1Z1. številha. v ietPtBb 2. junija I9ZI. L1V. leto SLOVENS • **** dan popoldne, lsviosmil nedelje In praznike. iraM: Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 mjm višine dalje kupčljski in uradni oglasi 1 m/m K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mjm K 3'—. Poroke, zaroke 80 K. Zcnitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Bpravnistvo »Slov. Naroda" in „Narodna Tiskarna" Snaflova ulica it. 5, pritlično. — Telelon št 304. valja »Slovenski Narol' ▼ Jugoslaviji: celoletna naprej plaćan . K 300 — polletno. ....... 150*— 3 mesečno......m 75*— 1 ..........25- v LJubljani in po poiti i V inozemstvo: celoletno......K43U — polletno........,240 — 3 mesečno......„ 120-— t. •••••• m 40 ~~~ Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Uredništvo nSlov. Naroda11 KnsUova nllca si. 3. L nsdstrop|o Telelon Stev. 34. Dopise sprejema le podpisano in ladovtno fraukovanp. Rokopisov na vrata. Posamezna številka velja V20 K Poštnina plačana v gotovini. Univ. prof. dr. Ivan Žolger: Qmo zdimili? V zadnjem času se množijo v našem tisku članki, ki so naperjeni proti francoskemu narodu. Tu či* tamo, »da je francoska politika ravno tako sovražna Slovanom, ka* kor je bila nemška«, da je »franco* sko prijateljstvo le krinka za ego? istično izkoriščanje naših duševnih in materijalnih zakladov.« Rusija in Poljska zaradi par stotisoč duš med seboj koljeta in da je nar premogovnikov že vzrok težkim konfliktom med Čehi in Poljaki, je moja skrb in bojazen v tem oziru tem večja, če pomislim, da niti v naši ožji j unosio venski družini ne moremo v temeljnih vprašanjih na- je narodne in politične ekstistenes V drugem članku čitamo, da sc j priti do sporazuma, ši zavezniki posebno pa še l Kar se pa tiče nasi »Francozi, ti naši oboževanci« ves čas, ko so se vršila mirovna poga? janja skupno z našimi zakletimi protivniki Italijani« brili norce iz nas Jugoslovenov. Uvideti moramo da nimamo na celem svetu niti ene? ga^ resničnega prijatelja in da je treba, da se vsi slovanski narodi združijo. «In kadar se to zgodi, ka* dar bodo Slovani res ena sama ve* lika družina razprostirajoč se od enega konca sveta do drugega, po* tem so nam lahko deveta briga Clemenceau, Tirdieu, Llovd Ge--orge in še mnogi, mnogi drugi«. In zopet v nekem članku čitamo, da je že dorti te »nesrečne iju« bežni«, ki jo od Napoleonove Ilirije sem gojimo do Francije, in da sedaj, ko nismo več »nerazvit, kul* turno nizko stoječ, ampak kulturne in nacijonalno krepko razvit narod«, ni več časa, da »se ponižuje; m o«. Predvsem je konstatirati, da biti pravičen v svoji sodbi napram drugim, posebno takim, ki nam ničesar ne dolgujejo, ni nobeno po* niževanje, nego da ie to le elemen« taren znak čisto priproste in ne še posebno razvite kulturnosti. Nepravična in krivična je pa vsaka obsodba, ki iz celega kom* pleksnega deistvenega položaja, kakor ga od človeške volje neod* visni tok zgodovine od dne do dne ustvarja, iztrga posamezno čin je* nico, in le iz tega omejenega vidika izvaja svoje peremtorične konklu? zije. Drugo pa je, da nam gospod anonimni člankar, ki hoče zasnova« ti svojo bržkone imperijalistično politiko izključno le na združenje slovanskih narodov, žalibog ni po; veda!, kdaj da imamo to združenje pričakovati in kako si naj do tega zaželjenega dne v burnem valovju časa vzdržimo svojo svobodo. Jaz se zelo bojim, da ta dan še ne napo* či tako hitro. Ne glede nato, da se :e prijateljev, jih bomo imeli, če smo zmožni one kulturnosti, ki je predpostavka vsa* kega prijateljstva v privatnem kakor v mednarodnem življenju, če smo zmožni vpoštevati tudi težave in srike svojih prijateljev, če vemo kaj smemo in moremo od njih za= htevati, skratka, če nismo enostrans ski in vsled tega krivični v presoja? nju svojega prijatelja. Gotovo je, da je Tardieu za jadransko vprašanje predlagal re? šitev, ki jo noben Jugoslovan ne more odobravati in ki jo je tudi na= ša mirovna delegacija odklonila. Ali ta činjenica nas še nikakor ne opravičuje, zavesti naš narod v mišljenje in naziranje, ki je neute* meli eno, za francoski narod krivic* no in žaljivo in ki nas mora pred velikim svetom, ki delo francoskih državnikov na mirovni konferenci v prilog Jugoslovenov prav dobro pozna, spraviti v glas moralne de* fektnosti. Da se takemu počeni anju za; stavi jez, hočem ugotoviti nekatere činjenice, ne da branim Tardieu j a — tega on in francoski narod ne potrebuje — ampak da obvarujem naš lasten narod moraličnih in poli; tičnih izgub, ki mu iz take površne in enostranske presoje pretijo. V to svrho konstatiram, da ako bi nam francoski delegati irs eksperti (Clemenceau, Tardieu, La Roche, Aubert, de Lanux, de Mar* tonne, Haurnant i. dr.) na mirovni konferenci ne bili šli povsod in brez pridržka na roko, potem bi —>■ da govorim samo o slovenskih mejah — sedaj v Mariboru ne vihrala na= ša zastava, potem bi Prekmurčani ječali nod madžarskim terorjem potem bi bili Koroško brez pri? držka izgubili. Kar se Koroške tiče, je Vrhovni Savet kot zadnja najvišja in* stanca mirovne konference dne 21 maja 1919 definitivno sklenil, da tvorijo Karavanke mejo. Le s po; kakor gospod člankar sam poudarja I močjo Clemenceauja in Tardieuja je mogla naša delegacija doseči re; vizijo tega sklepa in le vstrajnosti francoskih delegatov se imamo za; hvaljevati, da je Vrhovni Savet po* tom novih in vsled naših intervem cij vedno revidiranih sklepov (26.. 30. maja, 4., 8., 18. in 23. junija) stopoma prišel do rešitve, ki je slednjič vzšla v mirovno pogodbo Dne 2. junija je Clemenceau, ko sc vse mogoče intervencije naše dele* gacijc bile ostale brezuspešne, na lastno roko eleminiral iz pogodbe? nega teksta, ki bi se naj izročil tega dne Avstrijcem, določbe o Koroški da se na ta način ne ustvari nespre; meni|iv položaj glede Koroške. Tardieu ie pa kot predsednik teritorijalne komisije, ki je imela razne sklepe Vrhovnega Saveta formulirati, te sklepe parkrat »zasu; kal« v naš prilod, tako da ie prišel v osebne konflikte s predstavniki drugih velesil. Francozi so se glede Koroške postavili popolnoma na naše stali; šče in so bili edini, ki se niso dali impresijonirati po Miiesovem poro* čilu. Ako niso mogli prodreti, temu ni vzrok »brezbrižnost« ali da »so brili norce iz Jugoslovenov«, ampak ker so ostali osamljeni. Tudi Prekmurje nam je bilo v prvotnih sklepih teritorijalne komi: sije in Vrhovnega Saveta (12. maja 1919) popolnoma odrečeno. In tudi tukaj se nam je posrečilo nai prej Francoze prepričati o upravičenost: naše zahteve. In šele. ko so se Francozi zavzeli za našo tezo, sme mogli ob njihovi aktivni in vstrajn:' pomoči pridobili tudi Amerikance ki so oponirali iz geografičnih o>;i; rov (Mura), in petem tudi Angleže in Japonce. Štajersko pa. ki je, kakor znano, v zadnjem hipu tik pred pod; pisom pogodbe prišla v najhujšo nevarnost, sta nam dobesedno rešila Clemenceau in Tardieu. Novi italijanski delegat, mini; ster Tittoni, hoteč svoj prvi nastop markirati z uspehom v prilog Av* stri je, je v Savet u, ko ni bilo več \Vilsona v Parizu in ko je bila Šta* jerska meja že davno kot absolutne fiksna in nedvomna točka ugotovil ena, stavil predlog, ki je pomeni al za nas gotovo izgubo Dravske doli; ne z Mariborom in Pohorjem, za= padnih Slovenskih Goric in Apačke kotline. Clemenceau je bil e d i n i, ki se je z vso svojo zgovornostjo uprt proti predlogu, aH ker je ostal sam je predlog prodrl, in teritorijalna komisija je dobila nalog, da sklep redigira in vrine v pogodben tekst In zopet je bil Tardieu tisti, k: je s svojo požrtvovalnostjo in lo= jalnostjo napram nam in s svoje spretnostjo in svojim pouumom od: vrnil skrajno nevarnost, ki nam je pretila. S tako vnemo ie zastopal v komisiji naše stališče, da je komisi; j a v svojem poročilu izjavila, da zahtevane formulacije ne more iz« vršiti ter je stavila po ino] i s u u -~.\\]' take protipredioge. da je na pri= hodnji seji Vrhovnega Saveta Tit* toni po hudem osebnem spopadu s Tardieuom, kateremu je očital, da je sklep Saveta vedoma eskamoti* ral (dejouer), bil prisiljen svoj pred; log umakniti. To so le nekatera fakta izmed mnogo drugih, ki jasno kažejo, ds so na mirovni konferenci Francozi in ravno oni z vso odkritosrčnostjc ter uspešno podpirali naše težnje in da so nasprotne trditve neute= meljene, vzrastle iz nepoučenosti ki je pa baš za publicista, ki pi& o mednarodni politiki, najhujša ter za narod naravnost pogubonosna napaka. Taka fakta pa moramo, ako hočemo biti res kulturen in razso* den narod, pri splošni presoji tudi tedaj upoštevati, ako bi posamezn' čin kazal drugo lice. To tem bolj ker ie za vsakega, ki položaj pozna io, da Tardieu svojega predloga nikakor ni »iz sovraštva« do Jugo slovenov stavil. Kakor mnogim dru gim, je tudi Tardieu j u šlo za to: najti neki izhod iz zagate, V katero je vse jadransko vprašanje spravi' londonski pakt, ki ga je pa in te ga bi posebno gospod člankar, ki hoče našo politiko izključno zasnovati na slovansko vzajemnost ne smel pozabi i — /alibog podpisala tudi Rusija. V Ljubljani, dne 30. majnika leta 1921. Pierre No!ay, Pariš: Li Frontlere Les Yougoslaves, et particu« lierement le Slovenes sont anxieux de savoir quel sera leur voisin a la frontiere Nord: sera;ce 1" Autri; chien ou !e Prussien? Politioucment et economique* ment la question est grave: mais si on la considere au point de vue strategioa-e, ei!e prend un caractčre fort mquietant. La voisine actuelle dc la You> goslavie est la Rćpublique d1 Autri; ene, a oui le traite de SaintsGcr; main ne laisse guerc que six mil= lions a habitants et une armee a peu pres inexistante. Mais si 1 Alle-magne arrivait a se substitucr a elle, le jeune Rovaumc des Serbcs Croates et Slovenes sc trouverait en face de 80 millions d* hommes auxquels la revolution et le socia; lisme n ont rien enleve de V esp; rit militariste et panfiermaniste qu' incarnent von der Goltz, Hin* denburg et, tout particulierement, Ludendorff. La frontiere naturelle austro* vougoslave en Carinthie est la Dra; ve, tandis oue la frontiere ethno* graphicnie sc deplace a une distance de 20 a 30 kilometres au Nord de čete riviere qui strategi(iuement sera appelee a jouer le role princi; p al. En Stvrie, la Vougoslavie a ob; tenu, a queiques exceptions pres frontieres ethnologiqucs qui lui ilaifs m Carinthie. permettent de dJtendre la valćc i\c la Drave et la ville de Maribor, du sommet des eollines situees au Nord de la Drave. Le territoir situe a l Est de Maribor peut etre protege, de la rive meridionale de la Mure, dans lens Slovenske gorice I ne seule clircction tactique sof^ re a de gros effectifs partant d' Au triche: c" est celle de Graz — Man--bor — Zagreb. I ne seule voic ^crree double (celle de Graz — Ma^ ribor — Celje) mene en Stvrie. A T ouest de Maribor, le terrain no permet pas dc developpement de forces mih'taircs bien impartantes. faute dc communieations au Nord et au Sud. II serait faeile d' arreter une invasion dirigee vers la Stvrie. d1 abord sur les hauteurs du Nord de la Drave, ensuitc le long de la riviere, ou, au Sud, sur les mame-lons de Pohorje. A T Est de Maribor, !a liune strategique coincide d' abord avec la Mure. et, apres avoir passč les Slovenske gorice, suit le cours de !a Drave. Le but d' une armee enncmic partant de Graz ne pourrait etr,c que de Liagner Zagreb, qui se trou^ ve en ligne direete a 120 kilome* tres seulement. Mais la multiplici-te des points defensifs entre Mari bor et Zagreb rendrait la tache dc T ennemi tres difficultueuse. Alfonz Daudet: 20 Tarf arfn nm planinah Roman. Prevedel dr. Ivo Šorli. — Naj bo, kakor hoče, prijatelj, pravi, ampak to mi le še povejte: kako si razlagate pa te strašne nesreče... recimo tisto na \Vets terhornu?... — Odslej je preteklo že šestnajst let, go» spod Tartarin, in družbe takrat še ni bilo! — Toda na \Vetterhornu je zasulo dva vodnika s turisti vred šele lani! Kaj pravite na to? ... — Da je bilo treba, strejla božja! Da je biio treba hribolazce spet privabiti! ... Anglež ne mara gora, kjer si nikoli nihče malo glave ne razbije... NVetterhorn je že dlje časa ne» kaj hiral; po tej nesrečici so dohodki takoj spet poskočili... — In tista dva vodnika? ... — Se počutita prav tako dobro, kakor njuni potniki. Treba je bilo samo, da za pol leta izginejo kam čez mejo... Taka reklama je res malo draga, toda Družba je dovolj bo* gata, da si lahko privošči tudi kaj takega... — Čujte, Gonzaga...! Tartarin je vstal in položil roko Bom» pardu na rame. — Vi ne bi hoteli, da se mi dogodi kaka nesreča — čo, kaj ne, da ne? ... Prav! Potem mi odgovorite, kakor se spodobi poštenemu človeku!... Vi sami veste, da so moje sposob« nosti za hribolazca le srednje vrste ... — Pej celo zelo srednje vrste! ... — Pa se vam zdi, da bi lahko vseeno po* skušal priti na Jungfrauo? ... Brez prevelikih nevarnosti seveda ... — Zato bi vtaknil glavo v ogeni, gospod Tartarin! . .. Treba je samo, da se lahko za; nesete na vodnika! — In če se mi v glavi zvrti? — Zaprete oči. — Če se mi spodrsne? — Kar naj se!... Stvar je kakor v teatru, kar samo gre in brez vsake nevarnosti... — O, če bi vas človek imel zmerom pri sebi! Če bi vas slišal to večkrat povedati!... Dajte, prijatelj — ne branite se in pojdite kar vi z menoj!... Kdo bi bil rajši od Bomparda? Magari! Toda do konca sezone ima te Peruance na grbi... In ko se njegov prijatelj začudi, da se je odločil, sprejeti to nizko službo podrejene* ga človeka, mirno odgovori: — Kaj hočete, gospod Tartarin? To vse je že v pogodbi... Družba nas lahko porabi kakor se ji zdi___ In že našteva na prste, v koga vse se je bil v teh treh letih že izpremenil: v vodnika po gorenjem delu dežele, v trobentača na planinski rog, v starega lovca na srnjake, v bivšega vojščaka Karla X., v protestantskega pastorja v hribih.,, — Pej vendar ne?! osupel vzklikne Tar; tarin. Oni pa miren, kakor vedno: — Pej da! Ko potujete po nemški Švici, zagledate včasih prav na vrhu kake vrato? lomne višine pastorja, ki govori pod milim nebom na kaki skali ali kar na kakem štoru, ki mu je za prižnico. Nekaj planšarjev in sirarjev s svojimi usnjatimi čepicami v ro> kah in nekaj žensk v noši dotičnega kantona ga obdaja v slikovitih skupinah. Pokrajina mora biti seveda lepa: pašniki vsi zeleni ali pravkar pokošeni, slapovi da padajo do ce= ste, črede s težkimi zvonci da pozvanjajo pc hribu od vrha do tal. Vse to kajpak preseneti, napravi vtisk! Škoda samo, da so vsi ti vod; niki, pastirji, kurirji in hotelirji sami nastav* ljenci Družbe. Oni tudi edini vedo, kako je reč pravzaprav izvedena, a seveda ne bodo pravih, ker bi tako pregnali nje, od katerih žive. Planincu je vse to kar sapo zaprlo. Ves trd je in samo nemo gleda, a to je pri njem vedno znamenje, da je njegova osuplost do* segla svoj višek. A čeprav na dnu srca še ma* lo dvomi, da bi bilo vse res, kar je povedal Bompard, se čuti, kar se tiče nameravane ture, vendar potolaženega in pomirjenega; in njun pogovor postane v prijetnih spominih na Taraskon in razne smešne dogodbe iz ča; sov, ko sta bila oba še mlajša, kmalu vesel in živahen. — Kar se tiče pej škereov, so mi enega lepega napravili tudi na RigbKulmu, naen krat vzklikne Tartarin. — Pomislite, da so mi davi... In tu pove, kako je našel tisto pismo nalepljeno na svojem ogledalu, in ga z na* vdušenjem ponovi. ^Prokleti Francoz!« ... Neumna šala, kaj ne? — Hm ... človek res ne ve . .. Mogoče da, mogoče ne . . . skomizgne Bompard, ki se mu reč očividno zdi bolj resna nego Tartarin nu. Zato tudi vpraša, ali ni imel kakšnega spora s kom na Rigiju. ali ni rekel morda katere preveč ... Hm. pa prav katero preveč! Ali se člo; veku sploh posreči, da bi z vsemi temi An; gleži in Nemci samo usta odprl. Saj so muta« sti kakor krapi! Ko pa reč bolj premisli, se spomni, da je bil razdražil in še pošteno razdražil nekegr kozaka Mi... Milanova. — Manilova, poprav Bompard. — Vi ga poznate?... Med nama: zdi se mi, da sem se temu Manilovu zameril zaradi neke mlade Rusinje ... — Da radi Sonje, zamišljeno zamrmra Bompard. i— Kaj tudi njo da poznate? O prijatelj, kakšen biserček je to dekle! Tako ljubka je; rebičica je, da bi človek ... 36 2 stran »SLOVENSKI NAROD", dne 2. junija -m-■- Par contre la frontiere He la Yougoslavie en Carinthie est d* aspect tout different, EUe est actuellement formee par le remar« quable rempart naturel des Kara* vankes, et ce serait la une aide puissante pour la Yougoslavie, s' il lui etait possible de mobiliser assez vite des troupes suffisantes. La seule nase d' operation pos* sible serait la plaine de Lioubliana (Laibach) que dessert seule voie ferree, celle de Belgrade — Zagreb — Lioubliana, celle de Karlovac — Lioubliana ne pouvant compter que partiellement, les deux voies se rejoignant a Sisak. C est la le seul moyen d' effectuer rapidement des transports de troupes, de materici et de vivres, tous les autres traces projetes etant a peine commences La defense de ce territoire Nord^Ouest, le plus recule du Ro; yaume, presente d' enormes diffis cultes, provenant surtout de la dif; ficulte de concentration de troupes A ce point de vue, les Alle* mands sont beaucoup pius favori-ses que les Yougoslaves, Trois voies ferrees relient I interieur de V Au; triche et de V Allemagne aux bas* sins de la Drave et de Celovec (Kla= genfurt) et facilitent le rassemble* ment des effectifs qu' ils voudraient y envoyer: la ligne Bruck s. Mur— .Labud (Lavamiind), celle de Selz; tal — Celovec (Klagenfurt) et celle de Salzburg — Beljak (Villach). Par les deux premiers la Carinthie communique avec V Autriche et la troisieme (par Tures ou Tauern] etablit avec 1' Allemagne un contact immediat. Les Germaniques possedent, en outre, dans le bassin de Celovec (Klagenfurt), deux voies ferrees k>; caies, Beljak — Pliberk (Villach — Bleiberg) et Beljak — Št. Vid (Vil--lach — St.. Veit), toutes deux ex= cellentes. De Beljak a Labud (Lavamiind} la vallee de la Drave, y compris le bassin de Celovec, se prete fort bien a une importante concentration de forces. De belles chaussees menent de la, aux Karavankes, par Železna kaplja (Eisenkappel) et par Jezer; sko a Kranj (Krainburg), de Celo; vec par Boro vije (Ferlach) vers Ljubelj (Loibl) et vers Kranj, de Beljak par Podkoren — Jesenice (Assling): tout cela converge vers T embranchement principal yougo= slave: Lioubliana. Les Allemands, on peut s' y attendre, prendront vite pied sur les Karavankes avec des forces bien superieures aux forces vougoslaves menacant en me me temps Lioublia; na, centre de la Slovenie, a 50 km des Karavankes, et la partie Nord; Ouest du Rovaume des Serbes. Croates et Slovenes, car il faut compter ici sur la superiorite de la technique allemande autant que sut T abondance des voies ferrees dont T ennemi pourrait disposer. L' objectif d' une armee ma; noeuvrant de Carinthie contre la Yougoslavie, ne peut etre que la ville de Lioubliana, Or, au Nord, il n* v a plus au* cune ligne de soutien. II suffirait 1921. I r w 121 štev. done aux Tudesques de forcer les retranehements vougoslaves pour s' emparer de Lioubliana. Ce pre* mier sueces leur donnerait les elefs de 1' Adriatique. Ce court expose fera compren* dre faciliment V importance consi* derable qu' a, pour la Yougoslavie, la Carinthie, en cas de rattache* mjent de t Autriche au Reich alle» mand. Les besoins vitaux du royaume des S. H. S. exigent un redresse* ment de la frontiere carinthoscar* niolienne, afin d' empecher toute concentration de forces militaires a Beljak (Villach) et dans la valee de la Drave. Et cela ne pourait avoir Heu au cas ou la Drave et la Soinica formeraient la frontiere strategi* que. Des que cette juste reetifica* tion sera obtenue, il sera impossible aux Germaniques de masser de nombreux combattants dans le bas fond de Celovec (Klagenfurt): ils devraient alors concentrer leurs for* ces dans les vallees de la Mure ou de T Enns. II est inutile d' ajouter que la posession du bassin de Ce* lovec correspondrait mieux eneore avec les interets de la Yougoslavie. L' Itahe gagnerait aussi a sou* tenir ce point de vue et a soutenir ses allies, les Yougoslaves, qui couvrent son flanc droit septentrio= nal en le defendant contre les Ger= mains. II importe de faire remar= quer aussi que le bassin de Celovec, devenu vougoslave, constituerait pour T Italie un peril moins grand que s' il restait au mains des Tudes; ques. Par rapport a V Etat des S. H. S. le bassin de Celovec oceupe une position excentrique. Pour cela, et faute a de bcnnes voies de commu* nication avec les principaux centres du Rovaume. la Vougoslavie he saurait Y utiliser contre V Italie. Du reste pas un general de 1' armee du Prince Alexandre ne consentiratt a amener des troupes dans les defi; les de Trbiž (Tarvis) ou de Pon; tebba avec, en face au Sud. un ter; rain uni et par trop accessible. II importe de noter que 1* Ita; lie, dans ces provinces septentrio; nales. dispose d' un si vaste reseau de voies ferrees (auquel s* ajoutent le chemin de fer de Kanal et la future ligne de Predil) qu elle au; rait vite neutralise, dans la direc; tion de Trbiž (Tarvis). toute vel; leite d' agression venant de la vallee de la Drave. La Yougos!avie a d* habiles di; plomates charges de veiiler a la sauvegarde de ses interets. Pa^mi ses anniens allies de la guerre, plus sieurs nations de 1' Entente mettent eneore son avenir dans leurs cal* culs po!itiques. Les uns comme les autres ont le devoir de ne pas lais-ser courir de peril au Rovaume aux trois noms. Sa situation en Carin; thie ne doit etre indifferente a per* sonne en Occident. La paix est faite mais T alliance centinue. II reste toujours en Europe deux partis; comme aux jours sombres, les vain; queurs de 1918 restent solidaires les uns des autres. Jlraskooa ssdemftessflefnlca. V oni zgodovinski Smetanovi dvorani v praškem Obecnem domu, kjer je dne 13. aprila 1. 1918. čital Alois Jirasek prisego češkega naroda, ki je v njegovih besedah izrazai svojo neomajno voljo, da vztraja zvesto do konca v svojem boju za samostojnost češkoslovaškega naroda, so se 22. maja t. I. zbrali predstavitelji češke državne in narodne misli, da proslave Jiraskovo sedemdesetletnico. Prišel je tudi jubilant, da sprejme njih pozdrave in izrazi svoje misli v prijateljskem krogu. Pisatelji, pesniki in kulturni delavci, ki so 1 1917. podpisali znani poziv (150 po številu), iz katerega je nastala češka in jugoslovanska mainiška deklaracija, so imeli posebne sedeže. S tem je dobila slavnost svoj pomen: izraziti je hotela, da bodi pisatelj duševni vodja naroda, ki ga vodi v borbi z notranjimi in zunanjimi sovražniki k vedno višjim ciljem samozavesti, prosvete in svobode. Pisatelj Jirasek je sedel v posebni loži in je bil takoj v začetku burno pozdravljen od tisočglave množice, ki je polnila dvorano. Slavnost je otvoril kancler dr. Š a-Sial, ki je opozarjal na zgodovinski dan 13. aprila. Nato je prečital pozdravno pismo prezidenta M a s a r y k a, ki je ravnokar odhajal na jug, da si na otoku Capri okrepi svoje zdravje. Pismo se glasi: Mojster Jirasek! Gospodje! Pred odhodom pošiljam zadnji pozdrav vam češkim in slovaškim pisateljem. Sem v duhu z vami in pridružujem se vam kot eden iz vas, kot pisatelj in žurnalist, pri obnovitvi vaše slavnostne obljube narodu. Vam, mojster Jirasek, izražam za Vašo odločnost s katero ste v nevarni dobi provzročili pisateljsko izjavo, opetovano svojo iskreno zahvalo. T. G. Masarvk. Na to je govoril senior čeških pisateljev Antal S t ?. š e k, ki je povdarjal velike zasluge pisatelja .'iraška za češko literaturo in zgodovino. Jirasek Je postal ljublje-najsdAj ker niu je. odkrival y svojih delih njegovo preteklost in ga vzgajal s svojimi deli za veliki trenutek, ki se je približal s svetovno vojno. Predsednik poslanske zbornice Fr T o m a š e k je na to izrazil pisatelju zahvalo v imenu poslancev. Češki narod je imel svojega Palackega, ki mu je napisal zgodovino, a moral je imeti tudi Jiraska, ki je to zgodovino napisal v povestih in romanih in jo je tako pokazal narodu v najdostojnejši obliki. Njegovi spisi so dajali narodu vero v zmago, v boju »Proti vsem« je vzdržal narod do konca. Njegovi vojaki so na vseh frontah šli v boj za ideal, ki so ga poznali iz Jiraskovih knjig. Pa ne le preteklost, tudi bodočnost bo črpala iz Jiraskovih povesti zlatih naukov, da se ne bodo ponovili težki časi »Teme*. Nato je govoril prof. M. M u r k o v imenu Jugoslovenov. V zgodovinskih trenutkih smo se našli vedno v bratskem spoznanju; izjava čeških pisateljev 1. 1917. je imela tudi za nas Jugoslovane svoj pomen. Pozdravlja slavljenca v imenu Jugoslovenov, ki so si prevedli neka i njegovih del na svoj jezik in mu kliče: Živio Alois Jirasek! V imenu Slovakov je govoril dr. Va-vro Š r o b a r, znani vodja slovaškega naroda v zadnji dobi. L. 1918. še niso mogli Priti Slovaki na praške slavnostl, danes žive s Čehi v skupni državi Jiraskovo delo je odmevalo tudi na Slovaškem, saj se tam dogaja eden najlepših Jiraskovih romanov »Bratstvo«, k! popisuje zadnje odmeve husitskih vojn. Jirasek je bil glasnik češkoslovaškega Jedinstva, njegova misel je zmagala; zato mu ostane svetel spomin med narodom. V imenu češkoslovaških legijonarjev ?e govoril pesnik, mladi podpolkovnik Rudolf M e d e k. ki je bil eden glavnih duševnih vodij češkoslovaške sibirske armade: Mojster! Sto tisoč češkoslovaških vojakov v tujini, veliko svetovno bratstvo, Je na razsežnih planjavah Rusije in v prale-sovih Sipirjje, pod jasnim solncem Italijan- skim in na bojnih poljih francoskih z neskončno ljubeznijo in hvaležnostjo šepetalo Tvoje ime, ko je slišalo po zgodovinski prisegi o dnevu 13. aprila 1918. Ves narod, ki Ti je. dolžan zahvale za Tvoje ogromno delo, in v prvi vrsti mi bojevniki, ki si nam sveži!, krepčal in podžigal duha, no smemo in ne damo dopustiti, da bi bilo uničeno cvetoče polje naše svobode. Tvoje delo kliče nam in potomcem, da naj bomo na straži in mi vemo, da bo dobro z nami, ako boš še dolgo, dolgo med nami. Nazdar! Po vseh teh pozdravih so sledili burni aplavzi, vmes pa so bučale orgije in zbor Je pel stare češke korale. * Pisatelj Jirasek se Je zahvalil globoko ganjen za te pozdrave. Njegove besede Je množica stoje poslušala. Slišal sem tu toliko laskavega priznanja za svoje delo, vidim tako krasen In iskren izraz spoštovanja, da ne najdem besedi, da bi izrazi! svojo radost in hvaležnost. Počastili ste me in jaz, ne smatrajte to za narejeno skromnost, čutim, da tega ne zaslužim. Delal sem vse, kar mi je ukaze vala ljubezen do naroda iu domovine. V naših bojih sem bil le tambor. ki je budil in klical na stražo in alarmiral vse proti našemu davnemu trdemu sovražniku, ki je zatiral naš narod. Sem srečen, da sem bil slišan. Zahvaljujem se vam vsem, ki ste mi prišli izrazit svoje spoštovanje. (Nato se je Jubilant zahvalil pre/id^tp »našemu velikemu osvoboditelju«, za flR-gov pozdrav, ki mu ostane drag spomin ) Naša pisateljska družina me je pozdravila v osebi svojega starejšine. Pri tem se spominjam zaslug naših mrtvih in živih pisateljev za naš boj. posebno Nerude, Svato-pluka Čecha. Svatka in Hejduka, ki so biti glasniki češkega in slovanskega duha in budili odpor proti našim nasprotnikom. Govorilo se je tudi o izjavi pisateljev 1. 1917. ki so odločno spregovorili v važnem trenutku. To je njih zasluga. Začetnik te izjave je bil Jaroslav Kvapil, jaz sem bi! le navaden pomočnik tudi takrat, ko m! je bila dana čast, da sera javno prečital izjavo naših poslancev, ki jo je s prisego sprejel ves narod. Tega zgodovinskega dne je odmevalo krasno geslo: »Zvestoba za zvestobo« in je napolnilo z radostjo vse tu prisotne brate Srbe, Hrvate in Slovence, ter nam potrdilo našo bratovsko liubezcr. Danes sem čul tu pozdrav ljubljenih Jugo-slovenskih bratov. — Slišal sem tu tudi oozdrav iz drage Slovaklje. Pred leti sem videl Slovaško v tujih verigah, v krajih, kjer se je pred stoletji razlegal bojni krik Čehov in Slovakov, borečih se proti skupnemu sovražniku. Zdaj je Slovaška svobodna in združena z nami in tako ostane vkljub vsem sporom in večno ostanejo besede, ki jih je pred 50 leti izrekel Miroslav Hurban: »Mi smo vaši, vi ste naši.« In sedaj, dragi bojevnik in pesnik le-gijonarski, kako naj se vam zahvalim za pozdrav, ki ste mi ga prinesli od naših legij, ki so nam izbojevale našo samostojnost? Dovolite^ da se spomnim na to, s kakim navdušenjem in pogosto s strahom, ki mi ni dal spati, sem spremljal vaš junaški boj. Doživel sem veliko srečo, dočakal sem osvobojenje svojega naroda, in zdaj naj na koncu svojega življenja s Komen-skym izrazim svojo globoko željo: Da bi to, na kar smo v nedavai krasni preteklosti v teh prostorih prisega!!, da b! ta naš sfcupnl Ideal ostal nam rssm fn vsem vrstam našega naroda tudi v bodočnosti, da bi nad vsemi spori strank in nad vsem bil nam blagor našo republike, da bi Ste naše mlade generacije za tem idealom, da bi rastll iz velikih misli naše zgodovine, da bi se varovali zmot In krepili našo izbojevano samostojnost na podlogi zdravega češkega duha, na pod'ngl demokratlz-ma in socialne pravičnosti.«« Zadonela je himna -Kje dom ie moj«, vse je hitelo k jubilantovi loži, da mu stisne roko v pozdrav. Med velikimi ovacijami se ie pisatelj Jirasek odpeljal pozdravljan na ulici od neštete množice Dr. I. L. da so stališč/i obeh. skupin tako različna, da v tem vprašanju no U> prišlo do sporazuma, V parlajuentarnib kio^nh se trdi, da nameravajo radikali po aprft* jetju u-tave in ostavki Pnšiča sp-n.o!-niti svoje vrsto z dni^iini strankami in > tako ojaOiti svoj vpli\ na dr^avn^ po->le. FJ idikali smatrajo, dn je sedanji politični položaj zani<* slah in ravno v tem leži vzrok nezadovoljnosti v lastnem klubu, iz,radikalnih krogom bo cuje, da hočejo imeti zase vsa najvažnejša mesta ministrstva. Z demokratske strani se zopet zi trjuje. da bo v tem slučaju nastalo doba popolnoma samostojne orijentacija. = Klerikalci iščejo stike. Iz Beograda poročajo: V parlamentarnih krogih se vedno znova pojavlja vest, da. vodijo klerikalci i;t,inu pogajanja z radikalci glede ustanovitve nove koalicije. Nekateri klerikalci demontirajo to vost in trde, da nočejo sodelovati - radikale) nego da hočejo iska ■ i stike / drngtanj opozit ijonalninii strankami. Klerikalci pravijo, da nikakor ne mislijo sodelovati v vladi, če se sprejme >tnka ustavac, kaJcor je ona, o kateri se sedaj razpravlja v kop.stitiianti. = Pomočnik ministra zunanjih del. Naš poslanik v Bernu. Milutin Jo-vanović, pride koncem tedna v Beograd. Kakur se govori, bo postal pomočnik ministra za zunanje stvari Muslimanska organizacija namerava revidirati svoj program. Iz Beogra-da poročajo: Kakor se govori v dobro poučenih političnih krogih namerava Jugoslovanska muslimanska organizacija takoj, ko se sprejme ustava, revidirati svoj program na docela novi bazi. Muslimani ne namerava in ustvariti krake verske stranke, marveč samo stranko, ki ho odgovarjala socijalnim in ekonomskim zahtevam sedanjega časa. — Bolgarski notranji minister v Beogradu. Beograd. 31. maja. Včeraj je bolgarski notranji minister Dimi-trev na svojem povratku iz Prage na Bolgarsko obiskal Beograd. Obiskal ie bolgarskega poslanika. 3 katerim je potem ob IG. skupno poseti) ministrskega predsednika Pasiča in se 7. njim nad eno uro razgovarjal. Politični kro- Politične oesfl. — Poraženi Rndieovei. V ponedeljek se je vršila v Zagrebu glavna skupščina hrvatsko - slavonskega gospodarskega društva, na katero je tudi St. Radič dovedel svoje ljudi. Med zbo-zborovalci je vladala velika napetost, kako bode izpadlo glasovanje, ker se je splošno domnevalo, da bodo Rfidičcvci V Zvezi z zajedničarji in frankovci zmagali. Zborovanje je bilo mestoma zelo burno, ker so Radičevci skušali terorizirati skupščinarje. Po izvedenem glasovanju se je pokazalo, kako že seljaki sami obsojajo hnrlekinade Radića, kajti rezultat jo bil za njega in njegove pristaše naravnost porazen. Za zaupnico sedanjemu odboru je glasovalo 006, proti pa samo 3"v3 oseb. Se predno je bil razglašen izid glasovanja, so se Radičevci odstranili, kar je cela zbornica vzela z velikim navdušenjem in ploskanjem na znanje. Kmalu nato se je pojavil v diplom, loži sabornice bnn dr. Tomljenovič. kateremu so zbrani zborovalci priredili burne in prisrčne ovacije. Bnn ie moral iti v sabornico in je v kratkem nagovoru pozdravil zbrane skup^činarje. — Za predsednika gospodarskega društva je bi ponovno izvoljen Miroslav grof Kul-mer. — Tako so zavedni hrvatski seljaki pokazali kljub nasprotnemu pritisku, da obsojajo Radicevo brezglavo in neresno demagogijo, da se jim ie odpirajo oči in da ne bo dolgo, ko bodo za vselej obrnili Radiču hrbet. — Stip-ku pa je bila to dobra lekcija, ki so jo bo gotovo za dolgo časa z spomnil. r= Konferenee radi agrarno reforme v Jnžni Srbiji. Iz Beograda poročajo: Dr. Laza Markovič in 1A. Jovanovič sta imela 30. maja sestanek z Mi lanom Pribičevičem in Srdjanom Budteavlje-vičem, na katerem 8e je ruzprnvljalo o agrarnem vprašanju v Južni Srbiji. Pogajanja so se vršila dalje essa. a niso dovedla do nikakega pozitivnega rezultata. Takoj spočetka as ie videlo, p 1 n i gi trdiio, da ima prihod bolgarskega notranjega ministra, namen, ^» bj pridobil Pasići za čim ožjo prijateljska politiko med kraljevino Srbcv, llrvaio«. in 81ovenpe\ in Bolgu- Pravijo, 1 ie ministrski predsednik Nfikolfl Pasic* <>ugo\oril DimitroTit, ko le nastopil 1 priuUeli- ,c.:i z H<>lgarijo. da proti ten.u nin... :;; ^ar. .- .1:10 naj bi Hol-ganka Isvrsi i mirovn • \ ' dbo i se pokazala sa U alno Sosede, kateri je mogočo saupati. "Minister Diinitrov ostane v Bcu^ru^u dva 'dneva = Razkol' med "fašisti. Razna, zna menja kalejo vedno bolj, da be bl1 med fašisti v Italiji nepoln razkol. Kakor znano, jo izjavil Mussolini, Organizator fnfflims. 'nekomu rimskemu poročevalcu, da se fašisti ne udeležb otvoritve poslanske iborniee, ker je italijaeski fašizem izjavil 2e ob svoji ustanovitvi, da je njegova (tendenca re> pnblikanska. tfajnovei&a Afuseolinijev* izjava jo izzvala v fasistOVSkStt uokre-tu um - i topotanja. V očigled temu je Rfu66oUni naslovil as fašiste, posebno na one, ki so pristopili v zadajem časa in ki jih cr. imenuje rekrate, apel. v katerem pravi, da je trota cdkrite besede. Onim. ki so vsled njegove izja\e presenečeni, kliče v spomin program in Zgodovino fašizma, omenja ustanovno sej«, i.iliirnskeua fa.«d/iivi v Milanu leta 1910., v katni jo on izjavil, da Jo fasistovsks tenden« :t republikanska m da bi se v slu«;aju izbiranja med monar-histieno in republikansko obliko moral izreči fašizem za republiko. Zaključuje, da logično fedaj ni motreče i*l-tonit! od tega programa in da mu bo v tem programu gotovo sledila večini fašistov. Po drugi strani pa je znano, v kaki smeri so vodile razno fsilZSOVSks organizacije po raznih Italijanskih mestih dosedanji boj. Znano je, da so v ten boju zahtevali vzklike: ^Zivel kralj!< Tega razpoloženja so tudi fašisti Julijske Benečije. Javljajo se le krize • posameznih fašistov-kih zvezah, n. pr. v napolitanski. V Neaplju so razni člani ?>oslalj političnemu tajniku Zveze izjavo, v kateri podajajo svojo demisijo, povđarjajoč 1 ozirom na Musaoltnijsvo izjavo, da se bodo protivili vsaki izpre-membi sedanjega režima. Koncem maja- Poletno zasedanij parlamenta se je sicer pričelo ali pravzaprav samo for-molno. Dne 19. m. se je vršila seja, ali ker še ni bilo popolnega sporazuma med delovnimi če.-kimi strankami, se je določila prihodnja seia na dan o L. 1. m. Xa to, v glavnem po prizadevanju »petkec pri prezidentu Masarvku, se je končno doseglo, da prične to zasedanje za sporazum strank gle«le delovnega programa in glede l>odoče vlade. Program obsega v glavnem razne davke, prehranjevalno vprašanje, kontrolo državnih financ in vsega državnega gospodarstva potoni parlamenta in izven parlamentarne instance. Uresničenje te kontrole bo uspeh narodne demokracije, katera se je že zdavnaj trudila za ustanovitev kontrolne komisije in komisije za kontrolo državnega dolca. Se važnejši je pojav, ki pomeni velik napredek, to je. da so se socijalni de-mokratie in agrarci sprijaznili z mislijo o kooperaciji z nemškimi strankami in da priznavajo, da ob sedanji situaciji ni možna druga vlada nego koncentracijska. Vidi se nujnost koalicijske vlade, za sestavo katere so se bili lanski poizkusi izjalovili, ne gre pa za sestavo parlamentarnega kabineta tn-koj sedaj, marveč se izvrši najbrže šele jeseni. A" zunanji politiki je za na** pomirljiva vest, da se ne bodo izvajale s^nkHje. vendar ra nam zunanja situacija provzroes skrbi. Na srcu nam leži usoda Gornje Šlezije, glede katere ne moremo biti brezbrižni, v kolikor se tiče premoga. Z velikim sanknanjem spremljamo zunanjega ministra dr. Be-neša v London, odkoder se vrne sredi junija. Svrha njeL'o\ 1 -ga potovanja j* deloma izvedba njegovega predloga zt izpremembo pravil Zveze narodov ali tudi izvršitev desekvestra« ijskih vprašanj. Naravno, da pojasni angleškim in francoskim državnikom stališče Ceho- slovaške k aktualnim mednarodnim vprašanjem, zlasti v vprašanju Gornje šlezije. Z nič manjšim zanimanjem a!i s še večjo udeležijo sledimo hivaniu predsednika Masarvka na Capri, čeprav ni njegova svrha politična, marveč zgolj zdravstvena. Na milijone čeških duš želi, da bi se vrnil popolnoma zdrav in svež iz svojega bivanja v^ino-zemstvu. Fa še na drugo stran je bila obrnjena na^a pozornost, ko je ua pot na^ih Sokolov in Sokolić k tekmam v Lillu na Francoskem. Naše nnde, d*v bodo tam častno zastopali '"eh oslov a* k o ime. so se izpolnile, kaiti zmagali 90 na vsej črti. pri dobivši od 660 možnih tečk-5:>1. to je *>8%. in so tako znovs prispevali k utrditvi naših prijateljskih stikov s Francozi. Ko eo so vračali, so bili povsodi z navdušenjem sprejeti. figodrežsna domoulua. — Kastav, ostanek Istre, jo slovesno sprejel jugoslovensko vojsko. Pišejo nam od tam: Na Resnjega Telesa dan . jo pri:el med nas Spasitelj. Zgodaj zjutraj 60 je začel stari Kastav - grad iz-preminjati. Nikjer več italijanske tro-boiniee, zdaj tu, zdaj tam se je pojavljala jugoslovenska zastava, katero so naši ljudje poljubljali, ko so jo izvesali. Zvoki gla?be: >GiovinezzaBo/.e pravde«, vojaki korakajo skozi slavolok. Kastav je iugoslovenski! Povsod slovesno čuvstvo, svoboda se seli v pomirjena aJLOa. V? veliki ofcraženi dvoraj^ ie pilo skupno bratsko kosilo. Komaj se družba seznani in razgovori, elektrizira vse nenadna vest: »General Majster prihaja!« Pojavi se visoka, vitka postava, sablisne po dvorani dvoje temnih oči in preko strogega vojaškega kakor iz brona izklesanega lica huškne prijazen nasmeh. Pozdravljen na^ narodni junak! Sledi govor za govorom, polno ganotja In srčnih solz. Maistru na čast je zapel oktet večno lepe Huhadove narodne pesmi. Dr. Gukarjeva hčerkica je deklamirala pesem, ki jo je muko trpni Istri izpei idealni Krtalinič-.lc-retov. Med tem so odkorakali stražo i voji ob klicanju in pozdravljanju in I velikim spremstvom naroda v obmeina sela, kjer se je rajanje nadaljevalo. Kraljevič Marko jo razpel svoje šotQr« ob novi granici. Jao si sra onome koji ju kao neprijatelj nač ku&a preči! Kastav, ti siva kula im robu Liburnije. ne tvo-zabi nikdar, da mora v tebi prvem za-plapolati ona sveta p^m'^nica, ki i o oznanievalka« svobode dozdaj še zarobljenim našim bratom! — V Istri so dobili Jugoslovc* ni leta 1911 pri takratnih volitvah v dunajski parlament na istem področju, na katerem so se sedaj vršile volitve, okoli 21.200 glasov, Italijani pa okoli 17.S00 in socijalb sti okoli 4500. Pri sedanjih volitvah je dobila jucoslovenska narodna stranka 11.215 glasov, torej 10.000 manj nego pred desetimi leti, Ita; lijani pa okoli 33.800, torej za 16 tisoč 300 več ncao leta 1913. Število socijalističnih glasov so je poveča--Jo za 2900. Ker je pri sedanjih vo= Htvah za italijanske stranke £'a* sovalo samo nekoliko stotin na Tih volilcev. prisiljenih v to, je jasno, kako velikemu številu naših volilcev je bila onemogočena udeležba pri volitvah. 121. štev. oi-^vli\^\i i\/\kvju~, an^ 2 junija i?41 3. sirart Telefonska in brzojauna poročila. OB VESNICEVEM GROBU. — d Beograd, 31. maja. Na br* zojavko, v kateri je francoski mini« strski predsednik Briand izrazil mi« nistrskemu predsedniku Nikoli Pas šiću svoje sožalje povodom smrti našega pariškega poslanika dr. Mi* lenka Vesnića, je odgovoril min. predsednik Pašić z nastopno brzo* javko: »V imenu kraljevske vlade in v svojem imenu se zahvaljujem vaši ekscelenci za tople izraze so* žalja v bolesti, ki nas je zadela s smrtjo našega odličnega predstav« nika v Parizu dr. M. Vesnića, ki je najbolje razumel s svojim delom pokazati iskreno ljubezen vsega na« Šega naroda napram velikemu in plemenitemu francoskemu narodu.« — d Beograd, 31. maja. Povo* dom smrti našega poslanika v Pari« zu dr. Milenka Vesnića je prejel ministrski predsednik Nikola Pa« šić od češkoslovaškega zunanjega rninistra dr. Beneša nastopno brzo* javko: »Ob prihodu v Pariz sem do« znal za strašno izgubo, ki je zadela vlado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev s smrtjo njenega glavne* ga predstavnika v Parizu. Zaradi uslug, ki jih je storil slovanstvu, bo njegova smrt povzročila enoduš* no žalost češkoslovaškega naroda.« —d Pariz, 30. maja. Danes je m no, go odličnih oseb obiskalo in izkazalo čast mrtvemu dr. Vesniću. Zvečer so so vršili strogo intimno verski obredi, pri katerih je bila navzočna samo družina dr. Vesnića in osobje poslaništva. Nato se je truplo preneslo v rusko cerkev, kjer je bilo položeno na katafalk. Vsa cerkev je bila črno drapirana in pripravljena za službo božjo, ki se bo vršila jutri ob 10. dopoldne, med katero bodo izkazale mrtvemu truplu čast Čete pariške garnizije. —d London, 31. maja Angleško časopisje posveča pokojnemu dr. Vesni-ču lepe nekrologe. >Timesc opisuje njegovo politično in diplomatično delovanje in ga nazivlje ustanovnika male entente, ki bo ostal Angliji dobro v spominu, kot eden najsposobnejših, če ne najsposobnejši balkanski diplomat ^ >Daily Telegraphc piše: Dr. Vesnić je bil ena izmed najbolj markantnih osebnosti v diplomatskih krogih. Zaveznikom je za vojne napravil obilno uslug. >Morning Poste piše: Dr. Vesnić je bil prijatelj entente in je užival popolno zaupanje svojih rojakov, na katere je imel silen vpliv. Igral je veliko vlogo v mednarodnem življenju v Parizu in silno ga je zanimala zgodovina mednarodnega prava. Pokojnik je vse svoje sile zastavil v to, da bi ustvaril čim tesneje vezi med entente in svojo državo. >Daily Chroni-cle< ugotavlja, da je dr. Vesnić igral velikansko vlogo v političnem Življenju Srbije in da ga bodo londonski in wa-shingtonski diplomati še dolgo ohranili v spominu in ga cenili vsled njegovih velikih zmožnosti in zaslug. PLEBISCIT NA ŠTAJERSKEM 3. JULIJA. —d Gradec, 31, maja, V današnji popoldanski seji štajerskega deželnega zbora so se mogli odloČiti o vprašanju izpremembe dne 7. aprila soglasno odobrenega predloga, po katerem bi se izvršilo glasovanje za priključitev k Nemčiji dne 29. maja sočasno z glasovanjem na Salcburškem. Sklep deželnega zbora z dne 7. aprila se ni mogel izvesti, ker je bilo ljudsko glasovanje na Salcburškem nekaj časa dvomljivo in ker so obstojale še druge ovire. V današnji seji je stavil deželni svetnik dr. Hiibler v imenu velenemških poslancev deželne zbornice predlog, nai se določi termin za ljudsko glasovanje na 3. julij, ako se do tedaj ne izvede glasovanje po vsej državi. Razpis in priprave za glasovanje naj izvede avtonomna deželna vlada (ne deželna vlada kot zvezna oblast), glasovanje samo pa glasovalni odsek, sestavljen iz zastopnikov vseh strank. Ko ie dr. Hiibler svoj predlog utemeljil ie izjavil namestnik deželnega glavarja dr. Ah-rer, da se smatra krščansko-soclalna stranka s sklepom deželnega zbora od 7. aprila vezano, in da bo vsled tega glasovala za predlog. Zastopnik svobodomiselne kmetske zveze je nato izjavo, da se tudi njegova stranka strinja s predlogom. Deželni svetnik Ma-chold je izjavi, da stoli socialno - demokratski deželnozborskl klub na stališču zveznih zakonov, ki ne predvideva glasovanja po deželah. Socialno-demokratska stranka, ki je pokazala toliko volje za brezpogojno priključitev k Nemčiji, meni, da predlagani sklep za glasovanje za priključitev k Nemčiji ni koristen in da ga tudi ne bo pospešil. Zato ne bo glasovala za predlog. Ako se predlog sprejme, se soclol-na demokracija glasovanju ne bo odtegnila. Na to je bil predlog dr. Hubler-ja sprejet z glasovi Velenemcev, kmetske zveze ta krščanskih soclaleev. (Dolgotrajno odobravande pri Velenem-cih In poslancih kmetske zveze.) Nato je bila seja zaključena. DA BI PRIŠLO DO SPORAZUMA Z JUGOSLAVIJO. —d Pariz, 30. maja. >Temps« piše v uvodniku o odnošajih med Francijo in Italijo. Med drugim pravi, da očitajo nasprotniki Francije, da se hoče iz Pariza vladati vsa Evropa. To je popolnoma napačno umovanje francoskih namenov. Francija želi, da bi vsak narod evropskega kontinenta zavzemal ono mesto, ki mu po pravici pripada. Prosila je le Italijo naj se zave lastnih potreb, da bi prišlo do sporazuma z Jugoslavijo, pospešila ustanovitev male entente, kakor tudi da bi nastopila proti plebiscitnemu gibanju v Avstriji. Vsako od teh podjetij je Italija sama odobrila in vsako je v enem ali drugem oziru dobro za Italijo kakor za Francijo. Članek poudarja končno, da želi Francija Evropi le miru, da bi vsakdo imel samo to, do česar ima pravico, kar velja zlasti za novonastale države, ki so poklicane za velike naloge. Tudi Nemci bodo, ako so pametni razumeli, da bi zanje ne bilo dobro, ako bi anektirali Avstrijo in poskusili prekoračiti Alpe. SEJA VRHOVNEGA SVETA« — Berlin, 31. maja. Pariški »Petit Joumal< poroča, da se 6nide vrhovni svet prve dni v juniju v Boulognu, kamor so že dospeli diplomatični agenti. Vrhovni svet se bo pečal s tekočimi vprašanji antantine politike. DR. BENEŠ V PARIZU. — d Pariz, 30. maja. Ministrski predsednik Briand je danes dopoldne sprejel Češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Beneša. IZ DE2ELE ANARHIJE. Zopet krvava nedelja. i— Firenze, 31. maja. Zopet je strašno divjala fašistovska besnost na Toskanskem. V Montecatini je »bil usAeljen komunist Cosimini. Pri Sv.'Križu je bila napadena orož-niška patrulja. Več ranjenih. V Tis berinski dolini je bil ustreljen fa-šist Baccelini. Pri Razzici je prišle do hudega spopada med fašisti in komunisti. Več težko ranjenih. V Carrari so se stepli anarhisti in fa* šisti. Delavska zbornica je proglasiš la splošno stavko. V Pasinjanu je zdravnik Grisi, ki je socijalist, v prepiru pretepel nekega kmečkega človeka. Grisi j a so prijeli in ubili V Treminatu so se pretepali socija= listi in fašisti. Več mrtvih in ran je; nih. Prišlo je nato 200 fašistov v Treminato in zažgalo vse kolonske hiše. Slično je bilo še na raznih drus gib krajih. Tako je bila nedelja 29. t. m. zopet krvava. — Imola, 31. maja. Fašisti so udrii v sedež socijalistov in tam vse razbili. Prišlo je do velikega spopada. Več ranjenih in mrtvih Pokale so tudi bombe. — Bologna, 31. maja. Ubit je bil 211etni Giorgio Tinti, najbrž vsled vmešavanja v poulične spore ponoči med fašisti in socijalisti. Pri Vercelli so napadli komunisti z revolverji večji oddelek fašistov. Dva sta bila ubita, mnogo ranjenih. —d Rim, 30. maja. V bližini Sira-kuz je prišlo do spopada med fašisti in socialisti, pri čemer so bili štirje socialisti ubiti. —d Run, 30. maja. Odločitev glede stavke državnih nameščencev je bila odgođena. Vrše se nadaljna pogajanja. VPRAŠANJE GORNJE ŠLEZIJE. — d Pariz, 30. maja. Posvetovanja med državnima pisarntma v Parizu in Londonu o ureditvi gorenj e-šlezijske-ga vprašanja se nadaljujejo. Angleška vlada je izjavila, da odobrava sestavo izvedencev, ki pa bi moral po njenem naziranju delovati v Gorenji Sleziji sami. Ta odsek bi moral biti tudi pri-poznan od vrhovnega sveta, ki mora v to svrho imeti še ta teden sejo. Pozneje bi imel vrhovni svet drugo sejo, da bi sklepal o odredbah po ugotovitvi izvedencev. UREDITEV T GORNJE - SLEZIJSKE-GA VPRAŠANJA. —d Berlin, 31. maja. >Deutsche Allgemeine Zeitungc poroča iz Londona: Kakor se doznava iz diplomatskega vira, sta v sobotni 6eji poslaniš-kega sveta predlagala angleški in italijanski poslanik, naj se v nemških in poljskih okrajih Gornje Šlezije vzpostavi red z regularnimi nemškimi oziroma poljskimi četami. Zastopnik francoske vlade je ugovarjal, da je vsled popustitve Korfantvja taka odredba nepotrebna. Nato se je vprašalo pri medzavezniški komisiji, ali je mnenja, da je izvedba angleškega in italijanskega predloga na vsak način potrebna. Poslaniški svet je sklenil, ustvariti med nemškim in poljskim pasom nevtralno ozemlje. Angleški zastopnik je nadalje stavil francoski vladi zahteve, naj se vrhovni svet sestane v sredo. Briand je to odklonil, ker hoče odgoditi v petek parlament za 10 dni. Tekom tega roka bo stavil nov predlog. Kakor poroča >Oeuvre«, Be v Parizu pripravljajo popustiti Angležem ter sklicati konferenco za soboto. VSTAJA V GORNJI SLEZIJI. —d Varšava, 3i. maja. Po zadnjih poročilih iz Gornje Šlezije so Nemci ponoči od 28. na 29. maj napadli Poljake na treh kradih. Vsi napadi so bili odbiti. Dne 30. maia so se napadi nadaljevali. AMERIŠKO - FRANCOSKA SVEČANOST. — d Pariz, 31. maja. Na poko-pališču se je vršila svečana zaduš* niča za padle ameriške vojake. Na grobove ameriških vojakov so bili položeni številni venci. Svečanosti je prisostvovalo več francoskih ge« neralov kakor tudi francoske čete. I Predsednik republike je poslal k svečanosti svojega zastopnika. Pc I zadušnici je ameriški pastor izrazi! zahvalo Zedinjenih držav franco* skemu narodu in francoski vladi za veliko čast, ki sta jo izkazala ame« riškim vojakom. Drugi govornik \Vallan je naglašal v svojem govo« ru duh požrtvovalnosti padlih vo« jakov v boju za civilizacijo, ker so umrli, da bi drugi živeli. General Allan, poveljnik ameriških čet ob Renu, je izjavil, da bo slavnost pos večala tradicijonelno ljubezen in spoštovanje Zedinjenih držav na* pram prebivalstvu Francije in da bc napravila prijateljske zveze med obema velikima republikama še tes^ nejše. Maršal Petain je v imenu vse Francije pozdravil ameriške vos jake, ki so dali v vojni svoje življe* nje, da bi postalo ljudstvo bolje. BRIAND O NEMČIJI. — d Pariz, 30. maja. Pri včerajšnji seji senata je opozarjal ministrski predsednik Briand na postopanje Francije v londonski konferenci in izjavil. I da bi prišlo do spora, ako bi napravil gesto, o kateri so govorili. Sočasno nemška vlada se drži vseh svojih obveznosti. Vsemu svetu hočem nuditi vtis popolne lojalnosti in dobre volje. Dosegli smo že zadoščenje. Razorože-\ vanie uspešno napreduje. Kar se tiče sankcij, bodo mogle biti šele tedai ukinjene, ko bo pokazala Nemčija nedvomno dokaze svoje dobre volje. Upam na njeno dobro voljo, toda njeni dokazi še niso jasni. V nadaljnjem poteku seje je povzel Briand zopet besedo in razkladal, da je treba poizkusiti, vzpostaviti odnošaje z Nemčijo, dasi je bil ta veliki narod prežet z militarizmom. Ako Nemčija zadosti svojim dolžnostim se bosta francoski in nemški narod lahko sporazumela. Ako pa bo v Nemčiji prevladal militarisrični duh, se ne bo mogla razviti demokratična NemČi a. Francija je na bojnih poljanah prelila preveč krvi, da bi se mogli zopet izpostavljati enakim preizkušnjam. To je življenski problem. Ki ga Francija nikdar ne izgubi izpred oči. LIKVIDACIJA AVSTRO - OGRSKE BANKE. — d Dunaj, 30. maja. Danes so se pričela meritorna pogajanja likvidatorjev Avstro-ogrske banke z zastopniki nacionalnih držav o modalitetah li-kvidaci e banke. Posvetovanja bodo trajala prejkone ves teden. STAVKA AVSTRIJSKIH ZDRAVNIKOV. —d Dunai. 31. maja. Danes popoldne se je vrnila napovedana peturaa demonstracijska stavka avstrijskih zdravnikov. Istočasno -se je vršilo v dvorani glasbenega društva sborovanje no sprejeto predlasane resolucije. Go-zdravnikov, na katerem so bile sogla.s-vorniki so povdarjali izrecno enoduš-nost vseh zdravnikov v neomajni volji, doseči izpolnitev svojih zahtev. Državna zveza zdravnikov je bila pooblaščena, da vodi skrb za rešitev zdravniških zahtev. Med demonstracijsko stavko zdravnikov so odpadla vse ordinacije, samo v bolnišnicah in porodniški kliniki so je vršila zasilna služba za neodložljivo smrtnonevamo slučajo. Z VSEM KONCEV SVETA. —d London, 31. maja. Včeraj se je odpeljal japonski prestolonaslednik iz Anglije na krovu japonske vojne ladje »Katori«. Namenjen je v Francijo. Pred odhodom se je poslovil od angleškega naroda s posebno poslanico in se zahvalil za gostoljubnost, ki jo je vžival v Angliji. — d Pariz, 31. maja. Danes dopoldne se otvori kongres narodnih železničarjev. Boje se, da pride do hudih spopadov z reformisti in komunisti. Iz nstauotuorne skupščine. —d Beograd, 31. maia. Današnja seja konstituante se je pričela ob 9.3U. Po odobrenju zapisnika zadnje seje je zbornica prešla na dnevni red. V imenu zemljoradniškega kluba je izjavil posl. Juraj Vrsalović, da stoji na stališču, da morajo biti vsi naši zako- ' ni jasno stilizirani, ker se s tem onemogoči možnost dvoumnosti. Čl. 42. in 43. nista dovolj jasna. Nadalje je odgovarjal posl. Jurju Demetroviču ter pobijal njegova izvajanja glede Dalmacije. Zahteval je, naj se tretji oddelek ; ustave vrne ustavnemu odseku z ne- i katerimi izpremembami vred. Komunist Života M i 1 o jk o v i Ć ! je v svojem govoru nato izjavil, da sodi, da je bil 3. oddelek sprejet v ustavo pod pritiskom opozicije. Nato je i kritikoval ta oddelek in polemiziral s predgovorniki. Govoril je o industrij-sko-gospodarski krizi ter kritikoval poslovanje ministra za promet. Narodni socialist Ivan D e r ž i ć je kritikoval v svojem govoru 3. oddeles in ves ustavni načrt ter je Izjavil, da so gotovi paragrafi ustave uvrščeni brez vsakega sistema. Glede dr. Gosarja je izjavil, da je v svojem govoru razvijal katoliški komunizem. Glasoval bo proti. Radikalec dr. Momčilo Ivanić je v svojem govoru nato zlasti kritikoval zemljoradnike ter je izjavil, da tretji oddelek ne rešuje agrarnega vprašanja. Odškodnina mora biti upravičena. Radikalec Aleksa Žujevič je odgovarjal na razne opazke predgo-vornikov in se je izjavil za ustavo. Seja se je končala ob 13.30 ter se nadaljevala ob 16. Svinčen rudnik u IHeZicI u angleški poseli. Včeraj smo poročali, da je družba Bleiberger Bergwerks-Union v Celovcu prodala svoj svinčeni rudnik v Mežici neki angleški družbi. Danes I smo dobili iz Mežice s strani angleške družbe ta-le dopis, ki ga priobčujemo: »Lord Cozens-Hardy, član angleške gosposke zbornice, in gosp. Mo-ring. znameniti angleški rudarski nad-svetnik, dva izmed članov upravnega sveta angleške delniške družbe »Central European Mineš Ld.«, kateri so prodani tukajšnji rudniki, bivata že od petka v Mežici. V nedeljo zvečer sta dala diner in povabila nanj vse višje državne in rudniške uradnike. Udeležilo se ga je 40 oseb. Ob tej priliki ie govoril lord Cozens-Hardy sledeče in sicer v dobri slovenščini: »Gospodje! Zelo žal mi je, da ne poznam dobro Vašega jezika in ga ne znam pravilno govoriti. Pa vendar upam, d mi oprostite. V nekem merikan?kem restavran-tu, kjer je igral vsak dan pianist glasovir, je bil na steni napis: »Prosim ne : streljajte na pianista, on stori, kar more.« Prav Isto prosim tudi jaz za-se. Rad sem tukai, ker me veseli slovensko ljudstvo bližje spoznati. Poznam I vašo zgodovino. Poznam vašo kulturo. j Znani so mi vaši dolgoletni boji za svobodo. Zdaj ste si priborili svobodo. Angleška akcijska družba ie kupila tukajšni rudnik, in zdaj so vse akcije v angleških rokah. Sekvester je bil postavljen le začasno in preneha glasom mirovne pogodbe. Vsak Čas pričakujem brzojavke iz Beograda, ki sekvester prekliče. Čast mi je da pri tej priložnosti kraUo povdarim naš program. Nimamo političnih ciljev. Ne borno klicali angleškin ne tujih delavcev, ampak pustih v;e prt starem brez spremembe. Ne bomo trpeli protidržavce agitacije in politične propagande. Če se sklene pogodba, se istt ne sme razdreti in se ne sme smatrati kot kos papirja. — Anglež izpolni, kar obljubi in pričakuje, da tudi drugi storijo isto. Upeljati hočemo najmodernejše mate-rielne metode in stroje. Skrbeli bomo za vse potrebno tehnično in financielno pomoč. Pri tem pa potrebujemo vašega resnega sodelovanja, da bo podjetje tudi vam v korist. Srečni ste tukaj v Jugoslaviji, katero je narava bogato obdarila. Lepa bodočnost se vam obeta, pa tudi velika odgovornost. Pravičnost naj bo podlaga, dobra uprava, ne pa korupcija v skupnem delovanju za blagor dežele. Pri tem morete vsi pomagati, kmetje, delavci in uradniki, da bo srečna domovina, katero tako ljubite, da boste vredni svobode, ki ste si jo priborili. Gospodje, bratje, v to vam kličem »Dobro srečo«. Živela Mežiška dolina! Živela Slovenija! Živela Jugoslavija!« Dneune uesti. V Ljubljani /. junija 1921. — Izpopolnitev deželne vlade I za Slovenijo. Svoječasno smo že zabeležili, da prevzame sedanji po* verjenik za socialno skrbstvo Adolf Ribnikar poverjeništvo za notranja dela in da pride na nje* 1 govo mesto kot zaupnik radikalne stranke dr. Niko Zupanić. Po po* ročilih iz Beograda se ta spremem« ba izvrši že v nekaj dneh. V deželni vladi bodo zastopane Samostojna kmetijska stranka po treh, demokratska stranka po dveh in srbska radikalna stranka po enem zaupniku. Predsednika Baltiča je smatrati kot uradnika za nevtralca — Neresnična vest. Glasilo narodno » socialne stranke trdi, da je demokratska stranka v zadevi konstituiranja občinskega odbora ljubljanskega vodila tudi pogaja« nja s klerikalno stranko. Kolikor smo informirani, je ta trditev brez vsake podlage. Demokratska stran« ka ni bila in ni v nobenih stikih s klerikalci, kamo*li, da bi se ž njimi pogajala. — Iz seje deželne vlade z dne 30. maja 1921. Navzoči so prvič po« leg dosedanjih članov vlade tudi podpredsednik deželne vlade Dob« nik, poverjenik za kmetijstvo Dem* šar in poverjenik za javna dela Jarrmik. Mestnim občinam Ljub« ljana, Maribor, Celje in Ptuj se do* voli pobiranje občinskih doklad, naklad in nekaterih drugih občinskih davščin. Naredbe se objavijo v Uradnem listu. Vse agende urada za zaščito beguncev preidejo s 1. junijem t. 1. na poverjeništvo za socialno skrb. Redne begunske podpore se ukinejo s 30. junijem t. L, izvzeroši podpore, ki se plaču« jejo dobrodelnim zavodom za oskrbo begunskih sirot in hiralcev. — Računska praktikanta Viktor Nachtigall in Josip Janežič pri knjigovodstvu deželne vlade se imenujeta za računska asistenta v enajstem čin. razredu. — Strokovni učitelj Josip Priol se imenuje za def initi vnetja strokovnega učitelja v devetera čin. razredu. Pri pover« jeništvu za uk in bo.^očastje se imenujeta v enajstem čin. razredu stručni podoficir Josip Baje in orožniški narednik Valentin 1'lis. — Ivan Mikuš se imenuje za definitivnoga ravnatelja deželne banke. Ker je novoimenovani ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini na svoje mesto rcsigniral, se bo ravnateljsko mesto na podlagi prejšnjega razpisa oddalo v prihodnji seji deželne vlade. — MM), in hotel pri Sv. Janezn. Prejeli smo to-le: Gospod uredniki Navdušen hribolazec vdan sem »z du^o in lelom« Slov. plan. društvu, ki vrsi dano si nalogo z veliko vnemo in nedo-sežno požrtvovalnostjo posamnih odbornikov! Kamorkoli pridem, bodici v Kumni.-!,-«) i - . ico, bodisi na Golico, ako prestopim prag »Zlatorog** alt ravno provz'Jt>'Lr'i Sv. Janeza, povsod sem sprejet tako ljubeznjivo in prLsro-no, da se kar no moreni ločiti od po-Btrežljivoatl in prijaznih gostiteljev. Izborna jo bila ideja. Jt je društvo prevzelo hotel Sv. Janez! Spominjam se čas t, ko nisem smel prestopiti praga to krasno opremljeno hiše. V srce me jo bolelo, do gospodarijo iu tujci. Oni se ti porogljivo režijo, ako naročiš kaj v domarom jeziku. Vrata so bila domačinom zaprta. In zdaj gospodari tam naša preskrbna, vsevidna Marica, ki ti oskrbi s pomočjo drobčano brsopeta Zofkr v trenotkn kotiček, da so čutiš, v njem, kakor bi bil doma. In zdaj so ti prikaže vedno se smehljajoči Koren-ran, a takoj za njim prijazno uslužni Ogorelec, ki oba s tresočim srcem motrita tvoje obličje, sijo U iz njega zadovoljstvo ali razjarjenost. Padem čez oba s polnim košem slave in hvalo o Janezu in Zlatorogu, o Golici in Bistrici. Da Li bil le to opustil! Drugega dno me napade stanovski tovariš z besedami; >Ali si tudi ti Sel med verižr-nike, da obiskuješ hotel Sv. Janez, 200 kron moraš plačati dnevno za penzijo. Kdo pa to zmore?« Premišljaj sem besede tovariša, ki navadno ne zabavlja in našel sem, da njegova ogorčenost ni neutemeljena, vendar pa 6e nisem vdal, ker sem, kakor rečeno, vdan Slov. planinskemu društvu z dušo in telom. Mislil sem si: Vsi povišujemo svoje tarife, samo >Slov. plan, društvo* jih no sme nič! — Gospod uredniki Kadar prideva prihodnjič zopet v bližino Sv. Janeza, se vsedeva navzlic vsemu v prijas-ni kotiček, pohvaliva Marico in Zofko in pa. ako imava srečo, tudi Se Koren-čana in Ogorelca, a drugega dne ne pojdeva na cesto, da ne padova v roke kakemu stanovskemu tovarišu. Zdravi! — Dr. P. D e f r. — V Orgeljcah nad Kamniško Bistrico, na dan sv. Boi&-dara. — Na vrhniški železnici vozita t 1. junijem t 1. razven običajnih osebnih vlakov ob nedeljah in praznikih Je dva izletniška vlaka in sicer odhaja: Vlak 270S iz Vrhnike ob 20.40 in prihaja v Ljubljano ob 21.15. Vlak 2707 odhaja iz Ljubljane ob 22.10 in prihaja na Vrhniko 22.45. — Zboljšanje ljubljanskih cest p novim pamim valjarjem se je že pričelo. Ta valjar Je bil sicer od mestne občino že med vojno dobo naročen, toda tvrdka ga je doposlala stoprav po večkratnih urgenoah in je bil zdaj, naravno, tudi tem dražii. Je pa kaj dober instrument za naš cestni materijal. Do zdaj je dovršeno delo v Komenpkeira ulici, na Radeckega in deloma Resljovi cesti. Trg Tabor dobiva novo izpreme-nejno lice. Tam se prostor za Sokolski dom ureja in planira. Drevje v starem razdrapanom parku pred cerkvijo S. J. se je večinoma že odstranilo. Na ostalem svetu se je pričelo po Članih Sokola I. in najetih delavcih odkopavanje zemlje, gramoza i. dr. Da bo dobil ta del mesta v bližnjem času znatno olepšavo z novim parkom in telovadnim domom, se ume samo po sebi. Do zdaj pa je stari park in prazni svet Tabora predstavljal od vojne sem le navadno igmajnoc, katere je sicer Škoda, da so ob vzhodni in severni strani ni zazidala, radi česar pa olepšava mesta ni nlfi zgubila, ker se bo sedaj na drug način nadomestila. — Stavbnega matorijala je dovolj na razpolago. — Pokončavanje hroščev po šolski mladini. Ker je v. š. svet naročil šolskim vodstvom, da se šolska mladina pouči o škodljivosti hroščev in sodeluje pri pokončevaniu s potrebno vnemo, so šolski otroci po raznih šolskih okoliših pokončali in nabrali na stotine starih mernikov hroščev ki so objedali sadno in dntcfo drevje. — Mlade volkove sta ujela 27. t. m, lovska čuvaja kneza Auersperjra Lackner in Schnffer v Glažuti pri Kočevju. Staro volkuljo sta ustrelila, nila-, dičke pa prinesla žive v mesto. Mladič-; kov je šest. (3 samci, 3 samice.) Stari so približno 4 tedne, že sami jedo.1 »Odbor za pokončevanje volkov v Kočevskem sodnem okraiu« ie poslal vol-čičke v Ljubljano »Slovenskemu lovskemu društvu«, da jih razstavi. Vol-čičke si ojdeda lahko vsakdo na vrtu hotela »Unionat. Vstopnina za osebo 1 dinar, za šole (pri skupnem obisku) do 1 K. Vstopnina ie določena za sklad gori navedenega odbora, ki Dlačuje talij e lovcem in sicer za vsakega volka, mladega ali starega po 1000 K. Volkovi so se že po celi Kranjski razpasli in delajo kmetom kakor tudi lovcem velikansko škoda Tudi ljudem utegnejo postati nevarni. Javni interes zahteva, da se t! roparji zatro, zato se občinstvu priporoča, da si ogleda razstavo, ki j« bil otvorjena danes, 1. iunija ob 10, dopoldne. 4. stran. ,&LUVtirwar\l NAKOLT, dne 2. junija li^j. Ul. tsev. — Domače Črešnje bodo letos nje obrodile in pridejo na trg sredi junija. Treba bo pravočasno poskrbeti, da se prepreči prekupovanje, ki se je lani razpaslo na trgu. — Samomora. V torek opoldne se je ustrelil s karabinko na klopi glavnega drevoreda v Mariboru podnared-nik podčastniške šole Gjuro Tišman. Strel mu je šel skozi leva prsa* Teiko ranjenega so prepeljali z rešilnim vo-aom v vojaško bolnico. Kot vzrok samomora se navaja obsežna poneverba« Pred dogodkom sta namreč prišla v vojašnico policijska organa, ki sta zahtevala njegovo aretacijo. Ko Je man to zvedel, je vzel karabinko in zbežal. Baje je zapletenih. Še več drugih v to afero. — Zvečer pa je skočila s starega mostu v Dravo neka ionska, ki je izginila v vodi in se Je prikazala šele onstran novega mostu, na katerem |e bilo polno ljudi, ki so gledali, kako se bori ženska s smrtjo. Rešilne pomoči ni bilo od nikoder. Zvedelo se Je, da je samomorilka identična % neko 20 do 24 let staro Godlič iz Lajterftberga, ki je bila nazadnje služkinja v bioskopu. .Vzrok samomora nesrečna ljubezen. — Izgnan poljski Žid. Pri mariborskem okrožnem sodišču je bil obsojen poljski 2id Henrik Grossinger radi napačne policijske prijave na šest dni zapora in na izgon iz naše kraljevine. Zanimivo Je, da je dobil ta Zid na podlagi napačne prijave takoj stanovanje v Mariboru, kjer je baje uganjal razne nečedne kupčije. — Avtomobilna zveza Celje — Dobrna se je otvorila. Avto stoji vsak dan na kolodvoru v Celju pri jutranjih in opoldanskih vlakih. — Na naslov stanovanjske ko« misije v Murski Soboti. Iz Murske Sobote nam je došlo tole vprašanje. Kaj se je zgodilo z mnogimi prizivi na poverjeništvo za socijalno skrbstvo proti sklepom zgoraj imenovanega naslova? Ali so že od* poslani kompetentni instanci? — Smrtna kosa, V Golniku pri Tržiču na Gorenjskem je umrl o dolgotrajni bolezni in bil v nedeljo pokopan g. Alojzij A n d r e e, trgovski potnik. Pri vojakih si je nakopal jetiko, ki je preje tako krepkega moža spravila pod zemljo. Bodi ljubeznjivemu možu ohranjen ljub spomin. — V Tolminu je umrl vpokojeni nadučitelj g. Ferdinand Ga* b r š č e k, v Ljubljani pa komaj 23let-ni g. Ante Sivka, visokosolec, sin g. nadučitelja v Št. Juriju ob j. ž. — V Ljubljani, v Streliški ulici 22, je umrla ga. Elizabeta Kroun. P. v m.! — V Celju je dne 30. maja umrl posestnik v Žalcu Karel Janič. Pokojnik je bil nemškega mišljenja, dasi je bil rodom, kakor že ime kaže, Slovenec Pogreb je bil danes. — Zahvala. Po pomoti Je Izostala spe--cljelna zahvala orkestru Dravske divizije m kapelniku g. dr. Josipa Cerinu, ki za je osebno vodil, na odličnem sodelovanja ob priliki cvetličnega dneva za Korošce. >Oo-sposvetski Zvon«. — Zgodba o ljubljanskih malopridnežih. Vpliv kinematografa se izrazito pojavlja pri ljubljanskih malopridnežih. Nedorasla mladina je začela s tatinskimi avanturami. Sedemletna Francka in šestletna Anica Š. ste po naročilu svojo matere nesli torbico, v kateri je bilo 150 K denarja, po Tržaški cesti do tobačne tovarne, da počakata v tovarni zaposlenega očeta, ki naj bi potem nakupil raznih živil za dom. Mali deklici sta korakali proti tovarni, kar ju mahoma ustavi majhen razcapanec. Nagovoril ju je s samozavestnim naglasom: >Kaj neseta?c Odgovor: >Torbico in denar očetu!« Mladi razcapanee, ki se navadno potika po ljubljanski okolici, jo prijel za torbico, vzel denar iz nje, pridržal si je 60 K, drugo vrnil in pristavil: >Tu imata orgiji ce in razgedni-ce!< Podaril je njima orgljice in na to zbežal proti Rožni dolini. — Po opisu so kmalu policijski organi prijeli mladega llletnega postopača in brezdomo-vinčka Franceta S. Dognali so, da je v družbi s svojim znancem pred dnevi na enak drzen način izmaknil neki mle-karici iz vozička znesek 150 K. Na policiji vprašan, zakaj krade, je mirno odgovoril, da je lačen in da si z ukradenim denarjem kupuje jedila, salami, sladscice in da si je kupil tudi ^rglji-ce«. katere je potem podaril omenjenima dekletoma. Drznejša navihanka pa je bila 61etni Slavka, ki je skrivaj odrt ©sla neki gospej Beti na Gosposvetaki cesti mnogo zlatnine, katero je potem skrila pri neki verižnici. — Cirkus Renlow, po svojih proizvajanjih povsod dobro poznan, pride te dni v Ljubljano, kjer bo s svojimi znamenitimi privlačnostmi in predvajanji nekaj dni nudil občinstvu prijetno razvedrilo. Najbolje Šolani materijal, znameniti jahalni in telovadni umetniki, izborno dresirani konji, vse, kar je zadivljalo največja mesta Evrope, vse to bo videti nekaj dni tudi pri nas. Svečana otvoritvena predstava bo v petek, 3. junija ob pol 9. zvečer. V nedeljo dve slavnostni predstavi: ob 4. popoldne in pol 9. zvečer. Vstopnice v predprodaji v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici nasproti glavne poŠte. Več na plakatih. — Vojaški koncert V Četrtek, dne 2. t. m. se vrši od 8. do 11. zvečer na vrtu hotela »Union« vojaški koncert. Svira godba dravske divizije. — V nedeljo, 5. junija vsi ▼ Podutik na veliko vrtno veselico, katera se bo vršila pri Albertu Vodniku Podutikom. Amerikanska ženitev, srečolov, godba, ples. Kdor želi zabave, naj pride! — Položnice smo danes priložili vsem onim naročnikom, Katerim je potekla naročnina, in prod' mo prijazne vposlatve. na)nooe!Sa poročila. Ultimat HostrlSI. Jugoslavija zasede vso Koroško ln Štajersko! Dunaj, 31. maja. Dunajski zastopniki male antante so danes nada-ijevalt pogajanja radi skupnega nastopa Češkoslovaške, Jugoslavije in Romunije v slučaju, da bi se gibanje za priklopltev Avstrije k Nemčiji nadaljevalo. Računa se s kolektivnim korakom mate antante pri avstrijski vladi. m8 Uhr Abendblatt' poroča, da bo tako velika kakor mata antanta vročila avstrijski vladi kratkodoben ultimat, v katerem se bo zagrozilo, da bodo Izvedene v slučaju, da se na Štajerskem izvede tudi samo privatno glasovanje, sankcije in da se bodo revidlrcUe mirovne pogodbe glede zapadne Ogrske. Obenem bo dobila Jugoslavija mandat, da zasede vso Koroško in Štajersko* Češkoslovaška pa bo skupno z Italijo izvedla posebno vojaško akcijo. REVIZIJA RAPALLSKE POGODBE. — Gradec, 31. maja. »Tages« poste javlja iz Trsta, da se vodijo med Italijo in Jugoslavijo tajna pogajanja za revizijo rapallske po* godbe. Vesti o teh pogajanjih so prišle v svet vsled indiskretnosti v italijanskem zunanjem ministr« stvu. Po tej reviziji bo baje Jugo« slavlja privolila, da pripadeta Re> ka in luka Baroš Italiji (Kolikor smo informirani, ta vest ne odgo« var j a resnici. Pogajanja se sicer vrše, toda samo glede »skupnega režima« v luki Baroš in na progi Postoj na*Reka. Uredništvo.) TR2AŠKI FAŠISTOVSKI POSLANCI V RIMU RADI BAROŠKEGA VPRAŠANJA, — Rim, 31. maja. Prispeli so vsi trije fašistovski poslanci iz Trs sta Benelli, Giunta in Suvich. Glav« ni povod za njihov prihod je, kakor pišejo listi vprašanje baroškega pristanišča. V Trstu se je razširila vest, da hoče Italija evakuirati Su> šak, Delto in pristanišče še pred otvoritvijo poslanske zbornice »Poslanci so pripravljeni na ener* gično akcijo, da preprečijo kata« strofo za Trst, Reko in ves itali* janski narod.« Tako narekujejo fašistovski poslanci listom svoj na» men, zbog katerega so prišli sem« kaj. PRED NOVO KOALICIJSKO VLADO NA REKL — Reka, 31. maja. Vrnil se je župan dr. Bellasich, ki *se je mudil v Rimu v svrho, da bi se dosegel med italijanskimi strankami na Re« ki sporazum za definitivno rešitev notranje krize. Poroča se, da sta bili v petek in soboto v Rimu dve dolgi seji za sestavo koalicijske vlade s programom pomirjen j a re» škega prebivalstva in vzpostavitve reda. Sedaj se vrše razgovori in po* gajanja. Vsa stvar pa je preveč na* perjena proti Zanelli in tako ni pravega upanja na povoljen uspefi pogajanj. Nered in notranja ne£o; tovost prinašata Reki vsak dan večjo škodo. SPORAZUM NA REK!. — Reka, 31. maja. Vse tri stranke Reke so se zedinile in bodo stvorile koalicijsko vlado. Zanella bo ostal izven te vlade. Nacionalno čast pi je z velikim navdušenjem pozdravlja ta korak, trdcC, da je to edina možnost, ki vodi k svobodnemu in uspešnemu razvoju itaiijansrva Reke. MANIFESTACIJE VSLED IZIDA GLASOVANJA N\ SOLNOGRAŠKEM V GRAOCU. — d Gradec, 31. maja. (Duu. kor. ur.) Zveza Nemcev iz Rajha in Sud-marka sta nocoj na Pniheitspkitzu ob velikanski udeležbi priredili manifestacijo v znak veselja nad izidom salz-burškeffa glasovanja za priključitev in nad izidom današnje seje štajerskega deželnega zbora. Govorili so govorniki različnih strank. Med živalinim odobravanjem se je sklenilo poslati Tirol-cem in SalzburŠki brzojavne pozdrave. Po zborovanju se je razvil po mestu sprevod z bakljami, ki je korakal nred nemški konzulat, kjer so se pele narodne pesmi. ODLIKOVANJE PASlCA. — d Bnograd, 1. junra. Češki poslanik Kalina je včeraj posetil ministrskega predsednika Nikolo Pašiča in mu izročil vojni križec, s katerim ga je odlikoval predsednik češkoslovaške republike Masarvk. KRIZA V POLJSKI VLADI. — d Pariz, 31. maja. Predsednik maršal Pilsudski je odklonil demisijo kabineta\Vitos in temu naročil, naj znova prične pogajanja za zasedbo onih ministrskih mest, ki sedaj niso zasedena. Witos je sklical danes ministrski svet ki pa ni rodil pozitivnega usoeha in se bodo posvetovanja in pogajanja nadaljevala jutri. ANGLIJA NASTOPI PROTI TURČIJI. — Lorrdon, 31. maja. Vsled upornega zadržanja turške vlade v Angori je sklenila angleška vlada, da opusti dosedanje nevtralno držanje v turško-grškem sporu. Računati je v kratkem na energične skupne korake Anglije in Grške napram Turški. Repartoir Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Sreda, 1. junija: Kozarec vode. Red D. Četrtek, 2. Junija: Elga. Po znižanih cenah. Izven. Petek, S. junija: Kozarec vode. Red A. Sobota, 4. junija: Kozarec vode. Red B. Nedelja, 5. junija: Elga. Red D. Ponedeljek, 6. junija*. Kozarec vode. Red C. Opera: Sreda, L junija: Zlatorog. Red A. Četrtek, 2. junija: Vaška šola. Pioretin paičolan. Red D. Petek, 3. junija: Tosca, Red C. Sobota, 4. junija: Carmen. Red D. Nedelja. 5. junija: Vaška šola. Pieretin pajčolan. Red B. Pondeljek, 6. junija: Zaprto. Soholsfuo. — Otvoritev Sokolskoga doma na Viču se vrši v nedeljo, dne 5. junija t. L Ker je to ena izmed prvih enakih prireditev v zdi ufeni domovini, oodi dolžnost vsakemu zavednemu Slovencu, da se je udeleži. Glavne točke sporeda so: ob S. zjutraj odhod br. društev izpred Narodnega doma v liub-ljani, ob 9. slavnostna otvoritev doma, popoldne ob pol 4. javna telovadba, po telovadbi vrtna veselica s srečolovom i. dr. Pri telovadbi in veselici svira vojaška sodba. Torej v nedeljo vsi na Vič._ DrnStoene rasti. Produktivna rsdruza Čevljtrških mojstrov za Slovenijo v Ljubljani in čevljarska zadruga za Ljubljano in okolico vabi gg. člane, ki se nameravajo udeležiti vel esej m skesa dela«, v nedeljo, dne 5. junija točno ob 10. dopoldne v restavracijo Narodnega doma. K temu sestanku se vabijo vse obstoječe organizacije ln zadruge v Sloveniji, Id so bile svoječasno že pismeno obveščene, da pošljejo vsaj po enega delegata. Turistlha In sport. — Nogometne prvenstvene tekme 5. t m. Primorje rez. : Jadran rez. ob 9. tu prostoru Sparte, sodnik g. Jera-la; Primorje : Jadran ob pol 17. na prostoru Ilirije, sodnik g. Kramaršič; Hermes : Akademiki ob 18. na prostotu Sparte, sodnik g. Hus. — L. N. P. —d Zagpeb. 31. maja. Devize: Bero-lin 211—212, Budimpešta 51.10—51.50. Italija 694, London 512—511, No- vi Jbrk kabel 130.50—0, ček 129.50 do 130.50, Pariz 1090—1094, Praga 191.50 do 192.50, Švica 2280—2.°» 10. Dunaj 22.55 do 22.60. Valute: dolarji 128—129, avstrijske krone 23—23.50, carski rublji 37—40, češkoslovaško krone 196—198, francoski franki 1085—1095. nnpoleon-dori 440—445, nemške marke 215—217, leji 0—224, suvereign 492—0, italijanske lire 6S2.50—0. —d Beograd, 31. maja. Devize: London 128—12S.75. Pariz 267—268, Novi Jork 23.20—32.50. Ženeva 570 do 575, Solun 185—195, Rim 172.50-173, Praga 47—47.50, Dunaj 5.60—5.65*4, Berolin 52—52.50. Valute: francoski franki 265—270, dolarji 31.40—32, itali-jnnske lire 169—170, romunski leji 55.50—56, bolgarski levi 38.25—40. češkoslovaške krone 47—47.50. nemške marke 54—54.50. avstrijsko kronrt 5.85 do 5.95, napolooTidori 108.25—10S,75, 20 dinarjev v zlatu 22—22.40. —d Dunaj, 31. maja. Devize. Amsterdam 20.700—20.800. Zagreb 449 do 453, Beograd 1790—1810. Berolin 957 do 963, Budimpešta 252.50—255.50. Bu-karetša 980—990, London 2310—2360, Milan 81SO—3150, Novi Jork 608—612, Pariz 4950—4990 Pragn 864—870. Varšava 5550—0, Curih 10.475—10.525. Valute. Ameriški dolarji 602—606, bolgarski levi 687.50—697.50, nemške marke 957—963, angleški funti 2320—2340. francoski franki 40°,0—4970. holandski goldinarji 20.600—20.700, italijanske li-r* 8125—3145, jugoelov. dinarji 1784 do 1S04, poljske marko 57.25—59.25, romunski leji 972.50—982.50, švicarski franki 10.425—10.475, čežkoelovažke krone 864—870. — d Curih, 31. maja. Devize. Ber-Hn 9.10, Holandija 197, New York 574, London 22.23, Pariz 47.35. Milan 28.85, Bruselj 47.35, Kodanj 101.50, Stock-holm 13125, Kristtanija 88. Madrid 74.50, Buenos Aires 182.50. Praga 8.35, Varšava 0.55. Zagreb 4.30. Budimpešta 2.45, Bukarešta 9.40, Dunaj 1.35, avstrijske krone 1.03. — g Nove trošarine ln nove takse. Na seli ožjega finančnega sveta se je razpravljalo o načrtu o novi trošarini in o novih taksah. Po tem načrtu so uvedene nove takse predvsem na prvorazredne dedščine, potem na nhka-te in na oglase v časopisni itd. Višina teh taks je precej različna in se ravna po vrsti od 10 par do 5 dinarjev. Od dosedanjih taks so ukinjene samo takse na mineralne vode. Kar se tiče trošarine, tozadevne naredbe niso veliko izpremenjene. Predlogi o trošarini so bili v seji sprejeti brez ugovarjanja. Glede naredb z ozirom na takse časopisnih oglasov se še ni končnoveljavno sklenilo in bo o tem odločal ministrski svet. Ta naredba se ne vstavi v finančni zakon, ampak v ciklus zakonikih naredb. —g Zoj>et velik uspeh naSe industrije. Tvornici cigaretnog papirja 1 tulajaka >Golub< d. d. v Zagrebu bo jo posrečilo, kupiti vele-lovito biv^o francosko tvornico cigaretnega papirja Smith - Monver na Sušaku. Ista je Of r.'mijena z najmodernejšimi stroji ter jo niti največje francosko tvrdko te stroko nikakor ne morejo prekositi. Tu podjetje, ki je na ta način prešlo v domačo last, je v stanju, bres vsake tež-koče izvrševati svojo pridelke iz prvovrstnega materijala ln prekositi gled^ kvalitete in cene vsako zunanjo konkurenco. Tvornica je jako razširjena ln <>rc ne eamo ugoditi vsem zahtevani glede domače potrebe, ampak tudi del.i-l i zn i z voz.___ Ljubljanska porota. — KoiibiusLu tragedija. Popoldne ob 4. se je včeraj 31. maja nadaljevala porotna razprava proti Franceta barabi. Po prečitam obtožnici predsednik Regallv obtožencu: »Ali se Čutite krive:-:V?« — Obtoženi Baraga: »Ne! Se no spominjam!« V nadaljnem zasliševanju se je zagovarjal r.a popolno pijanost. Po prepiru je od5el k Tereziji Zgonc Drugi dan je zvedel, kaj st jt zgodilo. Odšel sem z doma in taval okrog po gozdovih. V soboto 29. januarja se je javil sam orožnikom v Vel. Laščah, ko mu je bil zdravnik dr. Raznožnik pojasni' nesrečo. OČe mu je v oporoki volil 25.000 f( dote. Zaslišanje prič. V tem tragičnem procesu je bi!o zaslišanih 12 prič. Vse so drastično opisale« podrobnosti rodbinske ne-sieče. — Priča Ladislav MarlnČič pravi, da so v ponedeljek kritičnega dne pili. Rekel je med drugim: *BU je zmeden !n pijan, da sp'oh ni vedel, kje je!c — Priča Marija Krašovec izpove ln opisuje nekatere momente, kako je bil pijan ln kaj se je z očetom zgodilo. Vsi so klicali: »Nesreča se je zgodila!* Oče ie pozneje tožil: »Me boli!« Drugo Jutro je priča vpra£a!n obtoženca: »Nič ne veš, kaj se je z očetom zgodilo!« Odgovoril je: »Jaz še očeta videl nisem! Nič ne vem!« — Obtoženčeva sestra AVjzija Baraga je izpovedala točno o vseh momentih, ki so se odigravali r.a dvorišču in kako se je dogodila nesreča. Na dvorišče so prišli oče od Zgončevih in vzkliknili: >Kam te hudič nese?« Oče je prijel za poleno in ga zagnal proti sinu. Z drugim ga ie zadel v čelo. Oče In France sta skočila skupaj Oče so ga vrgi na tla. Najorej so bil oče na vrhu, pozneje France. Priča Ivan Baraga opisuje nesrečni prepir slično kot sestra, pripomni, da Je volil oče na smrtni postelji 25.000 K dote. Izpoved očeta. Predsednik Regallv Je na tO prečital sodni zapisnik o zcpriseženl izpovedi nesrečnega očeta. Oče, na smrtni postelji je mirno izpovedal vse okolnosti, kako je nastal prepir. Pravi: »Okcll 17. ure je prišel moj sin France Baraga pijan domov.« Opisuje, zakaj Je nastal med nJim ln sinom prepir. Po končanem prepiru je oče začutil bolečine v trebuha, zapazil je rano, črevo mu je lezlo ven. Sodna izvedenca dr. T i č a r in dr. Les jak sta podala zdravniško mnenje, da je smrt nastala vsled vnetja trebušne mrene, povzročenega po infekciji črev. Kedaj je ta infekcija nastala, tega z gotovostjo ne moreta določiti. Ko so bile zaslišane še ostale priče, sta zdravnika sodna izvedenca dr. T I č a r in dr. Le si a k podala izvid glede popolne pijanosti, s katero se zagovarja obtoženec. Dr ličar je obširno razpravljal o vplivu alkohola na obtoženca, poudarjajoč, da se pri obtožencu preje pojavijo duševni, kot pa telesni znaki alkohola. Nevednost ravnanja je bistveni znak nezavesti dejanja prejšnjega dne. Ne more se pa izključiti na podlagi Izpovedbe prič neodgovornost obtoženčeva. Med državnim pravdnlkom Ćr, Ogc-reutzom in izvedencem Je došlo do zanimive znanstvene debate. Slični Izvid je podal tudi dr. Lesjak. Po govorih državnega pravdnlki in zagovornika ter zaključnem pregledu predsednika so porotniki z 11 glasovi potrdili krivdo uboja očeta, soglasno pa so zanikali vprašanje polne pijanosti. Na podlagi tega krlvdoreka je bil France Baraga obsolen na pet let težke ječe zaradi hudodelstva uboja b'ižniega sorodstva. Obsojenec Je kazen sprejel. — KonHki tat. Ivan Pivk. 201etni tihotapec, ie 7. svečana lotos ponoči odpeljal iz hleva posestnika Ivana Rozmana na Vrzdencn pri Vrhniki ornega, 16.000 K vrednega konfa. ter ga odvedel čez tedanjo demarkacijsko črto v Godo-vič h kmetu ^Medvedu«, kjer ga je prodal za 2700 lir. Denar je Pivk shranil doma pri pvoii materi, skril ga v šivalni stroj, od koder pa ga je pozneje izmaknil neki tat Jasenovce. Pred današnjo poroto je bil Ivan Pivk obsojen na 19 mesecev težke ječe. — Fsodepolna avtomobilska vožnja in koroški plebiscit. Danes ob pol 12. dopoldne se je pričela porotna razprava proti: a) nekaznovanemu delovodji Kudolfu M a r t i n c u in b) nekaznovanemu šoferju Ivanu Korži-č u, oba iz Ljubljano. — Oba sta obtožena, da sta dne 26. februarja t. L med avtomobilsko vožnjo iz Tržiča v Ljubljano vzela trgovcu Jo=iuu R e n k u iz Poro vel i listnico, vsebi^ooo 29.400 jK in 11.000 a.-o. K. OMoženea tatvino priznavata, zagovarjata pa se. da sta bila premotena po r>tiari. Rudolf Martine jo v novembru 1020 na Jesenicah pone-veril v shrambo prevzete svilnate tra- kove v vrv je bilo obsojenih na 1 do 6 tednov zapora in na globo &TMX) do 10.000 kron. ostali so bili oproščeni. FolzuesSiie. — Privesek k verižici, grb, z napisom Zonnan 1910« se je izgubil v ponedeljek zvečer. Najditelj naj ga odda proti nagradi v operi. — Najdena verižica. V »Narodni kavarni• se je našla v soboto zvečer sreberna verižica z dvema obeskoma. Dobi se tam pri blagajni. Glavni urednik: Pasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. Kupim velike množine bukovih PSofeBiM rr« - Takojšnje ponudbe na L. Iforak, L.ubi aaa, Dunajska cesta 6 ITT. 3"23 streine lepenka Iz prvega vira. hborno opremljena, vsen debelosti, točno dobavno. Tudi Strefal lak in karbotinej f7eber-Falckenberu>, Achsu btl Wiea, tvornice .strelne lepenke In katranovih proizvodov z lastnimi velikimi destilacijami. 3758 AmerikoncF in vsi oni, ki želijo svoj denar plodonosno naložiti pozor I — Na prodi] je 90 oralov smrekovega gozda, krasna rast, tridesetletni strokovn a5ki nasad. IZVOZ ugoden, železnica v obiUju. — Zglasila pod Šifro .Slučajni priložnostni nakup gozda 3728" na upravn. SI. Nar. LokomoMle prevozne, 12/16 PS se ceno prodalo. Ogledajo se pri A. Molk, LJubljans, Vojaška ul. 10 (v mlekarni za belgijsko vojašnico). 3749 Samo eno toaletno milo je z znamko ,JEUDX" in to je splošno znano. To milo očara svoje ljubitelje« JE LI DA" ~ toaletno milo ■in^amaanTgraniirnnrTiiiiiiiiniiiHiiirin-iiriirini.....n •iniinunrmii i m liniiniiinfniimnuiniirminm-iinimiiii 'tu iirjT'iiir- ■>mnrunrni-tj-inr7Tvtn'rr-[ir.......i t je izvanredno nežno, popolnoma čisio in nevtralno ter se krasno peni. Po umivanju z EUDA-milom disi koza se dolgo, postane nežna in rožnata. Dobavim dobro milo (kokosovo), ki se močno peni za jugosl. kron 9 za kg za poizkuSnjo v zabojčkih po 10 kg, ako dobim denar naprej. Grosisti In razpečevale! naj zahtevajo poizkusno roši'jate* s specialno ponudbo. — Sel-feaSaorik H. FA3NC3, Wien VI, £-£aipandorferstres33 Nrc- 109., Tolefon No. 680 n Brzojavi x PRO-SBSFA, v/ian. 3/57 Proda se dobro oliranjea ipartni Otritt IBHL Sl^VNarPo°dVae Proda se spalna io jedilna soba, skoraj nova, knjige in kuhinjska oprava itd. Ogleda se četrtek in petek od 2—8 ure. Rimska c. 9. pritličje £epo drobno morsko travo J| 1 m p mM za modrece v večjih in »#7 S • ■ manjših množinah, posteljne vložke, posteljne vzmeti i.t.d. nudi po znižani ceni železnina A Sušnik, LJubljana. Zaloška c. 21. 3744 Imm » itasvanie v Trstu j prlmerblm i Ljnlljani. "C^v ulica št. 26. gostilna. 3740 Ljubljani na prometni ulici proti primerni odstopnim, istotako se vzame tudi stanovanje 2 — 3 sob in kuhinje. Pripravljen sem vzeti pod ugodnimi pogoji celo poslopje v najem aH pa kupim. Ponudbe posteti le na uprav. Slov. Naroda pod .Poslopje/3738' Stavbene parcele pripravne za tovarniško podjetje, tik državne železnice v Ljubljani, so na Eroda j. Vpraša se na poštni predal 3, jubljana. 3746 Zenitna ponudba! Mladenič, 32 let star, zdrav in močan, poseduje 250.0O0 kron, Išče gospodično ali vdovo od 25 do 30 let staro, brez otrok, zdravo, pošteno, tudi na deželi z majhnim posestvom. Slika in naslov pod .Jakob/3747* na uprav. Slov. Naroda. 3747 Dekla za hišne in poljske posle ao i »če. Imeti mora dovolj lastne obleke in dr2at na snago. Oskrba dobra, plača 400 — 5C0 K mesečno, nedelja prosta. Naslov pove anončna ekspedicija Al. Matelič. Ljubljana, Kongresni trg 3. 3745 Proda se stavbena pareela v Ljubljanskem predmestju, 5 minut od železniške pos:a|e. poleg glavne cesle, 30 minut od ljubljanske glavne poŠte. Pripravna za večjo stavbo in za vsako obrt. Naslor se poizve pri uprav. Slov. Naroda. 3759 Zabret & Komp. Brftof pri Kranja (Slovenija) Skladišče: Bsograd. Skladišča: Novi sad. Proizvaja jedilno laneno ol^e, tehnično !*neno olje, prima laneni firaei. lanene tropine in druge vrste oljnih Izdelkov. Brzofavi: Zabret, Eranf. t Jugoslovansko napredno akademsko društvo „Jadran11 naznanja, da je njegov zaveden in požtvovalen član, tovariš ANTE SIVKA cand. jurta v torek, dne 31. maja t L preminul. Nepozaben mu spomin! V LJUBLJANI, dne 31. maja 1921. Želim Dobrega pouka na Ida« »•j** Cenjene ponudbe pod »Začetni-»II« ca 3730« na upravništvo Slovenskega Naroda. 3730 Vsem cenjenim sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naš ljubljeni stric, gospod Ferdinand Gabršček nadučltelj v pokolu po kratki bolezni dne 31. maja 1921 preminul. TOLMIN, dne 31. marca 1921. Žalujoči ostali. Pekarijo, dobro idočo vzamem takoj v najem. — NV.žlov pove upravnUrtvo Slovenskega Naroda. 37 jI Kuharica perfektna, dobra gospodinja, se takoj sprejme. Plača in oskrba prvovrstna. Istotam se sprejme tudi pridna sobarica. One, ki znajo vsaj nekaj šivati, Imajo prednost. Ponudbe naj se naslove na .Ljubljana, poštni predal štev. 79.* 3742 Krepka deklica se apTejme takoj samo čez dan k enoletnem otroku. Scliuster. Nunska uL S. licem izdelovalce zanan Ponudbe z vzorci na naslov PttOKOP KR0UPA. Praba, Kri! v;Bohftdyf maonofa ti. 31, takotlotcaski, 2977 narirje vgtasffia to popm* (oftdaatotoCoD ter gre tudi na dcfcto. Fslifes Psfie. UBUnaiiaL Trž»ni c 45. Hltra strojepiska obenem popolnoma zmožna slovenske tn nemške stenografije, se proti dobri plači takoj sprejme. Naslov ae poizve v uorav. Slov. Naroda. 3736 Samosto-on, dobro lsve*bsa kuhar za kuhanje kreme za čevlje se takoj sprejme. Ponudbe z navebo rodbinskih razmer in zahtevo plače na Braća S te Ini t x, Karlovac. 3719 ptfrcbaf jatal t LjeMJ« V neizmerni Žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretužno vest, da je naša srčnolj ubij ena mati, stara mati, sestra, tašča in teta, gospa ELIZABETA KORUN v torek, dne 31. maja po težki, mukepolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere boguvdano preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 2. junija 1921 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Streliška ulica št. 22, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 1. Junija 1921. Globoko žalujoči rodbini Urek-Korun. V svojem in v imenu sorodnikov naznanjam žalostno vest, da je preminul po dolgi bolezni moj ljubljeni brat Alojzij Andree trgovski potnik v zdravilišču Golnik na Gorenjskem 27. t. m., star 44 let. Pogreb pokojnega se je vršil v nedeljo ob 4. pop. iz Golnika na pokopališče v Križali. Najtoplejše se zahvaljujem vsem, ki so Čutili z menoj prebridko izgubo in spremili pokojnega na zadnji poti, posebno pa upraviteljstvu in bolnikom na Golniku in preč. duhovščini v Križah. LJUBLJANA, 31. maja 1921. Prcf- Leop. Andree, brat, — Leopoldtna Andree roj. Pureber, svakinja, —Slavko« Leopold, Marjan, nečaki. trn pMfMcra SjaaUa- Pretužnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes ob 10. uri dopoldne po kratki in mučni bolezni umrl v javni bolnici v Ljubljani najin edini, iskrenoljubljeni sin Tonček Sioka oand. Juri s v starosti 23 let. Telesni ostanki dragega pokojnika se prepeljejo v Št Juri ob juž. žel., kjer bo v petek, dne 3. junija t. 1. ob 9. uri zjutraj pogreb na domaČe pokopališče. tt Jurij ob Juž. tel., dne 31. maja 1921. talujoča roditelja: Anton Sivka, nadučitelj, oče. Josipina Sivka, nadučiteljeva soproga, mati. LJUBLJAN KREDITNA BANKA Podružnice: Split, Celovec, Trsti Sarajevo, Gorica, Celje, Maribor, Bo« rovlje, Ptuj. Brežice. LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Prodala srečke razredno loterije. Telet. štev. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka?, Ljubljana. Delniška glavnica k 50,000.000. Rezervni zakladi 45,000.000 A5 32 6. stran .SLOVENSKI NAROD", dne 2. junija 1921. štev. m. Vplačana delniška glavnica K 3o,ooo.ooo°— LOUENSKA Telefon št. 567 Čekovni račun 12205 Ljubljana, Krekov trg št. 10, nasproti »Mestnemu domu". Obrestnje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računa. - Igršafe vse kansae posle najknlantisefo jf ( Holzstabge- webe) za strope in stene izdelujem z najmodernejšimi stroji ter dobavljam takoj v vsaki množini najceneje Jos- R- Puh, Ljubljana, Gradaška ul. 22. Telefon 513. InženlHrMtekt bi stopil početkom julija t. L v prakso pri stavbnem podjetju v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Inženir/3689* na uprav. Slov. Naroda. 3689 Pripore se prvovrstni atelije za trkoslikarstvo Filip Pri si o u LJubUana, „Hotel Malic". 2930 Solidna dama brez hrane, najraje k samostojni gospe, kl reflektira na družbo. Ponudbe rod .Dama 3717* na uor. Slovenskega Naroda. 3717 Dva vešča delavca za izgotavljanje ganaoš, prve vrste sili, dobita trajno nameščenje. Plača po dogovoru. Dopisi na tvrdko Dragutin Weiss, Bjelovar. 3721 le dobra moč, se takoj ssreime proti dobri plači. Ponudbe na upravo Slov. Naroda ako možno s fotografijo rod .Prodajalka. 3578 * 3578 Špedicijska !' ma Ludovik Ševar, vda r.a Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posU% tudi ocarinjjenje. 2535 Kupim veliko množino bukovih drv za kurjava, Ponudbe s ceno pod ,N. G. 118.* na uprav. Slov. Naroda. 3752 Trsile ia strana izdeluje in prodaja na debelo in drobno m2 po K 4'— pri večjih naročflih znaten popust. Steiner Antoo, Ljubljana, Jeranova ul. 13 Trnovo. 26 Dvokolesa, malo rabljena, 6 komadov se po izredno nizki ceni prodajo. Oltace ste v. 90, Sterntsja. 3637 Kupi ee lahek enovprein! voz eventualno tudi za dvovpreino vožnjo, nov ali rabljen, vendar v brezhibnem stanju. Ponudbe na upravo Slov. Na-roJa pod .voz/3612*. 3612 1800 12C0 ftSa prodaj vreč za cement, papirnatih, iz jute, vse v dobrem slani u. Ponudbe na gradbeno podjetje. Br-Redlich & Berger, Dol. Logatec litem ieiiii prvovrstno moč, kateri je popolnoma zmožen operativnega dela z zlatom in kavčukom, plača po dogovoru. Hinko KatErnka, dentista, Tuila, Jugoslavija. 3679 Sezonska razprodaja ženskih slasti- h«tii nakitenih od 150 kion, cvetlice, RUl obtaknine (gesteki) pri modistk Ivani Schlller, Kongresni trg 6. i F. Met : glaševalec glasovirjev Wolfova 12. livršujera uglaševsnja ter pooravila ^!a-sovirjev in harmonijev speci.e;no strokovno, točno in ceno. Jtepar (ico), gornjih čeveljskih delov, popolnoma iz vežbana, se išče za večjo obrt v večjem Industrijskem kraju. Stanovanje in dobra hrana v hiši, plača ro dcgovoru in sposobnosti, stalna služba. Ponudbe pod »Vestnost 368U na upravo Slov. Naroda. 3681 Proda ?e v Dravogradu. Koroško: enonadstropna hiša z zemljiščem, posestvo, veliko 70 oralov, hiša s hotelom, gostilno, trgovino in gospodarstvom. Več pove: O. Grisogono, Dravograd. 3586 Za takoj&B nastop leva knji- gOVOdkHdt PottebnoV"nlnje stenografije, strojepisja, slovenskega, nemškega in italijanskega jeziki Hrana in stanovanje v hiši. Jos. Terpin & korcp., Rakek. 3632 Borzna naroČila ejek'uira najpovoljnije Baslza 1 mjenlačttica L. EOHN I DBUO, ZAGREB, PES RAB O VIĆ Z V A 2. Telefon: 23—88. Brzojavi i Kolin banka. rogerija v zvezi z damskim in moškim frizirnim salonom, dokazano prav dobro idoča, ležeča na glavni cesti, obstoječa iz treh velikih lokalov v večjem mestu Vojvodine se radi rodbinskih razmer proda ali odstopi. Ponudbe pod „Drogerija 3729** na upravo Slov. Naroda. Nastanilo. Br. sokolskim društvom naznanjam, da imam v zalogi vse sokolske potrebščine po predpisih Jug. Sokol. Saveza za člane, članice in ves naraščaj: kroje, telovadne obleke, Čevlje Itd. Cenik na zahtevo zastonj. Prosim pa br. društva pri vseh naročilih poslati denar naprej. . Capuder ^idovdansfea cesta 2 fprel Radeckega cesta). (SiaapMMi Wei»»?auB, u. Brana. MM) Svetlobno pavzne papirje Paffzne papirje (p«»s?apiere) Risalne papirje Pisarniške predmete dobavna najbolje in najceneje Franz Hierhammer Wien, JLVll Roizerg. 8. Brzojavi: Hierhammer Wien Hernals. mMmmtS IHEISBK SSS I I I flmoDlak u mjedenim bocama neto 20 kg za HIiADSCKE, — PIVOVARE, — TVORNICE LESA t. t. d. odmah dobavivo. — Tražite specialne ponude iiie leAshie Bi Handels i Wfcn L, pcischmarkt L Brzojavi „0rin3us Wmu. ogaoice z znamko „ključ" in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke „ključ" traja kakor 4 pare drugih. ^ozor, f rpuci s fclo&ulii! Vsakovrstne klobuke od 160 K naprej imam v veliki zalogi; tudi lepe velourne klobuke. Fran o G erar, tovarnar v £:obn, poŠta Domžale. Tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale Cene primerno nizke, postrežba točna KRIST Zagreb v i/, veleprodaja stakla i porculana Boikoviieva ul br. 26- Tel- br. 6 70. preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe. Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i što i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. — Preuzima narudžbe za takozvane .KOMBINIRANE VAGONE* sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene. — Izvolite zatražiti cijenike ! • 3 L =3C gospodarska banka d* ci. ¥ Ljubljani Podružnice: DjSkOVO« Maribor, SombOS", Sp.it- Ekspozitura: Bled. VABILO delnic Vsled sklepa občnega zbora, da se zviša delniška glavnica od 8,000.000 na 24,000.000 kron z izdajo novih delnic u nominalni vrednosti 16,000.000 kron se daje na javno subskripcijo: 40.000 (SflrldesettlsoC) delnic po 400 K nominalne urednosti pod nastopnimi pogoji: 1. ) Dosedanji delničarji imajo predpravico, da prevzamejo vse delnice tretje emisije in zato se jim nudita za eno delnico prve ali druge emisije dve delnici tretje emisije po kurzu 520*— tel quel. 2. ) Ev. neoptirane delnice bo razdelil upravni svet med one podpisovalce, ki nimajo pravice opcije. 3. ) Subskripcijska mesta so: Zadružna gospodarska banka d. d, v Ljubljani, Dunajska besta 38. Podružnica Zadružne gospodarske banke v Djakovem, Mariboru, Sombsru in Splitu ter ekspozituri na Siietfu. Sveopća zanatlijska banka d. d. v Zagrebu in njena podružnica v Karlovcu. 4. ) Subskripcija traja od 1. junija do inkl. 30. junija t. 1. 5. ) Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice pri prijavi polno v gotovini vplačati, sicer njegova prijava ne bi prihajala v ozir. 6. ) Dosedanji delničarji, ki hočejo uveljaviti svojo opcijsko pravico, morajo predložiti pri prijavi ali originalne delnice ali začasna potrdila o dodelitvi delnic 1. oziroma 2. emisije. 7. ) Dodelitev delnic po končani subskripciji si popolnoma pridržuje upravni svet. 8. ) Nove delnice so deležne dividende od 1. julija 1921 in opremljene s kuponom za pol leta od 1. julija do 31. decembra 1921. 9. ) Vsakemu subskribentu bo izdala Zadružna gospodarska banka potrdilo o številu subskribiranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice. 10. ) Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti delnice ali ne v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek oz. prebitek 15. julija 1921. 11. ) Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu. V LJUBLJANI, meseca maja 1921. Oprani svet Zinile gospodarske i* i i 30 3E 3£ it 3 E 3E= -----ad_ lattnma ia tisk »Narodne tiskarne«' Za in&eratni del odeovoreo Valentin K o d i t ar. 3423 30