NOVOLES ZMAGOVALEC — V soboto, 12. junija, je bilo v Straži republiško tekmovanje gasilcev lesne industrije Slovenije. Prvo mesto je zasedlo moštvo Novolesa. Sledili so Brest, Meblo, Stol in Marles. Janko Goleš, predsednik sindikatov lesne industrije in gozdarstva predaja prehodni pokal zmagovalni ekipi. (Foto: I. Kraško) Dolenjska pričakuje oktete Za tradicionalno srečanje v Šentjerneju je prijavljenih 38 pevskih oktetov — Koncerti še v sedmih krajih Sporočilo bralcem m sodelavcem DL Z današnjo številko se je začelo trimesečno obdobje tiskanja Dolenjskega lista v zmanjšanem obsegu, kar je v navadi, pa tudi predvideno v pogodbah o sofinanciranju že vrsto let. V tednih, ki so pred nami, se bodo menjavale številke z obsegom od 16 do 24 strani, le izjemoma pa bo imel list lahko kdaj tudi večji obseg. Komunske rubrike, kultura, šport, čmo-bela kronika in pisma bralcev bodo izhajala v polovičnem obsegu, zato prosimo njihove, pa tudi druge zunanje sodelavce, naj pišejo krajše, bolj jedrnato. Prosimo jih tudi, naj potrpijo, če bo moral kak prispevek počakati na objavo ali če bo občutno skrajšan. UREDNIŠTVO DL JUBILEJNA GIMNASTIKA V NOVEM MESTU Letošnje 30. državno prvenstvo v gimnastiki za vse kategorije bo letos v novomeški športni dvorani, organizator srečanja najboljših jugoslovanskih telovadcev in telovadk pa je domači Partizan. Po najnovejših podatkih se bo za prva mesta in odličja potegovalo kar 207 tekmovalcev in tekmovalk, tako da bodo ljubitelji gimnastike lahko od 26. do 27. junija videli kvalitetne boje. Pokrovitelj prvenstva je novomeška občinska skupščina, podprle pa ga bodo tudi nekatere delovne organizacije iz Dolenjske. ----------------------------N PODVAJAJO »OBVEZO" Po podatkih, ki smo jih dobili minuli Detek na občinski upravi, poteka vpisovanje posojila v sev-niški občini razveseljivo. Do ta-.krat je bilo od predvidenih 5,8 milijona dinarjev vpisanih že 1,5 milijona dinarjev. Zaposleni pri občinski izobraževalni skupnosti, Ljubljanski banki in SDK so prekoračili .znesek, ki je bil predviden za njihove kolektive že za dvakratno vsoto! Podobno je bilo tudi med delavci občinske uprave. Od predvidenih 110.000 dinarjev so vpisali že 200.000 dinarjev. Pri vodenju akcije za vpis posojila rtied zasebnimi obrtniki, upokojenci in kmeti se je lepo izkazal tajnik sevniške krajevne skupnosti Pavle Zemljak. Tako je bilo v tej krajevni skupnosti minuli teden vpisanih že nad 100.000 dinarjev. Med posamezniki je zgleden primer upokojenec Trbovec iz Drožanja, ki je sam prinesel v Sevnico 5.000 dinarjev za ceste. \___________________________ J Dober teden nas še loči od tradicionalnega Srečanja oktetov 76, prireditve, ki bo letos petič zapovrstjo v gostoljubnem Šentjerneju. Podobno kot lani bo srečanje tudi tokrat v dveh delih: 26. junija osrednji nastop na šentjemejskem hipodromu, 25. junija zvečer pa koncerti v več krajih. Na srečanju bo sodelovalo 38 slovenskih vokalnih oktetov, od tega dva iz zamejstva: Obirski ženski oktet iz Avstrije in Sovodenjski nonet iz Italije. To bo do zdaj najbolj množična manifestacija slovenskih pevskih osmercev v petletni tradiciji srečanj. Na glavni prireditvi bodo okteti nastopali najprej posamično, na koncu pa bodo zapeli dve skupni pesmi pod taktirko Cirila Krpača. Ne zapisujemo prvič, naj bi javno posojilo za ceste v Sloveniji vpisalo tudi 145 organizacij združenega dela iz novomeške občine, v katerih je zaposlenih nad dvajset tisoč delavcev. Četudi je končni rok zadnji september, je bila po slabem poldrugem mesecu vpisa, to je 11. junija, za novomeško občino predvidena vsota 27,721.034 dinarjev dosežena 52-odst., saj je 8.239 delavcev vpisalo 14,499.264 dinarjev posojila. Na predvečer pa bodo, razdeljeni po skupinah, peli na koncertih v sedmih krajih dolenjske regije: v Novem mestu, Šentjerneju, Straži, Dolenjskih Toplicah, Trebnjem, Metliki in Črnomlja Vsi koncerti se bodo začeli ob 20. uri. Nastop na šentjemejskem hipodromu in sodelovanje oktetov na koncertih pred tem bo posnela ekipa ljubljanske televizije in pripravila dve polurni reportažni oddaji. Koncert v Novem mestu pa bodo poslušalci lahko kasneje slišali še na valovih ljubljanskega radia. Pokrovitelj Srečanja oktetov 76 je Združeno podjetje Iskra hkrati s Svojo šentjernejsko tovarno Upori. Iz Iskre bo tudi slavnostni govornik. Medtem so se tudi že dogovorili, da bodo naslednje srečanje začeli pripravljati septembra in si prizadevali, da bi bilo naposled le priznano kot prireditev republiškega pomena. IVAN ZORAN Vpis iO zaključili že na petdesetih vpisnih mestih, od teh na šestinštiridesetih celo z nad stoodst. vsotami. Naknadno smo izvedeli, da je do zadnjega petka vpisalo javno posojilo za ceste še 1.383 delavcev iz IM V - tozd Tovarna avtomobilov (1,804.367 din), 61 delavcev iz podjetja Krim (76.230 din) in 13 delavcev iz Štaba dolenjske zveze (55.000 din). Tako njihovi zneski kajpak ustrezno povečajo zgoraj omenjeno skupno vsoto, odstotek ter število tozdov in delavcev; skupni izračun pa kaže, da so delavci iz novomeSce občine na vrhu vpisovanja javnega posojila za ceste na Slovenskem. Posojilo se „debeli”! Vpis posojila za ceste že 52 odst. v novomeški občini — 8.239 delavcev je vpisalo že 499.264 dinarjev V KRKI ZE PRVI DAN 65 ODSTOTKOV V novomeški tovarni zdravil Krka so začeli vpisovati posojilo za ceste v ponedeljek, 14. junija. Ze prvi dan so do 13. ure vpisali 2,386.980 din ali 65 odstotkov od skupaj planiranega zneska 3,645.400 din. Tudi v ljubljanski enoti Krke so že prvi dan vpisali 251.900 din. Posojilo za ceste je vpisalo 1381 delavcev. Nagrada Brežic 76 V nedeljo motokros v Prilipah pri Brežicah V nedeljo, 20. junija, bodo na 1.530 m dolgi motokros stezi v Prilipah pri Brežicah znova zabrneli dirkalni stroji. Za tradicionalno nagrado Brežic se bo pomerilo v dveh vožnjah okrog 30 domačih in tujih tekmovalcev. AMD Brežice - organizatorju pomembne mednarodne prireditve, so se že prijavili najboljši Jugoslovani, med njimi večkratni državni prvak Leno Šoštarič pa Šegula, Fras, Zorič, Lampe in Brežičani Ivan in Jože Rebselj ter Boris Franko. Nastopilo bo tudi več tujih tekmovalcev iz Zvezne republike Nemčije, Italije, Danske in Madžarske, (Freimoser, Kleele, Wagner, Ver-temati, Zaclirau, s Abergard in drugi). Prva vožnja'je na sporedu ob 15. uri. Organizator upa, da se bo pod strmimi zavoji znova zbralo veliko gledalcev, ki bodo bodrili drzne vozače. V / • Brežice: o razvoju OZD v Posavju Sodeloval tudi Franc Šetinc, sekretar IK CK ZKS, in drugi funkcionarji V torek, 15. junija, so se v brežiškem hotelu Turist sestali posavski sekretarji komitejev občinskih konferenc ZK, predstavniki občinskih skupščin in izvršnih svetov ter predsedniki oziroma sekretarji občinskih konferenc SZDL, Zveze sindikatov in mladine, predstavniki medobčinskih organov družbenopolitičnih organizacij ter regionalnega odbora gospodarske zbornice z namenom, da bi obravnavah položaj in razvoj OZD v Posavju. Na popoldanski del so povabili predstavnike DPO in delavskih svetov iz Lisce, Celuloze, Kovinarske, Tovarne pohištva in Gozdnega gospodarstva. Sestanku so prisostvovali predstavniki republiških organov družbenopolitičnih organizacij in republiške gospodarske zbornice. SELA ŠUMBERK: PRAPOR OB ZLATEM JUBILEJU Prizadevno gasilsko društvo Sela-Šumberk bo v nedeljo, 20. junija, ob 14. uri začelo slaviti svoj zlati jubilej. Na prireditvi, ki bo pod pokroviteljstvom OK SZDL Trebnje, bodo razvili društveni prapor ter podelili priznanja in odlikovanja posameznikom. Diplome in denarne nagrade kooperantom, ki so lani pridelali največ koruze, namolzli največ mleka ali imeli v hlevu najboljše krave — Mladi zadružniki ne zaostajajo Najboljšim kmetom—kooperantom v novomeški občini so minuli teden podelili priznanja in denarne nagrade predstavniki občinskega sklada za kmetijstvo, ljubljanskega Kmetijskega zavoda in Zadružne zveze. Občinski sklad za kmetijstvo je zastopala kmetijska zadruga „Krka“. Zmagovalci lanskega tekmovanja Ant011 L>arovic iz Ločne (98 stotov v pridelovanju koruze za zrnje so: 113 hektar), Franc—Janez Spendal iz Biške vasi (97 stotov) in Anton Kramar iz Mirne peči (83). Skoraj nič slabše se niso odrezali Ivan Čolnar z Lešnice (77,1), Alojz Kastelic iz Biške vasi (76,3), Jože Barborič iz Gorenje vasi (75,3), Alojz Cvelbar iz Nadaljevanje na 4. strani v V prvi polovici tedna je prevladovalo deloma sončno in toplo vreme s popoldanskimi plohami. Ohladitve, ki bodo v začetku druge polovice tedna, bodo še zadrževale nestalno vreme s krajevnimi nevihtami. V SLOGI JE MOČ - Prebivalci Velikega in Malega Banu nad Šentjernejem so na roke skopali 3009 metrov kanala za polaganje glavne vodovodne cevi, po kateri bodo dobivali zdravo pitno vodo iz Ržišč. Sredstva bodo zbrali krajani sami (4000 dinaijev). pomagala pa bo krajevna skupnost Šentjernej z glavnino sredstev (20.000 dinaijev). Vaščani upajo, da jim bodo priskočile na pomoč tudi delovne organizacije. Na sliki: več rok - lažji je tovor. (Foto: Polde Miklič) Zbor pionirjev Jugoslavije Ta, največja prireditev bo v soboto v kočevski občini Poročali smo že, da bo 19. junija zbor pioniijev Jugoslavije v Vasi-Fari ob Kolpi v kočevski občini. Po do sedaj zbranih podatkih se ga bo udeležilo 6.000 pionirjev iz Slovenije, 100 pioniijev iz drugih republik in pokrajin ter 50 pioniijev iz zamejstva. Pokroviteljice zbora so občine Kočevje, Ribnica in Delnice. Jutri, 18. junija, bodo popoldne prihajale v Kočevje, Ribnico m Delnice delegacije pionirjev iz drugih republik in pokrajin, otroci iz zamejstva pa tudi pionirji iz oddaljenih slovenskih občin. Ob 20. uri bo tovariško srečanje mentorjev pionirskih organizacij, na katerem bodo izmenjali izkušnje. V soboto, 19. junija, bodo od 9. ure dalje vozile kolone avtobusov iz Kočevja v Vas-Faro. Vsak udeleženec zbora bo moral imeti posebno dovolilnico, saj bo to območje tisti dan „osvobojeno ozemlje". Glavna proslava se bo začela v soboto ob 11.30. Na njej bo govoril predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije Stane Repar. Na proslavi 21 MATURANTOV POLITIČNE ŠOLE Pouk so končali tudi dijaki na dislociranem oddelku srednje politične šole pri centralnem komiteju ZKS v Novem mestu. Od 21 slušateljev so bili zrelostnega izpita zaradi odličnega uspeha v razredu oproščeni štirje dijaki, šest jih je maturo končalo z odliko, pet je bilo prav dobrih, trije dobri, štirje zadostni, trije pa bodo morali na popravne izpite, in sicer iz enega predmeta. bodo nastopili pevski zbori iz Dolenjske in ostalih območij, godba na pihala in druge kulturniške skupine. Predan bo tudi raport ob zaključku pohoda na osvobojeno ozemlje in raport Kurirčkove pošte. Uprizorjen bo napad na „postojianko“ Vas. Položen bo še spominski kamen tega zbora. Po kosilu bodo mitingi na najmanj dveh prostorih. Obisk jugoslovanskih novinarjev V Novem mestu so jih seznanili s hitrim družbenoekonomskim razvojem Na povabilo sekretariata za informacije slovenskega izvršnega sveta se je minuli teden mudila v Sloveniji skupina novinarjev glavnih republiških in pokrajinskih glasil, radia ter televizije. „Sedma sila“ je v sredo, 9. junija, obiskala novomeško občino, ki velja, tudi v jugoslovanskih merilih, za .primer hitrega gospodarskega in družbenega napredla. Predsednik skupščine občine Novo mesto Jakob Berič je goste seznanil z družbenoekonomskim položajem v občini,' generalni direktor „Krke“ Boris Andrijanič in njegovi sodelavci so govorili o razvoju tega kolektiva, ki se je lani po proizvodnji uvrstil med 130 najmočnejših v SFRJ. Predstavniki jugoslovanskih novinarskih hiš so obiskali tudi Šmarješke Toplice, Kostanjevico in Otočec. V Kostanjevici in na Senovem! V nedeljo, 20. junija, bodo Senovčani odločali o samoprispevku za družbeni center. O izidu referenduma prav nič ne dvomijo. Občani Senovega in okoliških vasi te krajevne skupnosti so vsi enako zavzeti za ta prepotrebni objekt, ki bo zapolnil vrzeli v kulturnem življenju kraja, omogočil šolarjem normalni pouk telesne vzgoje, odraslim občanom pa rekreacijo v prostem času. Več o tem berite na 7. strani današnje številke. V nedeljo zjutraj bodo navsezgodaj na nogah tudi volilci krajevne skupnosti Kostanjevica. Na zborih občanov so se soglasno odločili prispevati za dograditev novih učilnic, telovadnice in kuhinje sedenjr, že davno pretesni osnovni šoli in tako omogočiti otrokom sodobnejši pouk v eni sami izmeni. Izjave občanov o tem berite na krški strani, v naslednjih vrsticah pa na kratko povzemamo besede Stane Gajškove, ki je polnega pol stoletja učila otroke te šole: »Podpiram akcijo občanov za samoprispevek. Z novo šolo bodo zagotovo največ pridobili kmečki otroci. K pouku bodo končno prihajali samo zjutraj, ko bodo spočiti in zato bodo Stana Gajškova: pol stoletja med šolaiji tudi laže dojemali učno snov. Ena izmena pomeni, da bodo poslej imeli v šoli čas tudi za dopolnilni pouk, saj mnogi starši otrokom doma ne znajo pomagati, čeravno bi to radi. Želim, da bi referendum uspel, in upam, da bo povečana šola dobila dovolj dobrega, delu predanega kadra.1' PRIZNANJA NAJBOLJŠIM KOOPERANTOM — Spodbuda ne le nagrajencem, marveč vsem,ki jim je pri srcu napredek našega kmetijstva. (Foto: S. Mikulan) Novomeški kmetje nad kmeti eslmto tedenski mozaik Napredna javnost Južne Amerike še vedno obsoja podel umor urugvajskega vele- poslanika v Paragvaju, ki je padel pod streli ustaškega morilca Joža Damjanoviča. Ta je streljal na urugvajskega veleposlanika misleč, da meri na jugoslovanskega veleposlanika Vučekoviča. Paragvajska policija je po uboju aretirala več ustašev, med njimi tudi znanega atentatorja Mira Barešiča, enega izmed tistih, ki so v Stockholmu ubili jugoslovanskega veleposlanika Roloviča in nato prek Španije prispeli v Paragvaj. Pred tem so ugrabili letalo skan-. dinavske letalske družbe. V Paragvaju so našli gostoljubno zavetje, ki pa so ga izrabili za pripravljanje novih zločinov... ali se bodo nekatere vlade naposled spametovale in vendarle zaprle vrata teroristom in zločincem ...? Podobno se sprašujejo tudi v angolskem glavnem mestu Lrnndi, kjer se nadaljuje proces proti trinajstim plačancem nekdanjega gibanja UNITa in FNLA, ki sta se pred proglasitvijo LR Angole bojevali proti enotam MPLA, sedaj pa zakonite vlade. Obtoženi so zločinov zoper nador in drugih prekrškov, predvsem pa jim očitajo, da so se za denar vdinjali protirevolucionarnemu gibanju. Na procesu sodeluje tudi okoli 50 tujih novinarjev, spremlja pa ga tudi diplomatski zbor... javnost sodišča je zagotovljena. Prav v začetku tega tedna pa je bila tudi zagotovljena zmaga demokratskega predsedniškega kandidata Jimmyja Carterja, ki je dokončno porazil vse tiste, ki so se v njegovi stranki potegovali za pravico, da izzovejo sedanjega ameriškega predsednika, republikanca Geralda Forda, na volitvah za novega predsednika ZDA, ki bodo novembra letos. Uradno sicer zmaga Carterja še ni potrjena (to bodo storili na konvenciji demokratske stranke čez nekaj dni v New Yorku), toda v Združenih državah Amerike nihče več ne dvomi o njej. Presenetljivo pa je to, da je Jimmc Carter (ki mu mnogi napovedujejo, da bo zanesljivo postal naslednji predsednik ZDA), še do pred nekaj meseci sploh ni bil znan širši ameriški (in kaj šele svetovni) javnosti... bliskovit vzpon na vrh ... Zadruga — to so kmetje Zadružništvo v osnutku zakona o združenem delu Vse pogosteje se omenja, da je kmetijska zadruga kmetova organizacija. Tako je postavljeno tudi v osnutku zveznega zakona o združenem delu, o katerem zdaj teče široka razprava in bo kmalu sprejet. Zadruge naj bodo take organizacije — enako TOZD kooperantov, ki jih nekje imenujejo obrati za kooperacijo — da se bodo v njih kmetje izenačevali z delavci. Osnova za to bo seveda njihovo delo. To ne bodo povsem nove možnosti, ki bi jih prinesel šele zakon o združenem delu. Določene so bile že v republiškem zakonu o združevanju kmetov v zadruge, sprejetem pred tremi leti. Sicer ne tako nadrobno in natančno, kot bo zapisano v novem zakonu, a vzlic temu TELEGRAMI RIM — Na konferenci Združenih narodov v Rimu, ki so seje udeležili delegati iz 80 dežel sveta, so po Štirih dneh dosegli soglasje o ustanovitvi kmetijskega sklada v znesku ene milijarde dolarjev. BEOGRAD — Na povabilo ZIS je v Beograd prispel na štiridnevni obisk minister v perujski vladi n in predsednik državnega sistema za družbeno lastnino Angel de las Casas. KAIRO - Egiptovski predsednik Sadat je potrdil vest, da se bodo 23. junija v Riadu srečali premieri Egipta, Sirije, Saudske Arabije in Kuvajta. Na tem srečanju bodo navzoči tudi zunanji ministri omenjenih dežel. LA PAZ — Bolivijske armadne sile so onemogočile oskrbo s hrano in vodo v dveh rudarskih območjih, kjer 7000 delavcev stavka od minulega četrtka. Te sile, ki so zasedle rudarski območji v sredo, ko je desničarska vojaška vlada uvedla izredno stanje v vsej deželi, so zagrozili tudi s prekinitvijo električnega toka. Rudarji zahtevajo umik vojaških čet iz tega in še štirih drugih rudarskih območij, povečanje plač in izpustitev sindikalnih voditeljev. dovolj, da bi lahko uresničili že veliko tega, kar bo treba kmalu. Kako naj bo zadruga organizacija kmetov? Tako, da se bodo člani, zadružniki ali kooperanti med sabo dogovarjali, kako si pomagati s skupnim delom pri gospodaijenju, pridelovanju in prodaji. Seveda bodo potrebovali tudi strokovne sodelavce. Toda vsi naj bi odločali in delali skupno ter se ne bi več delili na zadrugo, ki bi jo predstavljali zadružni delavci, in kmete. Iz njihovih razprav bi morale izginiti besede, da zadruga kmetom daje, pomaga, deli svoj dohodek in podobno. Zadruga naj bi se imenovala združeni kmetje in tisti delavci, ki bi pomagali pri izboljševanju gospodarjenja ter prodaji pridelkov. Vse, kar bi naredili in prigospodarili, naj bi imenovali plod skupnega dela in bi si torej sami dajali ah delili, kadar bi bilo kaj za deliti. Dajali bi si tudi tako, da bi z združenim delom in sredstvi ustvarjali več, kot zmorejo nepovezani posamezniki. Dohodek priteka iz proizvodnje. Tisti, ki bi kmetom radi delili, bodo sicer trdili, da iz njihove prodaje. Toda najprej je treba pridelati. Če bi pridelovanje in zadružno prodajo ustrezno povezah, tudi ne bi bilo vmesnega člena, ki pogosto m HrllJ X. „ ^ A* - h MADRID Španska armada ima te dni velike spomladanske manevre, med katerimi sicer niso preskusili (kot to poročajo tudi vojaški opazovalci) nobenih novih orožij, so pa uporabili nekatere nove, predvsem protigverilske, načine bojevanja. Na sliki: prizor z manevrov v bližini glavnega mesta Madrida. (Telefoto: UPI) IZ ZADNJEGA PAVLIHE — Seveda bom vpisal dan ležim na njej. posojilo za cesto, saj skoraj vsak povzroča negodovanje pri kmetih. Zadružniki bi pridelovali in hkrati prodajah. To bi bili kmetje in tisti delavci, ki so potrebni pri takem delu. Z denarjem, ki bi se nabral zaradi spreminjajočih se cen na trgu, bi gospodarili skupno. Zadružne prevzemne cene bi namreč morale biti med člani dogo-voijene za določen čas, čeprav bi medtem kateri kupec plačal zadrugi za prevzeto blago več kot drugi. Za uvedbo samoupravljanja kmetov je potrebno v večjih kmetijskih zadrugah in TOZD za kooperacijo ustanoviti več temeljnih organizacij in temeljnih zadružnih enot. V njih bodo združeni kmetje in delavci laže odločali o pridelovanju in prodaji, kot v sedanjih velikih zadrugah, ki imajo različno proizvodnjo. Po zakonu o združevanju kmetov bi to lahko že uredili, pa so v nekaterih zadrugah dopovedovali kmetom, da bi potem bili stroški poslovanja še višji in odkupne cene bi morale biti nižje. Za tem se je skrivalo veliko tihega nasprotovanja novemu. Stvari bo treba postaviti na pravo mesto in v vseh večjih zadrugah ustanoviti po več temeljnih zadružnih enot, ki bodo samoupravno odločale o svoji proizvodnji in prodaji. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Problematika naših delavcev, ki so začasno zaposleni v tujini, je bila na dnevnem redu seje republiškega izvršnega sveta v začetku prejšnjega tedna — prejšnji torek — in posebej so razpravljali o tem, kako zagotoviti vse ustrezno za postopno vračanje naših zdomcev ter za njihovo ponovno vključevanje v domačo proizvodnjo. V razpravi je bilo rečeno, da smo sicer dosegli pomembne uspehe pri izvajanju politike zaposlovanja naših delavcev v tujini (se pravi v politiki, kot je bila določena v sprejetih družbenopolitičnih stališčih in sklepih), še posebej glede organiziranega zaposlovanja in varstva teh naših delavcev na tujem,manj uspešni pa da smo bili pri uresničevanju razmer, ki naj bi zagotovile postopno vračanje naših zdomcev ter njihovo ponovno zaposlitev doma. Ob tem pomembnem vprašanju je bilo poudarjeno, da je treba na vseh ravneh v republiki preučiti izpolnjevanje že sprejetih stališč v zvezi s postopnim vračanjem naših zdomcev. Rečeno je bilo, naj bi v ta namen sprejeli dodatne ukrepe in se lotili posebnih akcij — predlagani ukrepi vključujejo vse dejavnike od CZD ter občin in SIS do republiških upravnih organov ter nekako opredeljujejo za prihodnje našo politiko do tega vprašanja. Poudarjeno je bilo, naj bi v gospodarstva — saj bi takšna koristna izraba njihovih prihrankov lahko bistveno spodbudila njihov interes za vrnitev v domovino. Posebej je treba preučiti možnosti za vlaganje zdomskih prihrankov v kmetijstvo, treba jim je nakazati vse možnosti za vlaganje lastnih sredstev v razvoj kmečkega turizma, v gradnjo primernih gostinskih objektov, za kar vlada med zdomci še zlasti velik interes, enako pa je tudi v razvojnih interesih naše družbe. Misliti moramo na zdomce Poseben poudarek so dali temu vprašanju naših zdomcev - torej njihovemu postopnemu vračanju ter ponovni zaposlitvi doma — tudi na seji predsedstva republiških sindi- vseh družbenih dokumentih, ki bi jih glede katov prejšnji teden. Predsedstvo RS ZSS je " J podprlo program nalog, ki jih je v tej zvezi tega sprejeU, posebej nakazali tudi družbeni ekonomski interes naše družbene skupnosti po vračanju zdomcev iz tujine. Določneje je bilo ob tem rečeno, da morajo TOZD vsestransko obravnavati in preučiti možnosti za ponovno zaposlovanje delavcev, ki se bodo vračali iz tujine. V občinah morajo preučiti gospodarske in druge možnosti za naše zdomce na temelju predlagal republiški sekretariat za delo Rečeno je bilo, da se bodo sindikati angažirali predvsem za to, da bi ob neposrednem dodelovanju OZD in TOZD predvideli čim- Izvršni komite predsedstva CK ZKS je prejšnji četrtek na svoji seji razpravljal o uresničevanju zakona o združenem delu. Ta naloga, so poudarili, je neločljivo povezana z uresničevanjem samoupravnega družbenega planiranja, z dohodkovnim povezovanjem, sprejemanjem razvojnih programov ter s tekočo gospodarsko politiko in problematiko. Zato je nujno, da v vseh delovnih okoljih ter po občinah in na drugih ravneh posvetijo vsem tem vprašanjem kar največjo pozornost ter poiščejo konkretne rešitve na temelju določil zakona o združenem delu. V ta namen bodo že v prihodnjih dneh in tednih po občinah in na medobčinski ravni ter po nekaterih večjih delovnih organizacijah stekle poglobljene razprave, kjer bodo ocenili doseženo ter dali pobude za hitrejše uresničevanje sprejetih sklepov. Izdelani bodo posebni programi - po delovnih organizacijah morajo poslovodni organi predložiti te programe osnovnim organizacijam ZK ter sindikatu in samoupravnim organom do 10. julija v dokončno razpravo in potrditev. Ob tem, je bilo poudarjeno, je treba opredeliti odgovornost organov in posameznikov za uresničitev zastavljenih programov. Akcija posojila za ceste napreduje prepočasi -so poudarili prejšnji četrtek na seji izvršnega odbora RK SZDL Slovenije. Člani republiške konference so menili, da bi bilo treba kar najbolj skrajšati rok prijav (po OZD naj bi vpisovali javno posojilo od 15. junija do 15. julija), saj se moramo vsi zavedati pomembnosti te skupne akcije za pospešitev gradnje naše cestne prometne infrastrukture. Strokovne službe v Beogradu, ki spremljajo več konkretnih ukrepov za ponovno zapo- tržna gibanja, ocenjujejo, da v prihodnjih mesecih slovanje naših zdomcev po njihovi vrnitvi ne bo občutnejSh premikov na področju cen pri j j r ji , nas. Mnenje je, da do konca prvega polletja tudi ni domov. Zlasti bodo pri tern deležni podp re pričakovati kakšnih pomembnejših sprememb sindikatov tisti ukrepi, ki bodo. podpirali drobnoprodajnih cen, lahko pa piičakujemo,da se njihovega osebnega dela. Posebej pa naj bi še razvoj manj razvitih območij ter ukrepi, ki bodo v naslednjem obdobju leta začele cene na spodbudili vlaganje sredstev naših zdomcev v bodo pospeševali inovacijsko dejavnost pri dr°bno sPct »Mo dvigati - ker bo pač oživim™ ustanavljanje tako imenovanega malega —tržna poraba, kije zadnji čas nekoliko zastala. tedenski zunanjepolitični pregled Predsednik republike Josip spele v Libanon in koliko mož Broz Tito, ki je minuli teden bodo štele, končal koristen obisk v Turčiji, Boji med sirskimi enotami in kjer je imel pomembne politič- desničarskimi vojaki na eni ter ne pogovore, je sprejel v Belem pripadniki Palestinske osvobo-dvorn na Dedinju japonskega dilne organizacije ter nekate-prestolonaslednika princa Aki-nita in njegovo soprogo princeso Mičiko. Gost iz Japonske je potem odpotoval v Slovenijo, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi, gostoljubno ter prijateljsko. Sic Obisk japon- skega princa icer pa svetovni tisk, še posebej pa tisk balkanskih dežel, še vedno komentira rezultate Titovega obiska v Turčiji, pri čemer opozarjajo zlasti na odločenost in željo obeh dežel, da bi prispevale svoj polni delež k miru na Balkanu in Sredozemlju, še zlasti pa na najbolj rimi drugimi levičarskimi četa-občutljivih točkah tega po- mi se še vedno nadaljujejo — če-dročja — Cipru in Libanonu. prav sicer v manjšem obsegu. Pri tem poudarjajo, da ne gre Palestinska osvobodilna orga-za kakšno posebno posredniško nizacija obtožuje Sirijo, da je vlogo jugoslovanskega predsed- kriva za pokol palestinskih bor-nika, marveč za dejstvo, da jas- cev in nedolžnih otrok ter žena, na in nedvoumna jugoslovanska Sirija pa še vedno vztraja pri načelna stališča lahko koristijo starih trditvah, da so hoteli Pa-pri iskanju mimih rešitev kriz lestinci razdeliti Libanon na na tem področju. krščanski ter arabski del in da je Sirija s svojimi enotami to PROVOKACIJA preprečila v zadnjem trenutku. Odnosi med Sirijo in Egip-Koroški Slovenci so izpostav- tom (ki se je postavil na stran ljeni čedalje hujšim pritiskom, palestinske osvobodilne organi-saj je komaj nekaj dni po sklepu zarije, ki jo vodi Jaser Arafat) avstrijske vlade, da vendarle iz- so se še nadalje poslabšali zaradi vede popis in štetje manjšine, hudih medsebojnih obtožb, prišlo do nove hude provoka- Diplomatski opazovala opo-rije: v Kotmari vesi na Koro- zarjajo na dejstvo, da ie Sirija škem so namreč ..blagoslovili zaradi svoje akcije v Libanonu i zastavo" nacionalističnega Abwehrkampfbunda in ob tej priložnosti poveličevali svojo namero, da ,.dokončno obračunajo s slovensko manjšino.11 Pred tem so nacionalisti in šovinisti oskrunili spomenik trem partizanom na lokalnem pokopališču. To zelo očitno sodi v premišljeno verigo provokacij, s katerimi skušajo desničarske sile na Koroškem Slovence ne samo izzivati, marveč tudi dejansko prispevati k spreminjanju avstrijske državne pogodbe, v kateri ni nikjer nič zapisanega o štetju manjšin. Koroški Slovenci so zaradi najnovejše provokacije že ostro protestirali, prav tako pa so že jasno in odločno povedali, da se nikakor ne bodo uklonili napovedanemu preštevanju. MEDARABSKE ENOTE V LIBANONU Deset dni po vdoru sirskih enot v Libanon je stanje v tej sredozemski deželi še vedno zelonejasno. Na izrednem sestanku Arabske lige in po intenzivnih medsebojnih posvetovanjih nekaterih arabskih dežel so sicer sklenili, da v Libanon pošljejo med-arabske mirovne sile, ki naj bi zamenjale sitske, toda v trenutku, ko to poročamo, še vedno ni jasno, kdaj bodo te sile pri- skoraj zanesljivo izgubila vodilno mesto med arabskimi državami, ki so zapletene v spor z Izraelom in daje hkrati zelo narasla vloga Egipta. To je seveda zelo v prid Združenim državam Amerike, ki se raje pogovarjajo s kompromisom naklonjenimi Egipčani kot nepopustljivimi Sirci - kar je samo eden izmed razlogov, zakaj ZDA na tihem z zadovoljstvom gledajo na sirsko prisotnost v Libanonu ..., ki je najbolj škodovala Siriji sami -in koristila Združenim državam Amerike. In kot mnogokrat poprej ostajajo v senci teh globalnih interesov še vedno iste žrtve — namreč Palestinci. TELEGRAMI BONN — ZR Nemčija v doglednem času še ne bo razveljavila odredbe o prepovedi zaposlovanja nove delovne sile, ki velja že od novembra 1973. leta. To je izjavil pomočnik zveznega ministra za delo Hermann Buschofort in poudaril, da takšno stališče narekuje še zmeraj visoko število nezaposlenih domačih delavcev. ATENE - Tukaj so uradno sporočili, da se bodo konec tedna v Bernu pričeli pogovori o dnu Egejskega morja - vprašanju, ki je središčna točka zaostrenih odnosov med Grčijo in Turčijo. BEOGRAD — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič bo v kratkem uradno obiskal Finsko in Dansko. nas. ttW jo za zelo hudo boleznijo — pašniško tetanijo. Zaradi pretira-vanja s pašo in gnojenjem. J; Ko to pišemo, še obstaja nevarnost za tetanijo, četudi je < > pogostejša v mesecu maju, takrat, ko je mlada paša še bolj bujna J J in slastna. Zarabi obilice beljakovin v mladi travi se v organizmu < > pašne živali zmanjša količina magnezija v krvi in to je poglavitni J J vzrok za bolezen, ki pa jo lahko pospešijo še drugi dejavniki: < > nemir, nagla sprememba vremena, celo slabo ravnanje z živalmi < l (stres). « [ Bolezenska znamenja se pokažejo v dveh možnih oblikah: o lažji in hujši. Za prvo je značilna zmanjšana ješčnost živali, manjša količina namolzenega mleka, s peno pokrit smrček, zla- < ► sti pa drgetanje mišic. Lažja oblika bolezni rada preide v težjo, 31 če je ne zdravimo pravočasno. Hujša oblika bolezni ima za žival «; pogubne posledice: večinoma pogin. Veterinarji menijo, da jih o tudi ob pravočasni pomoči ozdravi komaj tri četrtine. J > Tetanijo je mogoče preprečiti, če pravilno gnojimo travnike o in pašnike - če ne pretiravamo z dušičnimi in kalijevimi gnojili. J J Priporočljivo je uporabljati taka umetna gnojila, v katerih je < > primešan tudi magnezij, ali pa apnenje travnikov z dolomitnim \ J apnencem. Nadalje mora biti živinorejec posebno pazljiv ob pre- < ► hodu od hlevskega krmljenja na pašo. Prehod naj bo postopen; J J živali naj pred pašo dobivajo še manjše količine sena in seveda J; rudninske dodatke, ki vsebujejo magnezijevo sol. <» Nevarnost pred tetanijo je mogoče zmanjšati tudi tako, da popestrimo sestav travnate ruše, da na travniku ali pašniku ne < ► rastejo samo trave, temveč tudi detelje in druge rastline. Detelje \ * vsebujejo veliko magnezija in popravljajo njegovo bilanco v pa- < > šni krmi J [ Inž. M. L ♦ Tehnokratski odmev (Karikatura: Antič, Delavska enotnost) upoštevanje minulega dela, za natančnejšo opredelitev nalog kolektivnih izvršilnih in poslovodnih organov. Razprava daje tudi priložnost za oceno dela organov delavske kontrole, za napotke, kateri jim bodo pripomogli do večje učinkovitosti, zlasti kar zadeva preventivo, preprečevanje možnosti za zlorabe vseh vrst. Veliko pozornost zaslužijo dohodkovni odnosi med tozdi, ki so med seboj odvisni in pri katerih bi morali uveljaviti skupno ugotavljanje rezultatov poslovanja in skupno delitev ustvarjenega dohodka in rizika. V kolektivih razkrivajo ta čas vzroke za pomanjkljivosti pri delitvi osebnega dohodka in skušajo najti ravnovesje med upoštevanjem produktivnosti ter dobrim gospodarje^ njem z družbenimi sredstvi kot rezultatom minulega dela. Malone povsod se v razpravah zaustavljajo pri obveščanju delavcev, saj ni vseeno, kako so obveščeni in kdaj. Gre torej za pravočasno, objektivno in razumljivo seznanjanje delavcev o poslovanju podjetja, ki omogoča pravilnejše odločanje. Povsod tam, kjer so začeli razpravo iz lastnih razmer, v njej živo sodelujejo in ni priložnosti za dolgočasje. J. TEPPEY Pri novomeški stanovanjski skupnosti ustanovljeni koordinacijski odbor za izvajanje družbenega dogovora o načinu oblikovanja cen stanovanj na seji, ki je bila 10. junija v Dominvestu, tudi po skoraj štiriumi razpravi ni našel pravega odgovora na vprašanje, kakšna cena bi ustrezala in bila opravičljiva za stanovanjska bloka v Žužemberku in Šentjerneju. Zataknilo se je po poročilu aprila imenovane posebne komisije koordinacijskega odbora, ki je imela nalogo pregledati dokumentacijo o cenah za 13-stanovanjski blok v Žužemberku in 14-stanovanjskega v Šentjerneju, kot jo je pripravil ponudnik oziroma izvajalec Novograd. Komisija je namreč ugotovila, da je Novogradova cena za kvadratni meter stanovanjske površine žužem-berškega bloka previsoka za 1.237,74 in za šentjernejski blok za 965,08 dinarjev. Takoj se je namreč izkazalo, da gradbeniki v izračun komisije sumijo, saj je npr. direktor Novograda Vinko Bele postregel z novimi, »natančnejšimi" številkami, po katerih 1 m2 šentjernejskega bloka ni več 6.780,07, ampak samo še 6.368,77 dinarjev, stroški za 1 stanovanja v žužemberškem bloku pa naj bj ne bili 7.114,77, marveč le 6.430,82 dinarjev. Pristavil je, da so v Šentjerneju naračunali za 1 m^ 411,30 preveč in Žužemberku 683,95 dinarjev preveč. In kako je računala komisija? Dokumentacija, na podlagi katere je prišla do svojih številk, je obsegala: strukturo cene stanovanj, ki se gradijo v okviru družbeno usmerjene gradnje v novomeški občini, nadalje glavni projekt, ponudnikov (oz. izvajalčev) predračun za gradbena, obrtniška in instalacijska dela ter naposled dokazila o vrednosti projektov, plačanih prispevkov in vrednosti zemljišča. Komisija je primeijala strukture cen za šentjernejski in žužemberški blok s cenami že vseljenega bloka B-l na Drski, poleg tega pa še s cenami za osnovne glavne materiale po kalkulacijah ponudnika in izvajalca Novograda oz. Pionirja (osnove za gradnjo stanovanjskih blokov na Drski) ter s povprečnimi cenami materialov v Sloveniji. Ob ugotovitvi, da cene materiala in storitev znatno presegajo običajna odstopanja, se je komisija odločila, da bo vrednost 1 neto stanovanjske površine izračunala po priznani metodologiji „Biroja gradbeništva Slovenije'4. Pri tem je za izhodiščno ceno vzela obračunsko vrednost bloka B-l na Drski (hkrati s prispevkom za kotlarno in zunanjo ureditvijo), ki znaša 5.086 dinarjev za kvadratni meter. Do svoje cene je komisija prišla tako, da je upoštevala najrazličnejše podražitve in druge dejavnike, na kar se sklicujejo tudi gradbeniki. Zdaj bi se kajpak morali vprašati, komu verjeti: ali komisiji ali gradbenemu podjetju? Ob tem, kar smo slišali na seji, bi kazalo prej pritrditi ugotovitvam in mnenju komisije, da pri gradbenikih ni vedno vse čisto. Zadeve ne posplošujemo, primer Novograda, katerega predstavnik se je na seji koordinacijskega odbora opravičil za „pomoto“ in sporočil novo, a nižjo ceno od tiste, ki jo je obravnavala komisija, je lahko neke vrste argument za to, da tega ni potrebno napraviti. Omenjena seja je potekala tudi v takem ozračju, da bi bilo pričakovati zadovoljivega dogovora o vsestransko zadovoljivi, predvsem pa opravičljivi ceni že tokrat. Zato je sledil sklep, da se koordinacijski odbor sestane še enkrat, do seje, ki bo jutri, pa morajo priti komisija in predstavniki gradbeni- Pušča! Treba bo plavati! (Karikatura: Marjan Bregar) kov z medsebojno uglašenim predlogom glede cene za kvadratni meter stanovanjske površine. Poslušalec te razprave je lahko dobil precej verno podobo nezdravih razmer, ki krojijo stanovanjsko politiko v novomeški občini. Ob tem ..nategovanju" za cene se človek nehote vpraša, kaj se dogaja z vsebino družbenega dogovora za stanovanjsko področje, v koliki meri še lahko govorimo o tako imenovani racionalizaciji stanovanjske graditve, če hočejo izvajalci del na svojo ceno „obesiti“ vse, kar bi jim - prek najrazličnejših faktorjev - tako ali drugače povečalo akumulacijo oziroma iztržek. Prav gotovo pa „zajec ne tiči le v grmu“ gradbenikov, kot je ugotovil predsednik izvršnega sveta novomeške občinske skupščine Avgust Avbar, gre najbrž tudi na tem področju za to, koliko je kdo pripravljen prispevati k skupni stvari in kolikšen del osebne odgovornosti si pri tem lahko privošči. I. ZORAN PREVIDNOST! Prešerna igra ima lahko žalosten konec. Nevarni meseci Izkušnje zadnjih šest let kažejo, da je v poletnih mesecih od junija do konca septembra največ prometnih nesreč, pri katerih so udeleženi otroci in mladina. Dokazano je, da je v tem času izgubilo življenje 377 otrok in mladoletnikov, medtem ko je bilo malo manj kot 10.000 ranjenih. Prav zato, ker so številke grozljive in ker se za vsako skriva življenjska tragedija, da ne govorimo o stroških in gmotni škodi, je letos zastavljena široka vseslovenska akcija, da bi bilo poletje manj nevarno. Ni težko razumeti fantička, ki je moral vso zimo zaradi vremena in precejšnjih obveznosti v šoli presedeti večji del dneva ob knjigah, pa postane prešeren, ko se iznebi bre- mena šole. Najprej seže po žogi, sede na kolo. Če le za hip pozabi na vse, kar so ga v šoli učili o obnašanju na cesti, je dovolj, da se igriv dan sprevrže v jok. Zaradi nenadnega prihoda na cesto in pred vozilo je bilo v minulih šestih letih več kot 2.000 nesreč, mladi kolesarji pa so z nepravilno vožnjo zagrešili 1.386 ka-rambolov. Ne smemo tudi pozabiti, da je v poletnih mesecih na cesti več nevarnosti za otroke, ker je promet go- -stejši zaradi turistične sezone, razen tega so otroci po več ur brez nadzorstva staršev, če so ti zaposleni. Ob vsem tem je odveč besedičenje o tem, kaj bi morali in kdo bi moral kaj storiti, da bi bilo drugače. „Ne dopustite, da bi ugasnilo komaj začeto življenje pod vašim vozi-lom!“ in pa „Starši ter vzgojitelji, tudi vi ste odgovorni za varnost otrok in mladine v prometu," sta gesli z lepakov, izdanih v preventivni, akciji. Mislim, da je s tem vse povedano. R. BAČER Začeti pri sebi „Nočemo papirnatih razprav!" so se že vnaprej odločili mnogi posavski delovni kolektivi, ko so planirali časovni potek seznanjanja delavcev z osnutkom zakona o združenm delu. Te razprave oživljajo s prikazom in oceno samoupravnih razmer pri sebi, v svojem tozdu, obratu, organizaciji združenega dela. Vprašanja kar dežujejo in sc ponujajo iz vsakodnevne prakse, iz težav pri uveljavljanju samoupravnih pravic in prevzemanju številnih odgovornosti, katerih se ljudje še vedno branijo. Porajajo se pobude za ustanavljanje novih tozdov, za ^ (ZATSL X) jozp y v. teorr J NOVOMEŠKI... Nadaljevanje s 1. strani Gorenje vasi (70,9), Anton Gorišek z Dolenje Stare vasi (79,2) in Ivan Vidmar iz Drame (72,9). S koruzo so imeli dobre uspehe tudi dlani aktiva novomeških mladih zadružnikov; najboljši je bil Božo Judež iz Piaproč (124,3), sledita pa mu Ivica Murgelj iz Malenške vasi (101,5) in Erna Potočar iz Gorenje Stare vasi (86,6). Poleg tega so dali denarno priznanje tudi ekipi mladih zadružnikov v sestavi Ivica Murgelj, Božo Judu in Tone Dragman. Ta trojka je namreč zasedla na pokrajinskem tekmovanju „Kaj veš o kmetijstvu" prvo mesto, na republiškem pa častilo drugo. Denarne nagrade in diplome so podelili tudi kooperantom, ki so namolzli lani več kot 20.000 litrov mleka. Nagrajenci so Anton Darovic iz Ločne, Anton Bevc iz Luterškega st a, Anton Kastrevc iz Bučne vasi, Jo se udeležili skupne manifestacije t okviru začetka mladinskih delovnih akcij na Kozari in zaključka srednješolskih olimpijskih iger. Ob iej priložnosti so imeli skupen pevski in folklorni nastop v novi športni dvorani, ki je izredno uspel, in je navdušil približno tisoč poslušalcev. Pevci iz tovarne zdravil Krke so si nato v spremstvu gostiteljev ogledali 'j spominski muzej in park na Mra-a bo v istih prostorih zaključni baletni večer v iztekajočem se šolskem letu. Oba nastopa bosta pod vodstvom Milice Buh. Letos obiskuje baletno vzgojo 37 gojenk. NOVOMEŠCANl NA „EKV1-NOKCIJU" - Štpvilnl ljubitelji operne umetnosti iz Novega mesta in drugih krajev Dolenjske so sc predvčerajšnjim odpeljali v Ljubljano na predstavo Rozinovega „Ekvi-nokcija Opera bo na sporedu šele v naslednji sezoni, omenjena predstava je bila kot predpremiera za Novomcščane, ki se te dni spominjajo skladatelja in akademika Marjana Kozinc ob desetletnici njegove smrti. PESNIK PODELIL BRALNE ZNAČKE - Slovenski pesnik in dolenjski rojak Tone Pavček, ki je izdal več pesniških zbirk tudi za mladino, je prejšnji teden podelil Zupančičeve bralne značke učencem osnovne šole v Šmarjeti. JAPONEC, AMERICAN, CEH - V galeriji v Prešernovi hiši v Kranju razstavljajo svoja dela japonski kipar Kazuo Kitajima, ameriški grafik Alan Sundbcrg in češki karikaturist Vlasta Zabransky. Vse tri naše občinstvo že pozna, saj so med drugim že razstavljali v Ljubljani. Kranjska razstava bo odprta do 8. julija. KONCERT V KOČEVJU - Minuli petek je pevski zbor domače Svobode priredil v Šeškovem domu svoj drugi samostojni koncert. Zboru kočevskih pevcev je dirigiral Ive Stanič. Hladnik, glasbeni učitelj in slovenski skladatelj. Prvi ravnatelj leta 1946 ustanovljene glasbene šole v Novem mestu je bil Slavko Strajnar. To leto je želelo obiskovati glasbeni pouk 300 učencev, vendar so jih lahko sprejeli le 100. Z leti se je dejavnost šole utrjevala in razraščala. Začeli so ustanavljati zbore in orkestre, ob koncu šestdesetih let pa podružnične oddelke v Šentjerneju, Straži in Žužemberku. Sedanji ravnatelj Ernest Jazbec, ki je vodstvo šole prevzel s šolskim letom 1962/63, pravi: ..Priznati moramo, da se je novomeška glasbena šola prav po zaslugi ljudi na okraju in kasneje na občini ognila marsikaterim težavam, ki so jih preživljale take šole drugod v Sloveniji. Žal se ob našem jubileju ne moremo pohvaliti z ustreznimi prostori niti z dobrim instrumentari-jem. To pa je naloga, ki jo bo morala delovna skupnost šole rešiti v prihodnje." I. ZORAN Ubran večer Zadnji nastop glasbene šole pred jubilejem Nedavnemu klavirskemu večeru je 8. junija sledil v Dolenjski galeriji še zaključni javni nastop učencev glasbene šole „Marjan Kozina". Tokrat je bilo na sporedu 24 glasbenih točk, ki so jih na flavti, klavirju, klarinetu, čelu, violončelu in kitari izvajali učenci od prvega do sedmega razreda, na koncu pa sta se predstavila še pihalni sekstet in harmonikarski orkester. Podobno kot na takih prireditvah prejšnja leta je bil tudi tokratni spored zasnovan tako, da je rasel od lažjega k težjemu in zahtevnejšemu. Opazen pa je bil tudi kvaliteten napredek pri izvajanju. Ob tem pa se je ponovila stara hiba: občinstvo vse prerado jemlje tovrstne prireditve, kot da so vse zgolj za starše nastopajočih, ne pa za splošno javnost. Zato so glasbeni večeri manj odmevni,, kot zaslužijo. To je bila zadnja prireditev pred bližnjo proslavo 30-letnice glasbene šole in spominsko slovesnostjo ob 10-letnici Rozinove smrti. Na koncu večera so najbolj prizadevnim in uspešnim učencem podelili nagrade in pismene pohvale. )HVALA ZA USPEH - Po zaključnem nastopu učencev glasbene šole , .Matjan Kozina" prejšnji teden v Dolenjski galeriji je ravnatelj Ernest Jazbec najboljšim učencem podelil nagrade in pismene pohvale. (Foto: S. Mikulan) Razgrnitev Idejni projekti za muzej NOB bodo na razstavi od jutri do 27. junija V mali dvorani Dolenjske galerije bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo idejnih projektov za gradnjo novega muzeja NOB v Novem mestu. Pred otvoritvijo bo v galeriji skupna seja širšega odbora za gradnjo (vodi ga Bogdan Osolnik) in odbora aktivistov novomeškega okrožja. Razstavili bodo vseh 18 idejnih rešitev, ki so prispele po preteku treh mesecev na javni razpis, objavljen v februarju. Projektantsko nalogo je dvignilo 36 arhitektov. Na razstavi bodo v celoti razgrnjeni trije nagrajeni projekti in dva, ki bosta po odločitvi sUokovnc žirije odkupljena. Uporabno idejno rešitev za novi muzej NOB — razpis je zahteval tudi rešitev muzejskega okolja - imajo predvsem nagrajeni projekti. Razstava projektov bo odprta do 27. junija. To bo dovolj, da si jo bo lahko ogledalo kar največ ljudi. Ne bi bilo odveč, ko bi prireditelji preskrbeli knjigo pri-po mb. v___________________________________y To stran ste napisali sami!— To stran ste JUCdslAVIIA JUGOSIAVIIA1 Filatelistični kotiček Znamka za znamko Poleti bo izšlo več znamk Skupnosti jugoslovanskih PPT, tako ze 16. junija znamka ob „100-letnici osvobodilnih vojn Crne gore". Motiv boja v Vučjem dolu bo za znamko vzet iz ilustrirane revije „Orao“, ki je bila natisnjena' 1876 v Novem Sadu. Znamka bo večjega formata (48 krat 37,5 mm) in nazobčana 12 1/2. 22. junija bo izšla serija šestih zmank, na katerih bodo prikazane ljudske keramične posode za vodo, ki jih hranijo razni muzeji. Skupna vrednost znamk bo 25,50 din. Pred časom smo že zapisali, pa naj še tokrat, da bo 10. julija izšla znamka ob 120-letnici rojstva znanstvenika Nikola Tesle, ki bo imela v ozadju slapove Niagare. Znamka sodi tudi v zbirko „Americana“, do zdaj pa je bilo o Nikoli Tesli izdanih že deset jugoslovanskih znamk, prvi dve že 1936. leta. 17. julija bodo naprodaj znamke ob 21. letnih olimpijskih igrah v Montrealu. Serija štirih znamk bo stala 17,40 dim Mesec dni pozneje, 16. avgusta pa bo izšla znamka, ki bo počastila 6. konferenco neuvrščenih v Colombu in 15-letnico 1. konference neuvrščenih v Beograda ANDREJ ARKO ZAHVALA DAROVALCEM Krajevni odbor Rdečega križa Dol. Kamence se je vključil v akcijo za zbiranje materialne pomoči za od potresa prizadete kraje. Aktivisti so naleteli na veliko razumevanje naših ljudi, ki so v tej akciji prispevali 5.710 din in veliko oblačil. Izvedli so jo prizadevni aktivisti in mladi člani RK, ki so vedno pripravljeni pomagati ljudem v nesreči. Krajevni odbor RK Dol. Kamence se vsem, ki so v akciji sodelovali, iskreno zahvaljuje. Krajevni odbor RK Dol. Kamence Hitro do Ljubljane Do nedavnega je trajala vožnja z vlakom od Metlike do Ljubljane dobre 4 ure, kar je Belokranjce odvračalo od potovanja. Tudi po uvedbi motornih vlakov ni bilo dosti bolje. Z novim voznim redom, ki velja od 30. maja letos, pa je železnica vpeljala dva pospešena vlaka, ki sta skrajšala čas potovanja do Ljubljane za poldrugo uro. Žal mnogi Belokranjci še ne vedo za to ugodnost. Pospešeni vlak odpelje iz Metlike vsak dan (razen sobote, nedelje in praznikov) ob 5.32, iz Črnomlja ob 5,49 in iz Semiča ob 6.06 ter se ustavlja do Trebnjega na vsaki postaji. Od Trebnjega do Ljubljane pa nikjer več, tako da prispe na cilj že ob 8.05 uri. Ob povratku odpelje vlak iz Ljubljane ob 14.16, se do Trebnjega ustavi le na treh, nato pa na vsaki postaji. V Semič pripelje ob 16.26, v Črnomelj ob 16.36 in v Metliko ob 16.53. S tema motornima vlakoma je Belokranjcem storjena velika usluga, zato želijo, da bi vozila tudi v prihodnjih letih. V. D. ZLOBNOST PA TA,\A! Kaže, da J trideset let življenja v socialistični družbi še ni dovolj, da bi se otresli nevoščljivosti, škodoželjnosti in iz tega izhajajočega uničenja. Primer: Lani sem obnovil nekoliko hruškovega nasada in vinograda v Brezju pri Bojsnem. Toda nekomu rastoča drevesa niso bila všeč. Že kmalu po zasaditvi je prelomil dve hruški, kasenje pa poškodoval še druge, tako da se jih je precej posušilo. Decembra lani sem našel tri drevesca izpuljena in vržena stran. Tokrat se je neznani uničevalec rastlinja spravil nad vinsko trto- VINKO KRANJČIČ Globoko 39 Vlak bratstva in enotnosti je pripeljal na železniško postajo v Krškem. (Foto: Niko Jelčič) Praznični dan v Krškem 5. junij je bil za naše mesto pomemben dan. Najprej smo prisostvovali položitvi temeljnega kamna za novi Delavski dom, katerega je položil sekretar IK CKJ Stane Dolanc, potem pa smo učenci odšli na železniško postajo čakat „Vlak bratstva in enotnosti". Vlak je pripeljal dobre ljudi iz Srbije, pri katerih so slovenski izgnanci med drugo svetovno vojno našli zavetje. Učenci smo jih pozdravljali z zastavicami in transparenti. Po sprejemu bratov iz Srbije se je začel kulturni program, v katerem so nastopili pevski zbor „Viktor Parma" iz Krškega, zbor osnovne šo- ŠE: „DO NEUSMILJENOSTI PRAVIČNI ZAKONI" V zvezi s člankom ,,Do neusmiljenosti pravični zakoni", objavljenim v prilogi Dolenjskega lista z dne 10. 6. 1976, Občinska skupnost socialnega skrbstva — Center za socialno delo ugotavlja netočnost podatkov v izjavi tov. Ane Jaketič, ko navaja, „da je Center za socialno delo zaprosila za materialno pomoč, pismenega odgovora pa še do danes ni prejela." Center za socialno delo - Svet za varstvo otrok in družine smatra, da je potrebno seznaniti javnost z dejanskimi podatki: - Tov. Ani Jaketjč je bila z odločbo št. 565/56-226/62-5 v letu 1 1974 dodeljena družbena denarna pomoč v znesku 900 din mesečno za plačevanje rejniške oskrbe za mlad. sina Matjana. Z novo odločbo št. 241/56-226/62-5 z dne 21. 10. 1975 se je zvišala družbeno denarna pomoč ria 1.300 din. - Nadalje prejema tov. Jaketičeva 1.131 din družinske pokojnine in 245 din otroškega dodatka. - Tako tov. Jaketičevi prispeva družba za oskrbovanje in šolanje sina Marjana mesečno 2. {>7 din. Občinska skupnost socialnega skrbstva NOVO MESTO SODELOVANJE GRMSKE IN SEMlSKE ŠOLE Osnovna šola Grm ima v Semiču prijateljsko šolo. 10. junija smo bili šolarji povabljeni v Semič na srečanje grmskih in semiških športnikov. Učenci so tekmovali v rokometu, namiznem tenisu, streljanju in košarki. Srečanje se je končalo z malico in povabilom, naj semiŠki pionirji obiščejo grmske 29. septemora. v Semiču smo v spomin prejeli zastavico, mi pa smo semiše im pionirjem dali naše glasila LILIJANA KAPŠ Udeleženci republiškega prvenstva slepih v mnogoboju. Mlini niso več potrebni? Jez na Krki pri Škufčevem mlinu v Drašči vasi je desetletja zbiral vodo, da je poganjala mlinska kolesa, ki so dandanes le še turistična zanimivost. Številni turisti se sprašujejo, zakaj ta starodavni mlin več ne melje in kdo je odgovoren za popravilo jezu, ki ga je pred tremi leti porušila narasla Krka. Mlinski kamni, ki zdaj stojijo, so vsa leta zadnje vojne mleli žito za partizane. Borci so ob vsakem času dobili moko, ne da bi morali kaj plačati Mlinar je razumel težke čase, bil je na pravi strani marsikatera skupina borcev je pri njem našla varno zatočišče. Borci so mu hvaležni obljubljali, da se bodo po zmagi oglasili pri njem in se mu oddolžili le Jurij Dalmatin ob spremljavi godbe na pihala ter folklorna skupina iz Brestanice. Potem je vlak z obiskovalci krenil proti Mariboru. V Krškem je ostalo devet delegatov pobratene Bajine Bašte. S sprejema smo poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. IRENA URŠlC Jože Blatnik za dobra dejanja. Nihče pa ni nikoli prišel. Dandanes, ko imamo tako rekoč vsega dovolj, je mlin pozabljen, nihče se ne zmeni za popravilo jezu. Mlini res niso več potrebni? Ne gre le za Škufčev mlin, nedaleč od slednjega tudi stoji mlin zategadelj, ker je voda porušila jez. Prej sta mlina veliko prispevala za vodovodno skupnost in po mojem mnenju je ravno ta dolžna popraviti, kar je poškodovala voda. Odgovorni zaenkrat še kar držijo roke križem. Je kaj upanja, da bodo zavihali rokave in pomagali, da bi mlinski kamni spet zaropotali? JOŽE KOŽELJ Zagradec 3 V ponedeljek, 7. junija, se je na pokopališču v Soteski množica ljudi poslovila od mesarskega mojstra, zaslužnega borca NOV in neutrudnega družbenega delavca Jožeta Blatnika. Pokojni Blatnik je bil človek, na katerega se vedno lahko spomnimo le s hvaležnostjo in ponosom, človek, za katerega lahko mirne vesti rečemo, da je pot svojega življenja zaokrožil in prehodil v zvestobi narodu in revoluciji in ki na nobenem razpotju ni omahoval; trdno odločen in zvest nalogi, kateri je posvetil življenje, je stopal naprej. Življenje ga je izpričalo kot človeka v najplemenitcjšem pomenu besede. Rodil se je v družini kajžar-jev v Ponikvah pri Dobrepoljah in tako že kot otrok okusil trdo življenje. Oče ga je po končani osnovni šoli dal v uk v Ljubljano, kjer se je izučil za mesarskega mojstra. Samostojno je začel delati v Soteski. V tem predvojnem času je Jože Blatnik večkrat pokazal, da ima prirojen čut za človeka, delavca, proletarca. Ko je nastopil čas odločitve, druga svetovna vojna, je Blatnik vedel, kje je njegovo mesto. S hrano je podpiral prve partizane, za kar je moral na trnovo pot po italijanskih zaporih in taboriščih. Ob kapitulaciji fašistične Italije se je priključil partizanskemu odporniškemu gibanju v Italiji, po vrnitvi v domovino s III. prekomorsko brigado pa se je vključil v veterinarsko službo NOV. Svobodo je dočakal kot veterinarski referent 31. divizije. Po vojni je vsa leta sodeloval pri gradnji nove domovine in novega družbenega reda. Njegova preudarna odločna in poštena beseda je bila povsod cenjena. Za povojna prizadevanja in delo je bil večkrat nagrajen tudi z državnimi odlikovanji. Prvenstvo slepih 12. in 13. junija je bilo v Mariboru republiško prvenstvo slepih v plavanju in atletskem mnogoboju. V plavanju se je pomerilo 27, v atletskem mnogoboju pa kar 38 slepih iz večjih slovenskih mest, tudi iz Novega mesta. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini, v prvi so bili slepi, v drugi pa tisti, ki še malo vidijo. Prvi so v mnogoboju tekli na 60 m, drugi na 100 m, vsi so metali kroglo in medicinko; popolnoma slepi so skakali v daljavo z mesta, drugi pa z zaletom. Slednji so skakali tudi v višino. Dosežene rezultate so točkovali in posameznim tekmovalcem dodali še točke na starost in vrsto poškodbe. Prvo mesto v mnogoboju je osvojila ekipa Maribora, ekipa iz Novega fnesta pa je bila sedma. Posamezno jo se Novo meščani uvrstili takole: Goršak je bil deseti, Škrabec sedemnajsti in Zupanc osemnajsti, tekmovanja pa sta se udeležili tudi Nežka Eurlan in Marjana Rauh. Četudi je bilo tekmovanje slepih zelo zanimivo, si prireditve kljub lepemu vremenu ni ogledal nihče. Najbrž bi slepim pomenilo dosti več, če bi jih prišli bodrit, kakor pa da jih pomilujemo. IZTOK SELIČ OB 30-LETNICI OBNOVE BELOKRANJSKE PROGE OTOVAC - BUBNJARCI ★ OB 30-LETNICI OBNOVE BELOKRANJSKE PROGE OTOVAC - BUBNJARCI KDO PA SO TI MLADI FANTJE? ... Taka je bila belokranjska proga z mostovi vred, ko; so brigadirji začeli z obnovo. Letos proslavljamo 30-let-nico mladinskih delovnih akcij. V prvem in drugem letu obnove naše dežele so se razen lokalnih pojavljale tudi prve republiške mladinske akcije. Ena takih je bila obnova železniške proge od Otovca do Bubnjarcev v Beli krajini, ki je trajala od 3. julija do 7. septebmra 1946. Dragocena pričevanja o tem so se ohranila v petih biltenih „Oto-vac—Bubnjarci“, ki ga je izdajal sektorski štab brigad. Te biltene je ohranila tovarišica Meta Turk in jih poklonila novomeški Študijski knjižnici. TRI BELOKRANJSKE BRIGADE Inž. Vasja Zajc iz gradbenega vodstva uprave železnic in tehnični vodja obnove belokranjske proge je takrat zapisal, da od postaje Sela pri Otovcu do Bubnjarcev ob hrvatski meji ni bilo razen razmetane gramozne grede ničesar, kar bi spominjalo na progo. Partizani so po italijanski kapitulaciji progo uničili, da bi onemogočili vdor Nemcev na osvobojeno ozemlje. Vsi pragovi so bili odstranjeni in požgani, tračnice so bile razmetane in zvite, razstreljen je bil viadukt pri Otovcu, njegova železna konstrukcija pa vržena iz ležajev. Most čez Krupo v Gradcu je bil podrt, železni predalčni most prek Kolpe v Bubnjarcih razstreljen in vržen v Kolpo. Bela krajina je bila brez železnice, odrezana od sveta. Uprava železnic je pričela obnavljati progo v neizmerno težkih razmerah, zato je zadovoljna sprejela ponudbo štaba mladinskih delovnih akcij za Slovenijo, da je mladina pripravljena pomagati. Za izvedbo akcije sta bila zadolžena okrožna odbora Ljudske mladine Slovenije v Novem mestu in v Ljubljani. Progo v Beli krajini so obnavljale tri brigade. Imenovali so jih belokranjske, sicer pa so nosile imena slovenskih narodnih herojev. Novomeško okrožje je zastopala dolenjska mladina iz okrajev Novo mesto, Trebnje, Kjrško, Črnomelj in Kočevje. Brigada se je imenovala I. belokranjska brigada Franca Rozmana - Staneta. Ljubljansko okrožje sta zastopali II. belokranjska brigada Toneta Vidmaija-Luke, v kateri je bila mladina gorenjskih mest in vasi, ter III. belokranjska brigada Staneta Semiča - Dakija, ki jo je sestavljala pretežno mladina iz Notranjske. Stanetova brigada se je naselila v barakah nekdanjega Glavnega štaba NOV in POS Slovenije v idiličnem gozdičku blizu vasi Sela pri Otovcu. Del brigade je najprej očiščeval prostor pod porušenim viaduktom, kjer je moral premetati 192 kubikov kamenja, da je lahko gradbeno podjetje Gradis začelo obnavljati most. Razen tega so mladinci in mladinke pripravili teren, da so z železniške postaje lahko prevažali potreben gradbeni material, ki so ga pretovarjali iz železniških vagonov na kamione. Po tej poti so pripeljali tudi težak stroj za ravnanje tirnic na zgrajenem delu proge onkraj viadukta. Ko je bila ta brigada preseljena v Metliko, je obnavljala progo od Bubnjarcev proti Metliki. Lukova brigada je bila najprej nastanjena v prostorih gimnazije v Črnomlju in je obnavljala progo proti Primostku, po premestitvi v Primostek pa je Lukova brigada delala na odseku proge proti Gradcu. Dakijeva brigada je sprva domovala v prostorih starega gradu v Gradcu in je opravila očiščevalna dela na mostu prek Krupe in gradila progo v smeri Gradac-Primostek. Sektorski štab, ki je usklajeval delo vseh brigad, pa jc bil nastanjen v Črnomlju. Vodil ga je komandant Drago Seliger, njegov namestnik pa je bil J6že Legan. „MINOČEMO DOMOV. . V vsaki brigadi je bilo približno 200 brigadirk in brigadirjev, tako da je bilo na progi skupno okrog 600 mladih ljudi. Vsaka brigada je imela štiri čete, te pa desetine. Ker je fizično močnejša mladina že prej odšla na progo Brčko - Banoviči, so bile te tri brigade sestavljene pretežno iz telesno šibkejših fantov in deklet. Med njimi je bilo tudi 50 otrok, starih manj kot 14 let, 27 jih še ni dopolnilo 16 let, medtem ko so v vseh brigadah prevladovale mladinke. Posebej bi rad omenil dogodek, ko je prišlo pravzaprav do upora. Po nalogu Glavnega odbora LMS je sektorski štab brigad hotel poslati 50 pionirjev, ki še niso bili 14 let stari, v razne počitniške domove na Gorenjsko. Večina se jih je uprla. Ker vse prepričevanje ni nič pomagalo, jim je štab dovolil ostati v brigadah, vendar s pogojem, da bodo opravljali samo lažja dela. Tudi temu se je uprl dobršen del najmlajših brigadirjev in nas spravil v zadrego. Kmalu zatem smo morali prenekaterega od njih proglasiti za udarnika, veliko pa je bilo pohvaljenih, ker so presegali postavljene norme. NORME SO PADALE Ko so se brigade pojavile na deloviščih, so domačini s tehničnim vodstvom vred zmajevali z glavami. Malo jih je verjelo, da bodo ti otroci zgradili progo v določenem roku, ki so si ga zastavili - v dveh mesecih. Dvom in nezaupanje pa sta kmalu splahnela. Že prvi dopoldan je polovica Stanetove brigade opravila ob vznožju viadukta Otovec očiščevalna dela, za katera je tehnično vodstvo predvidelo tri dni. Mladina je delala v zelo težkih razmerah. Prebivala je v pretesnih prostorih. Hrane ni bilo dovolj, saj je vsak dobil komaj 60 gr kruha na dan. Vodo so morali prekuhavati. Tudi sadja in zelenjave je bilo prve tedne premalo. Neprestano je primanjkovalo pragov, ploščic za pritrjevanje tirov, gradbenega materiala in orodja. Ker ni bilo dovolj prevoznih sredstev, so hodile nekatere brigade v začetku tudi po 7 km daleč delat. Šele pozneje smo dobili za prevoz nekaj kamionov. Brigadirji so delali v hudi vročini. Okrog poldneva, ko je bila pripeka najmočnejša, so šibkejši omedlevali. Tudi po 15 takih primerov je bilo v enem dnevu. Da bi se temu izognili, so začeli delati namesto ob 6. uri že ob štirih zjutraj. Vsem težavam navkljub pa je delovni zanos mladine iz dneva v dan naraščal. Norme so padale. Sektorski štab mladinskih delovnih brigad je moral kmalu pohvaliti Antona Zakoška, ki je v šestih urah napravil 6,5 tirnega polja namesto določenih 5 m. Franc Gričar jc na primer spodbil na dan 14 pragov namesto 12, Zinka Glinšek je namesto 1,75 m gramozirala 10 m proge na dan. Slava Majcen je napravila namesto 40 lukenj za montažo tirnic 140 lukenj. Valentin Oražem je v 6 urah montiral 14 m tračnic namesto 5 m; Franc Jereb pa je v določenem času montiral 12 m proge. Dalje je Darij Erznožnik presegel normo pri gramoziranju proge za 200 odst., Kristl Ogris je izkopal 71 m jarka namesto 30 metrov. Drago Šlibar je izkopal namesto 4,5 kar 9,5 gramozne grede, Mirjam Rijavec pa je prepeljala 111 samokolnic namesto 60. Srečko Vehovec je namesto 40 izvrtal 180 lukenj za montažo tirnic, Jože Klobučar je izvrtal 160 lukenj, Anton Sernec pa je z eno samo levo roko zvezal v 6 urah 90 metrov tira namesto 45 m. Referent za kulturo v brigadi je bil Lojze Krakar, katerega je vse to tako prevzelo, da je napisal več pesmi: Gozdu v slovo, Proga raste in še nekaj drugih. Takih, ki so vneto podirali postavljene norme, je bilo vedno več. Tekmovalno vzdušje je še naraslo, ko je I. prekmurska brigada Štefana Kovača, ki je regulirala Pesnico, napovedala vsem delovnim brigadam v Sloveniji tekmovanje v fizičnem, kulturno-prosvetnem in fizkultur-nem delu, na področju higiene, administracije in statistike. Glavni odbor LMS pa je obljubil najboljši brigadi tekmovalno zastavico. Zgodilo se je, da je 5. četa III. brigade priredila kulturno prireditev v Dobravicah. Razpoloženje med vaščani in brigadirji je doseglo višek, ko je proti večeru komandant Igor zaukazal zbor čete in- so brigadirji domačinom obljubili, da ne gredo spat, temveč na delo. Ob mesečini so prenesli 100 pragov 300 m daleč, naredili zasilni most čez vsek, povezali tračnice v dolžini 75 metrov. V taborišče so se vrnili šele okrog polnoči. VSE TRI BRIGADE UDARNE Ko je bilo obnovljene 14 km proge, je šlo domov okrog 100 brigadirjev dijakov, ki so imeli popravne izpite. Eden teh je kasneje pisal svojemu komandantu nekako tako: „Pogrešam življenje v brigadi, svojo brigadirsko čast pa bom branil tako, da bom uspešno opravil popravni izpit. Naslednje leto bom pri pouku marljivejši, da bom lahko dlje ostal v brigadi." Več kot 50 najboljših brigadirjev je iz Bele krajine odšlo še v tretjo izmeno na progo Brčko-Banoviči, nekaj pa jih je iz raznih vzrokov šlo domov. Na progi je ostalo le okrog 400 brigadirk in brigadirjev. Če so hoteli ostati v vrstah tekmovalcev, so morali še povečati delovno storilnost. To jim je temeljito uspelo. Stanetova brigada, ki je prej izgotovila 70 metrov proge na dan, je potem obnovila po 300 metrov proge. Enako se je dogajalo tudi v Lukovi in Dakijevi brigadi. 25. avgusta 1946 je Glavni odbor LMS izdal odlok, s katerim je proglasil Dakijevo brigado za udarno, Stanetovo in Lukovo pa je za uspešno delo pohvalil. Proga je bila 7. septembra obnovljena. Ob slavnostnem zaključku delovne akcije 8. septembra 1946 v Črnomlju je bil razglašen sklep, da sta tudi I. in II. brigada proglašeni za udarne, III. brigada, ki si je ta naslov priborila že prej, pa je dobila prehodno zastavico. Za udarnike je bilo proglašenih 47 brigadirjev, pohvaljenih pa je bilo 35. Tako so mladinske delovne brigade v dveh mesccih obnovile 19,600 metrov proge. Mladinci in mladinke ter pionirji so v tem času opravili 154.217 delovnih ur, naložili, razložili, prenesli in položili so 19.550 pragov, 17.550 m tirnic, od katerih so morali 979 tirnic še ravnati. Vzdolž proge so čistili gramozne grede, zasipali tir z gramozom, ga dvigali in pobijali, naravnavali in likali gramozne grede. Očistili so 16.723 m jarkov in 9.203 m^ pobočij. Razen tega so nakladali, razkladali na desetine ton cementa, na stotine kubikov gramoza, kamenja in lesa. Številke so sicer suhoparne, vendar je v njih skrito nemalo dela, znoja, žuljev in prave delovne zavesti. MITINGI, PREDAVANJA Brigadirji niso samo fizično delali, prosti čas so plodno uporabili za politično, kulturno-prosvetno, športno in strokovno izpopolnjevanje, vso skrb pa so posvečali tudi higieni. Brigadirji so se pogosto sestajali na konferencah, kjer so kritično in samokritično reševali odprta vprašanja. Tudi tehnično vodstvo je vsak teden organiziralo strokovna predavanja o gradnji železniških prog. Medtem pa je politična vzgoja potekala po programu, ki ga je izdelal Glavni odbor LMS. Tako so se brigadirji seznanili z osnovnimi zakonitostmi družbenega razvoja, z zgodovino SKOJ in KP, s statutom LMS in OF ter z ustavo FLRJ. Ob tem pa so obravnavah še tekočo idejno in politično problematiko. Iz ohranjenih biltenov je razbrati, da jih je tedaj močno prizadel boj za priključitev Slovenskega primorja k Jugoslaviji. Na to temo je bilo napisanih tudi več pesmi (Milena G.: „Sužnji smo bili“; Lojze Krakar: ..Primorskim bratom"; Franci Kožuh: „Ne ganemo se s preže"; Majda Vrbole: ,.Hočemo Trst“, „Klic bratom" itd.). Leposlovje in dnevno časopisje so brigadirji brali posamič, velikokrat pa v bralnih krožkih. Razen tega so tako imenovani agitatorji obiskali več kot 30 belokranjskih vasi in pomagali tamkajšnji mladini v aktivih LMS, zbirali so prijave za gradnjo proge Brčko-Banoviči in za Titovo gardo. Na kulturno-prosvetnem področju je spočetka delalo le malo mladine; največ je bilo takih, ki so se s tem bavili že pred prihodom v brigade. Kasneje so štabi brigad osnovali kultumo-prosvetne svete, v katerih so bili vključeni referenti za stenski časopis, za dopisništvo, dramsko delo in pevske zbore. Tako je bila kmalu v tovrstno dejavnost zajeta skoro vsa mladina. Vsaka četa je imela svojo igralsko družino. Te so priredile v belokranjskih vaseh 39 prireditev in 2 igri. Trikrat so vse brigade pripravile skupno prireditev, na katere so bili vabljeni tudi domačini. Vsakokrat je bil stik z belokranjskimi ljudmi prisrčen in tovaj riški. Ko je Dakijeva brigada organizirala kulturno prireditev v Ziljah, je naslednji dan prišel na sektorski štab v Črnomelj več kot 70 let star možakar in s solzami v očeh pripovedoval, da ne more pozabiti lepe prireditve. Rekel je, da bi sam rad pomagal mladini in da mu je bilo hudo, ko so med vojno progo podirali, vendar je zaupal OF, da bo proga po osvoboditvi obnovljena. NIC NI BILO PRETEŽKO -Imena večine brigadiijev in brigadirk niso več znana. Morda se bo kdo prepoznal? Na tej sliki pa je Novo-meščanka Marjeta Turk. Takrat ji še ni bilo 16 let, danes je zdravnica, specialistka za otroške bolezni. Da pa bo to naredila mladina, ne bi verjel, če tega sam ne bi videl. Ob večerih so imeli brigadirji ustne časopise ob tabornih ognjih, potem pa so tudi sproščeno zapeli in zaplesali. Vsaka brigada je imela svojo himno. Spesnili so jih Lojze Krakar, Vlado Mlekuž in Franci Poznik. Brigadirji so spesnili še okrog 30 pesmi, ki so bile objavljene v biltenih, pisali so igre in zborne recitacije. Vsaka brigada je izdala najmanj 30 stenčasov itd. Prav tako so bili po brigadah ustanovljeni risalni krožki, ki jih je vodil Igor Pleško. Tudi na področju fizkulture v začetku v brigadah niso poznali drugega kot „zaijatko“, jutranje proste vaje. Kmalu pa so se začeli ukvarjati z odbojko, nogometom in drugimi športnimi panogami. V nogometu so se nekajkrat pomerili z mladino Metlike in Črnomlja, veliko mladih se je pripravljalo na tekmovanje ZREN, v Lukovi brigadi, ki je imela taborišče v Križevski vasi, pa so se vsi brigadirji naučili plavati. V vseh brigadah so imeli vojaško vzgojo, pri kateri so vadili predvsem sestavljanje in razstavljanje puške. Z JERBASI NA OBISK Delovne brigade so bile najtesneje povezane z belokranjskim ljudstvom, ki jih je medse sprejelo tako kot med vojno partizane. Belokranjske žene so prinašale v brigado razne priboljške. Ni bilo vasi, ki pri tem ne bi sodelovala. Samo Metlika je z okolico vred zbrala okrog 4.000 kg raznih živil. Brigade so za hrano in oskrbo porabile skupno 620.000 dinaijev, toliko je torej takrat stala državo obnova skoro 20 km belokranjske proge. Strokovno vodstvo je izračunalo, da i jih dela, opravljena z rednimi delavci, stala najmanj 1,680.000 takratnih dinaijev. Mladinske delovne brigade so torej prihranile skupnosti nad 1 milijon dinaijev. Čeprav je bil prihranek za državo v obdobju povojne obnove še kako pomemben, je bilo še pomembnejše dejstvo, da si je vsa mladina na progi pridobila delovnih navad, da se je izobrazila in fizično okrepila ter postala zavesten dejavnik za nadaljnjo obnovo dežele in izgradnjo socialističnih odnosov med ljudmi. MILAN PEROCI „ČE HOČEMO BITI NAJBOLJŠI, MORAMO NAREDITI ŠE VEČ ..Na brigadnih ko.iferencah (na sliki) so brigadirji kritično ocenjevali svoje delo, pri tem pa nenehno poudarjali,daje potrebno še hitreje in bolje delati. POČITEK OB BRANJU — Utrujeni od fizičnega dela so brigadirji popoldne posedli v gozdiček ali k reki. Imeli so bralne krožke, nekateri so pisali pesmi, prozo ali pa so se pripravljali za večerni nastop pred občinstvom. V NEDELJO REFERENDUM NA SENOVEM V NEDELJO REFERENDUM NA SENOVEM V NEDELJO REFERENDUM NA SENOVEM V NEDELJO REFERENDUM NA Družbeni center za lepši jutri mladega rodu Občani krajevne skupnosti Senovo so sklenili s samoprispevkom zgraditi družbeni center za razmah kulturnega življenja, šolske telesne vzgoje in rekreacije občanov. — Svojo pripravljenost bodo potrdili z glasovanjem v nedeljo, 20. junija ! i I S I ■i Gospodarski in komunalni razvoj sta v zadnjih desetletjih vtisnila Senovemu pečat urejenega kraja. Zrasli so novi obrati (Lisca, Metalna), novi stanovanjski bloki, trgovine, otroški vrtec in drugi objekti, napravljeni so bili vodovodi v okoliških vaseh, katere so boljše ceste zbližale s krajevnim središčem. Ob vsem tem pa so ljudje čutili, da nekaj manjka, da so prikrajšani za razmah kulturnega življenja in športnega udejstvovanja. Zaradi tega so sklenili zgraditi kulturni dom s samoprispevkom. Poslopje družbenega centra, ki ga nameravajo zgraditi na Senovem in ga delno financirati s samoprispevkom občanov, bo racionalno združevalo prostore za več namenov. V domu bo velika dvorana za kulturne prireditve, manifestacije, proslave, ki jo bodo učenci osnovne šole uporabljali tudi kot telovadnico. V njem bo dobila nove prostore krajevna knjižnica, glasbena šola, DPD Svoboda, rudniška god- ba na pihala in društva za s svoje aktivnosti. Vse to naj ^ bi po sedanjih računih velja- s lo okoli 12 milijonov dinar- ^ jev. Polovico te vsote naj bi S zagotovili iz komunalnega ^ sklada, na kar bi prispevali £ enaka deleža izobraževalna s skupnost in občani s samo- * prispevkom, za katerega se s bodo v nedeljo odločali na ^ glasovanju. Samoprispevek S se bo stekal tri leta, od 1. ^ avgusta letos do 31. avgusta * 1979. Zaposleni bodo pri- ^ spevali po 1,5 odstotka od * neto osebnih dohodkov, ^ upokojenci z več kot 2.000 ^ dinarji dohodka po 1 odst., ( obrtniki 1,5 odst. od davčne J osnove in kmetje po 3 od- ^ stotke od katastrskega do- ^ hodka. Iz naslednjih objav obča- * nov, ki jih preveva velik * optimizem o uspehu referen- ' duma, se boste lahko prepri- s > čali o veliki pripravljenosti ^ prebivalcev, da bodo s svoji- s mi prispevki podprli graditev ^ novega družbenega centra in J kulturnega hrama na Seno- ^ vem. * l „DAM ŠE TISOČ DIN!" FRANC JURIČIČ, upokojenec s Senovega, ki je bil 27 let bagrovodja v rudniku in 50 let pevec pri pevskem zboru zagotavlja: „Razen samoprispevka dam še 1.000 dinaijev dodatnega deleža za novi družbeni center, saj na Senovem za kultumo-prosvetno dejavnost ni prav nobenih prostorov. Pevske vaje imamo v stavbi krajevnega urada, kjer je vse tako skromno in tesno. Sam najbrž ne bom dolgo užival udobja novih prostorov, toda gre za mladino. Čeravno sem v letih, sem rad med mladimi in se veselim z njimi. ke. Mladim je nujno potrebno tudi športno udejstvovanje. Zelo pogrešajo telovadnico, ker jo šola ne premore, v novem kulturnem domu pa bi lahko vse to združili.11 AKCIJA SOLIDARNOSTI IGOR DOBROVNIK, predsednik krajevne konference SZDL na Senovem in vodja tozda konfekcija Lisca na Senovem: „Tukaj živim štiri leta. Naš kolektiv se je 100-odstotno izrekel za referendum. Politično ozračje je izredno dobro, čeprav je taka akcija pri nas prvič. Če jo bomo uspešno izpeljali, je to zagotovilo, da bomo v Če sem med njimi, sem tudi sam mlad. Zatorej sem prepričan, da bomo za novi družbeni center prispevali vsi, ne toliko zase, kot za naše otroke in vnu- prihodnjih letih še marsikaj napravili s skupnimi močmi, s čutom za solidarnost v krajevni skupnosti. Referendum je izraz pripravljenosti vseh občanov, akcija solidarnosti, ki je tudi edina pot do ciljev, kakršne smo si postavili v svojih programih. Želim, da bi se vsi volilci zavedali pomembnosti glasovanja in opravili svojo državljansko dolžnost v skupno korist vsega prebivalstva." „DAL BOM VEC, KOT JE TREBA" MIJO GUNJILAC, čevljarski obrtnik na Senovem: „Zanimajo me vsi problemi kraja, v katerem živim zdaj trinajsto leto. Prav zato podpiram odločitev za referendum. Prepričan sem, da je zgraditev družbenega centra nujno potrebna, saj potrebujemo svoj dom za več namenov, za kulturne prireditve, za telesno vzgojo šolaijev, za rekreacijo, za družbenopolitično udejstvovanje, za delo godbe, za pevske vaje ipd. Prireditve smo imeli doslej največkrat v kinodvorani, ki je majhna in mrzla, ali pa v dvorani osnovne šole, ki služi obenem za telovadnico. Na Senovem tudi nimamo prostora za razvedrilo, za silvestrovanje in druge družabne prireditve. Prav zato sem sklenil prispevati za novi dom kulture več, kot bo znašal obvezni del samoprispevka, če ga bomo izglasovali. Prepričan sem, da bo referendum uspel, ker se vsi zavedamo, da bo naš kraj potem več vreden." DA" ZA BOLJŠI JUTRI JOŽE PETERKOC, predsednik koordinacijskega odbora za izvedbo referenduma: „Smatram, da sta pripravljenost in zavest naših krajanov takšna, da ne bo med nami nikogar, ki ne bi izpolnil svoje obljube, izražene na zborih občanov, ko so ti poudarjali, da bi morali zgraditi tak center že pred 30 leti. Kultura nam- reč v teh desetletjih na Senovem ni nič pridobila, kljub temu da se je krajevna skupnost gospodarsko in komunalno precej razvila. Prepričan sem, da se bodo vsi volilci udeležili referenduma in glasovali za boljši jutri naših otrok." / BREZ IZJEME „ZA" JOŽF. RADEJ, predsednik sveta krajevne skupnosti Senovo: „Na odlično uspelih zborih občanov smo doživeli precej priznanj in tudi kritike, da prihajamo s programom za graditev družbenega centra s tridesetletno zamudo. Izraženo je bilo prepričanje, da bo ta objekt namenjen predvsem naši mladini, saj ga bo ta uporabljala kar 60-odstotno, razen tega bo zadovoljeval vse člane Svobode in športnike, zato pričakujem, da bo referendum za samoprispevek popolnoma uspel, in se že danes zahvaljujem vsem krajanom, ki bodo glasovali zanj. Upanje mi daje velika pomoč mladine in družbenopolitičnih organizacij. Okoliške vasi so se prav tako soglasno izrekle za razpis referenduma, saj pričakujejo, da bo no- vi družbeni center tudi njihov objekt, s katerim jih bodo zbliževale modernizirane ceste in boljše avtobusne zveze." ŠOLARJEM TELOVADNICO! LOTI PAVLIČ, predstavnica pionirske organizacije v osnovni šoli na Senovem, in IRENA SIMONI-ŠEK iz šolskega novinarskega krožka: „Imeli bomo novo, veliko telovadnico z merami rokometne dvorane. Z mrežami jo bomo lahko razdelili na tri dele in dobili tri telovadnice oziroma tri košarkarska igrišča. Tri skupine bodo na njih lahko istočasno telovadile. Sfenovski šolarji smo dobri v vseh športnih panogah. Pri tekmovanju šolskih športnih društev smo dosegli lani peto mesto v Sloveniji, predlanskim pa drugo. Letos imamo vse možnosti za uvrstitev v slovenski vrh. Naša šolska telovadnica je tesna, uporabljamo jo za kulturne prireditve, predavanja, gostovanja in ob takih priložnostih moramo vsakokrat umakniti telovadno orodje na hodnike. S tem poškodujemo stene, orodje in še veliko časa izgubimo, razen tega je telesna vzgoja zaradi drugih prireditev okrnjena. Veselimo se, ker bo šolsko športno društvo imelo poslej normirana igrišča in ker bomo lahko'imeli vse družabne šolske prireditve skupaj, ne ločeno po razredih kot doslej. Privoščili si bomo lahko gostovanja lutkovnih in drugih gledališč, katerih do sedaj zaradi neustreznega odra nismo mogli povabiti v našo sredo. Sedanja telovadnica je zasedena od šestih zjutraj do sedmih zvečer, zato za rekreacijo odrasli sploh ne pridejo na vrsto. V novi bo vse drugače, lepše, svetlejše, prostornejše." ,,ZA", KER NAS IMATE RADI METKA MACUR, predstavnica pionirskega odreda, in JOŽE BAN, predstavnik mladinske organizacije v osnovni šoli na Senovem: „S potrebami po vsestransko uporabnem družbenem centru v našem kraju se učenci že dolgo precej seznanjamo. Naši učenci v rudarski godbi, v glasbeni šoli in knjižnici občutijo utesnjenost pri svojem izven-šolskem udejstvovanju. Glasbena šola se stiska v poslopju krajevnega urada, kjer je zelo malo prostora in kjer se moramo drug drugemu umikati. V novem domu bo godba svobodneje zadihala, glasbena šola bo zaživela v novih pogojih in tudi knjižnica se bo lahko razmaknila. Tovarišica ravnateljica nas je tudi temeljito seznanila s pomenom družbenega centra, za katerega bodo naši starši in drugi občani glasovali na nedeljskem referendumu. V šoli bomo imeli zdaj že drugi roditeljski sestanek, otroci pa smo tudi pismeno seznanili starše, za kakšne namene gradimo ta družbeni objekt. Razmnožili smo objave iz Dolenjskega lista in jih pokazali staršem, starim staršem, tetam in stricem, pa tudi bližnjim sosedom. Tako zdaj natanko vedo, za kaj bodo prispevali denar iz svojih žepov. Ta teden smo napisali tudi pozivnice za volilce. Predtem smo pisali spise in risali bodoči družbeni center, pred glasovanjem pa bomo glasovalnice raznosili volil-cem na domove. Jutri bomo pisali še zadnje spodbudne parole, v soboto pa okrasili naš kraj. Po trije šolarji bomo nato v nedeljo pred volišči vsakemu volilcu pripeli spominček, na katerem bo zapisano: ..Glasovali ste ,ZA‘, hvala!" Verjamemo v uspehu referenduma, ker nas imajo odrasli radi, ker vsi vedo, da bo naš kraj z družbenim centrom ogromno pridobil." Ali krošnjarji res odirajo kupce? Po sledeh anonimnega pisma o krošnjarstvu in krošnjarjih „Pisec anonimnega pisma piše popolnoma resnično. Žal se danes resnici in pravici nič ne veijame, ker je vse pokvarjeno in podkupljeno/1 nam je tokrat napisal drugi anonimni (nepodpisani) pisec, ki se oglaša zaradi naših člankov o ribniških krošnjarjih, posebno še zaradi zadnjega „Noč ga prinese in odnese“. Suhorobarstvo in kro-šnjarstvo je pač tradicija v tej občini, zato je povsem razumljivo, da vse občane zanima, kako bosta izdelovanje suhe robe in prodaja oziroma krošnjarjenje urejena. Prisluhnimo, kaj pravi še nepodpisani pisec, ki je pismo oddal na pošto v Sodražici: ANONIMNEŽ NAM VLEČE KOPRENO Z OCl „Srce me boli in ne morem se zdržati, da ne bi dal k vašemu članku pripombe in vam potegnil koprene z oči. Ce ne bi krošnjarji toliko zaslužili, bi se mlajši gotovo zaposlili, 'ker so imeli dovolj priložnosti. So pa dobro preračunali. Ce ne bi tako storili, ne bi danes imeli dveh avtomobilov, novih, sodobno opremljenih hiš. Vi ste pa tako naivni, da se greste informirat k takim, ki niso nič boljši od teh špekulantov. V vašem listu ste v začetku leta poročali o njihovih davčnih napovedih. Se vam ne zdi, da so bile smešne, s^j niso dosegle niti vsote, ki jo zasluži v enem letu bolj slabo plačan delavec. Ali se je komu skrivil las za lažno napoved? Svetujem vam, da se o vsem tem pozanimate v trgovini „Spominkar-stvo" ali kakšni drugi, ki prodaja suho robo. Boste videli, da vam bodo povedali, kako krošnjarji odirajo ljudi po svetu. Ce bi bilo po moje, bi prodajo z avtomobili ukinil. Naj gredo po svetu z vozovi ali krošnjo, saj se bo le tako ohranila stara tradicija! Povem vam, da proda krošnjar žlico, za katero je dal dinar, kar za tri dinarje. Vse je pri njih najmanj le enkrat dražje kot v trgovini. Je pa znano, da ima trgovina zelo velike stroške z najemnino za poslovne lokale in skladišča, razen tega mora plačevati še 24-odstotni zvezni davek. Vse to dajo krošnjarji v svoj žep. Omenjate tržno inšpekcijo. Kaj inšpektor ve, koliko stane krošnjarja roba? Tržna inšpekcija kontrolira le trgovine, kjer je v glavnem vse kolikor toliko pošteno. Svetujem vam, naj vaš novinar neopaženo prisluškuje krošnjarju, ko prodaja strankam, pa bo dobil sliko, kako odira ljudi. Največji revež pa je kmet, če ni v družini nobenega redno zaposlenega. Pri mleku ga goljufajo za količino in tolščo, pri živini pa za klav-nost Živine ne tehtajo, potem pa mu plačajo, kolikor hočejo. Zato pa se bolj pozna napredek pri mesarjih. Anonimno pišem zato, ker bi me prizadeti sicer raztrgali.” DRAGO JE PLAČAL PIPO Po pišč e vem nasvetu smo najprej obiskali „Spominkarstvo“, kjer nam Ribniški občani vedo povedati, da imajo nekateri krošnjarji po dve hiši in po dva avtomobila, da odirajo oziroma goljufajo kupce, da so celo na občini špekulanti, itd. Nihče pa ne pove imen, kdo so ti, ki goljufajo, izkoriščajo, špekulirajo. Imena so tajna! Na sliki: ribniško Spominkarstvo, ki mu tudi zmanjkuje spominkov in suhe robe, ker gre ta roba v prodajo pač po raznih kanalih. je tovariš Eranjo Matoh povedal: „Neznani pisec pisma ima v marsičem prav, v marsičem pa tudi ne. Resje, da nam nekateri krošnjaiji ne delajo časti. Nedavno se je oglasil v naši trgovini neki Celjan, ki se ni mogel načuditi, da imamo pri nas pipe za sode po 11 do 13 din, on pa je kupil tako pipo od nekega Ribničana na trgu v Celju za 50 din. Res je tudi, da avto rabi bencin, se pravi, da je prevoz drag, da je treba plačati mesto za stojnico, da je krošnjar zdoma ves dan, in ne le osem ur, da mora biti podjeten, da mora pogosto delati za dva in še jezik mora imeti namazan, sicer ne bo ničesar prodal. Res je tudi, da ima neki krošnjar ne le dva, ampak tri avtomobile, če ne celo štiri. Vendar tudi vemo, da dela ves dan, da prihaja kasno zvečer domov in kljub temu spet zgodaj zjutraj odrine na pot, če sluti zaslužek. Skratka: je garač. Zdaj pa primerjajmo še zaposlene v podjetjih, in to ne le po davčnih napovedih, ampak tudi po delu. V naših podjetjih ljudje delajo osem ur. Vendar bi za mnoge lahko rekli, da le hodijo v službo oziroma da v službi počivajo in marsikdaj, da tudi slabo delajo. Res pa je tudi, da med izdelovalci suhe robe niso vsi enako dobri. Poznam nekoga, ki izdeluje tako slabo robo, daje ne bi maral, če jo da za pol ali še za več ceneje. In prav ta najbolj tolče po krošnjarjih, kakšni so." Znani turistični delavec in vodič tovariš Arko iz Ribnice, ki je poslušal razgovor, je dodal: „Moj svak, ki je delal 8 let v Nemčiji, je tudi povedal, da zaposleni v naših podjetjih zelo slabo in malo delajo. Marsikateri pa dela oziroma šušmari še popoldne, drago zaraču- nava uro in vse to je njegov čisti dobiček, saj ta dohodek ni nikjer zapisan in zato tudi ni obdavčen ... Povem naj še, da naši rojaki, ki prihajajo na obisk iz Amerike, vedno trdijo, da imamo mi tu Ameriko." LUKNJE PRI OBDAVČITVI Z odkupom suhe robe se ukvarja tudi Kmetijska zadruga Ribnica. Tudi nanjo leti nekaj pripomb iz anonimnega pisma. Direktor KZ Jože Benčina je na pismo in naša vprašanja odgovoril tako: „Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prometom suhe robe, niso v enakopravnem položaju s krošnjarji. Delovna organizacija lahko kupuje suho robo le od druge delovne organizacije ali obrtnika, se pravi, da je ves njen promet evidentiran. Krošnjar pa lahko kupi še od zasebnega izdelovalca in se lahko izogne plačilu davka, saj je krošnjarje težko kontrolirati. Če ne bi bilo davka na čiste spominke, potem bi bili mi v enakem položaju s krošnjaiji. Sicer pa bi morali najti neki pravični sistem obdavčitve. Če je to mogoče v drugih državah, potem bi moralo biti tudi pri nas. Sumi zaradi goljufij pri mleku so vedno, vendar teh goljufij ni. Tudi pri odkupu živine je vse v redu. Pri odkupu je res več ne tehtajo, ampak šele po zakolu meso. Vendar vsak lastnik živine lahko prisostvuje zakolu in tehtanju mesa. Nekateri so sc te pravice že poslužili in se prepričali, da vse v redu poteka. Bolj sumljivo je lahko le pri zasebnih mesarjih. Odkupa na živo vago ni več. Zdaj dobi kmet plačano le meso. Ta sistem je boljši od prejšnjega za tiste, ki prodajajo dobre Živah, slabši pa za tiste, ki so žival dobro nakrmili le, kadar so jo prodali, da je več tehtala." Pogovarjali smo se še z nekaterimi, ki pa niso želeli, da bi njihove izjave zapisali V glavnem so poveda- li podobno, kot smo zvedeli v Spo-minkarstvu in KZ, vendar so bolj pretiravali v eno ali drugo stran. Predlog, naj bi prisostvovali „sku-benju" kupcev, smo lahko le delno uresničili, in sicer na novomeški tržnici. Pri prodajalki suhe robe iz ribniške občine - imena nismo zvedeli -smo kupovali lesene ročaje (obroče) za ženske torbe oziroma cekarje. Prodajalka je hotela za najmanjše 30 din, ko pa je zvedela, za kaj gre, je prodala največje za 20 din (par). V ribniškem Spominkarstvu je par takih obročev po 21 do 28 din par. Prodajalka je začela tožiti, da nihče ne ve, kako krvavo je krošnjarjev dinar zaslužen. Stojnico je morala postavljati že zgodaj zjutraj. Padal je dež. Bila je vsa premočena. Pri sosedi si je sposodila jopico, da je imela vsaj nekaj suhega na sebi. ZAKAJ NE ODKRITO Ob zaključku naj ponovno poudarimo, da nepodpisana pisma niso v čast ne tistemu, ki jih piše, ne družbeno-političnim organizacijam, ki niso dovolj storile, da bi se občani otresli strahu pred posledicami za svoje pripombe. Krepitev samoupravljanja in uresničevanje ustave nista združljivi z anonimnostjo oziroma anonimnim delovanjem delovnih ljudi in občanov. Anonimno pisanje ni lepa čednost tudi za to, ker je anonimnež strahopetnež, ki neznan in skrit strelja s svojimi puščicami iz zavetja na krive in nedolžne. V pravi boj si ne upa, pač pa pošilja druge po kostanj v žerjavico. Njega je škoda, da bi ga prizadeti raztrgali, škoda pa ni novinarja (in drugih), ki se mora vsak dan znova in znova spopadati za koristi delovnih ljudi in občanov, tudi anonimnežev. JOŽE PRIMC f PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE GRADNJA ŽALEC Probleme današnjega časa ENERGETSKO KRIZO ONESNAŽEVANJE OKOLJA VARČEVANJE REŠUJEJO Schiedel — YU — dimniki Schiedel - YU - ZRAČNIKI Schiedel — YU — jaški za smeti Schiedel — YU — odprti kamini Montažne troprekatne greznice STIBO termoblok STATIK montažni stropovi NAS PROIZVODNI PROGRAM SCHIEDEL — YU — DIMNIK je troplasten dimnik. Porabi do 40% manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov šamotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasa-jevanjem in toplotno obstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik zato cenen pri postavitvi. SCHIEDEL — YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v prostorih bivanja. SCHIEDEL — YU — JAŠKI ZA SMETI — enostaven odmet odpadkov v stanovanjskih blokih, šolah in poslovnih poslopjih. SCHIEDEL — YU — ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje. MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, ustrezajo sanitarnim predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim styropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO blokom. STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje »GRADNJA", Žalec, Aškerčeva 4, tel. št. (063) 710-740,710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov, Latkova vas pri Preboldu tel. št. (063) 722-027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenega materiala. VEČ TOPLOTE V VAŠ DOM TAM-STADLER i TOZD ELEKTRO NOVO MESTO Ljubljanska c. 3 b.o. razpisuje ŠTIPENDIJE IN PROSTA UČNA MESTA ZA LETO 1976/77 za sprejem 5 učencev za izučitev poklica elektromonter za omrežja in inštalacije, ki traja 3 leta, ter monter elektr. omrežja, ki traja 2 leti. Nudimo štipendije in bivanje v šolskem internatu. Kandidati, ki želijo skleniti učno pogodbo oz. pogodbo o štipendiranju, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) da so uspešno dokončali 8-letko (za izučitev poklica elektromonter za omrežja in inštalacije) oz. 6-letko (za izučitev poklica monter za elektr. omrežja), b) da izpolnjujejo zdravstvene pogoje, kar ugotovi ustrezni zdravstveni zavod. Prednost pri sprejemu bodo imeli kandidati z boljšim učnim uspehom. Kandidati naj vložijo prošnje do 30. junija 1976 pri splošni službi TOZD. Vlogi je potrebno priložiti izpisek iz rojstne matične knjige, življenjepis in zadnje šolsko spričevalo. /WW\AA/yWVAAAAAAAA/VWVWvAA/VWW\r^WWVVWWVSAAAAA PROSTO DELOVNO MESTO! ..DOLENJKA", trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto razpisuje .delovno mesto VODJE KOMERCIALNEGA ODDELKA (relekcija) Pogoji: 1. višja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ali 2. srednja strokovna izobrazba ekonomsko-komercialne smeri in 8 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu ali 3. visoko kvalificiran trgovski delavec in 10 let delovnih izkušenj v stroki podjetja. Poleg navedenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - splošne pogoje, določene z zakonom in ustreznimi družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, — imeti družbeno politične in moralne ter organizacijske sposobnosti za opravljanje dela na razpisanem delovnem mestu. Rok za vlaganje prijav je 15 dni po objavi. DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST ker ima vakuumemajlirane bojlerje mednarodni patent No. 250127 UNIVERZALNI KOTLI • od 25.000 kcal/h naprej možnost kurjenja z oljem, s premogom ali plinom visoki izkoristki goriva vgrajena avtomatika za samodejno delovanje gorilniki zagotovljeni nadomestni deti in servis ugoden dinarski nakup KOTLI Z DVOJNIM KURIŠČEM • od 25.000 do 80.000 kcal/h • možnost kurjenja s premogom, odpadki, oljem ali plinom • visok izkoristek goriv • samodejno delovanje z mnogo konfora POSEBNI KOTLI ZA OLJE ALI PLIN • od 200.000 do 3,000.000 kcal/h • ugodne dimenzije • visoki izkoristki • za režim 110/900 C ali 90/700 c • kvalitetni gorilniki • dinarski nakup TAM MARIBOR OBRAT STUDENCI 62000 Maribor Leningrajska 27 OBVESTILO IMETNIKOM NEPRIJAVLJENIH RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH Po republiškem zakonu o javnem obveščanju mora vsak imetnik prijaviti radijski ali televizijski sprejemnik zavodu RTV Ljubljana ter zanj plačevati mesečno naročnino. Opustitev prijave in izmikanje plačilu naročnine je prekršek, za katerega je določena denarna kazen do višine 10-kratne mesečne naročnine. Hkrati mora kršilec za nazaj poravnati neplačano naročnino. Ker je znano, da je v SR Sloveniji določeno število neprijavljenih radijskih in televizijskih sprejemnikov, Radiotelevizija Ljubljana kot pooblaščena organizacija združenega dela za vodenje evidence o sprejemnikih in pobiranje naročnine, obvešča vse občane in pravne osebe, ki iz kakršnegakoli razloga doslej še niso prijavili svojih radijskih in televizijskih spremejnikov, da lahko to store v času od 1. do 30. junija 1976 brez materialnih obveznosti za nazaj in drugih nevšečnih posledic, ki so običajne pri prepozni prijavi ali odkritju neprijavljenega sprejemnika. Prijave na predpisanih obrazcih sprejemajo: — pooblaščeni inkasanti in kontrolorji za naročnino RTV LJUBLJANA Obračun naročnin Poštni predal 264-V Pišite čitljivo s tiskanimi črkami i . i , i . i SPREJEMNIKOV Prijava sprejemnika I________I * Obkrožite ustrezno številko 19 I I I I I 1 I V. N. 3 Priimek Ime Naselja — ulica in hi&na številka > ‘O Pošta 6 Poklic 1 delaveo 2 uslužbenao 3 kmet 4 obrtnik 5 upokojenao 6 gospodinja 7 dijak, itud., vajenec 8 kult. prosv. del. 9 svobodnega poklica 10 ostalo 1 privatnik 6 gosp. organ. 2 šola 7 goslišče 3 bolnišnica 8 obrt. delav. 4 drž. organ, zavod 9 trgovina 5 družb, organizacija____________________ Vrsta sprejemnika* UKV stereo ostali črni TV barvni TV Znamka aprejem. Tov. Št. Reg. št. avtomobila Evld. št. že prijavljenih sprejemnikov TV — vse pošte v SR Sloveniji — služba obračuna naročnin, recepcija novega RTV centra v Moše Pijadejevi ulici in recepcija v Tavčarjevi ulici 17 zavoda Radiotelevizija Ljubljana v Ljubljani — recepcija Radia Koper v Kopru, Ul. OF 12 — recepcija Radia Maribor v Mariboru, Koroška ul. 19 Na navedenih krajih dobite tudi prijavne obraace. Sprejemnik lahko prijavite tudi tako, da izrežete iz časopisa prijavni obrazec, ga izpolnite in pošljete na naslov Radiotelevizija Ljubljana, Obračun naročnin, 61000 Ljubljana, Tavčarjeva 17. OBČANI PLAČUJEJO NAROČNINO: — za VSAK televizijski sprejemnik — za EN radijski sprejemnik, ne glede na število nadaljnjih radijskih sprejemnikov, prijavljenih na istega imetnika v enem gospodinjstvu — za VSAK radijski sprejemnik v avtomobilu, ne glede na število ostalih prijavljenih radijskih sprejemnikov v enem gospodinjstvu Pravne osebe plačujejo naročnino za vsak radijski in vsak televizijski sprejemnik. RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA V .„ dne , Podpia naročnika 197.. POTA IX STO/ & 15.VL-15.IX.1976 PETEK. VENERDI, FREITAG, FRtOAY, PEMTEK, VENDREOI. PI^THUUA 15^-20” NEDELA,-OOMENICA, SONNTAG, SUNOAY VASARNAP DIMANCHE, BOCKRECEHbE 15"-22h PRAZNIKI. GIORNI FESTIVI. FEIERTAGE. HOLIDAYS, UNNEPEK, JOURS DE F^TE. I1PA3AHMKH S VII. ^-20” 4. VI 15?-22" 21. VI lS’-20n 22. VIL 15"-22" 5t Dežurni poročajo 15. IX1976-15. VI. 1977 PRAZNIKI, GIORNI FESTIVI. FEIERTAGE. HOLIDAYS, UNNEPEK, JOURS DE PETE. F1PA3&HHKM GLAVO SI JE HLADIL - 8. junija popoldne so novomeški miličniki odpeljali iz bifeja v Bršlinu 40-let-nega Ignaca Goloba iz Novega mesta. Golob je opit v bifeju razgrajal in se nedostojno vedel. OD ALKOHOLA RAZDRAŽEN? - 8. junija zvečer so imeli z vinjenim opravka tudi črnomaljski miličniki. Do iztreznitve so odpeljali 4Č-letnega Jakoba Rožiča iz Kašče, ki je razgrajal najprej v hotelu Stnuk, nato pa je še s kamnom razbil šipo na oknu in vratih Štricljeve gostilne. RAVS NA CESTI - 9. junija zvečer se je 45-letni Albin Kovačič iz Otočca v Škocjanu stepel z Bredo Hudorovac iz Ambrusa. V ravs je posegel tudi Bredin mož Dušan in začel groziti s puško. Na srečo so prišli miličniki in razgrajače razgnali, močno vinjenega Kovačiča pa so odpeljali s seboj do iztreznitve. Zadeva se bo končala pred sodnikom za prekrške, kamor bosta vabljena Kovačič in Hudorovac. VLOM V SKLADIŠČE - V noči na 10. junij je nekdo na silo skušal priti v skladišče delikatese „Dolenj-ka“ na novomeškem Glavnem trgu. Vlomilcu je uspelo vdreti vrata skladišča, naletel pa je še na ena vrata, ki se niso vdala. Z DVORIŠČA ODPELJAN - V noči na 12. junij je nekdo odpeljal motorno kolo, vredno 10.000 din. Lastnik Ivan Bečaj z Mirne je motor pustil na dvorišču Oparove gostilne v Trebnjem. ANSAMBEL BREZ OPREME -Prejšnji teden je bil okraden ansambel Orioni z Otočca. Iz sobe, Iger so spravljeni instrumenti, so izginili mikrofoni, ojačevalci, stopalke v vrednosti 14.290 dia Tatu iščejo. KJE JE PUŠKA? — Antonu Kuk-manu iz Strelca pri Šmarjeti je nekdo 10. ali 11. junija iz spalnice odnesel lovsko puško. VINJEN V AVTU Branka Blatnika (22 let) iz Novega mesta so miličniki 13. junija zjutraj na Otočcu zalotili, da je vinjen vozil avto. Fant je pihal v balonček, ki je pozelenel, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Kljub temu Blatnik ni miroval, ampak so ga še enkrat dobili za volanom pod vplivom alkohola. Takrat so ga odpeljali s Seboj do iztreznitve. Moral bo pred sodnika za prekrške. 3. l 15"- 22» 30. X 15"-20" 26. IV 15"- 20” 1. XL 15r,-22h 27 IV. 15B- 22" 27 XI. 15n-20r’ 30. IV. 15h- 20" 30. XI 15"-22" 3. V. 15n- 22» 31. XII 15n-20h lepak vse pove: da je od 15. junija do 15. septembra 1976 v veljavi odlok o omejitvi prometa s tovornjaki nad 5 ton na vseh slovenskih cestah, ki so močno obremenjene. Odlok prizadene promet na cestah od Rateč do Ljubljane, dolenjsko magistralo, ceste Ljubljana—Celje, Ljubljana—Vrhnika, Senožeče—Sečovlje, Senožeče—Sežana, Postojna—Rupa in Ptuj -Macelj. Pravi, da zanj ni bilo dela Karel Perla iz Tribuč je bil petič pred sodiščem — Tokrat pojde za 1 leto in 9 mesecev v zapor 27-letni Karel Perla zadnje čase ni imel stalnega bivališča. Po prihodu iz zapora je spet zagrešil dva vloma, v Beli krajini in v Novem mestu. Na novomeškem okrožnem sodišču je Perla odgovarjal zaradi vloma v prodajalno KZ Griblje, kjer je v noči na 29. januar letos s kamnom razbil šipo na pritličnem oknu in se splazil v stavbo. Iskal je denar in ga nekaj tudi našel v bifeju, odnesel pa je še nekaj stvari iz trgovine, tako da je oškodoval zadrugo za 380 dinarjev., Ze po nekaj dneh, ko je bil spet brez vsega, si je za vlom izbral blagovnico novomeške zadruge v Žabji vasi, kjer je na podoben način kot v Gribljah prišel v poslopje. Tu je v treh blagajnah pobral 1001 dinar, se malo založil z živili, sadjem in cigaretami, nato pa odpotoval v Beograd. Tam so ga prijeli ter privedli preiskovalnemu sodniku v Novo mesto, ki je zanj odredil pripor. Od 3. februarja je zaprt in bo za rešetkami počakal na pravnomočnost sodbe, ki se glasi: 1 leto in 9 mesecev strogega zapora. Sodišče je ugotovilo, da je imel fant zares težko mladost, saj je odraščal v veliki revščini, brez prave vzgoje ob materi samohranilki, vrh tega pa je še bolehen. Nekajkrat je že bil zaposlen, toda nikjer mu delo ni ustrezalo, izgovarjal pa se je, da tudi po prihodu iz zapora ni dobil službe. V obtožbi očitana kazniva dejanja je priznal, kaže pa, da mu ni težko izgubiti svobode. V zaporu ima oskrbo, prehrano in še zdravniško pomoč. DOBRUŠKA VAS: NIC KRIVA - 7. junija dopoldne je iranski državljan vozil tovornjak iz zagrebške smeri proti Ljubljani, pri Dobru-ški vasi pa je na priključku ustavil. Po priključku je pripeljala z avtom Novomeščanka Zdenka Kaplan in ustavila, ker ji je tovornjak zaprl pot, tedaj pa je tovornjakar zapeljal vzvratno in trčil v avto Kaplanove. Naredil je za 7.000 dinarjev škode. GOR. LAKENC: POKVARJENE ZAVORE - Viatoijev avtobus je 8. junija zvečer vozil Stane Pirnar na progi Zbure-Mokronog, med potjo pa je naproti pripeljal z osebnim avtom Jože Lokar z Rakovnika. Ker je cesta ozka, je ustavil najprej Lokar, poskušal je tudi voznik avtobusa, vendar mu zaradi pokvarjenih zavor ni uspelo. Vozili sta trčili in je škode za 10.000 dinarjev.. Maščevanje zaradi podpisa? V Podbočju je bil v gostilni napaden Alojz Colarič, ki je moral potem v bolnišnico 23. maja proti večeru je prišel v gostilno Stanič v Podbočju 71-letni Alojz Colarič iz Krškega, bivši predsednik okraja in znani partizanski komandant, s svojim prijateljem, pa so ga napadli Golobiči iz Dobrave 20. „GOŠPA, DAJ 5 DIN .. Takle pozdrav doživi marsikateri potnik, ki v Novem mestu stopi iz avtobusa. Mati Romka čaka z manjšimi otroki kje za vogalom, večje pa pošlje prosjačit. Marsikdo se razjezi, prene-kateri pa tudi seže v žep. Navsezadnje pa: bolje, da prosjačijo, kot da bi kradli... nč ie za mizo. Naročila sta vsak 2 deci vina, pri drugi mizi pa so sedeli in pili 63-letni Franc Golobič in njegova sinova 28-letni Franc in 26-letni Martin, vsi iz Dobrave 20 pri Podbočju. Naenkrat je šel Golobič starejši k točilni mizi po 2 deci vina. Ko ga je dobil, je kozarec postavil pred Colariča, rekoč: „To imaš, prašiča in kurba za tisto, kar si mi podpisal." Colarič se ni posebno razburil, opozoril pa je Golobiča, naj neha žaliti, sicer se bo moral zagovarjati. Incident se je nadaljeval, in sicer tako, da je Golobič z eno roko držal Colariča za prsa, z drugo pa ga je najmanj trikrat udaril po glavi. Ko se je Colarič zatem z gornjim delom telesa zgrudil na mizo, je priskočil še Franc Golobič mlajši, ki je pol nezavestnega Colariča še dvakrat z odprto dlanjo usekal po tilniku. Oba napadalca sta Colariča telesno poškodovala, da se je moral napadeni več dni zdraviti v bolnišnici. Golobiča sta napadla povsem brez razloga, ta napad na znanega družbenopolitičnega delavca pa ljudje močno obsojajo in zahtevajo tudi ostre ukrepe. Domnevajo, da se je Golobič lotil Colariča zato, ker mu la pred leti ni hotel podpisati in pričati o precej dvomljivi udeležbi v NOV. Oba napadalca sta znana razgrajača in pretepača in sta bila zaradi tega že večkrat v postopku. Zaradi pretepa in razgrajanja na javnem kraju bosta morala oba Golobiča pred sodnika za prekrške, zadevo pa i>o obravnavalo tudi sodišče. K. D. ŠMARJE: TRK NA MOSTU -Novomeščan Milan Križanje 8.junija zvečer vozil z avtom proti Šentjerneju, pri Šmarju pa je po mostu naproti pripeljal avtomobilist Jože Jordan iz Cerovega Loga. Ker je Križan zapeljal na most po sredi ceste, sta vozili trčili, škode pa je za 15.000 dinarjev. Križana so osumili, da je pred nesrečo pil. TRIBUČE: AVTO V ČAKALNICO - Jože Lakner iz Tribuč je 12. junija popoldne vozil kolo z motorjem proti Črnomlju, ko pa je zapeljal na prednostno cesto, je v obratni smeri pripeljal avtomobilist Jože Vipavec. Ta je med srečanjem zapeljal v levo, trčil v kolo, nato pa zapeljal s ceste in podrl avtobusno čakalnico. Laknerja so zaradi poškodb odpeljali v bolnišnico, ugotovili pa so, da so bile na osebnem avtu pokvarjene zavore. Škode je za 10.000 dinarjev. ŠMARJETA: POTNIKOM NI BILO NIC - Franc Bele z Vrha nad Mokronogom je 13. junija zjutraj vozil avtobus podjetja Gorjanci na redni progi Sevnica-Novo mesto, v ovinku pri Šmarjeti pa je naproti pripeljal z avtom Janez Zupan iz Kranja. Med srečanjem sta vozili trčili in je škode za 25.000 dinarjev. Pretepaška noč V nedeljo zvečer, 13. junija, je v Novem mestu in bližnji okolici kar na več krajih nastal pretep, da so morali klicati na pomoč miličnike. V gostilni Kos na Potoku seje Anton Bobnar iz Petan na vsak način hotel pretepati. Ker ni bilo ».primernega objekta", si je izbral goste. Odpeljali so ga miličniki. V hotelu Kandija sta se stepla Azem Mahmutovič in Mustafa Kesorovič, delavca podjetja Cira-člis. Kesorovič jih je dobil s kozarcem po glavi, tako da je moral po pomoč v bolnišnico. V istem lokalu pa se je isti večer Slavko Jurišič iz Novega mesta polotil natakarice, nedostojno pa sta se obnašala še Jane/ Barič iz Novega mesta in se neki someščan, vendar za zdaj njegovo ime še ni znano. Ko so ju gostje hoteli miriti, so jih dobili še ti. To noč pa so se pretepali tudi v bifeju na Otočcu. Jože Ogrinc iz Crmošnjic ter Novomeščani Stefan Petrovič, Iztok Gačnik in Dušan Pez.elj so si skočili v lase. Zakaj so se /ravsali, bodo imeli priložnost povedati sodniku za prekrške. ff DRUGE V REPUBLIKI - Na rokometnem prvenstvu osnovnih šol Slovenije so pionirke iz Kočevja osvojile odlično drugo mesto in tako k pokalu zimskih prvakinj dodale še novo odličje. Na sliki od leve proti desni: trener Ivan Žeijav, Marina Jerič, Saša Zbačnik, Zdenka Mišmaš, Vladka Novak, Andreja Novak; čepijo: Erika Turk, Boja.ia Vardijan, Vera Benko in Lili Štefanič. (Foto: F. Brus) Dragoceni „ježiški” točki SKL: obeta se preureditev - V DKL bo spomladanski zmagovalec znan po srečanju Obutev — Semič V slovenski košarkarski ligi so moštva odigrala 20. kolo, in ker se pripravlja v tekmovanju preureditev, se zaenkrat ne ve, ali bosta iz lige izpadli dve ekipi ali celo več. Novomeščani v glavnem uresničujejo svoje napovedi in so v boju za obstanek dokaj uspešni, prav tako tudi metliška Beti, ki pa je v zadnjih tekmah nekoliko popustila. BRANIK - BETI 94:85 (80:80,41:43) Metličani so bili v Mariboru tik pred zmago, toda majhne prednosti - nekaj sekund pred koncem in ob izenačenem rezultatu so imeli žogo - niso znali izkoristiti, v podaljšku pa so močno popustili in Branikovci so zasluženo zmagali. Beti: Dautovič 25, Gršič 10, Kre-mesec 10, Vergot 1, Ž. Vergot 5, Nainanič 4, Lalič 14, Švinger 6 in Jezerinac 10. NOVOTEKS-JEZICA 85:83 (42:34) Medtem ko so domači košarkarji - spodbujalo jih je okoli 100 navijačev - v prvem polčasu igrali zelo dobro, so v nadaljevanju nekoliko popustili in dobri gostje so jih tik pred koncem tekme ujeli. Nato sta sodnika napravila veliko napako -priznala sta koš, ki ga ne bi smela -in kazalo je, da bodo Novomeščani doživeli še en nepredviden poraz. Tri sekunde pred koncem dokaj kvalitetnega srečanja pa je eden izmed gostov napravil osebno napako in Plantan je z dvema zadetkoma domačim prinesel dragoceno zmago. Novoteks: P. Seničar 13, Bajt 5, Cukut 20, Z. Kovačevič 25, Krašovec 3, S. Seničar 4, Besednjak 2, Plantan 13. MENGEŠ - ŽUŽEMBERK 78:72 (36:39) V petem kolu področne košarkarske lige so Žužcmberčani gostovali in prvenstveno tekmo z Mengšem po izenačenem srečanju tesno izgubili. Ce bi za goste nastopila tudi Podboj in Plut, bi bil rezultat prav gotovo drugačen. Žužemberk: Pibernik 26, Avsec 22, Pucelj 10, Cerkovnik 6 in Hrib 8. RIBNICA - CRNUCE 1:0 V zadnji tekmi ljubljanske nogometne podzvezne lige je v Ribnici gostovala enajsterica Črnuč in po izenačenem in kvalitetnem srečanju so zmagali domači nogometaši, ki so tako osvojili odlično četrto mesto. Zadetek je dosegel Stamcnkovič. M. G. PODROČNO PRVENSTVO UPOKOJENCEV Novomeško društvo upokojencev je pred kratkim pripravilo področno tekmovanje upokojencev v kegljanju, balinanju in šaliu. Najboljši upokojenei-športniki so dobili pokale in diplome s posvetilom. Rezultati - kegljanje: 1. Kočevje, 2. Novo mesto, 3. Črnomelj: balinanje: 1. Novo mesto. 2. Šentjernej: šah: 1. Novo mesto, 2. Kočevje itd. JUTRI ,NOGOMETNI TURNIR Novomeški nogometni klub I lan Ihi nitri popoldan pripravil turnir, na katerem bodo nastopile enajsterice i/ Straže, Šentjerneja, Vavte vasi in Noveva mesta. Organizatorji vabijo k ogledu vse ljubitelje dobre igre. ŠE NAPREJ OBUTEV IN SEMIČ V dolenjski košarkarski ligi so ekipe odigrale šesto kolo, vrstni red pa se ni spremenil. Novomeška Obutev je v derbiju kola dosegla novo zmago v Črnomlju in je s šestimi zmagami še vedno na prvem mestu. Semič je drugi, naslednja štiri mesta pa si s tremi zmagami delijo Straža, Loka, Črnomelj in Podbočje. Rezultati: Loka - Straža 79:78, Podbočje - Dragatuš 82:54, Semič - Mirna 79:72, Črnomelj - Obutev 56:68. Vrstni red: 1. Obutev 12 točk, 2. Semič 10, 3. Straža 6, 4. Črnomelj 6, 5. Loka 6, 6. Podbočje 6, 7. Dragatuš 2, 8. Mirna brez točke. DOLENJA VAS-GROSUPLJE 80:65 (35:32) Dolenjevaščani nadaljujejo z dobrimi igrami, saj so po zadnji zmagi v ljubljanski medobčinski košarkarski ligi na prvem mestu. Koše za domačo ekipo so dosegli: F. Henigman 22, J. Henigman 18, Kljun 17, Bojc 15, Medved 6 in Pahulje 2. M. G. i y 11111 * t> »11 Ul LESKOVEC: LEP USPEH ATLETOV Letošnjega občinskega krosa mladosti so se Leskovčani udeležili v velikem številu. Nastopili so v vseh kategorijah, najbolj uspešni pa so bili v konkurenci mlajših pionirjev, kjer so osvojili domala vsa najboljša mesta in bUi najboljši kot ekipa. Pri članih so nastopili samo Leskovčani, na cilj pa so pritekli v naslednjem vrstnem redu: Sribar, Geršak, Olovec, Starc, Hribar, Plankar in Drenik. L. Š. ŽUŽEMBERK:TRIMO -3:0 V tekmovanju za jugoslovanski pokal v odbojki je v soboto na domačem terenu moštvo Žužemberka zanesljivo premagalo TRIMO iz Trebnjega. V drugem kolu se bo Žužemberk pomeril s Kočevjem, z ekipo, ki je pred leti tekmovala v prvi slovenski odbojkarski ligi. DOBRI REZULTATI NOVOMEŠCANOV Minulo sredo so na mitingu AK Olimpije sodelovali tudi novomeški atleti in dosegli naslednje rezultate: moški - višina: Bartol 180, Teppey 170, krogla: Okleščen 12,15, Može 10,26, kopje: Može 49,28, 1000 m: 2:31,6, 100 m: Stupar in Kraševec 11,6; ženske - 100 m ovire: Brulc 20,9 in Šmid 21,1. KAJ, KJE, KDO? Do konca slovenskega košarkarskega dvoranskega prvenstva sta preostali še dve koli. V predzadnjem igrajo Novomeščani doma, Metličani pa gostujejo pri Trnovem. Novoteks se bo pomeril z močno Branikovo vrsto, in če se hoče povzpeti na lestvici še za stopničko više, bo moral zaigrati na vso moč. Prav gotovo se mladi novomeški košarkarji zavedajo pomembnosti tekme in bodo igrali tako, kot smo jih bili vajeni gledati v nekaterih zadnjih tekmah. Težka tekma pa se obeta košarkarjem Beti. V primeru, da izgubijo, bodo med prvimi kandidati za izpad. Krka - republiški ligaš Novomeške igralke rokometa so na seviiiških kvalifikacijah zmagovale brez težav in se uvrstile v SR L Igralke novomeške Krke, ki so v spomladanskem delu v ljubljanski conski rokometni ligi zgovale brez težav, so uspele tudi na kvalifikacijah za slovensko rokometno ligo. Tako je Novo mesto prvič v zgodovini ženskega rokometa dobilo slovenske ligaške. Igralke „Krke“ so minulo nedeljo nastopile v Sevnici in se pomerile s tremi ekipami. Najbolj nevarne so bile tekmice iz Ljubljane, ekipa Borca, toda Dolenjke, ki so se za kvalifikacije vestno pripravljale, so jih ugnale brez težav, razen tega pa je trener Janez Štrukelj poslal na igrišče prav vse igralke. V ostalih dveh kvalifikacijskih srečanjih so bile nasprotnice preslabe in številni gledalci so videli na obeh tekmah kar 53 ..novomeških" zadetkov. Rezultati: Krka - Borac 15:10, Beltinka - Krka 11:28 in Krka -Koper 25:12. Za novomeško vrsto so nastopile: Hribar, Golob, Štrukelj, T. Kastelic, M. Kastelic, Hodnik, Brajer, Kostanjšek, Stular, Kralj, Godlar, Kobe, Šerenet, Svažič in Šega. V Sevnici so dekleta vodili trener Janez Štrukelj, Vinko Kaplan in Iztok Kralj. BALINANJE: KVALITETNE IGRE Sredi minulega tedna so pripravili novomeški upokojenci na baliniščih na Loki prvenstvo, na katerem je zmagal Rudi "Mraz. Za njim so se uvrstili Cvar, Rolih, Gantar itd. KRŠKO: USPELE DELAVSKE ŠPORTNE IGRE Pred kratkim so se v Krškem končale delavske -športne igre v krosu. Rezultati - ženske: 1. Levstik (Labod), 2. Brlin {Lisca Senovo), 3. Kozole (Lisca Šenovo): ekipno: 1. Lisca Senovo, 2. Labor Krško, 3. Ljubljanska podružnica Krško; moški: 1. Tržan (Metalna), 2. Grlovič (SOP Kostanjevica), 3. Horvat (Tovarna celuloze); ekipno: 1. Metalna, 2. Tovarna celuloze, 3. do 4. Kovinarska Krško in SOP Kostanjevica itd. Novomeška de Jeta so v ljubljanski conski rokometni ligi bile daleč najboljše igralke in so že pet kol pred koncem osvojile prvenstvo in se uvrstile na kvalifikacije za slovensko ligo, na katerih so brez težav odpravile svoje tekmice. Na sliki: Novomeščanke na enem izmed številnih treningov. (Foto: Janez Pezelj) S to novico sem opoldne, ko se je naša družina zbrala pri kosilu, prestrašil sestro. Ob mojem komentarju, da so Nemci slabši od komunistov, ji je padla žlica iz rok. Tudi oče je prenehal zajemati iz velike sklede, polne močnika. „Kje si to slišal? “ je planila nadme. ,,Bernard mi je povedal,“ sem nič hudega sluteč odgovoril. Sestra me je začela zasliševati, oče pa se je togotil: „Kaj se boš znašala nad njim? Prav treba ti je bilo, da si se spletla z Jožetom ..." V mislih je imel njenega fanta, ki ob obiskih pri nas ali pod sestrinim oknom ob večerih ni skrival svojega navdušenja za komunizem. Bilje tudi kandidat za člana partije. Ko se je sestra prepričala, da Bernardu nisem mogel povedati nič takega, kar bi jo spravljalo v nevarnost, ker pač dosti nisem vedel, mi je ukazala, da moram takoj poiskati Bernarda in mu reči, da se ne strinjam z njegovim mnenjem o Nemcih. Hiša Bernardovega strica je bila nizka, lesena, rdeče pobarvana, z majhnimi okni, polnimi pelargonij z rdečimi in rožnatimi cvetovi. Kar z dvorišča sem zaklical: ,,Bernard, pridi ven, nekaj se moram pogovoriti s teboj." Na prag je namesto njega stopila njegova babica. Jezno me je pogledala in zavpila: „Ti prekleto zlo, ali ne moreš pustiti Bernarda, da v miru poje!“ „Kdo pa je? “ je prišlo vprašanje od mize. ..Šuštarjev je .. Tako so mi rekli, ker je bil oče vaški čevljar. Zemlje smo imeli komaj za krompir in solato. V hlevu nismo imeli nikoli več kot eno kravo. Koline smo imeli vsako drugo leto. Trmasto sem obsedel pred hišo in čakal prijatelja. Ko je naposled prišel, sva stekla čez vrt, preskočila plot in že sva bila ob Negotu. Brez uvoda sem začel: „Tisto o Nemcih ni res.. Najprej se je samo smehljal, ko pa je videl, da mislim resno, je vprašal: „Kaj ni res? “ ,,Da so slabši od komunistov .. „Saj si tudi ti prikimaval. . „Sem, a sem se šalil. ..“ „Tudi jaz sem te samo skušal.. Menda sva bila oba pomirjena. Celo najino prijateljstvo se zaradi tega ni razdrlo, čeprav me je sestra svarila pred njim. Ko so prišli Nemci v vas, so odpeljali tudi njega in družino njegovega strica. Tako sva se spet srečala na rajhenburškem gradu, ki je morda odvrnil sum od njegovega strica, da je za Nemce. Čeprav je nekaj časa nosil na rokavu trak s kljukastim križem, ga je naposled združila z vaščani enaka usoda: izgnanstvo. Sorodstvene vezi so ga preveč povezale s Slovenci, da bi se dokončno postavil na stran tistih, ki so naklepali njihov pogin. NEGOT, NAŠ OTROŠKI RAJ Varšava je bilo prvo evropsko mesto, ki je Hitlerju reklo: ne! Ko so mi Poljaki pripovedovali o 1. septembru 1939, ko so padle na mesto prve bombe Luftwaffe, sem se spomnil aprilske nedelje, ko so Nemci napadli Jugoslavijo. S prijatelji sem bil ob Negotu, našem potočku. Brez hude slutnje smo se igrali vojno. Iznenada so nam nad glavami zatulile štuke in za vselej pretrgale našo otroško brezskrbnost. Prijatelj Bernard je kriknil: „Bežimo!“ in že smo stekli proti vasi. Ko smo tekli mimo sosedovih, sem videl, kako se je preplašen konj divje podil po dvorišču. Soseda je klicala otroke v hišo: „Pod posteljo se skrijte, tam boste varni!“ Negot, majhen mihalovski potoček, naš otroški raj. Teče za vasjo, včasih potuhnjeno, da ga je komaj kaj videti, včasih divje, kakor da hoče pogoltniti vso vas. Pozimi, ko so grbaste vrbe kazale gole veje, smo potok spremenili v drsališče. Spomladi ali jeseni je ponavadi pridrla povodenj: takrat je potok zbesnel, obrnil svoj tok v nasprotno smer, poplavil polja in še del vasi povrh. Za starejše je bila to velika nesreča, za nas otroke pa veselje, saj smo se vozili s čolni celo med hišami. VARČNOST — Nemci slove kot pedantni ljudje, zato nas ne sme presenetiti vest, ki jo je objavil nek nemški lokalni časnik. Glasi se tako: „Zaradi slabih finančnih pogojev in težav smo morali močno okrniti sredstva, namenjena Mestni knjižnici. Do sedaj smo za nakup novih knjig dajali 40 tisoč mark, v bodoče bomo v ta namen dajali samo 10 tisoč mark. Vodja Mestne knjižnice prosi bralce, da zaradi varčevanja bralci počasneje berejo knjige, da bi dlje trajale. “ DRAGA LJUBEZEN - Če je denarja preveč, si človek res lahko^ izmišljuje marsikaj. Multi-milijonar Adnan Kašogi, poročen z neko Angležinjo, uporablja satelit za televizijske prenose ne samo za razpošiljanje navodil svojim poslovnim agentom, ampak tudi za dolgovezno gruljenje s svojo soprogo. Ali mu enourni pogovor, ki stane, preračunano v dinarje, kar starih .35 milijonov, res prinese toliko zadovoljstva, nam ni znano. Gotovo pa bi bilo ceneje, ko bi sedel na avion in svojo ljubljeno gospo obiskal. IZ ZGODOVINE - V Združenih državah so menda odkrili dokumente o vznemirljivem načrtu za vohunski podvig med drugo svetovno vojno. Po načrtu naj bi agenti nagovorili vrtnarje, ki so oskrbovali Hitlerjevo kuhinjo, da bi v zelenjavo sipali ženske hormone estrogene. Tako bi Hitler izgubil svoje slovite brčice. Pamet je tako že davno pred vojno. SINATRINA SKRIVNOST — Razvpiti pevec in filmski igralec ter lahkoživec Frank Sinatra se bo v četrto poročil. Nancy Barbato, Mijo Farrovv in Avo Gardner bo nasledila Barbara Marx, bivša žena enega od slavnih bratov Marx. Ko so o tem začeli pisati časopisi, se je Sinatra razburjal, kako so odkrili to skrivnost. Zamislil se je, ko so mu razložili, da javnost že štiri leta spremlja njegovo ljubezensko življenje s plavolaso Barbaro. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Bogataši še več vtaknejo v žep (V državnem) zboru se le ne morejo gospodje odločiti za to, da bi pomagali nižim; kar so storili za delavce in druge je bilo prisiljeno, za kmete pa se poslej ni zgodilo nič. Radi pa ustrežejo gospodom kapitalistom. Tako se n. pr. kaže, da bode sprejeta postava, po kateri bodo dobili fabrikanti sladkorja darila za sladkor, koji izpeljejo čez mejo. Nasledek bode, da bodo druge dežele sladkor dobivale ceneje, mi pa ga plačevali dražje, samo, da bogataši še več vtaknejo v žep. (S o c i j a 1 n i) demokrati delajo zoper vero, taje Boga, večnost; trde, da je človeku namen na zemlji ali ne v večnosti. Taje pošteno nravnost, uče n. pr. da so žene lastnina vsem, vsaj zahtevajo prosto ljubezen; da se naj otroci ne vzrejujejo pri stariših, ampak skupno od države, da ima mati otroke le dokler neizogibno od nje potrebujejo hrane - potlej pa je mati -država. Socijalni demokrati zahtevajo, da se 1110- ■ „ s0 ijudje od- pestre načine pri anja vsakdanje hra- 1 t •_i • i • pji vseeno ' bi drugače tež- a m po- obnega č je . __ avo in slabo. i . • avo pre so ugotovili, vek vse pn posv. -mu hani Je, ni P „ dica nepravilnega hr Vsi vodilni stroko’ se njegovemu mni družili. Ena največjih napak v prehranjevanju je ta, da opuščamo zajtrk. Različne ankete v zahodnoevropskih državah - tudi pri nas se to dogaja - so pokazale, da vsaj desetina ljudi začenja delavnik s praznim želodcem. Tisti, ki sicer zjutraj pred odhodom v službo kaj ‘ 1, store to na hitro. da resne zdravstvene Zajtrk je in mora biti eden glavnih dnevnih obro-Strokovnjaki priporo-predvsem veliko sadja, kruh z margarino in raz- a ali kalorično krčenje prav nič ne ,ore k vitkejši postavi sicer ljudje radi mislijo Opuščanje zajtrka vodi k utrujenosti, manjši delav-in živčnosti. Gnezdo brinovke z mladiči. Se brinovka seli k nam? Svoje iztrebke uporablja kot učinkovito orožje Lani so ornitologi zabeležili izjemen dogodek; prvič so na ozemlju Slovenije in Jugoslavije gnezdile ptice brinovke. Brinovke so sicer dokaj stalen gost naših krajev, saj prezimujejo pri nas. Vendar so vsa leta na spomlad začele za: puščati naše kraje in se seliti proti severu, kjer gnezdijo. Lani pa je nekaj teh ptic postavilo gnezda v Podkorenu pri Kranjski gori. Prava domovina brinovk je Sibirija, Nemčija in severna Evropa vse do Norveške. V zadnjem času pa strokovnjaki, ki se ukvarjajo s pticami, opažajo, da so brinovke začele naseljevati tudi druga območja: s severa se širijo proti jugu. Pred leti so osvojile Bavarsko, tako da zdaj brinovke tam že redno gnezdijo- Pri osvajanju novega življenjskega okolja pa se brinovka na prav nenavaden način spopade s „staroselci“. Na Bavarskem je naselila območja, kjer sicer domujejo postovke in kanje. V borbi za življenjski prostor je brinovka uporabila presenetljivo orožje — svoje iztrebke. Tako so na območjih, ki jih je naselila, našli neverjetno veliko primerkov kanj, postovk, kraguljev in drugih ptic ujed, katerih perje je bilo zamazano in zlepljeno z iztrebkom brinovke v tolikšni meri, da ujede niso bile več zmožne letati in so bile tako obsojene na neizbežno smrt. Pri nas zaenkrat takih primerkov še niso opazili, vendar lahko, če bo brinovka naselila tudi naše kraje, pričakujemo skorajšnje znake borbe za nov življenjski prostor. i m i ra lastnina vsem vzeti ter dati državi (seveda njihovej), da oddeli vsem delo in dobiček. Trde, da je največja nesreča, da človek veruje v ne-umijočnost duše itd. (Neprijetno) za bolnike in tudi za drugo osobje je, da ravno nasproti bolnišnici dan na dan skazujeta dva mladeniča na trobenti do 12. ure svoje lepe dissonance; kaj bi bilo želeti, ko bi se umetnika kje drugje producirala. (Opozarjajo) se stariši na to, da je ministrstvo strogo odredilo cepitev vseh še necepljenih otrok ter tudi onih, koji so dovršili deseto leto. Nadalje so naprošeni stariši, da prinesejo čiste in snažno oblečene otroke ob napovedanej uri na cepilno postajo ter ne zadržujejo zdravnika z nikakim nepotrebnim zabavljanjem ali ugovorom v njega uradnem delovanji. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. junija 1896) Prime, pa ne spusti Dandanes ne moremo začeti pogovora brez vremena, pa naj se menijo fantje in dekleta ali pa resni možje. Še v tisti skrinjici, ki kaže slike, in oni, ki zgolj govori, vsepovsod teče beseda o soncu, dežju, oblakih ter o pritiskih gor in dol, vsak dan, vsako uro. Pravijo, da je človek zavladal svet, pa se vendar vsako jutro kmetje in tisti, ki si služijo kruh v fabrikah, strahoma ozirajo, če se bo vreme spridilo. Pa ne zgolj to. Enkrat nekaj tednov zdržema sije sonce, da vse požge, drugo pot pa deževje ne zna prenehati, dokler ni vse pod vodo. Prav zato se čudim, da sploh še kaj pridelamo na naši ubogi zemlji, ki je od vseh strani tepena in onesnažena. Tudi ljudje se kaj rudi zapodimo v galop, da nas ni mogoče ustaviti. Enkrat', začnemo z alkoholiki, jih tipljemo s te in one strani, končno pa z malo uspeha odnehamo, kajti bolnik -alkoholik se noče zdraviti, žena in posebno otroci pa trpijo še naprej. Vzemimo za primer Cankarja. Nad petdeset let ga poznamo, nobene nove stvari ni napisal, vendar ima marsikatera njegova misel še danes veljavo. Lepo in prav je, da smo se spomnili stoletnice njegovega rojstva, vendar se bojim, da bodo leto in dan govorili le o Cankarja, potem pa naveličani nanj pozabili, akoravno bi morali njegove izkušnje danes in kasneje s pridom uporabiti. Ravno tako je z našimi nerazvitimi kraji Že več kot trideset let vemo za pokrajine, ki so bolj revne od drugih in bi jim bilo treba pomagati Čakamo in čakamo, pomagamo pa ne, dokler ne pride potres ali poplava, ki nas zdrami. Mar ni bilo tako na Kozjanskem pa ponekod na Primorskem? Zdaj je ostala brez pomoči le Suha Krajina. Anti bomo čakali še nadaljnjih trideset let, da ji priznamo zaostalost, ali pa čakamo na potres, da bi se v nekaterih glavah le kaj premaknilo, in to na boljše? MARTIN KRPAN Upanje za iačno večino Bodo tudi koruzi vcepili sposobnosti stročnic? Odkar se z vso resnostjo za-* stavlja vprašanje prehrane iz dneva v dan rastočega števila človeštva in številke zgovorno pripovedujejo, da na našem planetu še vedno tisoči od lakote umirajo, medtem ko en del človeštva pestijo bolezni zaradi preobilne hrane, iščejo številne raziskovalne ekipe možnosti, kako se rastočemu pomanjkanju hrane izogniti. Mnogi vidijo rešitev temu perečemu vprašanju v uvajanju novih, še neizrabljenih rezerv hrane; mednje sodijo tucjgp*. bakterije, morske alge ih različne umetne beljakovine, ki so r Rešitev prejšnje križanke iij .. Si ?,r „.u I uT IS, ■*» m O P R € 5 N \ M A ? L e V R \ T 1 5 ... R U T A L €. C T A T A ... M 1 R >b V O P. M l k N A ll* »mT B R A M rT A r A K A •• T R O sl Pl 1 s K A L O 3* sr «• k O R w A 3 A S l L k| A BF 1 D 1 O M k 0 L O AJ £ L v O S k A R s 1 P 1 N A O S A N A - T A k r •• METER IZBIRA ZA VAS S V nekem majhnem alpskem mestu je turist vprašal kmeta: — Tisto tam je Črna planina, aH ne? — Da, najvišja gora. — Ali obstaja v zvezi s tem kakšna legenda? — Da. Nekoč sta šla gor nesrečno zaljubljena fant in dekle in nikdar več se nista vrnila. — Kaj se je pa zgodilo z njima? — Spustila sta se dol po drugi strani. DL MIT. MORSKA POŠAST KKŠČ.1UR. PODLOŽNIKI VRSTA TLAKOMt RA DEBELA PALICA CESKA PRITSD. TATINSKA PTICA TOT PAPIR TOP V DL AVSTR. AGENCIJA PLEME MESTO OB ROKI AM. DENAR IRANSKI NOMADI A Z. POLOTOK NADAV IKRAVEC REKA V fllMl t[rV ORG. POSMEH A FR. DRŽAVA ZlVUEN-SKA POT KEKA V SZ IZSEČEK w UM W RFKA S; OL KOBILCA NATRIJ MESTO V ROMUNIJI Zil.FNICA KEM. ElMM VIDMAR NADA pr .SJ. EVR. VELE10K GEOM. POJEM OČE m o m sii sl D namazan PLAST JULIJIN IZVOLJENEd 0FERNI NAPEV SREDOZEM RASTLINA Ne samo modernejše obdelovanje zemlje, tudi v rastlinah je možnost večjega in boljšega pridelka. jih že pridobili iz nafte in drl* gih surovin. V isto skupino bi lahko uvrstili tudi tiste, ki si prizadevajo že obstoječe vire hrane, predvsem rastline, izboljšati in povečati. Vzporedno s temi prizadevanji si nekateri prizadevajo vzgojiti nove rastline, ki bi bile bolj donosne in odpornejše proti raznim škodljivcem. Med poskuse, ki obetajo, lahko uvrstimo prizadevanja stro- . kovnjakov utaške univerze, ki poskušajo možnost vcepljanja novih lastnosti rastlinam. Gre1 za zmožnost stročnic, ki lahko ' ob pomoči bakterij rizobij uporabljajo dušik iz zraka za gradnjo snovi, potrebnih za rast. Druge rastline morajo dobiti dušik z naravnimi in umetnimi gnojili. Zato strokovnjaki poskušajo zmožnost stročnic prenesti na druge hranilne rastlin^ V Angliji jim je uspelo izločiti delec rizobijeve DNK, ki nadzira sposobnost rastline za fiksiranje dušika iz zraka. Zdaj si prizadevajo vcepiti ta gen v genetsko strukturo rastlin, kot je koruza. S tem bi se povečal pridelek, močno pa zmanjšala poraba umetnih gnojil. ■■■i Bron je zazvenel na Vzhodu Kazalca na uri zgodovine bomo pomaknili nazaj Čiang na Tajskem Izkopanine pri vasi Ban Zgodovinarji so že dolgo tega imeli za povsem trdno dejstvo, da se je bronasta doba začela v času od 3500 do 3000 let pred našim štetjem v dolini med rekama Evfrat in Tigris, v tako imenovani Mezopotamiji. V tem obdobju je človeštvo naredilo velik korak naprej: razvila se je naprednejša pisava, zgradili so prva resnična mesta in razvili metalurško znanje do take stopnje, da so lahko izdelovali bron. Številne najdbe in drugi zgodovinski dokumenti so veljavnost teh trditev podkrepili, da ni bilo med strokovnjaki skoraj nobenega dvoma več - bronasta doba se je začela v Mezopotamiji v 4. tisočletju pred našim štetjem V arheoloških krogih se vse več . govori o tem, da bo treba začetke bronaste dobe postaviti nazaj v čas in nekaj sto tisoč kilometrov proč od doline Evfrata in Tigrisa. Blizu male tajske vasice Ban Čiang že nekaj let arheologi izkopavajo ogromno gomilo, v kateri so našli dokaze, da so starodavna ljudstva na tem ozemlju poznala bronaste predmete, katerih starost so ocenili proti vsemu pričakovanju za večjo od starosti mezopotamskih izkopan ia ČREPINJE STARE 5600 LET Tajski arheologi so nenavadne stare lončene izdelke izkopali pri vasi Ban Čiang že pred več kot desetimi leti. Vendar takrat niso vedeli, za kako pomembna odkritja gre. Šele neki študent je leta 1968 prinesel nekaj kosov izkopane lon-čevine v pennsylvanijski univerzitetni muzej. Črepinje so testirali ter z dvema najbolj zanesljivima metodama ugotavljanja starosti ugotovili, da gre za izkopanine, starejše od 5600 let. Te ugotovitve so spodbudile obsežnejša arheološka izkopavanja pri vasi Ban Čiang, ki je kmalu postala slavna po vsem svetu. Danes arheologi dan in noč izkopavajo dragocene dokaze o minuli civilizaciji, za katero so prepričani, da se bo uvrstila med najstarejše na svetu. V-Jveh letih so izkopali 18 ton različnih izdelkov, lončevinastih, okrasnih in bronastih del. Vsa ta ogromna množina izkopanin še zdaleč ni pregledana in klasificira na, vendar pa je že mogoče govoriti, da so izkopali naselbino iz bronaste dobe, katere prebivalci so pred prebivalci Mezopotamije poznali umetelnost pridobivanja brona. Strokovnjaki predvidevajo, da je na območju izkopavanja okoli 300 grobišč in naselij. Ban Čiang je največje med njimi, saj so do sedaj odkrili ostanke kakih 15.000 oseb. 1 Večina znanstvenikov je sprva gledala z nezaupanjem na novo-odkrito civilizacijo, in čeprav so za najnovejšo metodo ugotavljanja starosti (s termoluminiscenco) zanesljivo dokazali, da gre za izkopanine iz časa 4000 let pred našim štetjem, je bilo težko pristati na nova dejstva, katera'že ustaljene zgodovinske letnice pomikajo za stoletja nazaj. BRONASTA KONICA Med predmeti, ki so po tisočletjih spet zagledali beli dan, velja največ pozornosti konici sulice. Konica je iz brona in je tako po obliki kot po starosti edinstven primerek, izkopan doslej. Z analizo kovine so strokovnjaki v laboratorijih ugotovili, da gre za kovino, katere sestavine so pridobili iz rude, kakršno še danes zasledimo na Tajski. To je nedvomen dokaz, da so starodavni prebivalci Tajske znali izločiti kovine iz rud in jih topiti. Zanimivo je, da imajo tudi bronasti predmeti iu Mezopotamije podobno notranjo zgradbo, kar vzbuja domnevo, da so bron prenesli iz Tajske v Mezopotamijo. Vendar vrhunca razvoja civilizacije, ki so jo odkrili v Ban Čiangu, ne predstavlja samo obdelava brona. Medtem ko so ljudstva v ostalih predelih sveta obdelovala predvsem glino, so prebivalci Ban Čianga že predelovali železo. „Mislim,' da si lahko samo približno predstavljamo, kako razvita je bila civilizacija na tem območju," je povedal vodja raziskovalne arheološke ekipe Chester Gorman. Po njegovem mnenju so nekdanji prebivalci Ban Čianga poznali kovine in imeli tak družbeni red, v katerem se je lahko razvila urbanizirana družba do zavidljive stopnje. Izkopavanja potekajo neprekinjeno, v laboratorijih in arheoloških oddelkih ameriških univerz in tajske univerze se kopičijo novi in novi dokazi o preteklosti, ki se nam postavlja vedno kot nerešljiva, ne povsem ujemljiva. Nekaj predmetov, Id so jih izkopali pri Ban Čiangu. Spodaj v desnem kotu je slovita konica sulice, stara 5600 let. . A A 34 Sklenili so, da sc bodo določenega dne podali na pot naravnost, čez Vzhodne Kordiljere, v pokrajino La Montana in od tam k reki Rio Purus. pritoku veletoka Amazonke. Stanko je pričel pripravljati vse potrebno za odhod: obleko, orodje, orožje in živila. Bojan in Zoran sta mu pri teni vneto pomagala in najrajši bi bila še suma odšla z očetom, a ta jima tega ni dovolil. 35 Določenega dne se je zbrala pred Stankovo lesenjačo skupina petih Indijancev. Prišli so vsak s svojo lamo, da bi jim pomagale nositi tovore čez Kordiljere in jim spotoma dajale še mleko. Tudi Stanko in Pavic sta storila enako. Otovorila sta svoji lami s prtljago in se poslovila od Ivanke. Bojan in Zoran sta pospremila očeta še lep kos poti do glavne ceste. 36 Tam sta se fanta poslovila od očeta, Pavla in Indijancev. Pred vrnitvijo sta morala očetu še obljubiti, da bosta pridna in bosta skrbela za mater, ji pomagala pri vsakem delu in se sama dalje izobraževala, ker šole v Amaronu ni bilo več. S težkim srcem in nerada sta se Bojan in Zoran vrnila v Amaron k materi Ivanki in ji prinesla še zadnji očetov pozdrav v slovo. 12 „Bitka, ki se je začela 7. novembra zahodno od Madrida, : sodi med najbolj nenavadne bitke v moderni zgodovini ] vojskovanja. Dobro opremljena armada, ki pa je štela le i 20.000 mož, v glavnem legionarjev in Marokancev, se je voj- i , skovala s slabo oboroženo, a vendar orjaško velemestno -množico. Napadalci so imeli nemške in italijanske tanke ter letala, branilci pa ruske. Ob zori je Varelovo topništvo začelo obstreljevati zahodni rob mesta. Hkrati je madridski radio zaukazal graditi barikade in delavske množice so odšle na fronto. Kdor je bil brez orožja, je računal, da ga bo dobil pri kakem padlem. Iz pouličnih zvočnikov je nenehno donel glas Dolores Ibarruri — Pasionarie. Pozivala je ženske, naj napadalce polivajo z vrelim oljem. Segovijski most čez Manzanares je zastražil ženski bataljon. Pohod nacionalistov pa so zadržali predvsem žilavi miličniki, ki so izpolnjevali ukaz, da ni niti za ped umika ...“ 8. novembra zjutraj se je bitka znova vnela. Varelovo topništvo je zasulo z ognjem prelepe stavbe v univerzitetni četrti. Zvočniki so vsaki dve minuti razglašali splošno mobilizacijo prebivalstva. Tedaj so po eni madridskih ulic prikorakali prvi oddelki mednarodnih brigad in v brezhibnem redu krenili proti fronti. Na transparentih, razpetih čez glavne ulice, je pisalo: NO P AS AR AN! (NE BODO SE PREBILI! - namreč falangisti, op.p.). In dalje: SALUD! (Pozdravljeni!) „MEDSVOBODO IN SUŽENJSTVOM" Isti dan je republikanski poslanec Fernando Valera govoril po madridskem'radiu: „Tu v Madridu se bijeta dve nasprotujoči si kulturi: ljubezen zoper sovraštvo, mir zoper vojno. To je Madrid, ki se bojuje za Španijo, za človeštvo, za pravičnost. Tu v Madridu poteka meja med svobodo in suženjstvom" Toda fašisti so se prebili čez reko Manzanares in še dalje v Madrid. Zasedli so že tri četrtine univerzitetnega naselja. Čim dalje so prodirali, na tem hujši odpor so naleteli. Zato so sklenili, da fronto ustavijo, saj bi bile žrtve za osvojitev prestolnice prehude. Franco si je domislil novega načrta: napasti z vsemi silami Madrid iz zraka. Nekemu novinarju je izjavil, da mesto raje poruši, kot bi ga pustil v rokah „marksi-stov“. Francove bombe niso prizanašale. Do takrat še nobeno veliko mesto ni prestajalo takšne preizkušnje. Bombni napadi so samo v treh dneh zahtevali 1000 mrtvih. Množice so bile brez strehe nad glavo, ljudje so spali na tlaku. Vojaški učinek teh napadov pa je bil enak ničli. Hugh Thomas je zapisal: ,.Goreče glavno mesto je bilo podobno peklu. Toda med treskanjem in prasketanjem je monotono zvenel glas nevidnega zbora: No pasaran! No pasaran! No pasaran!“ Francovi falangfisti so ob pomoči nemških in italijanskih fašistov ter orožja, ki je še nadalje pritekalo, s spremenljivo srečo ožili ozemlje španske republike. Kjer se jim je posrečilo zlomiti odpor ljudske fronte, so se neusmiljeno znesli nad prebivalstvom. Kajpak so želeli marsikje doseči cilj brez odpora, običajno z obljubami, da prinašajo deželi mir in blaginjo. Ne omenjamo posebej drugih znanih bitk, kot so bile tiste za-Malago, ob Jarami, za Guadalajaro, ne ofenzive v Estrama-duri in drugih, ki so zahtevale stotisoče mrtvih in je zemlja pordečela od krvi. Prelistajmo pa še enkrat tiste strani, ki opisujejo podjarmlejnje Baskov. PODJARMLJENJE BASKOV Pesnik C. Day Lewis je tragedijo Baskov popisal v pesnitvi „Nabara“, iz katere so tile stihi: „Svoboda je več kot beseda, več.kot državniška fraza, tiranov nevnovčeni ček ali nična valuta sanjača. V.mo, daje umrljiva. Ustvarjena je po podobi preprostih ljudi, ki se ne marajo klati, vseeno pa rajši ubijajo ali se dajo ubiti, kot da bi njeno podobo pustili teptati.*1 .. .Ofenziva Francovega generala Mola se je začela 31. marca 1937. V napad se je pognala 61. divizija s 50.000 Navarci pod poveljstvom generala Solchaga. Molov štabni načelnik je bil monarhistični general Vigon. Komandam baskovske vojske je bil Liano de Encomienda, republiki zves i general iz Barcelone. Glede izida bitke je bil črnogled. Baski so premogli 25 zastarelih letal, 20 baterij topništva in ducat tankov, njihovih 20 bataljonov pa sploh ni imelo nobenega mitraljeza. Londonski Times je baskovske sile ocenil na 45.000 mož. Mola je izdal pred začetkom ofenzive takole „poslanico“ nasprotnikom: „Odločil sem se, da vojno na severu hitro končam. Kdor nima na vesti nobenega umora, si bo z izročitvijo orožja ohranil življenje in premoženje. Če pa se takoj ne predate, bom vso Vizcayo (Biskajo, o.p.) zravnal z zemljo, začenši z vojno industrijo." „Strmoglavci nemške legije Condor so bombardirali vasi na fronti, a podrli so tudi mestece Durango, železniško in cestno vozlišče med Bilbaom in fronto," poroča Hugh Thomas. Ubitih je bilo 127 civilistov, 121 jih je kasneje umrlo v bolnišnici. Na desnem krilu je prešel v napad nacionalistični general Alonso Vega. V bojih za Ochandiano je padlo 600 Baskov, 400 pa jih je bilo ujetih. Pomagali so tudi Italijani. Njihov general Mario Roatta, ki so ga republikanci porazili v guadalajarski bitki, je „prepustil“ poveljstvo generalu Basti-cu, možu, ki se je „odlikovai“ v abesinski vojni. Morda naslednji drobec po svoje pojasnjuje, zakaj se Baski niso držali dlje, kot so se. Iz knjige „Španija proti Španiji11 že omenjenega H. Thomasa povzemamo: „. .. Nenehni letalski napadi so onesposabljali ceste in ovirali premike. Vojaški štab v Bilbau se je obnašal tako brezbrižno, da se je začelo govoriti o izdajstvu. Nacionalno-španski general Garcia Valino je s svojimi enotami zavzel vse vzpetine vzdolž fronte. Major Beldarran je moral zapustiti svoje dobre položaje pri Elgeti. Na baskovski strani je zavladala zmešnjava. Topničarji niso vedeli, kam naj streljajo. Čete so neopazno zapuščale strelske jake. Šest dni po obnovitvi Molove ofenzive se je zdelo, da je konec Baskonije blizu.“ aaK&ta&Vrt-' w0m BREŽIŠKE VESTI Pravih vrlin športnega boja v socialističnem družbenem redu nikakor ne smemo podcenjevati. Smo glede tega v Sevnici na pravi poti? To vprašanje je še posebej aktualno pred bližnjo sejo komiteja občinske konference ZK, ki bo obravnavala razmere o telesni kulturi v sevniški občini. V Sevnici jc rokomet šport številka ena. Ali pa je tudi vse „čisto“ Janez Simončič, trener sevni-ških rokometašev, je, kot kaže, sprožil plaz s svojim odstopom. Res ekipa na kraju letošnje lige ni poznala drugega izida kot poraz, vendar je treba biti objektiven, saj so imeli posla z najbolj zagrizenimi nasprotniki. okrog njega? Prizadevnim delavcem sevniškega Partizana je trener rokometašev tov. Simončič 19. maja vrgel v brk, da bo tekma z labinskim Rudarjem zadnja, kar zadeva njega, in ni skrival ogorčenja nad tem, da marsikateri trener v nižji ligi dobiva boljši honorar od njega. Športni delavci, ki v resnici živijo za šport, pravijo, da je najbolje razgovore o denarju prekiniti, češ da ne vodijo nikamor. Toda verjetneje jih je treba nadaljevati, končno razčistiti stvari in zagotoviti zdravim silam, da popeljejo šport v smeri napredka. Zavedati se je tudi treba, da je v občini tudi še nekaj drugih športnih panog, katerih delavci niti ne pomislijo na honorarje. Telovadne vrste delajo na iztrošenem orodju, kolesarji nimajo denarja, da bi omogočili nadarjenim tekmovalcem nadaljnji razvoj itd. V občini so skupine, ki kot da še niso slišale za telesnokulturno skupnost. Primer za to je Log, kjer mladi sami financirajo svoje športno udejstvovanje. Pobuda komunistov v krajevni skupnosti Sevnica je na dobri poti. Konec koncev je sevniško TVD Partizan organizacija z dolgoletno tradicijo, ki terja, da bi čimprej uredili razmere. SEVNIŠKI PABERKI NOV KOMANDIR - Na seji občinske skupščine v torek, 22. junija, je predlagan za imenovanje nov komandir postaje milice v Sevnici. Predlagan je dosedanji pomočnik komandirja France Krapše. Dosedanji komandir Zdravko Balog odhaja konec meseca v pokoj. BOGOVIČ SPET RAVNATELJ - Prof. Jože Bogovič je bil pred letom dni izvoljen za sekretarja komiteja občinske konference ZK, kar je uspešno bil že pred več leti, sedaj pa bo ponovno imenovan za ravnatelja scvniške osnovne šole. SHVNI&EI mTKD nostjo vseh njenih delavcev prišli do sodobpega obrata, v katerem bodo lahko zaposlili še kakih dvajset novih delavcev. J. TEPPEY ODLIKOVANCI - Predsednik občinske skupščine Franc Skin-der ob nedavni podelitvi odlikovanj predsednika republike J. B. Tita 63 občanom brežiške občine. Med odlikovanci je bilo največ borcev NOV. (Foto: V. Podgoršek) Tovarna iz starih delavnic Zgradili so jo s solidarnostjo delavcev Lesnine — Proizvodnja zagotovljena za leto dni vnaprej — Letna vrednost 25 milijonov dinarjev V Kostanjevici za novo šolo O samoprispevku za dograditev bodo krajani odločali na nedeljskem glasovanju in tako sprejeli nase novo odgovornost do mladega rodu Pred sejo komiteja občinske konference ZK o razmerah v telesni kulturi Z malo denarja pomagano mnogim Manj kot milijon dinarjev sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij Z revije prve pomoči v osnovni šoli v Brežicah. (Foto: Jožica Teppey) Šolaiji v Kostanjevici so zaradi pomanjkanja prostora za marsikaj prikrajšani. Pouk obiskujejo v dveh izmenah, za malo šolo pa so morali vpeljati celo tretjo izmeno. Zelo je utesnje k. tudi šolska kuhinja, nadvse pa pogrešajo telovadnico. Izhod je samo eden: dozidava novih učilnic in telovadnice. Tako so vsi kot eden poudarjali na zborih občanov, ko so se soglasno odločili za razpis referenduma. O samoprispevku se bodo odloča li v nedeljo, 20. junija. Plačevali naj bi ga pet let, od 1. avgusta letos do 30. julija 1981. Za zaposlene so predvideli po 1,5 odst. od osebnih prejemkov, za upokojence s pokojnino nad 1.500 din 1 odst. .za obrtnike 1,5 odst. od davčne osnove in za kmete po 3 odst. od katastrskega dohodka. Dozidava šole bo veljala okoli 23 milijonov dinarjev; od tega bi sami zbrali približno deset odstotkov. Predvidena je klasična gradnja, taka, da novo poslopje ne bo kazilo podobe starega mesteca, ki sodi med zgodovinske spomenike prve kategorije. Sola bo z njim pridobila dvanajst učilnic s kabineti, večnamenski prostor, telovadnico in kuhinjo z jedilnico. To pomeni, da bodo poslej imeli vse možnosti za posodobitev pouka, za razmah telesne vzgoje, za podlaj-šano bivanje otrok in vse izven-razredne aktivnosti, za katere so šolarji sedaj prikrajšani. Občani, ki so na zborih pokazali pripravljenost in voljo za dograditev sole s samoprispevkom, bodo to z nedeljskim glasovanjem gotovo potrdili. Odločali bodo o prihodnosti svojih otrok in vnukov, katerim želijo vsi lepši jutri. KRŠKE NOVICE PO DOGOVORU - Sedemnajst podpisnikov je pred dnevi sklenilo družbeni dogovor o načinu oblikovanja cen stanovanj, njihovih prodajnih cen. Z njim poslej ne bo več možno porabljati družbenih sredstev mimo sporazuma in bo za to načelo skrbela samoupravna stanovanjska skupnost. Ta bo morala poslej skrbeti tudi za to, da bo z razpoložljivimi sredstvi zagotavljala čim večji obseg družbeno usmerjene stanovanjske gradnje. Marija Djurekovič: „Leta nazaj vem za prostorsko stisko v šoli, zato bom glasovala za samoprispevek, s katerim bodo zgradili otrokom lepše, večje in svetlejše učilnice in jim končno omogočili pouk v eni izmeni. To bo še posebej dobrodošlo vozačem iz gorjanskih in drugih oddaljenih vasi." Rozika Boltes: „Z novo šolo bi pridobili vsi, otroci, starši in učitelji. Potem bo možno podaljšano bivanje in prehrana 'v šoli za vse tiste, ki imajo oba starša zaposlena. Starejšega otroka imam v petem razredu, mlajšega v vrtcu. Tri leta sem bila čisto ob živce, ker je bil moj šolar POBUDA KRAJANOV NA VIŠKU — Stanovalci Floijanske ulice v Sevnici z veliko vnemo pripravljajo vse potrebno za asfaltiranje svoje ulice. Prispevek v denaiju znaša 6.000 dinarjev, za enak znesek mora vsak opraviti tudi delovae ure. Priliko za asfaltiranje dveh ulic ob delih na priključku za novi most so izkoristili tudi v novem delu Boštanja (druga slika). V vsaki ulici morajo zbrati po hiši 5.000 dinarjev in še delati kolikor je treba. Uspehi so na dlani! (Foto: Jože Teraž in A. Železnik) Zoper žoganje, ki ni več šport Ljubljana - tozd Elektroliti Mokronog. Drugi pomagajo svojim razvitim sredinam. Ce bodo morda zašli v kakšne škripce, bodo pa imeli skomine kot Modna oblačila? A. ŽELEZNIK CESTA BO OŽJA Mokronožane in vse ljudi ob cesti Mokronog-Laknice in naprej proti Šmarjeti zelo zanima, kako je zdaj z asfaltiranjem te ceste. Razumljivo ali ne, vse skupaj se vleče zato, ker sedaj teče postopek za ožjo asfaltno prevleko! Tudi za kaj takega so namreč potrebna soglasja. Upajmo, da papir ne bo stal toliko, kot bi tisti meter širšega cestišča. Iz kraja v kraj SLABA POSTREŽBA - Natakarji na tovariškem srečanju ob mirenskem krajevhem prazniku niso bili preveč urni. Mize so nosile črn in še marsikakšen prah, ki so si ga morali gostje, razen nekaterih, pobrisati kar sami. Kdor se je znašel in se potrudil še do prodajnih mest, si je lahko že na začetku zagotovil poslastice in lepe zalogaje. STABILIZACIJSKI SKLIC -Predsedstvo občinske skupščine si prizadeva, da bi s sklici sej delegatov občinske skupščine izgubili kar najmanj delovnih ur. Ce je le mogoče skličejo seje občinske skupščine na prosto soboto. Tako bo tudi s sejo vseli zborov to soboto. Pred nedavnim je bila vpeljana nazaj tudi stara, lepa navada: med sejo v skupščinski dvorani ni dovoljeno kaditi! KOGA ŠČITIJO? - Občinski sodnik /.a prekrške Tone Glogovšek opaža, da pripad zadev v zadnjih letih upada. Vzrok ni v tem, da so se morda občani in delovni ljudje čez noč poboljšali, temveč, kot sodi sodnik, v neaktivnosti nekaterih predlagateljev. Kjer ni tožnika, tudi ni sodnika. Kako je bilo npr. z nedovoljeno sečnjo v okolišu brežiškega Gozdnega gospodarstva - TOZD Puščava, odkoder sodnik za prekrške ni dobil niti ene prijave? USPEH AMATERSKEGA ODRA - Igralci Amaterskega odra so se v nedeljo vrnili z gostovanja med Slovenci na Tržaškem, kjer so jih sprejeli nadvse prisrčno. Prosvetno društvo iz Proseka - Kontovela goji že nekaj let stalne stike s kulturno-prosvetnimi društvi iz brežiške občine. SREBRNA PLAKETA ZA GG -Gozdno gospodarstvo iz Brežic -tozd Hortikultura je prejelo na razstavi cvetja srebrno plaketo za lepe primerke iglavcev, ki jih vzgaja v svoji drevesnici v Rimšu. dopoldne prepuščen sam sebi, popoldne sva bila z možem doma, otrok pa v šoli. Pri glasovanju se ne bom obotavljala, že zdavnaj sem se odločila ,Za‘." Janez Kovačič: „Ce so ljudje v starih časih lahko toliko zgradili, bomo še mi, ki zdaj lepo živimo. Naj se naši otroci čimveč naučijo in z znanjem oboroženi zapuščajo osnovnošolske klopi. Novi prostori jim bodo to zagotovo omogočili." Vili Punčuh: „Deluvci in delavke in kolektiva Iskre so prisostvovali zborom volivcev po vaseh in se vsi po vrsti zavzemali za novo šolo ... Sani sem učenec te šole in čutim /a svojo dolžnost, da prispevam zanjo, ker se zavedam, da'so učni uspehi ob boljših delovnih pogojih boljši." Občinski skladi skupnih rezerv, čeprav skromni, so bili že marsikdaj za marsikoga izhod. Svoje čase so dostikrat pomenili tudi odločilni denar za zagon kakšnega samorastnika. V današnjih razmerah gospodarjenja je težko začeti kaj velikega, vseeno pa bi storili napako, če bi podcenjevali vlogo takega sklada. V trebanjski občini se bližajo koncu priprave za oblikovanje skupščine, ki naj bi tudi tu delala po delegatskih načelih. Imenovana je celo že večina delegatov, pravzaprav manjka samo še eden. Doslej se z obstoječo sestavo gospodarstva ni natekalo v sklad kaj dosti denarja. Lani so nabrali 936.420,97 dinarjev dohodkov. V resnici je še ta znesek napihnjen, zakaj v blagajni je shranjenih 200.000 dinarjev, Id so bili že predlani posojeni trebanjskemu Krojaškemu podjetju. Le-to ni moglo pričeti gradnje novih proizvodnih prostorov, v marsičem zaradi nerazumevanja banke. Sklad je dobro gospodaril, v minulem letu so tudi v celoti vrnili kredit 30.000 dinarjev republiškemu Zavodu za zaposlovanje. Ob znani zagati ljubljanskih Modnih oblačil, ko je bilo treba sanirati velik obrat tudi v Trebnjem, so se pojavljale zahteve, naj priskoči na pomoč tudi rezervni sklad v občini. Lc-ta seveda ni mogel pomagati, ker Modna oblačila v njem niso združe- vala denarja. Ob pogledu na sedanji spisek podjetij, ki imajo v občini le svoj tozd ali delovno enoto, spet bije v oči staro dejstvo: večine ni na spisku tistih, ki bi solidarno združevali denar za rezerve v občini! Izjeme so le Mercator - tozd Gradišče Trebnje, Gozdno gospodarstvo Novo mesto - tozd Trebnje in Iskra Ivan Longar: skrbno gospodarjenje z občinskimi rezervami. ČAS IZLETOV IN ŽIVLJENJA V NARAVI - Šolske skrbi so mimo, vse do novega šolskega leta v jeseni. Sedaj bodo še posebno zaživele taborniške in podobne organizacije, ki izvajajo pretežni del svoje dejavnosti v naravi. Mladi Mirenčani (na sliki), vedo, kako se taki reči streže. (Foto: Železnik) Delavci Dekorlesa, tozda ljubljanske Lesnine, so dobili v Dobovi popolnoma mehaniziran obrat na tisoč kvadratnih metrih prostora. Do njega so prišli z združevanjem sredstev vseh tozdov Lesnine in s pomočjo bančnega kredita. Vrednost opreme se je zdaj povečala od 794 tisoč dinarjev na 5,5 milijona, vrednost objektov pa od 1,9 milijona dinarjev na 18,3 milijona. V novem obratu bodo na leto napravili za 25 milijonov din raznovrstnega kosovnega pohištva in individualne opreme. Dekorles bo s tem dopolnjeval proizvodni program Lesnine z maloserijskim pohištvom ter individualno opremo za javne objekte, hotele ipd. Za kolektiv pomenita dograditev in mehanizacija obrata prelomnico v NOVO V BREŽICAH DENAR ZA DIJAŠKE DOMOVE - Včeraj se je v Brežicah sestal akcijski štab za samoupravno sporazumevanje o združevanju sredstev za izgradnjo dijaških domov in pregledal rezultat zastavljene akcije. Obveznost za leto 1975 so doslej poravnali: Dinos, osnovna šola Krško, Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto, Livarstvo Dobova, Komite OK ZKS Brežice in obč. konf. SZDL Brežice, Kovinoplast Jesenice, Zveza prijateljev mladine Brežice, Slovin, Region, Tovarna pohištva, SDK Krško, Prevoz Brežice, sodišče združenega dela Brežice, občinski svet ZSS Brežice, občinska skupščina Brežice in njen cestni sklad. dosedanjem delu, saj so se zaposleni že več kot desetletje otepali s težavami, ki so jih povzročali slabi prostori, slaba opremljenost, pomanjkljiva tehnologija, organizacija in druge neurejene stvari. Iz začaranega kroga so si skušali pomagati s temeljito rekonstrukcijo, ki so jo zdaj uresničili v okviru Lesnine. Z njo so se združili 1974. leta. Nova tovarna ima zagotovljeno proizvodnjo za leto dni vnaprej, in kot kaže, ne bo občutila težav, ki jih imajo drugi pohištveni proizvajalci. To pa predvsem zaradi poslovne usmerjnosti na maloserijsko in individualno opremo. Lesnina je bila že dolga leta glavna odjemalka Dekorlesovih izdelkov zato so se navezali nanjo in končno s solidar- KRŠKI TEDNIK TREBANJSKE NOVICE DOLENJSKI LIST občan vprašuje Letos 500.000 din za Rinžo j Mladi bodo oreanali mrtvilo Odbor krajevne skupnosti za Posebna pozornost bo letos po- I J® medved _ odgovarja — Zakaj predihaš kočevske sapovce za visoke politične funkcionarje? - Ker znajo prepričati tudi večjo skupino potnikov, da je avtobus odpeljal pred četrt ure, čeprav ga potniki čakajo že pol ure in niso videli, da bi v tem času sploh odpeljal kak avtobus. DROBNE IZ KOČEVJA NIMAMO - Cas polletnih inventur po trgovinah je, v trgovinah že marsikaterega blaga primanjkuje, čeprav vedno beremo, da so skladišča tovarn natrpana. Blaga pred inventurami trgovine ne nabavljajo, da jim gre inventura hitreje od rok. To je delno razumljivo, če gledamo s stališča (slabih trgovcev), prizadeti pa so potrošniki, ki že več dni in tednov pred inventurami ne dobijo zaželenega. Edino pojasnilo, ki ga dobijo je: „Nimamo!“ KIC NAMESTO SOLATE -Tržnica je dobro založena z zgodnjim sadjem in povrtnino pa tudi raznih sadik je precej. Vseje precej drago in celo veliko dražje Kot v drugih krajih, ker gre roba skozi več rok prekupčevalcev. Dobro pa je, da je trg sploh založen z vsem potrebnim. Sedaj, ko je sezona, bi morali dati tem prodajalcem prostor na stojnicah, da se ne gnetejo po stopnicah ali kje drugje. Stojnice namreč zasedajo prodajalci vse mogoče krame dvomljive vrednosti in kakovosti. Ti prodajalci so še mladi ljudje. Njihovo delo bi bilo drugje bolj koristno, kot je posedanje za stojnicami in prekupčevanje. PREGOVORI - Pregovora iz stoletne pratike nista nič kaj spodbudna, ker trdi za Medarda (8. junija) prvi: „Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane,“ drugi pa: „Kakor se Medard zdani, vreme štirideset dni drži.“ Na letošnjega Medarda je bilo na Kočevskem slabo in vetrovno vreme. Odbor krajevne skupnosti za center mesta Kočevje bo zdaj razdeljen na tri odbore (Rožni, Cankarjev in Kidričev teren), kar bo usklajeno tudi z volišči. Tako bo v bodoče organizirana tudi mestna SZDL. Izkušnje so pokazale, da je bil sedanji odbor prevelik, zato ni mogel uspešno delati. Ta sprememba bo opravljena do sredine julija. Do takrat ali pa že prej bo ustanovljen tudi zbor stanovalcev pri krajevni skupnosti, ki bi po zakonu moral biti ustanovljen že pred letom dni Prav zbor stanovalcev tudi voli in odpokliče delegate stanovalcev v stanovanjski skupnosti. To pomeni, da naša Samoupravna stanovanjska skupnost zdaj sploh še ni samoupravna, ker ni samoupravno urejena. Posebna pozornost bo letos posvečena izboljšavi Rinže. Doslej so dana zagotovila, da z Mlake ne bo več onesnaževanja in da se bo ta kmetijski obrat kmalu selil drugam. Kljub vsem zagotavilom pa le ostaja odprto vprašanje, če načrtovano seljenje živinoreje v okolico Kočevja ne bo spet velika nevarnost za Rinžo. Tudi Vodna skupnost Ljub-ljanica-Sava je za letos namenila 500.000 din za čiščenje struge in urejanje rokavov v spodnjem toku Rinže, se pravi na območju krajevnih skupnosti Kočevje, Dolga vas in Livold. V Kočevju bodo urejali še parkirišča v Kidričevi ulici in pri slaščičarni (Batis), ki jo bodo zaradi tega pokrili. Nekateri zahtevajo, da bi spet odpli avtobusno postajališče na križišču Tomšičeve in Roške ceste, vendar bo to mogoče šele, ko bodo preurejali to križišče. Kdaj bo to, se še ne ve. |Občnega zbora kulturno-prosvetnega društva „Oton Zupančič" iz Dragatuša se udeležilo 60 krajanov, večina mladih — Posebna pozornost velja folklorni skupini Ni še dolgo tega, ko je bila dragatuška folklorna skupina eni. najbolj znanih in najboljših v vsej Beli krajini, pred nek..j leti pa je začela kulturna skupnost v tem kraju naglo zamirati. Vzrokov za to je več, vendar jih tu ne kaže razčlenjevati. Srečanje s partizanko Brino KOČEVSKE Konec maja smo v Fari pozdravili drago gostjo Marto Pavlin-Brino, udeleženko kulturniške skupine 14. divizije, ki je sodelovala na pohodu na Štajersko leta 1944. Naši otroci so ji prebrali svoje spise in pesmi, nastopili pa so tudi recitatorji in pevci. Tovarišica Brina je nato s preprostimi, a pretresljivimi besedami orisala svoje ilegalno delo, odhod v partizane in delo v partizanih. S kulturniki 14. divizije, ki jih je vodil SLABA UDELEŽBA V nedeljo, 6. junija, smo imeli v Vasi-Fari občni zbor ZZB NOV. Od 130 članov jih ni prišla na zbor manj kot polovica. Resnica je, kar je povedal Anton Skvarč in predsednik le organizacije tovariš Jurjevič iz Vrha, da marsikdo vidi organizacijo le, kadar jo potrebuje za priznavalnino, invalidnino, dvojno štetje ali kakšno drugo pomoč. Na sestanek pa ne more marsikdo niti dvakrat na leto. Odbor ne more reševati vsega, če mu ne bomo pomagali oziroma se udeleževali sestankov, ko jih odbor skliče. Na občnem zboru smo soglasno potrdili prejšnji odbor tudi za bodoče leto, saj člani odbora požrtvovalno delajo. Na zboru smo obravnavali tudi priprave za veliko proslavo, ki bo 19. junija pri Fari. To bo zbor jugoslovanskih pionirjev. Prišli bodo iz vseh republik in tudi nekaj iz zamejstva. Šest tistoč pionirjev bo ta dan v naši lepi Kolpski dolini, prvem osvobojenem ozemlju v Sloveniji. Karel Destovnik-Kajuh, je v letu 1943 organizirala mitinge in na njih nastopala kot plesalka, recitatorka in pevka. Z umetniškimi nastopi so hrabrili slovensko ljudstvo in mu vlivali pogum. Tovarišica Brina se s hvaležnostjo spominja prisrčnih ljudi s Suhorja in iz Bele krajine sploh, pa tudi tovariških in nepozabnih srečanj s hrvaškimi vasmi, kraji in njihovimi dobrimi prebivalci. Na vprašanje pionirjev, če je kdaj v teh težkih časih obupavala, je odgovorila, da nikdar. „V partizanih človek nikoli ni bil sam, zapuščen in osamljen. Skupne naloge, skupni boji, skupni cilji so nas združili v veliko, trdno družino,~«ato smo tudi težave, izgube tovarišev in osebne bolečine prenašali skupno." Ko je ob koncu srečanja razdelila Levstikove in cicibanove značke ter knjižne nagrade, so se učenci ponovno zgrnili okrog nje ter z njo kramljali. M. VOLF Na zadnjem občnem zboru kulturno-prosvetnega društva „Oton Župančič", ki se ga je udeležilo okoli 60 občanov, od tega večina mladih, pa so sklenili, da bodo z resnim in zavzetim delom naredili konec kulturnemu mrtvilu in si spet pridobili nekdanji ugled. Za predsednico društva so izvolili učiteljico Milko Svetič. „Čez poletje sicer ne bomo mogli kaj prida narediti, zato se nameravamo bolj posvetiti organizaciji, jeseni pa bodo že začele delati sekcije; tako nameravamo po dveh letih spet obuditi IZLET IN POSOJILO Črnomaljsko društvo upokojencev pripravlja za sredo, 14. julija, izlet v Malinsko. Avtobus bo iz Črnomlja odpeljal ob 5.45, prijave pa srejemajo vsak torek in četrtek od 9. do 11. ure do 6. julija oziroma do zasedbe avtobusa. V Malinski bodo imeli upokojenci dovolj časa za kopanje. Društvo obvešča svoje člane, da lahko vpišejo ljudsko posojilo za ceste v svojih krajevnih skupnostih, upokojenci iz KS Črnomelj pa pri Društvu upokojencev. pevski zbor za katerega nam iz Črnomlja obljubljajo pevovodjo. Prav tako nameravamo naštudirati novo igro," pripoveduje Svetičeva, ki vodi na šoli folklorno skupino, v kateri je kar 40 mladih plesalcev in plesalk. Te, ki letos končujejo osmi razred, namerava Svetičeva vključiti narodnih noš. Za folklorni podmladek se Dragatušu ne boje, saj bo Sveticew ki se s folkloro ukvarja že osem* in je začela prav na tej šoli, v c hodnjem šolskem letu začela p?uC vati belokranjske plese tudi učen drugega in tretjega razreda. ^ USPELA KRVODAJALSKA AKCIJA Kar 600 občanov se je..0^! vabilu na krvodajalsko akcijo,/') potekala od 1. do 3. junija v cm maljski občini; med temi jih J*, prvič darovalo kri. Pohvalno je ®L‘ da se je tokratne akcije udele“, veliko mladih. V Semiču so od« kri 137 krvodajalcem, v ČrnoOT 295, na Vinici pa 168. ČRNOMALJSKI UP Milka Svetič: „Navdušenje mladih zagotavlja uspeh.“ v folklorno skupino društva. V Dragatušu so prepričani, da bo navdušenje in resno delo mladih pritegnilo tudi „stare mačke“. Črnomaljski ZKPO je za tamburaše naročil deset novih tamburic, potrebovali pa bodo še kakih deset parov novih DROBIR IDEALIST V SEMIČU - V ru proslav 100-letnice rojstva i ^ Cankarja bo danes zvečer v Sen^i JULIJA BO BAZEN ZAPRT Od 5. do 31. julija plavalni bazen v Kočevju ne bo obratoval, ker bodo v teh dneh opravili obvezna letna popravila in zamenjali vodo v bazenu. Telovadnica, ki je pod isto streho, pa bo odprta v tistih dneh, ko njena uporaba ne bo motila del v kopališču. Za uporabo telovadnico se bo treba torej pred uporabo dogovarjati. na sporedu slovenski film 1 posnet po Cankarjevi povesti M• j Kačur. Pred predstavo bo v' kulturni program, ki ga je pnPp ^ Glasbena mladina Bele krajce. ^ oris Cankarjevega življenja W TABLICE TUDI ZA PRI^ji - Registracija traktorjev v obe> končana, opažajo pa, da imajo tere traktorske prikolice se stare tablice ali pa so spl°l} ^ njih. Tisti, ki prikolic niso ew| rali, lahko po preteku roka Prl jejo kazni. SKORAJ PET TON PAPlP^j V zadnji akciji zbiranja papirja so na Vinici, v ČrnofluJ^ Dragatušu zbrali 4855 kilog*1 ur, •a#: papirja in denar, ki so ga uu^- ^ namenili v humanitarne nan^jj Zlasti so se pri zbiranju 12 mladi člani Rdečega križa na maljski, viniški in dragatuški o ni šoli. Črnomaljsko avto-moto društvo „Bela krajina" vsako leto nauči voziti avto okoli 300 voznikov. V AMD imajo sedem avtomobilov, s katerimi kandidate učijo praktične vožnje en poklicni in deset honorarnih inštruktoijev. P Por« 'epubliš Neti k Po , «0 na Uta PteSoc Emiliji 1£Ta ste S< 'bost ^TA Žir S s ‘Bonal,, %°sti ®Ine 0 %ostj J-Zfeh lijev. LETA Sion LETA S Do v’5m l ribr * “tesni l(> odv »to S'elu s' 'Psejo ■ )vPtečr Tj Dc J^POS! >or !» !Sje ane, VJ%( '»valj Brez sloge ne bo šlo LokviSki pomnik - opomin — Se Potočani, Id so v službi na občini in v gospodarstvu, kaj zanimajo za Loški potok? — Seveda, saj pridejo vsako leto na srnjaka ali jelena! RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ZDOMCI DIRKAJO - Predvsem nekateri zdomci kar preradi dirkajo s svojimi avti po ozki glavni ribniški ulici. Verjetno želijo pokazati, koliko potegne njihov avto. Občani bodo hvaležni miličnikom, če bodo take dirkače kaznovali. KONCERTI - Letos je v primerjavi s preteklimi leti v Ribnici veliko kulturnih prireditev, predvsem koncertov. Pri tem ima velike zasluge tudi novi dom JLA. Uprava doma organizira v glavnem dobre koncerte, na katerih nastopajo priznani in najbolj znani pevci in ansambli, zato je dvorana v glavnem vedno polna. Nekatere prireditve pa so tudi slabše obiskane. PRELOŽENO - Koncert, ki bi moral biti v domu JLA 8. junija, je zaradi nekaterih težav preložen na 26. junij. RAZPRAVA ZAČETA - V ribniški občini se je začela razprava o predlogu zakona o združenem delu. Do preteklega tedna je bila v obratih Žič nice v Ribnici in BPT v Loškem potoku pa tudi še v nekaterih drugih kolektivih. Prav bi bilo, da bi sindikalne organizacije in organizacije SZDL imenovale dopisnike, ki bi iz posameznih zborov poročali o teh razpravah tudi za naš časopis, sa j se novinarji ne bomo mogli udeležiti mnogih od teh razprav. KDAJ STREHA? Streha na novi osnovni šoli v Loškem potoku pušča. O tem je bilo izrečenih že precej besed. Prekritje bo veljalo okoli 500.000 din. Del bo na račun reklamacije plačal izvajalec del, zagotoviti pa je treba še denar iz drugih virov. REŠETO Vasi oziroma zaselka Novi pot in Kotel v ribniški občini štejeta skupaj le 7 ali 8 hiš, veif-dar ljudje kljub temu niso enotni, kod naj bi potekal tisti kilometer ceste, ki bi ph zadovoljivo vezal s svetom. Za ureditev ceste je bilo izdelanih že 5 različic, vendar zdaj ta, zdaj oni ni pripravljen odstopiti za cesto svoje parcele, zdaj gre cesta pre- UREDNIKOVA POŠTA V uredniški mapi se je nabralo nekoliko več prispevkov, kot smo jih lahko objavili. Zato smo nekatere morali skrajšati, nekaj pa jih še čaka na objavo, in to iz občin Kočevje in Ribnica. Dopisniki naj upoštevajo, da je zdaj skrčen (poletni) obseg lista, zato naj pišejo nekoliko krajše sestavke za komunske strani. Posebno bomo veseli poročil z razprav o osnutku zakona o združenem delu. Tiskarski škrat nam jo večkrat zagode. Tako je nad članek o proslavi v Taborski steni dal isti naslov kot nad pravega na zadnji strani. Nekateri novi in anonimni dopisniki bi radi lovili gade z novinarjevo roko. To pomeni, da bi radi videli, če bi objavili njihove ostre prispevke, vendar le, če „ne bi bili pravno odgovorni". Takih prispevkov je največ iz ribniške občine. Nekatere bomo uporabili, vendar na primeren način. DONIT PO NAČRTU Tozd Donit Sodražica je v prvih treh mesecih načrt proizvodnje za to obdobje nekoliko presegel, v primerjavi s prvimi tremi meseci lani pa jo je povečal za 7 odstotkov. PRISPEVEK ZA ASFALT Referendum za dodatni samoprispevek za asfaltiranje cest bo v Dolenji vasi, Prigorici in Lipovcu. Tako nameravajo zajeti v samoprispevek še tiste, ki svoje obveznosti doslej niso izpolnili. Ta obveznost znaša namreč povprečno 4 kubične metre lesa ali 3.000 din na gospodinjstvo. Vendar je samoprispevek v posameznih vaseh različen. Nad polovico gospodinjstev je svoj prispevek že dalo, čeprav referendum šele bo. daleč od hiš ali pa bi bila gradnja predraga. Za ureditev ceste je na razpolago 200.000 din, po eni izmed različic, ki je najdražja, pa bi gradnja veljala kar 650.000 din. Vendar toliko denarja ni na razpolago, čeprav bi bili občani s to, drago cesto še kar zadovoljni Rešitev bi bila, če bi ljudje sami prispevali manjkajoči denar, vendar pa ni verjetno, da bi lahko zbrali okoli 400.000 din. Zaradi vseh teh vzrokov je že resno kazalo, da bodo občani ostali brez ceste. Vendar je tu še najnovejši predlog interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva, po katerem naj bi dosedanjo pot oziroma cesto Novi pot-Kotel-Runarsko preuredili tako, da bi bila primerna za prevoze. S tem predlogom, za katerega uresničitev je dovolj denarja, se strinja tudi občinski izvršni svet. Vendar so proti njemu vaščani Kotla. Ta nesloga pa iahko pripelje tako daleč, da bosta obe vasici ostali brez ceste. J. PRIMC Hitrost, ropot in nevarnost ,,To pa že presega vse meje! Ropot mopedpv še podnevi težko prenašam, ponoči mi gre pa sploh na živce," je povedal neki Ribničan srednjih let, ki mu ni všeč divjanje mladincev na Tomosovih motorjih. z.e nekaj let smo v toplejših spomladanskih in poletnih dneh priča nekakšnih tekem fantov na motorjih. Drvijo z največjo možno hitrostjo, delajo hrup, ogrožajo občane, predvsem stare in otroke, najbolj pa seveda sebe. Še pred dvema ali tremi leti so ti ,,dirkači" vozili po stranskih ulicah, ker so se verjetno skrivali pred miličniki. Zdaj pa jim je zrasel greben in dirkajo kar po glavni cesti, in to celo takrat, ko je na ulici na jveč prometa. Lepi motorji z vgrajenimi dodatnimi izpušnimi cevmi dajejo varljiv vtis ..sposobnosti in moči" teh fantov. Našim .Junakom" morajo pristojni tako početje preprečiti in fante, ki jih opominjanje ne spametuje, tudi kaznovati. Bolje je namreč nesreče preprečevati, kot ukrepati poleni, ko se nesreča že zgodi, se pravi, ko je kdo že mrtev ali trajni invalid. M. G LA VONJI Č Ob dnevu borca bodo na Lokvici odkrili dva metra visok spomenik, posvečen 30 žrtvam fašizma Bela krajina je med drugo svetovno vojno krepko okusila sovražnikovo nasilje, dokaz za •o so med drugim številna spo- KS JUGORJE PRAZNUJE Jugorska krajevna skupnost praznuje svoj praznik 4. julija, letos pa bodo pripravili proslavo teden dni prej, in siccr 27. junija. V počastitev obletnice praznovanja KS in 35-letnice vstaje bodo borci razvili prapor, položili na ploščo padlim partizanom in žrtvam vence in "obiskali ploščo, ki je postavljena na mestu, kjer je padel prvi partizan v metliški občini. Osrednja proslava bo pred Badovinčevo gostilno; pokrovitelj bo Niko Belopavlovič, za kulturni program pa bodo poskrbeli domači mladinci in mladinke. V TOREK SEJA OBČINSKE SKUPSClNE Bržkone bodo prihodnji teden delegati na 17. seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora ter na 16. seji zbora krajevnih skupnosti največ časa posvetili problematiki kmetijstva in gozdarstva v metliški občini, osnutku dogovora o osnovah družbenega plana občine za obdobje 1976 - 1980 in predlogu samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za sofinanciranje krajevnih skupnosti do 1980. PODZEMELJ: KROMPIRJA DOVOLJ Čeravno jih H, p* H? S >tot Niš N priljubljeno radijsko oddajo radar, ki jo povezuje igralec W t(\p vedovalec Mirko Bogataj- ' bo ob 19. uri in upamo, <** domačini napolnili dvoran« jo njega kotička. Vstopnice ^ t* prodaji uro pred pričetkof^ zaradi snemanja natanko ob n* dani uri. . j VODSTVO VIATORJA LO KRAJINO je povabilo na^ft vor predstavnike metliških zaradi nudenja gostinskih ^ (J njihovim poslovnim parjnJaA obisku v podjetjih. ?,c Viatorja je obljubil solidno P“ bo, izbor domačih spcciaU't'’tjjJ tetna vina, predstavniki P°,>j **i so zagotovili, da se bodo o< . pj posluževali lokalov v družb«- jt. p Zaželeno je, da ne bi osla* . razgovoru. metliški ted^l DOLENJSKI LIST junija Se vedno med najcenejšimi Najnovejši podatki o tem, katere ceste bodo posodobljene ali popravljene Nihče ni rad dvignil roke, ko so 11. junija v skupščini skupnosti otroškega varstva glasovali o podražitvi oskrbnine v vrtcih, pa vendar je bila nuja po višji ceni tako podkrepljena z dokazi, da so bili delegati kot en mož . $ Podražitve od elektrike pa do hrane in kurjave se pri stroških v vrtcih močno poznajo, saj so v veljavi že več mesecev, medtem ko je cena doslej ostala ista. Mimogrede rečeno tako nizka, da so Novomeščani glede tega zasloveli po vsej republiki. Dokazano je, da znaša ekonomska cena za oskrbni mesec predšolskega otroka v vrtcu 1090 dinarjev, za dojenčka pa 1.365 din, kar je skupščina potrdila z veljavnostjo od 1. junija dalje. Povedati pa je treba, da k tej ceni pri .pevajo starši le toliko, kolikor jim dopušča zaslužek. Tako na primer plača družina s poprečnim mesečnim zaslužkom na člana do 2.000 dinarjev za otroka v vrtcu 650, oz. 810 din za dojenčka. Zasebno varstvo je še vedno dosti dražje, pa tudi cene v drugih varstvenih ustanovah 'so višje. Ljubljana je zaračunavala že lani več, kot bodo v novomeški občini plačevali po novem. Toliko samo v tolažbo. V pojasnilo še to, da so osebni dohodki zaposlenih v novomeških otroško varstvenih ustanovah med najnižjimi v stroki v vsej republiki. Morda je tudi v tem iskati vzrok, da odpiramo vrtce, vzgojiteljic pa ni. Ker imajo pri vpisu prednost otroci iz socialno šibkih družin, ti ne plačujejo veliko, je vrtec v preteklem letu dobil od staršev poprečno 360 dinarjev na mesec. Se komu zdi, da je s tem denarjem možno poslovati? R. B. predvidenih 380.000 din, pet zaposlenih v občinskem vodstvu družbenih in političnih organizacij ter družbeni pravobranilec samoupravljanja pa so vpisali skupaj 32.000 din. ZA BCU.JŠE ZDRAVSTVO Ni še znano, kdaj bo Ribnica dobila novi zdravstveni dom. V ta namen zbirajo tudi del krajevnega samoprispevka. Vendar bo težko oziroma sploh nemogoče zagotoviti s samoprispevkom polovico denarja, potrebnega za novi zdravstveni dom, saj znese to okoli 20 milijonov dinarjev. Preostala polovica denarja iz drugih virov pa letos tudi še ni zagotovljena. V Ribnici pravijo, da.bi morali imeti manjši kraji s slabše razvitim gospodarstvom (med take menijo, da sodi Ribnica) enako zdravstveno varstvo kot razviti. To pomeni, naj bi znašala lastna udeležba manj razvitih tudi manj kot polovico potrebnih sredstev za take investicije. KMALU NOV PRETVORNIK Kiajevna skupnost Velike Poljane-Ortnek v ribniški občini je dala pobudo za gradnjo pretvornika TV pri starem ort-neškem gradu, ker ima to območje slab televizijski sprejem, ponekod pa ga sploh ni. Krajevna skupnost in občinska skupščina morata zagotoviti televizijski stolp, dodatne prostore in okoli 1500 m nove električne napeljave za trofazni tok, kar jih bo veljalo okoli 150.000 din; RTV pa bo prispevala potrebno tehnično opremo. Kaže, da bo največ veljala električna napeljava. Občani in vojaki bodo pri gradnji sodelovali tudi s prostovoljnim delom. NOV ASFALT Asfalt polaga v nekaterih krajih ribniške občine te dni ekipa Cestnega podjetja Ljubljana. Najprej so asfaltirali 1700 kv. m oziroma okoli 580 m ceste „Za vodo" v Sodražici. Nato so asfaltirali cesto Jurjevica-Kot-Breže. Predstavnik Cestnega podjetja Ljubljana je povedal, da bodo asfaltirali tudi Urbanov most v Ribnici in njegovo okolico, še nekatere ulice v Ribnici (Vrtnarsko in cesto pri RIKO) ter cesto v Danah in morda še kakšno. dohodka, ostali pa najmanj polovico mesečnega osebnega dohodka. Vpis posojila se je komaj začel, zato ob našem zadnjem obisku še nismo mogli dobiti podatkov o vpisu. Zvedeli smo le, da so v RIKU vpisali že 420.000 din posojila namesto SOLSKI OBISK IZ SLOVENSKIH KONJIC - V Žužemberk je 9 junija prispela delegacija učencev in učiteljev osnovne šole Dušana Jereba iz Slovenskih Konjic. Pri spomeniku NOB na Cviblju so goste pričakali pioniiji in mladinci žužemberške šole, kar prikazuje tudi tale posnetek. Nato so konjiški šolaiji obiskali Veliki Lipovec, kraj, kjer je padel narodni heroj Dušan Jereb, zatem pa še Dolenjske Toplice in Bazo 20. (Foto: I. Zoran) KMALU TEMELJNI KAMEN Za bodoči športni dom v Ribnici, se pravi za telovadnico in bazen, bo položen temeljni kamen na dan borca, 4. julija. Na razpis za gradnjo te stavbe, ki bo ena največjih v občini, so že poslali ponudbe Zidar Kočevje, Gradis Ljubljana in Gradbeno podjetje Grosuplje. Novi objekt bo koristil športnikom, delovni organizacijam, šolam, mladini in odraslim. Letos se gradi tudi otroška varstvena ustanova. Letos start treh vrtcev Podpora z besedami nima resne teže — Kaj je z združe vanjem sredstev za vrtce? V ponedeljek so začeli gradi ti vrtec v Žužemberku, isti dar je bilo vendarle izdano gradbeno dovoljenje za zidavo otro-škovarstvene ustanove v Kristanovi ulici v Novem mestu, v kratkem začne Pionir z dozidavo vrtca na Ragovski. Oktobra bo 100 novih mest za otroke, potrebnih pa bi bilo petkrat več. O vsem tem je bila 11. junija obveščena skupščina skupnosti otroškega varstva na zasedanju, kjer so člani izvršilnega odbora poročali, kaj jim je uspelo narediti v zadnjem času. Skupnost otroškega varstva lej 400 občanov vpisalo 860.000 din posojila OZD dobila podporo. Seveda pa niso manjkala vprašanja, kaj bo zgrajeno na območju občine Ribnica" Po podatkih, ki se iz dneva v dan spreminjajo, je na območju občine Ribnica dosedaj vpisal posojilo 401 občan. Celoten vpisani znesek znaša 862.700 din. Tudi med delavci v proizvodnji so taki, ki so vpisali velike zneske. Tako je varilec Anton Tomšič iz RIKO Ribnica vpisal 7.200 din. To je primer, ki je lahko marsikomu za zgled. Kaže, da bo akcija na našem območju uspela. Občinski štab pa bo moral vložiti precej truda, da bo pridobil za vpis tudi tiste, ki ne združ u-jejo dela. V kratkem bo vsem gospodinjstvom poslana informacija o podrobnostih, ki se nanašajo na vpjs posojila za ceste. Razen tega pa bo informacija vsebovala tudi podatke, ki bodo prikazali uspešnost te akcije na našem območju. Redno obveščanje delovnih ljudi in občanov je pogoj za uspeh te akcije. 7.172 pohodnikov ,,na osvobojeno ozemlje" SLOVAŠKA MLADINSKA DELEGACIJA V NOVEM MESTU Minuli teden je Slovenijo obiskala štiričlanska delegacija Socialistične zveze mladine iz Slovaške. Gostje so bili v naši republiki pet dni in so si v tem času ogledali Ljubljano, mladinsko delovno brigado v Suhi Krajini, Novo mesto, Koper in Bled, ter se pogovarjali s predstavniki družbenopolitičnega življenja, z gospodarstveniki in z mladinci. V novomeški občini so bili en dan in si po pogovorih s predstavniki občine ogledali tudi Kostanjevico. Ni v,P°toku ter na poštah v Do-K®* *vr,e m Ortneku. Občani kra-',y %ovaii UPnost:' Ribnica pa bodo Sno«^'10 na sedežu krajevne . 'kebanuP1* podružnici Ljubljan- n., Ul na Celotn m n?. P°štiv Ribnici. na akcija je med razpravo po sW*;a v upravi občinske \ Q(f?e zaposlenih 52 delav-višjo, 2nter 'maJ0 4 visoko, 8 Niijo ,sreclnj°, 9 nepopolno ra?i)o ^ osnovno šolsko ..RUDOLFOVO" ZA POSOČJE Novomeška občinska konferenca Zveze socialistične mladine bo jutri ob 19. uri pripravila v športni dvorani mladinski ples, na katerem bosta nastopila dva ansambla, in sicer novomeško „Rudolfovo“ ter sevniški „l7ermi“. Ves izkupiček, ki ga bo organizator dobil s pobiranjem vstopnine, bodo namenili po potresu prizadetemu Posočju. ____________________ Novomeška kronika Vojaki zavihali rokave Obnavljajo cesto Vavta vas-Drganja sela feoljeni ‘ega 87 m J v oh^- •moškim’ in da £ kot°rnih . 3-240 voznikov voznikov od tega 746 !na: take prireditve so lahko le koristne dobra stran prireditve tudi v tem, da se izdelovalci salam in drugih suhomesnatih izdelkov srečajo, pogovore in izmenjajo izkušnje. Nekateri, med njimi tudi organizator mojster Ivan Lampe, pa opozarjajo, da je koristna primerjava med industrijsko izdelanimi salamami in domačimi. Obe strani lahko pri taki primerjavi le pridobita, se pravi ugotovita, kako bi se izdelke dalo še izboljšati. Gostinci in turistični delavci pa mislijo, da je dobra domača'salama v posamezni gostilni tudi odlična reklama za goste. Marsikateri turist, izletnik ali občan se bo odločil za obisk gostišča, kjer imajo salaino, ki mu najbolj ugaja. Sicer so pa tudi že doslej mnogi tako izbirali gostišča. Nekateri upravičeno sklepajo, da bodo salamiade pripomogle k večjemu turističnemu prometu in da bo od njih gostinstvo in s tern tudi skupnost imela korist. M. (Jl.AVONJlC Ena gospa je videla, da so po nedavni sindikalni nogometni tekmi pripeljali na nezgodni oddelek dva zdravnika‘in medicinskega tehnika zaradi zlomov na rokah. Nesreča že ve, kje ji ni treba počivati. Posojilo za ceste že vpisujejo Najnovejši podatki o tem, katere ceste bodo posodobljene ali popravljene Poročali smo že o predlogih za posodabljanje in vzdrževanje republiških cest v ribniški občini. Zvedeli smo, da je bil medtem sprejet načrt tega posodabljanja, ki se nekoliko razlikuje od osnutka. Po tem načrtu bodo posodobljene oziroma prenovljene do leta 1980 naslednje ceste: LETA 1976: 0,8 km regionalne ceste Sodražica-Inles, kar bo veljalo 2,5 milijona dinarjev. LF.TA 1977: 2,2 km regionalne ceste Sodražica (Inlcs)-Zimarice, kar bo stalo 8,9 milijonov. LETA 1978: 2,7 km regionalne ceste Žimarice-Runarsko (Boncar), kar bo stalo 10,3 milijona; 3,4 km regionalne ceste Sodražica-Hrib v vrednosti 4,1 milijona; 2,9 km regionalne ceste Sodražica-Žlebič v vrednosti 4 milijone in 2 km magistralne ceste meja Z občino Ljublja-na-Žlebič v vrednosti 2,8 milijonov dinarjev. LETA 1979: 3,6 km magistralne ceste Breg-Dolenja vas v vrednosti 5 milijonov. LETA 1980: l,&km magistralne ceste Dolenja vas-Jasnica v vrednosti 2,5 milijonov. V ribniški občini se zavedajo, da je uresničitev teh načrtov v veliki meri odvisna od uspeha vpisa posojila, zato so akcijo dobro zastavili. V načelu so sprejeli sklep, naj vodilni vpišejo posojilo v znesku svojega povprečnega mesečnega osebnega dohodka, ostali pa najmanj polovico mesečnega osebnega dohodka. Vpis posojila sc je komaj začel, zato ob našem zadnjem obisku še nismo mogli dobiti podatkov o vpisu. Zvedeli smo le, da so v RIKU vpisali že 420.000 din posojila namesto KMALU TEMELJNI KAMEN Za bodoči športni doni v Ribnici, se pravi za telovadnico in bazen, bo položen temeljni kamen na dan borca, 4. julija. Na razpis za gradnjo te stavbe, ki bo ena največjih v občini, so že poslali ponudbe Zidar Kočevje, Gradis Ljubljana in Gradbeno podjetje Grosuplje. Novi objekt bo koristil športnikom, delovni organizacijam, šolam, mladini in odraslim. Letos se gradi tudi otroška varstvena ustanova. Tomšič je vpisal 7.200 din Doslej 400 občanov vpisalo 860.000 din posojila Tudi v občini Ribnica je akcija za vpis posojila za ceste poleg razprave o zakonu o združenem delu trenutno najvažnejša naloga. Občinski štab za izvedbo posojila je organiziral 30 vpisnih mest za občane, ki združujejo delo, in 5 vpisnih mest za občane, ki ne združujejo dela. Razen tega bodo za občane organizirana tudi vpisna mesta pri izpostavah Ljubljanske banke v Sodražici in Ki Loškem potoku ter na poštah v Dolenji vasi in Ortneku. Občani krajevne skupnosti Ribnica pa bodo vpisovali posojilo na sedežu krajevne skupnosti, pri podružnici Ljubljanske banke in na pošti v Ribnici. Celotna akcija je med razpravo po Ali že veš... ... da je v upravi občinske skupščine zaposlenih 52 delavcev, od katerih imajo 4 visoko, 8, višjo, 20 srednjo, 9 nepopolno srednjo, 6 pa osnovno solsko izobrazbo, razen tega pa je še 7 nekvalificiranih delavcev? ... da se položaj glede na izobrazbeno sestavo izboljšuje in da štipendirajo štiri na višji upravni šoli, 5 že zaposlenih delavcev občinske uprave pa se ob delu izobražuje? ... da je bilo konec preteklega leta v občini 64 osebnih vojnih invalidov in 145 družinskih invalidskih upravičencev? ... da je ob zaldjučku minulega leta prejemalo iz združenih sredstev čiste štipendije 128, socialne dodatke pa 170 dijakov in študentov? ... da je bilo lani v občini na novo izdanih 372 potnih listov, overjenih in podaljšanih 1.100, 4 potne liste pa so občanom odvzeli? ... da je bilo lani izdanih ali zamenjanih v občini 335 osebnih izkaznic? ... da je bilo lani prijavljenih za vpis 484 motornih vozil, skupno pa je bilo v občini 2.120 motornih vozil? ... da je bilo lani izdanih 270 vozniških dovoljenj, od tega 87 ženskam, 183 moškim, in daje zdaj v občini 3.240 voznikov motornih vozil, od tega 746 žensk? OZD dobila podporo. Seveda pa niso manjkala vprašanja, kaj bo zgrajeno na območju občine Ribnica. Po podatkih', ki se iz dneva v dan spreminjajo, je na območju občine Ribnica dosedaj vpisal posojilo 401 občan. Celoten vpisani znesek znaša 862.700 din. Tudi med delavci v proizvodnji so taki, ki so vpisali velike zneske. Tako je varilec Anton Tomšič iz RIKO Ribnica vpisal 7.200 din. To je primer, ki je lahko marsikomu za zgled. Kaže, da bo akcija na našem območju uspela. Občinski štab pa bo moral vložiti precej truda, da bo pridobil za vpis tudi tiste, ki ne združ lijejo dela. V kratkem bo vsem gospodinjstvom poslana informacija o podrobnostih, ki se nanašajo na vpis . posojila za ceste. Razen tega pa bo informacija vsebovala tudi podatke, ki bodo prikazali uspešnost te akcije na našem območju. Redno obveščanje delovnih ljudi in občanov je pogoj za uspeh te akcije. F. Ž. predvidenih 380.000 din, pet zaposlenih v občinskem vodstvu družbenih in političnih organizacij ter družbeni pravobranilec samoupravljanja pa so vpisali skupaj 32.000 din. ZA BOJ.JŠE ZDRAVSTVO Ni še znano, kdaj bo Ribnica dobila novi zdravstveni dom. V ta namen zbirajo tudi del krajevnega samoprispevka. Vendar bo težko oziroma sploh nemogoče zagotoviti s samoprispevkom polovico denarja, potrebnega za novi zdravstveni dom, saj znese to okoli 20 milijonov dinarjev. Preostala polovica denarja iz drugih virov pa letos tudi še ni zagotovljena. V Ribnici pravijo, da bi morali imeti manjši kraji s slabše razvitim gospodarstvom (med take menijo, da sodi Ribnica) enako zdravstveno varstvo kot razviti. To pomeni, naj bi znašala lastna udeležba manj razvitih tudi manj kot polovico potrebnih sredstev za take investicije. KMALU NOV PRETVORNIK Krajevna skupnost Velike Poljane—Ortnek v ribniški občini je dala pobudo za gradnjo pretvornika TV pri starem ort-neškem gradu, ker ima to območje slab televizijski sprejem, ponekod pa ga sploh ni. Krajevna skupnost in občinska skupščina morata zagotoviti televizijski stolp, dodatne prostore in okoli 1500 m nove električne napeljave za trofazni tok, kar jih bo veljalo okoli 150.000 din; RTV pa bo prispevala potrebno tehnično opremo. Kaže, da bo največ veljala električna napeljava. Občani in vojaki bodo pri gradnji sodelovali tudi s prostovoljnim delom. NOV ASFALT Asfalt polaga v nekaterih krajih ribniške občine te dni ekipa Cestnega podjetja Ljubljana. Najprej so asfaltirali 1700 kv. m oziroma okoli 580 m ceste „Za vodo" v Sodražici Nato so asfaltirali cesto Jurjevica-Kot-Breže. Predstavnik Cestnega podjetja Ljubljana je povedal, da bodo asfaltirali tudi Urbanov most v Ribnici in njegovo okolico, še nekatere ulice v Ribnici (Vrtnarsko in cesto pri RIKO) ter cesto v Danah in morda še kakšno. Smrti, rojstva poroke Na območju matičnega urada Sodražica so v maju umrli: Pavla Ponikvar, kmetica iz Črnca 8, stara 72 let; Frančiška Turk, preužitkarica iz Janežev 7, stara 87 let; Pavla Lavrič, upokojenka iz Podklanca 14, stara 70 let; Janez Lušin, upokojenec iz Vinic 19, star 67 let; Janez Cvar, upokojenec iz Zamostca 35, star 77 let; Anton Košmrlj, gozdni delavec iz Podklanca 8, star 27 let; Janez Virant, kmet iz Globeli 18, star 77 let, in Marija Gorše, gospodinja iz Zapotoka 5, stara 66 let. Rodili so se: Peter Arko, rojen 16. aprila v Ljubljani, sin Milana in Anice iz Lipovščice 11; Boris Matelič, rojen 5. marca v Ljubljani, sin Antona in Tatjane iz Sodražice 11 8; Tomaž Grebenc, rojen 2. marca v Ljubljani, sin Cirila in Angele iz Grebenja 3; Anton Zbačnik, rojen 13. marca v Ljubljani, sin Antona in Marije iz Podklanca 16; Stanko Oblak, rojen 17. aprila v Ljubljani, sin Alojzija in Jožefe iz Grabna 4; Martina Levsteka, rojena 19. marca v Ljubljani, hči Alojzija in Marije iz Črnca 10; Beti Kožar, rojena 16. marca v Ljubljani, liči Draga in Dragice iz Zigmaric 30. in Mateja Marolt, rojena 11. februarja v Ljub- m w m.i iipT * 1 | f n n i < |i Ocena: take prireditve so lahko le koristne Prva ribniška ,,Salamiada“, ki je bila pred kratkim „Pri Cene-tu“, je pokazala, da je med občani precej takih, ki izdelujejo dobre salame. Njihove sposobnosti so doslej ocenjevali le v krogu družine, tokrat pa jih je prvič širša javnost. Prva ribniška salamiada je uspela tako po kakovosti prikazanih in po-kušenih izdelkov kot po organizaciji in številu udeležencev. Kar 12 izdelovalcev salam je razmeroma veliko (čeprav nekateri menijo, da jih je bilo malo), vendar moramo upoštevati, da jih je bilo tudi med gledalci precej. Prve salamiade se iz raznih vzrokov niso udeležili, upamo pa, da sc bodo naslednjih in tako prispevali k uspehu teh prireditev. Sicer pa je REŠETO dobra stran prireditve tudi v tem, da se izdelovalci salam in drugih suhomesnatih izdelkov srečajo, pogovore in izmenjajo izkušnje. Nekateri, med njimi tudi organizator mojster Ivan Lampe, pa opozarjajo, da je koristna primerjava med industrijsko izdelanimi salamami in domačimi. Obe strani lahko pri taki primerjavi le pridobita, se pravi ugotovita, kako bi se izdelke dalo še izboljšati. Gostinci in turistični delavci pa mislijo, da je dobra domača salama v posamezni gostilni tudi odlična reklama za goste. Marsikateri turist, izletnik ali občan se bo odločil za obisk gostišča, kjer imajo salamo, ki mu najbolj ugaja. Sicer so pa tudi že doslej mnogi tako izbirali gostišča. Nekateri upravičeno sklepajo, da bodo salamiade pripomogle k večjemu turističnemu prometu in. da bo od njih gostinstvo in s tem tudi skupnost imela korist. M. (il.AVONJlC ljani, hči Janeza in Ane iz Junčjega 1. Poročili so se v maju: Zajc Stanislav iz Ribnice, Gorenjska cesta 31, in Vesna Lavrič, Sodražica, stanovanjski blok; Ivan Marjanovič iz Hriba 77 in Martina Moliar iz Retij 64 ter Miroslav Kordiš iz Retij 126 in Stanislava Starc iz Retij 12. Nezadovoljni Potočani V izjavah za tisk in v pisanju nekateri občani Loškega potoka .precej kritizirajo občinske upravne organe, gospodarstvenike in druge, češ da je Loški potok zapostavljen. Nekdo nam je napisal celo, da kot potoški odbornik (verjetno je mislil delegat, op. ur.) ne hodi več na seje in sestanke v Ribnico, ker vedno, kadar začne govoriti o zahtevah in potrebah Loškega potoka, je seja zaključena. Vendar nepristranski opazovalec lahko hitro ugotovi, da Loški potok le ni zapostavljen. Ima lepo oziroma celo najlepšo trgovino v občini, lepo oziroma najlepšo šolo (čeprav je res, da je streha potrebna popravila), lepo zdravstveno postajo, asfalt skozi naselja, zdaj pa se gradi stanovanjska poslovna stavba, ki bo veljala precej več, kot se bo zbralo denarja v Loškem potoku. Pozabiti ne smemo, da je Loški potok v zadnjih letih dobil tudi dva proizvodna obrata, in sicer BPT in Saturnus, da ne štejemo tozda Inlesa, ki se je po vojni tudi širil in posodabljal. Posebno krivična je ta kritika, če primerjamo, kako so v povojnih letih napredovala podobna območja, kot je Loški potok, v drugih občinah. Upamo si trditi, da so le redka taka območja v republiki bolj napredovala. Že v sosednji kočevski občini vidimo, da podeželje neprestano nazaduje in da je za njegov razvoj vloženo le malo. Tam bi bile take ostre kritike bolj upravičene. Sicer pa je prav, da Potočani niso zadovoljni z doseženim, saj je taka nezadovoljnost (udi gonilo napredka. Vendar naj bi napredek gradili manj nestrpno, bolj složno in načrtno, se pravi na osnovi pametnega in poštenega sodelovanja vseh območjih v občini J. PRIMC v_______________________________^ Mii SOLSK1 OBISK IZ SLOVENSKIH KONJIC - V Žužemberk je 9. junija prispela delegacija učencev in učiteljev osnovne šole Dušana Jereba iz Slovenskih Konjic. Pri spomeniku NOB na Cviblju so goste pričakali pionirji in mladinci žužemberške šole, kar prikazuje tudi tale posnetek. Nato so konjiški šolarji obiskali Veliki Lipovec, kraj, kjer je padel narodni heroj Dušan Jereb, zatem pa še Dolenjske Toplice in Bazo 20. (Foto: I. Zoran) Letos start treh vrtcev Podpora z besedami nima resne teže — Kaj je z združevanjem sredstev za vrtce? V ponedeljek so začeli gradi ti vrtec v Žužemberku, isti dan je bilo vendarle izdano gradbeno dovoljenje za zidavo otro-škovarstvene ustanove v Kristanovi ulici v Novem mestu, v kratkem začne Pionir z dozidavo y rt ca na Ragovski. Oktobra bo 100 novih mest za otroke, potrebnih pa bi bilo petkrat več. O vsem tem je bila 11. junija obveščena skupščina skupnosti otroškega varstva na zasedanju, kjer so člani izvršilnega odbora poročali, kaj jim je uspelo narediti v zadnjem času. Skupnost otroškega varstva „Pohod” vrlin 7.172 pohodnikov „na osvobojeno ozemlje" 11. junija je bil sestanek, na katerem so predstavniki posameznih družbenopolitičnih organizacij novomeške občine, ki so sestavljali organizacijski odbor, z več plati ocenili od 11. do 21. maja trajajoči ,JPohod na osvobojeno ozemlje1'. Na pohodu skozi domala vse krajevne skupnosti v občini je sodelovalo 7.172 pionirjev, mladincev, vojakov, borcev, rezervnih vojaških starešin, pripadnikov teritorialnih enot in drugih. Cilj pohoda, to je mladim približati izkušnje narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, je bil v celoti dosežen, še več, pohod je zbližal tudi krajane sosednjih krajevnih skupnosti, ki jih pogosto loči nevidna meja ozkosti. Od Šentjerneja do vasi v žužember-ški KS so pohodnike spremljali krajani, borci so obujali spomine na partizanska leta in orisovali pomen posameznih krajev med NOB, z mitingi in kulturnimi prireditvami pa so se čvrstile vezi med mladim in starim pokolenjem. Po mnenju organizacijskega odbora je pohod zgledna oblika razvijanja vzgojnih, kulturnih in drugih vrlin mladih, zato ga kaže v prihodnje pripraviti v še večjem obsegu, vsebinskem in oblikovnem posluje do zdaj še brez tajnika, kar pa je zlasti spričo gore administracije, potrebne pri gradnjah, velika ovira. Ko so delegati skupščine (bili so komaj sklepčni) obravnavali finančni načrt za letošnje leto, predlog za višje cene v vrtcih in predlog samoupravnega sporazuma o srednjeročnem načrtu razvoja otroškega varstva do leta 1980, so bili povsem soglasni. V letošnjem letu bo skupnost razpolagala z nekaj več kot 14,5 milijona dinarjev, od tega je potrebno takoj odšteti nad 2 milijona za otroške dodatke, preostala sredstva pa so po planu namenjena naslednjim izdatkom: skoro 10 milijonov dinarjev bo šlo za tri ngvogradnje vrtcev, za 865.000 din je anuitet od že najetih posojil za gradnjo vrtcev, medtem ko bolj malo ostane za nadaljnje urejanje okolice že zgrajenih ustanov, za letovanja otrok, štipendije in druge izdatke. Novi vrtci so pereč problem posebno v Novem mestu, kjer trenutno že 600 otrok čaka na sprejem, zato je toliko bolj nerazumljiv slab start akcije za združevanje posebnih sredstev delovnih kolektivov v ta namen. Edinole tovarna „Krka“ je ponudila 1 milijon dinarjev,' vsi drugi, ki prav tako kriče o nuji, da bi otroke njihovih delavcev ali strokovnjakov sprejeli v ustanovo, niso ponudili še nič. Poudariti pa je treba, da se pri pridobivanju novih mest za malčke v organiziranem varstvu ne zatika le pri sredstvih. Tudi če denar je, je težko začeti gradnjo, ker ni pravočasno oddeljenih lokacij, ker so težave s pridobivanjem, odkupi in zamenjavo zemljišč. Cene pa rastejo. RIA BACER ..RUDOLFOVO" ZA POSOČJE Novomeška občinska konferenca Zveze socialistične mladine bo jutri ob 19. uri pripravila v športni dvorani mladinski ples, na katerem bosta nastopila dva ansambla, in sicer novomeško „Rudolfovo“ ter sevniški „Fermi“. Ves izkupiček, ki ga bo organizator dobil s pobiranjem vstopnine, bodo namenili po potresu prizadetemu Posočju. * *********************** ******************** * | Vojaki zavihali rokave! Obnavljajo cesto Vavta vas-Drganja sela Četudi je Straška KS, ki šteje 14 vasi z okoli tri tisoč prebivalci, letos dobila šele 40.000 dinarjev za vzdrževanje krajevnih cest, krajani dokaj uspešno uresničujejo zastavljeni delovni program. Do pomladi so obnovili elektično omrežje v Dolenji Straži, trenutno pa je v teku največja delovna akcija o kateri nam je Franc Ivanetič: Dredsed-nik sveta KS, povedal naslednje: „Pod vodstvom starešine Rada Tkalca skupina šestdesetih vojakov iz novomeške in drugih garnizij popravlja 5 km dolgo cesto od Vavte vasi do Drganjih sel. Dela bodo stala dva milijona dinarjev; pol bodo prispevali vojaki z delom, pol pa občinska skupščina, posamezne organizacije združenega dela in krajani Drganjih sel skupaj z lastniki vinogradov in vikendov. .Gorjanci' so že nakazali 70.000 din, Krka - tozd Zdravilišča 10.000 din, Opekarna Zalog pa je prispevek 10.000 din namenila za popravilo ceste Zalog-Straža. Že zbrana sredstva komaj zadostujejo za tekoče stroške, saj mora KS skrbeti za gorivo strojev, s katerimi delajo vojaki. Gramoz, ki ga bo dobavila žužem-berška KS, bo stal levji delež vsote, zato je že čas, da še ostali nakažejo denar. Zaenkrat še ni potrebe, da bi se del lotili tudi krajani Drganjih sel, ob koncu meseca pa bodo opravili dve ali tri delovne akcije skupaj z mladino in vojaki, ki bodo prišli iz no- vomeške garnizije. Cesta, ki bo največja pridobi-***************************************** tev za Drganja sela po osvoboditvi, bo obnovljena do konca avgusta in pripravljena za asfaltiranje; asfalta pa ne bo moč položiti, saj bi to zahtevalo nadaljnjih skoraj 4 milijonov dinarjev, teh pa zaenkrat še ni.“ Toliko o akciji, ki znova dokazuje, da vojaki radi pomagajo ljudem, sicer pa krajane Straške KS čaka še veliko dela. Letos bodo končali z napeljavo javne razsvetljave do šole v Vavti vasi in skozi Jurko in Rumanjo vas, s svojimi prispevki in sredstvi KS pa bodo skušali dozidati mrliško vežico. Ce bo Dominvest pravočasno izdelal lokacijsko dokumentacijo, bodo začeli graditi tudi novi gasilski dom v Vavti vasi. Gasilci so že zbrali nekaj sredstev, tudi KS bo prispevala po svojih močeh, veliko pa bo treba storiti s prostovoljnim delom. Mladina, ribiči in drugi krajani se že pripravljajo tudi na očiščevalno akcijo bregov Krke, ko bo slednja malo upadla. Pred Straško KS pa je naloga, ki ji sama ne bo kos: ureditev kanalizacije v Gornji Straži, kjer zdaj že 11 stanovanjskih blokov ni popolno kanalizacijsko opremljeni. Ker Novoles še nima čistil nili naprav, so v ta program uvrščene tudi te in gradnja ko-lektorja. Gre kar za desetmilijon-sko investicijo. Toda krajevna skupnost bo vseeno začela vsaj s pripravljalnimi deli. Tako bodo že letos s prispevki krajanov, ki živijo pod Straškim hribom, in delom vsote za mestno zemliišče uredili najnujnejša t..i.i.ilizai ijMsa dela. D R. Še vedno med najcenejšimi Nihče m rad dvignil roke, ko so 11. junija v skupščini skupnosti otroškega varstva glasovali o podražitvi oskrbnine v vrtcih, pa vendar je bila nuja po višji ceni tako podkrepljena z dokazi, da so bili delegati kot en mož . j> Podražitve od elektrike pa do hrane in kurjave se pri stroških v vrtcih močno poznajo, saj so v veljavi že več mesecev, medtem ko je cena doslej 'ostala ista. Mimogrede rečeno tako nizka, da so Novomeščani glede tega zasloveli po vsej republiki. Dokazano je, da znaša ekonomska cena za oskrbni mesec predšolskega otroka v vrtcu 1090 dinarjev, za dojenčka pa 1.365 din, kar je skupščina potrdila z veljavnostjo od 1. junija dalje. Povedati pa je treba, da k tej ceni prispevajo starši le toliko, kolikor jim dopušča zaslužek. Tako na primer plača druži-na s poprečnim mesečnim zaslužkom na člana do 2.000 dinarjev za otroka v vrtcu 650, oz. 810 din za dojenčka. Zasebno varstvo je še vedno dosti dražje, pa tudi cene v drugih varstvenih ustanovah so višje. Ljubljana je zaračunavala že lani več, kot bodo v novomeški občini plačevali po novem. Toliko samo v tolažbo. V pojasnilo še to, da so osebni dohodki zaposlenih v novomeških otroškovarstvenih ustanovah med najnižjimi v stroki v vsej republiki. Morda je tudi v tem iskati vzrok, da odpiramo vrtce, vzgojiteljic pa ni. Ker imajo pri vpisu prednost otroci iz socialno šibkih družin, ti ne plačujejo veliko, je vrtec v preteklem letu dobil od staršev poprečno 360 dinarjev na mesec. Se komu zdi, da je s tem denarjem možno poslovati? R. B. SLOVAŠKA MLADINSKA DELEGACIJA V NOVEM MESTU Minuli teden je Slovenijo obiskala štiričlanska delegacija Socialistične zveze mladine iz Slovaške. Gostje so bili v naši republiki pet dni in so si v tem času ogledali Ljubljano, mladinsko delovno brigado v Suhi Krajini, Novo mesto, Koper in Bled, ter se * pogovarjali s predstavniki družbenopolitičnega življenja, z gospodarstveniki in z mladinci V novomeški občini so bili en dan in si po pogovorih s predstavniki občine ogledali tudi Kostanjevico. Novomeška kronika PRI NEDELJSKEM TV dnevniku smo slišali, da je bila istega dne proti večeru v Novem mestu nevihta, nakar da je še deževalo. Popoldne se je vreme res nekolikanj skujalo, nekaj deževnih kapelj, ki še tal niso zmočile, pa najbrž ni moč imeti za nevihto. Ce pa, potem, ojoj, potem je bilo v ponedeljek popoldne in zvečer v Novem mestu - pravcato monsunsko deževje! DUHOV1TEŽI TRDIJO, da na vrtu pri hotelu „Kandija“ igrajo zato, da ,,alko“ laže steče po grlu in iz želodca po žilah v glavo ali pete. Kakor komu. In posledice: že nekajkrat zavihani rokavi, razrahljane kosti in pobljuvani pločniki CENE NA TRŽNICI so bile v ponedeljek takele: kilogram krompiija je stal 12 do 15 din, cvetače 20 din, čebule 18 din, kumar 20 din, korenja 30 din, paprike in paradižnika po 35 din, solate 12 do 15 din, jajca pa so bila po 1,60 do 1,70 din. Za kilogram češenj je bilo treba odšteti 20 do 25 din, hrušk 22 din, breskev 30 din, marelic 35 din, jagod 30 do 35 din, in pomaranč 12 din. PREJŠNJI TEDEN je darovalo kri 115 občanov, med njimi 66 delavcev iz Krke, 14 iz Novoteksa in 6 izIMV. RODILE SO Nada Kozina iz Prešernovega trga 4 - Jasmino, Mojca Grein iz ulice Majde Šilc 12 - Evo, Marija Kovačič iz Valentičevega 5 b - Jureta, Dušanka Božič iz Kettejevega drevoreda 41 - Uroša, Marija Tasič iz ulice V brezov log 4 - Roberta, in Anica Klemenčič iz ulice Na Tratah 19 - Gregorja. UMRLA STA Leopold Gams, upokojenec s Ceste herojev 16, v 81. letu, in Franc Slak, upokojenec s Ceste komandanta Staneta 30, v 80. letu starosti. Ena gospa je videla, da so po nedavni sindikalni nogometni tekmi pripeljali na nezgodni oddelek dva zdravnika in medicinskega tehnika zaradi zlomov na rokah. Nesreča že ve, kje ji ni treba počivati. PROSTA DELOVNA MESTA! POROČILO o žrebanju blagovno-denarne loterije odbora za pohod „PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE", ki je bilo dne 11. junija 1976 v Ljubljani. Srečke, ki se končujejo na številko, so zadele: 0) ,650 111070 066020 1) 001491 2) 6372 090762 068453 153493 4) 6994 5) 75 905 092915 6) 636 0836 176566 7) 188357 140377 8) 130698 079238 062448 9) pony dvokolo 027489 012289 din 300,— din 1.000,-televizor hladilnik ročne ure „Fiat 750" pralni stroj din 10.000,- din 50,— din 100,— hladilnik din 200,— .ISKRA" BRAUN „Zastava 101" din 1.000,— televizor din 1.000,-din 1.000,— din 1.000,— pralni stroj din 20.000,- Dobitke izplačuje odbor za pohod „PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE", Ljubljana, Komenskega 7/11, soba 61, na podlagi Uradnega poročila o izidu žrebanja, vsak dan od 8. do 13. ure, v Ljubljani dobitke do 100,— din tudi ulični prodajalci. V pisarni izplačujejo dobitke vsak dan, razen sobote in nedelje. Dobitniki zunaj Ljubljane lahko pošljejo srečke v priporočenem pismu na naslov odbora, ki bo takoj po prejemu poslal vsoto zadetka na vaš naslov. Izplačilo dobitkov zastara v 60 dneh po dnev^ objave žrebanja. LICITACIJA! AMD BRESTANICA Avto-moto društvo Brestanica razpisuje javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 750, ki bo dne 20. VI. 1976 ob 9. uri pri društvenih garažah. PETROL TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE PETROL LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA BREŽICE razglaša prosto delovno mesto PRODAJALCA NA BENCINSKEM SERVISU VINICA IN SEMIČ Pogoji: končana osemletka odslužen vojaški rok Prednost imajo trgovski delavci. Delovno mesto je za nedoločen čas, in sicer pol leta na bencinskem servisu Vinica in pol leta na servisu Semič. Po možnosti bivališče v Črnomlju. Poskusno delo traja tri mesece. Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v 10 dneh po dnevu objave razglasa navedeni poslovni enoti. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST BREŽICE objavlja .naslednja prosta delovna mesta: 1. RAČUNOVODJE SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI, 2. BLAGAJNIKA - ADMINISTRATORJA Pogoji: Pod 1: višja ali srednja strokovna izobrazba ustrezne stroke in 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj. Pod 2: srednja ali nižja izobrazba in 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj ter popolno obvladanje strojepisja. Prijave pošljite na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost, Brežice, Cesta prvih borcev št. 9/1, do vključno 23. junija 1976. CZP DOLENJSKI LIST NOVO MESTO razpisuje za šolsko leto 1976/77 eno štipendijo za šolanje v Šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani, Pokopališka 33, za poklic ROČNI STAVEC POGOJI ZA SPREJEM: — kandidati ne smejo biti starejši od 18 let, imeti morajo uspešno končano osemletko, telesno in duševno morajo biti zdravi (vid, sluh, srce, pljuča). PROSILCI morajo predložiti: - spričevalo o dokončani osemletki, izpolnjen obrazec št. 1,20, kolkovan z 1,50 din, in zdravniško spričevalo. PRIJAVE sprejema ČZP Dolenjski list. Novo mesto. Glavni trg 3 (poštni predal 33) do 28. junija 1976. Gl “trimo trebanjska industrija montažnih objektov trebnje na podlagi sklepa komisije za mesebojna razmerja razpisuje kadrovske štipendije za šolsko leto 1976/77 za študij na naslednjih šolah: STROJNA FAKULTETA - II. stopnjaa 1 štipendija GRADBENA FAKULTETA — II. stopnja 2 štipendiji EKONOMSKA FAKULTETA - II. stopnja 1 štipendija EKONOMSKA FAKULTETA — I. stopnja 1 štipendija ŠOLA ZA OBLIKOVANJE — I. stopnja 1 štipendija EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA 2 štipendiji POKLICNA ŠOLA ZA KOVINARSKO STROKO - VEČJE ŠTEVILO UČENCEV ZA POKLIC KONSTRUKCIJSKEGA KLJUČAVNIČARJA Kandidati za dodelitev štipendije morajo izpolniti prošnjo za štipendijo (obr. 1,65 DZS) ter priložiti: — zadnje šolsko spričevalo — potrdilo o premoženjskem stanju Prošnje pošljite na naslov: TRIMO, trebanjska industrija montažnih objektov, Trebnje. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi v časopisu. f S > n 2ITO LJUBLJANA -TOZD IMPERIAL KRŠKO razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 20. 5. 1976 na podlagi določil 10. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. list SFRJ, št. 43/65), v skladu z določili zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 13/74) JAVNO DRA2BO za prodajo stanovanj v treh objektih, stoječih na pare. št. 61 stavb, k o. Videm, in sicer: v objektu I — 4 stanovanjske enote v objektu II - 2 stanovanjski enoti in objekt III celotna stavba kot ena stanovanjska enota, pod naslednjimi pogoji: a) prednost pri dražbi imajo delavci Žito Ljubljana — TOZD Imperial Krško; b) izklicna cena za stanovanja v objektu I: 1. stanovanjska enota din 121.536,00 2. stanovanjska enota din 101.934,00 3. stanovanjska enota din 86.252,00 4. stanovanjska enota din 82.331,00 izklicna cena za stanovanji v objektu II: 1. stanovanjska enota din 79.356,00 2. stanovanjska enota din 89.487,00 izklicna cena za objekt III, celotna stavba kot ena stanovanjska enota din 181.015,00 c) dražitelji morajo pred pričetkom dražbe položiti kavcijo v višini najmanj 5 odstotkov izklicne cene; č) prodajalec si pridrži pravico, da v roku 30 dni po opravljeni dražbi ponudbo sprejme ali odkloni. Javna dražba bo v torek, dne 6. julija 1976, s pričetkom ob 8. uri, v prostorih uprave Žito Ljubljana — TOZD Imperial Krško. Vse druge informacije v zvezi z dražbo lahko dobe interesenti na upravi Žito Ljubljana — TOZD Imperial Krško. ŽITO LJUBLJANA TOZD IMPERIAL KRŠKO Podjetje za ptt promet Ljubljana - TOZD PTT Ljubljana sprejme na delo VEČ DELAVCEV ZA PISMONOŠE V LJUBLJANI IN OKOLICI. Pogoji za sprejem: 1 dovršenih najmanj 6 razredov osnovne šole 2 odslužen vojaški rok Samsko stanovanje je zagotovljeno. Prošnje pošljite na naslov: „TOZD PTT Ljubljana — kadrovsko socialna služba, Ljubljana, Tržaška 68-a. ŠTIPENDIJE Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Ribnica razpisuje štipendije ,za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah za š. I. 1976/77 iz združenih sredstev OZD na območju občine Ribnica. Na razpis se lahko prijavijo učenci in študentje, katerih starši stalno bivajo na območju občine Ribnica. Dohodek na družinskega člana ne sme presegati za učence, ki se šolajo zunaj kraja stalnega bivališča din 3.900,- oziroma za tiste, ki se vozijo v šolo, din 3.000; za študente pa din 4.200.— oziroma din 3.300.—. Pravilno in natančno izpolnjenemu obrazcu „Prošnja za štipendijo" (obr. DZS 1,65) je treba obvezno priložiti še: — potrdilo o vpisu v šolo za š. I. 1976/77, — prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju za leto 1975, — potrdilo o družinski skupnosti, — mnenje in potrdilo šole, — za otroke kmetov, obrtnikov in ^zdomcev mnenje pristojne krajevne skupnosti, — kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, morajo predložiti še duplikat ali fotokopijo pogodbe o kadrovski štipendiji. Potrdila o dohodkih staršev v obrazcu prošnje se morajo nanašati na leto 1975, potrdila o višini otroškega dodatka pa na zadnjo odločbo. Za učence poklicnih in srednjih šol poteče rok za prijavo 30. 9. 1976, za študente višjih in visokih šol pa 31. 10. 1976. Prošnje z vsemi zahtevanimi prilogami sprejema vložišče uprave 9 prodaja plina tudi po telefonu št. 72-887 direktno ali 72-165 Trgovina z reprodukcijskim materialom Brežice. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Sevnica razpisuje po 89. členu zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS št. 9/68) in skladno z določili statutov zavodov naslednja vodilna delovna mesta: 1. RAVNATELJA OSNOVNE ŠOLE BOŠTANJ 2. RAVNATELJA OSNOVNE SOLE KRMELJ. Razpisni pogoji: poleg splošnih pogojev morata kandidata izpolnjevati še pogoje za učitelja osnovne šole s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo, imeti najmanj 5 let vzgojno-izobraževal-ne prakse in opravljen strokovni izpit. Vsi kandidati morajo imeti družbeno-moralne lastnosti za uresničevanje vzgojno-izobraževalnih smotrov in biti družbenopolitično angažirani. Prijavo na razpis morajo kandidati poslati Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve SO Sevnica z oznako ..Prijava na razpis" v 20 dneh po objavi razpisa skupaj z dokazili o strokovni izobrazbi, nekaznovanosti, z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev. PROSTA DELOVNA MESTA! KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE „NOVOGRAD" NOVO MESTO, n. sub. o. I. Ponovno razpisuje delovno mesto DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Pogoji: kandidat mora poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca, izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti mora visoko šolsko izobrazbo z najmanj 6 leti prakse, od tega 3 leta na vodilnem delovnem mestu, ali — višjo šolsko izobrazbo z najmanj 8 leti prakse, od tega 6 let na vodilnem delovnem mestu — da je pri svojem dosedanjem delu pokazal organizacijske, iniciatorske in družbeno-politične kvalitete. Pri izbiri imajo prednost kandidati gradbene, ekonomske, pravne in politološke smeri. II.Objavlja prosta delovna mesta 1. geometra . 2. kalkulanta 3. strojnega ključavničarja 4. tajnice TOZD 5. saldokontista — mehanografa 6. knjigovodjo OD — mehanografa Pogoji: kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. imeti mora srednjo šolo ustrezne stroke in najmanj 2 leti prakse (družinsko stanovanje zagotovljeno). Pod 2. gradbeni tehnik z najmanj 3 leti delovnih izkušenj. Pod 3. poklicna šola ključavničarske stroke z najmanj 1 letom prakse. Pod 4. 5. in 6. Srednja šolska izobrazba ekonomske ali upravno-administrativne smeri z 2-letno prakso, ali nepopolna srednja šola s 6-letno prakso na podobnih delovnih mestih. Pod 4. in 5. imajo prednost kandidati s prakso na askotah. Kandidati na razpisana in objavljena delovna mesta naj pošljejo prijave na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd" Novo mesto, Germova 3 in sicer v 8 dneh po dnevu objave v časopisu. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE razpisuje na podlagi Odloka, objavljenega v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 9/75, LICITACIJO STAVBNIH ZEMLJIŠČ 1976 Prva oddaja bo v sredo, 30. 6. 1976, v prostorih Samoupravne stanovanjske skupnosti, Kočevje, Ljubljanska c. 19/1. Podrobnosti so razvidne iz objave na oglasnih deskah občinske skupščine Kočevje, pristojnih krajevnih skupnosti in Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje, Ljubljanska cesta 19./I. MERCATOR, IMPORT-EXPORT PODJETJE ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, INŽENIRING, GOSTINSTVO IN STORITVE, Ljubljana, Aškerčeva 3, n. sub. o. TOZD „TMI" TOVARNA MESNIH IZDELKOV Ljubljana, Mesarska c. 1. o sub. o. objavlja naslednja prosta učna mesta za poklice: 1) mesar-proizvajalec — 3 učna mesta 2) mesar-prodajalec — 1 učno mesto 3) prodajalka živilske stroke — 2 učni mesti 4) klavničar — 2 učni mesti 5) predelovalec mesa — 3 učna mesta Učna doba pod tč. 1, 2, 3 traja 3 leta, pod tč. 4 in 5 pa 18 mesecev. Pogoji: Učenci, ki se žele izobraziti za poklic pod tč. 1, 2, 3, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — biti mlajši od 18 let, — imeti dokončano osnovno šolo, — predložiti zdravniško spričevalo, da lahko opravljajo delo v živilski stroki. Učenci, ki želijo pridobiti poklic pod tč. 4 in 5, se lahko vključijo že z dokončanim 6. razredom osnovne šole. Za ves čas učenja dobijo učenci mesečno nagrado in štipendijo. Za učence, ki bi radi stanovali v vajenskem domu, imamo preskrbljen prostor. Objava velja 15 dni po dnevu objave v dnevnem časopisu. Pismene ponudbe z življenjepisom pošljite ali pa se zglasite osebno na naslov: Mercator, TOZD TMI, tovarna mesnih izdelkov, Ljubljana, Mesarska c. 1. Kmetijska zemljiška skupnost Novo mesto razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA Pogoj: visoka ali višja izobrazba agronomske, gozdarske, pravne ali ekonomske smeri, 5 let prakse, sposobnost samostojnega organizacijskega dela in dela s kmetovalci Prijave pošljite v 15 dneh po objavi Kmetijski zemljiški skupnosti Novo mesto. Ljubljanska c. 2 Novo mesto. ZAHVALA Ob boleči in težki izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica JOŽETA KINKA iz Šedma pri Senovem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, govornikoma tov. Fr. Kranjcu in Lovru Brezniku, predsedniku ZZB Senovo za poslovilne besede, gasilskemu društvu, upokojencem in godbi iz Senovega. Lepa hvala za izrečeno sožalje, cvetje in vence. Ganljiva pozornost, ki smo je bili deležni, nas tolaži, da ga boste ohranili v trajnem spominu. Žalujoči: žena Minka, hčerka Mimi, vnuka Joži in Ida ter drugo sorodstvo OSMRTNICA Sporočamo, daje umrl naš sodelavec ANTON5 RAJER trgovski poslovodja v Črmošnjicah Pokopali smo ga 13. junija 1976 na pokopališču v Črmošnjicah. Vestnega delavca bomo ohranili v lepem spominu. Trgovsko podjetje na debelo in drobno „Dolenjka“, Novo mesto. ZAHVALA Ob težki izgubi moje žene, mame in stare mame KRISTINE POTOČAR roj. MIKLIČ ki nas je zapustila po dolgotrajni bolezni v 72. letu starosti, se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, posebno Antoniji Bartolj. Zahvaljujemo se tudi kaplanu za opravljeni obred in kolektivu Alprem iz Kamnika za podarjene vence. Se enkrat hvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Ivan, sinovi Franci, Alojz, Štefan z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, starega očeta, brata, svaka in ujčka JOŽETA BELAVIČA iz Hrasta 10 pri Vinici se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste v najtežjih trenutkih izrekli sožalje moji dragi mami, bratoma in sestram. Hvala vsem, ki ste, ga obiskali, ko je ležal na mrtvaškem odru. Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti do njegovega preranega, hladnega, tihega doma. Prav lepa hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Jože z ženko Marijo, vnučka Joe in Suzy iz Avstralije V domovini: žena Barbara, sinova Franc in Alojz, hčerke Anica, Marica, Fanika z družinami in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANE ROZENBERGER iz Črmošnjic 24 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji podarili cvetje in z nami sočustvovali. Najlepša hvala delovnim kolektivom Laboda, Novograda, Novolesa iz Novega mesta ter Svilanita iz Kamnika. Prisrčna hvala dr. Zorici Pahor, primariju dr. Huebscherju ter -zdravstvenemu osebju internega oddelka v Novem mestu za vso skrb in pomoč posebna zahvala duhovnikoma za ganljive besede in opravljeni obred. Žalujoči: hčerke, sinova in sestre z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sinčka DEJ ANČK A MAKŠETA iz Brezovega loga 46 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem ter vsem, ki ste darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in spremili pokojnika na zadnji poti. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: mamica in očka s hčerko ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nepričakovani in boleči izgubi drage žene, mame, hčerke in sestre MARIJE JORDAN iz Dobrave 3 pri Kostanjevici se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni med. sestri Anici Goltez za skrbno nego in vso pomoč v času njene bolezni, govornici za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož France, hčerka Marija, sin Franci, mama in bratje Jože, Tone in Tine z družinami ZAHVALA Po težki in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče in stari ata KACJAN PROGAR Črni potok 15 Iskrena hvala sosedom, vaščanom in svojcem za pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem za podarjene vence in cvetje. Hvala tov. Vrabiču za poslovilne besede, tov. Brunetu za vso skrb in trud, organizaciji ZB, godbi in župniku za obred Žalujoči: žena Katica, hčerka Cilka z otroki in sin Ivan z ženo tedenske Četrtek, 17. junija - Lavra Petek, 18. junija - Marko Sobota, 19. junija - Julijana Nedelja, 20. junija - Silverij Ponedeljek, 21. junija - Alojzij Torek, 22. junija - Ahacij Sreda, 23. junija - Kresnica Četrtek, 24. junija — Janez LUNINE MENE 19. junija ob 14.15 uri - zadnji krajec BREŽICE: 18. in 19. 6. ameriški barvni film Priče in ubijalci. 20. in 21. 6. angleški barvni film Harijeva banda. 22. in 23. 6. nemški barvni film Ljubezen samo do polnoči. KOSTANJEVICA: 19. 6. honkongšld barvni film Med zlatega zmaja. 20. 6. ameriški barvni film Kapetan Sloter. 23. 6. ameriški barvni film Policijska postaja. KRŠKO: 19. in 20. 6. ameriški film Cleopatra Jones. 23. 6. angleški film Prišel bo moj dan. MIRNA: 19. in 20. 6. francoski film Ugrabitelj v palači pravice. METLIKA: Od 17. do 20. 6. ameriški barvni film Kraljičina ogrlica. Od 23. do 27. 6. ameriški barvni film Hammersmith je pobegnil. Od 23. do 27. 6. špansko italijanski barvni film In na koncu ne ostane nihče. NOVO MESTO: 17. in 18. 6. ameriški film Otroci Železnic. Od 19. do 21. 6. ameriški barvni film Vse mesto je krivo. Od 22. do 24. 6. nemški barvni film Skok čez plot. RIBNICA: 19. in 20. 6. francoski barvni film Goreča ljubezen. SEVNICA: 19. in 20. 6. italijanski film Brandon — lovec izsiljevalec. ŠENTJERNEJ: 19. in 20.' 6. film Bomba iz Kanzas Sitija. TREBNJE: 19. in 20. 6. ameriški barvni ljubezenski film Leto 42. SLUŽBO DOBI V UK SPREJMEM vajenca za iz-učitev slikopleskarske obrti. Branko Simončič, Gradenje 7, Šmarješke Toplice. V UK SPREJMEM vajenca avtoli-čarske stroke. Avgust Košak, avtoličarstvo, Ločna 16, Novo mesto. IŠČEM VARSTVO za 16-meseč-nega otroka v dopoldanskem času. Informacije na telefonu 23- 947. TAKOJ sprejmem dekle za strežbo, lahko začetnico za priučitev. Stanovanje v hiši, sobote proste. Osebni prejemki po dogovoru. Gostilna Mlakar, Lož 52, p. Stari trg pri Ložu, telefon (061) 797-052. NUJNO IŠČEMO oskrbnika in kuharico za Valvasorjev dom pod Stolom (1180 m, voda, elektrika, dostop z avtomobilom) sezonsko ali redno, po dogovoru. Ponudbe pošljite takoj na Planinsko društvo 64240 Radovljica. FRIZERSKO vajenko sprejmemo za non-stop salon. Vida Vidmar, Gosposvetska 13, Ljubljana. SLUŽBO ISCE V VARSTVO vzamem otroka, starega od 8 mesecev naprej. Naslov v upravi lista (1841/76). STANOVANJA ODDAM prazno sobo s centralno kurjavo, posebnim vhodom, souporabo Kopalnice in z garažo. Možnost kuhanja. Naslov v upravi lista (1856/76). INŽENIR, trenutno zaposlen pri izgradnji NE Krško išče garsonjero ali ustrezno sobo v Krškem ali okolici, Kostanjevici, Brežicah, Čatežu. Anton Blainik, dipl. ing. NE Krško, Hidromontaža/IMP. Motorna vozila 'PRODAM R 8 po delih. Štefka Zagorc, Volfiičeva 3. UGODNO prodam NSU PRINZ 1000, registriran do 19. 3. 1977. Naslov v upravi lista (1815/76). FIAT 1100, letnik 1963, prodam po delih. Nova garnitura tesnil zobnik, zaganjača in sprednji semering. Petrovič, C. I. borcev 46, Brežice, od 15. ure. POCENI prodam zastavo 750, letniu 1971. Pavšelj, Družinska vas 41, Šmarješke Toplice. PRODAM avtomobil Zastava 750, letnik 1972, in stiskalnico za grozdje. Marjan Kovačič, Valan-tičeva 5 b, Novo mesto. POCENI prodam diano 6, letnik 1968. Ogled od 17. junija do 19. junija od 15.30 ure dalje. Naslov v upravi lista (1839/76). PONY EXPRES prodam. Brumat, Nad mlini 19, telefon 23-282. OPEL KADET LS CUPE, letnik 1970, nujno prodam. Ogled vsak dan od 19. ure dalje. Milan Praznik, Florjanska 30, Sevnica. PRODAM Kombi IMV, registriran, v dobrem stanju. Informacije po telefonu (068) 77-925. PRODAM FIAT 750, letnik 1966 in dele za 1300. Jože Medle, Ragovo 9, Novo mesto. PRODAM R 12, letnik 1976. Telefon (068) 22-065. PO UGODNI ceni prodam VW 1200. Dušan Vencelj, Gor. Nemška vas 3, Trebnje. PRODAM traktor MAN s tremi priključki, 25 KS. Jože Kožar, Purošica 20, Cerklje ob Krki. OM TOVORNI AVTO, nov, za voznika B kategorije, prodam ali zamenjam za novejši osebni avto. Jože Hacin, Češnjevek 33, 64207 Cerklje. PRODAM JAWO 175 ccm, letnik 1969. Trdinova 21, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750, neregistrirano, letnik 1970. Naslov v upravi lista (1872/76). prodam PHILIPS avtoradio, stereo, kasetni, malo rabljen, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista (1806/76). PRODAM kultivator Honda s priključki (letnik 1966). Vel. Bučna vas 35. MALD RABLJENO kosilnico Figaro prodam. Martin Jančar, Črmošnjice 2, Stopiče. PRODAM traktorsko sejalnico za vse vrste žitaric. Sejalnica je v odličnem stanju. Cena 8.000,00 din. Karl Vrtovšek, Veliki Kamen 4 2, Koprivnica pri Brestaaici. PRODAM nov kombiniran plinski štedilnik Gorenje z garancijo in novoletnim popustom. Naslov v upravi lista (1819/76). PRODAM kosilnico mini padano, še pod garancijo. Janez Črtalič, Šentjernej 100. UGODNO prodam kalkulator (15 operacij), televizor in Tomos avtomatic. Naslov v upravi lista (1821/76). ŽELITE KUPITI rabljene generalno popravljene kombajne za pšenico in koruzo, traktorje Steyr in Fergu-son vseh vrst ter rezalke (sečkarje) in samonakladalne prikolice? Vse informacije dobite pri Marku Matiču, Jerebova 16 a, Novo mesto, telefon (068) 21-589. PRODAM televizor in elektrijni štedilnik. Rastoder, Ragovska 8. PRODAM malo rabljeno zamrzovalno skrinjo Gorenje. Kresal, Goliov trg 2, Trebnje. PRODAM Kosilnico z vozičkom v dobrem stanju. Senovo 8. PRODAM 40 zajcev - mladičev in 2 samici z mladiči. Polde Kastelic, Žabja vas 36, Novo mesto. UGODNO prodam skoraj novo spalnico. Ludvik Bon, Adamičeva 18, Novo mesto. PRODAM 400 kosov iso-span zidakov. Kržišnik, Krška vas 35. PRODAM globok otroški voziček, električni štedilnik in raztegljiv kavč $taniša, Nad mlini 20, telefon 22-053. PRODAM garažo na Mestnih njivah. Šinkovec, Mestne njive 1, Novo mesto, telefon 22-461. UGODNO prodam mlatilnico, ki trosi in reta. Stanko Gruden, Gabrijele 7, Krmelj. PRODAM nov 2-vrstni pletilni stroj Swiss. Magic s stolčkom in priborom. Stefanovič, Zagrebška 29, Novo mesto. Informacije vsak dan. KUPIM KAŠČO ali brunarico kupim. Ponudbe z opisom na naslov: Pavic Bernik, Pastorkova pot 2, 61231 Črnuče. ŠKOPNIKE kupim. Pavel Bernik, Pastcrkova pot 2, 61231 Črnuče. KUPIM gradbeno parcelo ali staro hišo v. okolici Mokronoga. Naslov v upravi lista (1838/.76). KUPIM dobro ohranjen športni voziček. Naslov v upravi lista (1858/76). KUPIM rabljeno strešno opeko „folc“. Informacije: Trdinova 32, Novo mesto. PO UGODNI CENI prodam dve parceli, priserni za gradnjo vi- kenda v bližini Smaijete pri Šmarjeških Toplicah. Poizve se pri Francu Gorencu, Zagrebška cesta 16, 68000 Novo mesto. PRODAM gradbenp parcelo (15 arov) ob glavni cesti v Vel. Mra-ševem. Poizve se pri Jožetu Cizerletu, Vel. Mraševo 29, 68312 Podbočje. PRODAM gradbeno parcelo v Krškem in kosilniro Alpino z žetveno napravo. Jože Deželan, Mihovica 15, Šentjernej. UGODNO prodam listnat gozd (340 a) k.o. Smednik pri Krškem. Vprašati po telefonu (061) 21-293. ENODRUŽINSKO HIŠO pri železniški postaji v Brežicah prodam. Vpra ati pri Marjanu Barbiču, Brežice, Gubčeva 11, v popoldanskih urah. Telefon 72-529. PRODAM vinograd v Potovski gori. Ogled v nedeljo, 20. junija 1976. Naslov v upravi lista (1871/76). RAZNO POROČNI PRSTANI! - Ste v zadregi, kaj bi kupili za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! mmmm OBVEŠČAM VSE maturante učiteljišča letnika 1966, da bomo praznovali 10-obletnico mature dne 26. junija 1976 ob 19. uri v hotelu Kandija. Prijavite ■ se s 150,00 din na naslov: Slavko Prah, Dol. Stara vas 34, Šentjernej. VALILNICA NA SENOVEM obvešča svoje stranke, da se dobijo enodnevni piščanci od 30. junija. Priporoča se Mijo Gunji-lac, 68281 - Senovo, telefon 75-375. PRIPOROČAMO popravila Iskrinih televizorjev tudi na domu. Brežice in okolica: ponedeljek in torek, Novo mesto: četrtek in petek. Naročila sprejemamo na naslov: Iskra servis Prekopa, telefon 85-538. DRUŠTVO UPOKOJENCEV STRAŽA-TOPLICE VABI UPOKOJENCE, DA SE UDELEŽIJO SESTANKA, KI BO 27. JUNIJA V., ZADRUŽNEM DOMU V STRAŽI OB 9. URI DOPOLDNE. VAŽNE TEKOČE ZADEVE! VABI ODBOR. VGRAJUJEM vse vrste rolet in žaluzij, kakor tudi aluminijaste karnise po meri. Lojze Medle, ro-letarstvo, Novo mesto, Žabja vas 47 (pri transformatorju). CENJENE stranke obveščamo, daje mlin pri Ivanu Kaburju, Jedin-ščica 6, ponovno odprt. Delovni čas od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Ob nedeljah in praznikih zaprto. ANICI oziroma sestri in teti Klemenčičevi iz Ždinje vasi 26, stanujoči v Mačkovcu, za njen praznik 50. rojstni dan vse lepo, največ pa trdnega zdravja in da bi bila še naprej tako dobra, želijo Milka, Jožica, Rezi, Krijtina in brat Miha z družinami DRAGEMU ATU in staremu atu ALOJZU VRANIČARJU iz Mačkovca za njegovo praznovanje obilo zdravja in sreče iz srca želijo njegovi: žena Nežka, hčerka Almira in Marjan z družinama. DRAGI MAMI ALOJZIJI PROGAR iz Hmeljčiča pri Mirni peči za njen god iskreno čestitata hčerki Anica in Lojzka z družinama. LJUBEMU možu- ALOJZU BRULCU iz Novega mesta, kije začasno zaposlen v ZR Nemčiji, iskreno čestitata za njegov praznik žena Milka in sin Igor. Nenadoma je tiho za vedno odšla od nas naša draga mama, stara maea in prababica MARIJA KAPLER iz Zavinka pri Škocjanu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam pomagali, prinesli cvetje in vence in jo spremili na zadnji poti. Hvala tudi duhovniku iz Škocjana za opravljeni obred. Kruta usoda nam je vzela ljubo mamo, a še vedno bo živela v naših srcih. Žalujoči: hčerki Minka in Ivanka, zetje, vnuki in pravnuk m SLAVKA BRINJEVEC, Mirna peč 2, opozarjam Florijana Rapuša, naj preneha širiti lažne govorice o meni in moji družini. Opozarjam ga tudi, da je hiša moja last, ne njegova. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. ^OBVESTILA I ANTON MOSTEK, mlinar iz Šentjerneja, obveščam vse stranke, da bo od 1. julija do 1. avgusta mlin zaradi popravila zaprt. Ob izgubi naše drage mame KATARINE TURK z Rateža se zahvaljujemo podjetjem Ela, ŠCG, LD, KZeza pomoč ter za podarjene vence in cvetje. Hvala župniku iz Brusnic ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Tone z družino in vsi otroci z družinami ZAHVALA Ob tako nenadni izgubi našega nadvse ljubega LOJZETA KERINA z Broda pri Podbočju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti ter obsuli grob s cvetjem. Posebno zahvalo izrekamo podjetjema Kovinarska Krško in SGP Pionir-TOZD TOGREL Drnovo, tovarišu Planincu za poslovilne besede, pevcem, župniku ter vsem njegovim številnim prijateljem. Žalujoči: mama, ate, brat in sestri ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža in očeta, brata in strica LADA PERKA iz Črnomlja sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vence ter za ustno m pismeno izrečena sožalja. Posebno zahvalo smo dolžni rudniku Kanižarica za nesebično pomoč in govor, učencem srednje geodetske šole iz Ljubljane in osnovni šoli iz Črnomlja. Še posebna zahvala velja sosedom Gornikovim, Volfovim, Lorkovičevim in Škofovim ter , župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena, sin, hčerka, brata in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče MARIJE MUHIC iz Dol. Toplic 92 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, posebno Horvatovi mami in njihovi družini, Urbanči-čevim, Mlinarjevim, Aševim, Matkovičevim, Markovičevim ter Kaščkovi mami za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Prav lepa hvala vsem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Najlepše se zahvaljujemo Zdravilišču Dol. Toplice, Zvezi borcev Dol. Toplice, Pevskemu društvu Maks Henigman Dol. Toplice ter učencem 5. b razreda osnovne šole v Dol. Toplicah. Hvala tudi župniku in kaplanu iz Dol. Toplic ter župniku iz Žužemberka za spremstvo in lep pogrebni obred. Najlepša hvala vsem, prav vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih in sočustvovali z nami ter našo mamo v tako velikem številu spremili k njeneu zadnjemu počitku. Žalujoči: sin Milan z ženo Marico ter vnuka Mihela in Zvonko ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate mame, hčerke, sestre, tete in svakinje ROZI PUREBER roj. JUNC iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti v prerani grob. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju ginekološkega oddelka bolnice Novo mesto za požrtvovalnost in skrbno nego. Zahvala velja tudi tovarišu Dularju za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za žalostinke ter župniku za obred. Tovarišu Šantlju in članom kolektiva IMV pa se sin Jože zahvaljuje za tako humano akcijo. Žalujoči: otroci Milan, Jože, Majda, mama, sestre Mimi, Pepca, brata Lojze in Tone z družinami ter drugo sorodstvo V SPOMIN 15. junija je minilo prežalostno in obupa polno leto, odkar ni več med nami tako ljubljenega sina MARJANA MATJAŽA iz Biča pri Velikem Gabru lepši mladosti je v 21. letu tragično preminil ter nas za zapustil tako nepričakovano zaradi neprevidnosti drugih, V najlepši mladosti vedno ki so nam povzročili nenadomestljivo izgubo! Pust in pražence dom brez tebe. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in svečke, sočustvujete z nami in nam lajšate bolečine in žalost za nikdar nepozabnim sinom. Lahka naj ti bo domača zemlja. Vse sorodstvo in njegovi. Matjaževi-Bič DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI UST, Novo mestoi - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnie. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Splichal (urednik Priloge), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge 1 Peter Simič. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naroč-• nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 60 din, 1 cm na določeni strani 90 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 120 din. Vsak mali oglas do 10 besed 22 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 7 od 3. 1. 1975. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu 52100-601-10558 - Naslov uredništva in uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon (068) 23-611 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in’ tisk: Ljudska pravica Ljubljana. RADIO LJUBLJANA PETEK, 18. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz ■ tujine. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Revija orkestrov in solistov. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Franc Grum: Pomen dokrmljevanja govedi v poletju z živilsko soljo in drugimi rudninami. 12.40 S pihalnimi godbami. 14.05 Mladina poje. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Z ansamblom Atija Sossa. 17.05 Studio ob 17.00. 19.40 Minute s Kamniškim kvintetom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. SOBOTA, 19. JUNIJA: Od 0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.08 Glasbena matineja. P 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Glasbena . pravljica. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Sedem dni na radiu. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Branko Korber: Izobraževanje kmečkih gozdnih posestnikov. 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 S knjižnega trga. 17.05 Na poti v Colombo. 17.30 Gremo v kino. 18.05 Poletni divertimento. 19.40 Minute z ansamblom Latinos. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Glasbena panorama. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. NEDELJA, 20. JUNIJA: Od 0.05 do 5.00 Nočni zabavni radijski spored. 8.07 Radijska igra za otroke. 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši... 9.55 Vojaki, dober dan! 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.20 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Radijska igra. 19.40 Glasbene razglednice. . 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarno nokturno. 23.15 V lučeh semaforjev. PONEDELJEK, 21. JUNIJA: &08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Pesmice na potepu. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 ' Kmetijski nasveti - dr. Franc Habe: Okolje za zrejo pujskov. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. , 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Vrtiljak“. 16.45 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana. 17.00 Studio ob 17.00. 18.25 Zvočni signali. 19.40 Minute z ansamblom Vilija Petriča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Če bi globus zaigraL 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK 22. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Lahke note. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Vladimir Schlamberger: Priprava žitne skupnosti za letošnji odkup v Sloveniji. 12.40 Po domače. 14.05 Iz dela Glasbene mladine Slovenije. 14.40 Na poti s kitaro. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Spomini in pisma. 17.00 Studio ob 17.00. 18.00 Koncert po željah poslušalcev. 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra. 21.24 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 23. JUNIJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 S slovenskimi zabavnimi ansambli. 9.40 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Urednikov dnevnik. 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe. 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Milena Lekšan: Škode po toči na pečkastem in koščičastem sadju. 12.40 Nemške pihalne godbe vam igrajo. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 „Loto vrtiljak". 16.45 Sprehodi instrumentov. 17.00 Studio ob 17.00. 19.40 Minute z ansamblom in orkestrom pod vodstvom Jožeta Privška. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Četrtek, 24. junija: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.20 Glasovi v ritmu. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine. • 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti - France Guna: Odvzemanje medu nekdaj in danes. 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Glasbena pravljica. 14.40 Med šolo, družino in delom. 15.45 „Vrtiljak". 16.45 Naš gost 17.00 Studio ob 17.00. 19.40 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Slovenska instrumentalna glasba. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. RADIO SEVNICA TELEVIZIJSKI NEDELJA, 20. JUNIJ: 10.30 napoved in EPP I. del - 10.45 drevo je življenje - 10.55 oddaja za najmlajše - 11.05 po domače - 11.15 kmetijski nasveti - 11.30 EPP II. del - 11.40 osrednja tema (osnutek zakona o združenem delu) - 12.05 za vsakogar nekaj - 12.30 poročila - 12.50 čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 zaključek programa SREDA, 23. JUNIJ: 16.00 napoved in EPP - 16.20 tisoč in en nasvet - 16.30 poročila - 16.40 po domače - 16.50 povedali ste nam - 17.10 disko Idub brez imena - 17.35 mladinska oddaja - 17.50 operna glasba - 18.00 zaključek programa SOBOTA, 26. JUNIJ: 16.00 sobotni vrtiljak (napoved in pop glasba) - 16.15 smejmo se - 16.20 svetujemo vam - 16.30 poročila - 16.35 EPP - J 6.45 dalmatinske narodne - 16.57 melodija za slovo BREŽICE ČETRTEK, 27. JUNIJ: 16.00 - 16.35 - Napoved programa - Kratka poročila - Nove plošče RTV Beograd - 16.35 - 16.45 - AKTUALNOST TEDNA: Stabilizacija in razvoj organizacij združenega dela v Posavju - 16.45 - 17.00 - Obvestila in reklame - 12. (J - 18.00 -Glasbena oddaja IZBRALI STE SAMI SOBOTA - 19. JUNIJ: 16.00 - 16.30 - Napoved programa - Sobotno kramljanje - Jugoton vam predstavlja — 16.30 - 16.40 - Radijska univerza — 16.40 - 17.00 — Iz naše polpretekle zgodovine --KRONIKA - .17.00 - 17.30 -Obvestila in reklame - Med mladimi ustvarjalci - 17.30 - 18.00 - Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 20. junij: 10.30 - 12.00 - Napoved programa -Uvodnik radia Brežice - DOMAČE ZANIMIVOSTI - Kulturna kronika - VESTI IZ KRŠKEGA - Za naše kmetovalce - Nedeljski magnetofonski zapis - Obvestila in reklame - Pregled sporeda naših kinematografov - 12.00 - 15.00 - OBČANI ČESTITAJO IN POZDRAVLJAJO TOREK - 22. JUNIJ: 16.00 - 16.30 - Napoved programa - Poročila - Iz produkcije RTV Ljubljana - 16.30 - 17.00 - Novosti naše matične knjižnice - Športni pregled - Obvestila in reklame - Ta teden v kinu Brežice - 17.00 - 18.00 -MLADI ZA MLADE Obvestila in reklame - 17.00 - 18.00 - MLADI ZA MLADE PETEK, 18. JUNIJA: 15.40 Križem kražem (Lj) - 15.55 Balkanske atletske igre - prenos iz Celja vmes pribL ob 17.50 Obzornik (10 minut) (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 Še je nada za Nomada, nadaljevanka TV Zgb (Lj) - 20.35 Propagandna oddaja (Lj) - 20.40 Ta svet ni za otroke - barvna dokumentarna oddaja (Lj) - 21.25 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 21.30 Helena, sodobna ženska -serijski barvni film (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj) SOBOTA, 19. JUNIJA: 15.55 Balkanske atletske igre - prenos iz Celja .. . vmes Obzornik (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) -19.50 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj) - 20.00 Prenos nogometne tekme ali barvni film AFONJA (Lj) .. . Propagandna oddaja (Lj) - .. . TV dnevnik (Lj) -...625 (Lj) -...Jazz na ekranu: Jugoslav export jazz stars - III. del barv. odd. (Lj) NEDELJA, 20. JUNIJA: 8.30 Poročila (Lj) - 8.45 Za nedeljsko dobro jutro: Republiška revija mladinskih pevskih zborov v Zagorju - III. del (Lj) - 9.20 625 (Lj) - 10.00 Bitka za ranjence -barvna nadaljevanka TV Zagreb (Lj) - 10.45 Otroška matineja: Mihec iz Loenneberga, Zgodbe o Poluhcu -barvni oddaji (Lj) - 11.25 Mozaik (Lj) - 11.30 Kmetijska oddaja (Sa) - 12.15 Poročila (do 12.20) (Lj) -Nedeljsko popoldne: Pisani svet -Okrogli svet - Igre brez meja, barvna evrovizijska oddaja -Poročila - 16.25 Balkanske atletske igre - prenos iz Celja (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Nogometni finale - prenos iz ■ Beograda (Bgd) - . .. Športni pregled (Zgb) - . .. TV dnevnik (Lj) PONEDELJEK, 21. JUNIJA -VEČER NOVOSIBIRSKE TV: 17.20 Zgodbe o Poluhcu - barvna oddaja (Lj) - 17.38 Mozaik (Lj) - 17.40 Riše Igor Sokol - barvna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Ob - sibirska reka, barvna dokumentarna oddaja (Lj) - 18.30 Stojanka - portret ženske iz Altaja - barvna oddaja (Lj) - 18.45 Zima, zimica sibirska, narodne pesmi in plesi (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) -19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.05 Predstavitev gostov iz Novosibirska, Novosibirsk konec tedna, barvna oddaja (Lj) - 20.20 K sinu - TV drama (Lj) - 21.00 Odkritje Jamala - barvna dokumentarna oddaja (Lj) - 21.25 Po sledeh Sobola, barvna dok. oddaja (Lj) - 21.40 Mladi balet Novosibirska, baletna oddaja (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) TOREK, 22. JUNIJA: 17.10 Zapojte z nami - Ivan Zajc (Lj) - 17.55 Uganka silvercornskega gradu - serijski barvni film (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Ne prezrite (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Narodna glasba (Bgd) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Pogovor o ... Kako oživiti. slovensko industrijsko poizvodnjo (Lj) - 20.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) - 20.55 Šiškov: Mračna reka - TV nadaljevanka (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) SREDA, 23. JUNIJA: 17.15 M. Golar: Zgodbe o Veržencih - HI. del (Lj) - 17.30 Jugoslovanski naivci - barvna oddaja (Lj) - 17.55 Obzornik (Lj) - 18.10 Začetek odkrivanja, sončni sateliti - film s festivala znanstvenih in tehničnih filmov (Lj) - 18.40 Mozaik (Lj) - 18.45 Glasbeni amaterji (Bgd) -. 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Ljubezenski sel -barvna oddaja (Lj) - 21.55 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov (Lj) - 22.00 Miniature: Pevka Marija Bitenc (Lj) - 22.15 TV dnevnik (Lj) ČETRTEK, 24. JUNIJA: 17.20 Cvetlične pravljice, 8. del barvne oddaje (Lj) - 17.35 Neven, barvna serija TV Beograd (Lj) - 18.05 Obbzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Ali si res želite dolgo živeti - ppljudno znanstveni film (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Kam in kako na oddih (Lj) - 20.10 V živo — ... Po poti nekega sporazuma (Lj) - .. . Poročila (Lj) V času od 2. do 9. junija so v brežiški bolnišnici rodile: Amalija Derstvenšek iz Stranja - Marijo, Angela Novšak iz Sevnice - Janjo, Štefanija Gajski iz Ponikve - deklico, Zdenka Pavlin iz Vrhovčaka -Andrejo, Ivana Volčanjšek iz Zg. Pohance - Miroslava, Dragica Hudina iz Bukovja - Tončka, Irena Čater iz Gor. Lenarta - Tomaža, Antonija Zevnik iz Gor. Pirošicc -Roberta, Anica Novak iz Krške vasi - Renato, Majda Župane iz Kali-šovca - dečka, Nevenka Vidovič iz Samobora - Renata, Marija Ameršek iz Žurkovega Dola -Mitjo, Metka Kovačič iz Bregane -Anelo, Marjana Levičar iz Gund -Slavka, Terezija Večkovec iz Bre- fine - deklico, Marica Čepar iz trmca - Ivana, Marija Levičar iz Anž - Alojza, Anastazija Hudiklin iz Sdmobora - deklico. Pretekli teden sta v brežiški bolnišnici umrli: Anka PREKRAT1Č, upokojenka iz Podgore, stara 67 let, in Julijana BRDARJČ iz Samobora, stara 77 let. V času od 3. do 9. 6. 1976 so v novomeški porodnišnici rodile: Nada Selakovič iz Marindola -Milana, Veronika Brulc iz Smolenje vasi - Heleno, Rozalija Kavšek iz Gornje Straže - Slavka, Marija Bajc iz Zabukovja - Blaža, Milena Ratajc iz Trebnjega - Mileno, Ivanka Robida iz Sevnice - Karmen, Anka Mlakar iz Drušč - Tatjano, Tončka Zupančič iz Zorencev - Mojco, Marija Pasar iz Žužemberka -Darjo, Marija Sajevic s Hrasta -Kristino, Ana Vrlinič iz Bojancev -Renato, Anica Velše iz Sela — Uroša, Jožefa Kastelic z Jezera -deklico, Jožica Luzar s Potovrha -dečka, Vera Rapuš iz Mirne peči -deklico, Anica Potočar iz Dolnjih Kamene - dečka, Pavla Željko iz Vrtače — dečka, Anica Lavrič iz Gornjega Polja - dečka, Slavka Novak iz Dolenje vasi - dečka, Anica Štrucelj iz Gribelj - dečka, Danica Weiss iz Črnomlja - dečka in Frančiška Vene iz Jelendola -dečka. - ČESTITAMO! ČISTILI SMO KRŠKO Učenci OŠ Jurij Dalmatin iz Krškega nenehno čistimo okolico šole, za kar je vsak razred določen , po en teden. Ne moremo reči, da je naše mesto čisto, saj pogosto ležijo kupi smeti okrog blokov in trgovin. Da bi bilo mesto urejeno vsaj za občinski praznik, smo ga 3. junija čistili učenci pod vodstvom razrednikov. V naših vrečkah se je znašlo veliko smeti in predmetov (glavniki, škatle, steklenice, nogavice, papir, žogice in celo note), ki smo jih našli odvržene tudi blizu odpadnih košev. Vrečke smo morali večkrat izprazniti v kante za smeti Menimo, da bi morali mesto večkrat čistiti, pa ne samo učenci, saj ga smetijo tudi odrasli Naša akcija naj jim bo za zgled. BARBARA BAJC OLDBOYSVODI Konec prejšnjega tedna so v belokranjski košarkarski ligi odigrali peto kolo, in na prvem mestu so črnomaljski veterani. Rezultati zadnjih treh kol: Iskra - Gimnazija 56:48, Odi boys - Kadeti 80:61, Metlika -Belt 58:71, Iskra - Metlika 58:56, Old boys - Gimnazija 70:48, Belt -Kadeti 82:48, Iskra - Old boys 29:52, Kadeti - Metlika 54:78, Gimnazija - Belt 66:56. Vrstni red: Old boys 8 točk, Belt 8, Gimnazija 6, Iskra 6, Metlika 2, Kadeti 0. A. Č. 101 IVAN CANKAR Hlapec Jernej in njegova pravica Tukaj je cula: perilo je notri in prazniška obleka! Štirideset let - preštejte in premislite, koliko je to tednov in koliko ur! Moja pamet je počasna, stara; ne znam prešteti; ampak povejte mi, če je to samo toliko tednov in samo toliko dni, da je ta cula obilno plačilo? Prazniška obleka in platnena srajca pravično povračilo? Tako je, recite: obilno plačilo, pravično povračilo - pa bom verjel, da ste sod-nikj kakor gaje Bog postavil!" Žalosten je poslušal mladi sodnik, žalosten je gledal na Jernejev zagoreli, razorani obraz, na prašne čevlje in obnošeno obleko. „Ne prerekajte se s pravico, kakor je; ljudje so jo ustvarili, ljudje so ji dali silo in oblast. Kadar vas biča, upognite hrbet in zaupajte v Boga; če spremeni obraz, da bi je človek ne razločil od krivice, obrnite se stran in ne iščite opravka z njo! Tako premislite, pa pojdite zbogom in storite, kakor sem rekel!“ Ves osupel, ves prestrašen je pogledal Jernej. „Torej ni pravice? Torej ste jo zatajili? “ Sodnik je molčal. „Zato ste jo pač zaprli v to veliko hišo, da bi ne mogla v svet? Zaklenili ste jo dvakrat, zapečatili ste jo devetkrat, da bi se ne izgubila na cesto, da bi je ne srečal Jernej? Zato ste jo ukradli, vtaknili v suknjo, da bi se ne razodela željnim očem? Ampak ukanili ste se, ko ste tako storili, niste poznali Jerneja! Iskal jo bom, pa če je zakopana v zemljo tako globoko kakor moje delo! Kopal bom, lopato bom vzel in bom kopal, dokler bodo zmogle to moje stare roke! — Že v Dolini vam je rekel tisti kmet, razbojniki vam je rekel po pravici. Jaz pa sem si mislil v svoji nespameti: razbojniki je rekel, pa so pravični sodniki; slabo je gledal, krmežljave so njegove oči; slabo je slišal, gluhasta so njegova ušesa! In se še ozrl nisem za njim in sem šel. Zdaj pa v drugo, zdaj pa glasneje, tam na stopnicah, moški in ženska: razbojniki, razbojniki, razbojniki! In spet sem si mislil: kako bodo razbojniki v tej hiši, ki je hiša pravice in pisanih postav? Tako sem mislil, pa sem se ukanil v svoji stari pameti. Zakaj ne hiše pravice, hišo laži, hinavščine in razbojništva ste postavili. Niste služabniki božje besede in postave, pač pa služabniki satanovi in njegove krivice. Na krivo pot sem zabredel, na pravo krenem!" Zmerom glasneje je govoril Jernej, zmerom več lenuhov je stalo med durmi. Pa je prišel droben, starikav plešec, in seje ustavil in je grdo pogledal. „Kdo kriči, kakor čednik na paši? “ In dalje je govoril Jernej. ,,Nič ne maram, da bi trpel kdo krivico zaradi Jerneja. Ampak razložil bom, bom tožil: niso pravični sodniki, razbojniki so; ni hiša pravice, hiša hinavščine je, z lažjo in hudodelstvom so jo oskrunili. Ne bodo vas obesUi, na cesto vas bodo spodili, s culo in palico; porošili bodo to oskrunjeno cerkev, da ne bo kamen ostal na kamnu!" Tako je govoril Jernej in je trepetal od globokega srda. XIII Takrat pa se je zgodila krivica, kakor je svet še ni doživel. Brkat človek je stopil k Jerneju in ga je prijel za roko. „Kaj se me dotikaš? “ je v/kliknil Jernej. „Ne brani se, Jernej, ne brani sc pravici!" je rekel mladi sodnik. Drobni plešec paje^hudo gledal in je namrgodil obraz. „Kaj uganjate komedije z njim? Kaj ga ne vidite in ga niste slišali? “ Jernej je molčal od prevelike osuplosti in je šel z njimi. Sli so križem po hodnikih, po stopnicah; na dvorišču pa je postal Jernej in se je okrenil k tistim, ki so ga spremljali. „Možje, zdaj nismo več v hiši razbojnikov; povejte brez hinavščine: kaj kanite z menoj? “ Osorno so gledali in so molčali. Jerneja pa je zabolelo v srcu od tolike krivice; in ko je šel z njimi preko dvorišča, je bil nenadoma ves star in upognjen. „Ce ste razbojniki, pa najhujši izmed njih: povejte mi, čemu me žalite? Tudi razbojnik ima svojo pravico in svoje postave, ne krade in ne ubija brez premisleka - kaj sem vam storil? “ Nič niso odgovorili; gledali so osorno in so molčali. „Glejte, razbojniki; kakor šte mladi in čokati in kakor je Jernej star in slab od krivice: ko snope bi vas pometal po dvorišču, s pestjo bi si zapisal svojo pravdo! Ampak pravica ni jabolko, da bi ga s palico odklatil; in Bogu ni potreba, da bi mu človek pomagal. Težko je breme, ki gaje naložil, dolga je pot, ki jo je odmeril; jaz pa pojdem in bom nosil do konca!“ Take besede je govoril Jernej, ker je bilo v njegovem srcu zaupanje tako veliko, kakor je bila velika bridkost. Tisti, ki so ga vodili, pa so odprli duri in sojih zaklenili za Jernejem. Izba je bila pusta; miza je bila tam, dvoje nizkih postelj, širokim klopem podobnih; stene so bile prazne, gledale so na človeka kakor slepe oči; še razpela ni bilo v kotu. Okno je bilo omreženo. Na eni postelji je sedel razcapan človek; če je bil star ali če je bil mlad, Bog vedi. Lasje so bili redki in kuštravi; kozavi obraz ni bil ne obrit pa tudi brada ni bila dolga. Pomežiknil je, z veselimi očmi je pozdravil Jerneja. „Bog daj, sosed! Kaj si ukradel? “ Jernej gaje premeril z dolgim, žalostnim pogledom, šel je do druge postelje, položil je nanjo culo, škornje in klobuk, palico pa je postavil v kot. Razcapanec se je smejal zmerom bolj veselo in prijazno; potepuh je bil, kakor bi ga človek ne srečal rad na cesti. „Kaj Uho, očka? Pravično je, da se pokorimo za grehe; veseli bodimo pravice, če je sladka ali grenka, in pojmo aleluja sodniku!" Jernej je sedel na posteljo; oprl je komolce ob kolena, obraz v dlani. „Kakšno krivico so tebi storili? " je vprašal. Potepuh seje od srca zasmejal. „Krivico? Nikakršne krivice! Kradel sem, pa so me prijeli in so me gnali in so me zaprli. Tako je bilo vse v redu in kakor se spodobi. Kaj naj bi mi dali povrhu še drugi cekin, ko sem enega zasačil? Saj je dovolj, da so mi dali posteljo in kosilo. Postelja res ni bogve kaj, tudi kosilo bi lahko bilo boljše; ampak dokler se nisem potepal in dokler nisem kradel, še takega kosila nisem imel in tudi take postelje ne! Zato sem si reč nekoliko premislil in zdaj se mi ne godi slabo. - Kaj pa ti, očka? Ali si šele na stara leta začel, da se tako pusto držiš? “ Jernej je gledal v tla in je molčal, potepuh pa je veselo govoril. „Leži pač težek greh na vesti, naj leži pogrnjen in zaklenjen! - Kesanje - bodi kesanje! Ampak bridkosti - bridkosti ni treba! Glej, jaz sem ma-loprid, negodnež, nadležno motovilo, ki se vrti pred nogami spodobnim ljudem. Pa nisem nič žalosten. Kaj bo jutri z menoj, kaj pojutrišnjem? ■ Jutri me bodo sodili, pojutrišnjem me bodo zaklenili - in kam potem? Kam me bodo gnali? Tja me bodo gnali, kjer imam na vsem prostranem svetu najmanj opravila! V tisto vas, med hribi zakopano, kjer me je Bog v svoji norčavosti poklical med ljudi! Kdo je tam: oče, mati, brat, sosed? Pogani so tam, bolj tuji in odljudni kakor mestna gospoda! Kdo jim pozna obraze, kdo jim razume jezik? Nič, tja me ženo; tam, pravijo, da sem doma! Zakaj sem tam doma, to Bog razsodi; prav tako lahko bi me gnali v Koromandijo pa bi rekli: doma si v deželi Koromandiji, ne smeš se ganiti drugam! Jaz pa bi rad bil v Ljubljani doma, v Ljubljani mi je pogodu. — Kam pa bodo gnali tebe? “ „Gnali? “ se je začudil Jernej. „Nikamor me ne bodo gnali! Jaz imam svoj dom in svojo pravico!" Potepuh je visoko vzdignil nogo, položil je kolena navzkriž in se je veselo smejal. „Čemu pa si kradel? " BpiL. B \ " k * J # ! •• 8»»®*» Kaj pa enajst litrov krvi? „Lohačanka sem!" je pribila Viktorija Košir, ko sem na začetku pogovora omenil, da po narečju sodeč ni Dolenjka. Zaradi tistega „h“ nisem precej uganil, da gre za Logatec; pa mi je prijazna Notranjka, ki se ima po enaintridesetih letih življenja v Dolenji Straži za pristno Dolenjko, kar brž postregla s šalo na račun tistega „h“. Naj jo zapišem? Kdaj drugič, kajti z Viktorijo sem se pogovarjal o resnih stvareh; predstaviti jo hočem kot petdesetkratno krvodajalko! V času med obema vojnama kajžarji niso zmogli šolati otrok, zato je Viktorija po osnovni šoli takoj poprijela za delo. Gospodinjila je pri bogataših in se na začetku zadnje vojne znašla v Ljubljani, kjer sta se z možem prebijala skozi huda leta, kakor sta vedela in znala. Tudi lakota in mraz sta trkala na njuna vrata! Po vojni se je začelo vse znova; prva leta je mož pešačil na delo v Novo mesto, Viktorija pa je gospodinjila. Tokrat v lastnem domu, tam, kjer na Straškem hribu mejijo njive z vinogradi. ,,Iz dolgega časa gotovo ne, saj še danes ne vem, kaj je to, sem začela kmalu po vojni delovati v Rdečem križu. V zgodnjih petdesetih letih, kdaj natančno, se več ne spomnim, je prišla v Vavto vas ekipa za odvzem krvi iz Ljubljane. Odpravila sem se v tamkajšnjo šolo in ni dosti manjkalo, da bi pobegnila, ko sem videla, da je možakom postalo slabo. Pa sem stisnila zobe! Živo sem ipiela pred očmi dogodek iz vojne. Sin je hudo zbolel in rešili bi ga le s transfuzijo. Tedaj so žile kar prerezali v višini komolca; mož je hotel pomagati sinu, toda začuda, niti kaplja krvi ni pritekla iz njegovih žil. Pa je mimo prišla bolniška strežnica, si brez besed zavihala rokav in sinu rešila življenje. Še danes ne vem za njeno ime. Težko je reči, da je ravno ta dogodek vzrok, da je Koširjeva že petdesetkrat darovala po en, dva in celo tri decilitre krvi. Najbrž je bolj „krivo“ njeno človekoljubje, saj je pogosto celo dom zanemarjala, ko je bilo treba delati za Rdeči križ ali pa nagovarjati ljudi k krvodajalstvu. „Ko so pred slabima dvema desetletjema začeli odvzemati kri v Novem mestu, je bil za tukajšnje ljudi dan, ko smo se odpravili na odvzem, pravcati praznik. Tudi po šestdeset in več se nas je strpalo v avtobus." Prosila me je, naj ne zapišem, da je nekoč ob petih zjutraj pri-pešačila v mesto in najela avtobus, ki je nato kar spotoma pobiral krvodajalce. „Danes se porabi precej več krvi, zato je tudi krvodajalstvo bolj organizirano. Ljudje pa bi se morali vseeno še pogosteje odločati za to humano dejanje. Delavci in čedalje več mladih se ne bojijo zbodljajo z iglo, odločno premalo pa je krvodajalcev iz vrst izobražencev,“ pravi Koširjeva, ki ima v svoji drugi krvodajalski izkaznici zadnji datum: 13. april 1976. ,JVi zadnji! Se štiri leta, tja do šestdesetih, bom prihajala na odvzem. Saj se vračam domov z občutkom, da sem se kar pomladila. “ Ko sem se spuščal po kolovozni poti proti Gornji Straži in spotoma smukal jagode ob škarpah vinogradov, sem razmišljal, kaj naj napišem o Viktoriji Koširjevi, ki mi je ob slovesu dejala; „Res, nikar nič ne pišite o meni. Kaj sem pa sploh naredila? Veste, še so zlobni ljudje, ki bodo takoj začeli govoričiti, da se samo hvalim." Kar naj govoričijo! Kaj pa enajst litrov krvi? Viktori- jine! DRAGO RUSTJA Z novo vrtino v jamo Po sanacijskem načrtu za vdorno mesto vode bodo v Kanižarici zavrtali še eno vrtino, prvo pa bodo razstrelili ZELENI JURIJ — Spet so ga pripeljali, tega znanilca radosti in veselja, odetega V zelenilo breze. Potem pa so ga osmukali in polili z vodo. (Foto: A. Bartelj) Čeprav so vrtalci ljubljanskega Geološkega zavoda v pravem času končali svoje delo in zvrtali 320 metrov globoko vrtino iz površine do apnenčevih plasti blizu mesta, kjer je voda vdrla v jamo, v kanižarskem gozdu spet odmeva hrup vrtalnega stroja ,.Janez 600“. Madžarski strokovnjaki so že izdelali načrt za sanacijo vdornega mesta vode in se odločili, da bodo 25 metrov pred prvo naredili še eno vrtino. Jasno je tudi, da bo apnenčeve plasti, na katere je zadela prva vrtina, potrebno razstreliti, ker je pretok vode skozi vrtino manjši kot kubični meter in pol na minuto, in tako ne morejo takoj začeti betonirati. Večji del posebnega razstreliva bodo uvozili iz Madžarske, nekaj pa ga bodo dobili iz Kamnika. Med tem ko bodo urejene vse formalnosti glede uvoznega dovoljenja - računajo, da bo razstrelivo prispelo v Kanižarico čez dva tedna - bo nared tudi že druga vrtina. Sanacijski projekt predvideva, da bodo skozi prvo vrtino betonirali apnenčeve plasti; kakšen material bodo uporabili pri betoniranju, bo jasno po razstrelitvi: če se bo izkazalo, da so v apnencu samo razpoke, Ne spomin, temveč živ običaj Štirinajsto jurjevanje nov dokaz, da ljudski običaji še živijo V soboto in nedeljo je bil praznik vse Bele krajine. Več tisoč ljudi se je že v soboto zvečer udeležilo kresovanja in skupaj z nastopajočimi proslavilo prihod poletja in podoživljalo stare belokranjske ljudske običaje, ki so se v tem delu naše domovine obdržali najdlje, tako rekoč do današnjih dni. O tem zgovorno priča tudi množica narodnih noš, ki so kot gledalci prišle na jurjevanje, že štirinajsto po vrsti. Letošnji prikaz belokranjskih plesov je lahko tudi tiste, ki so jurje-vanju še lani prerokovali skorajšnji konec, prepričalo, da bo v teh ljudeh še dolgo živelo izročilo prednikov, ki so svojo radost, veselje in upanje stoletja izražali v plesu in pesmi. In to izročilo prehaja na današnje Belokranjce že v najmlajših letih, saj je bilo moč v nedeljo videti veliko otrok v narodnih nošah, ki so z zanimanjem gledali svoje starše, kako so obiskovalcem iz vse Slovenije prikazovali raznolikost belokranjskih plesov. Nastopilo je kar deset belokranjskih folklornih skupin in gostje iz Beltincev. Letošnje jurjevanje so začeli Črnomaljci, ki so pripeljali ze- KDO JE BIL V HIŠI? 13. junij so Lužarjevi iz Dol. Brezovice pri Šentjerneju izbrali za družinski izlet. Oče, mati in otroci so šli že zjutraj zdoma, pred odhodom pa so vse zaklenili. Ko so zvečer prišli domov, so takoj videli, da je bil nekdo v hiši. Vse je bilo premetano, iz omare v spalnici pa je izginilo 2.000 dinarjev. Kdo je bil nepovabljeni gost pri Lužarjevih, ugotavljajo miličniki. STOPIL PRED KOLESARKO 12. junija okrog 2. ure se je na Glavnem trgu v Sevnici zgodila nesreča, v kateri je bila Dragica Salamon iz Dola tako poškodovana, da so jo morali prepeljati v bolnišnico. Vozila je kolo s pomožnim motorjem proti kolodvoru, pri gostilni Miklič pa je nenadoma stopil na cesto Martin Miklič iz Loga. Ob trčenju sta oba padla, pri tem pa za pešca padec ni bil tako hud. lenega Jurija, končali pa Metličani, ki so pokazali, da je njihov „turn“ res trden in da bo zdržal tudi „na-pade“ današnjih časov. In spet bo drugo leto ozelenela breza, ki s svojimi vejami odene zelenega Jurija v slavnostno oblačilo. Gotovo v Beli krajini ni človeka, ki zelenemu Juriju ne bi dal groša; dali bi mu jih več, samo, „da jim dojde ioš“. A. B. Junaki TV v Novem mestu Igralci priljubljene televizijske nadaljevanke „Salaš u malom ritu“ se bodo predstavili Novomeščanom v sredo, 23. junija, ob 17. in 20. uri na zabavni prireditvi v športni dvorani Marof. Nastopil bo tudi ansambel „Daniluška“, ki ga vodi komponist Danilo Danilovič, avtor glasbe v nadaljevanki. Kot pevci bodo nastopili: Saša Petrovič, Drago-slava Genčič, Vladimir Kandič in Dragoljub Lazarevič. Kot gosta prireditve se bosta obiskovalcem predstavila glavna igralca novega slovenskega celovečernega filma „BeIe trave" Marina Urbanc in Jože Hrovat. Vstopnice lahko kupite v prodajalni Mladinske knjige na Glavnem trgu. Kočevski pršut na Primorsko Lani 13, letos 30, prihodnje leto 100 pršutov Letošnja kočevska salamiada je zelo uspela, saj so najzvestejši obiskovalci vztrajali na njej od 20. ure zvečer do 9. ure zjutraj. To se je tudi spodobilo, saj prav letos mineva 5 let od njenega ..ustanovnega kongresa". Zato ni čudno, da so med obiskovalci prvič opazili več odgovornih občinskih mož, pravega generala in celo ženske! O uspehu salamiade govori tudi dejstvo, da bi po stari kranjski navadi skoraj prišlo do pretepa. SAMO SVOJE PRAVICE POZNATE! 20. 11.1975 -Halo! Stanovanjska skupnost? Da? Repič pri telefonu. Veste, pred tednom dni so vaši delavci razbijali po moji hiši. Odtočna cev je puščala, pa so jo izvlekli, vstavili novo, niso pa jt zazidali. Zanima me ... — Brez skrbi, tovariš Repič, brez skrbi. Še ta teden bo vse urejeno. Na svidenje! 10. 12. 1975 — Dober dan. Že spet se oglašam. — A zaradi ploščic? — Ne, toda še zdaj mi niste zazidali odtočne cevi. Lepo ste mi obljubili. — Da res še nismo? Boste jutri popoldne doma? Prav. Pridejo. 13. 1. 1976 — Halo! Je tam stanovanjska skupnost? — Vi ste, tovariš Repič, kajne? Spoznal sem vas po glasu. Kaj bo lepega? — Zaradi tiste odtočne cevi kličem. Mislim, zaradi zazidanja odtočne cevi. Veste, stvar je grdo videti. Prav bi bilo, če bi razbito zamazali. — Sem že zapisal na koledar: 14. 1. 1976 delo pri Repiču. Prav? — Prav. Torej jutri. 8. 2. 1976 — Saj je tam stanovanjska skupnost, kajne? Mojega potrpljenja bo kmalu konec, da veste. Zadeva se le predolgo vleče! — Zakaj se razburjate, tovariš? Mirno mi razložite, za kaj gre. — Odtočna cev mi je počila, delavci so vse razbili, da bi to zagladili, jih pa ni. Ni pa ni. — Preprosto. Za to pa res ni treba izgubljati živcev, tovariš! Jutri bodo delavci pri vas. Obljubim. 21.3. 1976 — Zdaj pa je mera polna. Prišel bom na stanovanjsko skupnost in.. . — Smem zvedeti, s kom govorim? — Repič je tu, Jožič Repič. Zaradi odtočne cevi kličem. — A zaradi odtočne cevi? Vam je počila? — Počila. Vaši delavci pa so jo zamenjali. Razbito steno je treba zazidati. Kličem kot neumen, delavcev pa od nikoder! — Zazidati. Nekaj žlic materiala in stvar bo v redu. Sa- mo ne razburjajte se, tovariš Repič. 28. 4. 1976 — Veste kaj, vi tam gori! — Preveč kričite, vas prav nič ne razumem. — Pridite mi zamazat odtočno cev, sicer .,.. — Kaj še ni urejeno? To je pa res čudno. Zagotovo — jutri. 2. 5. 1976 — Je tam tovariš Repič? Tukaj stanovanjska skupnost. — A kličete zaradi odtočne cevi? — Vam bomo že dali odtočno cev! Samo svoje pravice poznate! Pozabili pa ste, da smo danes že drugega v mesecu, vašega denarja za plačilo stanarine pa od nikoder! TONI GAŠPERIČ bodo injicirali z glino in cementom; če pa se bo odkrila kaverna, bo za betoniranje potreben dolomitni pesek in cement. Pesek iz kanižarskega peskokopa v Nerajcu pa je dolomitni, torej ga ne bo potrebno voziti od drugod, kar bi sanacijo še podražilo. Skozi drugo vrtino, ki bo zadela v jamo, bodo betonirali delno še apnenčeve plasti, z betonom pa bodo zapolnili tudi del jame. Ves potek sanacije vdornega mesta vode bo vodil madžarski strokovnjak. Ko bo to opravljeno, bodo lahko začeli dela za .drugo fazo sanacije kanižarskega rudnika - črpanje vode. A. BARTELJ LETOS 22. SMRTNA 2RTEV 13. junija malo pred polnočjo sta pri Malem Slatni-ku ob robu ceste pešačila 22-letni Jože Gorenc iz Smolenje vasi in 18-letna Zdenka Kalin iz Malega Slat-nika. Za njima je z avtom pripeljal 30-letni Franc Kupljenik iz Malih Brosnic in Gorenca zadel, tako da ga je odbilo v jarek. S hudimi poškodbami so pešca odpeljali v bolnišnico, kjer pa je naslednji dan umrl. Nesrečni Gorenc je v letošnjem letu že dvaindvajseti, ki je umri za posledicami prometne nezgode. PAPE2 V ZELTVVEGU? Avtoprevoznik Metod Papež iz Boštanja pri Sevnici, član AMD Laško, je minuli teden- zaprosil Avto-moto zvezo Jugoslavije za startni dovoljenji za dve dirki formule ford. Prva (vrsto dirk je letos že zamudil, ker ni imel denarja za avto) dirka, v kateri namerava Papež nastopiti, bo na Oesterreichringu (Zeltueg) v nedeljo, 27. junija, če bo Metod seveda našel kakšnega botra. Sedaj ima končno na voljo nov avto (britanska enačica formule ford Van Diehmen z novim Hammerschmidtovim motorjem), ki je po ocenah med najboljšimi v tej kategoriji. Metod je z njim že treniral. Inštruktor Jim Russellove mednarodne dirkaške šole na Oesterreichringu Walter Shoech je bil s časi, ki jih je dosegel Papež, zadovoljen. Vendar tega niso bile krive ne salame ne pršut in seveda tudi pijača ne, pač pa kultura, s katero je tudi sicer vedno križ Pravzaprav je šlo za „črkarsko pravdo" in sicel „al’ prav se piše" Kočevarji ali Kočevci. Besedni boj je bil oster, kot se za kulturnike spodobi, in nekdo je že slekel suknjič ter začel vihati rokave pri srajci... Izdelke mojstra Lampeta, predvsem pršute, so vsi hvalili, sicer pa so bili pršuti letos dosti boljši kot lani. To je Ivan Lampe, organizator salamiade razložil tako: - Lani sem kupil šunke že nasoljene v kočevski klavnici, letos pa surove pri ljubljanskem Mercatorju in sem Jih sam solil, pa še po ugodni ceni sem jih dobil. Lani sem posušil 13 pršutov, letos pa 30 in v glavnem vse prodal na Primorsko, kjer je pršut doma. Jeseni nameravam kupiti kar 100 šunk, ker zdaj vem, da se da tudi pri nas na Kočevskem pripraviti dober pršut. Naše hotele in gostilne bi lahko zalagal s to kočevsko posebnostjo, seveda če bodo zanje pokazali zanimanje, sicer bom izdelke spet oddal drugam. RIBICI VABIJO NA DEMONSTRACIJE Novomeška ribiška družina pripravlja v torek ob 16. uri za mladince in ostale člane ribiške družine prikaz „suhih disciplin". Zborno mesto bo na Glavnem trgu, prav pa bi bilo, da bi se koristne demonstracije udeležili predvsem člani mladinskih sekcij. KOPITARNA PRED VELIKO OBLETNICO Najstarejša sevniška tovarna „Ko-pitama" slavi septembra že svojo devetdesetletnico. Med drugim nameravajo ob tej priliki izdati tudi slavnostno številko svojega biltena, ki ob tej priliki ne bo izšel v ciklostilu kot ponavadi, temveč tiskan. O TEHNIKI TRANSCENDENTALNE MEDITACIJE V soboto, 19. junija, bo ob 18. uri v sindikalnem domu v Novem mestu (Društveni trg 2) uvodno predavanje o tehniki transcendentalne meditacije. Predavanje prireja Društvo za psihofizično relaksacijo. Vabljeni! Edinstven je bil pogled na kočevske pršute. Prvič je bilo razstavljenih kar 30 pršutov. Salamiada je bila 4. junija v gostilni Kmet v Kočevju. (Foto: Primc)