— — - n i v f BRžAmrjrj . IV. 1932 krzi,__pr*!o<-r Ljubljana, torek 19* aprila 1932 Cena t Din l pravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inserarni oddelek: Ljubljana, Šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praha čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša 2J — D:n, za inozemstvo 40— D n. Uredništvo: Ljubljana. Knaflieva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 2552) Celje. Kocenova ul 8 Telet št 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Razorožitev v etapah Predlog malih držav — Razorožitev naj se vrši stop-niettta v okvira pakta Društva narodov — Za predlog je 55 držav Nato ie češki delegat minister dr. Beneš Ženeva, 18. aprila, s. V glavnem odboru razorožitvene konference ie danes utemeljeval nemški zastopnik poslanik Nadolny zahtevo Nemčije po efektivnem znižanju oborožitve na najnižjo mero. Izjavil je med drugim, da bi bilo Nemčiji v vsakem primeru najljubše, jče bi se mogla konferenca ze-diniti. da se njen cilj doseže v eni potezi. V nasprotnem primeru bi bilo treba vsekakor nčno določiti ne samo prvo etapo, temveč tudi vse naslednje, kakor tudi konč-ni c !:. pri čemer pa bi morali biti časovni odlomki čim manjši in bi morala že prva etapa prinesti znatno znižanje. Poslanik Nadolnv jc omenjal nemško razorožitev kot primer, koliko se je mogoče razorožiti v /*-«! t k j dob . < ilede pridržkov, ki so se po-•n\ ": v zadnjem času zaradi žc sedaj nezadostnega oborožitvenega stanja nekaterih držav, jc izjavil Nadolnj", da seveda o mehaničnem znižanju ali preklicu najnižje mere kakor je določena v členu 8 pakta Društva narodov, ne more biti govora. Zaradi tega tud: Ncrnč:ja ne more sprejeti zgolj mehaničnega redukcijskega načela v ru-;';em predlogu. Ruska temeljna misel, da .ie reba močnejše oborožene države bolj raz-orož;ti kot šibkejše, pa jc popolnoma pra- Borb. za ped- v imenu svoje ter belgijske, danske, španske. estonske, norveške in urugvajske delegacije predložil o postopni razorožitvi naslednji osnutek resolucije: »Glavni odbor meni, da se da znižanje oborožitve, kakor je določeno v členu 8 pakta Društva narodov, uresničiti samo v etapah in s pomočjo številnih revizij, ki bi morale po možnosti naglo slediti druga drugi.« Nemški zastopnik ie izjavil, da ta osnutek samo deloma vpošteva nemško nazira-nje, dočim je ruski delegat Litvinov izjavil, da je osnutek z ozirom na to, da omenja pakt Društva narodov, za sovjete nesprejemljiv. Angleški zunanji minister je naglasil, da je najbolj važen prvi stadij in da v resoluciji omenjene revizije ne smejo biti pretveza za morebitno zavlačevanje. Francoski delegat Paul Boncour. ki se [e resoluciji priključil, je polagal posebno važnost na člen 8 pakta Društva narodov, ki garantira vpoštevanje varnosti in drugih razmer v posameznih državah. Predloga resolucije o razorožitvi v etapah se je doslej pridružilo 55 držav. Tudi Francija ie pristala nanj. Predlog bo sedaj še definitivno redigiran. »ne Dre. v » i v^rBT- Žšvaims razprave na inomo ki mednarodni konferenci trgovskih zbornic §3 Innsbruek, 18. aprila g. Današnja plenarna seja mednarodne konference trgov-h zbornic je bila v glavnem posvečena z.pravam o raznih možnostih preferenč-ga carinskega postopka v korist pedu-vskim državam." Predsednik Streeruvvitz naglasil neobhodno potrebo preferenc v 7 agrarrih držav, predvsem pa po-bo takojšnje industrijske preference za tri jo. Madžarski zastopnik Gratz je iz-. i, da hoče njegova držav?, preučiti vse , ; preferenc za podunavske države v splošnem in posebej še preferenc v korist agrarnih držav. Poijski delegat je v svojih izvajanjih poudaril, da smatra Poljska Tardieujev načrt kot primerno podlago za sanacijo srednje evropskega gospodarstva. Zastopnik češkoslovaške Pvora-ček je dal izraza naziranju, da bi bilo treba predvsem ugotovi"! stališče izven podunavskega bloka svo^čih držav. Po ju-goslovenskem naziranju je preferenčni sistem. ki jc za enkrat še v začetnem stadiju. zmor.cn še velikega razmaha; časovno trajanje preferenc pa bi bilo treba ra vsak način razširiti. H koncu debate jc obrazložil Olivetti stališče Italije; meril je. da kljub lažnim možnostim rešitve za. podunavske države velja dejstvo, da je trg podunavskih držav za agrarne presežke kakor tudi za industrijsko produkcijo tega ozemlja nezadosten, tako da na gospodarsko avtarkijo Podunavja ni mogoče misliti. Na popoldanski seji konference je govoril kot prvi Johnes v imenu angleške delegacije. Izjavil je, da je angleška delegacija pripravljena ne samo razmotrivati, temveč tudi podpirati vsak predlog, ki bi mogel rešiti stisko v podunavskih državah. Angleška delegacija rada prizna, da bi bilo treba v korist podunavskih držav ustvariti izjeme pri dajanju največjih ugodnosti. vendar bi bilo treba podrobnosti in obseg teh izjem natančno proučiti. Razpoloženje londonskih finančnih krogov je proti dovolitvi nevin kreditov za srednjeevropske države. Takšni krediti bi bili možni šele tedaj, če bi bile izvedene gotove reforme na finančnem polju in bi mogle dati vse države gotove garancije. Nato je razvijal Lammert stališče nemške delegacije ter omenil med drugim, da je Tardieujev načrt po nemškem naziranju ideja za prvovrstno ekonomsko delo, dasi bi bilo treba njegovo praktično uporabo šele proučiti. Svaril je konferenco pred nevarnostjo kontingen tiran ja pod državno kontrolo. Konflikt na konferenci Napad zastopnika socialistične intcrnacionalc na fašistične delegate Šaiomonski kompromisni predlog Japoncev šistični delegati, ki nastopajo brez vsakih pravic iti pooblastil s strani italijanskega delavstva sodelovali v odborih mednarodnega delovnega urada. Japonski delegat je stavil kompromisne predloge, naj plenarna seja konference definitivno reši to vprašanje, naj potrdi fašistične mandate, naj onemogoči vsako nadaljnjo diskusijo o tem vprašan ru, naj dovoli sodelovanje fašističnih delegatov v posameznih odborih, če je večina delavskih delegatov za to, vendar naj dovoli tudi nadaljnje proteste manjšine, čeprav bi ti ne spremenili položaja. De Michelis je sprejel ta kompromisni predlog, Jouhaus je bil proti njemu. Predlog japonskega delegata je bil sprejet s 13 proti 7 glasovom. »Tribuna« komentira ta dogodek in pripominja. da je nastopil trenutek, ko bo italijanska vlada odločno nastopila proti mednarodnemu delovnemu uradu. Opomin velikega fašističnega sveta, da je fašistična Italija na tem, da v roku šestih mesecev zavzame svoje stališče proti Društvu narodov, se nanaša tudi na mednarodni delovni urad. Rim, IV aprila č. Na mednarodni krn-f TCi..i d vil a v Ženevi je te dni pri ver.h-c;ii dele a tov iz posameznih držav pri-, zopet, kakor vsako leto. do hudega x»ra med delavskimi delegati druge in-ac:on.de in zastopniki italijanskih dc-.:vAih sindikatov. Letos jc delavski de e-. !ouhaux. tajnik druge internacionale, r-ule' italijanskega delegata D«: MRude Pravo« očita socialističnim voditeljem da so podpisali sporazum v Pragi, ne da bi prej konzultirali rudarje. Edini način, na kateri se je dalo odgovoriti na krvave incidente na severnem Češkem, pravi list, so bile stavke in demonstracije. Pomisleki beograjskih gospodarskih krogov proti zakonu o pobijanju draginje Izkušnja je pokazala, da taki izjemni zakoni, čeprav utemeljeni v izjemnih razmerah, navadno ne rodijo pričakovanega uspeha Beograd, 18. aprila, r. V tukajšnjih go- vati zakone in gotovo se ne bodo ustavili spodarskih in zlasti v trgovskih in obrtnih niti pred tem zakonom. Zaradi tega bi bilo krortih se vrše živahne razprave o načrtu po mnenju beograjskih gospodarskih kro-/akona za pobijanje draginje. Kakor zna- gov pravilnejše. če bi država zaščitila kolino. so imeli beograjski trgovci nedavno zumente pred špekulanti na ta način, da velik shod, na katerem so prišli do soglas- bi razbila kartele in pospeševala gradnjo nega zaključka, da je nov zakon o pobija- občinskih stanovanjskih _h,iš, snovanje nanju draginje nepotreben, ter so utemelje- bavijalnih zadrug in slično. Na ta način vali ta svoj sklep s tem. da se cene v do- bi se pobijala draginja najuspešnejše in se bi sedanje splošne krize, ko je treba iskati onemogočila vsaka špekulacija na račun kupca, itak same regulirajo zaradi nara- korazumentov. ščajoče konkurence in da si prizadeva vsak trgovec in obrtnik prodajati svoje b'ago po kar najnižji ceni. V vseh krogih pa priznavajo, da narekujejo izdajo tega in sličnih izjemnih zakonov današnje izjemne razmere: zato vsi tudi priznavajo, da je bil načrt novega protidraginiske-ga zakona izdelan in Narodnemu predstavništvu predložen z najboljšim namenom, prav tako kakor svoječasno zaken iz leta 1921. Toda že takrat se je pokazalo, da zakon o pobijanju draginje ni rodil pričakovanega in zaželenega uspeha. Želja po bogastvu se ni dala zatreti s poseganjem države v kupne in proda'"ne odnosa ie posameznikov in to je bil eden glavnih razlogov, da se je zakon izigraval tudi s strani publike, kateri je bil v prvi vrsti namenjen. Cena blaga je odvisna od razmerja med ponudbo in zahtevo in od stroškov proizvodnje. Zaradi tega se lahko skoro z gotovostjo trdi, naglasa jo v beograjskih gospodarskih krogih, da tudi novi zakon o pobijanju draginje, slieno kakor prejšnji, ne bo imel tako blagodejnega vpliva, kakor se pričakuje. Špekulanti so še vselej znali izigTa- Ameriški pogoji Evropi London. 18. aprila, č. Novi ameriški poslanik v Londonu je v svojih privatnih razgovorih med drugim izjavil, da za Zedinje-ne države ameriške ne more priti niji v poštev vprašanje o olajšanju ali celo črta n ju vojnih dolgov evropskih držav. Mellon ;e dejal, da onemogočam Ameriki to akcijo predvsem njene notranje težave. V nobenem primeru pa ne bo mogoče olajšanje ali črta-n,e dolgov evropskih dolžnikov vse doll^j. dokler evropske države ne omejijo svojega oboroževanja in se med s^boj ne sporazumejo trlede definilivne rešitve reparacij-skega problema. Kriza največje opere na svetu New York, 18. aprila C. Newyorška Metropolitan opera, ki je v poslednjih tednih zašla v finančne težave, namerava v kratkem skrajšati svojo sezono na štiri mesece. Nova sezona se bo pričela pričetkom novembra. skrbi za svoje domove obupno bore z valovi in branijo tako rekoč vsako ped svoje zemlie pred najnevarnejšim so-vražnikom — vodo. Na pomoč je prišlo tudi vojaštvo, ki z vzgled no požrtvovalnostjo pomaga prebivalstvu. Sremska Mitrovica deloma evakuirana Sremski Mitrovici je že snoči grozila katastrofa. Nasip je zače! popuščati, ker ga je voda na več mestih izpodjed-la. Davi je nastala v nasipu velika od-prt-na, skozi katero je voda z ogromno brzino udarila proti mestu in v pol ure ie bil ves nižje ležeči del mesta poplav -ljerr. Voda je neprestano naraščala in proti poldnevu so oblasti izdale nalog, da se večji del mesta izprazni, ker se je bati, da bo nasip še nadalje popuščal. Okrog Mrtrovice je sedaj eno samo ogromno mo.rje. Poboža] v Vojvodini Tudi Tisa ogroža nad 100.000 ha rodovitnega po'ja. Nasipi so že tako razmočeni. da se je bati najhujšega. Ljudje brez razlike stanu s-o noč in dan na delu, da preprečijo še večjo katastrofo. Tudi Dunav se je na mnogih krajih razlil i.n povzročil velike poplave. Vendar pa .ie zadnje dni naraščat le neznatno, a danes je znašal porast le še par centimetrov. V gornjem toku je Dunav žc v upadanju, tako da je upati, da se bo položaj v par dneh izboljšal. Pač pa Tisa še vedno narašča. Kolika je škoda, ki so jo dosedaj povzročile poplave, sc ne da niti približno ocenni. Uničenih ni samo nešteto kmečkih domov, marveč je deloma uničena tudi zimska setev, a pomladanska setev se bo tako zakasnila, da bo mogoče v najboljšem primeru obdelati, polje samo enkrat. Politična konferenca pri predsedniku vlade rieograd, IS. aprila. M. Danes se je vršila pri ministrskem predsedn ku g. dr. Ma-rinkovieu konfcrenca, ki so se je poleg vseh članov vlade udeleži;!i tudi predsednik senata dr. Pavelič, predsedn k \ "rodne skupščine dr. K u man udi ter predsednika kluba senatorjev in kluba poslancev. Na konferenci so razpravljali o organizaciji nove stranke. Konferenca Male antante tiska Beojjrad, IS. aprila, p. Danes sc je vrš:-la konfcrenca narodnega odbora Male antante tiska. Konferenca je bila v zvezi s skorajšnjim sestankom konference .Male antante tiska, ki se bo v ršila istočasno s konferenco zunanjih ministrov Male antante. Lc-tos se bo vršila konferenca v Jugoslaviji. najbrže na Bledu. Termin še ni točno določen, misli pa se, da se bo vršila takoj po majskem zasedanju Društva narodov, zadnje dni mescca maja ali pa v začetku junija. Na današnji konfcrenci jugoslovenskega odbora Male antante tiska jc bi! izvoljen za tajnika And jelko vič, za blagajnika pa g. dr. Kuhar. Predsednik okrožnega sodišča v Beogradu Beograd, 18. aprila p. Za predsednika okrožnega sodišča v Beogradu je imenovan dosedanji sodnik tega sodišča dr. Mio-drag Filipovič. Potres na Kitajskem London, IS. aprila, g. Vesti iz Nankinga zatrjujejo, da je zadela severozahodni del province Hupe huda potresna katastrofa. Potres, ki je trajal več kot 16 ur, ie po brzojavki civilnega guvernerja v okrai-j Mahend razdejal okoli tri četrtine hiš. Razen tega je zahteval tudi več sto človeških žrtev. Podrobnosti o katastrofi še niso znane, ker so vse zveze s prizadeti'-'" kra, ji prekinjene. V Nemčiji razmišljajo o drž. športni organizaciji Berlin, IS. aprila, g. V državnem notranjem ministrstvu z veliko naglico razpravljajo o načrtu, ki naj bi namesto raznih strankarsko ooredelienih sportn h, mladinskih in obrambnih organizacij uvedel enotno državno organizacijo. O tem načrtu je vlada razpravljala že pred razpustom narodno socijalističn h napadalnih oddelV-ov. Nova državna organizacija naj bi bila neke vrste kombinacija organizacij za javno delovanje in športno vzgojo. tako da d; morale nove organizacije deloma '-oristne ustanova za snlošnost kik^r tudi skrbeti za te- 1 — o V7rfr < 'S 1 -1 p ZeopeHii na potu v Južno Ameriko Friedrirhshafen, 18. aprila č. Zrakoplov »Zeppelin« je v pretekli nc"; zopet odplul pod vodstvom Eckenerja v Južno Ameriko. Kreugerjeve goljufije presegajo deset milijard Vžigalični kralf je bil največji pustolovec, kar jih je kdaj živelo pod soncem — Kako je vabil in mamil mednarodni kapital — Ustrelil se je iz strahu pred razkrinkan j em Berli n, 17. aprila, d. Dosedanja preiskava o prevarah, ki' jih je izvršil »kralj vžigalic« Ivar Kreuger, je ugotovila poleg fal-zificiranja italijanskih obligacij še falzifi-kacije pri bankah v Amsterdamu za i mi-1 ardo 600 milijonov dinarjev, p-evare pri Internacional Mathin v New Yorku za 800 milijonov dinarjev ter pri knjiženju tujih vrednot za i milijardo 460 mili ionov dinarjev. Skupne goljufije presegajo JO milijard dinarjev ne glede na goljufive knjiž-be pri posameznih družbah koncema. Bilanco svojega osebnega premoženja je Kreuger falzificiral skoro za 20 milijard dinarjev, tako da spada nedvomno med največje finančne pustolovce, kar jih pozna svetovna zgodovina. Švedski bankirji, ki se sedaj prijemajo za glave, pripisujejo to početje Kreuger-jevi domišljavosti, ker se je Kreuger vedro smatral /.e najvplivnejšega finančnika na svetu. Kreugerjev cilj je bila ustanovitev naddržavnega gospodarskega imperija, ki bi mogel diktirati tudi internacionalno politiko. S to svojo idejo je Kreuger pridobi! celo vrsto velekapitalistov, ki so mu šii na lini. Kreuger je pričel graditi svoj koncem po vojni skoro praznih rok. Bil pa je tako spreten, da je z la.*nimi obligacijami prikril vse svoje manipulacije in prevari! celo naispretnejše svetovne finančnike. Nihče ni vprašal, odkod jemlje Kreuger denar, da daje državam milijonska in mili jardna posojila. Premoženje vseh njegovih konce-rnov ni obstojalo v kapitalu, marveč v papirjih, ki jih je znal Kreuger tako spretno medsebojno zamenjavati, da nazadnje niti .sam ni imel več pregleda. Ko je prišlo do finančne krize, je moral tudi Kreuger uprizarjati razne podporne akcije, da bi vzdržal tečaj svojih papirjev. Sprva je dobil potreben kapital z emisijo novih papirjev. Ko pa so usahnili vsi viri., se je Kreuger zatekel k falzifikatom in postaj tako največji ponarejevalec vrednostnih papirjev, kar jih je kdaj živelo. Šele zadnjo uro pred razkrinkan jem je segel po revolverju in se sam sodil. Najzanimivejše je poglavje o tajnih Kreu-gerjevih subvencijah, pri pregledu njegovih papirjev so ugotovili, da je Kreuger podpira! razne prevratne organizacije v Italiji, Španiji in Nemčiji. Med drugimi so našli tudi pobotnico, s katero potrjuje Hitler preiem 100.000 mark. Stockholm. IS. aprila, č. Kreugerjev a afera zavzema, kakor se glasijo vesti iz dobro poučenih krogov, dan za dnem bolj goro-stasne oblike. Preiskovalna komisija je dognala neverjetne manipulacije pokojnega vžigaličnega kralja. Podjetje Kreuger in Toll je ustanovilo celo vrsto podružnic ln družb, ki so bile le fiktivne, da je bilo tako mogoče ponarejanje poslovnih knjig. Že bilanca za leto 1930. je bila potvorjena. Primanjkljaj je znašal nad 50 milijonov švedskih kron. a je bil zakrit s fiktivno naložbo v neki internacionalni banki v Gdanskn. Ta banka pa je bila v resnici ustanovljena šele nekaj mesecev po zaključitvi bilance. Poleg tega je Kreuger izdajal velike vsote za podkupovanje raznih državnih funkcionarjev v evropskih državah, kjer se je potegoval za vžigalični monopol. Kreuger je izdal tudi velike vsote denarja za podpore španskim monarhistom in Hitlerjevemu na-cijnnalno - socialističnemu pokretu v Nern-čiii. S podpiranjem Hitlerja si je hotel zagotoviti vplivno besedo na razmere v Nemčiji, če bi Hitler prevzel državno oblast. Italija in Kreugerjev! falsifikati Izjava italijanske vlade — Zakaj 1, posojila fašistični vladi Rim. 18. aprila, ž. Italijanska vlada je fnričo vesti, da je preiskovalna komisija v Stockholmu dognala, da je Ivar Kreuger ponaredil večji znesek ita'i janskih držav-i.ih obligacij, izdala obvestilo, da ni itue-'a nikakršnih vezi s kon-cernom Kreuger-Toll. Kakor znano, so se koncem leta 1930 vrči.; la med italijansko vlado in pokojnim kraljem vžigalic pogajanja, da bi njegov koncem prevzel italijanski vžigalični monopol proti večjemu posojilu. Raznes'e so tedaj govorice, da je Kreuger iz previdnosti navezal stike tudi z antifašistično koncentracijo v Parizu in ji stavil vprašanje, ali prevzame v primeru, da pride spet do oblasti v Italiji, to eventualno faš'stič-aiO dedšiino, a so mu Nitti in Turatti ter 1930. ni prišlo do Kreugerjevega — Obseg falzifikacije ostali antifašistični voditelji odgovorili, da ne bi priznali tega posojila. Po omenjenih govoricah so se tedaj pogajanja med Kreu-gerjem in fašistično vlado prekinila. Sedaj so dognali, da je Ivar Kreuger dobil iz Italije cinkograf, na katerem je natisnil 42 italijanskih obligacij po pol milijona funtov šterlingov. to je v skupnem znesku poldruge milijarde lir. Osebno je ponaredil podpisa italijanskega finančnega ministra Moschonia in ravnatelja italijanskih državnih monopolov Mosellia. Pozneje je Kreuger ponaredil še več *akih bonov. in je za 7 milijonov funtov šterlingov obligacij vnesel tudi v bilanco "ojeiga podjetja. Vsota ponarejenih italijanskih obligacij ie tako narastla na 29 m'lijonov funtov šterlingov odnosno na 2 milijardi lir. Dogc vorjena pristojnost v civilnih pravdah Kdaj je podan izrecen dogovor strank Tekom poslednj:h let imajo sodišča v Sloveniji, zlasti ona v mestih in posebno še v Mariboru in Ljubljani na tisoče takih civilnih tožba, kjer ne b:va niti tožeča niti tožena stranka v Mariboru ali Ljub-1 iani. V večini primerov so vloge strank razdeljene tako. da je tožitelj — občaino kakšen velepodjetnik — od nekod iz Avstrije, toženec pa je naš človek po večini iz Hrvatske ali Srbije. Drugoimenovanl je pri prvem naroč i to ali ono blago ter je podpisal naročilnico, ki jo je predložil agent inozemsloe tvrdke. Naročilnica je imela že tiskano klavzulo, da se za primer s nora iz te kupčije podredita stranki pristojnosti mariborskega oziroma ljubljanskega sodišča. (Sodišča v Sloveniji so doslej znana kot najbolj ekspeditivna v državi.) To je takozvana dogovorjena pristojnost sodišč, ki jo ureja novelirani § 104. pravosodstvenega pravilnika. »Stranke se smejo enemu sodišču ali več sodiščem prve stopnje podrediti po izrecnem dogovoru. Dogovor se mora dokazati sodišču že v tožbi po listini. Dogovor ima pravno moč samo tedaj, kadar se tiče do-!.čenega pravnega spora ali pa pravnih sporov, izvirajočih iz določenega pravnega razmerja Vendar se stvari, ki so sploh odvzete področju rednih sodišč, ne morejo po takem dogovoru sprav:fii pred ta sodišča. dalje pravne stvari, ki spadajo pred okrajno sodišče, ne pred zborno sodišče prve stopnje in naposled izključno zbornim sodiščem prve stopnje odkazani spori ne pred okrajno sodišče...« V ogromni več:ni teh pravd je šlo za druge spore in se niti pri vsaki stoti tožbi ni ugovarjala krajevna nepristojnost pozvanega sodišča. V nekaj redkih primerih pa je le prišlo tudi do tega spornega vprašanja. Prvo sodišče v Mariboru je na primer v izvestnem primeru odločilo, da se ne smatra za pristojno, dasi je toženec podpisal naročilnico, vsebujočo tudi klavzulo o pristojnosti mariborskega sodišča. Višje deželno sodišče pa je kot druga instanca izreklo nasprotno. Razlogi prvega in drugega sodišča so z ozirom na mnogoštevilne take tožbe v našem pravnem področju tako zanimivi in za prizadete poučni, da jih objavljamo v izvlečku. Prvo sodišče pravi: O priliki sklepanja pogodbe in podpisa naročilnice med strankama ni bilo ustno niti govora niti dogovora o podsodnosti pozvanega mariborskega sodišča. Iz tega sledi, da pismena pogodba v okviru naročilnce, ki ima obliko že tiskanega vzorca, presega ustni dogovor vsaj v podsodnostni klavzuli. Da bi jo bil pa toženec o priliki podpisa na-roč Inice opazil in se ji s svojim podpisom vsaj molče podredil, za to ni dokazov niti se ne da to sklepata iz dejstva samega podpisa naročilnice po tožencu. Sicer pa zahteva § 104. jurisdikcijske norme za ustanovitev dogovorjene podsodnosti izrecen dogovor strank. Ta izrecno sklenjeni torej materijalno že obstoječ odnosno dokazljiv dogovor mora biti tudi formal- no izkazan, to je po listini in že v tožbi. Druga instanca pa izvaja: Blanket (naročilnica) izvira od tožeče stranke in ga je njen agent predložil v podpis tožencu. Na tej naročilnici je natisnjena klavzula o pristojnosti mariborskega sodišča. Toženec je naročilnico podpisal, nakar jo je tožitelj sprejel. Dogovor o pristojnosti sodišča je postal s tem vsekakor perfekten. Zakon niti ne zahteva, da bi stranki morali biti pri takem dogovoru navzočni ali da b' taka listina morala biti podpisana po obeh strankah. Dopustno je celo, da se obe izjavi nahajata v posebnih listinah ln je zadostno celo, da ena stranka z iz listinsko izražene volje izraža enostavno pravice z vložitvijo tožbe pri sodišču, ki se v tej listini imenuje. Naročilnica je torej imela vse pogoje, kakor jih zahteva § 104 j. n. Če toženec predmetnega stavka o pristojnosti ni čital, je to njegova krivda. Da bi moral toženca kdo še posebej opozarjati na vsebino blanketa, ki ga je mogel prečkati sam, ni mogoče zahtevati. Uradniške delnice PAB Beograd, 18. aprila. A A. Mnogi državni uradniki, ki so vpisali in plačali delnice Privilegirane agrarne banke preko svojih uradov, se obračajo na zavod s prošnjo, naj se jim delnice dostavijo. Privilegirana agrarna banka obvešča tem potom vse zainteresirane osebe, da je že decembra meseca lanskega leta izročila finančnemu ministrstvu delnice državnih uradnikov, to pa zato, ker so bile vp:sane m plačane preko ministrstva. Finančno ministrstvo razpoš'1ja delnice na posamezne urade po seznanih vpisov in plačil in zato se je treba naravnost obrniti nanj. ker zavod za razpošiljanje teh dekrc nima nobene zveze več. Zahteve monopolskega delavstva Beograd. 18. aprila, p. V prostorih Delavske zbornice se je včeraj in danes vršila konferenca zastopn:kov delavstva državnih monopolskih podjetij. Na konferenci so bili zastopani tudi delegati tobačnih delavcev iz Ljubljane. Konferenca je razpravljala o vseh perečih zadevah, zlasti pa o znižanju delavskih plač, ki je bilo o-drejeno skuono z znižanjem uradniških prejemkov. Delegati so soglasno zahtevali, naj se prekliče od'ok, s katerim se tudi monopolskim delavcem znižajo brutto prejemki za 10 odstotkov; svojo zahtevo utemeljujejo s tem. da to znižanje ne more veljati za delavstvo, ki ne uživa raznih drugih ugodnosti, kakor jih imajo državni uradniki. Prav tako naj se razveljavi odlok, po katerem mononolski delavci niso več zavarovan' pri OUZD. Upokojitve sodnikov Beograd, 18. aprila AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so upokojeni gg.: Henrik Vla-sič, sodnik stola sedmorice, oddelek B, v Zagrebu, dr. Stepan Spalatin, podpredsednik višjega deželnega sodišča v Splitu, in dr. Ivan Belič, sodnik okrožnega sodišča v Splitu. Italijani o naši trgovski mornarici V 4. številki letošnje »Italie Marin are«, službenem glasilu italijanske Pomorske lige, je objavil Adriano Fiorentino daljši članek o naši trgovski mornarici, ki je l. 1919 prevzela od bivše avstro-ogrske monarhije 116.000 ton raznih ladij. »To res ni bila bogve kaka pridobitev,« naglasa čiankar, »toda naši sosedi z one strani Jadrana niso izgubili poguma. Leta 1931. je štelo njihovo brodovje že 361.606 t en, od katerih je bilo 14U.716 namenjenih za dolgo. 25.4S3 tone pa za obalno plovbo. Jugoslavija zaseda s svojimi 181 edinicami 17. mesto med pomorskimi državami. Brodovje oskrbuje predvsem zveze v Jadranskem morju, za temi to najbolj številne proge z Grško, Turčijo in Špansko (8 po številu) in dve zvezi z Južno Ameriko. Ju^oslovenski L'oyd dobiva od države za vzdrževanje teh uveh mesečnih zvez letno 2.8 miljona. n:ora pa po pogodbi postaviti na tej progi 8 — 10 tisoč tonske ladje s hitrostjo 12 milj. Mednarodni pomen jugoslovenske trgovske mornarice je v pogledu prevažanja potnikov majhen, nekoliko večji pt men ima za prevoz raznega blaga. V obče pa je pri jugoslovenskem pomorskem prometu, ki /naša toliko ko celoten premet pristanišča Livorna, najbolj udeležena italijanska mornarica. Ze od nekdaj se ie za te kraje zanimal angleški kapital. Tudi, ko se je zrušila Av-stro-Ogrska, se Anglija ni nehala zanimati za vzhodno obalo Jadrana. Jugoslavija in Grčija sta za Anglijo državi, kjer ee da še znatno zaslužiti. Zato je razumljivo, zakaj prodaja Anglija stare ladje po spcci-jalnih pogojih in posel no nizkih cenah in zakaj je angleški konsorcij z družbo Jarow & Co. kupil ladjedelnico v Krsljevici. Tako se bodo 'ahko gradile za Jugoslavijo cenejše ladje, trpele pa bodo pri tem tržaške ladjedelnice. Poleg Angležev so tudi Francozi začeli podpirati jugoslovensko trgovsko mornarico. Ustanovili eo in finančno podprla »Jugoslovensko družbo za gradbo in popravljanje ladij«. V ta namen so kupili v Splitu ondotne doke in ladjedelnico. Vendar sa nas še ni nikake nevarnosti. Jugoslavija s svojim brodovje,m še dolgo ne bo mnogo pomenila. Nje brodovje obsega le 0.3 odst. vse svetovne tona že in stoji v tem oziru le pred Portugalsko, Estonsko in Latvijo. Treba ji bo še dolgo vrsto let in pa še mnogo denarja, preden se povzpne višje. Jugoslovenski prijatelji naj vedo. da si ne more vsakdo privoščiti takega luksuza kakor je mornarica. Za njo je treba pomorskega ljudstva ali pa milijard. Ima li Jugoslavija eno a'i drugo?« Kakor vidimo, zavrača Fiorentino one skrbne gla.sove, ki so jih polni italijanski listi iz Trsta in Reke !n vedo povedati o znatnem in stanovitnem napredku naše pomorske plovbe. Njegovi dokazi o brezpo-membnosti našega b rodov ja menda ne bodo nikogar prepričali. Po tej italija«isk: statistiki odpadejo na vsakih 1000 ladij svetovne tonniže po tri jutg^lovenske. Ako je ta račun točen, potem desetletnemu razvoju našega brodovia vsa čast. Tudi naše mesto med pomorskim1 državi mi ni tako obupno, saj smo na 17. mestu in pred Portugalsko, ki je prastara pomorska in kolonialna država. Jugoslavija je r.a delavnost in napredek svoje mornarice upravičeno lahko ponosna, sai menda ni pomorske države, ki bi v dobrem desefetju dosega tako lepe uspehe. Tipa so mogoči samo, kadar ima kaka država na razpolago mili jarde ali pa ljudstvo vrlih pomorščakov. Člankar Fiorentino to popolnoma pravilno presoja. Naša kraljevina morda nima milijard, zato pa ima v naših Dalmatinci!) pomorščake prav prvovrstnih sposobnosti. Takega priznanja naš;m pomorcem ni treba šele iskati, njihov sloves v svetu je že davno utrjen. Veliko politično zborovanje 7 Radečah V nedelio dopoldne se je vršil v gostilni Haller sestanek krajevne organizacije J. R. K. D. v Radečah. Sestanka se je udeleži! tudi narodni poslanec za krški srez, gosp. Alojz Drmelj, volilcev pa se je zbralo nad 400. Predse doval je radeški župan g. Anton Polanc. O. posl. Drmeli ie v obširnem govoru razloži! dosedanje zakonodajno delo Narodne skupščine, posebno veliki pomen zakona o zaščiti kmetov, novega trošarin-skega zakona in ukinjenje žitnega režima. Končno je pozval zborovalce, nai se vsi organizirajo v novi vsedržavni stranki, ki bo vedno ostala naša največja politična stranka. Kot zastopnik sreskega odbora JRKD ie pozdravil zborovalce v imenu predsednika Antona Glihe novinar Ambrož, ki ie poročal, da je v razmeroma kratkem času uspelo sreskemu odboru, da organizira krajevne organizacije nove vsedržavne stranke v veliki večini občin krškega sreza. Navzlic težkim gospodarskim razmeram ie zanimanje za novo stranko kar največje. Zate je sklenil začasni sreski odbor, da skliče v prvi polovici maja sresko skupščino v Krškem, kier bodo zastopniki posameznih krajevnih organizacij izvolili stalni sreski odbor. Nadalje ie na kratko razložil politično situacijo, ki je nastala z novo vlado dr. Marinkoviča in pomen normalizacije političnega življenja, v katerem se bodo organizirale lahko tudi druge stranke na stališču državnega in narodnega edinstva. Krajevna organizacija v Radečah ie postala pod vodstvom g. župana Polanca najmočnejša in naisolidnejša organizacija v krškem srezu. Železniška nesreča v Bosni Bnnjaluka. 18. aprila, n. Danes se je dogodila železniška nesreča na progi gozdnega industrijskega podjetja >Bosna Bois*:. Tovorni vlak z 10 tovornimi vozovi in 3 potniškimi ie na poti iz Banjaluke proti Kotor varoši zadel ob veliko skalo, ki je ležala na tiru, s tako silo. da se je stroj moŠ-no poškodoval in prav tako 10 vozov, ki so skočili 9 tira. Močni sunek je vrgel vlako-vodjo in 3 zavirače v 8 m globok jarek. Dobili so močne notranje poškodbe. Iz Banjaluke ie bila na mesto nesreče odposlana železniška preiskovalna komisija, da ugotovi vzrok nesreče in nastalo škoda Obupni klici iz Zagorja Nove redukcije rudarjev ▼ Dva velika delavska shoda Zagorje, 18. aprila. S treptajočimi srci so zasledovali naši rudarji kritični potek krize KID na Jesenicah boječ se in sluteč, da pridejo sedaj oni na vrsto. Vsa pesimistična pričakovanja je pa daleko prekosila uničujoča Jobo-va vest, da bo samo v Zagorju reduciranih od okroglo 800 delavcev, ki so doslej zaposleni, polnih tristo, torej več nego tretjina. Če pomislimo, da je zagorski okoliš obtežen z največjo številko brezposelnosti, z 38 odstotki, ni to več redukcija v običajnem smislu besede, nesro je to prava katastrofa. Pomisliti je treba, da se reducirani rudar ne bo mogel obrniti nikamor več, za.nj ne bo nikjer več koščka kruha. Postavljen bo pred alternativo: umreti za lakoto, ali pa stopiti v navzkrižje z zakonom Bolj ko v cerkev ali cirkus so vrele zadnje dni množice rudarjev z ženami in otroki na dva velika shoda, ki so ju skli-cali funkcionarji Zveze rudarjev in NSZ v Toplice pred restavracijo. Sprejeti so bili razni ukrepi in nasveti, ki so jih odposlanci predložili osebno g. banu in zastopniku TPD. Istočasno so bile odposlane brzojavke narodnim poslancem v Beo.sradu in sicer gg. Mravljetu, Pavliču in Rapetu. Brzojavke pravijo: TPD je zaradi pomanjkanja naročil odredila s 15. aprilom in s 1. majem redukcijo okrog 300 delavcev v Zagorju in 250 v Hrastniku pa 220 delavcev, teda d* Deseta žrtev zagrebške eksplozije Zagreb, IS. aprila, n. Davi je umrla deseta žrtev katastrofe na Dolcu, ga. Sava Čupukova. Bila je močne konstitucije in zaradi tega so zdravniki upali, da bo kljub groznim ranam morda le ostala pri življenju. Dolgo se ie borila s smrtjo, ki pa ji je končno podlegla. Zagonetna tihotapska afera Dunaj. ]R. aprila d. >Wiener Sonn und Montagszeitung« poroča o misteriozni tihotapski aferi, ki so jo odkrili minili po-tek na obmejni postaji pri Solnogradn. Pri obmejni kontroli so post al i carinski orga-ni pozorni na neko žensko, ki je nastopala zelo nesisrur.no in že s tem vzbujala sum carinikov. Ko so jo začeli zasliševati, je bi.la vsa r-az-burjena tako da so naposled 'izvršilj telesno preiskavo. Pri tem so našli pri njo j 61 -tisofVPnarskih bankovcev, ki jih je hotela preti hot.a niti preko meje. Pri zaslišanju je Oz,poveda.la, da se imenuje Fani Semmelrv-k in da je doma iz Ljubljane, vendar pa ni imela nikakih papirjev. V njenem spremstvu so bili trije mo-šk'i. Eden izmed njih, ki se je vozil v •istem kupeju, je rodom z Dunaja po imenu Flachsledor, vendar pri njem niso našli nič sumljivega. Kljub temu sa ga aretirali, oba ostala sumljiva moška pa sta lahko nadaljevala vožnjo, toda v Be-rchtes-gadenu so (ju zadržali bavarski carinski organi, ker sta bila brez potnih listov. Eden izme-i njih je izpovedal, da je mož aretirane Scmmelrockove ter da sta z ženo skupno odpotovala rz Ljubljane in da sta namenjena v Ha.mbuTg, kjer se mislita vlcrcaitii za Amori.ko. Semmelrockova je pri zaslišanju izpovedala, da je ne>davno prodala hišo ter da sta se hotela z možem izseliti v Ameriko. Oba ostala spremljevalca je spoznala šele v neki kavarni. Solnogiraška policijska direkcija se je sedaj obrnila na ljubljansko policijo s prošnjo, da uzotovi resničnost teh navedb. Denar so zaplenili. Epfflog h krvavi družinski tragediji v Vrhpeči Novo mesto, 17. aprila. Pred senatom okrožnega sodišča se je obravnavala krvava tragedija, ki se je odigrala 5. februarja letos v malem naselju Vrhpeči pri Mirni peči. Zaradi prekoračenja obrambe se je moral zagovarjati brzojavni nadziratelj Kužnik Jože, star 32 let, bivajoč v Vrhpeči, pristojen v Ljubljano, ker je oddal na svojega svaka Antona Mežana v obrambi več strelov in ga usmrtil. Kakor navaja obtožnica, se je obtoženec Kužnik Jože lani oženil s hčerko Ignaca Mežana Fran-čiško. Začasno je živel z njo na Veliki Loki. V tastovi hiši so vladale nevzdržne razmere, ker je bil pokojni Anton Mežan udan pijači in se je neprestano prepiral z očetom. Večkrat je Anton očetu tudi odnesel kak predmet, ga prodal, denar pa zapil. Če je bil za svoja početja od očeta ozmerjan, je sin večkrat očeta napadel. Zaradi teh razmer se je stari Mežan odločil, da ne izroči posestva sinu Antonu, ampak zetu Jožetu Kužniku, kar je lanskega leta meseca decembra tudi storil, sebi in ženi pa izgovoril užitek, že od početka je bilo razmerje z obtožencem in svakom Antonom precej slabo. Do dejanskega spopada je prišlo med njima že maja meseca lanskega leta. Pri spopadu sta drug drugega poškodovala. Državno tožilstvo je takrat menilo, da se je Kužnik nahajal v upravičenem silobranu in je zato ustavilo kazensko postopanje proti njemu, proti pokojnemu Antonu Mežanu pa je vložilo obtožbo. Anton je dobil takrat 6 tednov zapora. Povsem umljivo je bilo, da se zaradi te obsodbe razmere med obema niso izboljšale. še bolj nevzdržne pa so postale, ko je stari Mežan izročil svoje posestvo obtožencu Kužniku namesto sinu Antonu. Po izročitvi posestva se je Anton iz svoje rojstne hiše preseili n nastanil v Zagorici. kjer se je meseca januarja letos tudi oženil. Prišel je tragični 5. februar, ko so pri Mežanovih klali prašiča. Tedaj se je obtoženec okrog 21. podal v klet, kamor je nesel spravit nekaj mesa. Iz kleti, ki se nahaja zunaj hiše v posebnem poslopju, je začul iz teme, da nekdo beži. Ko mu je žena Frančiška prinesla luč, je videl, da so bila prej zaklenjena vrata kleti odprta, v njej pa je bil pripravljen majhen sodček vina v vreči pa kosi svinjskega mesa, kar je nekdo očividno nameraval odnesti. Vse te reči je obtoženec odnesel v hišo in klet ponovno zaklenil. Kmalu pa je prišel pred hišo pokojni Anton Mežan in je pričel kričati, da hoče imeti dotične predmete nazaj. Iz tega je obtoženec sklepal, da mu je vlomil v klet svak Anton. Anton je grozil, da bo razbil vse sode v kleti in vdrl s silo y hišo, če mu Zagorju in Hrastniku —' — Apel narod, poslancem ša deputacija dosegla izjavo zastopnika TPD, da bo v Zagorju reduciranih le 230. v Hrastniku pa 220 delavcev, ter da bo se odpoved prekliče za 14 dni. S tem se omogoči zastopnikom delavstva najti pola in sredstva s katerimi; bi se delu prizadetih omogočila še nadaljnja zaposlitev pri družbi ali vsaj kako drugo delo. če pa ni niti eno nitil drugo mogoče, se naj vsaj preskrbe sredstva za prehrano, posebno družinskim očetom. Naprošamo, da posredujete na me.rodajnlh mestih za večja naročila TPD, ria ugotovite, jeli je mogoča zaposlitev v kakem drugem rudniku v državi, aii vsaj kako zasilno delo kjerkoli, da posredujete zaradi sredstev v svrho prehrane teh ljudi, dokler se ne najde zaposlite" zanje. — Grčar Albin, župan, Gvido Birolla, namestnik narodnega poslanca, Jurij Arh, tajnik Zveze rudarjev, Kušar Slavoj za NSZ. Krautberger Anton za Drugo rudarsko skupino. Vsi lokalni faktorji so neumorno na delu, da odvrnejo najtežji udarec, ki ga ima prejeti naš pošteni in delovni rudar za svoje zvesto dolgoletno delo v službi TPD. Z rudarja vred trpi tuda-ragrafu 24. k. z., a se ne kaznuje glede na zadnji odstavek, ker je bilo dejanje izvršeno iz strahu. Žena ubitega Antona Mežana je zahtevala 100.000 Din odškodnine za ubitega moža in za stroške za pogreb. Sodišče je ženo napotilo na civilnopravno pot. Vlak na progi Trebnje-Št. Janž brez strojevodje Št. Jariž na Dolenjskem, 1S. apri!a. Davi okrog 5. ure hi se moral odpeljati s postaje v Št. Janžu - Krmelju prvi vlak proti Trebnjemu. Pa se ie zgodilo, da so nestrpni potniki zaman čakali na odhod. Ko so se informirali, kaj je povod toliki zamudi, se jim ie reklo, da ni strojevodje. ki je neznano kam izginiL Vfck je moral čakati na odhod do 9. ure, ko s® ie pripeljal iz Novega mesta s posebnim strojem nov strojevodja in spravil vlak v premikanje. Vlakovni strojevodja se do 12. ure še ni javil. Aii ie zbolel,^li pa se je zgodila nesreča. še ni znanoT Truplo pogrešanega fanta TJtija, IS. aprila. Litijski lesni trgovec Bors Sa m sa je v nedeljo popoldne ribaril v potoku Reki pri Šmartnem in je pod jezom nedaleč od Bo-riškove žage uzrl v vodi truplo. Pozval je mladeniče iz Šmartnega, ki so v mraku s kavlji spravili truplo na kopno. V mrliču so spoznali mladeniča Lojzeta Maka i z Ježeve družine, kakor se pravi pri hiši. Lojzeta Maka, ki je bil po poklicu fuži-nar, so pogrešali že od 3i. marca. Tisto noč je bil v veseli družbi, domov grede pa ga ie vzela tema. Nedaleč od brega Reke pr: Šmartnem so drugo jutro našli njegovo čepico, naslednji dan pa pri Slančevi žagi še suknjič. Mladenič se je nedvomno sam podal v smrt, ker je prej večkrat zatrjeval, da poj de v vodo. Truplo so prepeljali v šmarsko mrtvašnico. Samomor bivšega ministra Beograd, 18. aprila p. V svojem stanovanju je izvršil danes popoldne samomor bivši minister javnih del v predvojni Srbiji Vlada Todorovič. Zapustil je pismo, v katerem pra/i, da gre prostovoljno v smrt, ne navaja pa vzroka za ta obupni korak. Ameriški bandidi nadaljujejo Newyork. 1R. aprila, s. Iz VVilmingtona ▼ državi Delavare poročajo, da so izsiljevali odvedli devetletno Hildo Brodsko. hčerko imovitega tovarnarja pletenin. Roparji so staršem že sporočili višino odškodnine in jim zagrozili, da bodo otroka umorili, če ne bodo ugodili zahtevi ali pa bodo obva-stili policiio. V petek je policija v državi Cansas prijela kaznenca Riharda Reada. ki je priznal, da je odvede! in umoril devetletno DorotV Hunter iz Veldena v državi Cansas. Strašno razmesarjeno truplo uboge deklice so našli na skednju. Izredno razburjena množica je skušala večkrat napasti zapore, kjer je bil zaprt morilec, da bi ga linčala. tako da so morali zločinca končno spraviti v druge zapore. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za ilane je sU-cek še dnevno sprehajal, potem ga je katar vrgel na posteljo, da je bil lani ie še dvakrat zunaj. Zadnji čas je zelo opešal in je v miru zaspal za večno. — Blag mu spomin! Smrt matere pogrešanega dobrovoljca Mokronog, IS. aprila. V nedeljo ponoči ie umrla v visoki starosti g. Terezija 2 g a j n a r j e v a, vdova sodnega uradnika iz Mokronoga. Z obširnim člankom se je je »Jutro« spomnilo v velikonočni izdaji ob priliki niene 80-letni-ce. Vse njeno življenje je bila trnjeva pot. Živela ie sirota na stara leta v večnem pričakovanju. da se ji povrne sin edinec Ivan, ki se je kot jugoslovenski dobrovoliec zadnjič oglasil iz Rbsiie v letu 1927. Neute-šena v svojem nadejtnju ie sirota zapuščena umrla v podstrešni sobici, v katero tii posijalo sonce. V lepši sobi, ki jo je odstopil najemnik Jakob, leži zdaj mučenica in njen bledi obraz je nasmehljan, saj je smrt bila zanjo rešiteljica. Čast in zahvala darovalcem, ki so se sponmi.it uboge starke po velikonočnem »Jutrovem« članku, posebno še g. dr. A. S. iz Ljutomera, prof. S. iz Ljubljane in ge. A. P. iz Št. J. S svojimi darili so olajšali ubogi vdovi poslednje dneve. Predvsem se je pa izkazala kot prava Samaritanka peri ca Lojzka Reharjeva, ki ji je požrtvovalno stregla do smrti. Elitni kino Matica Uspešno delo Ipavčeve pevske župe Maribor, 18. aprila. V nedeljo dopoldne je imela Ipavčeva župa v veliki um ionski dvorani svoj drugi občni zbor, katerega so se udeležila delegati iz vseh župnih področij, nad 300 pevcev .m pevk ter razni zastopniki mariborske javnosti, dočim je Hubadovo žup o za-stonal g. Skalar iz Ljubljane. Poročala funkcionarjev so posvedočila uspešno delovanje župe, ki je v kratkem času združila že 15 zborov in vneto stremi za dvigom naše pevske kulture na severu države. Predsednik župe g. prof. Vasilij Mirk je v jedrnatem poročilu naglašal potrebo in načine gojitve petja. Iz tajniko-vegia poročila, ki ga je podal g. Mordej, sc odraža veliko stremljenje in sad skupnega dela, čeprav ni še dolgo tega, odkar je bila župa ustanovljena. Predlog blagajnika g. Lupše, da se znižajo dajatve posameznih članic župi in pevski zvez.i v Beogradu ter predlog šolskega upravitelja g. Cvetka, da se prične nabiralna akcija, so zborovalci sprejeli z odobravanjem soglasno. V imenu nadzornega odbora je g. Vokač predlagal razrešnico odb—u in posebno zahvalo tajniku Mordeju za trudapolno delo. Pri tej priliki je predsednik Glasbene Matice, ravn. dr. Tomiinšek, ki je sam vodi'1 priprave za ustanovitev Ipavčeve župe. izrekel osebno zahvalo župnemu predsedniku g. Marku za njegovo požrtvovalno delavnost ter dal novih smernic za bodoče delo. Po poročilu župnega zborovodje g. Albina Horvata i« arhivarja g. Jagodica je bil Samo še danes! Ob 4., U8 in 9U zvečer nepreklicno zadnjikrat veliki pustolovni film peter Voos tat milijonov Samo še danes si lahko ogledate Vašega ljubljenca Willyja Forsta Alice Tre££ — Paul Hor- biger izvoljen soglasno dosedanji odbor z zaslužnim predsednikom prof. Mirkom, podpredsednik je g. Bradač iz Celja, tajnik g. Mordej, blagajnik Joško Lukša, zborovanji Albin Horvat in Janez Ev. Ga?ipar č, odborniki pa so prof. Fink iz Celja, Franc Hra-stelj in ravnatelj Logar iz Ptuja, v nadzornem odboru pa Janko Arnuš, Vokač in Koc. — Slednjič je g. Skalar pozdravil občni zbor v imenu Glasbene Matice in Hu-badove župe in želel čim lepših uspehov. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grcnčiee prebavne organe do rednega delovanja in tako olajša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Nesreča pri cerkveni slovesnosti \ovo mesto, 18. aprila. Ob prilik' včerajšnje cerkvene slovesnosti v Prečni, kjer se je vršilo blagoslovljenje novih cerkvenih zvonov, se je pripetila nesreča s hudimi posledicami. Po dopoldanski slovesni sv. maši je bilo blagoslovljenih šest novih zvonov, ki jih je vlila livarna Sarnasa v Ljubljani in sta dva bila odrejena z.a farno cerkev, dva za podružnico v Dolnjii Straži i.n dva za Gorenje Ka-mence. Med obredom so L:ran; streljali s topiči. Ko je tak topič zažigal 64-letni Franc Trpina iz vasi Suho pri Prečni, sc je smodnik prekmalu vžgal. Trpim« je strel vrgel silovito v stran in je obležai s precejšnjimi poškodbami na glavi in obrazu. Onasno poškodovane irma, zlasti oči Slučajno navzoči usmiljeni bratje so ponesrečenca takoj odpeljaLi y svojo bolnico v Kandiji. Katastrofalne poplave Levo: dva prizora iz poplavljene Sremske Rače. Desno: Veliki obrambni nasip med Bosutom in Savo. ki je dokazal, da je v zadnjih mesecih Izdatno napredoval. Izoblikoval je svoje višine, jih izčistil in je dosegel v nedeljo prav lep uspeh. Sodelovali so nadalje ga. Koge-jeva, g. Janko itd., opero pa je vodil g. dr. Švara. Lepo zaokroženi predstavi je prisostvovalo zelo mnogo občinstva, kar se v zadnjem času ne dogaja že prav mnogokrat. —e. Časopis za zgodovino in narodopisje Pravkar je izšel prvi letošnji snopič 27. letnika -»Časopisa za zgodovino in narodopisje«. ki ga z vidno požrtvovalnostjo in lepim moralnim uspehom izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru«. Na platnicah tega snopiča čitamo obvestilo, da bo od«lej »Časopis < izhajal po štirikrat na leto. ker hoče »Zgodovinsko društvo« tako poživiti stik s svojimi člani, kar bo vsekakor koristilo tudi samemu >Čaopisu«. Prvi letošnji snopič odlikuje nova, prav okusna oprema. Na uvodnem mestu je objavljena razprava mladega^ umetnostnega zgodovinarja dr. Franja šijanra >Slikar Franc Mihael Strauss«. Pisec v tej razpravi stilno analizira slike slovensko - štajerskega cerkvenega slikarja Franca Mihaela Straussa iz Slovenjgradca. Ta baročni slikar iz konca 17. in prvih treh desetletij 18. stoletja je bil za slov. Štajersko to, kar za Kranjsko Valentin Mencinger. Razprava dr. Šijanca je zgrajena na trdni zgodovinski osnovi, prinaša dokaj novega gradiva in je opremljena s 7 posnetki na posebnih prilogah. Priznani raziskovalec našega ilirizma, imiv. prof. dr. Fran Ilešif je zopet prispeval novo razpravo o tem razdobju naše kulturne in književne zgodovine: »Iz Vrazove slovenske literarne zapuščine«. Kaže nam Vraza kot prevajalca malo ruskih, slovaških in poljskih popevk, ki so imele velik vpliv na izvirno tvorbo tega jugoslovenskega romantika. Med Izvestji ie objavljen članek Egona Bauingartnerja »Važna numizmatična najdba v Mariboruf. Pri podiranju Bergove hiše na Glavnem trgu so lani odkrili floren-tinske zlatnike iz 14. stoletja in rimske novce iz brona. — Janko Kotnik ie prispeval članek o dijaškem listu mariborske gimnazije iz 1. 1840., ki se je imenoval »Sprotuletna Vijolica«. — Dr Fr. Ilešif je zastopan še z beležko »Odkod ime Slomškovih Drobtinic«. Franjo Baš je posvetil pokojnemu dr. Stanku Vurniku tople spominske vrstice, omenjajoč predvsem njegove zasluge na polju slovenske etnografije. V rubriki Slovstvo je uredništvo priobčilo več ocen. Tako V. Steska ocenjuje Ko-sove »Srednjeveške rokopisen, J. Mravljak Orožnovo »Zgodovino Celjan, Franjo Baš Mravljakov »Dravograd«, F. K. »Maribor-ski koledar za 1. 1932.«, J. Kelemina Stein-hauserjev spis »Die genitivisehen Ortsna-men in Osterreich«, F. Minafik Schnider-schitschevo delo »Die Geschichte der Phar-mazie in Steiermark«, Vilko Novak beleži časnik in neki spis reuegata prof. Mikole o prekmurskih Slovencih (ta profesor v službi madžarske politike prizadevno »dokazuje«, da so Prekmurci poslovenjeno keltsko pleme Veneti!). F. J. poroča o Vaninovi knjigi »Povijest filozofijske i teologiiske na-stave u Isusovačkoj akademiji u Zagrebu 1633—1733", Jan ŠedivV pa o Zborniku društva slovaških profesorjev. Snopič zaključuje Društveni glasnik, za prilogo pa ima nadaljevanje Slomškove korespondence (str. 97—144). Če uvažujemo, da se proti članarini v znezku 50 Din dobijo na leto štirje taki zvezki, tedaj je to zopet dokaz, da mariborski »Zgodovinsko društvo res požrtvovalno deluje za napredek slovenske zgodovinske m narodopisne vede. Rista Odavič umrl. Proslave petdesetletnice dijaške literarne družine sJavor« v Beogradu se je udeležil tudi nje nekdanji član, književnik in ravnatelj Državnega arhiva Rista Odavič. Po navdušenem govoru, ki ga je imel na tej proslavi, mu je postalo slabo in čez nekoliko minut je podlegel kapi. Rista Odavič je bil star 62 let. Znan je predvsem kot prevaialec. Preložil je v srbščino Puškinovega J-Evgenija Onjesinas, Hauptmannov »Potopljeni zvon«, Evripido-vo »Alcesto«, Goethejevega »Fausta« in druga sloveča dela. Spisal je tudi izvirno dramsko trilogijo. Bil je navdušen Slovan. Že pred vojno se je zanimal za nas Slovence. Usoda mu je naklonila smrt, ki so jo stari Grki smatrali za srečno: umrl je v trenutku zanosa in blaženosti, v navdušenju za književnost, ki ga je vnemala vse življenje. Blag mu spomin! Lep uspeli natečaja Filharmonične družbe. Filharmonična družba v Ljubljani je razpisala 5000 Din nagrade za slavnostno ouverturo, ki imej slovensko narodno obeležje. V petek je potekel rok za tekmovanje. Odziv je bil uprav presenetljivo velik. Vloženih je bilo 9 ouvertur. Med tekmovalci so Škerjane. Osterc. Bravničar in drugi. Žirija, ki jo tvorijo gg. Polič. Štritof in Neffat, bo danes odločila, kateremu izmed tekmovalcev bo priznana nagrada. Ena teh ouvertur se bo vsekakor izvajala na binkoštnem festivalu. Ime nagrajenca bomo sporočili ▼ jutrišnji številki. April na Bledu Bled, 18. aprila. Iznebili smo se dolge in nadležne zime, zadnji čas pa nam je precej nagajalo aprilsko vreme. Dež, sneg, veter, jasno, oblačno, mrzlo, toplo, vse to se je mešalo kakor drugod. Kmete skrbi setev, toda vsi se nadejamo v kratkem toplejšega vremena. Led na jezeru, ki je bil to zimo izredno debel in je pokrival površino skoraj štiri mesece, je popolnoma izginil in jezerski valovi zopet pljuskajo ob breg. Kaj zabavno je opazovati suvoborske labode. ki se po štirih mesecih zopet veselo preobračajo in potapljajo v vedi ter delajo daljše izlete po jezeru. Prvi čolni so se že pojavili na jezerski gladini in čolnarji bodo prišli polagoma zopet do zaslužka. Obisk otoške cerkvice se veča od dne do dne in zvonček želia se zopet pogosteje oglaša. N"a Bledu imamo sicer že nekaj gostov, vendar pa bi jih bilo še več. ako bi nam aprilsko vreme ne nagajalo. Nikdo pa ne dvomi, da bomo imeli šc zelo lepo pomlad. Gostilniči- W zadruga na Bledu je priredila v pror 'i hotela »Jekler« pod vodstvom g. Je.cnoa iz Ljubljane šestdnevni tečaj za serviranje. Tečaj je obiskovalo okrog 35 oseb obojega spola in je zelo dobro uspel. Predavali so gg. Jelene, mestni fizik dr. Rus in nadzornik Gombač. Splošna želja jc, da bi se v prihodnje enak tečaj priredil v predseziji, v drugi polovici junija, ko so posli po hotelih žc najeti, a še za tisti čas ne preveč zaposleni :n bi se lahko v večjem številu udeležili tega koristnega tečaja. Prejšnjo nedeljo zvečer je priredilo pevsko društvo iz Zasipa v Sokolskem domu na Bledu pevski koncert. Zbor, ki šteje okrog 20 pevcev, samh delavcev, je dobro discipliniran in je nekatere pesmi prav dobro izvajal. Koncert je bil za današnje razmere dobro obiskan, posebno od okoličanov. Najprimernejša točka za ljubljanski vremenski observatorij ie Grad Ljubljana, IS. aprila. Že dalje časa ie prav pereče vprašanje namest:tve vremenske opazovalnice. Žc um i v. profesor dr. Artur Gavazzi, ki je po vojni tako uspešno organizira"! vremensko omazovalno službo v Sloveniji, je v svojem članku »O meteoroloških postajah v Sloveniji«- poudaril med drugim: »Ljubljana kot kulturno središče Slovencev bi morala imeti svoje kulturne, odno. znanstvene institucije nameščene tudi v primernih prostorih. Ljubljanski meteorološki zavod nima pripravnega observatorija, temveč so aparati razporejeni kar na treh mestih: v realki (sedaj T. realna gimnazija), na univerzi in v porodnišnici, tako da je kontrola zelo otežkočena. Tudi ni v teh zgradbah primernih prostorov, da bi se uvedla opazovanja s heliografom, aktinometrom, anemo-metrom. s termometri za temneraturo tal. z aparati za izhlapevanje vode, beleženje neviht in podobno. Ker se ni nadejati, da bi v dolglednem času država zgradita primerno stavbo, se obračam s prošnjo na ljubljanski občinski svet. da st vzame za vzgled svojega druga v Splitu, ki zida na svoje stroške (na Marjanu) meteorološki observatorij.« Meteorološki zavod sam je naslovil že dve vlogi na mestno občno, da bi prepustila neki stolpič na ljubljanskem gradu za vremenski observatorij. Prošnja je pa bila doslej samo klic vpijočega v puščavi Zavod se ima res boriti z velikimi težavami. Ker je nameščen sredi mesta, je zlasti otežko-čeno opazovanje dnevne oblačnosti, poseb- Dnevna nega ust in 2ob zODOLOMje temelj za lepe in zdrava Zobe. Okus ODOLA je lin in osvežujoč. no še ob veliki in gosti megli. Težavno je dalje določanje smeri oblakov, smer: in kakovosti vetrov, višine oblakov in njih brzine. Meteorološka opazovanja nimajo samo znanstvenega pomena, marveč tudi praktično vrednost. Ljubljanska občina sama se je svoječas-no obrnila na zavod s prošnjo, naj ji poda strokovnjaško mnenje, kje bi b i najprimernejši prostor za tako zvano industrijsko četrt To mnenje so vpoštevali pri določitvi novega regulacijskega načrta. Velike važnosti so točna in sistematično vršena vremenska opazovanja za naše gospodarstvo. Megla vpliva precej na intenzivnost, od-, nosno na smer vetrov. Megla otežuje zavodu natančna določanja smeri vetrov im oblačnosti. Najidealnejša in najprfkladrtejša točka za omenjena vremenska opazovanja bi bil Ljubljanski grad, predvsem s tolpi ček na jugovzhodni strani, kjer sedaj stanuje ga. Lrbčeva in od koder je lep razgled na Alpe. Stolpič bi se primerno adaptira! in nekoliko vzdignil, da bi bil še lepši razgled na vso okolico in gorske vel kane. V observatoriju bi bil stalno nameščen, eden opazovalec, ki bi bil telefonično lokalno, zvezan z zavodom na univerzi in tudi nter-urbansko, da bi lahko s stolpiča naravnost oddajal poročila v Zagreb in Beograd. Ta poročila se oddajajo petkrat na dan od 5. do 21. ure. Gradbeni urad se za zadevo .sicer intere-sira, toda vprašanje še ne bo tako H'tro rešeno, ker nameravajo preurediti Ljubljanski grad v velik muzej. Stolpič bi se pa menda lahko kljub temu odstopil meteorološkemu zavodu. Vsak naročnik »Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Počastitev Gabrijele Preissove Ljubljana. 18. aprila. Danes ob IS. uri je priredilo Splošno £ensko društvo v prostorih Ženskega pokreta predavanje o češki pisateljici 20-spej Gabrijeli Prei^sOvi, ki je dne 23. marca praznovala sedemdesetletnico z delom in uspehi izpolnjenega življenja. Predavala jc dobra poznavalka njenih spisov, pisateljica ga. Minka Govekarjeva, ki je v t e celi uri podala zaokroženo in s toplim razumevanjem prežeto tdiko življenja in dela sivolase avtorice »Koroških povesti« in »Potočnikove Trude«. Posebno se je po-rnudila pri onih straneh literarnega dela Trcissove, ki obravnavajo slovenske Korošce, v kater:h ie ta bistroumna Mora-vanka spoznala plemeti.ske sorodnike svojih moravskih Slovakov in ki jih je vzlju-bila tako kot še nobena pisateljca. Že ta vzpodbudna ljubezen in skrb češke pisateljice /a koroške Slovence nala-iga slovenski javnosti moralno dolžnost, da sc s simpatijami spominja Gabrijele 1'reissovc in ji vrača ljubezen za ljubezen. Ža! da je bilo predavanje v Splošnem ženskem društvu, ki že dobrih 25 let vzdržuje osobito za naše ženstvo koristne stike z gospo Prei.ssovo in preko nje s praškim narodnim ženstvom, poleg člankov v listih edina slovenska počastitev te pisateljice ob injeni 70 letnici. Pozornost, s katero so številne poslušalke sledile lepim, tehtnim izvajanjem ge. Govekarjeve, pa je pričala, da so bila vsa srca navzočih v duhu pri tej bistri starki v Pragi, ki še danes oznanja optimizem, svoje preizkušeno življenjsko geslo, k; živi tudi v vsem njenem delu. Gospo Govekarjevo je za njeno predavanje nagradil iskren aplavz hvaležnih poslušalk. Smrt stoletnega starčka Ljubljana, 18. aprila. Naši č 1 ta tel i i se gotovo še spominjajo, ikako jc g. dr. Janko Tavzes v »Jutru« dne 7. februarja letos opisal najstarejšega ljubljanskega prebivalca, upokojenega pismo-Bošo Tetra Cotiča, bivajočega v skrom-sem podstrešnem stanovanju v Kadivčevi biii na BicKveisovi cesti. Stari možic ek, ka bi drugo leto 5. marca praznoval stoletnico, je vsa zadnja leta vdano pričakoval smrti, ii res ni pozabila nanj in ga je danes otela >aeh pozemskih nadlog. p Starček je bil po rodu iz Opni j a v Istri, vojake je služil celih 16 let. bil je narednik in se je bori,! pri Solferinu in Mantovi. Pri. Kulturni pregled Petdesetletnica smrti Charlesa D ar wina Pred petdesetimi leti, dne 19. aprila 1882 je na svojem gradu Dovvnu na Angleškem umrl sloveči naravoslovec Charles Darvvin. Kjegovo ime je znano po vsem svetu. S svojimi raziskovanji je razvil in znanstveno podprl evolucijsko teorijo, postavil teorijo o prirodni in spolni selekciji in o poreklu Človeka. Darvvin je silno vplival na naravo- slovne vede 19. in 30. stoletja, njegove teorije pa so mogočno odmevale tudi na raznih drugih področjih človeškega duha. Z Dar-vvinom je umri eden največjih mož 19. stoletja. Njegov grad Dovvn je bil nedavno iz-premenjen v muzej, posvečen spominu tega genijalnega raziskovalca prirode. ki je skušal pronikniti v skrivnosti življenja. (Obširnejši članek Ignotusa o Darwinu je prinesla zadnja številka naše tedenske revije »Življenje in svet«.) Gostovanje ge. Pie Igiro-sanu v Butterfly V naslovni partiji opere Butterfly je v nedeljo zvečer gostovala v Ljubljani ga. Pia Igirosanu. primadona kraljeve opere v Bukarešti. Ga. pevka je ljubezniva, simpatična dama in s svojo drobno postavo za petnajstletno Butterfly kaj verjetna. Svojo pevsko izobrazbo je uživala doma in v Parizu, kjer je kot umetnica, sodeč po laskavih ocenah. na prav izvrstnem glasu. Podala je nesrečno Cho-Cho-San z velikim občutenjem, dosti prepričevalno, z iskrenim osebnim šarmom. Nima sicer zelo izdatnega metalnega glasu, zlasti v nizki legi jo orkester večkrat krije in zastira, povzpela pa se je do jasnih, celo zmagovitih višin. Njen nastop dvigajo tudi krasni, originalni kostumi. Publika je odličnega gosta burno pozdravljala, mnogokrat klicala na oder, obdarila s cvetjem in tako tudi na sličen in viden način manifestirala jugoslovensko-rumunsko prijateljstvo. .V ulogi Ldnkertona je nastopil g, Marčec, Domače vesti • Vojaške vesti. Prideljeni so na službovanje: veterinarski poročnik dr. Ivo Ogorelec kot veterinar 14. artilerijskemu polku; veterinarski poročnik Ignac Baša kot veterinar 8. konjiškemu polku; pehotni kapetan 2. razreda za generalštab-ne posle Štefan Kos kot komandir ti. čete 2. pehotnega polka; pehotni kapetan 2. razreda za generalštabne posle Josip Hočevar kot komandir 7. četi 24. pehotnega polka; pehotni poročnik Ivan Bizjak kot vršilec dolžnosti komandirja 1. četi 1. planinskega bataljona; pehotni kapetan 2. razreda Otmar Sever kot komandir mitra-l.ieski četi 1. planinskega bataljona; pehotni poročnik Stanislav Pišljar kot vršilec dolžnosti komandirja 3. četi 3. planinskega bataljona; pehotni kapetan 1. razreda Erih Lileg kot ma.nipulant skladišča 15. pohotnega polka; artiljerijski kapetan Bruno Avman kot komandir 1. bateriji 1. artilerijskega polka; artiljerijski kapetan 2. razreda Janko Jankovič kot komandir 4. bateriji 21. artilerijskega polka; artiljerijski podporočnik Ilugon čiček kot adjutant artiljerijskemu polku •I. armijske oblasti; artiljerijski kapetan 2. razreda Peter Kučej kot ma.nipulant skladišču 30. artilerijskega polka: artiljerijski poročnik Ivan Hitrec osebnemu odseku artiljenjjske 'inšpekcije; pehotni kapetan 1. razreda Mirko Černe generalnemu štabu komande potiske divizijske oblasti; pehotni kapetan 1. razreda šimen Benkovič generalnemu štabu komande vardarske divi.zijske oblasti; pehotni kapetan 1. razreda Stanislav Kajfež generalnemu štabu dravske divizijske oblasti; pehotni poročnik Fran Pirnat kot bibliotekar upravi vojne akademije; pehotni kapetan 2. razreda Jaroslav Hajnovskn vojaški delegaciji državnih železnic v Ljubljani; pehotni poročnik Josip Roje komandi vojnega okrožja v P levi ju; pehotni poročnik Janko Tajnšek komandi! vojnega okrožja v Prištini; zrakoplovni podporočnik Slavko Ožbalt generalštab-nemu oddelku komande zrakoplovne vojske; sanitetni pomočnik 4. razreda Dušan šlegl kirurškemu oddelku dravske stalne vojaške bolnice; sanitetni pomočnik 4. razreda Rihard Pire kirurškemu oddelku stalne vojaške bolnice II. armijske oblast.:, sanitetni pomočnik 4. razreda Marcel žitnik pa štabu pehotnega polka kraljeve garde. Pehotni narednik vodnik 3. razreda pri 45. pehotnem polku Ivan K rajne je trajno upokojen. Izpit so napravili: za aktivnega pehotnega podporočnika narednik Zupane Franc in za aktivna art iljerijska podporočnika naredit !k-a Kralj Alojz in Vuk Maks. že prej je napravil izpit za aktivnega podporočnika narednik Bernard A loj z. * Državni tehniški izpit iz arhitekture ?o v ministrstvu za gradbe v Beogradu te dni opravili .naslednji gg. inženjerji-ar-hitekti: Jože Burger, 'Ivo Medved, Emil Navinšek. M:ro Kos, M-»tod Pfeifer, Jože Platner (z odliko) in France Tomažič. * Imenovanja v poštni službi. V poštni službi so imenovani: za pošt.no-telograf-skega manipuilanta v 10. položajni skuoi-ni Anton Zupan na Ljubljani 1, za uradniško pripravnico .Tosipina š uhelj na Ljubljani 1, za pogodbeno poštarico Ivana Prelovec v Hočah. za dnevničarja pa Rafael Treven na Mariboru 1 in Viktor Ka-stelic pri Sv. Juriju ob južni železu ci. * Premeščenja v davčni službi. Preme-ščen: so od davčne uprave v Kočevju k davčni upravi v Ribnici davkarja Viktor Kumer in Rudolf Zrimšek ter pomožni davkar Rudolf Braunsteiner. * Jugos'ovenski dom v Pragi. Iz Prage poročajo, da se bo meseca maja pričela gradba Jugoslovenskega doma. Gradbeni stroški so preračunani na šest milijonov češkoslovaških kron. V vestlbulu so ho vzidal po en kamen iz vsake jugoslovanske banovine in kamen z Oplenca, ki ca poklanja kralj Aleksander. IVvm je namonji n tjugosloivcnskim in češkosiovar šk:m študentom in mladim znanstvenim delavcem. Hnnu je zasigurana obilna kir.žnica — dar češkoslovaških izdajateljev ir. jugoslovenskega ministrstva prosvete. Za gradbo doma se ni zahteval ni-kak prispevek od (jugoslovanske vlade, pač pa je naša vlada zaprošena, da s štipendijami omogočijo študij siromašnim nadarjenim študentom v Pragi. * Predavanje o Jugoslaviji v Parizu. Znani profesor Pe lusse-in je v soboto predaval na Sorbonni o vprašanjih Jugoslavije in njenega mednarodnega položaja. V svojem zanimivem predavanju je predavatelj zlasti .naglaša.l traflieijo.nal.no prodiranje gormanizma na jugovzhod Ev- Zvočni Kino „Idea!" HARRY PIEL Senzacija! — Boks mat h! Saino šc danes ob t., 7. in 9. zvečer. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Ste*-llkft za označbo kraja pomenijo: 1. Ca« opazovanja 2 »tanje barometra 5. smer !n brzina vetra 6 oblačnost 1_10 a. temperatura 4. relativna vlaga ▼ 7. »T»ta oadavin, 8 padavine t mm — Temperatura: prve številke pomenijo na) vIAJo. dniv-e najntžlo temperaturo. 13. aprila Ljubljana 7, 754.5, 6.0, 80. NE, ■/- _ _ : H. 753.fi, 12.0, 61, E3. 9, dež, _ Zag-eb 7, 75 4.6. 7.0, 80, SSE2. »;,„. _; Beo rad 7, 754.3. 10.0, 70. mirno, — —; Sarajevo 7, 756.0, 5.0, Š0, E2, V2, _ Skoplje 7, 755.3, 18.0, 40. mirno, --; Kab 7, 755.3, 7.0,>90. nPrao. 10. dež, 2.0; Split 7, 753.5, 10.0. 90. mino. 10. dež, 0.1; K um bor 7, 754.1, 12.0, SO, E2, 9, dež, 0 2. Temperatura: Ljubljana 14.4, 5.2; Zagreb 14.0, 5.0; Beograd 15.0, 7.0; Sarajevo 2.0; Skoplje 16.0, 7.0; Rab 50; Split 14.0, 9.0; Sonce vzhaja ob 5.14, zahaja ob 18.48, luna vzhaja ob 15.54, zahaja ob 3.57. rope in proti Balkanu. Svoje predavanje je zaključil z navdušenim priznanjem kralju Aleksandru, ki je dober voditelj Jugoslovenov v teh najhujših trenutkih, ki jih pieživlja Evropa. * Arhitekt dr. Emperger v Dubrovniku. V Dubrovniku, v hotelu >PetkaK, se že več dni mudi znani gradbeni strokovnjak dr. Emperger, profesor dunajsko tehnike in glasovi t i specijalist za gradnjo betonskih in železniških mostov. Na poziv vlade Zedinjenih držav je več let preživel v Ameriki, kjer je zgradil večje število mostov in poslopij- Zveza ameriških inže-njerjev ga je izvolila za svojega častnega člana. Dr. Emperger se je zelo pohvalno izrazil o klasičnih zgradbah ter pri rodnih •Ln kulturnih lepotah Dubrovnika. * Občni zbor starešinske zveze »Triglava« bo 8. maja v hotelu >Ce';ski dom/ v Celju ob 10. z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so starešine Triglava in Jadrana te/ aktivni člani. * Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja, da bo predaval na rednem tedenskem sestanku v sredo 20. t. m. vseučil. profesor g. dr. 50 letnici smrti Cliarlesa jekcijami). » Jesenska umetnostna razstava v Ljubljani. Uprava velesejma nam sporoča: V okviru jesenskih razstavnih prireditev priredi velesejem tudi umetnostno razstavo :-Žena v slovanski umetnosti«. Razstave se morejo udeležiti vsi slovenski likovni umetniki s prodanimi in neprodanimi umetninami. Prevozne stroške plača razstavljalec, vendar je odvoz po železnici brezplačen. Razstava se vrši od 3. do 12. septembra. Zadnji prijavni rok de 30. junij. Udeležba je brezplačna do števila 10 umetnin. S prijavo naj se po možnost; pošljejo fotografije umetnin, namenjene v delno uporabo za reprodukcije. Predvidene so tri denarne nagrade in sicer: a) za najboljše slikarsko delo, b) za najori-ginalnejšj žeDski portret, c) za obiskovalce najboljši portret (vsak obiskovalec dobi listek, s katerim voli najboljše delo.) Poleg tega se bodo nekatera odlična dela diplomirala in nagradila po možnosti tudi denarno. Osebna vabila na udeležbo se ne razpošiljajo. Aranžma bo v veščih rokah umetnika. Boris Zarnik k Darwina (s pro- * Novi grobovi. V Subotici je umrla gospa Adela F i star jeva, soproga g. Rudolfa Fistarja, svetnika t a mošnje železniške direkcije, mati dveh otrok. Blago po-kojnico bodo prepeljali v Zagorje, kjer se bo danes ob 16. vršil pogreb s postaje. — V Stražišču pri Kranju je v čestiti starosti 92 le>t umrl posestnik g. Jože Bone-d i k. Pogreb uglednega, splošno spoštovanega moža bo danes ob 16. — V Ljubljani je umrl čevljarski mojster g. Ivan P r i v-šek in bo pogreb jutri ob 16. izpred hiše žalosti v Krakovski ulici 27. — V Ro-gozi prj Hočah je preminil obče priljubljeni gostilničar g. Karel Kreitner v 52 letu Pogreb se je vršil v nedeljo na pokopališče v Hoče ob veliki udeležbi domačega in okoliškega prebivalstva. — Istota.m je umrl vzorni posestnik g. Ivan Dvoršak. _ Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža.lje! * Denarni zavodi v dravski banovini poslujejo za stranke le od 8. do 12.30. Društvo bančnih zavodov v dravski banovini * Nove redukcije v Hočah. Ravnateljstvo tovarne za impresniranje železniških pragov in telefonskih drogov v Hočah pri Mariboru je to dni reduciralo zopet 40 delavcev. Vzrok redukcij je pomanjkanje naročil. Tovarna zaposluje začasno še samo 60 delavcev. Grozijo pa še nove redukcije. * Petrolej v samoborski okolici. Družba Ulja m k, d. d., si je od župnega urada v Sacnoboru zagotovila dovoljenje, da sme na zemljišču, ki je last župnije, v bližini samoboiskega kolodvora vršiti poizkus no vrtanje v svrho, da se dožone ali se na tem zemljišču nahaja nafta, župni urad je vrtanje dovolil. Rezultat pričakujejo z velikim zanimanjem. * Težave notranjskega kmeta. Iz T/oža nam pišejo: V letošnji pomladni sezoni se je delo pri okrajnem sodišču v Ložu nasproti lanskemu letu dokaj pomnožilo. Uradništvo, posebno vodja zemljiške knjige, mora. opravljati svoje posle s polno paro, kajti zemljiška knjiga je dosesria v tekočem lotu rekordno število vknjižb. Zanimivo je namreč, da je bilo v lanskem lotu ta čas vknjiženih komaj okrog štiri-stotisoč dinarjev, dočim je to število v letošnjem letu znatno prekoračeno. Na pod las i raznih zadolžnic i,n drugih zastavnih listin, kakor tudi po izvršilni poti beleži zemljiška knjiga od novega tela do danes nič manj kakor dva milijona in 40 tisoč dinarjev vknjiženih dolgov, kar p«č jasno dokazni,jo, kako se je gospodarski položaj notranjskega kmeta nasproti lanskemu etu izpremenil. * Rodbinska tragedija v Pačkem Bre-stovcu. V petek je v Bačkem Brestovcu 21 letni .Nemanja Za.rič ustrelil svojo 35-letno mačeho Danico Zaričevo in arata 9 letnega Marinka, ki sta ma.rtva obležala. Nato pa je strelja.l še na svojo 7 letno sestro, kater; jc krogla obtičala v vratu. Po izvršenem zločinu jc Nemanja pobegnil, policija ga je pa zasačila in aretirala * Nesreča pri razstreljevanju skale. Za napravo obzidja okrog svojega vino^d.na v Ljubenski gori si je najel vinogradi1 k Kulovec Franc iz Prapreč dva delavca iz svoje vasi. 29 letnega Marolta Va-entina •in 33 letnega Kuma Jarneja. Delavca sta pri delu uporabljala razbito Kamenj*. ki sta ga kopala v vinogradu. Pri tem delu sta morala razstreliti marsikatero mogočno skalo. Ko sta v neko skalo zvrtala z železnim svedrom globoko luknjo :n jo zasula s smodnikom, sta priče'a napolnjeno odprtino zabijati. Pri tem sta se namestu topega poslužila ostrega svedra Zaradi močnega trenja se je smodnik naenkrat vžgal. Nastala je huda eksplozija, pri I.aler' sta oba d^.i/^a doti-j i ne 'drn* rane. Zlasti hude poškodbe je dobil Kum Jernej k' ima ranjene obe ro-ii ,'n obraz, čočiim ima njegov tovariš rojeni obe roki. Oba poškodovanca so prepeljali v novomeško bolnico. i VIHAR STRASTI m m j Pn po leva ri »nem ali preobremenjenem ielodcu. Zgagi, pri početnem čiru » želodcu vmsn pomore Dobi*« (• * vieh lekarnah Odobreno od Mi«, »oc. politike m oar. idrarfe i iL 2009 8. a 1932. * Zaradi poplave je šel v smrt. V Gospod,j inoj h ob Tisi so kmetice v soboto opazile moža, ki je kmalu nato skočil v valove močno narasle reke. Po daijšern iskanju so domačini truplo potegnili iz vode. Mrtvec je bil 38 letni posestnik Milan Gjukič iz Gospodjincev, ki zapušča ženo in dva otroka, živel je v urejeirh razmerah. Motiv samomora ni znan, domneva pa se, da je iskal smrt v valovih iz obupa, ker je njegovo posestvo poplavljeno. * Nevarnega gosta so izsledili. Ptujska policija je izsledila v enem ptujskih prenočišč že dolgo iskanega in po ljubljanskem policijskem dnevniku zasledovanega Jakoba Hartmana. mesarskega pomočnika iz Medvod, ki ima na vesti več tatvin. Aretiranca je policija eskortirala v Ljubljano. * Zlobna poškodba tuje lastnine. Dne 12. t. m. okoli 21. sta prišla do viničarije v Velikem vrhu, ki je last Marije Gregor-čeve, posestnice v žabjeku pri Ptuju, delavca Jožef žuran in Janko Skaza in je zahteval žuran od Gregorčeve, naj ji da vina za njega in za delavce, ki so se vračali od dela iz drugih vinogradov. Ker je Gre-gorčeva videla, da ga ima žuran že precej v glavi, mu je rekla, naj pride drugega dne, Žuran se je na to razburjen odstranil. Nekaj časa na to pa je začelo deževati skozi okno v sobo, kjer se je nahajala Gregorčeva s svojo viničarko Kel-čevo, težko kamenje, in sta bili obe v smrtni nevarnosti. Kamenje je padalo tudi v kuhinjo in na vežna vrata. Kelčeva je v napadalcih spoz-nala 'imenovana dva delavca, ki sta tudi dejanje napram orožnikom priznala. ^Orožniška patrulja je našla v stanovanju nad 30 kamnov, težkih od 2 do 5 kg. Oba nepridiprava, ki sta znana kot sirova razgrajača, sta se seveda izgovarjala na pijanosL • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Slovo direktorja g. dr. Borka. Včeraj b pol 12. se je nedavno upokojeni direktor ljubljanske železniške direkcije g. d-r. Jakob Borko v direkcijski dcini dvorani poslovil od svojih načelnikov, šefo*- odsekov in ostalega višjega uradaištva direkcije. G. direktor je tik pred tem oddal svoje posle pomočniku direktorja g. inž. Klodiču, nato pa v kratkih poslovilnih besedah izrazil željo, naj bi n.jegr>v;> deio rodilo tudi v bodoče lepe sadove. V pokoj odhaja z globoko zavestjo, da je vse svoje moči nepristransko posvetil razvoju prometnih naprav in zadovoljstvu prometnih uslužbencev, s tem tudi proč 'ita naše lepe domovine. u— Napredek ljubljanskega meteorološkega zavoda. V* Ljubljani so začeli že leta 1850 točno beležiti vse vremenske pojave. Prvi zapisovalec vremenskih pojavov je bil poštni uradnik Zeiiinger, od 1. 1S55 pa do svoje smrti je vreme beležil Karel Deschmann, .po njegovi smrti jo to delo nadaljevala njegova sestra Se-ra.fi.na do I. 1896. Tedaj je postajo prevzel pokojni profesor Vodušek. ki jo je zelo vestno vodil do 1. 1919. Za njim je opazovalno službo prevzel meteorološki zavod, ki je omrežje vremenskih postaj močno razširil po Sloveniji na ozemlju s površ no 16.000 m-. L. 1918 je bilo v Sloveniji 86 ombrometrskih. odnosno om-brom etrs ko-tor m o m e tr s k i h postaj, a sedaj jih šteje zaivod žc 173; od teh je 7 postaj I. razreda, 4 K. razreda, 40 111. razreda, ostale postaje pa so IV. razreda. Postaje I. razreda, ki so opremljene z vsemi instrumenti in aparati, so: Ljubljana, Bled, Kočevje, Celje, Maribor, Rogaška Slatina in Golnik. Oba, junaka iz nepozabnega filma »Gospodična tajnica« Renate Mtiller Hermann Thimig v muzikalični komediji iz zakonskega življenja Skok čez plot... Zabava, smeh in mnogo zidane volje! PRIDE! PRIDE! Elitni kino Matica Telefon 2124 u—- Preporodova akademija Ivo v soboto ob 20. v dvorani Trgovskega doma. Pokroviteljstvo sta prevzela g. direktor A. Jug in častni daimskj komite. Po programu bo letošnja akademija gotovo prekašala vse prejšnje. Naj omenimo samo par sodelavcev: gdč. Lovšetova, tov. Pre-voršek, oktet TSš in društveni orkester. Po programu bo ples ob zvokih priznanega jazza Sonny-boy. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. V četrtek ob pol 18. bo predavanje g. prof. Stepišnika o športu. u— Klavirski koncert pianista Ivana Noča bo v ponedeljek 25. t. m. ob 20. v dvorani Uniona z naslednjim sporedom- 1. Brahtns: Rapsodija es-dur, Mozart: Sonata a-dur. 2 Bach: Koncert za orgle v e-duru v Nočevj priredbi za klavir. 3. Chopin: Ecosaises etudi v es-dur in as-dur; Balakirev-Glinka: šker.ianček 4. Tajčevič: šest balkanskih plesov, Labun-ski: Fantastičen ples, Pančev-Vladigerov: Foxtrot. Vstopnice so v prodaji v Matični knjigarnu USODA ZAMUDNIKA je često prav nesrečna. Kadar \e čas, ni odlašati. Zato pravočasno kupite srečke drž. razredne loterije, ki začne z žrebanjem že\ 26. in 27. t. m. Srečke dobite v vseh podružnicah „Jutra" in v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c, icj u— šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila marca na 4S555 strank 18.590 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 4. do 8., ob sobotah pa o! pol 4. do 8. zvečer ter izposoja vsakovrstne najlepše knjige in modne liste vsakomur, kdor se zadosti legitimira. Izven,ljubljanskim izposojevalcem se IVUi-ge pošiljajo tudi po pošti. Na razpolago popolni imeniki knjig. u— Načelstvo zadruge jDom učiteljic^ prosi, da vse učiteljice, ki so prejele pristopno izjavo, vrnejo to izpolnjeno vsaj do 10. maja. V primeru, da katera ni prejela pristopne izjave, naj jo takoj zahteva. u— Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. I. redni občni zbor bo v nedeljo 24. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti. u_ šiškarji. Podružnica SVD vabi k III. strokovnemu predavanju, ki bo v torek 19. t m. točno ob pol 20. v deški osnovni šoli. Predaval bo v. s. nadzornik g. Humek u— Šahovski mateh. V petek zvečer ob 20. so v Narodni kavarni odigrali Jadra-naši-šahisti mateh na 10 deskah s šahovskim klubom »Triglav« in so zmagali z 81/: : D/s- u_ Poročilo o obupu posoe Stiedinger- jeve pojasnjujemo s tem, da ;> pokojn;ca bila vdova, po plačilnem nata&arju g Le onu Stiedingerju, ki je bil S :et -v siužbi pri Slonu, nakar je pet let bolehal za sladkorno boleznijo in je umrl 13. oktobra 1929. na svojem stanovanju na Co-sposvetski cesti. V poročilu je bil pokojnik zamenjan z g. Leonom \Viate,-le:tner-Jem, o katerem smo pred mesecem poročali, da je izginil z doma in so ga našli VIHAR STRASTI ' •?>'■■ \t v.'..mv. vsega izčrpanega, nakar je umrl v bodici. Gospa Stiedingorjeva je po može/i smrti bolehala na živčevju in ;e obupala v neutešnem žalovanju. Pokopa'! so jo v nedeljo popoldne pri Sv. Križu u— Kazenska preiskava proti dr. Me-glerju. Kazenska preiskava zaradi kon-kurza tvrdke Carl Pollak proti dr. Ven-delinu Meglerju in dr. I.vu Mdličiču se nadaljuje ln bo traiala. še voč mesecev. O-ha se nahajata mestu je bilo opažati v zadnjem času več sumljivih žensk. Policija iih je deloma izgnala v domače kraje, nekatere na izročila sodišču. Vendar se jih je več preselilo v predmestja, kjer so stalno povzročale pretepe in slič-ne nerodnosti. Zdaj je policija te poiskala deloma pod kozolei na Ljubljanskem polju. deloma na ulici, štiri aretira.nke, ki imajo na vesti prece.i prestopkov, so bile to pot izročene sod>'šču. u— Avtopodjetje Pečnikar naznanja, da prične v sredo 20. t., m. na progi Ljublia-na-Sušak zopet redno obratovati. Odhod iz Ljubljane ob 5. url. postajališče hotel Miklič. i "z Sušaka ob 15. u— Dentist F. Palovec, Koneresni t.rg 14, ne sprejema od 25. aprila do 9. maja. Z Jesenic s— Ustanovni občni zbor strelske družine za Jesenice in okolico bo 1. maja ob 10 dopoldne v Sokolskem domu na Jesenicah. Iz Maribora a— Odlikovanje. V soboto je izr • ' okrajni glavar g. dr. -Ipavic znanemu kulturnemu delavcu, šefu koncertnega biroja mariborske Glasbene Matico, g. Vae-lavu Kunstu red Sv. Save V stopnje. — Čestitamo! a— Starešinsko društvo »Triglava« poziva vse bivše člane AD >Trig!avas, ka-k.>r vse one bivše aka ieiuike, ki še ii včlarjera v nobenem sta. conskem društvu, da vstopijo v "t.iiVVirs':o društvo >Tr.giEv<. ^Triglav;; izdaja v Mariboru doslej eo.no napredno a k* i® n*«c--> glasilo in vat« -r prvi vrsti -se akademike, da ,1 gi r eroč i jo. a— Enodnevni tečaj za zatir^je škod-Ijivcev jn bolezni sadnega drevja bo prihodnji ponedeljek 25. t. m. ns banov'nski vrtnarski in sadjarski šo'j v Mariboru. Pouk bo praktičen in teoretičen ter bo trajal od 8. do 12. in od 14. do 18. a— Desetdnevni večerni tečaj za fino pecivo na zavodu >Veana< v Maribora se začne 25. t. m. Prijave sprejema vodstvo zavoda dnevno od 10. do 12. a— Esperantsko društvo bo Imelo redni občni zbor v četrtek 12. t. m v gosrj!-ni Halliwidl v Jurčičevi ulici z običajnim dnevnim redom. Iz Ce!|a e— Važno predavanje za obrtnike in trgovce. Mestni gremij trgovcev in Obrtn:-ško društvo opozarjata svoje članstvo na veleaktualno predavanje, ki bo v petek 22. t m. ob 20. v mali dvorani Nar. doma. Predaval bo gosp. dr. Ivan Likar, sodnik upravnega sodišča v Ceiju, o temi: »Ugotavljanje davčne osnove za pridobnino in davek na poslovni promet.-? Ime predavatelja jamči za temeljito predelavo obsežne snovi, posebno pa še zaradi tega, ker so zadevni zakonski predpisi še zeio zamotani in pomanjkljivi. e— Veliki film o vsesokolskem zlatu v Beogradu bo predvajalo Sokolsko društvo v Mestn em kinu v četrtek ob pol 19. 'n pol 21. Cene prostorom so izredno znižane. Šolske predstave bodo 21. in 22. t m. dopoldne. Ker ie film priznano dober in učinkovito prikazuje velike slavnostne dri slovanskega sokolstva, naj nihče ne zamudi tega predavanja. e— O smrti vojnega invalida Franca Gai-ška, slatinskega trafikanta, ki je bil umorjen v soboto zvečer in o katerem smo poročali v ponedeljskem »Jutru«, smo naknadno izvedeli, da umorjenec ni ime! pri se-bi le okrog 300 Din gotovine, kakor se je domnevalo prvotno, temveč nad 5*>no Din. ki jih je nameraval naslednji dan izročiti za monopolske izdelke v slatinski glavni tobačni za!og:. Roparski morilec je mora! biti kak domač človek, da je bil točno inform:ran o visoki svoti, ki o je ubogi trafikant ta večer slučajno nosil pri sebi. e— Nesreče. Pred 6 tedni je pade! 67-le-tni dninar Tomaž Pošeba' iz Sv. Jurija oh Taboru in si izpahnil desno roko v rami. Za poškodbo se ni briga!. Stanje pa sc mu je stalno slabšalo in je postal za vsako delo nesposoben. Prišel je po pomnč v celjsko bolnico, kjer mu zaradi zastarelosti poškodbe niso mogli dosti pomagati. V petek je bil odpuščen iz celjske bolnice 70-letni občinski revc-ž Jakob Mastek od Sv. Ruperta nad Laškim. Naslednji dan pa je bil že spet v bolnici, ker si je porezal kite in žile v desnem zapestju. V soboto se je polila s kropom po vsem telesu 2Ietna rudarjeva hčerka Marija Zupančeva iz Liboj. Zlasti jo opečena po levi strani života. bS-letni brezposelni zidar Janez Lendaro iz Rečice pri Zidanem mostu si je pri padcu zlomil levo nogo v kolku. V nedeljo zjutraj je bil poklican celjski reševalni avto v Imeno pri Podčetrtku, kjer je vrgel neki domači fant 46'etno kovačevo ženo Marijo Jurajevo baje v neki gostilni po stopnjicah in se je Jurajeva močno potolkk na glavi, nos ima pa popolnoma zdrobljen. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. e— V mestni klavnici ie bilo v preteklem tednu zaklanih 50 telet, 50 svinj, 18 volov, 10 krav, 2 telici, 2 konja in 1 bik. Uvoženo je bilo 382 kg teletine, 167 kg svinjine in 120 kg sveže slanine. Na klavnim' je bilo plačanih 3751 Din, na mesni oglednini pa 324.50 Din. e— Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21. sijajno zvočno veseloigro z godbo in petjem »Bombe nad Monte Carlo«. e— Le še teden dni vas loči od žrebanja I. razreda novega 24. kola državne razredne loterije. Nabavite si nemudoma srečke v celjski podružnici »Jutra«! Iz Novega mesta n— Podružnica »Soče« v Novem mestu Je oživela in njen letošnji odbor si je nadel nalogo obnoviti njeno delovanje ter Prirejati predavanja in predstave za člane. V soboto 23. t. m. nastopi z noviteto — dramo >Dobrava«, tridejanko našega rojaka dr. »Iva česnika. Igra se uprizori izključno v dobrodelne namene _ v podporo emigrantov šn brzposelnih. To naj upošteva cenjeno občinstvo in napolni dvorano. n— Podružnca SPD bo imela redni občni zbor 20. t. m. ob 20. v Sokolskem domu. n— Na starem mestnem pokopališču se je izgubija zlata verižica Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti primerni nagradi v podružnici »Jutra«. Iz Škofje Loke SI— Spričo naraščajoče brezposelnosti, Ki je zajela tudi vrste sokolskega članstva, s« je osnoval pod vodstvom br. dr. Jožeta Kanta pri loškem Sokolu socialni odsek. Brezposelnim bratom se bodo razdeljevale denarne podpore, predvsem pa se bodo prizadeti izkušali zaposliti s primernim delom. Delila se bo tudi hrana. Prvenstveno pravico pri podporah imajo dolgoletni in pridni člani društva. Socialni odsek je ime! več sej in so se prve podpore že razdeljevale. V Socialni sklad društva plača vsak član po 1 Din na mesec. Iz Zagorja z— Relief Zasavja, ki je te dni razstavljen v izložbi Ahčanove trgovine, je predme-t sp-lošnega občudovanja. Zi tujski promet se je dosedaj pri d is stop.'o vse premalo. Krasno Zasavje je L!Io tujcem malo zna.no. Pred letom je p*'še.l na zagorsko šolo učitelj g. Adalbert Potočnik, ki je izvršil več krasnih posnetkov iz okolice Zasavja in Zagorja, kar je tudi dalo povod, da se je občina začela b:>"j zan mati za povzdigo tujskega prometa. G. Potočnik je obljubil, da bo izvršil relief Zasavja z izhodiščem Zagorla in je po polletnem delu res izvršil pra/o umetniško delo. Občina bo relief posla'a na razstavo v Zagreb. z_ Zaščitno cepljenje svinj proti rdečici. Vsi svi.njerejci, ki želijo, da se j m cepijo svinje, naj se oglasijo do 27. t. m. na županstvu. Vsakdo naj mveuanska drama Torek. 10.: Zaprto. Sreda, 20.: Kvadratura kroga. C. ljubljanska opera Torek, 10.: Robinzonada. B. Sreda, '20.: Rigoletto. Drugo in poslednje gostovanje Pie Igirosanu iz Bukarešte. Izven. Četrtek, 21: Zaprto. * Drugo gostovanje gdč. Pie Igirnsanu. po velikem uspehu, ki ga je imela gdč. Pia Igirosanu. koloraturna pevka kr. rumunske opere v Bukarešti, v svoji ulogi Madamff 15utterfiy . jo je ravnateljstvo Narod, gledališča v Liubiiani na splošno zahtevo angažiralo za sredo v ulogi Gilde v operi r R i -goletto-', ki se bo uprizorila po običajnih cenah 3S do 5 Din. Za partijo princese Turandot se je posrečilo upravi Narodnega gledališča pridobiti odlični pevki: go. Vilfan - Kunčevo m tro Mitrovičevo, ki bosta izmenoma poli naslovno partijo Puecinijeve poslednje opere, "enorskn partijo kreira g. Ivic, sužnje Liu, katere partija je izredno malodijozna. pa X»rimadona ga. Gjungjenac; basovsko partijo T>oje g. Runi pel, v interesantnih ulogah ministrov 1'inga. Panga in Ponga nastopijo gg. Janko. Ivelja in Mohorič. Opero študira kapelnik Neffat, režijo pa vodi prof. Jest. V operi »Turandot« nastopi tako veliko število sodelovalcev. kakor menda še pri nobenem delu na našem odru. Zaradi pomno-žitve vseh nastopajočih oseb se morajo cene predstavam zvišati in se bo "Turandot« uprizarjala vedno pri cenah od 50 Din navzdol. Zaradi potrebnih gostinj v naslovni ulogi bo število predstav omejeno, na kar že danes opozarjamo vse pri:atelje našega gledališča. Premi.jera bo v soboto izven abonmaja. — Slavni ruski pevec Baklanov ho gostoval v nedeljo zvečer v ulogi Mefi-sla v Gounodovi operi jFausk. Mariborsko gledališča Torek, 10.: Traviata. D. Zadnjič. Sreda. 20.: Zaprto. Četrtek, 21.: Casanova. B. * Iz mariborskega gledališča. Drevi se ponovi priljubljena Verdijeva opera »Traviata' z odlično gosti njo, primadono graške opere go Tinko \Vesel - Pollovo. To bo zadnja uprizoritev tega privlačnega dela, na kar še prav posebno opozarjamo. — prihodnja dramska premi.jera bo v najkrajšem času. Uprizori se »Brez tretjega?, drama odličnega jugoslovenskega pisatelja Milana 1 egoviča. čigar dela so se z velikim uspehom uprizarjala tudi v inozemstvu. Kot režiser te drame debutira g. Bojan Stupica tz Ljubljane, gostuje pa ga. Sever - Scherba-nova, ki je že svoj čas nastopila z lepim uspehom v Kreftovi priredbi »Groba neznanega junaka« na mariborskem odru ter je pozneje še študirala v Berlinu. Njenega partnerja igra g. Skrbinšek. Gospodarstvo Poslovanje monopolske uprave Samostojna uprava državnih monopolov je objavila v »Službenih No v i na h« od 15. t. m. svojo bianco in račun izgube ti dobička za L 1931.; obe vsebujeta zanimive podatke o poslovnem uspehu te velike državne ustanove v preteklem letu. V računu izgube in dobička je kosmati dobiček izkazan v višini 2325 milijonov Din, čisti dobiček pa v všini 1779 milijonov. Dohodki tobačnega monopola so znašali 1704 milijonov, 6troški pa samo 341 milijonov. Dohodki monopola soli so znašali 226 in stroški 64 milijonov, dohodki od prodaje cigaretnega papirja 106, 6troški 14, dohodki od vžigaiičnega monopola pa 128 milijonov pri stroških od 0.1 milijona dinarjev. Petrolejski monopol je dal 137 milijonov brez stroškov, razen upravnih stroškov, ki so za vse panoge poslovanja izkazani skupno in so znašali 120 milijonov dinarjev. Fo bilanci znaša glavnica uprave monopolov 422, obratna glavnica pa 1136 milijonov dinarjev. Dolgovi so vnešeni z vsoto 545 milijonov dinarjev (od tega 443 milijonov v švicarskih frankih, funtih in francoskih frankih). Med aktivam. znašajo gotovina 33 mdijonov, terjatve po tekočih računih 130 milijonov, ncobrači.t:ane vsote za odkup tobaka 723 milijonov, si-rovine in fabrikati v za'ogi 422 milijonov, nepremičnine 423 milijonov ;n predujmi finanls.&mu ministrstvu 413 milijonov dinarjev S^reagerjev škandal Polom Kreugerjevega koncema ni samo težka katastrofa za številne delničarje in obligacijonarje v zapadni Evropi in Ameriki, temveč se odkriva v zadnjem času tudi kot finančni škandal nepreglednih dimenzij. Ivar Kreuger. ki je bil še nedavno eden najmogočnejših finančnikov na svetu, mož, ki so ga smatrali kot največjega finančnega genija sedanjega stoletja, je danes razkrinkan kot največji pustolovec sveta, kot goljuf in ponarejevalec vrednostnih papirjev. Glede obsega njegovih prevar si danes 5e ni mogoče, ustvariti prave slike. Samo pri družbi Kreuger & Toli so našli za 100 milijonov dolariev ali 5600 milijonov Din goljufivih vrednot. Izvršene prevare pa nc tangirajo samo stanja družbe Kreuger & Toli. temveč se nanašajo tudi na druga podjetja njegovega koncema. Aretirani ravnatelj družbe Kreuger & Toli. Sven Holt. ie izjavil, da mu je bilo kot bivšemu ravnatelju holandske družbe Kreuger & Toli znano, da v bilanci za 1. 1930. označena Bančna in finančna d. d. v Gdan-skem tedaj sploh še ni obstojala, čeprav je bila v knjigah holandske Kreuger & Toli vnesena terjatev nasproti tej še ne obstoječi banki v višini 35 milijonov holandskih goldinarjev (770 milijonov Din). Prevarne knjižne manipulacije so imele namen, ustvariti v bilancah sliko velike likvidnosti, ki deiansko ni obstojala, in rz-kazati umetno ustvarjene dobičke. Prevarne manipulacije je Kreuger vršil preko za ta namen ustvarjenih družb njegovega koncer-na v inozemstvu, ki pa so bile le po imenu in po sedežu inozemske družbe. Kot sredstvo za prikrivanje pravega stanja je Kreuger v Amsterdamu ustanovil 1. 1925. družbo Financieele Matschappij Garanta. V bilanci Kreuger.jeve vžigalične družbe »Stabs je bila med likvidnimi denarnimi sredstvi vnesena teriatev nasproti tej Amsterdamski družbi v višini 8 milijonov dolarjev. Družba »Garanta« pa je med aktivami imela le fiktivne terjatve nasproti Kreugerju samemu. Največjo senzacijo so vzbudile seveda vesti o ponarejenih italijanskih zakladnih menicah v portfelju družbe Kreuger & Toli. Kakor druge ponarejene listine, je Kreuger tudi te zakladne menice, ki jih je osebno opremil s podpisi, vnesel v portfelj družbe v zameno za prave vrednote (francoske državne obveznice), ki jih je zastavil za lom-bardna posojila. Na svoječasna vprašanja revizorjev knjig, kako je s temi italijanskimi zakladnimi menicami, je Kreuger baje izjavil, da je treba to transakcijo držati tajno češ da gre za posojilo, ki ga bo Italija porabila za pomorsko oborožitev; če bi Francija o tej stvari kaj zvedela, bi to lahke imelo za Švedsko neugodne posledice. Baje so našli 42 takih ponarejenih italijanskih zakladnih menic, ki se je vsaka glasila na HOO.OOO funtov. V tresorju Ivara Kreugerja so našli tudi neko pogodbo med Primo de Rivero tn Kreugerjem in obenem listine glede terjatve v višini 124 milijonov pezet. Čeprav ta španska pogodba ni bila realizirana, so v raznih bilancah vnešene terjatve iz te pogodbe. Poročilo, ki ga je dala preiskovalna komisija policiji v zvezi z aretacijo treh ravnateljev, navaja, da ni potvorjena samo bilanca družbe Kreuger & Toli, temveč da so potvorjene tudi bilance raznih podjetij koncema, zlasti vžigalične družbe -Stab'<. Obseg prevar še ni točno ugotovljen, ker glede najdenih vrednot še ni pojasnjeno, katere so pravilne in katere potvorjene. Večinoma gre za ogromne vsote, ki predstavljajo knjižne manipulacije in navidezne transakcije, ki nimajo v dejanskih poslih nikake podlage. — K prepovedi izvoza orehovih hlodov. V svrho pravilnega izvajanja odloka ministrskega sveta o prepovedi izvoza orehovih hlodov od 17. februarja t. 1. in na podlagi naknadno dobljenih obvestil od ministrstva za gozdove in rudnike, ie finančni minister dal carinarnicam pojasnilo, da se smatrajo za orehove hlode, katerih izvoz ie s citiranim odlokom ministrskega sveta od 17. februarja prepovedan, okrogli deli debla, ki se dobe, če se odžaga deblo in odseka vrh in ve.ie. in ki služijo za izde lovanje rezanega lesa in furnirja. Prepoved izvoza pa se ne nanaša na orehove panie, to je tiste dele, ki so v zemlji (korenine) skupno z delom debla zunaj zemlje do preseka (panj), vendar tako, da ta del (panj) ni daljši od enega metra, oba dela skupaj (korenina in pani) pa ne smeta biti daljša od poldrugega do dveh metrov. = Poostritev deviznih predpisov v češkoslovaški. češkoslovaški finančni minister je izdal naredbo, po kateri sme češkoslovaška Narodna banka plačila v države, kjer je prenos plačil za uvoženo blago iz češkoslovaške in plačil iz drugih naslo- vov pravno a K dejansko omejen, dovoliti praviloma le v valuti teh držav, in sicer načelno le iz terjatev češkoslovaških upnikov, ki so bile doslej v teh državah pod zaporo- Te terjatve je treba češkosl. Narodni banki stalno prijavljati. V 14 dneh Po objavi te naredbe morajo češkosl. upniki prijaviti vse zaprte terjatve v Bolgariji, Estoniji, Jugoslaviji, Litavski, Ma-vdžarski, Nemčiji, Avstriji in Grčiji. Zaradi izvajanja teh določb bodo potrebna pogajanja z vsemi prizadetimi državami, in sicer za ustvaritev možnosti take kompenzacije Po praških vesteh, bodo v kratkem dospeli v Prago h pogajanjem tudi delegati jugosiovenske Narodne banke. — Fuzija v spediterski stroki. Kakor poročajo iz Zagreba, je bila te dni sklenjena fuzija med družbo -Mednarodna spedicijska d. d. Caro & Jelinek« in družbo »Internationale«, jugos'ovenska transportna in prometna d. d. (prej S & W. Hoffmann). Združeno podjetje bo imelo 2.5 milijona Din delniške glavnice. = Preosnovanje treovskih gremijev po novem obrtnem zakonu. Po § 442. novega obrtnega zakona postanejo, kakor znano, obstoječa prisilna združenja (gremiji). ki so bila osnovana- na podlagi dosedanjega obrtnega reda, združenja v smislu novega obrtnega zakona. Seveda pa morajo svoja pravila v 6 mesecih prilagoditi odredbam novega zakona. Ce tega v določenem roku ne store, mora pristojna zbornica sama izvršiti potrebne spremembe v njihovih pravilih. Obrazec za nova enotna pravila bo predpisal minister za trgovino in industrijo s pravilnikom. Kakor poročajo iz Beograda, ;e načrt obrazca pravil pri ministrstvu že Izdelan in bo kmalu izšel tozadevni pravilnik. tako da bodo imeli gremiji še časa dovolj, da skličejo občne zbore in sprejmejo nova preurejena pravila, ki jih bodo morali potem predložiti v odobritev. = Vpisi v trgovinski register: »Jelodvor* Gašperin, družba z o. z. v Ljubljani (nakup in prodaja gospodinjskih in raznih patentiranih predmetov, osnovna glavnica 20.000 Din, poslovodje: Gašperin Rud., Ljubljana in Vokač Oton, Rožna dolina); Stavbno podjetje »Emona', družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavn. 32.000 Din; poslovodje Poljane« Ludvik, stavbni mojster in Vrhovnik Franc, posestnik, oba iz Ljubljane); Ivan Peric. Daljna vas št. S., obč. Rudnik pri Ljubljani (izdelovanje bičevni-kov); Tomo Homar, slikarstvo in p'eskar-siv-0, družba z o. z.. Kamnik, osn. glavnica 5000 Din); J. Neškudla, Ljubljana (izdelovanje cerkvenih paramentov in zastav ter trgovina s cerkvenim orodjem. = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Josipa Cehnerja in Ane Cehner-jeve. posestnikov in gostilničarjev v Cer-nečah št. 10 pri Dravogradu (poravn. upravitelj dr. Emil Stefanovič, odv. v Prevaljah; narok za sklepanje poravnave pri okr. sod. v Prevaljah 12. maja ob 9., prijavni rok do 7. maja). = Potrjena j* prisilna poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Drago Kopic, trgovec v Mariboru, Aleksandrova 77, za 50°/n kvoto terjatev, plačljivo v 15 mesečnih obrokih, kakor tudi prisilna poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Engelbert Strah, usnjar in posestnik na Mirni št. 25 za 50% kvoto terjatev. plačljivo v 6 mesečnih obrokih. — Občni zbori. 11. redni občni zbor Obrtne banke v Ljubljani bo 4. maja ob 11. v posvetovalnici Zbornice za TOI (bilanca, volitve). Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani sprejema do 9. maja ponudbe glede prodaje lesa. (Ogilf s in pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Direkcija državnega rudnika Bania Luka spreiema do 28. t m. ponudbe glede dobave 1500 kg namiznega olja in 500 kg strojnega olja. Dne 20. maja se bo vršila pri komandi pomorskega arzenala_ v Tivtu ofertna licitacija glede dobave 2500 kilogramov usnja. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI v Ljubljani.) — Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave napisnih tablic, 130 kg pločevine. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 10000 kg sena tn 5000 kg ovsa; do 28. t. m. pa ponudbe glede dobave 100 kg kita, 50 kg mizarskega kleja in 2 železnih nosilcev. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 1. maja ponudbe glede dobave 300 kg ben-cola. 400 kg transformatorskega olja, 500 kg glicerina in S500 kg repičnega olja; do 5. maja pa glede dobave 5000 kg krp. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. maja ponudbe glede dobave naprave za elektromotor. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 10. maja prt ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu glede dobave peresnih žimnic; 10. maja pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave ca tisoč m sukna: 11. maia glede dobave 15 tisoč komadov letnih maj; 13. maja pa glede dobave 40.000 kg mila. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Borze 18. aprila. Na ljubljanski borzi so se danes devizni tečaji deloma nekoliko okrepili. Višje so notirale devize Ne\vyork, Pariz. Praga. Amsterdam. Trst in London. Deviza Curih je ostala nadalje nespremenjena, dočim je deviza Berlin popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo malo prometa. Vojna škoda je ostala pri tečaju 214 _ 218 brez zaključkov, trgovalo se ie samo 7°/o Blairovo posojilo 45.50 do 46.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2288.02 — 2299.38, Berlin 1?37.82—1348 62. Bruselj 790.65 do 794.59. Curih 1097.35—1102.85. London 212 83—214.43. Newyork ček 5619.75 do 564S01. Pariz 222 81 — 223.93. Praga 167.00 do 167.86, Trst 289 50—291.90. Zagreb. Amsterdam 2288.02 — 2299.38, Berlin 1337.82 — 1348.62. Bruselj 790.65 do 794.59. London 212.83 — 214.43. Milan 289.22 do 291.90. Ne\vyork kabel 5617 _ 5649.39, Newyork ček 5643.13—5671.39. Pariz 222.81 do 223.93. Praga 167 — 167.86, Curih 1007.30 — 1102.85. Curih. Beograd 9. Pariz 20.305. London 19.42, Nevvvork 514.37. Bruselj 72.10, Milan 26.425, Madrid 39.60. Amsterdam 208.60. Berlin 122.15. Stockholm 96. Oslo 98, Praga 15.22, Varšava 57.60. Bukarešta 3.07. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 214 — 218, za maj - junij 218 bi., 7% investicijsko 59 — 61, 4°/o agrarne 25 — 28, 8% Blair 50 — 53. 7% Blair 46 — 46.50, 7®/n Drž. hipotek, banka 50 _ 50.50. Beograd. Vojna škoda 217.50. 217, 217.50. 216.50 zaklj., 7% investicijsko 58.50, 57.50. 58, 57.50 zaklj., 4°/o agrarne 27 — 28, 6"/o begluške 37, 36.50. 36.75. 36.25, 36.50 zaklj., 8fl/n Blair 52 — 52.50, 7°/o Blair 46, 45, 45.50 zaklj.. 7% Drž. hipotek, banka 51 zaklj.. Narodna banka 4^30 — 4700, Privil. agrarna banka 231.50, 230 zaklj. Dunaj. Bankverein 11. Eskomptegesell. 103, Dunav-Sava-Jadran 14.23. Staatseisen-bahngesell. 13.50, Trbovlje 23.60, Alpine-Montan. 10.70. Blagovna tržišča ŽITO + Ljubljanska borza (18. t. m.) Tendenca za žito stalna. Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice. — Nudi se pšenica (slovenska postaja, po mlev. voznini. plač. v 30 dneh): slavonska. 78 kg po 180 — 182.50. baška. okolica Sombor, 79 kg po 185—187.50, baška potiska. 80 kg po 190 — 192.50; moka: baška ?0s:. franko Liubljana, plač. v 30 dneh po 325 _ 3:30. banatska po 335 do 340,- koruza (slov. postaja, plačilo v 30 dneh): baška pri mlevski voznini po 145 do 147.50, po navadni voznini po 150 do 152.50. + Novosadska blagovna borza (18. t. ni.l Tendenca nespremenjena. Promet: 81 vag. Pšenica: baška, okolica Novi Sad, 79 kg 128 _ 131; baška. okolica Sombor. 78 kg 126 — 128; sremska. 79 kg 128 — 130; baška, potiska, 79'80 kg 129 — 132; gornje-banatska, 79 kg 126 _ 128: banatska, pariteta Vršac. 78 kg 124 — 127. Koruza: baška 98 — 100; baška. okolica Sombor 9S — 100; banatska. sremska 98 — 100. sremska okolica Sid 100 — 102. _ Oves; baškt, sremski. slavonski 130—135; Ječmen: baški. sremski. 63'64 kg 130 _ 135. Moka: baška. banatska :0g< in tOggc 240 _ 250; »2« 220 — 230- »5« 200 _ 210; ~„6" 180 do 185; »7« 150 — 155; >8-< 92.50 — 97.50. — Otrobi: baški, banatski. sremski 85 — 87.50. Fižol: baški, sremski, beli 240 — 250. + Budimpeštanska terminska borza (18. L m.) Tendenca za pšenico slabša, za rž m koruzo stalna, promet srednji. Pšenica: za maj 12.59 — 12.61, za junij 13.03 — 13.04; rž; za maj 15.54 — 15.55; koruza: za maj 15.45 — 15.50, za julij 15.10. VINO + Vinske cene v Vršcu. Glede na skorajšnje ukinienje državne in banovinske trošarine na vino se je na vinskem trgu v Banatu pojavila nekoliko čvrstejša tendenca, čeprav je trgovina še vedno zelo rezervirana. Bela vina, ki imaio 8 do 9 Mal-ligandovih stopenj se prodajajo v Vršcu po 80 do 90 par, vina z 9 do 10 stopenj pa po 90 do 100 par, z 10 do 11 stopenj pa po 1.10 do 1.50 Din za liter. Sortna vina stanejo od 2 do 4 Din liter. V zadnjih tednih se ie cena popravila za 10 do 15 odstotkov, pričakujejo pa, da se bo še nadalje dvignila, čim bo dejansko ukinjena trošarina. + Višje rene za vino t savski banovin?. Kakor poročajo iz Zagreba je zadnji mesec vladala v trgovini z vinom na Hrvatskem popolna stagnacija, ker vsi kupci čakajo na uveljavljen je zakona o ukinjen ju trošarine na vino in žganje. Vinogradniki pričakujejo, da se bo v zvezi z ukinienjem trošarine konsum vina navzlic krizi bistveno povečal in da se bo cena dvignila za kakih 2-")0'o. Vinogradniki že sedaj zahtevajo nekoliko višje cene. Za navadna vina zahtevaio do 3 Din za liter, za sortna pa 3.50 do 4.59. Dogodki za mejo Iz zapora v smrt V nooi od petka na soboto je podlegel ponesrečeni operaciji v tržaški bolnici Na-zarij Košuta. 19 letni mladenič iz Sv. Križa nad Trstom. Prepeljali 90 ga dom.ov, kjer 60 ga v nedeljo ob velki udelažtbi ljudstva pokopali na domačem pokopališču. Pred letom dni je prebežal čez mejo. Iskal je posla kot trgovski pomočnik, pa ga ni našel. Iska»I je dela drugod za vsak denar, da bi se le preživel. Pa je bfilo vse za.man. Usoda mu ni prinesla sreče in zato se je odločil, da se vrne nazaj. Koncem septembra lanskega leta je spet pTekoračil mejo, pa so ga miličniki zasačili in prijeli. Tri dni je bil v postojnskem zaporu, a so ga nato izpustili. Prijavili pa so njegov beg čez mejo in sredi decembra je bil znova aretiran. Tržaško sodišče ga je obsodilo na 6 mesecev in 1000 lir denarne kazni. V zaporu se mu je slabo godilo. Čez tri mesece je zaradi poškodb na trebuhu obolel. Hiral je že skoraj mesec dni v ječi. Ker se njegovo stanje ni izboljšalo, ga je uprava zaporov odpremila v tržaško bolnico. Zdravniki so takoj prepoznali, da je nujno potrebna operacija, še istega večera so ga operirali, toda operacija se je ponesrečila in nekaj ur nato je izdihnil. Bil je jeklen značaj, ki se kljub bedi in pomanjkanju ni prodal tujcu za .Tudeževe groše. — Naj 1u bo lahka svetokrižka zemlja! Smrtna nesreča istrskega pomorščaka Motorno jadrnico pomorščaka Kamaliča je preseneti'1 pretekli teden blizu Rovinja silen vihar. Kapetan in 4 mornarji so t;e s silnim naporom borili proti vetru in visokim valovom. Z vso naglico je bilo treba zviti jadra, da M veter ne prevrnil ladje. To delo je moral opraviti Nedelji«) Petrinič iz Istre. Močan sunek vetra pa ga je nenadoma zagnal v vodo. Bil je zaradi mraza toplo oblečen in težka premočena oblačila so ga tako ovirala pri plavanju, da ie čez neka i minut utonil. N jegovi tovariši mu zaradi viharja, kakor je poročal njihov kapetan v Pulju. niso mogli pomagati. Tržaške fašistične žrtve Fašisti so v nedeljo z velikim zborovanjem v gledališču Rossetti počastili žrtve strankarskih in nacionalnh borb na Tržaškem. Poslanec Bolzon je imel spominski govor na maso fašističnih organizacij. Proslavljal je fašistične poulične bitke in napade pred 10. leti v dobi fašistične revolucije. Podžigal je maso k nadaljnjim bojem, ki so ohranili v osvobojenih pokraii-nah značaj neprestane borbe proti tujerodnemu elementu. O teh borbah pričajo tudi žrtve iz zadnjih let. Tržaških fašističnih žrtev je po navedbi fašistenega glasila »II Popolo di Trieste« 25, Med temi je sedem ljudi, ki so izgubili življenje v borbi prot tujerodcem. Izmed žrtev pa je pet ljudi slovenskega, dva pa hrvatskega rodu. Ti so Florijan Bevčar in Ivančič iz Trsta, Anton Keršovan iz Št Petra na Krasu, Josip Cerkvenič rz Skoči jana pri Divači, Bogomir. Blazina iz Hre- novke pri Postojni, Andrej Jurman iz Viž-cjana in Jo6ip Marasič iz južne Istre. Poitalijančevanje priimkov Tržaški prefekt je v petek podpisa! novih 97 dekretov za spremembo priimkov, kakor je določana po zakonu. Večina ljudi, ki so jim bili spremenjeni priimki, so iz Trsta in njegove neposredne okolice. Med drugmi so bili spremenjeni tudi znani slovenski priimki Korošec v Cors'ni, Turk v Turco, Veiikonia v Velicogna, Vidmar v Vidari, Višnjevec v Visim, Natlačen v Natali. Divji Lovci v Istri Pomanjkanje in stiska v Istri tira ljudi v obup. Gladne kmete ne zadrži več noben zakon pred prestopki, tatvinam1 in ropi, tihotapstvom, divjim lovom in beračenjem. V Liguriji. kjer je bila za gospodarsko zaščito Reke ustanovljena svobodna cona. se je razvilo tihotapstvo v taki meri, da ima reško sod'šče polne roke de^a. Te dni pa je puljsko sodišče sodilo celo vrsto ljudi iz južne Istre zaradi divjega lova. Obsojenih je bilo 12 ljudi na skupno denarno kazen 9505 lir. Izpred goriškega sodišča Lojze Peternelj iz Gorice je bil obsojen na dva meseca ječe. ker se ni prijavil k vojaškemu naboru. V sodne zapore pa je bil i z istega razloga pripeljan Štefan Loban iz Lokavice pri Ajdovščini. Andrej Bric iz Dornberga je bil obsojen na šest mesecev zapora. ker se je spri z občinskim čuva-jem-fašistom v svoji vasi. Žensko truplo v Nihovi Potok Nihova pri Spodnji Idriji je v sredo naplavil žensko truplo, ki ga spočetka niso mogli prepoznati, šele pozneje, ko so v hiralnici ugotovili, da je izginila neka njihova varovanka, so dognala, da je utopljenka 50-letna Ivana Krapševa. vdova po Antonu Krapši, ki je padel v svetovni vojni. Požar v Komnu V Volčičevi tobačni trafiki v Komnu je na nepojasnjen način nastal požar, ki so ga domači gasilci le s težavo pogasili. Rešili so hišo, trgovino pa je ogenj docela uničil, škode je bilo 15.000 lir. Pogorelo je vse blago z opremo vred. Spominu blagega prijatelja prirede Dobrunjc. 18. aprila. V Podmolniku je umrl 13. t. m. g. Mel-h jor Keber, posestnik, mlinar in sodavičar. Dosegel je starost 72 let. bolehal je komaj dva dneva. Pokoinik je bil vedno odločno napredne*1-* mišljenja in neom^hljivega značaja. B;I je dolgo časa predsednik krajevnega šolskega sveta v Sostrem in občinski odbornik v Dobrunjah. Kot umen in soreten gospodar je bil obče spoštovan, kar je najbolje dokazala ogromna udeležba ljudi vseh slojev pri pogrebu. Udeležilo se je pogreba učiteljstvo iz Sostrega s šolsko deco, več občinskih odbornikov in svetovalcev z županom g. Mik-lavcem in podžupanom g. Kregarjem. g. Briceli Tvan, predsednik krajevne organ:za-cijs JRKD. gasilci iz Sostrega v kroju m mnoga drugega občinstva. Navzočih je b:1o tudi več lovskih tovarišev z dobrunjske in sosednih ohč;n, saj je bil rajnki g. Keber od mladosti velik prijatelj prirode m vnet lovec, katerega se spomnja mnogo ljubljanskih lovcev. Neštetokrat je preho-d.l dobrunjske in sosedne hribe v zdravju .in sreči. Sedaj so pa tudi njemu opešale in je moral tako hitro v hladni grob. Ko so ga pogrebci nesli z njegovega idiličnega. na samem pod prijaznim Marečkom ležečega posestvu, je ro« 1 lahen dež in je l"?a!a nad Močnikom, Pugledom. Lomom, Visokim in drugimi sosednimi hribi, katere je vse on tako ljubil, gosta megla, kakor bi tudi narava žalovala zandi smrti svojega ob^ževatel'a. Tem bolj žalostno je, ker se je častitljivi lovec izpod Marečka moral posloviti od njih baš v času. ko vstaja v njih novo življenje in že poje ob jutranji zori divji petelin svojo večno leno pesem ljubezni. Še par dni pred smrtjo, ko Se n-i vedel, da ji stoj,i že tako blizu, je iz-raz'1 pokojnik željo, da bi še enkrat rad poslušal to. z.a lovca nepozabno pesem. r>a mu žal ni bilo dano. Naj bo blagemu Mih: sladak počitek v grobu: vsi, ki smo ga poznali, mu ohranimo časten spomin. Žalostna pomlad ra Kočevskem Kočevje. 18. aprila. V drugi ponvici aprila smo že in bomo kmalu jurievali, pa o pomladi, ni sluha. Po hribih in po gozdu leži nonekod še prvi sneg, katerega je pred kratkim prekril novi. Na nj:vah in travnikih stoje vode in se nočejo odteči. Po vremenu sodeč, smo kakor v pozni jeseni. Kočevski kmet s skrbjr» gleda iz še vedno zakurjene sobe na svoja polia in ugiba, kdaj bo lahko uklen.il vole in krave v plug. Z-dnje poplave, ki pri n.Tnsull Utility Investments Inc.«, je predložil z dolgovi v znesku 27 milijard Din konkurz Pisateljevanje je žalosten pose! V reviji »American Mercurv« opisuje znameniti ameriški pisatelj Joseph Hei*-gesheimer svoje pisateljsko delovanje ter slika svoj posel ko pravo tlako. »Dan za dnevom.« pravi Hergesheimer, shodim v svojo malo hišico in se lotim pisanja v sobi. ki je prav za prav jedilnica. Brez prestanka pišem od 10. do 13. ali 14. ure, povprečno napišem po 1500 besed vsako dopoldne. Popoldne zopet napišem svojih 1500 besed. (V Ameriki štejejo rokopis po besedfh. ne po vrsticah.) Odkar sem dorasel. tla«"-anim na ta način vse delavnike in vse nedelje. Pred seboj imam dve peresi, levo bele zvezke, da jih poma-žem. desno one. ki sem jih že popisal. Naslanjam se' na mizo in s trebuhom potiskam mizo pred seboj proti vratom v spalnico. Od časa do časa ustavim mizo in jo vestno prenesem nazaj, kamor spada. Nato se seveda zopet zsčne potiskovanie. Tako pišoč sledim gibanju mize med silnim glavobolom in drugimi boleznimi, ki cepijo mojo zbranost. Delam neprestano in edini dogodek v mojem življenju je pojava gospe O' Hara. ki prihaja vsak torek in petek pometat in pospravljat. S tem seveda ne mislim, da drugi posli niso enolični, uverjen pa sem. da ga ni mučnejšega in enoličnejšega dela nego je pisateljevanje. Kljub temu pa vlada splošno razširieno naziranje, da je pisanje knjig raj in silno zadovoljstvo. V dvajsetih le- bo Dumesnil, minister za letalstvo v bivši Lavalovi vladi, Jacoppczzija k sebi in mu naročil, naj napravi takšen in takšen načrt. Inženjer se je nemudoma vrgel na delo. Njegova naloga je bila, ustvariti imitacijo, ki bi v veliki višini mamila in slepila sovražna letala, češ, da so nad Parizom. Vse se je dalo skombinirati, le vi-juge Seine ni bilo dolgo mogoče najti. Jacopozzi pa je slednjič rešil tudi to vprašanje. šel je v St. Germain, kjer je našel iskano slepilo v robu nekega gozdiča, ki se je vil v podobni krivulji kakor Seina. Zdaj je izpopolnil pokrajino tako, da je razvrstil svetilne objekte, kakor jih ima Pariz v delavskih predmestjih St. Denisu in Aubervilkiersu. Ti dve predmestji so namreč jemali nemški letalci najrajši na muho. Jacopozzi -je dovršil svoj načrt do zadnje podrobnosti in 9. februarja so se imeli začeti poskusi za realizacijo njegovega načrta — tedaj pa se je začela francoska ofenziva, ki je prinesla poraz Nemcem in umetni Pariz se je kmalu nato razblinil v nič. »Švefk« v francoščini V založbi »Libraire Gallimard« je pravkar izšel francoski prevod Haškovega ;švejka«. Prevodu je napisal predgovor Jean Richard Bloeh, ki pravi med drugim: »Hašek je ustvaril lik, ki je istega kova kakor g. Pikvik, Pere Ubu ali Sancho Pan-sa. Ta tip je nad vse značilen za češko ljudstvo in je v Pragi že docela popularen. Seveda ne v salonih, pač pa pri malih ljudeh, ki jemljejo knjigo v roke iz potrebe počitanju, ne pa zato, da bi brali nekega pisatelja. Pustolovščine vrlega vojaka švejka so velik junaško-komičen roman, ki je preveden že v vse jezike srednje Evrope. Ubogi Hašek ni žive: dovolj dolgo, da bi lahko doživel ta svoj triumf. Latiniziranje kitajske pisave Zavod za vzhodne znanosti v Moskvi je sestavil latinsko abecedo in odgovarjajočo slovnico za sovjetske državljane kitajske narodnosti. S tem hočejo Rusi poenostaviti pismenost ruskih Kitajcev. Abeceda sestoji iz 28 pismenk. Rusija bo izdajala kitajske publikacije poslej v latinici. tih sem napisal do petdeset knjig. To je gotovo težko delo. Ljudje pa si seveda predstavljajo, da svoj čas izmenoma posvečam šampanjcu in razgovorom z ljubkimi ženskimi bitji, Američankami in ino-zemkami. Resnica je seveda čisto drugačna. Splošno mislijo, da je pisatelj vesel človek, kar je v Ameriki istovetno z ne-moralnostjo ženske pričakujejo, da bo pisatelj naspioti njim vsiljiv in da so na kaj takega že pripravljene, tako vsaj si predstavlja pisatelja povprečna javnost. Ako tedaj ženske nalete na pisatelja, so na pol radovedne na pol pripravljene na najhujše. Tudi to mnenje je splošno razširjeno, resnica pa je zopet čisto drugačna. ženske smatrajo romanopisca za nekaj brezosebnega. Običajno tudi res ni telesno privlačna osebnost. Njegovo življenje in njegove navade so pač take. ria lahko popolnoma uničijo privlačnost njegove osebe.« Presajevanje sobnih rastiin Ko pride pomlad, ima tudi prijatelj cvetja mnogo opravka s svojimi gojenkami. Rastline zapuščajo zimska bivališča in čakajo na novo opremo za poletne mesece. Hranilne snovi iz zemlje v loncih so izrabljene in za nadaljnje življenie jim je treba novih. Z umetnim gnojeniem se zemlja ne obnovi popolnoma, temveč je treba skoraj vsem našim tihim, toda živim prijateljicam v sobi izrabljeno zemlio izmenjati v celoti, in sicer pri manjših rastlinah vsako le* Umobolnost ozdravljiva? Dunajski zdravnik za ženske bolezni, docent dr. Bernhard Aschner, je imel v Zdravniškem društvu na Dunaju predavanje, v katerem je povedal, da se mu je posrečilo ozdraviti devet primerov težke blaznosti, ki jo imenuje znanost s strokovnim imenom dementia praecox. Bolniki so bile v vseh primerih ženske, ki so kazale stuporje in katatonije, nespečnosti, zmedenega stanja, halucinacij, strah, nagnjenost k samomoru itd. V vseh teh primerih so zdravniki ugotovili, da gre za shizofrenijo (razstroj zavesti). Zdravniška ve'da ima za to vrsto blaznosti najneugodnejšo prognozo. Dr. Aschner je ugotovil, da so umrle te bolnice zaradi tegobe, lenosti želodca, zaprtja, motnje v transpiraciji in v delovanju jeter itd. Docent Aschner je skušal vse te nadloge odpraviti s pospešeno preosnovo. Poleg diete ie predpisoval diastična sredstva za izčišče-nje, potilne kure, odpiral pa je pacentkam tudi žilo in jim puščal kri ter jih zdravil poleg tega s hidroterapijo. Celo vrsto bolnic je napravil s tem sposobnih za delo, najhitrejše rezultate pa je dosegel pri takih, ki niso bile v umobolnici manj kakor tri leta. Znani psihiater dr. Wagner Jauregg je na koncu predavanja dr. Aschnerja priznal, da je metoda hvale vredna in priporočljiva in se bo gotovo obnesla. Knjiga, ki so jo pisali 300 let Pri ustanovitvi Francoske Akademije 1. 1634. je kardinal Richelieu med drugim določil, da se mora izdati uradna slovnica francoskega jezika. Do letos ni moglo te naloge obvladati štirideset nesmrtnikov, zaradi česar je izšlo v teku let nešteto pamfletov, ki so bni namenjen počasnim učenjakom, šele 1028 je imenovala Akademija posebno štiričlansko komisijo ter ji )e poverila nalogo, naj sestavi uradno francosko slovnico. V začetku letošnjega aprila je stvar dozorela tako daleč da sc knjigo dotiskali. Slovnica obsega 264 strani — za vsako stran so torej rabili nad leto dni časa. ško£ severnega tečaja Francoski misijonar Arsen Turcpietil, ki deluje že 30 let med poganskimi Eskimi, je bil imenovan za škofa vseh dežel severnega tečaja 300 civilnih pilotov v ČSR Register češkoslovaških civilnih pilotov, ki ga vodi ministrstvo za letalstvo, ima zabeleženih 300 civilnih pilotov, ki pa ne izvršujejo vsi svojega poklica praktično. 150 najdebelejših mož pride v Evropo V Londonu je najavljen obisk 150 najde-belejših mož na svetu. Vseh 150 debeluhov pripada Zvezi tolščakov in ima svoj sedež v Carigradu. Najlažji med debelu-harji tehta 95 kg. Carigrajslti tolščaki imajo svojo posebno sekcijo, v kateri je več bivših evnuhov. Ti živijo sedaj od svojih pokojnin. Obsodba Steinherzovega morilca V Kecskemetu je bil prošle dni zaključen proces proti morilcu Fischlu. ki je lani v vlaku umoril vinskega trgovca Stein-herza. Sodišče je obsodilo morilca zaradi uboja na štiri leta ječe ir. na osem let izgube državljanskih pravic in časti. Fischl je skoraj leto dni presedel v preiskovalnem zaporu, ki r,e mu všteje v kazen. to, pri večjih pa na vsaki dve ali celo tri leta. Najboljši čas za presajevanje so meseci marc, april in maj, ko začne rastlina spet rasti. Prvi pogoj za uspeh te premene je prvovrstna kakovost nove zemlje, ki si jo mora ljubitelj cvetja v sobi — če noče dobiti navadne zemlje z vrta, gozda ali travnika — preskrbeti pri vestnem strokovnjaku. Nekoliko višji stroški mu bodo obilno poplačani, ker bo presajena rastlina krasno uspevala in bo razen tega pri nakupovanju zemlje lahko dobil strokovnjaški nasvet, kakšna zmes zemlje je za gotove vrste rastlin (posebno za kakteje, orhideje in razne vrste rese in paprosti) najpriklad-nejša. Zato je treba pri nakupu vedno tudi zahtevati humus za določeno vrsto sobnih rastlin, kakor ga potrebujejo zaradi različnega sistema svojih koreninic. Zunanja znaka sveže zemlje za cvetlične lonce sta prijetno dišeč voni in zmerna vlažnost; nikakor ne sme biči podobna pesku ali pa se mazati med prsti, temveč mora lahko razpasti v drobce. Vsakdo, ki kupuje humus, mora biti torej previden: zelo nespametno je tudi zalagrati se z večjo količino, ker izgubi — če leži v kleti ali na zemlji — svoje redilne snovi in je nato brez vsake vrednosti. Zemljo za sobne cvetlice je treba uporabiti svežo! Za uspevanje cvetja v sobah je prav tako važna izbira loncev in posod iz dobre gline, ki jih samo n? škodo zamenjujejo cvetlične posode z glazuro ali celo iz porcelana: ponekod krasijo glinaste lonce manšete iz papirja, ki so zaradi gnitja rastlini tudi le v kvar. Nove lonce je tre- Veliki knez Aleksander je objavil zanimive dokumente o polomu carske države, iz katerih posnemamo naslednja mesta: Carjeva odpoved na prestol je dokončno odločila usodo Rusije. Nihče ni tega bolje razumel nego Nikita (car) sam. Prijel me je za roko m me odvedel v svojo sobo. -Kaj naj naredim?« je vpraševal. »Kaj bo z menoj, s teboj, s tvojo materjo? Nisem več voljan biti car. Nikoli si nisem želel to postati. Ne razumem umetnosti, kako se vladajo dežele. Nc vem niti tega, kako naj občujem s svojimi ministri.« Ce bi "bil Nikolaj II. sin preproste družine, bi vodil harmonično življenje, njegovi predstojniki bi ga nagradili in vsi bi ga spoštovali. Ni bila njegova krivda, da je tisoda njegove najboljše čednosti prelevila v uničevalno orožje. Nikoli mu ni prišlo na misel, da bi vladar ne imel pravice biti človeški. Ko me je dosegla vest o carjevi odpovedi. sem si mislil, da je izgubil razsodnost. Od kdaj se kakšen monarh odpoveduje prestolu, ker vlada pomanjkanje kruha in so v prestolnici buknili nemiri? Ali ga je izdajstvo petrograjskih rezervistov pripravilo do tega? Ali ni imel na razpolago armade 15 milijonov mož? Odpoved se mi je zdela smešna 1. 1917. in se mi zdi smešna še danes. 24-urna bitka v petrograjskih predmestjih bi napravila red. Od mojega sedmega do petnajstega leta je bila moja vzgoja podobna vojaški. Moji bratje in jaz smo živeli v barakah, spali smo na ozkih železnih posteljah na čisto tankih žimnicah. Ob šestih so nas zbudili. V trenutku smo morali vstati za vsak poskus, da bi dalje spali, so bile stroge kazni. Pokleknili smo drug poleg drugega pred tri svetniške podobe, pomolili in se potem skopali v mrzli vodi. To je bilo 1. 1870. Naš zajtrk je bil čaj, kruh in maslo, vse drugo je bilo strogo prepovedano, da bi se ne razvadili. Telovadba in streljanje nam je izpolnilo nadaljnjo uro. Vadili smo se tudi streljanja z gorskim topom v nekem vrtu. V svojem desetem letu bi se lahko udeležil obstreljevanja kakšnega velikega mesta. Od osmih do enajstih dopoldne in od dveh do šestih popoldne smo opravljali razna domača dela. Po ruskem dvorskem običaju ni bilo nobenemu velikemu knezu dovoljeno obiskovati kakšno javno ali zasebno šolo. Zato nas je obdajal vedno cel trop domačih učiteljev. Predvsem pa so nas učili streljanja, ja-•lanja, borenja z mečem in bajonetom. Najmanjša napaka pri čitanju kakšnega nemškega pisma nam je ukradla dodatne jedi. Kdor je odpovedal v matematiki, je moral klečati celo uro z nosom proti steni. če smo obotavljaje se odgovarjali na kakšno vprašanje, smo občutili težko črtalo na glavah in na rokah. Moderni znanstveniki bi v naši naravi odkrili očitna znamenja za žejo po ljubezni. Vsi smo trpeli zaradi izredne osame-losti in nismo imeli nikogar, da bi se z njim pogovorili. Petnaist let pozneje ... Prišel je čas, da se poročim z najstaršo carjevo hčerjo. Po starem običaju cesarske rodbine bi mi moral car podariti določeno število oblačil. ba pred uporabo vsaj uro prej namakati. Tudi velikost novih loncev je za rast rastlin velikega pomena. V premajhnih posodah. v katere ne gre dovolj redilne zemlje. izhlapi vlaga, preden je imajo rastline dovolj; v prevelikih loncih pa korenine ne morejo predelati vse zemlje, tako da se je treba pri izbiri velikosti lonca ravnati po obsegt korenin, ne pa po vnanji obliki rastline. Ce gre stara posoda v novo, je mera skoraj sigurno primerna in rastlino lahko presadimo brez vsega. Kadar jemljemo rastlino iz lonca, je treba vzeti rastlino v levo roko — z listi navzdol — ter odločiti kepo korenin z udarcem na lonec. Korenine, k* jih je treba pri presajevanju nekoliko namočiti, je treba z ošiljenim lesenim količkom zrahljati in po potrebi — pri čemer pa se mora zelo paziti na najtanjše koreninice — lahko pretresti in otepsti stare zemlje. Posušene koreninice je treba odrezati z ostrim nožem — do zdravega mesta — ne pa trgati! Dno lonca v katerem je treba odprtino pokrit' s črepinjami. se najprej napolni z zemljo: nato «e postavi rastlina sredi posode in napolni prostor med koreninami in obodom posode z zemljo, ki jo je treba sem in tja nekoliko stlačiti s palcem, da rastlina bolje stoji. Na vrhu posode mora ostati še dovoli prostora za dolivanje vode. Nato je treba rastlino škropiti z vodo tako dolgo dokler se voda ne pokaže pri odprtini na dnu posode: za kakteje to pravilo ne velia ker jih je treba zalivati šele po nekaj dnevih in še takrat zmerno. Vse sveže presajene rastline morajo ostati teden dni v senci in jih je treba predvsem varovati prepiha. Prejel sem štiri tucate srajc, štiri tucate spalnih srajc itd. Po štiri tucate od vsake vrste. Nekaj posebnega je bila srebrna suknja in par srebrnih copat. Suknja sc mi je videla izredno težka. »Šestnajst funtov.« je dejal ceremoniar. »šestnajst funtov? Kako naj jo pa nosim ?« Moja nevednost ga je vznevoljiJa. Dejal je, da mora ženin, ki pripada carski rodbini, v poročni noči nositi ta nestvor suknje in te srebrne copate, ko stopa v poročno sobo. K tej smešni navadi moram prišteti še drugo, po kateri mi ni bilo dovoljeno, da vidim svojo nevesto na dan pred poroko. Moral sem se vdati. Rodbina Romanovcev ni bila voljna, da bi opustila svojo tri stoletno tradicijo ... Britanska krona Krona je posejana s 3000 biseri ter jc shranjena globoko pod zemljo v Toweru Tizianov muzej V Pieve de Cadore ob Piavi so po štiriletnem zbiranju uredili in otvorili Tizianov muzej v hiši kjer je Tizian umrl. V muzeju imajo zbirko Tizianovih pisem in drugih listin. ČSR ima skoraj 15 milijonov prebivalcev število prebivalstva češkoslovaške republike se bliža 15 milijonom duš. Po zadnjih statističnih podatkih je imela CSR, 14,850.000 prebivalcev, ker pa se prebivalstvo razmeroma naglo množi, se lahko smatra, da je že doseglo 15 milijonov. ANEKDOTA Neki znan: berlinski pisatelj je imel v sebi precejšnjo mero ničemurnosti. Po neki premier: je pripovedoval v kavarni: »Občinstvo je bilo izvrstno. Igrali so pred krogom prvovrstnih prominentov.« Prijatelji so se na te besede nasmehnili: Pisatelj je to opazil in se takoj popravil: »Ne mislim pri tem samo nase.« * Isti pisatelj je nekoč prioovedoval: »Pred kratkim sem šel mimo letne niše. Imela je tako tenke stene, da si lahko zunaj slišal, kako je nje lastnik, državni poslanec, menjaval svoje politično stališče.« Vsak dan sna »Najlepša hvala za jajce, ki ste ml ga posodili, soseda!« Kretigerjeva posmrtna aiera (Od leve proti desni:) ravnatelj BrowaIdh, glavni ravnatelj Nothin, bančni ravnatelj Wallenberg in prof. Fehr, ki raziskujejo po nalogu švedske vlade najrazličnejše poneverbe pokojnega finančnika Kreugerja Michel Zevaco: 19 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. S pomola S'ta Pardaillan in Jehan Hrabri dobro videla, kaj se pripravlja. Moža, ki sta se komaj spoznala, sta si bila po duši čudno sorodna. Oba sta umela z enim samim pogledom presoditi položaj. Oba sta se znala naglo odločiti m svoj sklep še nagleje izpremeniti v dajanje. In Jehana Hrabrega, ki je bil mlajši, ognievitejši in silnejši od Pardaillana, je v trenutku odločitve obšla hladnokrvnost, ki ni zaostajala za hladnokrvnostjo njegovega tovariša Vse to je bilo dovolj, da sta brez premišlianja, brez besed, s samim pogledom iz oči v oči izbrala pravo taktiko. Postavila sta se na sredo pomola, hrbet ob hrbet, da sta videla obenem na vse strani. In z enako kretnjo se je hkrati začel nov boj: pošastni vrtinec, ki ju je obkrožal in kril. Sicer nista prav nič upala; vedela sta, da morata podleči številu napadalcev. Le za to je šl-o, kako dolgo se bosta mogla braniti; to je bilo vse. Novic sta se bleščeča rapirja zadrla v kopico in zakrožila na desno in levo. Biriči so besno suvali. Z vseh strani i spodbujanje, strašne grožnje, neprestan5 napadi, kriki ranjenih. Toda to pot so biriči napadali smotre no in se niso takoj umaknili. »Imamo ju, imamo ju!« se je oglasilo nekaj ljudi. To je bilo tudi res. Pardaillan in .lehan Hrabri sta bila vsa kr- vava, raztrgana, v cunjah, od nog do pasu. Toda prsa so bila še neranjena. Le nekaj nepomembnih prask so dobila. Toda če biriči nenadoma napadejo pomol, tudi prsa ne uidejo svoji usodi. Krog se je ožil. Napadovalci so počasi napredovali, potiskali naprej, osvojevali stopnico za stopnico, zavzemali prostor ob straneh; To je pomenilo konec. Odpor dveh besnežev je bil zlomljen. Tedaj pa je zaklical ukazovalen glas: »Spravite orožje!... Vsi!« Biriči so se naglo umaknili. Veliki prof os je zaklel in se jezno obrnil tja, odkoder je čul glas. Zagledal je nekoga, ki se je naglo bližal razsvetljenemu pozo-rišču. »Kralj!« je vzkliknil de Neuvy in se takoj odkril. Njegovi biriči sc- pozdravili z orožjem. Na pomolu sta Pardaillan in Jehan Hrabri z zanosom zasukala meč v pozdrav, ne da bi bilo mogoče uganiti, komu je ta pozdrav namenjen, kralju ali premaganim. Vzlic vsemu sta se lahko štela za zmagovalca, saj sta bila prosta in vsaj približno zdrava in cela, med tem ko se je kopica napadalcev valjala na cesti. Potem sta s čudovitim mirom vtaknila podzavestno oba obenem rapirja v nožnici in obstala v pozoru. Toda od strani sta se spogledovala in se smehljala. Drug na drugega sta bila ponosna. Še celo sam kralj se je spo-zabil in ju za trenutek opazoval z neprikritim občudovanjem. Tedajj je Pardaillan komaj slišno šepnil svojemu drugu; »O pravem času je prišel!« Pri tem je pogledal Jehana kakor kdo, ki ne pričakuje radovedno odgovora. Odkritosrčno in preprosto je mladi mož odgovoril: »Pri moji veri, res je!« mr-------— A 7. Svečano je Bertille povedla kralja v majhen kabinet, ki je nali- koval preprosti molilnici. Ta kabinet je bil na zadnji strani hiše.. Edino okno, ki ga je razsvetljevalo, je gledalo v slepo ulico Courbaton. To je bilo vzrok, da je kralj tako kesno posegel v boj in bi bil skoraj prišel prepozno, čeprav je bil na cesti pred poslopjem tak ropot, da so se prebudili vsi ljudje v bližini. Henrik je sedel v naslanjač in nekaj časa sanjavo opazoval dekle, ki je dostojanstveno stalo pred njim. Potem je vzdihnil in prijazno dejal: cSedite, dete!« Brez besede se je dekle spustilo v naslanjač, ki ji ga je bil z roko pokazal. Tako mu je sedelo nasproti. Henrik jo je nekaj časa opazoval brez besed, še enkrat vzdihnil in potem vprašal: »Vi ste hči Blanche Saugiške?« Tiho, brez očitkov, brez zagremjenosti, toda hladno, kakor bi hotela v en mah dati vsa pojasnila, ki jih je kralj želel, je odgovorila: »Da, moja mati je bila Blanche Saugiška. ki je umrla od žalosti in sramu pred šestnajstimi leti in mi takrat dala življenje. Nezakonski otrok sem... bastard, pravijo zlobni ljudje, ker moja mati ni imela moža... Imela je posestvo v chartrainski pokrajini nedaleč od kraja Noge.nt-le-Roi... Tista bom, ki ste jo mislili, in moj oče mojega očeta ... tudi poznate.« Te besede j2 izgovorila tako preprosto, a vendar žalostno in vdano. da je kralj osramočen nagnil glavo. Cross country prvenstvo v Zagrebu Glavno zanimanje športnikov v nedeljo je bilo osredotočeno na državno prvenstvo moštev v cross countrvu, ki se je vršilo v Zagrebu. Zlasti pri nas so z nestrpnostjo pričakovali rezultat tega tekmovanja, ki r.aj bi ponovno dokazal, da je Ljubljana na prvem mestu v državi za teke na dolge proge. Naši lahkoatleti nam niso rapravili razoč-iranja, temveč so s tem, da so zasedli prvo in drugo mesto potrdili trditev, da .so Ljubljačani najboljši dolgoprogaši. Zagrebški »Jutarnji list« prinaša daljše poročilo o tem tekmovanju, v katerem ostro kritizira organizacijo tekmovanja, ki je pokazalo, da se taka prireditev ne more organizirati v zaprtem prostoru niti v Zagrebu, kakor se ni mogla v Ljubljani ali Beogradu. Kljub temu pa, dodaje list. je rezultat popolnoma realen. Ob tej priliki pohvali »Jutarnji list« požrtvovalnost in izredno sportsko pojmovanje slovenskih klubov. ki se niso ustrašili truda in stroškov ;er f>o v drugič odšli na t.iko težko tekmovanje. Ze z ozirom na klube mora Savez s svoje strani storiti vse. da se taki slučaji ponovitev ne dogodijo več. Docela pravilno je Savez odklonil protest glede tekača Krevsa, čigar diskvalifikacija se je zahtevala, ker mu je na enem delu proge tik pred ciljem tekač Primorja, : je baie prej odstopil, dela! tempo. Naša pravila predvidevajo razne možnosti, samo v glavnih potezah, ne izčrpajo pa vseh slučajev, tako da je potreba mnogo elastičnosti in prilagoditve realnemu položaju. Da bi se bilo tako postopalo pri tekmovanju v Ljubljani, pravi »Jutarnji list«, ne bi se moglo zgoditi, da se je Ilirijanu I.ejki prepovedal start zaradi tega, ker nekatere stvari ni vrnil svojemu prejšnjemu klubu, čeprav je to dvakrat skušal storiti. O zmagovalcu Krevsu pravi list, »da je star 19 let in da nima posebnega treninga«. Ze iz tega se vidi, da ima Krevs pred seboj še lepo bodočnost. Medklubski slalom SK Tržiča SK Tržič je priredil v nedeljo medklub-sko tekmo v slalomu na Zelenici. Startalo je 14 juniorjev. 3 dame in 5 gospodov nad 40 let Proga je vodila po severnem pobočju Begunjščice, v dolžini približno 500 metrov s približno 150 m višinske razlike v padcu 30 do 40 stop. Snežne razmere niso bile najprimernejše, toda doseženi rezultati so prav dobri. Tehnični vodja Edi Stransky se je zelo potrudil in pripravil to progo izvrstno, za kar je žel priznanje navzočih smučarjev strokovnjakov, ki so imeli že priliko prisostvovati sličnim prireditvam v inozemstvu. Vsi so soglašali v mnenju, da se v tem terenu in tako posrečeno izibrani in dobro markirani progi lahko vrše mednarodne ostalih dveh strokovnih organizacij. Odbor bo raztposlal apel na vse premožnejše občane in jih zaprosil za nujno pomoč brezposelnim, ker so med njmi cele družine, ki dobesedno stradajo. Večjo podporo je obljubila dati papirnica, katero je zastopal g. inž. Reš, ki je tudi izvoljen v odbor kot zastopnik tovarne. Želimo, da bi akcija uspela. ŠKOCIJAN PRI MOKRONOGU. Odbor krajevne organizacije JRKD je sestavljen takole: predsednik župan Ivan Glo-bevnik, podpredsedmilk posestnik Ivan Novšak, tajnik trgovec Ivan Globevnik, tekme- Le žal, da ni prisostvoval tej tek- f blagajnik mesar Alojzij Zupet, odborniki mi noben zastopnik saveza oziroma podsa-veza. Rezultati 1. skupine: 1. Ankele 1.25, 2. Frenk 1.40, 3. Kmetic 1.40, 4. Ahačič 1.40, 2. skupina dame: I. Lisbet Sugg 2.48. 3. skupina: Prvi je dospel na vil j g. Bizjak izv. konkurence v času 2.20, 1. oskrbnik zeleniške koče g. Jocif 2.25, 2. g. Alfons Mailv 2,40. Pomladanske tekme za prvenstvo srednjih šol v odbojki se bodo vršile letos 4. maja. Prijave naj se naslove: prof. Trošt, II. dnž. gimnazija. Prijavnine ni. Moštvo, ki zmaga 3 krat povrsti ali 5 krat prekinjeno, si osvoji pokal. Prijave r.aj se vpo-šljejo najkasneje do 29. aprila. Iliri ja rezerva : Svoboda rezerva 1 : 1. V nedeljo se je vršila tudi prvenstvena tekma med rezervama Ilirije in Svobode, ki je z 1 : 1 (1 : 1) ostala neodločena. Poudariti treba, da je bila obramba Svobo-dnie rezerve boljša kot L moštva. Nedeljski nogomet v Celju. Predvčerajšnjim se je vršila na igrišču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med celjskimi Atletiki in SK Olimpom iz Gaberja. Zmagali 60 Olimpovci z rezultatom 3 : 1 (2 : 1). Sodil je prav dobro gospod Ochs. SK Ilirija dahkoatletska 6ekcija). Treningi na igrišču se vrše v torek, četrtek in soboto ob 17. Vsi lahkoatleti naj treninga zanesljivo posečajo. Kdor 6e zanima za lahkoatletski šport naj se prijavi na dan treninga na igrišču trenerju g. Ulagi. SK Svoboda (Ljubljana). Danes od 15. dalje obvezen trening I. moštva in rezerve na igrišču Primorja. Redna odborova seja danes ob 20. v klubskih prostorih v Delavski zbornici. Koncert trboveljskih otrok Ljubljana. 18. aprila, Ze jeseni 1. 1931. so koncertiraii trboveljski otroci v Ljubljani. Takrat sem bil žel z.idržan in se koncerta nisem mogel udeleži i t. Zato me je po tolikih opozorilih in priporočilih v dnevnih listih tembolj zanimala prireditev mladinskega pevskega zbo-Ta Trbovelje—Vode, ki je biia v nedeljo dopoldne v veliki v.nionski dvorani. Pri-i.ati moram, da sem bil prijetno presenečen in da se mi hvala, ki so jo listi prinašali tako rekoč že vnaprej, ni zdela pretirana. kaT je že mnogo, s^j običajno vsaka Tck'ama obeta nekoliko več kot daje nastop. »Trboveljski slavčki« so zares odlično uvežban mladinski zbor, ki se loteva *udi žc zelo težkih pesmi in jih dovaja brezhibno do konca. Spored je obsegal 19 pe-smi skladateljev Adamiča (9), Kogoja (2). Grgoševiča (2), Premrla (1), Mokranjca (3), Marolta (1), Aijaža (1). Nekatere so bile izvirne, nekatere pa priredbe narodnih pesmi. Najmočneje je bil seveda zastopan Adamič: ta naš na/plodovitejši zborovski skladatelj ima toliko smisla za zborovski stavek, da vsaka njegova skladba zveni. Za ta koncert je prispeval nekakšno himno rudar-s'<;h otrok: »Pesem rudarskih otrok,« ki so jo koncem koncerta (bila je tudi začetna točka) smiselno ponovili, nadalje slovaško »Zabučale gore«, in korajžno »Koroškim fantom«, ki je vzbudila tolikšen aplavz, da je biia ponovitev umestna. V drugem delu sporeda smo slišali štiri Adanvčeve dekliške zbore s spremljavo klavirja, slednjič pa še šaljivi slavospev krojačku «Kdo najlepše ži\i«, ki so jo po sporedu pevčki zapeli brez dirigenta in s šaljivo verifikacijo, ki se je nanašala na njihovega vodjo, in pa h koncu sporeda še živahno »Jurje-vanje«. Adamičeve pesmi so imele največ uspeha ter so jih morali povečini ponavljati. Zelo mnogo aplavza je žel tudi Mokrim iac s šaljivo »Pazar živine«. Ostale pe-mi. izmed katerih je bilo nekaj prav kompliciranih in nikakor ne otročjih, so bile sprejete z mnogo zanimanja, tako da je celotni spored vplival prav harmon čno in enotno. Izvajanje je bilo presenetljivo odlično. Ne poslušaš kmalu kakšnega zbora s tako lahkoto in tako prijetno kot prav tega. In-toracija je bila brezhibna, izredno čista, tudi v posameznih glasovih, kar je celo pri starejših, muzikalno gotovo odlično izobraženih zborih redko. Ni bilo mesta, kjer bi se melodična linija zabrisala in nobenega. kjer bi postal akord nejasen, nečist. Tej skrupuloznosti v ietonančnem smislu se je nri družilo še dinamično odtehtano predna"ar je ki je bilo vsaki pesmi v vsakem oziru pravično in adekvatno. Mislim da izvajane pesmi doslej še niso doživele boljše interpretacije in da 60 tu v najboljših rokah, odnosno grlih. Vodja zbora je učitelj Avgust Šuligoj, ki je položil v to delo ogromno energije, truda, vztrajnosti in neustrašenosti — vse izven poklicne dolžnosti in preko nje. Njegovo delo ne zasluži samo priznanja, tem več tudi dobršen del občudovanja. Vnetega sodelavca je imel v kolegu M. Pertotu. ki je spremljal srednji del programa (ženske zbore) pri klavirju. Pred koncertom je govornik pozdravil ljubitelje trboveljske mladine, katerih se je nabrala polna dvorana. Med sporedom pa je zastopnik emigrantov s kratkim, pri-srčmm nagovorom izroči,! zboru, odnosno njega vodjema, šopke v imenu emigrantov. Koncert je bil odlično obiskan. Velika unionska dvorana do zadnjega kotička zasedena. Med občinstvom so bili tudi zastopniki banske uprave, Sokola, mestne občine. francoskega konzulata, TPD itd. Navdušenje je bilo veliko in h koncu se je trboveljska in ljubljanska deca z vzklikanji in mahanjem robcev ginjeno poslavljala. L. M. Š. Iz življenja na dežel? MEDVODE, šahovski klub je izvolil na letošnjem občnem zboru naslednjo upravo: predsednik Scharlach Rudolf, podpredsednik Kenda Boris, tajnik Macarol Zdravko, blagajnik Bernik Lojze, gospodar Tram-puš Jože, preglednik Bernik Vinko, preglednica Prešernova Pavla. Z odrskimi prireditvami se je mladi klub materijalno opomogel Nabavil si je že lepo število garnitur šahovskih figur, literature in 2 šahovski uri. Lokal si je osigural v gradu v Goričanah. Nova uprava prisrčno vabi vse ljubitelje kraljeve igre k pristopu. DEVICA MARIJA V POLJU. Na poziv Delavske zbornice so se sestali v nedeljo v občinskem domu zastopniki občine, strokovnih organizacij in vseh domačih in okoliških društev. Sestanku je predsedoval zastopnik Delavske zbornice g. Golmajer, ki je pojasnil namen skli canja takih sestankov po Občinah, kjer se pojavlja v večjem številu brezposelnost. Različni govorniki so navajali številke brezposelnih in se je ugotovilo, da šteje občina Devica Marija v Polju nad .200 brezposelnih in večje število delno brezposelnih. Te brezposelne so doslej v manjši meri podpirali občina in privatniki. Skupne podporne akcije ni bilo. Po daljši debati se je sklenilo izvoliti odbor, ki prevzame na seb«. skrb za podpiranje brezposelnih. V odbor so bili soglasno izvoljeni župan g. Gartroža, župnik g. Miiller, zastopnik Narodne strokovne zveze g. Žulovec in po en zastopnik pa posestnik iz Zavinka Anton Barbobč, posestnik iz Dobrave Jože Seljak in posestnik iz Dobruške vasi A.nton Ržen. V nadzornem odboru so posestniki Janez Rok iz Rogačice, Janez Mrgole iz Telč in Janez Kirar iz Dobruške vasii ter učitelj Fran Kunaver, dopisnik organizacije in zastopnik Sokolskega društva. TREBNJE. Kakor je že javilo >Iutroc, je Krka zahtevala tri mlade žrtve, med katerimi je bi,l tudi Stan.ko Enšto, sin progo vne ga nadzornika g. Eršteta iz Trebnjega.. Bliskovito se je še istega večera raznesla žalostna vost po vsej vasi in okolici in glolx>ko pretresla vse vaščane. Ako bodo našli mlado trup.10, ga bodo prepeljali v Trebnje, kjer bo pokopano. Užaloščeni rodbini g. Eršteta. naše sožalje! — Te dni je nastopti-1 službo pri flin a.n čn i kontroli v Trebnjem g. žvan Ivan, ki je prišel z Rakeka. — Sokol javlja., da se vrše pevsko vaje moškega zbora ob sredah in ženskega ob četrtkih, obakrat ob 20. v šoli. Pevci in prijatelji petja vablije.ni. Prvi pevski nastop bo 1. maja na Čatežu. — Naša sokolska knjižnica je prejela zopet, več novejših knjig. Odprta je vsa.ko soboto od 13. do 20. ure v stari občinski pisarni. Prijatelji lepe knjige, vpišite se v fcnjjlžnrico! D060VA. Krajevni odbor Rdečega križa je priredil 3. in 4. t. m. v šoli mladinsko igro v »Kraljestvu ljubezni in dobrote«. Igrali so jo naši malčki s tako sigurnostjo, da gre njim in društvenemu režiserju g. Grbcu vse priznanje. Obakrat polna dvorana je dokaz, da uživajo društvo kakor tudi dobovski mali igralci splošno s-impatijo. Kulise nalašč za mladinsko igro je pripravil naš vrli umetnik g. Bogovič iz Loč. Dobovčani in vsi žup-Ijani smo lahko ponosni na tako krasen napredek tega društva. Hvala vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu. Vam, dragi otroci, člani pomladka Rdečega križa, pa kličemo: Na svidenje kmalu zopet na odru! BRASLOVČE. čeprav imamo precej muhasto aprilsko vreme, smo vendar že začeli prva pomladna dela. Odkopavanje hmelja se že vrši, samo če se bo vse to delo s hmeljem izplačalo. Pomanjkanje je pašlo pot tudi k nam. Denarja ni in ne vemo, odkod ga naj dobimo. Pri tem pa plačila rasejo kakor gobe po dežju. Beračev imamo vse preveč. Med berači je seveda vse polno potepuhov, ki sploh še nikdar delali niso. Ne manjka nam tudi dolgoprstnikov, ki kradejo po podvrških zidanicah vino. V eni zadnjih noči je neznan tat ukradel posestniku J. K. v Pod-vrhu tri kokoši. Prav tako tri kokoši je v isti noči odnesel najbrže isti kokošji prijatelj posestniku A. B. v Glinjah. Kokošje tatvine se pri nas ponavljajo že kakšno leto dni. DRAVSKO POLJE. Gradnja tovornega kolodvora v Hočah vidno napreduje. Upamo. da bodo prihodnjo jesen lahko nakladali poljske pridelke in les že na novozgrajenem kolodvoru v Hočah. — Pošta v Hočah se je nedavno preselila v lokale gostilničarja g. Rojka. — Po upokojitvi vodje finančne kontrole v Račah g,. Topolnika je imenovan g. Vreže Franc, doslej v istem svojstvu v S večini nad Mariborom. — Orožoiški podnarednik v Račah g. Knaflec Franc je premeščen v Šoštanj. Za naslednika komandirja orožniške postaje v Račah je imenovan orožnik podnarednik g. Ga-jič Stoja«. Vsem tovarišem in znancem javljamo vest, da se je preselil v večnost gospod PETER COTIČ poštni poduradnik v pokoju Pogreb stoletnega starčka bo dne 19. t. m. iz hiše žalosti, Blei-weisova cesta 7, na pokopališče pri Sv. Križu. Društvo nižjih poštnih nameščencev. Torek, 19. aprila. LJUBLJANA 11.30: Šolska ura: Strupene pomladne rastline. — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Izleti v ljubljansko okolico. — IS.30: Pevski zbor II. dekliške meščanske šole iz Šiške. — 19: Nemščina. — 19.30: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. — 20: Poraba električne energije. — 20.30: Ko*ncert orkestra »Triglav«. — 21.30: Samospev- ge. Zorke Levičnikove. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Radio-orkester. Sreda. 20. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Ivako duhovito kratkočasimo sebe in družino. — 19: Ruščina. _ 19.30: Prenos opere z Dunaja. _ 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.05: Radio - orkester. — 17: Popoldanski koncert. — 20.15: Zabaven pro- 2ram. _ 21.35: Koncert solistov. — 22.15: Poročila. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17.30: Lahka glasba. — 20.30: Koncertni večer. — 21.45: Plošče. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PHAGA 19.20: Koncert iz Brna. — 20.30: Orkestralen koncert. — 21: Operni večer. — BRNO 19.20: Godba na pihala. — 20: Japonska in Kitajska v luči glasbe in literaturo. _ 21: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.35: Koncert orkestra. — 20.15: Glasbeno literaren program. — 21.30: Pevski koncert. _ 21.50: Koncert solistov. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 12.40: Plošče. _ 17': Orkester. _ 19.35: Prenos opore iz gledališča. — 22.05: Lahka glasba. — BERLIN 20: Mešan program. — 21.20: Koncert godalnega tria. — plesna glasba. — K5NIGSBERG 16.30: Prenos ladijskega koncerta iz Bremena. — 17.30: Koračnice na ploščah. — 18.25: Komorna glasba. — 19.30: Stari in moderni plesi. — 20.10: Pevski večer. _ Plesna glasba. — M0HL- ACKER 17: Popoldanski koncert — 20: Pevski večer. — 21: Neznane skladbe. — 21.40: Filharmonični orkester. — Lahka glasba. _ RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Prenos operr. V opozorilo tekstilnim tovarnam in barvarnam! Domače podjetje želi dati izdelati 1500 komadov zastav na tanki volneni tkanini v raznih barvah in velikostih. Osnovno tkanino da podjetje samo, a na te bi bilo treba natiskati posamezne barve in grbe. Podjetja, ki so za ta posel opremljena, naj se zaradi informacij obrnejo na P. Vlaškaliča, Novi Sad, Kralja Aleksandra 10. 4808 Dokazano je, da je poraba OLLA - gume mnogo večja nego ona od vseh ostalih domačih znamk skupaj, ki se objavljajo. 249,1 V opozorilo tekstilnim tovarnam! Domače podjetje potrebuje za gotov denar 1650 m volnene tkanine od čisto bele ovčje tako zvane »Harras« volne (Schiffsflaggentuch) v raznih širinah, običajno tkane 14—15 niti na 1 cm'-. Zaradi bližnjih pojasnil in ponudb se je obrniti na P. Vlaškaliča, Novi Sad, Kralja Aleksandra 10. 4808 PEXIK Trgovina s čevlji domačega izdelka — LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 85 Vam nudi moške čevlje že od Din 115.—, goiserje od Din 200.—, močne delavske od Din 80.—, ženske lahke in športne od Din 75.— dalje, otročje čevlje po najnižjih cenah. — Izdeluje tudi po meri. — Popravila se sprejemajo. 4812 Cecilija Sficelj PRODAJA IN POPRAVA DAMSKIH SLAM- StOfftCO NIV.OV IN KLOBUKOV. (0O «f rt f £ O V Hjubliatta, &Cri£evtiiš(ca ulica štev. 2 1 V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena mati, hčerka, sestra, teta, svakinja, gospa Adela Fistar roj. Miiller soproga svetnika železniške direkcije dne 16 t m., od kapi zadeta, preminula. Prepeljana bo iz Subotice v torek, dne 19. t. m. v Zagorje o. S. in bo pogreb s postaje ob 16. uri na tamkajšnje pokopališče. Subotica — Zagorje, dne 16. aprila 1932. 4811 Rudolf, soprog — Rudi, Radojca, otroka, in ostali sorodniki. Cene malim oglasom ženitv* In dopisovanja; vsaka beseda Lhn 2.— ter enkratna pristojbina sa iifro ali sa dajanje naslova Din 5.—» Oglasi trgovskega Ui reklamnega enačaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din l.— za besedo M zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto»Kapital*, »V najem*. »Posest*. »Lokali*, »Stanovanja odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije«, »Živali*, »Obrtc in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Zaslu-iek*, če te t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če te išče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali tlužbe. plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, kt se zaračunajo po Din 1.— Za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dm 5.— za Šifro aH za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako beseao Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, tri se zaračunalo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.— Najmanjši rnesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, oglasih po I Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati prt predaji naročila, oziroma jih le vposlatl v pismu obenem t naročilom. kizsnma Kdor i § e e zaslužka, [>iača ta vsako bosodo ■tO par; za naslov a!i šifro 3 Din. — Kdor n n d i zaslužek, pa ta v*ako be*ed*> l Din. za dajanje naslova aH ia šifro pa 5 Din. (3) Trg. zastopnik k potuj« redno po vsej d-svak i banovini, želi vzeti še en dobro idoč predmet proti proviziji. Cenj. pMiudbe na og'a>. oddelek ».lut.rac pod šifro »Ocena f>" uspehu t. 14730-3 Pozor zastopniki! Iščemo agilne in poštene tišine in gospode za prodajo ri a j b o ! j š i b vred «.»stnih papirjev na obroke (odplačila) s senzacijonal-T mi ugodnostmi za kup-fa. Lahka prodaja in velik zaslužek. — Prednost imajo oni. k: so že delali -v tej stroki. Ponudbe pod »Izvanredna prilika« na Tiblieit.-ks, Beograd, pošt. pret. 60. 11371-3 7a roene ogn.iegas-ne aparate •»Mamo zastopstvo za drln-«L.i banovino s sedežem v J.iiibljanl. inteligentni ose-b z nekaj kapitala. Poji idbe na: Tnterreklam d. d . Zagreb. Masarvkova 2S pod brr.i K-1940. ' 1.1374-0 Vsaka beseda 50 par: m da an.ii- naslova ali t* šif-o m 3 Din. (1) Vi'.-ji obrat sprejme v »talno službo izvežbanega kavokuharja (ieo) ki mora biti prvovrsten tu d - r 'zdelarvi sladoleda. — T s r o * a m te sprejme tudi poštena in marljiva sobarica fopr-ca *>bn n šnnja — ter tri deklice »tare T il - -1 -i let, z-drave in f >t:.i- zunanjosti, za prodajanje kruha. Predstaviti f je med 10. in 13. dopoldne ter 1. in 2. pop. N.i-k-v pove ogias. oddelek »,!ut'a«.' H729->! Kuharico ptaro n»' l/;t»od 20 iet, čod-nn in zdravo, ki zna kuha*' dobro domačo hrano. sim.ostolno in ki opravlja v-a druira hišna d e 1 s. f>pre:me trčl.inska obit-elj. >".;-|m- v oglasnem oddelku »Jutra«. 14773-1 Delavca izdelovanje cementnih rrv| iščem za takoj. Na »lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11353-1 Trg. pomočnico (ka) zmožno samostojno voditi majhno trgovino mešanega blaga »Kioske v Kranju, s kavcijo, sprejmem proti proviziji, al: oddam ugodno v najem. Frane Majdič, Kra.nj. 10913-1 Prodam OglaM trg. značaj« po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ia šifro 5 Din. — Oglasi soeialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslo-va ali za »ifno pa 3 Din. (6) Otroški voziček dobro ohranjen naprodaj v trgovini na Starem trgu št. 26. 14710-6 Otroška posteljica čisto nova. neple-kana po-eeni naprodaj. Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra« 14720-6 Puhasto perje čisto. fiohano, kg po 48 Din druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti pub kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetje L. B r o z o v i d. Zagreb. Ilica 82. 22-6 Čevlji na obroke »Tempo«. Gledališka ijdica 4 'nasproti gled-iližča). 114-6 Športni voziček skoraj nov naprodaj v Sp. Šiški, Aljaževa cesta št. 6. 14751-6 Antikvitete Kmpir. haroeni Biederma-jer slog. radi eeJitve naprodaj. Na-slo-v v ocrja-s. oddelku »Jutra«. 147i6-6 Knjigovez in kartonažer r-a majhen obrat. povsem samostojen delavec in kalkulant. se išče Ta Ljubljano. Ponudb? ■pod > Knjigovez« na ogl. orld. »Jutra«. 14635-1 Kroj. pomočnika fino damsko de'o sprejmem tako;. Naslov pove oddelek »Jutra«. 14743-3 Samostojno šiviljo nv. d a ro - k o konfekcijo * ■ >re m e takoj v stalno delo tv-dka Lukič. Stritarjeva ull.a. 14717-1 Frizerka dr.b' službo. Naslov pove c.£r'asni oddelek »Jutra-. 14705-1 2 kroj. pomočnika 'prav dobro izvežbana, ter pomočnico ki je že šivala pri krojaču s-prejme takoj P, -m* Ivan. Trnovo. Vogelna uV-a 5. 11774-1 Stavbnega polirja •am-očtojnega in treznega. f večletno prakse, iščem. Soižbo lahko nastopi tako'. Ponudbe na oglasni e- Id el ek »Jutra« pod 5:f-o »Samostojen«. 14766-1 Spalnica lepa. svetla, skoraj nova. b"!a kuhinja, šivalni stroj ,Svngor«. električni likal-nik. žimniee, moška tula ura. Linoleunv. lavorji, !e-stone<'. garnitura, otomana radi selitve ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 04777-6 Službe išče V*aka beseda 50 par; za dajenje nasJova ali z a šifro pa 3 Din. (2) Mlada postrežnica išče kakršnokoli zaposlitev Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14738-2 Služkinja Išče službo pri druž'ni ali v gostilni. — Ponudbe na o;ri;w. oddelek »Jutra« pod šifro »Delavna«. 14717-2 Kot sluga ali v kakšnem skladišču, trgovini ali kaj slienega, ... i* m mesta. Sem nekadi-' ee in vešč jezikov. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Voja šOlne prost«. 14712-2 Pekovski pomočnik ž"lr službo kot predpečnrk al' nosač. Naslov pri po-družniei »Jutra« v Celju. 14721-2 Mlado dekle vajeno vseh gospodinjskih del in nekoliko šivan;a. i?r-o službo. Naslov ^ve 0"lasr,i oddelek »Jutra«. 14722-2 (iosoodična kjerkoli mesto natakarice ali sobarice. Na-.'■-.V riove oglasni o*idrtlek »Jutra«. 14734-2 7a vzgojiteljico b: 5'a učiteljska ahitu-ri-jent-ka. 1'onndbe na oglas, oddelek -Jutra« pod šifro »Dobra vzgoja«. 14724-2 Ženska moč z večletno prakso, zmožna vseh pisarniških in trgovskih poslov, tudi nemškega in italijanskega jezika, želi zaposlitve v Ljubljani. Dopise na ogl. odd. »Jutra« pod »Trgovsko na-obražena«. 14520-2 Starejša ženska vajena vsega gospodinjstva. išče službo k mali družini aii v župnišče. — Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra«. 11369-2 Absolventinja meščanske šole in deloma t.rg. tečaja, išče mesta k otrokom in kot pomoč v gospodinjstvn. P»Tig:ta Ju-rak. Senovo . Raihen-tmrg. 1.1337-2 Za nemško korespondenco stenogralijo in strojepisje se priporoča gospodična za popoldne. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Nemška korespondenca«. 14601-2 Dekle pri-dno in pošteno, vajeno vseh hišnih del in nekoliko kuhe, išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na oarlnsri od-delek .Ju*-a pod šiifro »St. 314«. 14723-2 Lepa in mlada gdč. išče mesto prodajalke ali natakarice, .event. hotelske sobarice. Pismeno ponudbe na oglasni oddelek Jutra« }K)d šifro »Mlada« 14749-2 Kot mesar, vajenec bi šel najraje v Ljubljano ali kamorkoli. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 14750-2 Dekle ki je učilo kuhati, želi za takoj službo pri manjši družini. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 14761-2 Avto,moto Vsaka beseda 1 Dur, ia dajanje naborna aii za šib« p« 5 Din. (10) Buiek avtomobil petsedežna limuzina v iz-bornem stanju in novo pnevmatiko ugodno napro-daj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14569-10 Motor Harlev Davidson 350 cms ki brezhibno deluje naprodaj do vštevši 23. t. m. v delavnici v Hrenovi ul. št. 7. 14772-10 Avto 4-—osodežno. malo rabljeno limuzino kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Limuzina«. 14779-10 Kolesa ul besedo. Oglasi socijalnega značaja r>o 50 paj b«seda. Za da jaDje naslova ali za šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (14) Žensko kolo popolnoma novo ugodno naprodaj na Sv. Petra cesti št. 39. 1-1733-11 Žensko kolo malo rabljeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Z na vedbo cene«. 14609-M Kupim 7200 nr zemljišča kot stavbišče prodam na prometnem kraju v Rlb-nem blizu Bleda. Pripravno za zgraditev restavracije. gostilne ali kaj sličnega. Cena po dogovoru. Ponudbe na naslov: Franc Sodja, Kibno 18 pri Bledu. 14726-20 Posestvo pri Žalcu v Savinjski do!;n:. lepo arondirano. v izmeri 9 ha 74 a in 57 m5 prodam. — Lepa stanovanjska hiša in veliko lepo gospodarsko po«!op;e. — Poleg tei'a je naprodaj tudi moderno urejena opekarna s 3 ha. 82 a in 23 m* zemljišča. Plača se tudi lahko s hranilno knjigo denarnih zavodov. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.__14727-20 Hišo v Celju i cca. 10 minut oddaljeno od kolodvora, ležečo ob glavni cesti, pripravno za obrtniški ali tovarniški obrat, z vpeljano elektriko za razsvetljavo in pogon ter plinom, a uporabno tudi za stanovanjsko hišo. ceno prodamo. Pismene ponudbe je nasloviti na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Tovarniški objekt«.___ 14693-20 Vilo v Celju tik mesta, blizu gozda in Savinje, proti takojšnjemu plačilu prodam za 160.(Mul Din. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 1476S-20 Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Din; kdor išče pre-hrano pa za bes**io 50 par; za dajanje naslova aii šifro 3 Din. >ziroma 5 Din. (-141 •ii c^lii 1 Li, Otroke sprejmem v poletnem času v vzgojo. Kravje in kozjo mleko na razpolago, gorski zrak. — Marija Murn. Sv. Križ pri Litiji. 10302-14 MJEJBM Vsaka be»e0 ni? vrta naprodaj za 82.0ii0 Din v Novi vasi štev. pri Celju. 14770-20 Vrednote -a k a o«seda 1 Diu: ui dajanje naslova aH za š''ro m 5 Din. (35) Vsakovrstno zlato kupuje [M> najvišjih cenah ČERNE — juvelir Ljubljana, WoIfova ulica 3 77 Izredna prilika! Radi opustitve firme prodamo trgovino z mešanim blagom v Ljubljani na prometnem kraju z vso zal-ogo blaga ter inventarjem pod ugodnimi po. ■roji. Samo resne ponudb« pod »Na prometiiiein kra ju« n* oglasni oddelek »Jutra«. 11334-19 Lokal na Dunajski cesti oddani s 15. majem ali 1. junijem. Vprašati: tel. 2206, ali pri hišniku na Dunajski cesti 36. 11274-19 Trgovina dobro vpeljana naprodaj. Potreben kapital 200.000 Din. — Dopisa na naslov: U r š i č Anton, trgovec. Laško. 1120.1-19 Restavracijo in kavarno v najlepšem mestu dalmatinske rivijere. opremljeno s potrebnim komfortoin. pm zelo ugodni ceni prodam. Informacije daje P. Cipci. Split. 11016 19 Lokal pripraven za \>ak» obrt. radi selitve takoj odda Hren, Celovška cesta 72. 14746-19 Majhen trg. lokal v strogom centru iščem za pozneje. Ponudbe pod »Izložba« na oglasni od delek »Jutra«. 14780-19 Lokal na. Miklošičevi cesti oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 14748-19 Brivski salon moški in damski, za čas sezone na Bledu ngoilno oddam. Lega brezkonku-renčna. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 114735-19 Vsaka O^seda 1 Dni za dajanje naslova ali za šifro oa 5 Din. (ii) Lanene tropine prvovrstne nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5. 11200 33 Vsaka beseda 1 Di.n: za iajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) 125 Din 1 m® žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 270S. 10826-15 ¥ najeni Vsak* besnda 1 Din; za dajanje naslova afi i« šifro p* S Din. (17) Klet prostorno, zračno, suho, ra. 120 m!, primemo zlasti za vinske trgovec ali podobno, oddamo v najem. Ponudbe pod >Klet« na oglasni oddelek »Jutra«. T! 035-17 Kompletna oprema za trgovski lokal, skoraj nova, NA PRODAJ. — Ogledati Aleksandrova 6. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. jostil.-io na prometnem kraju, najraje blizu mesta vzame v najem zakonski [»ar brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober promet«. 14736-17 Restavracijo ali boljšo gostilno vzamem v najem ali na račun s 1. julijem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Kavcije zmožna«. 14515-17 Kavarno v messhi dravske banovine ugodno oddam v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Kaffo hauspacht«. 11227-17 Stanovanj? Vsaka baseda 1 Din; sa dajanj« naslova aH za šifro pa 6 Din. (31) Trisob. stanovanje komfortno, v sredini mesta oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 14741-31 Stanovanje sobe. kuhinje in drvarnice po nizki ceni odda takoj Lasan v Mostah, Pokopališka št. 14. — Kupim pa stekleno špansko steno 14735-21 Trisob. stanovanje lepo, oddam. "Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«. 14725-21 Enosob. stanovanje lepo, takoj oddani v Sp. Šiški, Beljaška, ulica 32. 11172-21 Trisob. stanovanje za 900 Din odda družini odraslih oseb Batič. Cesta v Kožno dolino štev. 5. 14730-21 Stanovanja Vsaka bf*eda 50 par; n dajanj« naslov« aii šifro 3 Dia. (21-«) 4821 Trgovski lokal opremljen ali neopremljen, takoj ODDAM drovi cesti štev. 6. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. na Aleksan- 4818 Stirisob. stanovanje s pritiklinami, v centru mesta, po zmerni ceni išče družina odraslih oseb. —-Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Stiriso-bnn«. llČ72-2il a Dvosob. stanovanje kje v Sp. Šiški 3li na periferij' mesta -iščem z majem. Ponudbe na og!a«n; oddelek »Jutra« pod šifro »Dva«. 14764-2! a Snažno stanovanje 3 sob. v mostu ali bližnji periferiji išče s 1. avgustom strogo snažna stranka štirih odras]:h os"h. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solidna stranka«. 14778-21 a Sobo odda tdgar Ric« Surrougha« Tarzan, kralj džungle 197. Ko je čoln pristal, so mornarji spravili zaboj na suho. Kmalu je nastal med njimi prepir, in eden izmed njih je zapičil tistemu mornarju s podganjim obrazom kramp v glavo. Izkopali so globoko jamo in pokopali zaboj s truplom vred, vse sledove pa zabrisali. Nato so se urno vrnili na >Puščico!ov pove ogl. oddelek »Jutra«. 1477i-r3 EHEBB Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naiJev« alt Za Šifro pa 5 Din. (26) Najnovcša služinska pa-tetna železna zelo praktična sloiljiva postelja s tapcciranim madracom _ praktična za vsaku liižu, liotcle. za pu tu ju cc oso-bc in nocnc službe. Stane Din 350.— Razpošiljam poštom in iclczni-com po povzetju. Trajno kodranfe i na najnovejšem Hen-ielnovem aparatu model 1932 po primernih cenah. Mirko Zaletel, frizer. Vogal Rimske ceste 24. 47^t» Klavir dobro ohranjen Bosendor-fer poceni in ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 147.51-Oi *z9*&Ueno V^aka beseda 50 par: za da jan ie na «lova ali za šifro pa 3 Din. (28) Zlat uhan s koralom sem izgubila okrog hotela »Bellevue« po gozdu do palače Viktoria. Pošten najditelj se naproša. da ga proti nagradi odda v oglasnem od o o]ku »Jutra«. 14773-28 Vsa-ka beseda 1 Din: za -lajanje naslova ali za šifro n« S D'.n. (291 Ugoden nakup! Vsled opustitve obrata prodamo zelo poccni električni varilni aparat (Punktschweissma-schine) in elektromotor 14 HP za istosmer-ni tok. Ponudbe na »Nova Jugome talija«. Ljubljana, Zibertova ul. £t. 27. 14545-29 Vsaka beseda 1 Di-n; ta dajanje naslova ali za šifro pa 5 Dn. (32^ Dražba 76 parov ga maš in 6 ducatov rokavic bo 21. t. m. ob 10. uri v prostorih »Rokavica« d. d. z o. z., v Ljubljani. Gosposka ulica št. 16. Ogled dorolje.n četrt ure -pred dražbo. 3 4760-32 Engleski sloiivi patent | stolci. ' Stoji Oin 149— spal/ni J^ patent ..»»'b*,*.'V\tf' fotelj . stane j um 1300 Litgestuhl praktičan tt Icžanie • in sedenje. St&- Bc Din 130 . t..-..-• - ...VI po tem imatn čist čohono perje kg Din 4S.—, čist belo gosje kg D:n 130.—, čisti puh kg Dm 250.—, modroci punjeni z voinon* Din 750.—, žične mreže za poste i jc Din 150.—, Oto-mani Din 650.—. L. BROZOVIč, ZAGREB ILICA 82. Tri stalnem zaga-tenju, trdi stolici ni dobro jemati ona zdravila in čaje, k; naglo čistijo, ker t® ustvarja potem navado, da potem tudi najmočnejša sredstva ne učln- MPiMJ cist; m;.o, ne ustvarja navade in preprečava nastop zapeke. Osebam, ki so se navadile, da. jemljejo močna sredstva za čiščenje, pomaga, da se jih odvadijo. — Dobiva se v vseh lekarnah in dr— gorilah. — Originalni zavojčki 10 In 20 Din. Depot: Trifolium drose-rija,. Beograd (Slavija) D^va i Trgovina s kurivom . Iv. Schumi j j Dolenjska c., tel. 2951. Premog UGODNA PRILIKA Prima premog, suha bukova drva 1 m;; Dm 120.— in kolobarji vedno na zalogi pri Franji Kačič, trgovina s kurivom, Ljubljana, Celovška c. 67. 4791 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (37) Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Vv h, »p, ^ ^ o. o v » » -S) - Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. -- Posamezna številka 2.— Din. APARATI H. že splošno poznani in pri vseh radostno sprejeti KOLSTER RADIO-APARAT K 65 (originalni amerikanski aparat, za sprejemanje s 6 + 1 c-evjo, za popolni priključek na mrežo) se more sedaj dobiti v isti in prak-f ni izdelavi, toda kombi niran z vgrajeno električno gramoFonsko opremo. Torei najmodernejši radioaparat z odličnim gramofonom na električni pogon in z električno membrano (Pic-k-I'b) itd., lep, s katerim se lahko manipulira, za plošče vseli velikosti, z regulatorjem obračanja in z^o-ka, za izmenično in ena-kosmerno struj-o vs*>h običajnih naponov. Idealen univerzalen domač orkester, nedosegljivo cenen v ceni in poaonu — ZA LOKALE TN DOM. Ogromna jakost glasu in divno cist zvok. Ze prej kupljeni KOLSTER K 6.» vgrajujemo po želji v nove kasete, opremljene z gramofonsko napravo, pri čemer se doplača samo normalna razlika v ceni. Na ta način hočemo vedno zadovoljiti tudi interese naših starih odjemalcev Konrafh Radio Sirotka Zahtevajte prospekte! 4712 r- Ureiuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij > Jutra« Adoil Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Inseratni del je odgovoren Aioj2 Novak. Vsi y Ljubi i am.