nti amoak so rdsll fn rekli. Baica J smo itak že sfšali. kaj pametnega nam j ne bo* povedal več. — Smrt vzornega Jncoslovena. V ; Zajrrebu je umrl za trebušnim lez.ni^m ; Z- Maks H rov a t. star komaj 23 let \ Pokr>inik je b»l sin koro^ke^a učitelja. Bil je eden Izmed prvih, ki je pohitel na branik domovine fn se pod iuuakom Mahrajem boril za svobodo Korotana. Ko le oiložU orožje in se fe ustanovil Kuštanjskf Sokol, bil je zopet med pr-v.'mif ki je vstopil v njegove vrste. M?rna zemljica in Ma* spomin \*zorne-mn Jucroslovefiu! — Po jjutosnerskeni okra* se trdovratno I|rl vest, da se fe različno blago, kf je bilo zaplenjeno in gotovo namenjeno za revne sloje, porazdelilo med dobro situirano gospodo. Prosimo srosp. vodjo, o kolega pravičnosti fn naklonjenosti napram revnim slojem smo trdno prepričani, da izlavj, da so te vesti neresnične in jih fe imalfaU le" kot podlo laž. — E4an Izmed rerofk atejav. — Drinvn oosrodoraml^a za sMei Pri vseli podružnicah »Drž, po-sredovaTnfce m | Ci (137), rudarji (120), mlinaill, peki, mesarji, (117), trgov, sotrndniki in sotrudnice (106), služkinje, kuharice, vajenci razne stroke, natakarice, natakarji, ekonomi, oskrbniki, uradni sluge, vratarji Itd. V delo se sprejmejo: pozdnl delavci (100), kuharice, služkinje, mizarji, vajenci razne stroke, pletarjl, pisar, moči, kovači, ključavničarji, ročni mojstri. leso-stružci itd. — Nevaren ropar fn požigalec. Prebivalce polhovgraške občine so zelo razburili najnovejši požari. Tekom 14 dni po novem letu so bili v občini kar trije veliki požari, kateri so posameznim posestnikom upelil} razna gospodarska poslopja, velike množine sena in gospodarskega orodja. Skupna Skoda znaša okoli 150.000 kron. Pri zadnjem požaru dne 15. t m., ko ie posestniku M:hi Trobcu pogorelo gospodarsko poslopje na Cmem vrhu, je bil obenem izvršen drzen rop. Med gašenjem je okoli 8. zvečer stopil velik, lep, mlad fant, oblečen v vojaško odelo in oborožen s karabinko v Trobčevo hišo na Setnikii, kjer je bila ssmo žena Jera doma. Sprva Jo je lepo pozdravil in je $e pristav-!; »Imate požar. To je hudič!« Nato je zahteval luč. Ko je 52.ietna gospodinja prjžgala luč, je na njo nameril puško in zavpil: »Daj SO.000 ali pa smrt!« Prestrašena mu |e peanmaJa skrinjo v oodstrešni sobi, iz katere je vzel 12.000 K. Nato je urno izg skltovskl ulici na stanovanju neke Se-'rr?e. Tobaka pri nie] niso naš1!, ker ie bila o preiskavi obveščena, toda dobi!; so več HšoČ :•■ jnrnafih ovtrfcov — Tatvjas masti. Aretiran ie bil KoŽeli Robert, ki ie skanani z Josipom Omerzo ukrrdel € kc: masti pr? »Sa-monornočj«. (MAn. — »Mlaooa«. Včeraj je prišla na vrsto otjera »Mignoo« s Thomasovo sladkobno slasbo, ki st sentimentalno ovija okoli mo-drocvetnega dejanja. Ti sklenjeni siavki nimajo v sebi nič vznemirljivega, ker ue posesajo v globino; pač pa božajo uho s mehkimi arijami in arijetami, časth sanjava, časih solzavo koncipiranim!, kakor pač nanese potreba pri teatralno nanizanih slikah. Misliti ni treba mnogo pri njih; zato je pa tudi včerajšnja predstava dosegla popoln uspeh, tem bolj. ker se je vobče gibala na premo zarisani črti, ne pod to in ne nad njo. Največje pozornosti je bila deležna gospodična TMerrljeva v naslovni vlo-&i Njen glasovni material je dober, dovolj raslozen in obsežen, zlasti lep v višjih, nekoliko manj v nižjih Iežah, predavanje je izrazito in okusno, nastopanje naravno tu obenem temperamentno, zunanja pojava prikupna In skladna t Mignonino figuro. Gospodična Gajeva je predstavljala H-lino v prvem delanja nekam medleje; pozneje pa Je uspešno uveljavljala koketnost ter se izkazala za spretno koloratumo pevko, ne sicer obsežnega, a dobro uporabljanega ta discipliniranega glasu. Viljem gospoda Kovača je bil v pevskem ozira Urško ubran, kakor se spodobi; samo Skoda, da je celotni vtisk kvarila nedostatna mimika in da je imel na sebi le malo Ibibim-skih, zato pa skoro nekaj pastorskib potez. Lotharlo gospoda Rumpla je MI Izpo-četka glasovno brezbarven; kesneje je za-dobil njegov organ potrebno sočnost in zlasti v tretjem dejanju situaciji primemo topimo. Laertet gospoda Trbahovlča al kazil celotno dobrega dojma: Friedrlch gospodične Vrlina če ve jo* spremo izveden« pričal, da je gospodična Vrhunčeva fe prestopila linijo začetništva. Režija gospoda Bučarja ie bila skrbna, orkester pod jodstfom gospoda BrezovSka je bil mM svoM nalogi ter Je podal nekatera itvar! a Intimnim laskom, zbor pa ie nasto-pal jsjI aa debelo, kakor ae MlMe v nje* govSj točkah sploh treba nobenHi fmes. Kafl ie opera razpolaga z baletom, je nastopfP naff ta; solo Ja glasala gospodična S p ir-kova, •praarijal aa jo je. kakor se Izraza gladatUal kat »ceaU balet Oprema ja HU okusna, dakoraeOa gospoda Skrulnaca m> bile eiefcnio Melane, stasa ClprianiJeva palača s persneklrvao imenitno pogojenim ozadfem se je oaakovala z ucmUtvo ubra-aoatjo* n — Sonate gaUiaira v Kramam Pa safgent odmoru lestfb let je priredila Šolska mladina dne II. januarja sabavo; aa aanre4a aa aSJe aaHamaena, pa tja la wrmw» mm kjra »Janka la alatka«. Prireditev Is ■sata aala dobra Vse tsflai Je izvajata I nadučitelja gosp Leopolda Levsteka, ki Ja pokazal poleg režiserskih tudi ▼etike zmožnosti kot pevovodja. V odmorni je sviral tamburaški zbor iz Leskovca pod vodstvom vrlo nadarjenega glasbenika gosp. Candra. Lep uspeh, Id ga je imela prireditev, le so-tovo vsem, ki so sodelovalL najlepše plačilo za trud. — »Prosvetni Savez« ▼ Zagreen. 2m par mesecev gre v Zagreba za ustanovitev take Zvet%y Id bi jI bil namen, neko ekonomijo spraviti t ljudsko prosvetno delo* Sestavila so se ie nekaka pravila ta dne 2, februarja naj bi bila prva slavna skupščina, Bil je to zopet eden Izmed poizkusov, združiti povsem nasprotne kulturne elemente« poizkus, Id bo zato ostal brezuspešen. 2e se Čuje, da so »Matica Hrvatska*. »Društvo umetnosti«. »Hrvatsko prirodoslovno društvo*, »Drnitvo hrvatskih književnika««, »JukosIov. Njiva« fn »Obnova« nasprotna organizaciji, kjer si laste besedo reakcionarni elementi, ter da mislijo izvesti posebno organizacijo nacijonalnln naprednih elementov BosondnrshB sesti. — Valutna reforma na Poljske« povzroča državi ne male težave. Polef; rubljev in mark imajo še poljske mar* ke, k| 5o jih uvedli Ncmcf ob časa okupacije, in pa krone. Krona je novec ia milijonov prebivalstva in se množina kron ocenja na 8—10 m*!|jard, Kljtib tej množini je v prometu težava, ker jiti ljudje zadržujejo. Minister Orabskf je odredil, da veljaj 100 kron enako 70 poljskim markam. Kdor ima nad 10.000 kron jib mora oddati. Temu ukazu so prebivalstvo ni uklonilo, ker vse trdi, da je kitpovalna ??la krone enaka no-' vem u novcu poljski markf. Finančni minister Orabski velja za sovražnika krone. Banke, Id so hotele dati pred-i niku njegovemu B?1jnskema posojilo V; kronskih obligacijah, so ponudbo umak-; nlle. Vlada je pa nato nedavno predlo-' žila parlamentu valutno reformo \n sicer v obliki nujnejra predloga. Po tel predlogi bi bila poljska marka na Polj-' skem edino postavno plačilno sredstvo. • V kronskih okrajih je plačevati v kro-; n?h ali poljskih markah v razmerja; 100 K : 70 M. Prestopki se kaznujejo z zaporom. Sklep! In potrodbe z dragim tečajem ne veljajo. DvomHivo je»! aH vlada prodere. Odpor je silen, zla-' sti v Galiciji je cela kronska revolucl-, ja. Odpor ima svol temelj tudi v ve!M k«; množini poljskih mark, ki so v nekaterih mesecih narasle od 1 in pol milijarde nad 5 milijard. V gospodarskih; stvareh treba previdnosti. — g Izvoz volne Iz aase arallevtae v Ce*ko. Beograd, 21. januarja. Poslanik čehoslovaSke republike le zapro-. sil pri ministrstvu za prehrano In obnovo zemlje za dovoljenje Izvoza volne Iz naše kraljevine v čehoslovaSko republiko in sicer v zameno za uvoz z gotovim suknom. — Zsfeznf rudniki pr| Velesu, Beograd, 21. januarja- Za Časa okupacije so zasledili Nemci v okolici Velesa bogate železne rude, ki bf zamogle čtf iati najboljše železo. Postavili so tamkaj potrebne stroje in pričeli eksploatirati rudo. Naša vlada namerava po-< četo 6q}o nadaljevati v lastiti režiji la bo postavila tamkaj moderne topilnica. Bone. Beograd. 21. januarja. Valute: JO dinarjev v zlatu 23.50. 23.70: krona 25.40, 25.50, (25.50): angleški funti Ml 94, (91): francoski franki 233, 235, (234): Ure 185, 195. (—): dolarji 23.70, -'3.80. (23.80); drahne 323328: romunski leji 58.50, 59.50, (59); nemške marke 58. 58.50, (57.90): bolgarski levi, žigosani 44, 48; cehoslovaške krone 42, 43, f42.50); avstrijske krone 10, 12. — Devize: London 97, 99.50; Pariš 233. 235. (235): Ženeva-Curih 463. 470; Rim-Milano 190, 195; Praga 40. 12; Berolia 53, 55; Dunaj 10. 12. ^_ . LDU. Curib, 21. januarja. (CTU.) Devjza na Dunaj 1-80, Berolln 8-00, Pra^a 7*4<>. avstrH^krt krona 2*00. — Z Borza, LDU Dunaj, 21. januarja. (ĆTU) Deviza na Zagreb 2.50, do 2.65. Prago 3.52—3.77. SHS kronski bankovci 2.25—2.40. železničarski kongres. IV. kongres v Centralnem odbora združenih narodno - stanovskih želea-j ničarskih društev našega kraljestva se" vrši dne 25. in 26. t. m. v mestni po-; svetovalnici v Ljubljani s sledeCiat' dnevnim redom: 1. Centralni odbor in razvoj pogajanj v Beogradu glede naših zahtev. 2. Reorganizacija Centralnega odbora. 3. Položaj jugoslovanskega Železni-1 carstva z ozjrom na Sporazum in ne-' rešeno vprašanje pragmatike. 4. Slučajnosti, al Začetek ob 9. uri dopoldne. , V času, ko na naših jug. železnicah bivši Švabi, Madžari in renegati delajo na jugoslovansko - internacionalni ko-munlstjcnt podlagi uprav vratolomno eksperimente, pridalo narodni tov?rB| iz vseh krajev naše komaj osvobojene don ^ v ine v Ljubljano, da zavzamejo stališče proti tem mahinacijam, ki aa že dosedal popolnoma desorganizirale železnice bi hočejo upropastiti vsa. Pa-zlvamo vse podružnice, da posljeio po eaega delegata na kongres. Priaal Isjja Ir JL kV Stran *; ^JLOVu^jfVi :»r^v/L/ tm« Ai, /»notarj« tStefaj tfiC- »t/. nalnooelSa ooročlla. REŠKO VPRAŠANJE V VELEKRI-TlCNEM STADIJU. Beograd, 22. januarja. Zastopniki Anglije in Francije so obvestili našo mirovno delegacijo, da so v slučaju, da bi kraljevina SHS ne sprejela njihove posredovalne ponudbe glede zapadnih naših meja In glede jadranskega vprašanja, destnteresirani na tem vprašanju in da prepuščajo Italiji, da uveljavi londonski pakt. Kakor je znano, sta Francija in Anelija stavili posredovalni predlog, naj se proglasita Reka in Za-der za svobodni mesti, ozek pas od Reke proti Voloski in Opatiji pa bi naj pripadel Italiji, da bi se s tem stvorila teritorijalna zveza med Reko in italijanskim ozemljem. Italijansko - 3112:0-slovenska meja bi naj po tem načrtu tekla v Istri od Raše proti koti 1373 zapadno od Sv. Petra na Krasu, tako da bi izgubili večji del senožeškega okraja- Od tu bi naj tekla meja na Nanos, od tam pa po znani VVilsonovi črti. To ponudbo je jusoslovenska vlada odklonila. Vlada je stala pred alternativo, da sklene z Italijo sporazumen mir, ki tri značil za večne čase boleč trn v na-Sem mesu, ali pa da pusti vprašanje nerešeno in si pridržuje pravico, pri prvi ugodni priliki uveljaviti svoje upravičene zahteve. Ako se uveli a vi londonski pakt, mora pripasti Reka nam. V tem slučaju bi seveda ostala začasna meja med Italijo in Jugoslavijo sedanja demarkacijska črta. Kakor bi bila ta črta za nas neugodna, pravtako bi bil takšen položaj tudi za Italijo ne-vzdržljiv, ker bi morala Italija vzdrža-vati na tem teritoriju močno stalno armado, kar bi ji povzročalo ne samo ogromne stroške, marveč tudi druge težave. Vrhu tega pa bi tudi izguba Reke ne mogla odtehtati pridobitev krajev, s katerimi Italijani resno nikoli niso računali in radi katerih bi mornli biti trajno pripravljeni na to, da pride že V doglednem Času do oboroženega obraSona. Vse torej kaže na to, da si bo Italija do??ro premislila, oredno se bo odločila, da uveljavi enostavno londonski pakt. Skoro gotovo ie, da bo skušala z novimi pogajanj] priti do sprejemljivega sporazuma z Jugoslavijo. ULTIMATUM VRHOVNEGA SVETA ROMUNIJI. Bukarešta, 15, januarja. > Adeverul« prinaša tekst note, ki jo je poslal vr- hovni svet romunski vladi. Nota omenja da je vrhovni svet že ponovno zahteval od Romunije vzpostavitev gotovih odnošajev z Madžarsko. Na vse te zahteve je romunska vlada odgovorila edino dne 2. novembra, in sicer v kon-ciljantni obliki, toda popolnoma negativno. Vsled tega se obrača vrhovni svet z noto na romunsko vlado, v kateri zahteva, da odgovori Romunija tekom 8 dni na sledeče tri točke: 1. AH je pripravljena, izprazniti madžarski teritorij do mej, določenih od mirovne konference. 2. Ali prizna medzaveznl-ško komisijo, ki naj prouči romunske rekvizicije na Madžarskem, in 3. Ali je pripravljena, ratificirati mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo in podpisati pogodbo glede zaščite narodnih manjšin. Ako bi Romuniia tekom 8 dni ne dala povoljnega odgovora, bo vrhovni svet primoran, sporočiti ji, da ie na smatra več kot del Entente ter bo zahteval, da Romunija takoj odpoklice svoie zastopnike s konference. Istotako odpoldiče Kntenta svoje bukareSKe misije, čemur bi sledil prelom vseh odnošajev vrhovnega sveta do Romunije. LA2NJIVE VESTI ITALIJANSKIH LISTOV. Beograd, 21. januarja. Italijanski fisti širijo tendenciozne vesti, da ie izbruhnila v severnem delu Albanije, ki ga ima zasedenega naša država, vstaja, da se vrše med Albanci in našimi vojaki ljute borbe in da so v teh boiih zaplenili Albanci 1 top. Vse te vesti so kratkomalo izmišliene. V severni Albaniji ni nikdar izbruhnila vstaja, res pa ie, da se vrše v coni. ki so io zasedli Italiiani velike borbe med Albanci in italijanskimi četami. ORGANIZACIJA NAŠE INDUSTRIJE. LDU Beograd, 2\. januarja. »Pravda« javlja: Na podlagi referata ministra za rude in šume Kristana glede organi-zaclie naše industrije, ie ministrski svet izvolil ožji ministrski odsek, ki bo delal na to. da se program kar najpreje izvrši. VERSAILLESKV MIROVNA POGODBA, LDU. Beosrad, 21, januarja. »Pravda* javlja, da bo Niegovo Vi-sočanstvo prestolonaslednik regent Aleksander ta teden podpisal ver-saiffesko mirovno pogodbo. MIROVNA KONTOENCA. LDU. Pariz, 20, januarja. (Dun. KU, — Havas.) Kakor poroča »Temps«, so člani francoske delegacije pri mirovni konferenci sklenili, da odstopijo. Odstop bodo zvečer uradno objavili. — Gtemcnccaujev naslednik v mirovni kor* i še ni določen. Domneva se. da te * mirovna konferenca v sredo 00- ^ vladarja. SMERNICE NOVE FRANCOSKE VLADE. LDU, Pariz, 21. januarja. (Dun. kor. urad.) Agence Havas poroča: Ministrski svet je pod predsedstvom Milleranda odobril smernice vladne izjave, ki jo bo v zbornici prečita! Millerand. v senatu pa L1 Hopiteau. Glede zunanje politike izraža kabinet voljo ostati zVest politiki, ki jo Francija vodi v sporazumu z zavezniki. Versailleska pogodba se mora izvesti popolnoma. V tem pogledu bo zveza narodov dragocen pripomoček. Glede notranje politike poudarja vladna izjava, da mora Francija nove davke prevzeti nase, da more plačati vojne troŠke. Končno naglasa izjava, da se vlada ne bo vmešavala v verske zadeve. Ločitev cerkve in države ne pomenja vojnega stanja, marveč svoboden režim. t Delovanje aprovizaclisklh organlta-cti. LDU poroča: V zadnjem času te širijo po časopisju gorostasne in neresnične vesti o »Žitnem zavodu« In njegovih dozdevnih manipulacijah pri izvažanju živil v Inozemstvo. Odsek za prehrano objavlja vsled tega nastopne podatke v pojasnilo javnosti: »Žitni zavod« in druge aprovizačne organizacije ter zasebni trgovci so v času od 26. maja do 15. novembra 1919 uvozili iz Vojvodine 50 vagonov moke, 759 vagonov pšenice, 81 vagonov r£i, 96Vi vagona ječmena, 354 vagonov ovsa, 955 vagonov koruze in 7 vagonov krompirja. Vse te tendenčne govorice o ogromnih količinah žita in moke, ki jih je baje Izvozila Slovenija iz Vojvodine, so s tem ovržene. Slovenija v času od 26. maja do 15, novembra 1919 sploh ne bi hila mogla izhajati, ako ne bi bila dobila z Reke In Trsta 560 vagonov ameriške moke. V omenjenem času je »2itni zavod« izvozil v Avstrijo vsega skupaj 21 vagonov koruze in 19 vagonov koruznih izdelkov, In sicer za kompenzacijo za sol. Ta izvoz se le izvršil na temelju tozadevne pogodbe popolnoma legalnim potom. Da bo slika popolna, naj se 5e navede, da Je »Vnovčevalni-ca za živino tn mast« od 36 mala do 15. novembra 1919 uvozila Iz Vojvodine v Slovenijo 20 vagonov masti, 2 vagona preka-jenega mesa in 1600 prašičev. Vse blago, ki ga je uvozila »Vnovčevalnica«, kakor tudi vse blago, ki ga Je uvozil »Žitni zavod« — izvzemSi onih 41 vagonov koruze ter 19 va- gonov koruznih Izdelkov — ie h saz&lik na aprovizacUe v Sloveniji. --------------------------------------------———* «p^^—■■ Društvene vesti in prireditve. — Tovariši filozofi! Po naročilu, danem na sestanku 21. Januarja v Akad. menzi, sklicujemo sestanek vseh filozofov 11:1 petek, dne 23. januarja ob 11. dopoldne v zbornici deželnega dvorca. Zadeva važna — pridite vsi! — Cok Svobodin. stud. phil, J C. Žlgon, stud. phil. Trilar Janez, stud phil. Podporno In pravo varstveno društve državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani vabi ponovno svoje prijatelje In dobrotnike na veliko plesno veselico, ki bo v soboto, dne 24. januarja ob 8. zvečer v ve« liki dvorani hotela Union. Zabava zasigu-rana. — Poziv vsem ljubljanskim članom! Zveza jugoslovenskih železničarjev priredi na čast bratom iz Srbije, Herceg-bosne in Hrvatske v nedeljo, dne 25. januarja ob 19. uri družaben večer v hotelu Bellevue. Sodeluje obče znani ir priljubljeni kvartet prof. dr. Kozine ir celotna godba Z. J. 2. Vsi oni, ki s« udeležijo skupne večerje, naj to priglasijo v društveni pisarni v Narodnerr domu do netka ob 16. uri, kjer dobije vsa potrebna pojasnila. Predsedstvo Z. J. Ž. ■ —■ n ■— Vremensko poročilo. Vl&its nid tirrieo 3«6? Sređijl rračol tlak 719 m« |«tanie j j2, J « tas baro- « > •> 4 • M u I °»"om~gala v ku-1 hi nji ali pri otrocih Varno za hrano ■ in stanovanje. Naslov^ upravniStvtj .Slovenskega Narodac. 1 499 Zanesljivega mlinarja 1 lie* Kalfaaka tovarna v Linkljeari ■ ______________________________________502 = Mesečno sobo I išče soliden in stalen gospod za takoj alt posneje. Ponudbe pod »SOBA/472« na uprav. Slov. Nar. 472 j Vdovci: ii solit. ki mora znati samostojno kuhati in opravljati vsa k gospodinjstvo fpadt- ltfa deta. Plača dobra. Naslov pove 1 uprav Slov. Naroda. 484 Zlili danska miu masivna, alati gnmal aa miaea%i» sa prodalo. Naslov pove upravniStvo Slovenskega Ni roda. 513 Primim mstore UTSSSJTVi tarsko Izdelovanje raznih voz poleg mesta ali trga in Železnice, z nekoliko zemljištem vzamem v najem eventualno kupim. Ponudbe na g. M. LoZar, Dm-gomelj, p. Domžale. 514 eaav* r-^*^ ■ f#ia m ~^pnj ^njaj knjigovodja s veeletno eoaaeo. — Zahteva se R opole© znanje dvojnega knjigovodstva ••top tako) — Profalam je prflofKi zadnje Šolsko Izpričevalo in izprteevala o praktični sposobnosti, ■anfatvatoo aa iioaaaaa In la*a**ri|et poozm-naiaa oostroaia ajarovo MMlfanjo. Hal mmm laoan automat se po nttacrni eni takoj odda. ! Več te izve pri inm SHarJa, foHaV ! Bkaa^MTepIkafeaffillevaaiaaMsto. \ 813 i Vsemogočnemu je bilo ljubo, poklicati predse našega nadvse ljubega, zlatega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Antona Skerl bivšega cestnega mojstra in posestnika iz Gorice po kratki mučni bolezni dne 20. t. m. ob pol 5. uri popoldne. Pogreb predragega blagopokojnika bo v petek, dne 23. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Sp. i Šiška, Zibertova ulica štv. 227, najaPokopaliŠČe v Št Vidu nad Ljubljano. ^^ V LJUBLJANI, dne 21. januarja 1920. Karalina Skerl roj. Maver, soproga. — lajala poročena Mefcaaafova, aVatoat!av Karla, laraa, ■eloaa, in, Staako« otroci. — Vlailodr »afcaaaf, zet — Maronka, vnukinja. mm p—rtaai tmmi t UtBI Spretna šivilia lica dele aa dom. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda*. 448 lifatn ffaKa v Ljubljani, meblirano aH IkBDI iUDD ne, ako mogoče v I. nadstropju. Cenj. ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod »I aadstropje/508*. 508 lijaiiiiniMlittr7 trdo vezana knjifa 18X24 cm, za urade, pisarne, obrtnike itd. se dobi v knjigarnah In trgovinah s papirjem* Založništvo. LJubljana, na Bregu št. 20 VIHO nudil hran Ogrin, Lavrioa pri LJubljani. 503 Vinara Fran latam. Juta. Imtsto. priporoma pristna rdeoa ta aola vioa 00 ugodni dnevni ceni 511 Crospodjlca, .v podpnno vijeita srbo-hrvatakof jealka u Mrltki kao o latinici, razumije podpu-bo slovenski, niemačkf kao I strojepls. Ima 2 godine prakse u pisarni. Trali shifbo u pisarni Jedne tvrdke, tvornice ili tiskare. Primila bi i svaku drugu sluibu. Cijenjeae ponudbe na upravo ovoga lista pod naslovom .Neretraa-IS46V.__________________________466 "siadna kav ali zaaalt 99 Vardar" avitkltapoVstaV«kg iro BHrrtjm iraun. Zalega u Slovenije. s^AjriMM ^m aj^Mga A m Vu jm Bajna* ^a pJUriaar, Otarai trgžl^ Žalim v najam kolna rit. deato narsajsae. a aHMiitio 4—5 sobani ft naaact vaej deloma noMi-oaae, a aeCaal. a iitjaa aa aslanjaiu eMeatuaaia^aeaaJ aetta eMkawaska. TeaH naapt aeoastve. Zdrav, arirea. toa arak edavoar al veC tsat kaki dve uri s fdeanico de Uaatjaae. Heieai taioeL a^iaeaelas aaaaeit, ne ksjaf aa daN Časa, aftaaarao dva led, jfttaadbt pod i§aTeaaaaaje naiaaaaaa^/ejaa ne bpTateistvo »Sloveaokeaa naroda«. 491 PaHa tudi v predmestju, iSče visoko-fUilu, šolec. Ponudbe pod .Fredmestie* na upravntStvo »Slov. Naroda«. 510 ffldj od 56 litrov naprej se kupiio v eaal vsaki množini. Pismene ponudbe na uprav. »Slovenskega Naroda* pod ,Sadl5e4V___________________________5^4 Karbid la debelo in HroSao ter to-Mdne sretike !I^^S£ nabrtžle St 1. 10511 Clnfha iila 17 >et star mladenič, iz-atlLUlO »U učen je za droglsta. -Spremi bi tudi s>ožbo laboranta. Cenj. ponudbe pod Šifro .Staako 454* na upravo »Slovenskega Naroda". 454 lile ie m iarjeoiH aiffi.»" A le nafaol ao modi pr a vrate. Medni atelfe Anton MlnaUcek IdnajaHeva ulica dt. 2. 458 Mm imm S'^''Jr! gospodarskih po*lopi]. 80 ora'cv razne kulture, fundus instructus, aa proda. G'ede cene in InformacM se je obrniti na Gral Stafahof p. Radgoai. 455 aprofmeta ao tako| aa detajlno trgovin« velikega nodJet;a na san^«=s;= roroiaiean ■ 2 samostojna potni aa odane ali efco. Kje, pove uprava •Slovenskega Naroda«. 442 Za ftdttvd lesae lidestrije t Jngos!irijl (Stijenu) ao lađa spreten vodja. ReflektanrJ krikanske veroizpovedi, ne Cei 35 let stari, popolnoma zdravi in energičnega nastopa, ki ao s uspehom obiskovali kako vi S Jo obrtno Šolo, stroino-tehniSke smeri In ki obvladajo slovenski tn nemški jezik v govoru In pisavi, naj posl;eJo lastnoročno nemSko pisane ponudbe z zahtevkom plafe. žtvljensldm popisom, fotografijo in prenisisi spričeval pod .II. C./4tl" na upravništvo Slovenskega Naroda. 49 npro|8aiesa aa isaioj in prHa laaVn, trna HLAPCA k boljšim konjem, prod dobri hreni oakrbi rer piaoki plafi. Po-nadbe na: baaaata caata 8l/L ptoaraa. — Ravno tam se sprejme tudi Innlnan KlilStJ SlHJ ________________________________500 aaaaVJaaaammmnfnnnjaaannBaam^ 1 toilar mar'l'v in poŠt?n, U bi tudi v iUltflf kleti pomagal, se takoj sprejme. ► Pismene ponudbe na uprav. »Sloven. Naroda' Pod .Posten>505\ 505 i ShRftmce, hk medenina, ko- r afu. kupuje po najvišjih cenah Brezniki • Slici, Frftscfc, trgovina 1 Zelenite LJabUsna, Cankarjevo nabrežje it 1. 10510 A~š# v ^* ML ^ar^ok JL^" pripraven za manjšo trgovino, ae laee aa takoj. Ponudbe pod .Manjša trga-riaa W na upravo .Slov. Nar.* 449 Ipiki Hiei •prejme Nora. Zanler * aln, trga-vtaa z neiaain blagam, Št. Peter v &av!ajabl dolini, itaferako. 4^3 Drva anna, manka In trda, žagana ia ceplfena, dobavi In primalje na dom BRIBOTIIJAK, Kolodvorska nltea 31._________________________171 SirokGFOjak lune indaslriie se takoj sprejme v tovarni lesnih izdelkov. Biti mora dober poznavalec lesa v gozdu, na žagi in pri sortiranju, dalje poznati mora vse stroje in žage za obdelovanjn lesa, vešč mora biti tudi umetnega sušenja in parenja lesa. sploh strokovnjak te stroke. Le resne ponudbe pismeno ali ustmeno na Ta-rarie lesnik izdelke? Zg. Gameljne, nad Ljabljmo. 495 Tvomlikl hotel s tujskimi sobami, spojen s kantino za nastavlience in delavce velike tvornice v Bosni, se ttkoj do ugodnih pogoiih odda spretnemu gostilničarju. Ponudnik! Id je pod njegovim področjem tudf mesarija, mora voditi dobro kuhinjo. Obrat nudi možnost velikega zaslužka. Ponudbe s prepisi izpričeval in navedbo referenc na upravo .Slov. Naroda" pod .letel it 44S-. 445 DoteatrtM elettealitcnia n anaatnf sferni naama^arav aaraana 80.000 K. 20.000 kron. Iračka s araaL IraBn S hraal. stane m asrefaje v lenrilsU pnarai t LJaMJeai. rnjamtj aastp it M. anseeaje se 1» test. ISm ea a. ari svecer« »—*-«— ta ttak »Naradn* ttskamec. Za taMiatal M «mra VAattn K«»l trna.