^ruk rsses nodslj i» P** giiinikov. PROSVETA glasilo podporne jednote jO-VEAB XXIV ^ t Urviinlftkl In aprevnllhl prostori! M6T S. Lavadsls Ave. Offto« of PubllssUoei MIT South Uwmlslo Avs. TtlophoM. RookvroU 4S04 STEV.—NUMBER 127 še ni na vidiku i pregled poroča, da ni ao-L« znamenja za izboljša-T^omskih razmer r de- * . «UI nibiAmnf E U Follette vidi odpomoč 11 jjftdncin zasedanju kon fm - (FP)—-Iz P<>ro-ttorja La Folletta o go-„em stanju dežele je raz-. ^ V™ priskoči na pomoč In njih potrebam." federalna vlada ne pri-u P«moč sedaj, bodo po- isuonki za zdrs vi jen je ran k v*ji kot pa je mogoče [iti k sedanjo federalno "tekanja." „_ja mfie izjalovila^ Je bila bolj politična kot socialna. Mi bomo koncentrirali svoje sile, ds Izobrazimo delavce. Španski delavec vzlic svoji individualnosti odobrava našo železno disciplino, ker vidi svojo rešitev le v social-ni revoluciji. Vrhovno sodišča razveljavilo obsodbo komnnislko Del prottelndikallstlčnegs zakona Kalifornije proglasilo za neustavnega I^et italijanskih revolucionarjev obeojenth v ječo ntm 1 jun.—Fašistično sodišče za zaščito države je v soboto obsodilo v zapor pet članov tajne revolucionarne organizacije "Pravičnost fe svoboda," ki so bili obtoženi, da pripravljajo republičaneko revolucijo. Obsodbe se glase na šest do 20 let. Druga dva obtoženca sta blls oproščene. Obsojeni so: profesor Ernesto Rosi, 20 let; Ricar-do Bauer, mllanekl ekonom, 20 let; Bernardino Roberto, bivši Mussolinijev kolega v uredništvu lista "Popolo d'Italla," 10 let; Vincenzo Calace, časnikar, 10 let; Giordano Viezaoll, letalec, 6 let. ubiti pri Isgredlk * Nemčiji 1 jun.—Stlri osebe so w "tlri umirajo In SO je aMio ranjenih zadnja dva ttgr«iih med fašisti in v Nemčiji. Waahlngton.—(FP)—Te dni je zvezno vrhovno sodišče obrsv-navalo o antlsindikallstičnem sakonu države Kalifornije ln pro-glasilo sekcijo litega za neustavno. Vprašanje je prišlo pred so-d išče v zadevi mlade komunlst-ke Yette Strombergove, ki Je bila lansko leto obsojena na eno leto sapora, ker je nad otroško kempo, kateri Je načelovala, vihrala rdeča zastava in učila otro-ke komunističnih Idej, kar orne-njeni državni sakon specifičnc prepoveduje. Sodišče je razveljavilo tudi kazen Strombergove, ker je bil« spoznana krivim kršenja točke katero je sodišče Proj^llo ss neustavno. Drtava Kalifornija pa lahko Strombergovo ponovno tira pred sodišče, sko Jo obtot kršenj s ostalih točk tegs zakons o čigar ustavnosti v celoti se vr- hovno sodišče ni izreklo. Odlok večine argumentira c vprašanju civilnih -vobodičin odnosno o svobodi govors. Provl da pravica o sbsolutnl svobodi govora ne eksUtirs. vendar ps dritava ne more ^bron^vati pravice do agitacije zajr^dbe socialnih reform in ta ^jnem-bo vlade, ker U pravi je za- iS branjevala. , ** RazporočiH milni v Renu me-Ijejo Reno, Nevada, 1. Jun. — O krajni klerk je objavil poročilo katero kaže, da je bilo v mesecu ms ju vloženih 518 tožb za ločitev ln sodišča so izdgls 8S1 ločitvenih dovoljenj v smislu novegs zakona, ki določa Šesttedensko bi vanje v državi, ^ lahko osebs vpraša sa razporoko. Sodi se, da bodo aodiščs lah-ko razveljavila tieoč več zakonov letno, odkar je vstopila nova po-stava v veljavo, kot prej. Lansko leto so sodišča izdala 2,«09 ločitvenih dovoljenj, letos bo pa število narastlo nad*3.000. Odvetnl New York. — (FP) — Pet-sto delegatov se je zbralo na drugI konvenciji Liga sa neodvisno politično skcijo, ki Je te dni sbo-rovaia v New Yorku. UsUvlJena pred par leti po raznih progre-aivcih, je njeno članstvo doseglo število 6000, ki je organlsi rano v 40 krajevnih organlaa lijah. Ustanovljenih je bilo pet državnih organizacij in pričakuje se, da bo v efcem letu orga nizlranlh 45 lokalnih poatojank v toliko mestih, kot je poročal tajnik Howard Y. Wllllams. Oswald Villard, urednik revi je "Nation," je v govoru na banketu rekel, da bi morala biti nova politična stranka, kadar bo organisirana, vsaj toliko radikalna kot je bilo takozvano "Bul Mooee-ovo** gibanje 1. 1912r ka-teremu je načeloval pokojni Roo-sevelt, ali La Folletovo 1. 1924. Revizija federalna ustave v skla du z današnjimi potrebami dežele ln reorgsnlzaelja vlada na/ bi bila glavna sahteva te stranke Vredna bi pa ne bila prgišča soli, ako bi ne vodila nepretrganega boja proti privilegiranim in-teresom, Je Isvajal Villard. Go-voril je tudi detroitski župan Frank Murphy. Glavni predmeti razprav na konvenciji je bilo vprašanje fcon trole Javnih naprav, predvsem elektrarni socialna zak^iodaja in kriza ameriških farmarjev. Referate o teh vprašanjih eo i-mell razni ekonomi. Profesor John Dewey, predsednik lige, Ja v govoru o poli-tičnih Izgledih v prihodnjem letu žigosal vojni department radi zračnih manevrov nad meati ln širjenja militarizma med prebl valetvom. "fcgleda, da naša vla-da amatra vojno za najmožnejšo politično perspektivo bodočnosti," je bU njegov komentar. Konvencija se Je izrelia sa re-visijo carina, katero Je obeodlla, za znižanje vojnih dolgov, prdtl militarizmu ln za raaorožitev; za izredno zaeedanrfe kongress, ki naj ukrepa o odpomoči brezposelnim, za znižanje transportnih cen na železnicah, sa vladno podporo tržnim zadrugam Ur navedla stališče progresivcev o nekaterih dmffih vpralanjih. V odbor ao bili Izvoljeni: Prof. Dewey» predsednik; Mnu-rer, prof. DOuglas, mrs. Hull in Walter Whlte, podpredsedniki; Villard sa blagajnika ln za taj. rH, Y. Wllllama. Predsed-»ksekutive bo Devere Allen Odmevi industrij ske depresije Stavke ao ae pojavile v rasnih delih sveta New York. — (IV) — Poro-čila, ki prihajajo is vseh krajav sveta, govore o stavkah ln delavskem nepokoj u, ki Imajo svo-e vzroke v industrijski depresiji. - Rudarji na Poljskem, ki zaslužijo od 66 do 79 centov na dan ln delajo tri dni v tednu, stoje pred novimi mesdnlmi redukcijami. Premogovne kompa« nije pravijo, da Je redukcija potrebna ss požlvljenje industrijskih aktivnosti. Vač kot SO,000 idarjev Je saetavkato. • »Kapo*elnl in lačni delavci v Boliviji- v dlstrlktu Oruroto so navalili na trgovine ln Jih uple- nili. V spopadih s policijo Js bi« o več oseb ranjenih ln aretira- nlh. Na ka vinih plantažah v repub-iki Columbla Je prišlo do vač Jega števila prask med etav karjl ln stavkokazl ln pozvano je bilo vojaštvo, da zlomi odpor stavkarjev, ki so se uprli proti nesnosmm rszmeram ln Ukori- Na Japonskem se prlprsvlja vellks železniška stavka proti mesdnkn redukcijam. V Franciji so bile odrejene vojaške čete proti 100,000 tek-stilnim delavcem, ki so sastav kali. Vlada bo pokrila dofioit a Papeževa eneiklika ie rftkcioniren dokument Mellon pripravlja isdajo bondov v vnoil $600,000,000 Papsi protasHra proti faiisMnlm nasllslvom Vatlkanaka glaalto objavilo llato protlkleHknlnlh Incidentov v rasnih itaHjanekih meati h Vatlkanako meoto, 1. jun. — V svojem govoru pred grupo cerkvenih dostojanstvenikov jt papež izjavil, da bo sahteva! od italijanske vlade, naj sa drži late ranske pogodbe ln konkorda-ta, na katarih basi je mogoča solucija požsikoč, ki so arahlja-le vosi med Kvirlnalom ln Va-tlkanom. Dajal Ja, da ga razpust organlsaclj Katoliške akol je, ki ao mu najdražja stvar, sa-lo boli. Vatlkanako glasilo "paeava-tore Romano" je včeraj objavi-lo dolgo llato protlklerlkalnlh Incldentof. UsU uključuje fa-žistične navale na samostano, pretepanje menihov in duhovnikov In poskus požiga škofove palače v Varani. Škofovo palačo v Varonl* Je skužala uničiti skupina fašistov, ki so aa pripeljali v avtomobilu. Glavna vraHa so polili s gasoll-nom ln Jih aapalill. Dalja Hat Obtožuje fašiste navalov na aa-mosta ne v Ckdta Veoohljl. Tam i so fašisti mabili vrata ln pretepli generalnega vikarja mon-slgnorja Oompagnuoclja. V Cl-sslgi ao faMsti vdrli v prostora treh klerikalnih klubov, pobra ras sten papeževe ln kraljave portreU Ur Jih pohodili. Muss6H. KatollAkl deladajakl bodp cUl-rall papeŠave beneds. hanar IhkI« ak užali uveljaviti mertne redukcija. Svat ja nekoliko napredoval v prožllh trld^e-tih letih. Uda doktrine rim-Mko4taUUAke cerkve aa oaUle pri atarem New Varit. - (m - "Qua-drageelmo AnnoM (štlrldeaeto eto), eneiklika, > ,kl Jo Ja isdal papež PIJ XI. ob štli^*etletnl-d znane endkllke papeža Leona XII., "Rerum novarum,H vssbtt-nekompromlsnl sagovor pravic privatne lastnine. Lfejndnl krogi v rimsko*ks. .ollžki csrkvi, ki radi naglažajo, da primarna pravica do laatnine ne pomeni eksklusivne kontrole, so prejeli direktno klofuto. Papažave besede, da Ima vsakdo pravleo do lastnine, Ugleda-o na prvi pogled revolucionarne, ako ss vsame v požUv veliko armado proleUreev, toda revolucija je aadnja atvar, Id si Jo papež želi. Ljudje, v smislu enci-klike se roda v gotovih aUnovlh in njihova krščanska dolžnost je, da tudi Um oaUneJo in si skušajo izboljšati avoj položaj s varčevanjem. O kakšni odpra-| razrednih razlik sa na sme niti misliti. Rečeno Jo, da bi moralo biti bogastvo readeijeno tako, da bi služilo koristim skupnosti, Uda "distribucija dobrin, ki jo vrši privatno laatnlštvo, je bila odre-jena od narava sama." Eneiklika ne omenja tradicionalne cerkvena doktrina ia DreJUUih stol 41 Nrrejell znižanje C* —Orgsnizirsni svil-C1^' v '»-tonskem distrik-■•^'»Ul, ns snižanje plače P«»totkov is razloga, ker fUriko runje industrije lWashlngton. D. C« 1. Jun. — Zakladnlškl Ujnlk Andrew Mellon Je včeraj naznanil, da bo vlada isdsla bondno izdajo v vso. ti 6800,000,000, s kaUro bo pokrila svoje izdatke v očigled deficitu, ki snaša milijardo dolarjev, Bonde bo pričela vlada prodajati 16. junija. Bondl bo-do posili 8Vfc% obresti In bodo dozoreli 16. junija 1946. To Je prvo naznanilo, ki ga ja objavil Mellon s oziram na pokritje defldU, ki je naatal radi znižanja državnih dohodkov v sedanji depresiji. Z bondno Isdajo namerava administracija odvrniti svlžanje davkov toliko časa, da bodo končane ,pradsed nlške volitve v prihodnjem letu. ki imajo bogato žetev in sodi se, ds so v maju prejeli več kot $100,000. Povprečna pristojbins ki Jo računa odvetnik, je $260 za vsak slučaj rasporoke. Belgijska k risa Bruselj, 1. Jun. — Belgija Je že osem dni bres vlada In poli-tlčna kriza Je zelo akutna, /as-perjeva vlada Je padla radi mt-lltariatlčnega vprašanja. Ena stranka hoče, da Belgija oatone za veznica Francije In utrdi svojo mejo ob Nemčiji: druga stranka je proti Frandjl In sa Anglijo, dočlm socialisti aahte vajo, da Belgija ostane abaolut-nevtralna ln reducira avojo no armado na minimum. Nemčija Im^ačak čes mODarde dolarjev podpore B«rlln. 1. lun- -dolarjev. - 'IJeve slika so pustill ns mira.K uatoal j. rečeno, \»metall so tudi pohIMvo na u* kt krade, ni Ut, llco Ur ga aaAgali. Morda nI samo naključja, da p V Rimu so fašisti razdalja- h§ ta dokument, ki vaobuje o-vali laUks, ki so pozivali ljudi Ltre nil|mdtt rm eocialiaU ln to* na boj preti papežu^ duhovni- muniet<}, prlžel na dan prav v kom In članom Katoliške akcije. ir#nutkut ko j9 fgžiatična Ita- Medtem, ko ae protlklerlkalnl h|ja zklenlla trgovinsko pogodbo Izgredi nadaljujejo, vlada ras- L sovjetsko Rusijo, pušča kaUHMte organlsaclje in pgpeževo presojanje obatoje-klube. Pričakuje se, da bo po-U|h ekonomskih problemov dajo llclja danaa zaprla 16.000 klu- ^nclkllki reakcionaren snačaj. bov Katoliške akalja, ki ŽUJeJo I "Neuprsvlčeno višanja ali sni-vač kot pol mIHJona članov. žavanje mesd,M ja rečeno v en-Isgleds, da bo tudi amariftkl Uikllkl, "Js v nasprotju s social-poaUnik v Rimu, John W. Gar- ^ pravico, "Uda mende naj bo-rett potegnjen v afero. EdvardLjo take, da bo dana prilika do Hearn, načelnik organlsaclje ^ večjemu številu", Kato-Kolumbovl vitezi, je izjavil, da hukl delodajalci bodo našli dober bo apeliral na poslanika, naj argument v Uh papeževih base-protestira pri lUUJanskem su-Uah. kadsr bodo snižavall maa-nsnjam ministrstvu proti zatvo- de a izgovorom, da bodo potem rltvl uradov In igrišč, ki Jih la- Lposlill večja število delavcev, stoje omenjena organizacija v «Vet se jo pomaHnll sa par Rimu. korakov naprej v aadnjih žtiri- --I desetih letih, toda rlmsko-kato- Mlad morilec ee ne keaa svojega ližka cerkev je oalala tam, kjer dajanja Jo bila. NJana doktrine o soclal- Chicago, 1. Jun. - VarnarUl pravičnosti sa niso v nlčateur Corrjr, L6-btni morilec, ki je pro- tapramenlla. šlo soboto uatrslll i"li< aja Kd-•vard Smltha, Ja sinoči mimo o-i so vsi tragedijo, ki sa Je isvršl-„ v kopalnici John Marshall srednje šole, Kadsle ave ln Adama st. Policaj Ja namrsč zalotil Cor-ryja in dva njegova tovariša v M podelit vije volilne pravice oU-kopalnici in sahUval, naj se o- ka akaža angtdtta delavska [ blečejo ln fredo s nJim. Corry Je vlada prelakmeltl politllne sre-potem potegnil revolver, ki ga Je fcmt preblvalniva Imel v obleki, In ustrelil policaja. - Dečki so potem pobrali svojs o i^on, 1. Jun. — Otok Cejlon bleks In pobegnili. j« drugs Iraka, ki dela velike pre-Vsrner ja bil posnan kot vzgle. g^vlce Angliji, in žUJe 6,600,-den deček, sin dobrih sUršov, ki ()00 ,,„ i,ivah»v. ki so vžčinoma se Ja pridno učil In veliko čitai. j^njcI Delavska vlada Jim je BUršI so mu oskrbeli veliko knjl-L^j po^uu volilno prsvlco In žnleo, polna knjig, ki Jih priporo- Hp|()Anr vo|jtVe se bodo vržile pričajo avtoriteto sa dobro vzgojo hod^, m«««., otrok. Vzlic Umu pa Je mladi vju^ BriUniJa namerava na-fant postal morilec, In kot Je vče- pptv(l, ^eko prelskušnjo, da rajšnjo sasllžanjs |>okszslo, se vidJ čt, mt tj |judjc, k| nlso nikdar niti malo ae kesa svojega deja-UamgH demokracije, srell odloče. aja, '_I vati o važnih vpražanjlh potom Isvrž« giasovsnja. Cejlon je tako posUl ker ga mladine politični laboratirojl, kjer bo de-■ nI Meto pidelsU Isvsko vlada lahko oksiierlmm- Helgrad, Jugoslavija. — Poro- tirala s političnimi medicinami, čilo Iz Prečeva, Bosna, se glasi I katere bo potom ponudila staraj-da se je 70-letnl muessin vrgel t šemu In nekoliko bolj sitnemu minareU njegove možeje, ker so pimlantu. Indiji, mladi fantje In dskleU, ki ao Gajlon, v kolikor se rasllčncotl plessli In rajali prad možejo, ig- prebivalstva Je norirali njegov poalv k molltli. dljl. Ims veliko ŠUvlk> budistov. Njegovo truplo je priletelo med [kristjanov, hindutov in mueiima. gSSm ■ , nov, večino pa Imajo budisti — PROSVETA THE EN L1CHTKMM KVT „. Df LASTNIMA SLOVSMSKB MABOOMB PO0TOB-M| 'KONOTS Cbi^M) 1» KM*- » M kri bUt m ta Ckmm 91M m •*» to* IMS »M««;«*^ 09 TltC FIISIATKD 7SSS8 Aleksander Tomaii In S Še en Kolumb Prišlo je ludl Io, da se je človek dvignil v stratosfero, tl> je sunaojo plast ozračja, kl ob-dajs zemljo. Po najnovejših domnevah znanstvenikov je zemlja stara dve milijardi let in človek Šivi na z< mljl petdeset milijonov let, ampak šele zadnji teden se ja človek prvič čemeli! dvigniti deset milj od tal Hi pogledati na zemljo iz zunanje atmosfera. < Kolumb je ob koncu srednjega veka pror plul Atiantični ocean in pokasai pot drugim. Id so šli sa nJim okoli sveta. Za tiete čase je bil to epobalea dogodek, kl ostane v zgodovini. Profesor August Piccard. kl se Je zadnji teden s tovarišem dr. Karlom Ktpferjem vred dvignil v Nemčiji z balonom do stratosfere ln prvi prepjul spodnje ozračje, Jo drugI Kolumb, ki mu bodoča zgodovina morda pripiše več važnosti kot onemu, ki Je pokszsl pot okoli zesalje. Piccard je dosegel, da ima človek dane« direktno znanje o stratosferi. Doslej Jo človek samo domneval, kako je tam — kakor šo vedao domneva o drugih planetih, na primer o Marsu, o solncu ln zunanjem svetovju sploh. Piccard Je dognal, da je znanost marsikaj dobro pogodila s svojimi domnevanji, nI pa vsega. Računi, naj so šo tako natančni, oo lahko une-sejo. Zato Je potrebno direktno znanje, kjer je le mogoče. Prve vesti o rezultatu Piccardovega vzleta v stratosfero so sledeče: Pogled is stratosfere na semljo Jo veličasten ln obenem grozen. Zemlja se vidi Is višine desetih milj kot okrogla plošča bakrene barve ln s navzgor obrnjenim robom. Ozračje, ki eo nam s tal vidi plavo, Jo spodaj rdečkaste barvo, svod pa Je črn. Bolnce Je veliko večje In bolj pripeka; tudi luna Jo aveUješa in svezde, kl migljajo pri belem dneva na črnem nebu, so goste ln svetle, kakršne so nikdar ne vidijo s ssmeljsklh tal. Vašno odkritje Je tndl to, da temperatura v stratosferi, kjer ni oblakov niti viharjev, aanšs čez Sto stopinj Celzija (čez 149 stopinj Fahrenheita) mraza pod ničlo. Prej ao domnevali. da Jo največ 70 stopinj pod ničlo. KJjUb temu strašnemu mrazu Je stratosfera "topla" napram zunanjemu prostoru, kjer je stalno čes 400 stoplaj pod ničlo. Plocard poroča, da Jo aolaoe tako pripekalo na zunanje stane njegove aluminijeve krogle, kl Jo visela na balonu, da eo oe potile notranjo steno — In to vodo sta s Klpferjoss llsala, ker ju Jo šojslo. Ko Je termometer zunaj kazal 186 stopinj pod ničlo. Jo bilo v krogli 48 aad ničlo. " Plocard Je zmagovite demonstriral, da Je stratosfera dostopna balonom in letalom kljub temu, da Je arak tam silno redek. Človek, zavarovan v hermetlčno zaprtih napravah, lahka prodre ozračje do vrha ln opazuje svet pod seboj la aebo nad seboj. Plocard Je pionir In sdaJ pojdejo drugI sa nJim — s še večjimi n-spekl In trluiufl. Ali Je mogoč polet s semlje v zunanji prostor. na primer na luno. o katerom so toliko piše še leta? Je! Znanost bo tudi to doeegta tn čaa najbrl nI več daleč. To dooeftejo ne-dvomno s raketami, s katerimi oknorlmentl-rsjo v Nemčiji, Nekega bližnjega Ma naznani časopisje vest. da Je novi Kolumb aročno dospel ns luno ln oe sročao vrnil na oomljo s polno torbo f aktov In direktnega snanja o našem aotelltu ln okoliškem nebnem prostoru. To bo vest! Kake praktične važnosti bo to ss semlja Kake praktične vašnoati ao ture po traku, po ledenih tleh In pod vodo aa severni In južni tačaj T Cosa »udje Iščejo v potapljočicsh na morakem dnu T Como prodirajo v "nepro-dirne" džungle? * Zakaj tvegajo zdravje in življenje y plezanju aa aajvlšje gora? — Zato ker si hoče človek oovojiti svet do zadnjega kotička. Tudi podzemlje In nsdaemUe. Prva Kolumbova pot čeo morje Je bila pustolovščina. Kdo J« takrat aanjal a kakem zlatem KkJoradu? Danea pa vea svet živi od Amerike! Kdo more reči. da ni v stratosferi ln na luni neprecenljivo bogastvo sa človeštvo? Kdo ve. če ne bo človek črpal is stratosfera še ne-znane žarkovne sile. kl ae prodro na zemeljcko površje? In kdo vs. ako ne bo atrotoofora — kjer ae nagajajo nevarni vetrovi |n megla • enkrat vaakdanjl torea sa letala, kl bodo švigala okoli semlje vsako minuto noseč ljudi In Naš ljubljanski javlja med drugim,»da Je It maja umrl v ljubljanski hiralnici Aleksander Teman, ki je bil svoječsano nekaj let v Ameriki in katerega se lahko apomi-njajo starejši naseljenci v Chi-cagu, PueMu in Pittsburghu. Umri Je v starosti 80 let in — kot poročajo v veliki bedi in zadolženosti, dasi je — kdtor posnemamo iz poročil v ljubljanskih dnevnikih — veljal v Jugoslaviji sa velikega nacionalista n patriota ter osebnega prijatelja pokojnega kralja Petra, s katerim je četoval mod vstaši v Bosni leta 1875. Pokopan Je bil na občinske stroške In z vojaškimi čaotmi. j,, • • j , Ob njegovi smrti Je ljubljanski "Slovenski Narod" napisal dolg nekrolog, v katerem našte* va Tomanove razne zaaiugo — prave In ismišljene. Nss zanima Io oni Toman, katerega in kakršnega smo poznali v Ameriki; kar Je počel prej tp kasno-, a v stari domovini, to je sa nas m pomena. Ia ameriški Aleksander Tomanjc v "Slovenskem Nazodu" naslikan takole: vel "6»Unka v domovini la m Jc pre-188J v New Terfc, kjer »e la Ja slssl« masfo pi-"Glaa Nareds," pa aa *0Uasrt|rassfcsf8 Vedno pa je pošiljal iesit Ušle. fftjveijl ja p< «d Jo |e nataaovU a pokojnim la še aadaj v LJablJaal tivr-Um trtevseai Hodim*. V PooMa Je namrol Teman ustanovil "Glaa Soo-)• pa fto prej n potrebi K Jsobrazha nI na prodaj gotova kot auknja. do al Ja mara aam pomeriti in aešlti. če kasaU nagote ignmrance. to »vekošeandMS T< ai 1*0 pridražHi demokratom, sate Je aevll slovan šlejn daaaa 00,000 flaaev poročevslsc, ga sladu, *aJU> mu ne moreno priznati zaslug, ki jtfa ai. Priznajmo Tomanu vae, kar je storil dobrega v Ameriki zs našo delavsko etvsr in za SNPJ posebej. Tega Je pa bilo bore malo, Vae, kar je storil za SNPJ, Je bilo to. da je spisal dvs članka sa "Glas Svobode" leta 1904, torej par meeecev pred u-stanovitvijo jednote. V onem članku je priporočal, naj se nova organizacija Imenuje "Jugoslovanska narodna jednota". Nerazumljivo nam je tadi, kar trdi "Narodov" piaee, da so so "slovenski socialisti hoteli pridružiti nemški socialnim demokratom, zato je pa Toman u-stanovll slovensko napredno Jed-noto". Slovenski socialisti, kolikor Jih Je bilo, so takrat že imeli ovoj klub v Chicagu, do-čim so se nemški socialisti politično udejstvovali direktno v ameriški etranki. Vsi takratni slovenski socialisti v Cbicafu so bili od začetka člani SNPJ — vsi, le Trtnana ni bUo zraVen! To so dejstva." ' ' V Drugi spomin, ki ga isu 8N- Mmi giu osebami in v polemikah ni Jzbiral besed. Kadar Je bU vinjen — in to Je bilo vedno, kadar jt imel kak nikelj ~ je vpil, da Je anarhist in bU je takoj pripravljen za tepež. Pisec teh vrstic je bil priča več takim eskapadam. Enkrat je v salunu Martina Potokarja na stari Centri po-tegnil is žepa umazano in zmeč-tano pismo, mahal z njim okoli sebe ln kričal: "To je pismo, kl ml ga piše kralj Peter, kaj boste vil---\ Vprašali smo ga, kako je to. da kralj piše — anarhistu. Toman se je pa zadri: "Kaj beele vi, kaj veete vi. ničle, on ie bil tudi anarhist V eni stvari je bil dosleden, vsaj dokler je bil v Ameriki: neomahljiv avobodomialec. Cer-ev je sovražil nepopisno. Kadarkoli se je pojavil boj z du-fovščino, je vzelej ponudil svojo poVnnlčno pomoč, ki sicer nI osti zalegja, toda kprajžo in dobro voljo je le pokazal. ki Ibm tri pf! milijona dolarja* promoionja. Bezata ssdrsgs se eveftsge telja al .pomnila alU v aa|val|i Kar ae Je Toman nardnlil sa rtiSSv slavsaslis kolonijo v Taaaa. Jo leta 1S07 aaUaovU Udai Jofuelovaaaki taapodar v A mar i ki J ga Jo aam plani la tlakal la •si naail aa poito. T Z'^StoIeiiU,kMU# n,Hf Io na tadi predali ss dvojno Pad Jot Jo Je najlepše kasalo, a ie nik. zaradi dakUe. Id le anUHa nrsimko pndjstjr kalsalsssljr Tosiaa po Jo IstaMI vae prsmolsaje. Kar |e kil Toman toda} okersj - nI Mrašaaoc v AmerUd. b UMko pa el samo v alovoa-temvs« tadi v angleSkam ter Jo prav saalmlve šlaaka objavljal itkdi m ■- --*—iMlidk. V Londona |e Aivol dvo leti la odtod dopisoval drtm smorišklm Itatem. Nate Je vrnil v Ameriko, kjer Ja e* slsl do lete It10, ko |e prtšol s svdfe ■nproso v Ljubljano Is dekli olaftbo pri KmaJJakl dra«*." Tak Je bU smerižki Toman, kakršnega posnajo v stari domovini! Ml ps, kl smo gs po-snall ls bili s njim v dotiki v Ameriki, so ps — čudimo in vprašujemo se, kje so ga vseli. V članku kar mrgoli netočnosti, pretlranooti in Isasnd. Ps se šo čudijo v staram kssju, zakaj da se ne navežemo aa tesnejšo stike s njimi. A sato. kor aervi-rajo Javnosti taks neaplaslno-stl ln nareonioe o našem amori-škem življenju? IT Predvsem dobimo vtis, ds Je Toman ssto živel in umrl v največji bodi, kor ss *s al hotela spomniti "bogata zadruga" (SNPJ) s denarno podporo. Stara domovin* kl ga Ja pokopala kot avojoga Tolikega nacionalnega delavca In zvestega sina, ga Jo v šlvljanju na stara Utaripuatila stradati menda* v tav+ti, da dokšaesfe tkrbeti tanj materialno pripada ' )M>gati sa-M v Ameriki 1 U "bogata zadrtiga" so al spomniti "svojega "usta-kar Toman NI bil ustanovitelj. tat-spi ramo Is na to, kar na belssa, aa zgodovin-va, ao nn govorice. Za vltelje SNPJ štejemo njene sačetno člane. V arhivih Jodlpto so shranjene vee listine prvih članov s njihov ,mi u^tno-ročnlmi podpisi la med Umi ni Tomanove listine. Nikjer nI najmanjšegs rekorda, da Jo bil Alokaander Toman kdaj član SNPJ. Kooda la Medica ato častno sastopana mod uaUnovi-teUT, njuno dela is saaluge aa ustanovitev la strav ratvoj or-ganlsadje ostanejo neitbrlsaae, dokler bo sUld Jednota. toda o PJ od Tomana, Je njegova alegorična risba na članskih oerti fikatih (policah). Narissl jo tudi glavo za jednotin piaem ki papir ia glavo za glasilo, ko ja leta 19X0 začelo izhajati tedensko. Njegovi slikarski umotvori — večinoma slabi posnetki — so bili na razpolago salunarj^iM ss njihovo reklamo. Kdaj Jo Toman prišel v Združene država, nam ni znano. Ce je res prišel v letu 1888, nK mogel pisati za slovenske liste, ker takrat jih še ni bilo. Prvi list, "Amerikanakl Slovenec", jo začel Izhajati šele leta 189)1, "Glas naroda" ps leto dni kssneje. Vsekakor je prišel deeet let pozneje. ■ i i "Glasa Svobode" v Peblu ni Toman uztanovll. Ustanovila sta ga Martin Konda in Frank Medica. Toman Je bil prej v Pueblu ln jo urejeval tednik "Mir". Ko se Je oprl z lastnikom lista (Toman Je bil Selo prepirljive nature in s vsakim se Je skregal), Je odšel v Chi-cago, kjer je bil urednik novega tednika "Zora", kl pa Jo po treh meeecih zaapal. Tomanova Čas-nlkaroka karijera v Ameriki je sploh bila bizarna In prej t>u stolovska kot kaj resnega j in konstruktivnega. V Pittsburghu Je urejeval In pisal "Domačega Prijatelja" nekaj meoeeev; list Jo bil v vseh osirih pokgnljs pr vo vrate. V staram kraju morda še žWi profesor Ivan Mt^a-ček.. ki Jo takrat publiciral in piaal mesečnik "Nado" v Chicagu. V eni številki Je vzel To-manov list ns muho radi salo neotesane slovenššino in ga dobro okrcal. Zaradi tfcte notice, ki Jo bils popolnoma na me#it, Je Toman surovo napadel Mu-lačka. Ljubljanski pisec ps ,tr di, ds Jo bil Tomsn "tedaj *o-raj edini slovenski Izobraž« v Ameriki! V tistem času jedilo v Ameriki najmanj tsnat slovenskih listov. ki so . dobrOt hajsll bptt Tomana. "Slovenska kolonija" v Te- gUSOVI IZ NASELBIN MeoneyJeva* afera Jan Frnnclaco, Calif. — dirom contjnenša opevana država Kali fofnija nosi krkkvi madež, odkar esjtahajata v državni jetnišnld rpe^narodno poznana delavzluf boritelja Tem Mooney in Warren BiUings. Vsako živo bitje, ki i ma človeško srce, čuti njujo tr pij en je po nedolžnem, odkar ji s je bila odvzeta svoboda. Bivša governerja Richardson n Young nista imela srca ne oči, da vidita in ne ušes, da allšita milijone mednarodnih delavcev, d protestirajo In prosijo z vpi očim glasom, da ju Izpustoji iz kapitalističnče ječe, ker nista storila krivjee. Čast predsedniku Wilsoau, M e ohranil njih življenje, aicer bi že zdavnaj umrla na vislicah, k so Vedno pripravljene za delavce Vsi Imamo upanje, da sedanj governor Rolph ml., ki ima ko' rajžo in človeško srce, vrne svo-t>odo Mooneyju ln BUUngsu. Tomanu al v SNPJ najnrenjše- lemlslral is m Jo musšsjn. Kolikor spominjamo, Je bil Toman krat agent neke privatne ljiške družbe ln njegov "Jtfjp-alovanakl gospodar" Js bil reklamni plakat dotlčne kompa-nlje, ki mu Jo plačevaU tisk In prenehala s plačevanjem, ko je videla, da ni nič businesen Slovenci Toman ai mogel I gubi ti svojegs premotenja. kar ga nikoli ni imel. Saj Je bil vodno auh kot poper, to bodk> najbolje vedeli starejši čllu|ki rojaki, ki oo ga vadao vidi« v slovanskih salunlh na stari Centri, kjer Je robantll nad rojaki kl nleo hoteli kupiti "njegoffs" Semlje la "pootatl milijonarji". SU Jo tak revež, da Js entoa; ponudil odboru "Proletaift* avojo plaalno mizo — staro in vso polomljeno — naj Jo kupi Jo, da bo imel vsaj aa hrnao. Odbor oo gn Je uomllil ln ms Marsikaj M lahko napi Tomanu Is ga življenja, pe aaj to jo za zdaj. Ree Jo to. ds Je dral od mesta do moota ln se ko baril ss svoj Hvuk. Je pisal na liete m aa jo val tri ali štiri časopis* ar kakega uspeha. Največ Je Spevno čttamp v Različnih listih vesti o starkak in bojih de-Isvstvs proti kapitalizmu, kake težak boj bije sleherni za svoj in družinski obstanek. Marsikateri celo podleže v krutem boju za boljše delavske razmere, če-1 sar bi ne bilo treba, ako bi m delavci zadostno organizirani in na dan volitev glasovali za delavske kandidate. Več delavskih voditeljev, Id oc hoteli pokazati delavcem boljšo pot življenja, danes pokriva črna zemlja, ne da bi bili uspešni, medtem ko drugi počasi umirajc v Kapitalističnih Ječah. Tako je Moonejrjem. Tom in njegova zvesta žena Rena sta marsikatero stavko vodila neustrašeno Zato kapitalisti skrbijo, da se ga drži v ječi. Govemer države Caiifornijc prejema prošnje iz vseh krajev sveta in tako tudi od naših organizacij, da ga izp\isti iz ječe. O stra debata se je vnela na Sad-nji mesečni seji "Slavonic Alll-ance of California" dne 22. maja ko sem podpisani stavil predlog (podpiral ga Je A. Kastellic), ds tudi naša organizacija pošlje pismo, oz. prošnjo governerju / zs pomilostitev Mooneyja. Ker jf predlpg propadel le s par glasovi priporočam delegatom naših organizacij, da v bodoče ostanejo na seji do konca, ker se nlkdai ne ve, kdaj pridejo važn«f stvari na dnevni^rod, , ' " Ne poslušajte in ne strašite ac onih par odvetnikov in zdravni kov, ki vas strašijo s praznin strahom. Oni niso v naši organi zaciji, da nam pomagajo bojevati težke boje, ki jih imamo delodajalci, oni so le za Bvojo korist Ko je bil Mooney obsojen, se jc takoj izrazU. da je težko priti ir kapitalistične ječe, ako mu nc pomaga organizirano delavstvo Dokler se delavci ne organizirajo v močno unijo, jim ni pričakovati boljših delavskih razmer Peter E. Kurnick Kapitalisti so i vzroka, kako se rešiti moža, ki pozna slabe delavske razmere in te neustrašeno bori za boljšo e-(sUtenco proletarijata. Mooney je bil že ob času aretacije petnajst let dobro odstoječ član International Molders unije. Bil je delegat internacionalne konvencije v Mihvaukee in organizator svete delavcev pouličnih in elek-ri^nih železnic. , Ko je bil v Uporu pod smrtne obsodbo, ga je njegova lokalna un{Ja v Saa Franciscu Isvoli-delegatom 25. konvencije Intamational Molders unije v Rochesterju, N. Y. To Jasno dokazuje, da so delavci imeli zaupanje v njega. Razumno je, da vsak organizator kakor tudi voditelji malih or-ganizaoij in celo podpornih dru t Imajo težka del* In velike aepremišljenih sovražnikov. Ufn|-JsaJe vsakemu priporočljiva, če tUdI jafdrušba, sa katero dela* Me priznati. Vakt je. da unije * bdpšujejo šivljensko plačo ln povzročajo strah kapitalizmu. Seje zadružne prodajalne No. Chlca^o, IU. — Kakor je bilo že v Prosvetl poročano, se je uetanovil ženski odsek Zadružen prodajalne v Waukega^ nu ih N6. Chicagu. % Prihodnja seja tega odseka bo v potok junija ob 8. zvečer v 8ND. Med drugimi važnimi točkami bo podano poročilo tajništva Zadružne zveze iz Clevelanda o delu ta-mošnjega ženskega odseka. U-ljudno so vabljene vse članice, kakor tudi one, ki se zanimajo za zadružno gibanje, da pridejo na to sejo. Resi Skala, tajnica. Skot Napadi na katoličane nkem Glaagow, Škotska. — Večje število oseb jo bilo ranjenih spopadu med katoličani in drugo-veipi v cerkvenih proceaijah. V Mossendu je bila napadena velil^s cerkvena procesija s ka menjem, kakor tudi Marijin kip kl 80 ga nosili v procesiji. Pobitih jc bilo tudi veliko oken. V distriktu Gallowgate v Gla-sgowu je bila napadena procezi-ja katoliških vernikov ln prišlo je do večjih prask na ulicah, dele močni četi policije se je posrečilo potlačiti nemire. TOREK, 2. JUNU Krvavi pohod italijanske fašizma (Nadaljevanja) I Avgusta istega leta - ko je bil prol štrajk delavskih množic proti terorju f. čnih band, so fašisti — krog 500 jih je napadli zgoraj imenovano stanovanje po* (jaUmija, razorožili so karabinijerj^ mh stražnike, orožnike), pratepH nek^a šc do nesaveoti in začeli streljsti na Galar družino. Poslanec in njegov, večkrat v| ranjeni sin sta se pookusila braniti 7*, trinajstletna hči eta hoteli zbežati. Kaši, Ju agrabili. Le okolščini, da je bil po« Galani kot "zdravnik sevnih", zelo prUj« med prebivalstvom, gre hvala, da niso hčerk« ubili. Fašisti so se že pripravlja poženejo hišo z bombami v zrak. Tedaj kel zin poslanca avojemu očetu: "Oče, en nuto bova še živeal, nič več; katere bodo ne zadnje besede? Jaz bom za klical: munizem!' " "Jaz," je odgovoril oče, "b< mrl z besedami: 'Naj živi moj etari, moj oavobojujoči socializem I' . .Kakor po di, ni bilo med temi napadalci nobenih i činov. Toda alučajno ata se tovarifea družila dva fašista iz Padove, ki sU rek ne amejo hiše pognati v zrak, ker stanu zgornjih nadstropjih visoki vojaški dost stveniki. Zato oo ae zadovoljUi fašisti a da ao razbili poslancu vso opravo, mu pol dragocenosti, kolesa ln kar je bilo splo llčkaj vredno. Druge predmete so uničil sta poslanec in njegov sin bežala, so ju fašisti in metali za njima bombe in strel Pri lati priložnosti so že drugič u delavsko zbornico, jo popolnoma uničili, tali knjižnice sindikatov in mladinskih t stov v vodo ali pa jih z ostalo opravo v« žgali. Gasilcem fašisti niso pustili gasit jaške oblasti in poUcije, ki jim je bilo zna poprej, kaj nameravajo fašisti, niso geni z mezincem. "Pogorišča in grmade krepijo smelo* letariata in mu krepijo vero, da se bo so zem kljub vsemu nasilju uresničilTa tedaj pisal socialistični časopis Padove p silnih orgijah fašistov . . . Navedemo naj še nekoliko dogodk province Reggio Emilia: Ko so vse socialistične iupane, obi odbore (in prav v tej provinci so tvorili oi no večino) spravili z napadi deloma v bo deloma pa jih pregnali iz pristojnih obč v kolikor jih niso kratko in malo pobili je fašistični odbor oklical za tribunal. ' , bunal je bil pristojen za vsa dejsnjs ltValcev, pa na j ai so bila privatnega ali jat značaja. Tistfc,/ki Je pred toliko in tolik dejal nekoč to ali ono, dobi šest udarcev, dobi za podobno dejanje oeem, deset, dvi udarcev. Te razsodbe izvršujejo posebn delki. S starostjo "obsojencev" se tud njava mesto na telesu, kjer nsj ga pobiji Ali pa: fašist je stopil v kak lokal a stične stranke, da bi strahovsl tamkaj m določenega socialista. Jesen, ker ga ni šel, mobilizira fašistične tolpe iz okoliee. žgali so cvetoče zadruge, časopisne lokale, le strokovnih organizacij — In kramarji, tekarjl in drugI to se režali Qd veselja, i jih zadruge ovirale v špekulaciji in pro atvu. Tako sp v tej provinci v nekaj dne "uvod v volilno kampanjo" leta 19tl \ osem delavcev, nasilno razgnali šestnajt cialističnih občinskih svetov, poigali šest lov, razbili enajst lokaL>vt raztrgali in :t %7 zastav in simboličnih podob, ki so ji nesli ls požganih hiš ter pregnali iz njih rodnega kraja okrog socialistov, ki w kako javno lsužbo. Koliko pa Jih je "tribi preganjal in obsodil — tega pa sploh ni n če prešteti. Ko sta oe nekoč dva mučena delavca -teh dveh Je bil eden delavec Battini. ki i tako pretepli, da je ležal skoro tri me« bolnici — v syoji naivnosti pritožila prot silju pri sodišču, oo js fašisti pred sodni* padli ln pretepaU toliko časa. da sts obs žala v mlakah krvi. Naštejmo nekaj dogodkov, ki so * godili v provinci Ferrari v času od L j® Ja do 1«. marca 1920. torej v šsstih teda»l Dne L januarja so napadli socialistan gnolija in ga tako pretepli, da je moral -set dni v bolnico. . . A Dne 10. januarja so fsšistl radi iste de" — ker Je bil član socialistične straf napadli Giuseppa BanUUinije na cesti t opljuvall. pretepli in izmučili do nezavre« Dne 12. Januarja Je brigada oborel fašistov napadla v podeželskem aasolj^ banella skupiao delavorv, ker se - P^ delavske pesmi. „ , Dne 18. JaauarJa Je bilo v Ferrsnn denih več socialistov, ker so nosili roje« gelje v gumbnici. Ko so m U sociali^M nasilju, ao Jih takoj aretirali, razen ^ sta morala takoj v bolnico latege dne, Ferrari fašisti nedejanako aspsdh P^ Meiteottija, ter gs opsovali in istv1^ protest proti temu so deUvci Dne 19. januarja ao v Ferrar kovake pomočnike, ker ao prepevali pr*£ Jo moralo v bolnico. J B 20. Januarja so napadli ls P^ il. Prispela Je policija, ki Je/ pomočnike praiakala ln Jih aretirala. ^ jih je nv Dne_____ na cesti dbčiflkkegs raforenU Kars Istega dne oo napadli £ Maiteottija, kl se Je vrače! ls ^ obiskal n< kegs od fašistov r^if^TT ^ Napadli so ga s kamenMib* wmmH s nJim IdoMl delavcev. I ; 2. JUNUA M _____ Vesti iz Jugoslavije J iagrebski proces , cenjeni je bi) zeeHšs* Bjjttbljana, 16. maja 19«1 Ifttgrebžkem proceau je bil v sredo eden glavnih ob-rfV Matija Soldin, ki je obda je aktivno sodeloval pri 'i Slegla, da je sodeloval pri tu na orožniško garnizijc lvbu, da je imel zvezo a m, ki mu je pošiljal de-i municijo. Soldin izjavlja ^jiico razume razen enega ki mu ga potem predsed-JaanL Krivega pa ae ne ču-aobenem pogledu. Izjavlja »vsi zapisniki, ki ao bili stor-, j policiji in pred preiskoval-iiodnikom, netočni, da so za-! upisnike izjave, ki jih on ni dajal. Zapisniki vsebu-iei, kakor pa je on kdaj po-I in izjavil. Soldin izjavlja, da Slegla ni aodeloval ln niti ena priča nI mogla iti zanj kaj obremenilne-■Bik ga opozarja, da na policiji točen opia do-v pri umoru, Soldin pa iz-, da je na policiji moral kaj ati in da je zato izpove* ko, kakor je bral poročila pisju. Izjave pred policijo i preiskovalnim sodnikom ne I jemati za resnične ln točne Soldin govori o zasltževa-i policiji in pred preisko-sodnikom, vpada z razni-pripombami obtoženec Her-, radi česar predsednik prekl-irupravo in sklene senat, da iHercega za ves čas zasliŠeva-tjedo razsodbe izključi i7 ne, da ne bo stalno vpada1 rmi opazkaipi. Dalje pred-bere poročilo, kjer prei-ni sodnik referira, kako je in zasliievai obtožence, valni sodnik pravi, da je du obtožencu prebral ves ; zasliševanja in so ga obči žele potem podpisovali. nekatere priče obreme-| češ, da .i c Soldin podo-i onemu, ki so ga opazovali >pa pred Sleglovim stano-I Vendar podobnost sama ladosten razlog. Kar je Sol-i obremenjeval baje tudi ob-Horvatek v preiskavi, predsednik že Horvatka, pravi, da je na policiji iz-tako, ker je bil alt take-ma zasliševanja. vanje glavnega zagrebške-Ka obtoženca pa je bil na zagrebškem «u zaslišan glavni obtoženec Hranilovič, ki ga dolži ob- ■ (*i'l je skupno z Bablčem i>nom pravaško mladino. l*Pra>anjo. ai| je kdlj v f%uL"> i*j*vlja da nI bil 1 fr*rat, ko je nesel do ma-tf je obleko in knjige sa - brata, ki je bil emigrant N' v državo. Da pa bi Ml • Per^m ^ Dunaja na ...... Budimpešti — to v JBgselertjt) stopil pri hiši nenadoma pred Hraniloviča detektiv in vprašal; Ste vi Hranilovič? Hip nato je počil strel in detektiv Tremski je padel mrtev na tla. Za voglom ata bila Babič in Pospišil. Obtožnica pravi, da je ustrelil Hranilo-vič. ■ Hranilovič na razpravi zanika Priznava, da mu je dal Babič ali Poapišil revolver, da pa niti atre-ljati ne zna. Ko so padli streli je detektiv padel in spustil Hraniloviča, ki je začel bežati. U-atreljeni detektiv je imel en stre1 v prsih, druge pa v spodnjem delu telesa. Dalje ao zaališevali Hraniloviča še «lede sveae a Perčecem in so čitali mnogo korespondence med obema, ki pa je ni mogoče vse razbrati, ker je pisana v tajni piaavi. Dasi so Hraniloviča zasliševali včeraj vea dan, ni Še končsnc njegovo zasliševaaje, marveč se bo nadaljevalo. DROBNE VESTI Preide predsednik na I detektiva Tremskega, če- ' Hranilovič obtožen. Ko F« Hicija prišla na aled »'*• osebam, ki ao la-If^ntat na Slegla ln so pri-C7 u'^etiratik«Mi BUtrelJtIl pii U|B d#uktw r' Hranilovič je tedaj šel J«mov skupno s Poaplšl-»•bifem, ki sta Izvršila a-*'&l-gla. Cez dan ao de-aretirati šoferja v klavnici, a je Babič revolver in ustrelil de-Zvečer je Babtf l^ospišik« Hraniloviča "loval. kaj se prišli k imajo namreč zelo divjega bika, ki ga je težko krotiti in ki je vedno privezan z vrvjo in verigo. V nedeljo je apet divjal, odtrgal vrv in pri tem še bolj trgal verigo, da bi ae oproatil. Služkinja je poklicala Heriča, ki je šel v hlev, da bi ukrotil bika. Toda ravnal je nekoliko neprevidno in bik gs js pritisnil k jaslim s tako ailo, da ao arečniku počila šreva ljali ao ga v bolnioo, vsaka pomoč zaman. Prepe-je bila Kako Mttajajo kamri Moderni človek pora vedeti, da ne rarteje seaso rastline In ž|. vali, ampak tndi kamni Rastline in šivsli rastejo, ds bi ps rsstN kamni, to ne gre vss-kemu v glavo, kaj ne? In'vendar bi morali ljudje to vedeti, saj tudi mi Mdujemo vsak dan o- Utopljenec v Dravi. — Pri Muti V dravski dolini je Drava naplavila na obalo moško truplo. Domnevali so sprvs, ds gre za pogrešanega posestnika Krevha is Vuzenioe, vendar se je dognalo, da truplo ni njegovo. Naplavljenec je okrog 60 let star, dokaj tržate postave. Komisija je dognala, da ne gre mogoče za kak umor, marveč za samomor ali nesrečo. Kdo je u-topljenec, še niso dognsli, in bo zato bržkone truplo iz Avstrije, s Koroške, od koder ga je prinesla Drava. Smrt ljubljanskega posestnika. — V Koleziji je atanoval posestnik France Satler, znan vsemu trnovskemu predmestju, ki ps so ga danes zjutraj našli mrtvega s prebito lobanjo na stopnicah na koncu ceste Veliki Stra-don. Posestnik Satler je odšel včeraj popoldne zdoma, zvečer se je mudil V gostilni, ponoči pa ae je vračal domov. Najbrž je bil nekoliko vinjen, zašel je ln se na stopnicah pri Malem grabnu pre-vrnil in priletel naravnost na glavo. Prebil si je lobanjo in je bržkone takoj obležal mrtev. Zjutraj so gs našli mrtvega. Pri njem so našli zlato uro ln v listnici 1200 Din, dočlm trdijo sinovi, ds je i-mel pri sebi krog 4000 Din. Mogoče je, ds ga je Sstler komu posodil ali pa mu gs je mrtvemu kdo vzel iz listnice. Pollcljs je uvedls preisksvo. Star je bil 71 let, svoj čas zaposlen v tobačni tovarni, zdaj pa posestnik in penzijonlst. Nune sts oaleparfla. — Brezposelni ljudje so zsčell na vse mogoče načine skrbeti ss svoj vsakdanji kruh. Najdejo tudi načine, ki niso nič drugega kot Izrabljanje ljudske nevednosti. Dva prebrisanca, ki sta te dni oslepsrlls škofjeloške nune, sta pogruntala svoj način. Pripeljala sta ss elegsntno v lepem sv« tu v fikof jo loko pred trgovine Rudolfa Thalerja. Izstopila sta in stopila v trgovino, kjer sta se predstavila kot zastopniks velike inozemske tekstilne tovarne. Rekla sta, da sta v stiski radi nekih nujnih naročil, pa morata pri njemu kupiti večjo množino dobregs plstns. Thaler jima je seveds rad ustregel. In ker so psč kolegi -- jima je znižal ceno platna sa 2M Din. pri metru. Tujca sta se pogodila za 180 m plstns ln ga plačala po 1440 Din za meter. Potem sta se odpeljala. Spoto-..jl sta nalepila na bale tlkete neke inosemske tvrdke ter se e-glssils pri nunah v flkofjl Loki ter ponudila platno v nakup. Hvalila sta blsgo kot iaoeemsko ponujala st* gs po nizki ceni po 28 Din. meter. Nsivne nune so prigovarjanju elegantnih tujcev nasedle in kupile vae tri bale platna. Oba tovarnarja ste tako kar na hitro zaslužila 2400 Din. Ns sled so prišli sle-parijl, ko je nunski eerkovnik pokazal Thalerju platno in gs vprašal, ali ja vredno, nlao pa prišli na aled avtomobilakima ___žrtev divjega bika. - V bolnici v Murski Soboti je u vsstnlk Janez He-ki ga Js I bik. Pri svetovni m>jMer Spieimsn se nahajs .4* dni v Sloveniji, kjer igra proti Slovencu Pircu, ki je zHo nevaren šahiat. Spielman je Igral s njim eno partijo v Ljubljani, drugo v Celju in x*s sta končali remis. V Ljubljani je igral tudi simultanko proti 41 igralcem. IgrsK so do zore ln Spielman je dobil 18 partij, 21 je bi-lo remis In dve je Izgubil. Spieimsn je poklicen šshist. Smrtna nesreča.—Dne 15. 'ma-ja popoldne se je pripetila smrtna neareča v črnuških hribih. Krog 66 let stari upokojeni železničar Janez Mali iz CmuC jc posestnici Snojevl pomagal nakladat steljo v gozdu. Stal je na vozu in tlačil steljo, pri tem pa je omahnil take nesrečno na tla, da si Je pri padcu zlomil tilnik in obležal takoj mrtev. Prepeljali so njegovo truplo iva dom. Nagla smrt učiteljice. — Učiteljica Jožica Istenič v Dobrniču je pred dnevi nenadoma obolela, na pljučnici. Stanje se ji js vidi no slabšalo, pa so poklicali k njej zdravnika iz Žužemberka! ki je tako spoznal, da je stanje bolnice kritično. Sporočili so to njenim staršem v Ljubljano, ki so jo hoteli pripeljati v ljubljansko bolnico. Poslali so ponjo reševalni avto, a učiteljica Isteni-čeva je bila tako slabotna, da ni prenesla poti. Na poti je umrls v reševalnem avtu in mrtvo so jo prepeljali v Ljubljano, kjer jc bodo pokopali. Učiteljica je alu-žila dolgo let v Dobrniču in je bila v tamkajšnji okolici zelo priljubljena. Strašna smrt na progi Na progi med Skof jo Loko In Žsbnico ae je zgodila amrtna nesreča. Jakoba Grošljs, 60-letne. ga krovca, je ubil vlak. Jakob Grošelj je bil zapoalen pri pokrivanju hiše Prevčevlh v Kranjui Na praznik ae je hotel odpeljati vlakom domov, pa je zamudi! vlak in ae napotil peš ta progo v Drulovke, kjer stanuje s svojo ženo in šestimi otrokL BU pa js nekoliko vinjen in utruien, pa je legel ob progi tn zaspal. Krog devetih zvečer je privosil od Škofje Loke brzt vlak, 14 je zsdsl Grošljs v glsvo in mu prizadejal veliko rano na lobanji, tako da je Grošelj takoj umrl. Zakaj tru plo je ležalo v prejšnjem stanju tik ob tračnici, al bilo povoženo in je.imelo aamo na glavi seva* jočo rano. Pokopali ga bodo v Smartnem pri Kranju. Groželj je bil znan krovec na Gorenjskem fn je pokril mnogo cerkva In hlš^ Zavarovan js bil zopsr nesrečr pri neki zsgrsbškl zavarovalnici za 20 tisoč Din. Vprsšsnje pa js aH mu bo zavarovalnica hoteld (splačati zavarovalnino za to ne-srečo/ Sedem vlomov v eni noči V okolici Rimskih toplic je bi lo v noči od srede na četrtek izvrženih kar sedem vlomov. Vlomilci, ki morajo biti domačini, sc začeli z vlomom v hotel "Nova pošta". Vdrli so v posebno sobo odtod v gostilniške prostore, tamkaj vse prebrskali, a niso našli ničesar. Ukradli so le dve ška-tljl clgsfet in steklenico likerje ki jim ps ni ugsjsl in so pustili skoro polno steklenico na dvori ftču. Potem so skušali vlonsRi i pošto, s so ta possl opustili. Poprej se šs vlomili v kovačijo Franca Došlerja, kjer so nakrs-dlf vsč orodja za vlamljanje. Potem so sc lotili hotela SUra po-»ta. Tu so ukrsdli krog 130 Din ln neksj cigaret. Potem so vdrli v gostilno "Pri lipi", kjer so od-nesli tudi neksj drobnarij. Nada. lj# ao vlomili v vilo župnika Jan fteka. kjer so odnssli U steklenico žgsnja. Ts umor js bil njihov zsdnji v tej noči. BIH so prspode-ni. ker se je župnik prebudil ln ustrelil s revolverjem. Orožniki so Mil obvežčenl In sc tudi baje dobili prsvs krivee. A rettrsli sa askegs posestnika In upokojenega kretnlka O. na nošeti pri Rlnsklh toplicah N " _____ ... _. rastoče snu* kamnov | Ilovica «i ksMen. pač pa je o-I ki jo žgtaao iz aje, tfeaek in graaeee tndi nista kamna, pač pa eanent in beton k njiju, pa atavbe, ki jih e tam gradimo. Tu je primer.: kake dajemo ljudje kamnu rast. Isto dala narava, samo seveda a neprimerno večjimi sredstvi materiala, pritiska, vročine ln časa, ki so j| ta razpolago. Tisočletja in mllljonletja so sanjo trenutki. Dalje ps ima v svojih globinski takšna naloge vročine ln pritiska v službi, kakršnih ne zmore noben človek. V zemeljskih globinah ao ogromni kotli staljenih Žarečik snovi, ki Jih si-la pritiska tlači v vsako rsspo-vot*o. ka ln v*t|0o. Tu.se masa pod Ukana k 1 nt pritiskom ohlsdl nastanejo gib ae, h katerim ve-in ibingke kamnate ma-\ spada granit s svo-jimi1 sorotniki, *l se odlikujejo po močni trdoett in lepo izoblikovanimi krtstaji. Druge ksme-nine, v kstere se vrije žsrečs masa, s^ pri tem spremljajo pod vplivom groaovitega pritiska ln vročine. Apnenec se spreminja v marmor, gHna postaja akrivslec, ki je često trži od grsnits. Ce se žareča masa rasllje po zemeljski površini, bs strdl v a tek hi podoben kamen, v bezal-te ln monolite, ki ao nastali s pomanjkanj srn tistega pritiske, k< vlada v ■ giobdnah, ia jih odUku-jejo zato neznatni kriaUlčki — ali pa sploh nobeni kristali. Varava pa ne deluje samo z ognjem, temveč se poslušuje tudi pohlevne j Že vode. Voda ni nikoli Asta voda, temveč, so ji vedno primešane rsans rudnine, soli kisUa* itd. S tsmi pomagači za-deluje v gsskafflnih tisočletjih y svojem ob-__________ sekundo gradi plast usedline pa plast usedline in po silno dolgem času nem kešs žila krsmsnjaka v drugih zemeljskih plasteh njeno delo. Z apneno primesjo ps ladeluje kapnike v jamah, ki Jib ačaaoma tudi zadela. 8Jcer pa *t*vno Mo vode akoTaj nI zidanje, temveč podiranje. Mehanična moč tck«č< vode ln njena ra^adalna zmožnost spreminja zemeljsko površino ln rešfc vanjo gorovja. Tudi sVetovje živih bRiJ pomaga naravi postavljati kame-nlte plasti, fs kupbv rastlinskih osUnkov nastaja šota, iz šote rjavi prsriiog in potem črni, U tega ae tVeri antracit ln is njegs grafit. Geološko spada tudi te-meljsko olje (nefta) ln zemeljska smola (asfslt) med ksmo-nlns. Nastala sts Is kupov umr-lih sig ln šivslaldh organizmov Školjke ln 4frda ogrsdja neskenš-nega števila živali sa uatvarlla in ša> ustvarjajo mogočne aposns sklada, is katerih sestoji vešine nsšlh gorovij; trdi ostanki dieto-mej In railoelerij pa drugih ml- kroskopsko drobnih šivih tvorov aestavljsjo sklade kremenav, ki dosežejo debeline 100 ln več metrov. Tako nam vsak kamen pripoveduje o čudovitih allah narave, ki ao mu dala rast. Neprimerno bolj zanimivi nam poatanejo hribi in doline, kamni in akals. griči ia jame, če vemo za skrivnost njihovega izvora. bazk Testi Maithe* Woll vidi boj na živi je-sje in smrt m Washiagton. — Kampanja sa redukcijo mesd js prisilila tudi Matthew Wolla, vodja rsakcio-narnega elementa v Ameriški delavski federaciji, da je udaril po ekonomakih diktatorjih A-merike. Na konvenciji National Aaaociation of MUtual Savlngs Banks je rekel, ,da je sedanja kampanja sa redukcijo mesd del gibanja mednarodnih bankirjev ln industrijskev sa popolno kontrolo živi jen js, kar se bo pa Izjalovilo. Vidi tudi, da Je "ameriško dola vat v o potisnjeno Vrta boj za Življenja in amit.. << kljub, tem upa savrads komuni-a,— pe mara rasblU Inatliu-ki ao pripomogle do veličine ameriškega naroda." y j;'..tg lffV.hr i " , Wllson je bH Sa#rupljea v J»ariau? New York. — Major llerbert O. Yardley je pravkar Izdal knjigo 4lar sem mu odgovoril. "Ce pa že hočemo koristiti po-kolenju, ki bo prišel za nami, ne smemo lagati!" • Brttnn je dobil obiek. Je to neki elektri-kar iz onega transporU, ki je prišel za nami. Ima silno rasmršeno brado in obraz kakor kakšna mumija. Govori zelo hrlpavo in čudno sekano. "Bil aem v SireUnskem," je pripovedoval, "in izza onih časov mi je ponva Uko mrtvaška. Je to zapuščeno kozaško gnezdo zapadno od Bajkala ob Sliki. Natlačill so naa v letne barake in akozi špranje smo videli puščavo. Barske so bile posUvljene na strmem hribu, vodo pa smo dobavljali iz reke! Prostorske bilo komaj za petoto ljudi, naa pa je bilo osemsto. Seveda je izbruhnil pegaeti logar. Eno barabo smo Izprssnill sa Izollrnlco. Nihče pa ni hoUl iti tja, vsi bolniki so se tiščali avojlh kameradov. Na leeenih ležiščih so ležali pO dva ln dva, ln nlamo imeli ne slame ne odej. "Najbolj pa nas je mučila šeja. Kdor ae je aplasil is baraka, da bi lizal aneg, ao ga Kozaki v atrahu, da se ne okužijo, nagnali s biči nsssj v barako. Srkali smo vodo iz Utrin . .. Konečno, ko smo videli, da bomo iUk morali vsi poginiti, smo se uprli... Da tudi neoboro-ienl so v sUnu upreti se, ako vidijo poleg sebe saklenjeno bolnico ln sko vedo, da imajo ruekl zdravniki mnogo odej in blasin in sdrs-vll, In da vsega tega nalašč ne Isroče bolnikom! Ds, ruake oblaatl je še tedne proella neka ameriška komiaija r IrkuUku, da nam pomore,.. Bili so Um zdravniki, sestre s obilnim bolniškim mnUrialom . . . Zaman! Ko-saki na konju so naa nagnali s nagajkami kakor živino nazaj v barake. Mnogo jih je po-akakalov reko. Komandant pa jo je pustil sa-stražiti! Da, še celo življenja s! nlamo smeH jemati! Na božični dan 1916 pa je priiU Elsa Brindatrdm in je rešila peičico, kar nas je še oetalo, sigurne smrti ..." , -_(Dalja prihodnjič.) 'Ženska z diplomatskimi Šolska ClUnke, iz kaUrih naša uče-Ča se mlade! zajema modre nauke za svoje potnejle življenje, so iiva podoba konservativnega momenU v naiem vzgojsslovu. V njih veje le vedno nepokvarjen duh pridnih Janezkov, hudobnih Mihcev. Izbirčnih Metk in malopridnih Alešev. Pisci Uklh neskončno suhoparnih se-»tankov se ne zavedajo in ae tudi nikoli ne bodo zavedali, da dosežejo ravno naaprotno tega, kar Ml hoteli vcepiti mladini. V očeh zdravih dečkov js pridni Janetek v nebo vpijoča cmerava mevia. hudobni Mlhevc a avo-Jim romantičnim nagnenjem vzbuja v njih občudovanje, poredni Alei, ki vedno luča kamenje in draii pse, |»a je deletrn vaaaploAnih nlmpatlj in odobravanja TakisU Je s opiai krasot rasnih letnih čaaov, gosda in drugih prlrodnih mikavnosti. Človeku a« zdi, da pišejo U ne-sUvke »Uri ljudje z večnim na hodom, ki gledajo slmo it xa-pečka. pomlad. aapeti v topel po. vršnlk. poletje t *rU okolUkr! goatilne a čaio briaganca pred seboj, jeatn t« na Uirohnrm •Prehodu, kadar jim odpadajo.V listje šumi pod trhlimi atorče\ skepi koraki. Ta vela eitka b«i)e prirode ae ki gleda na svet skosi prlsmo razposajenega prekipevajočega zdravja, ne pa akosl naočnike starih nahodnlh in brisganec ljubečih gospodov. Kar pa Je najneokuanejše Je to, da so se-sUvkl isdelanl vsi po enem kopitu in to kopito sahUva na koncu nemlnovno suho ln sivo moralo o minljivosti vsega posvot-nega. o Uloatnl solzni dolini ln sličnih senilnih zadevah, ki so mladim ljudem popolnoma nepojmljive. Dobro ae še apom-nlm, kako je pri nekem Ukem razglabljanju, ko nam uČiUl) nI mogel dovolj poudariti, kak ve-likanakl čudei je v tem. da je prej bistro tekočI In taboreči po-toček vklenjen v led, prekinil maslljene besede vzgpjiUija S zdravo In pametno ugotovitvijo bal največji malopridne! v ras-redu: Airoko je odprl oči in uilo mu je elemenUmo: "Kakšen čudei naj bo to. sedaj poslmi in v mrazu." Bil je temin in zaprt, njegovi olji tovariši pa ao čutili krivico In odobravali pametno domislico. Spominjam ae dalje pripovedke o bogatom gospodu in siromašnem kovaču. Prvi Je bil UloaUn In nearečen, ker Je bil v skrbeh za denar, kovač pa >«• udarjal po naklu in vee boijl dan prepeval v avojl saiasti ko-vačnici Pa je gospodu šinila muha v glavo, da je dal kovaču »pravili večjo vaoto denarja in f»ej izpremembe. Kovač jr u- V«da ae Store ugajati mladrjti, ,lthna je bral v časopisih, da nosi obsojenka črnoobrobljena očala in zato ga zanima naslov obsojen ke, ker bi se rad t njo poročil. Ker je mož deUl čisto resen vtis, je naslov dobil. SU1 pa sem vseeno pred veliko zagonetko. A. li je bila ceU zgodba o črnoobro-bljenih očalih le izmišljotina, za kaUro se je skrival čisto drugačen motiv, ali pa je bila to resnica? Človek je res čudna in ne-preračunljiva stvar." TOREK. 2. JUNIJA ZA KRATEK CAS "Natakar prinesite rni »tel nieo šampanjca!" "Gospod, ali naj prinesem kstra-dry? f *.,uh? »em rt h>NO steklenico mi prinesite] NAZNANILO. črtanih ' V NAJEM SE ODDA Šest sobno sUnovanje, gorka voda prosto skozi celo leto, dosti j>rqptora v kleti za shrambo mcAta ali kar že. Cena zmerna. Vprašajte pri John Potokarju, 1860 So. Hamlin ave., Chicago, 111. Tel. Rockwell 0874.—(Ad.) Druitvesdai Ujnikon, pcUai U vse ■ članov la j novih članov, In aaaftove odstoi In Izobčenih članov] apravaištvu Pruav da ne lahko točno vredi \m sa psHUsnje lisU Pro., Imena In naslove, katere J ta glavnemu Ujniku ost« Um v srbim U jih upravail ne dobi. Torej je zelo vaiaa vnelej pošljeU aa nalašč i pripravljenih listinah vse ni Procveta p bej. Pri vaaki spremembi ai vu nsj ss vselej omeni stu . Upravaištvo ul da društveai uj in UJaiee U npcšuvajo^-pi Godina. H^H^H Oslabeli IJvdJt _ ' /.v: Num-Ton« k dal te mlljon. .».labilni lahnim aoikim la itnkuu novo ilvii*n*ko mot. Očtatl telo botoMuklk sJivk. n«r«U ratete sdrmvo krt. oiirljuj* ti »IHm ia drua« orsanc. Nuii-Ton, prateoa novo mot oalaballm obutim, odpravi saprtai-«9 ia napravi vate spanj« po«M.no la aavata-Jote. VI lahko doMU Nuaa-Tone v Ufcarat. Ako ca lakarnar ilaa, tadaj ml ga aaradl aa vaa ad trcavca na dabalo. NaročiU boljši Mladinski list, naj- flLOVENSKA NARODNA R PORNA JEDNOTA izdaja avoje publikacije li posebno Ust ProsveU za kci Ur Potrebno agitacijo sv društev In članstva in aa pr gando svojih idej. Nikakn ne za propagando drugih | poralh organizacij. Vsaka ganlsacija fana običajno s glasilo. Torej agiUtoričal