Leto XXII., št 40
Ljubljana, nedelja 16« žebrnarja 1941
Cena t Din
Upraviustvo ljudijarm, Knarijeva 6 — reletoc 4tev. 5122, 3123, 8124, 2(125. 312«.
Inserato! oddelek: LJubljana, Beien* turgova ul. — Tel. 3492 tn 3392.
Podi užnica Maribor: Grajski trg *L ? — Telet oc 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefon St. 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub-URna St. 17.74».
Steber miru
Ze dolgo ne čitamo v inozemskih listih nepovoljnih glasov o naši državi. Recke izjeme skoroda ne prihajajo več v poštev. Prav gotovo smemo ta pojav beležiti kot svoj veliki uspeh v mednarodnem svetu. On pa je plod preudarne in smotrne zunanje politike, ki jo naša država vodi pod veščim in skrbnim vodstvom kneza namestnika Pavla. Kadarkoli se v inozemstvu kaj pozitivnega ugotavlja o nas, kadarkoli se piše in govori s pohvalo zlasti o naših prizadevanjih za ohranitev miru v tem delu Evrope, se ime našega kneza namestnika vedno postavlja na prvo mesto. To priznanje mu danes še posebej dajejo v obeh vojnih taborih in v vseh nevtralnih državah Ako pomislimo, da gre za priznanja in pohvale sredi vojnega me-teža, ki je zajel velik del Evrope in sveta, torej v času, ko je vsaki državi izven konflikta zelo težko voditi politiko ki bi zadovoljevala vse. lahko smatramo te dokaze simpatij in upoštevanja za posebno dragocene. Oni nas navdajajo z zaupanjem, da bomo tudi v bodoče z isto mirnostjo in preudarnostjo brodili skozi težave vojne dobe ter si zagotovili med evropskimi narodi mesto, ki nam po naši preteklosti in sedanji pomembnosti pritiče. Modra politika našega najvišjega državnega vodstva. ki je tudi v inozemstvu naletela na splošno priznanje, nam nudi za to najboljše jamstvo.
Pred dnevi smo opozorili na članek, ki ga je o našem notranjem in zunanjem položaju napisal ugledni francoski list »Temps«. Dve ugotovitvi tega lista sta posebno značilni: da nudi Jugoslavija prav v teh težkih dneh, ki jih preživlja Evropa, zelo redek primer na znotraj povsem pomirjenega naroda, ki je našel samega sebe, ki pa obenem na zunaj skrbno čuva svojo neodvisnost, vestno izpolnjujoč svoje mednarodne obveznosti, kakor jih je bil prevzel v med narodnih pogodbah. List izreka našemu najvišjemu državnemu vodstvu pos.ono priznanje za notranje pomirje-rje. kajti v njem vidi »čudovit zgled, c katerem bi morali razmišljati vsi narodi, ki so v skrbeh za svojo usodo.« B ez tega svojega notranjega pomirjeni a bi Jugoslavija ne mogla očuvati svojega zunanjega miru, zlasti pa se ne bi bila mogla prilagoditi okoliščinam, ki jih sama ni mogla spremeniti
Francoski list nato takole označuje glavne smernice naše zunanje politike: »Izvajati politične in gospodarske dogovore z Italijo v duhu, v katerem so bili po Stojadinoviču in grofu Cianu podpisani; brigati se zaradi zavarovanja življenjskih interesov države za razvoj gospodarskih odnošajev z Nemčijo; zavedati se svoje naloge nasproti sebi, vendar v okviru dejanske skupnosti balkanskih držav, toda brez soudeležbe v igri te ali one <zmed njih proti temu ali onemu zunanjemu vplivu; ostati zvesta tradicionalnim prijateljstvom in razvijati odnosa je z Bolgarijo v duhu do-* brega sosedstva in moralne vzajemnosti južnih Slovanov — to so najbolj značilne oznake politike, s katero se je Jugoslaviji posrečilo, da je doslej ostala izven evropske vojne, ne da bi si kakorkoli zagradila svojo bodočnost. S tem si je zagotovila najboljše izglede, da bi ohranila svoj položaj v novem balkanskem redu, ki ga bo določil izid sedanje vojne.«
Podobna priznanja kakor v tem francoskem listu smo zadnje tedne ponovno čitali tudi v mnogih drugih evropskih listi, zlasti tudi v nemških in italijanskih. Ugledni nemški list »Kolni-sche Zeitung« je 7. t. m. zapisal, da je Jugoslavija »že davno v dobrih odnošajih sosedstva z Nemčijo in Italijo« in da se »na tej osnovi razvija živahna izmenjava blaga.« Zvesta načelom miru, ugotavlja tiemški list, je Jugoslavija stopila v diplomatske odnošaje z Rusijo, z Madžarsko pa je sklenila pakt o večnem prijateljstvu, ki je ublažil ostrine vseh nerešenih vprašanj med obema državama. Podobna priznanja smo čitali pretekle dni tudi v madžarskih in bolgarskih listih. Virginio Gayda, znani tolmač italijanske politike, je v članku o jugoslovenski politiki zapisal pred dnevi, da je Jugoslavija v tej vojni »pokazala ne le jasno željo, da ohrani mir, temveč tudi veliko trdnost v zadržanju ter najvišjo stopnjo odgovornosti«. Gay-da nato pripominja, da Jugoslavija v tej svoji politiki »z gotovostjo lahko računa na solidarnost fašistične Italije«. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« je pribilo, da je Jugoslavija zaradi svoje modre zunanje politike mogla ostati izven vojne, ponovno pa je poudarila svojo odločnost, da »v duhu prijateljstva in medsebojnega zaupanja rešuje vsa vprašanja, ki bi se mogla pojaviti v mednarodnem položaju in vedno je izražala željo, da bi živela v prijateljskih odnošajih z vsemi velesilami.* Tako je zunanji svet že ves čas vojne, zlasti pa v zadnjem času označeval našo državo kot »steber miru« na balkanskem področju. Kakor pa nam je priznaval odločnost v varovanju naše stroge nevtralnosti, tako nam jo je priznaval tudi v pogledu varovanja naše neodvisnosti, svobode in popolne nedo-
Izhaja vsak dan raseo ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za Inozemstvo 50 din.
OrtdolItTot Ljubljana Knafljeva ulica 6, telefon
3122, 3123, 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg St I, telet on »t 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica Ste v. i, telefon St 65.
Rokopisi se oe vračajo.
Po obisku v Berchtesgadenu
Tako v nemških kakor tudi v italijanskih krogih naglasa jo, da predstavlja obisk jugo-slovenskih državnikov v Berchtesgadenu običajno izmenjavo misli z nemškimi državniki
Beograd, 15. febr. j. (DNB) Jugoslovenski ministrski predsednik Dragiša Cvet-kovič in zunanji minister dr. Cincar -Markovič sta se po sestanku z nemškim kancelarjem Hitlerjem v Berchtesgadenu opoldne vrnila v Beograd. Takoj po prihodu sta se odpeljala h kneza namestniku Pavlu, ki sta mn poročala o svojih razgovorih z nemškim državnim poglavarjem in kancelarjem Hitlerjem ter zunanjim ministrom Ribbentropom.
Beograd, 15. febr. p. »Politika« objavlja uvodnik o jugoslovensko-nemških razgovorih na Berghofu, v katerem pravi:
Naravno je, da se sleherni jugoslovenski državljan zanima za sedanje dogodke po svetu, zlasti pa še za dogodke okrog nas; ker je varnost te države osnovna skrb vsakega Jugoslovena, zavedajočega se, da je ta država ustvarjena z delom generacij in ogromnimi žrtvami in da se mora zavarovati . Ta zavest je tudi osnova vseh neumornih prizadevanj, da ostane naša država izven sedanjega konflikta tn da iz sedanje konflagracije izide s čim manjšim potresom. Prizadevanje Jugoslavije v tej smeri ni omejeno in se ne omejuje na njo samo, nego so ta prizadevanja mnogo Širša. Tičejo se se vsega Balkana, ker Je to življenjski interes Jugoslavije. Poprej ustvarjeni in gojeni odnošaji z velesilami se Izkoriščajo ne samo za zaščito lastnih interesov, nego tudi za vskladitev bistvenih interesov ostalih balkanskih narodov. Ta prizadevanja Jugoslavije so naletela že poprej in tudi sedaj na popolno priznanje. Kar je v interesu Jugoslavije, to je mir in odstranitev vojnih zapletljajev na jugov/hodu, je tudi interes ostalih balkanskih narodov.
Tudi v sedanjem trenutku, ko Se ni končan italijansko-grški spor, ko negotovost še vedno lebdi nad Balkanom tudi na drugih straneh, ko se zbirajo znatne vojne sile v njenem sosedstvu, si Jugoslavija prizadeva, da vse te težave obvlada in odstrani, da bi ostal naš del Evrope zašči-
ten pred požarom. V teh svojih težnjah ln naporih verujemo, da Je naša ž®lja naletela na razumevanje p*l vseh, katerim je do miru in mirnega razvoja na Balkanu. Dne 3L decembra lanskega leta je objavil berlinski »12-Uhr Blattc izjavo jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Cincarja Markoviča o odnošajih Jugoslavije do Nemčije. V tej izjavi je rečeno: Po zaslugi Iskrenega prijateljstva in medsebojnega razumevanja, ki veže naši dve državi, lahko ugotovimo, da je poleg vedno tesnejšega gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Nemčijo pokazalo tudi politično sodelovanje svoje rezultate, da pomeni za našo državo mir napram vojni in konstruktivno delo napram raznim pretresljajem Nadaljevanja tega političnega sodelovanja nič ne ovira, ker odgovarja obojestransko dobro pojmovanj m interesom.
V luči te izjave in uvodno označenega prizadevanja naše državne politike gledamo tudi na ta obisk predsednika vlade Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cin-carja Markoviča pri kancelarju Hitlerju Triurni razgovori kancelarja Hitlerja ln nemškega zunanjega ministra Ribbentro-pa z jugoslovenskimi državnik! so veljali, kakor naglaša tudi uradni komunike, vsem vprašanjem skupnih Interesov Nemčije tn Jugoslavije. Izvestna pojasnila, Id Jih narekuje sam razvoj dogodkov, so bila neobhodna in razgovori o njih so se vodili v duhu tradicionalnih prijateljskih odnošajev, Id obstojajo med obema narodoma. Prijateljsko ozračje, v katerem so se vodili razgovori na Berghofu, v veliki meri dokazuje nflhovo važnost In pomen za Jugoslavijo, za čuvanje njene varnosti in njenih žlv-ljenskih Interesov, kajti po besedah NJ. Vls. kneza namestnika Pavla, Izgovorjenih 1. decembra lanskega leta, »naša država vodi miroljubno politiko ter želi prijateljstvo in sodelovanje z vsem! svojimi sose^ di, ki spoštujejo njeno nedotakljivost In njeno neodvisnost.«
cmškeltalijatisM odmevi
Berlin, 15. febr. AA. Nemški poročevalski urad objavlja:
Včerajšnji razgovori voditelja rajha z obema jugosiovenskima državnikoma na Berghofu so glavni predmet razgovorov v političnih krogih nemške prestolnice. Razen tega, kar je bilo povedanega v uradnem poročilu, v Berlinu ni ničesar znanega o tej brez dvoma zelo pomembni konferenci. Na uradnem mestu poudarjajo danes samo dejstvo, da so odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo tradicionalno dobri. Tukajšnji politični krogi so raztolmačili, da je treba te pojme, ki jih vsebuje tudi uradno poročilo, tako razumeti, da dobri odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo niso samo značilnost nemške zunanje politike, temveč da so se že neposredno po svetovni vojni začeli sestanki vodilnih osebnosti obeh držav. Od tedaj sta obe državi gojili takšne odnošaje. Na gospodarskem področju se to dejstvo kaže v znanem ugodnem razvoju obojestranske trgovinske zamenjave. Na političnem polju se od časov neposredno po svetovni vojni niso pojavljale nobene težave med Nemčijo in Jugoslavijo. Nasprotno, kakor je Nemčija kazala razumevanje za zeddnjenje narodov ju-goslovenske države, tako tudi Jugoslavija in nikdar protestirala proti zedinjenju nem-Skih plemen.
Rim, 15. febr. p. Obisk jugoslovenskega ministrskega predsednika Dragiše Cvetkoviča in zunanjega ministra dr. Cincar-ja Markoviča v Nemčiji je izzval izredno zanimanje v političnih krogih italijanske prestolnice. Jutranji listi niso objavili obširnejših komentarjev ter so samo ugotovili, da ta sestanek zastopnikov dveh sosednih držav n! izzval presenečenja, kakor ga ni izzval sestanek Mussolinija in Franca, ker spada v vrsto tradicionalnih prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Nemčijo. Poudarjajo, da je razgovor jugoslovenskih državnikov trajal nad tri ure in da je bila ob tej priliki podana možnost podrobno obravnavati vsa aktualna vprašanja
Službeno pristavljajo v Rimu s svoje strani, da more ta sestanek samo doprinesti k ojačenja miru na Balkanu ter ga označujejo kot dogodek na področju normalnih odnosov med Jugoslavijo, Nemčijo in Italijo. Pri tem naglašajo tudi prijateljsko ozračje, ki je obstajalo ves čas razgovora v Berghofu in ki označuje prijateljske odnose, obstoječe že več let med
Jugoslavijo ln Nemčijo. Včerajšnji sestane': v Berghofu je potekel , v znaku tega prijateljstva, kar potrjujejo tudi uradna p. ročila. Z druge strani poudarjajo, da je ta ostanek podal nov dokaz velikega zanimanja nemškega vodstva za mir na P.rlkanu in jugovzhodu sploh. Osovinske s?1e. bodo storile vse, pravi »Messaggero«, da sc prepreči skalitev sedanjega miru na Balkanu, pa naj bi se poskušala s katere-kot tirani.
Rim, 15. febr. AA. (Štefani.) Italijanski politični krogi so razgovor voditelja rajha z jugoslovenskim ministrskim predsednikom Dragišo Cvetkovičem in zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovič toplo pozdravili ter vidijo v teh razgovorih novo manifestacijo tradicionalnih prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in državama osi. Poudarjajo zlasti prisrčnost, v kateri 30 potekali razgovori.
Velika pozornost
na Madžarskem
Budimpešta, 15. febr. p. Madžarski listi označujejo razgovore med nemškimi in jugoslovenskimi državniki kot značilen dogodek v današnjem mednarodnem položaju. Glasilo zunanjega ministrstva »Pester Llovd« poudarja, da so razgovori jugoslovenskih in nemšk;h državnikov vzbudili v zvezi z mednarodnim položajem mnogo kombinacij, gotovo pa je, da bo Jug «lnviia nadaljevala svoio dosedanji, politiko dobrih odnosov z velikimi sosednimi državami, kar je v sedanjem mednarodnem položaju velike važntj-Hi. P l-službeni »Budapesti Erteszite« poudarja da spada razgovor jugoslovenskih in nemških državn'kov v okvir redne izmenjave misli, do katere prihaja pogosto med zastopniki sosednih držav in da zaradi tega dejansko ni treba pričakovati nobenih novih mednarodnih dogodkov.
V glavnem poudarjajo vsi madžarski listi, da služi politika jugoslovenske vl*de interesom južnovzhodne Evrope In da more Madžarska njena prizadevanja 'amo podpreti ter vsestransko pozdraviti. Nadalje poudarjajo, da se morejo posodice včerajšnjega sestanka v B ?rghofu pričakovati z največjim zaupanjem in da bo zadržanje jugoslovenskih državnikov v Mftd?arski sami našlo odobravanje, ker se mere le z zadovo! stvom sprejeti izme-
takljivosti. To našo odločno voljo je naš knez namestnik z vso jasnostjo izpovedal v svoji izjavi na dan 1. decembra lanskega leta. Bilo je le naravno, ako so ž njo tudi v zunanjem svetu povsod računali. S tem se je inozemsko spoštovanje naše države še bolj dvignilo.
Vsi ti rezultati naše preudarne in realistične zunanje politike so se vedno znova pokazali v svoji pravi luči, kadarkoli so naši državniki prestopili na-Se meje. Tudi najnovejši obisk predsednika naše vlade in zunanjega ministra pri kancelarju Hitlerju na Berghofu 14. t. m. nosi obeležje uspešnosti naše dosedanje zunanje politike. To izhaja tudi iz uradnih komunikejev o razgovorih, saj so ti »potekli v duhu prijatelj--Jtih in tradicionalnih odnošajev med
obema narodoma«. Med našima dvema državama ni torej nastopila prav nobena sprememba, ki bi te odnošaje kakorkoli skalila. To bo dosedanje smernice naše zunanje politike le še bolj utrdilo. V tem se ujemajo tudi vsi inozemski komentarji našega obiska v Nemčiji, ki soglasno ugotavljajo, da bo naša država še nadalje ostala zvesta svoji politiki nevtralnosti in da sploh ne bo spremenila svojih temeljnih smernic. V Interesu nadaljevanja te politike pa ie bilo, da so si naši in nemški državniki izmenjali svoje misli glede na novi položaj, saj je od zadniega neposrednega stika med njimi poteklo že precej časa. Trdno smo zato prepričani, da je novi stik pripomogel k še večji poglobitvi obstoječih odnošajev.
njava misli, ki naj bi prinesla južno-
vzheonemu delu Evrope mir in boljšo bodočnost. Beograjski dopisnik lista »Uj Nemzetl« poroča, da posvečajo beograjski politični krogi veliko pozornost sestanku v Berghofu in da »poudarjajo glede na razgovore jugoslovenskih državnikov z zastopnik; Nemčije mnogi tuji opazovalci pripiailjcnost jugoslovenske vlade, ohraniti Se nadalje dosedanjo politično smer Jugoslovenske države«. Nadalje omenja list, da je bil sodeč po vseh znakih »dosežen načelni sporazum med Berlinom in Beogradom, ki ne bo prinesel nobene iz-premembe v politični gmeri Jugoslavije.« V istem duhu piše tudi večerni »Est«, ki poudarja, da »spremljajo vsi beograjski političn« krogi razvoj položaja, da pa po splišn^n mnenju ne bo priSlo po sestanku jugoslovenskih ln nemškh državnikov do nobene spremembe v jugoslovenski zunanji politiki.«
Kaj piše »Slovo«
Sofija, 15. febr p. Politični krogi in javnost v Bolgariji posvečajo obisku jugoslovenskih državnikov v Nemčiji posebno pozornost. vendar pa do snoči ni bilo v tisku in političnih krogih izraženih nobenih komentarjev. Le »Slovo« je prineslo danes kratek komentar, ki pravi, da je glede na razvoj dogodkov obisk jugoslovenskih državnikov v Nemčiji eden izmed največjih političnih dogodkov. O vsebini razgovora med jugoslovenskimi in nemškimi državniki meni list, da so razpravljali o zgraditvi novega reda v južnovzhodni Evropi, pri katerih sodeluje Jugoslavija kot ena izmed najvažnejših držav v balkanskem delu Evrope.
Ponovno angleško svarilo Bolgariji
Sofija, 15. febr. br. (Reuter). Angleški poslanik v Sofiji ie danes obiskal bolgarskega zunanjega ministra Popova in imel z njim doli: razgovor. V pouč_nin krogih zatrjujejo, da ie angleški poslanik ponovno opozoril bolgarsko vlado na to. da b. smatrala Anglija vsako vkoraka i je nemških čet na bolgarsko ozemlje za sovražno dejanje, za katerega bi morala nositi Bolgarija vse pos edice.
Carigrad, 15. febr. i. (AFI). Turško časopisje se še zmerom obširno bavi s položajem na Balkanu in posveča največ pozornosti Bolgariji.
List »Sabah Postasi« i?raža bojazen, da se je Bolgari ia že odločila za zve-o z Nemčijo, vendar pa je dobila od Nemčije nasvet da ie treba soorazum o sodelovanju čim deli časa ohraniti tajen, da se s tem prepreči takojšnja intsrvenciia Turčije. List zaključuie svoja razmotrivanja z izjavo, da se Turčija vzdržuje sleherne napovedi o značaju' svoje akcije v primeru, da bo Bolgarija pristala na prehod
nemških čet Z vsem poudarkom pa le treba reči edino le to. da bo Turčija storila svojo dolžnost.
Dimitrij Knsev
naslednik Bagrjanova
Sofija. 15. febr. AA. S kr ukazom ie bil za kmetijskega ministra postavljen bivši narodni poslanec Dimitar Ku ev. Kusev ie bil do močnik kme iiske^a ministra v vladi Nikolaja Muš nova in je predsednik zveze bolgarskih vrtnarjev.
Drobiž iz Rumunije
Bukarešta, 15. febr. s. (Štefani) Angleški poslanik sir Reginald Hoare je v spremstvu belgijskega poslanika pri ru-munski vladi ter 145 diplomatskih in konzularnih uradnikov prispel davi v Konstan-co. Vsi so se takoj vkrcali na turški parnik »Ismlr«, ki je nato odplul proti Carigradu.
Švedska vlada je pristala na prošnjo ru-munske vlade, da po prekinitvi angleško-rumunskih odnošajev prevzame zaščito ru-munskih interesov v Angliji. Prav tako pa je švedska vlada pristala, da prevzame zaščito hoiandski hinteresov v Rumuniji.
New York, 15. febr. j. (Ass. Press.) Angleško ministrstvo za blokado je vneslo Runi unijo v seznam dežel, na katere se nanaša uredba o kontroli nad vojnim tihotapstvom ter zakon o trgovini s sovražnimi deželami. Kakor je objavila angleška vlada se bo v bodoče smatrala Rumunija kot ozemlje, ki je pod sovražno okupacijo. Uredba o nadzorstvu nad vojnim tihotapstvom stopi za Rumunijo v veljavo z današnjim dnem.
Bukarešta, 15. febr. AA- (DNB.) Sklep britanske vlade, ca umakne svoje diplomatsko predstavništvo v Rumuniji, ni povzročil nobenega novega položaja in zato ne more v nobenem primeru vplivati na politično stališče Rumunije. Rumunija si je v »vesti pomena in vseh posledic svojega ravnanja in svojega pristopa k politiki osi. Geopolitični položaj države določa mesto Rumuniji ob strani velike Nemčije katere politični in gospodarski vpliv ne prevladuje samo v Srednji Evropi, temveč tudi v gospodarskem življenju evropskega jugovzhoda. Evropski listi pripominjajo, da pristopa Rumunije k politiki Nemčije niso narekovali navadni računi, temveč je izraz prepričanja, da more samo najtesnejše sodelovanje z Nemčijo prinesti do zdravega razvoja kakršnega terjajo narodne koristi Rumunije. Rumunija bo tudi v bodoče hodila po poti, ki si jo je določila, bi po kateri stopa voditelj države, kajti vse to je ▼ korist najvišjih interesov države.
Bukarešta, 15. febr. a (Ass. Press.) Po uradnih rumunskih podatkih je bilo v zvezi z nemiri Železne garde v Bukarešti doslej aretiranih skupno 3478 oseb. 58 oseb je bilo v Bukarešti doslej zaradi teh nemirov obsojenih pred vojaškim sodiščem, ln sicer dve na 20 let ječe, 21 na 5 do 15 let, 28 oseb pa na ječo do osem let.
Japonska in Amerika
Govor novega japonskega poslanika Nomure v nastopni avdienci in Rooseveltov odgovor
W®shington, 15 febr. J. (Ass. Press.) Novi japonski poslanik v Washingtonu Ncmura je bil včeraj sprejet pri predsedniku Rooseveltu, ki mu je izročil svoje akreditivne listine. V svojem nastopnem govoru je poslanik Nomura izrazij v prvi vrsti svoje veselje, da mu je bilo odločeno delavno mesto v Washingtonu, ter da spet lahko vidi prezidenta Roosevelta, ki ga smatra za enega svojih najstarejših in najbližjih prijateljev. Zadnji razvoj odnošajev med Japonsko in Zedinjenimi državami, Je nato dejal Nomura, je na nesrečo take narave, da je na obeh straneh Tihega oceana povzročil precejšnjo zaskrbljenost. Zaradi tega je zdaj bolj kot kdaj poprej potrebno, da se doseže v medsebojnem stališču boljše razumevanje, da bi se s tem zavarovali interesi in dobrobit obeh narodov, kar bi pripomoglo k utrditvi miru na Tihem oceanu ter tradicionalnega prijateljstva med Japonsko in Zedinjenimi državami. Nomura je dejal, da je trdno odločen doseči ta cilj ter da bo v tej smeri deloval z vsemi svojimi silami.
Predsednik Roosevelt je v svojem odgovoru naglasil. da so se odnošaji med Zedinjenimi državami in Japonsko v nekih vprašanjih resnično razvijali na tak način, da vzbujajo skrb. Pozdravil je zagotovilo poslanika Nomure, da je pripravljen v Interesu tradicionalnega prijateljstva med obema državama storiti vse, kar mu je mogoče, da bi prišlo med Zedinjenimi državami in Japonsko do boljšega medsebojnega razumevanja. Roosevelt je končal svoj odgovor z zagotovilom, da mu bo ameriška vlada pri izvrševanju njegove naloge vsak čas nudila svojo pomoč in podporo.
Rooseveltov zakon pred senatom
, Washingt°n, 15. febr. a. (Columbia B. S.) V ponedeljek se prične pred senatom debata o zakonskem osnutku za posojanje vojnega materiala. Pričakujejo, da bo senat razpravljal o zakonkem osnutku 10 do 14 dni. Opozicija namerava predložiti k zakonskemu osnutku dodatne predloge, ki naj bi preprečili posojanje ameriških var-
nih ladij, prepovedan spremljanje tujih ladijskih konvojev po ameriških vojnih ladjah ter prepovedali pošiljanje ameriške vojske izven zapackne poloble. Prav tako bo senatu predložen Willkiejev predlog, da naj bi bila ameriška pomoč v materialu omejena samo na Anglijo, Kitajsko ln Grčijo.
Knosov namestnik
Washington, 15. febr. AA. (DNB.) Pred. sednlk Roosevelt Je imenoval člana republikanske stranke Ralfa Bar da za namestnika mornariškega ministra. Bard Je po poklicu trgovec v Chicagu in dolgoletni prijatelj mornariškega ministra Knoza. Bardov predhodnik Copton je odstopil kot namestnik mornariškega ministra iz zdravstvenih razlogov ln sicer že v januarju.
Poziv tokijske vlade
Tokio, 15. febr. j. (Domei.) Informacijsko minastrstvo Je preko vseh svojih konzularnih zastopstev ▼ inozemstvu, preko časopisja, ter preko radijskih postaj s posebnim proglasom pozvalo vse japonske državljane ▼ inozemstvu, naj se ne puste vznemirjati zaradi vesti o grožeči vojni nevarnosti med Japonsko in Zedinjenimi državami. Proglas ugotavlja, da je položaj med Japonsko in Zedinjenimi državami sicer resnične težak in daje povoda za delno zaskrbljenost, vendar nikakor ni take narave, da bi se moral položaj smatrati za tako brezupen, da ne bi bilo nobenega drugačnega izhoda, kakor vojna. Proglas poziva, da naj ostanejo vsi japonski državljani v inozemstvu na svojih mestih in normalno nadaljujejo svoje posle.
Canberra, 15. febr. a. (Reuter) Avstralski zunanji minister Frederic Steward Je izjavil o avstralsko-japonsklh odnošajih: Napačno bi bilo, če se ne bi zavedali resnosti sedanjega položaja. Na nesrečo je res, da je nacija, s katero bi iz geografskih ln drugih razlogov morali živeti v harmoniji, sklenila zvezo a sovražnikom. Ne da bi hotela Avstralija opustiti svojo željo za miroljubne odnošaje z drugimi državami, pa mora vendarle obsoditi politiko napada te napadalcev, čeravno sama aktivno še nI zapleteno v vojno.
Grki zopet napadajo
Italijani poročajo* da so odbili vse napade, Grki pa javljajo zavzetje
zelo važnih italijanskih postojank
Rinfc 15. febr. n. (Štefani). V današnjem 253. službenem vojnem poročilu beleži vrhovno poveljstvo italijanske vojske:
Na grški fronti so bili vsi poskusi sovražnika, da bi prodrl do naših postojank, odbiti spričo odločne obrambe naših čet, ki so prizadejale sovražniku hude izgube.
V noči od 14. na 15. t. m. so naša letala bombardirala pristaniške naprave v La Valetti ln letalsko oporišče v Mikabi na Malti.
Grška poročila
Atene, 15. febr. j. (A.R.) Kakor ugotavljajo v merodajnih atenskih vojaških krogih, je po uspešnem pripravljalnem delovanju grškega topništva ter grškega in angleškega letalstva, ki je trajalo ves dan v sredo in četrtek, pričela v petek na vsej dolžini albanskega bojišča grška pehota S silovitim napadom na Italijanske postojanke. Pehotne akcije so zdaj v polnem razmahu na vseh treh glavnih frontnih odsekih. Kolikor je razvidno po prvih došlih rezultatih, so grške čete na vseh odsekih napredovale ter osvojile mestoma zelo važne Italijanske postojanke. Posebno uspešno je prodiranje na severnem frontnem odseku pri vstopu v dolino Skumbe in na južnem frontnem odseku severno od Himare, dočim je na osrednjem frontnem odseku italijanski odpor še zmerom zelo močan.
Atene, 15. febr. n. (CBS). Nova grška ofenziva, ki traja danes že drugI dan, prihaja zmerom bolj do izraza in spravlja nasprotnika na vsej fronti v resen položaj. Grške čete stalno napadajo ln so dosegle posebno na severnem sektorju ob gornjem porečju Skumbe že važne uspehe. Včeraj popoldne so zavzele vas Malino, ki so ji grški vojaški krogi že od vsega početka, odkar se je borba prenesla na drugo stran
planine Kamije ln na Ostrovlco, prav poseben strateški pomen.
Danes so tukajšnji vojaški krogi izjavili, da je bilo v poslednjih 48 urah ujetih 7400 italijanskih vojakov in oficirjev.
Atene, 15. febr. n. (At. ag.) Grške ofenzivne operacije so se tudi v poslednjih 24 urah intenzivno razvijale vzdolž vse fronte, posebno pa na njenem osrednjem in severnem sektorju. Grške čete so v celih serijah napadov na nož ponoči in podnevi zavzeli strateško zelo važne postojanke sedanje italijanske obrambne črte. Italijani sc> bili povsod že vrženi » svojijh prednjih postojank, čeprav se branijo t veliko odločnostjo. Prav zaradi tega so bile izgube na obeh straneh doslej zelo velike. Prav posebne izgube so bifle Italijanom prizade-jane včeraj popoldne in v pretekli noči na 6 tcčkah fronte, kjer je grško topništvo s strašnim ognjem pripravilo teren za grške napade, število ujetnikov je ogromno in zmerom bolj narašča. Grki se polašča-jo tudi ve(ikib množin vojnega materiala in streliva, posebno možnarjev, strojnic in brdskih topcv.
Napori grških sil so se včeraj osredotočili na sektor severno od Klisure kjer so žs predvčerajšnjim zavzdii vrsto novih višinskih postojank in prodrli dokaj proti severu ter tako obšli gorski greben, na katerega se je tam opirala doslej vsa italijanska obramba.
Na severnem odseku fronte prihaja grška pobuda zmerom bolj do izraza. Borbe so se v zadnjih 24 urah tam razvijale za dva vrhova v višini nad 2000 m. Borbe na nož so trajale tam včeraj popoldne več ur. S prvega vrha je bil nasprotnik vržen proti večeru. Imel je ogromne izgube. Na drugem vrhu se je branil z veliko vztrajnostjo in je Grkom šele ponoči ob luninem
siju z nenadnim napadom uspelo polastiti
se tudi te strateško nadvse važne postojanke.
Sodelovanje angleških letal v bojih
Atene, 15. febr j. (Reuter). Vrhovno poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji objavlja naslednje službeno poročilo o delavnosti angleškega letalstva na albanski fronti:
Angleški bombniki so v petek ves dan
uspešno napadali italijanske čete na frontnem področju severne od Tepelenija. Veliko škodo so bombe zlasti povzročile na sovražnih topniških postojankah, dalje med kolonami motornih prevoznih sred-sitev in na vojaških zgradbah ter povzročile veliko zmedo med italijanskimi transporti na cesti med Bezijem in Glavo ter vasjo Kamšišt. Tu so angleška letala tudi s strojnicami te nizke višine obstreljevala italijanske topniške postojanke. Druge skupine angleških bombnikov so v spremstvu borbenih letal delovale v tesni vzajemnosti z grško pehoto, ki so jo podpirale pri njenih akcijah. V četrtek so bili angleški bombn:ki zlasti delavni na področju pri Beratu, kjer je prišllo do spopadov z italijanskimi lovci vrste »Machii 200«. Dve sovražni letali sta se goreči zrušili na tla. Dva angleška bombnika se nista vrnila na oporišče.
Atene, 15. febr (SDA). Skupina italijanskih bombnikov je včeraj znova napadla Kreto. Letala so odvrgla večino bomb na pusto ozemlje ob obali, nekaj bomb pa je treščilo med hiše v Arti. Italijani niso napravili nikake škode in niso povzročili tudi nobene žrtve.
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
TO nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem kaši ju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavostl in hripl, a doslej še niso "»*" zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas
POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI lzppd peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba je pisati samo karto (frankirano s 2 din) s točnim naslovom na: PUHLMANN & Oo., Berlin 614, MUggelstrasse Nr. 25-25*. Odobreno od min. soc. pol. uoitetsko oddelien)« S. bi. 1416 od U XII »W6
Drugi dan v Ga-Pa
Tri nemške zmage
V smuku so včeraj vsa prva mesta zasedli domačini in tudi v klasični kombinaciji Je postal prvak njihov
G usti Berauer
peraciie o Hffrlkl
Bari>e pri Kerenu v Eritreji, kjer so dobili Italijani ojačenja, se nadaljujejo - V Italijanski Somaliji so Angleži zasedli Chisimaio
Rim, 15. febr. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi 258. službeno vojno poročilo, v katerem pravi o borbah v Afriki:
V	severni Afriki na bojišču na kopnem ni bilo nič posebnega. Naša letala so bombardirala sovražne motorizirane oddelke ter sovražne ladje ob obali. Bombniki nemškega letalskega zbora so izvedli vrsto napadov na sovražne čete, oklopne oddelke in avtomobilske kolone. Eno letalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
O priliki letalskih napadov dne 12. in 13. t. m. sta bili nad Egejskim morjem sestreljeni dve sovražni letali.
V	Vzhodni Afriki se je pritisk sovražnika na sektorju okrog Kerena zmanjšal. Pri očiščevalnih operacijah je bilo po borbah dne 13. t. m. ugotovljeno, da so bile sovražniku prizadejane ogromne izgube. Zaplenjeno je bilo mnogo orožja in streliva.
V	Spodnji Džubi se razvijajo hude borbe na področju pri Chisimaiu. Skupine naših letal so tam uspešno bombardirale sovražne zbirajoče se čete. Skupina naših bombnikov je z bombami zadela sovražno križar k o tipa »Kairo«. Drugo kri žarko, ki se je pojavila na morju perd Mogadisciom, so naši bombniki takoj pregnali.
Sovražna letala so napadla nekaj krajev v Eritreji. Skupno je bilo ubitih okrog 20 domačinov. Dve naši letali sta bili sestreljeni. Njuna pilota sta se rešila s padali.
AbeskfM podkralj v Scmaliji
Adis Abeba, 15. febr. n. (Štefani). Abe-sinski podkralj, vojvoda Aosta, je bil te dni na Inšpekciji v Mogadisceu in Chisimaiu v Somaliji. Imel je več razgovorov tudi z zastopniki civilnih oblasti. Snoči se je z letalom vrnil v Adis Abebo.
Angleška poročila
Kairo, 15. febr. s. (Reuter). Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem Vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu:
Libija: V bitki južno od Bengazija smo uplenili 103 poljske topove, 2 težka protiletalska in 20 lahkih protiletalskih topov. Ujetniki in vojni material še niso prešteti.
Eritreja: Kolona, ki prodira od severa proti Kerenu, zadovoljivo napreduje. V ozemlju pri Kerenu samem se pritisk naše vojske veča, čeravno je sovražnik dobil ojačenje.
A besi ni ja: V območju Modrega Nila so sudanske čete zavzele Kvesan. Južnoza-padno od Azoze je bil neki sovražni oddelek presenečen in napaden ter je ntrpel mnogo žrtev. (Kvesan je vas, ki leži 25 km od sudanske meje).
Italijanska Somalija: Potem ko je bil v torek zavzet Amadu, so južnoafriške čete zavzele važno italijansko luko Chisimaio (Kismaju). V tem sektorju je bilo zajetih več topov in oklopnih vozil ter mnogo ujetnikov. V pristanišču smo našli eno trgovsko ladjo, ki jo je sovražnik sam potopil, in tri poškodovane ladje, ki pa se Se drže na vodi. Bencinske zaloge v pristanišču so v plamenih. Naše uspešne operacije so bile izvedene v najožjem sodelovanju z angleško vojno mornarico in južnoafriškim letalstvom.
Nairobi, 15. febr. s. (Reuter). Današnje vojno poročilo poveljstva angleške vojske v Keniji javlja:
Južnoafriško letalstvo je v četrtek izvedlo zelo močan napad na Bardero v Somaliji. Več upravnih poslopij je bilo direktno zadetih od bomb. Pri Keriju so bile poškodovane vodovodne naprave. Ob abe-slnski meli v delti reke Omo so bili bombardirani oddelki sovražne vojske. Opaženo je bilo, da so požari, Id so bili povzročeni v napadih preiSniega dne, Se goreli. Operacije kopne vojske se nadaljujejo po na-črtu.
Kairo, 15. febr. s. (Reuter). Poveljstvo
angleškega letalstva na B.ižnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem
poročilu:
V	četrtek ponoči so težki angleški bombniki izvedli nove napade na sovražna letališča na Dodekanezu. V zalivu Midi je bilo na tleh uničeno eno sovražno letalo tipa Fiat. V Catavii so bombe direktno zadele več zgradb, ki so se zrušile. V Ca-latu so bombe zadele med zgradbe in razpršena letala na letališču.
Iste noči so letala vojne mornarice v srednjem delu Sredozemskega morja napadle skupino štirih sovražnih trgovinskih ladij, ki sta jih spremljala dva rušil a. Ena izmed bomb je direktno zad la neko trgovinsko ladjo, ki se .ie potopila.
V	Eritrejie so angleška letala zopet izvedla več operacij v podporo kopne voi-
ske. Več postoiank sovražnega topništva ob železniški progi pri Kerenu je bilo direktno zadetih. V Zuli in Armari sta bili napadeni sovražni letališči s str:jniš-kim ognjem Nad Asmaro ie prišlo do letalske bitke med angleškimi in ita ijan-skimi lovci. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni.
V Abesiniji so v^četrtek ponoči ang*e-ška letala napadla "vojaško taborišče v Dangheli.
Sovražna letala so v četrtek ponoči bombardirala Malto. Pri tem je bilo povzročene nekaj materialne škode na bolnišnici. Trije bolnik so bi'i ubiti, šest ranjenih. Naprava angleškega -vojaškega letalstva niso bila poškodovana in tudi med osebjem ni bilo žrtev.
Z vseh teh operacij pogrešajo eno angleško letalo.
br— Ga-Pa, 15. februarja
Današnji drugi dan tekmovanj v okviru mednarodnega zimskosportnega tedna je prinesel zelo pester spored, in sicer do-j poldne smuk za ženske ln moške, popol-; dne pa na mali olimpijski skakalnici skoke za kombinacijo.
Kot prve so danes startale ženske na standardni olimpijski progi za smuk s sedla Kreuzecka z višinsko razliko okrog 900 m. Med tekmovalkami so bile v večini domačinke, predvsem mnogo dobrega naraščaja, največ pozornosti pa je vladalo za start Italijanke Seghl, ki je v Cortini v slalomu zmagala nad tolikokratno svetovno ln olimpijsko prvakinjo Christl Cranz. Tudi danes se je dvoboj končal v korist Cran-zove, ker je Seghijeva zaostala za nad 6 sekund, pa vendar prva ni mogla obdržati prvega mesta. Novi nemški prvakinji sta postali z enakim časom 3:55 Rosemarie Proxauf in Hilda Dolleschell, na tretje mesto pa je prišla Christl Cranz s 3:57.1. Tu-! di četrto ln peto mesto sta zasedli doma-j činki Resch in Godi s časoma 4:00.4 oda. 4:00.6.
V moškem smuku so bili spet v konkurenci vsi znani mednarodni smukači lz Cor-tine, med katerimi se je razvila ponovna ogorčena borba za zmago. Nemci, ki so to pot nastopili na domačih, dobro znanih terenih, so Imeli seveda veliko prednost pred gosti, ki se je nazadnje tudi pokazala v rezultatih. Pri tem pa se je zgodilo, da je novi svetovni prvak Jennewein moral prvo mesto prepustiti svojemu rojaku Albertu Pfeiferju, ki je s časom 4:03.8 postal nemški prvak v smuku. Drugi je bil Jennewein s 4:04.1, tretji pa Rudi Cranz s samo za dve desetinki sekunde slabšim časom, še naslednja tri mesta so prav tako pripadla Nemcem.
Popoldne ob 15. so bili v smuškem stadionu v navzočnosti nekaj tisoč gledalcev skoki za konkurenco v kombinaciji. V prvi seriji je dosegel najdaljši skok Finec Mu-rama (54 m); odlično sta se držala še oba Nemca Gstrein ln Meergans s 53 m. med tem ko je favorit Gustl Berauer mirno ln previdno dosegel znamko 50 m. V drugi seriji Je bila vsa pozornost obrnjena na Be-
rauerja, ki Je podaljšal skok za 3 m ln si tako sigurno priboril naslov nemškega prvaka v klasični kombinaciji. S krasnim skokom na 55 m se je prerinil še tretji Nemec Meergans na častno tretje mesto, potem šele sta se plasirala prva dva Finca Nikunen ta Murama.
Tekmovanje se bo nadaljevalo Jutri s slalomom za moške in ženske v dopoldanskih urah, popoldne ob 14. pa bo na veliki olimpijski skakalnici tekma v samostojnih skokih, v kateri bodo med elito smuških skakačev nastopili tudi trije Jugosloveni, prvak Klančnik Karel ter Novšak in Prl-bošek.
Nekaj o naših
Ga-Pa, 15. febr.
Medtem ko v današnji ženski konkurenci v smuku med 16 tekmovalkami razen Nemk in Italijank skoraj ni bilo omembe vredne udeležbe od drugod, je v moškem smuku tekmovala dolga vrsta smukačev iz drugih držav, vendar se niso mogli posebno uveljaviti. Prvi tujec je prišel na osmo mesto, in sicer norveški trener Soerensen s časom 4:19.9, prvi Italijan Marcellta pa je s 4:16.4 zasedel šele 11. mesto.
Od Jugoslovenov je bil najboljši Berton-celj, ki je potreboval za progo 4:43.2, nedaleč za njim pa je bil Lukanc s 4:45, dočim je žvan s 5:0.5 zaostal še nekoliko dlje. Najmočnejšo moč dr. Heima so Jugosloveni izgubili že pri treningu, kjer si je zlomil nogo.
Pri popoldanskih skokih za kombinacijo, ki je prinesla tri najboljša mesta Nemcem, je bil med Jugosloveni — kakor v včerajšnjem teku — na oljši Tone Razinger, ki j-3 postavil dva dt ;ra skoka na 44 in 45 m, vendar je težko verjetno, da bo v skupni oceni obdržal svoje deveto mesto, ki ga je zasedel po včerajšnjem teku. Slabše je skakal Klančnik Gregor, ki je prišel samo na 39 ta 41 m.
Včeraj popoldne so bili na veliki skakalnici skoki za trening, pri katerih je dosegel največjo daljavo Weilar z 79 m. Bivši svetovni prvak Bradi je prišel na 77 m, velika večina znanih nemških skakačev pa je beležila znamke okrog 75 m.
Spet množestvem napadi na angleško ©točje
Nemški letalski napadi v noči na soboto so imeli značaj obnovljene ofenzive
London, 15. febr. j. (Ass. Press.) Nemški letalski napadi na angleško otočje so imeli preteklo noč spet značaj obnovljene ofenzive. Dasi pravi službeno poročilo letalskega ministrstva, da napadi niso bili posebno velikega obsega, se je vendar po naknadno došlih poročilih ugotovilo, ca je bil zlasti letalski napad v jugovzhodni Angliji po svoji silovitosti zelo sličen velikim letalskim napadom v lanskem septembru. Jugovzhodno angleško obalo so ponovno preletele zelo močne skupine nemških bombnikov, ki pa so jih angleška lovska letala po hudih borbah vedno zavrnila, tako da se prodor na tem mestu ni posrečiL
Na London so nemška letala izvršila prvi napad že zgodaj zvečer, nakar so se napadi ponavljali v zaporednih valovih skoraj do polnoči. Na London je bilo vrženo veliko število zažigalnih in rušilnih bomb škoda na stanovanjskih in trgovskih poslopjih je precejšnja in tudi človeških žrtev je dokaj več nego je znašalo povprečje v zadnjem času. Zaradd brezhibno delujoče gasilske službe to pot v Londonu niso izbruhnili večji požari.
Obalni pas v vzhodni Angliji so nemška letala preletela na več mestih, vendar ni bil nikjer izvršen kak večji napad. Ponovno so nemški bomniki obiskali tudi Glas-gow vendar bombe, ki so bile vržene na mestnem področju, niso povzročile večje škode. Zapadni del Anglije so preteklo noč preletela le posamična letala in ni pcroč:l. da bi bila povzročena znatnejša škoda.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin, 15. febr. n (DNB). Današnje službeno vojno poročilo vrhovnega Poveljstva nemške vojske se glasi:
Nad južnovzhodno obalo Anglije so lovska letala včeraj sestrelila 9 angleških letal tipa »Spitfire«. Ob nizozemski obali ie bilo sestreljeno eno sovražno bojno letalo.
V Cirenajki so skupine nemških bojnih letal napadle sovražne kolone avtomobilov in oklopnih vozov. Nekaj izmed njih se je vnelo. Nemška bolna, letala so z bombami razdejala vrsto vojašk'h nap-av v Bengazi iu in napravila veliko škodo tudi v angleškem oporišču v E1 Ageili.
Večje skupine bolnih letal so v pretekli noči bombardirale industrijske naprave v Londonu ter vrsto letališč. Bombe težkega in najtežjega kaMbra so povzročile večje požare in eksplozije. Sovražni bombniki so v noči na 15. fe-
bruar odvrgli vrsto eksplozivnih in zažigalnih bemb. posebno na n&ko mes.o v zapadni Nemčiji. Nekaj civilistov je bilo ubitih in ranienih. V ostalem so bi a neznatno poškodovana poslopja v stanovanjskih okrajih
Eno nemško ietalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
Berlin, 15. febr. n. (DNB). Dodatno k današnjemu službenemu voinemj pjr či-lu se je izvedelo, da so n^mki bombniki v pretekli noči silovito bombardirali objekte vojne industrije v Londonu ter lad-jedeinice ob Temzi. Nemška letala so se tokrat spet poslužila tudi bomb najtežjega kalibra. Na področju Londona ie nastalo več ogromnih požarov Polee številnih letališč so bile v pretekli noč bombardirane tudi naprave cele vrste pri ta-nišč v južni in jugovzhodni Angliji Skupine nemških letal so se pojavili nad vzhodnimi predeli osrednje Anglije v se-vero^padnih delih dežela in nad sever-novzh-dno Škotsko. Dru?a letala so včeraj 7nova minira'a cela področja angleške oba^.
PsJvlgi angleških letal
London, 15. febr. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja:
Včeraj pednevi je več bombnikov vojnega letalstva napadlo doke v Calaisu in Den Helderu. Ugotovljeni so bili zadetki na pristaniške naprave in zapornice v Den Helderu. Prav tako so bombe direktno zadele neko vojaško tovorno ladjo v luki.
Letala obalnega poveljstva tipa Blen-heim so napadla neko 1500 tonsko sovražno petrolejsko ladjo v bližini norveške obale pri Bergenu. Več bomb je zadelo ladjo, ki je pričela goreti. Nobenega angleškega letala s teh operacij ne pogrešajo.
Preteklo noč so letala bombnega poveljstva napadla Industrijske ohjekte v Porurju in sovražna letališča v severozapadni Nemčiji ter na Nizozemskem. V Gelsenkirche-nu so bile vržene bombe na ozrtnlje, kjer se nahajajo čistilnice petroleja ter so bili povzročeni požari. Prav tako je bilo napadeno rečno pristanišče Duisburg—Ruhrort ter objekti v bližini. Napad je bil uspešen in so bili povzročeni požari. Z vseh teh operacij pogrešajo samo eno angleško letalo.
Letala obalnega poveljstva so popoči napadla doke v Ostendu, ne da hi utrpela sama izgubo-
Padalci v južni Italiji
Bera, 15. febr. n. (SDA). Splošno pozornost je v vseh angleš.-dh krogih pa tudi drugod vzbudila vest ki jo ie včeraj prvo objavilo vrhovno poveljstvo italijanske vojske, da so odde.ki angieških padalcev z letal pristali v južni i talij ns'd pokrajini Lukanski Kalabriji. Italijan ki službeni komunike ie zabeležil, da je prišlo med padalci in itaiijan-ko varnostno porstovoljstoo organizacijo do sp opadov, v katerih sta bila dva Italijana ubita, padalci pa končno ujeti. Padalci so prisai v Italiji v neči na torek od 21.30 do 1. ponoči.
Iz italijanskih virov so se o tej akciji zvedele naslednje podrobnosti: S'rupina padalcev, v kateri je bilo 20 vojakov pod poveljstvom nekesa anele keia kape ana. se je do pristanku zatekla v neki gozdič pri Cmzu v Kalabriji. kjer se je takoj utrdila. Njena naloga je bila razd;jati prometne in vodovodne naprave v okolici Salerna. tako da bi se zaustavila industrijska proizvodnja na tem p~dr~čiu. Fašistični miličniki in kmetje so P dalce opazili in jih v gozdiču takoi obkolili. Med njimi ie prišlo do sp pada. v katerem sta bila ubita en miličnik in en član fašistične organizacije v Conzu. Na pomoč so prihiteli karabinerji in drugi miličniki, ki so proti jutru padalce ujeli. Pri njih so našli avtomatske pištole in strojnice. peklenske stroje in ročne granate.
V	Londonu so bili vojaški krogi g ede te akcije vse do danes rezervirani. Se včeraj so v nekih krogih demantirali italijanske vesti, danes ko se akcija očitno smatra že za zaključeno, pa je bilo objavljeno naslednje službeno poročilo angleškega letalskega ministrstva:
»Pred kratkim le nekaj manjših skupin angleških vojakov v cadilskih opremah prišlo v južni Italiji. Imeli so nalogo. da poruš'jo določene objekte in ra-prave. ki služijo obratu v nekaterih južnih italijanskih lukah. Zaenkrat še ni mogoče podati nikakega zaključnega poročila o akcijah teh Dadalskih skupin. N.kaj angleških vojakov se ni vrnilo na svoje izhcdišče.c	v
V	poučenih krogih v Londonu pripominjajo k temu. da se 1e glede na to poročilo morala akcija de1 orna P srečiti. Obenem menijo, da ie nekaj angleških padalcev še prostih in na delu v smislu dobljenih naročil.
New York 15. febr. s. (Reuter). Poročevalec »New York Times« v Rimu opozarja. da italijansko službeno poročilo o nastopu angleških padalcev v južni Italiji ne pravi izrecno, da padalci niso utegnili izvršitev svoie naloge. Iz tega skleoa poročevalec, da ie nekaterim padalcem uspelo izvršiti dana povelja, preden so bili zajeti.
Možnost vdora
v Anglijo
London, 15. febr. a (Reuter). V nekem govoru je izjavili danes minister Attlee, da se mora Anglija pripraviti na možnost plinskih napadov ter na možnost vdora sovražne vojske. Angleži morajo biti pripravljeni, da se vsaki nevarnosti postavijo po robu.
Notranji minister Morrfson je izjavil ▼ nekem govoru, da nevarnost nočnih letal-
skih napadov še ni odstranjena in da Nemčija in Anglija tekmujeta, katera bo prva našla orožje proti nočnim napadom. Tako orožje bo treba najti in nove napade bo treba juna.5ko prenašati, kajti druga možnost bi bila same kapitulacija, na katero pa nihče ne misli.
Član vojnega kabineta Greenwood je govorili o angleških ciljih po vojni. Dejal jo, da bo v Angliji sami treba preurediti industrijsko produkcijo, zgraditi porušene zrad-be, obnoviti šolstvo in poljedelstvo. Prav tako bo treba dela« za obnovo Evrope. Evropski narodi, ki so pod nemSko oblastjo, vedo, da je Anglija njihova prijateljica in prav zato bodo morali Nemci poskusiti vdor v Anglija
Poslanec Lee-Smith je izjavil v nekem govoru, da je prihodnjih 15 mescev skrajni rok, ko bodo morali Nemci udariti na Anglijo. Sredi prihodnjega leta bo namreč angleška blokada Nemčije zavzela odlloči-lcn obseg. Dotlej bodo tudi Zedinjene države s svojimi dobavami letal, topov in granat povzročile, da bo Anglija razpolagala z večjo množino vojnega materiala nego Nemčija. Zato morajo Nemci poskusiti, da dotlej s pomočjo vdora v Anglijo zmagajo. Edina druga možnost, ki bi Nemčiji še preostala, bi bilo popolno gospodarstvo ivad Evrpo in Bližnjem vzhodom. Ta možnost pa je izgubila na vrednosti, odkar je vsaka nevarnost za Egipt odstranjena.
Za dušni ca za obletnico
smrti Ljube Davidovima
Beograd, 15. febr. p. V Beogradu ter v mnogih drugih mestih naše države so bille danes spominske proslave Ljube Davi-doviča za obletnico njegove smrti. Glavni odbor demokratske stranke je priredil za-dušnico v cerkvi sv. Save, ki so ji prisostvovali poleg rodbine pokojnega Davido-viča vsa člani glavnega odbora demokratske stranke s predsednikom Milanom Gro lom na čelu ter mnogi politiki iz drugih strank. JNS so zastopali Peter Zivkovič, Bogoljub Jevtič. Jovo Banjanin in drugi, SDS minister za socialno politiko dr. Bu-disavljevič in predsednik izvršnega odbora senator Večeslav Villder, radikalle Miaa Trifunovič, Andra Radojevič in Boža Maksi movič, socialiste Zivko Topalovič, navzoči pa so bih tudi drugi ugledni politiki Službo božjo je imel episkop Arsenije.
Sokolska proslava Karadjordjeve vstaje
Beograd. 15. febr. AA. Dopoldne ie Sokol X v Beogradu priredil svečano spominsko proslavo Karagiorgja in ostalih junakov iz prve srbske vstaje kot spomin na dan. ko je bila na svečnico L 1804 proglašena vstaja in je bil Karagjorgje izvoljen za vodnika. Pri svečanosti so bili navzoči odposlanec Ni. Vel. kra^a kapi'an Dragotin Žerjav, poveljnik Beograda ar-mijski general Milorad Petrovič, odpis'a-nec ministra za telesno vzgojo dr. Stena-novič in drugi. Navroči so bili tudi številni delegati patriotskih društev in veliko število dijakov osnovnih šol v Voz-dovcu. Ob zaključku Je orota Bratuljevič imel prigoden govor, v katerem Je poudaril pomen prve vstale ter žrtev Karagjorgja ln njegovih sodelavcev pri ustvarjanju Srbije la Jugoslavije.
NA SKUPNO DELO!
Dne 25. januarja 1941 so se vidnejši politični delavci iz različnih naprednih političnih skupin v Sloveniji sporazumeli o skupnem proglasu na slovensko javnost. Ta proglas je bil najprej objavljen v januarski številki kulturne in socialne revije »Misel in delo« in se glasi:
Veliki dogodki,v svetu postavljajo tudi naš narod in našo državo pred hude preizkušnje. Na prelomu med dvema dobama se pripravlja v svetu nov, pravičnejši red.
Ta red novega življenja med narodi in posamezniki more biti osnovan le na večnih nravnih zakonih enake pravice in svobode za vse ter na vzajemnih dolžnostih in skupnih nalogah človeštva. Uveljaviti se more in sme samo po prostovoljnem pristanku vseh. Zato mora biti vsak narod poklican k oblikovanju bodočega mednarodnega in notranjega reda.
K temu zgodovinskemu poslanstvu je poklica;™ tudi naš narod. Vloga naše države in slovenskega naroda bo pri tem takšna, kakršno si bomo sami priborili. Zato moramo biti notranje trdno povezani in duhovno strnjeni ter pripravljeni na skrajne žrtve. Zbrati moramo vse narodne sile, da utrdimo splošno narodno tvornost in odpornost.
Po nebrzdanem strankarskem življenju zavrženo demokratično načelo, da Izvira vsa oblast od naroda, moramo obnoviti. Demokracija pa bo resnična le, ako jo bomo postavili na trdno socialno in gospodarsko podlago.
Socialne odnose je treba preosnovati tako, da bo delo osnovna družbena vrednota. Na tem temelju mora biti zgrajen socialni red, v katerem bodo delovni sloji vzajemno upravljali družbo, nje organizacijo in gospodarstvo. Samo tako bodo našli kmet, delavec in izobraženec kot vsak deloven človek pravično mesto v družbi in možnost dostojnega življenja.
Nujno potrebne socialne reforme morajo biti namenjene predvsem malemu človeku, tako ročnemu kakor umskemu delaven. Po značaju našega naroda mora postati naša vas činitelj javnega življenja.
Vse gmotne dobrine morajo služiti le občim narodnim koristim in nikdar več oblasti človeka nad človekom. Gospod firstvo, katerega gibalo je bilo doslej le dobiček posameznika, se mora umakniti načrtnemu gospodarjenju za skupnost. Zadružna misel se bo mogla pri tem s pridom uporabiti kot tvorna osnova.
Prepričani smo, da zorijo enaka spoznanja tndi med Hrvati in Srbi. Skupna ne-ugnana želja po pravem napred-k n nas bo še tesneje združila v usodni povezanosti, ki Je naravni temelj naše Jugoslavije kot narodne države. Samo ona nam jamči naš obstoj. Notranje trdna in duhovno strnjena bo ne-
razrušljiva ln nepremagljiva — varno zavetje enakopravnega obstoja in razvoja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prav zato želimo, da M bil sporazum z dne 26. avgusta 1939 srečen začetek končne ureditve nadih notranjih razmer.
Delo na vsem tem čaka zlasti mlajši rod. Naloga mladine je, da vnaša v splošni narodni razvoj nove poglede in novo delo za ureditev družbe. Na njej leži teža visokega poslanstva in zgodovinskih odločitev v očrtanih smereh, saj bo morala polagati račun o svojem delu tudi bodočim rodovom.
V prepričanju, da je le v slogi moč, smo spoznali, da se moramo nemudoma lotiti skupnega dela v vseh vprašanjih, ki zadevajo našo narodno in državno skupnost. Zato smo se odločili, da bomo v vsem, kar nas druži, v trajnem vzajemnem stiku, po skupnih razpravah in posvetovanjih Iskali pravih rešitev, da jih enotno zastopamo in izvajamo ter tako gradimo našo delovno skupnost.
To sodelovanje je pot k trdnejši utrujenosti in povezanosti vseh resnično naprednih sil. Zato pozivamo prav vse, Id so enakih misli, da nam pri tem skupnem delu pomagajo.
*
Dne 11. februarja 1941 so ta proglas na širšem sestanku podpisali:
Miha Ferčej, kmetski sin, Zasip pri
Bledu;
MIlan GoriSek, odv. prtpravnfk, Sv. Lenart v Slov. goricah;
Stanko Djaž, kmetski sin, Bizeljsko pri
Brežicah;
Ivan Jenko, strugar, Ljubljana; _
dr. France Kovlč, pravni referent OUZD,
Ljubljana;
dr. Janko K5stl, uradnik Pokojninskega zavoda, ljubljana;
Ivan Kronovšek, kmetski sin, Orla vas pri Braslovčah;
Ivan Mlhelčlč, elektrotehnik, Ljubljana;
Alfonz Pipan, akademik, Ljubljana;
Jože Praznik, čevljarski mojster, Ljubljana;
dr. Boris Pue, odvetnik, Ljubljana;
Inž. Jože Rus, zasebni uradnik, LJubljana;
Jakob Sflc, kmetski sin, Grahovo pri
Ccrkni ci *
dr. Vladimir Suklje, odvetnik. Ljubljana;
Jofiko Tomažič, kmet, Sv. Bolfenk pri
Središču;
Andrej TTršič, zasebni uradnik, Ljubljana;
Stane Vadnjal, uradnik OUZD, Ljubljana;
Vili Vlaliovič, grafičar, Ljubljana;
dr. Branko Vrčon, novinar, Ljubljana.
Francoski glas o Slovanih
»Temps« Je nedavno priobčil članek Alberta Musseta, Id obravnava odnosaje med slovanskimi narodi ter v dokaj neugodni luči slika njihovo bodočnost na osnovi temne današnjico. Pisec je po vsem videzu nadpovprečen poznavalec slovanskih problemov med Francozi, vendar vsebuje njegov spis mnogo netočnosti, pred vsem pa ačituje globoko nepoznanje razvoja politike slovanskih narodov. Napisan je morda tudi v nameri, da pripiše vso odgovornost za sedanjo usodo severno-slovanskih narodov njim samim, kakor da zapad pri tem ni imel nikakšne vloge in deleža. Vkljub temu članek ni brez zanimivosti, zato ga priobčujemo v daljšem izvlečku.
a jugu baltiške meje se Sovjetska Rusija stika z raznimi slovanskimi narodi, ki so podrejeni tuji vrhovni oblasti. Ti narodi
--so Poljaki, Ukrajinci v Galiciji
in Slovaki v Podkarpatju. Rusija je pred vsem velika zemljepisna in narodopisna gmota, ki privlači nase narode, bivajoče v njenem sosedstvu od Baltika do Črnega morja. Pred približno enim stoletjem se je moskovski vpliv očitoval na evropskem vzhodu na dva načina: prvi je bil fizičen in neposreden, drugi pa ideološki. Rusija pa j«; ta vpliv podvojila s psihološko in socialno propagando. Eno od teh sredstev je bilo v letih 1840 do 1914 slovanofilstvo, drugo pa je od L 1917. dalje komunizem. Slovanofilstvo je zapad imenoval z izrazom panslavizem.
Tc-ia oni Slovani, Id so danes sosedje Sovjetske Rusije, niso nikoli spadali v sklop slovanske vzajemnosti, kakor jo je pojmovala carska Rusija- Razen nekih krogov zgodovinarjev, pesnikov in filologov je carska država smatrala za svoje brate samo pravoslavne Slovane, predvsem avstrijsko Ukrajino in Balkan. Čehe so smatrali v Petrogradu za nepopravljive demokrate, kar pa se tiče Poljakov, so veljali za skrite, toda nepomirljive sovražnike ruskega carstva. Ruska vrhovna oblast na Poljskem, čeprav jo je izvajal plemensko sorodni živelj, je ostavila v čustvovanju poljskega naroda mučnčjše spomine nego dunajska politika, znana pod imenom avstro-polonlzem. V Avstriji so v ostalem proti-slovansko politiko često izvajali ravno Slovani: Goluchowski, Bilinski, Dumba, Tar-novvski in mnogi drugI
Slovanska vzajemnost se je prav lahko ocenila v teku zadnjih let. Poljska je pripomogla k raztrganju češkoslovaške, Rusija pa je omogočila četrto delitev Poljske. Niti plemensko sorodstvo niti občutek skupne nevarnosti nista mogla krotiti pohlepa po osvojitvi sosednjega ozemlja. Danes' se največja slovanska država Sovjetska Rusija stika z Nemčijo preko ogromr nega prostora Poljske in Ukrajine. Rusija je končno vendarle zasedla zapadno Ukrajino, kakor je ona vedno imenovala vzhodni del Galicije. Na zapadu so mnogo časa verjeli, da si bo Nemčija prisvojila Ukrajino, treba pa je vedeti, da besede Ukrajine v Hitlerjevem delu »Mein Kampf« ni. še več! Hitler je celo odklonil ponudbo Ru-sinov, ki so se hoteli zateči pod njegovo pokroviteljstvo. Vse to kaže, da je Nemčija prepričana, da ima večje koristi od popolnega sporazuma z Rusijo nego bi ga imela od osvojitve te Ukrajine, ki je Ukrajina samo po imenu.
V dolžini 60 km se sovjetska meja stika tudi s Slovaško, nato pa gre po grebenih pogorja ter ostavlja Podkarpatsko Rusijo v Madžarski oblasti. Slovaki so bili dolgo najbolj zapostavljen slovanski narod. Vendar je iz njihove srede najprej izšla zah-
teva po slovanski vzajemnosti in eden izmed slovaških sinov Jan Kollar, pesnik, postal tvorec romantičnega slovanstva. Po zedinjenju s Čehi se je verovalo, da bodo Slovaki našli izhod iz svojega težkega položaja. Toda prepiri med Prago in Bratislavo so zelo znatno oslabili mednarodni položaj češkoslovaške ravno v najkritič-nejšem času.
Svetovna vojna je osvobodila slovanske narode, toda slovanski svet je bil tako poln nesporazumov, ki so bili nacionalnega ali mednarodnega značaja, da so ti nesporazumi samo pospešili tok razvoja, ki smo mu bili priče. Narodno zavest so pri posameznih slovanskih narodih izoblikovala pokolenja domoljubov in mislecev, toda narodi niso takoj pogodili političnega smisla, da bi bili kos dolžnostim, ki jim jih je nalagal novi položaj, ko so bili povzdignjeni v čin samostojnih držav. To je slika današnje drame, ki nam pravi, da bi bil nauk brez koristi, ako bi hoteli tudi jutrišnjo Evropo obnoviti po včerajšnjem vzorcu.
Kar se tiče Podkarpatske Rusije, ki je takisto soseda Sovjetske zveze, je to dežela legend in predsodkov ter je naseljena z uni-jatskiml Slovani. Pogodbe, ki so jo združile a češkoslovaško na temelju slovanskega sorodstva, so bile samo manifestacija panslavizma, ki si ga Je dovolila zapadna diplomacija. Evropa je sploh vedno ustvarjala ovire, da bi se Rusi ne dokopali na Karpate. Zdaj so tam in zemljepisno ima to dejstvo svoj pomen. Politično to nI velikega pomena, ker narodnosti, preko katerih naj bi se širil ruski vpliv proti zapadu, ne čutijo plemenske vzajemnosti. Za temi narodnostmi pa prebiva najnepopust-ljivejši narod Evrope: Madžari.
Nemško-sovjetskl odnošaji so izven krize, ki razdvaja slovanske množice na vzhodu Evrope. V teh množicah ni opaziti niti najmanjšega znaka, da bi hotele imeti skup no usodo. NI niti misliti na spopad ali na sporazum Moskve in Berlina, ki bi imel za seboj enodušno misel teh slovanskih množic. Za vsak slovanski narod se postavlja čisto poseben problem. Za Poljake vzpo-stava njihove državne samostojnosti, za Slovake njihova privrženost h katoličan-stvu, za Rusine pa komaj varnost njihovega obstoja ter povišanje njihove življenjske ravni. Z oziram na različne težnje in reakcije slovanska aglomeracija v tem delu Evrope ne predstavlja niti neprehodne pregrade za Nemčijo, niti močnega udarnega elementa za Rusijo.
Kar se tiče balkanskih Slovanov, je problem čisto drugačen. Toda to se ne tiče srednje in vzhodne Evrope.. Dolžnost tistih, ki poznajo slovanski svet, je, da točno precizirajo stvari ter da razbijejo znane razširjene predsodke, ki vladajo v Franciji in v ostalem inozemstvu. Tu je treba samo omeniti, da se morajo v preteklosti največji uspehi Rusije pripisati utvaram Evrope o njenih ciljih in njenih sredstvih.«
CldmhaC
J)atCan
Imenovanje admirala Darlana za zunanjega ministra nezasedene Francije, še bolj pa njegova designacija za naslednika šefa diža\>e v primeru, da bi bilo staremu častitljivemu maršalu Petainu onemogočeno izvrševanje vladarskih dolžnosti, pomeni občuten poraz Lavalovega prizadevanja. Nameravani iriumvirat, v katerem bi imel Laval mesto, ki ga je sedaj zasedel Dar-lan, se je razblinil in vse kaže, da je francoska javnost zelo zadovoljna s takim razpletom dogodkov Maršal Petain in admiral Darlan sta namreč dve osebnosti visoke avtoritete in spoštovanja, ki jima ga poklanja zasedena in nezasedena Francija. Narod vidi v obeh možeh simbol nedeljivosti države in jamstvo, da bosta v sedanjem kočljivem položaju napela vse sile, da izbijeta za Francijo toliko ugodnosti, kolikor se le dš. Za admiralom D ar lanom stoji poleg tega še vse francosko vojno brodovje, ki /e nedotaknjeno in tvori zato izredno važen faktor v razvoju politike najbližje bodočnosti.
Vsak po svoje
Pod tem naslovom objavlja prof. Potko Stajnov v sofijskem listu »Mir« svoja opažanja o politiki nekaterih velesil. Prof. Stajnov piše med drugim:
T
Oba francoska voditelja stojita trdno na določilih premirja z Nemčijo in zanimivo je, da so se ta določila, ki so okrnila Francijo na vseh straneh, nenadoma izkazala za krepko utrdbo in oporo današnje državne politike. Nemčiji, ki je poražencu diktirala pogoje premirja in jih je slednji moral vzeti na znanje v celoti, se naenkrat zdi, da v svojih zuhte\ah ni šla dovolj daleč, ko je pustila francosko vojno brodovje skoro nedotaknjeno, lznemtda se je položaj Vichyja tako zasukal, da ima tudi okleščena Francija še nekake silne bojne vrednote, ki bi tehtale mnogo, ako bi se nagnile na to ali ono stran.
Novi francoski zunanji minister, čegar politiko bo učinkovito podpirala francoska vojna mornarica, je po s\x>jem poreklu Gaskonjec, po svoji vzgoji in življenjskem poklicu pa pomorščak, ki v sedanjem trenutku smatra brodovje skoro za six>jo zasebno last. Ko je prevzel vrhovno poveljstvo nad francoskimi pomorskimi silami, se je izkazal za odličnega organizatorja ter je v zelo kratkem času odpraidl vse nedo-statke, ki so se občutno kazali zlasti med moštvom,, podlegajočim prevratni propagandi. S strogostjo, ki mu je povsod prinesla spoštovanje in ugled, je zatrl nerede in uvedel sttumno disciplino. Vkljub strogosti je zelo priljubljen med pomorščaki, ki cenijo v njem dobrega in pra\nčnega poveljnika, popolnoma predanega stvari in obrambi domovine. Znan je kot molčeč človek, ki pa zna svojim kratkim pošljem z vsemi sredstvi izposlovati brezpogojno pokorščino.
V	prejšnji svetovni vojni se Je obneset na vsakem mestu, kamor koli so ga postavili. Dasi pomorščak, se je udeleževal vseh bojev na Meusi, v Loreni in pred Verdunom, kjer je s svojo lahko mornariško artilerijo odločil marsikak spopad v korist francoskega orožja. Njegove baterije so uničile med drugim tudi enega izmed onih velikanskih topov, ki sta iz velike razdalje obstreljevala Pariz. Vendar je šele l. 1934. postal vice-admiral in poveljnik francoskega vojnega brodovja v Atlantiku. Teden dni pred vojno napovedjo, pa je bil imenovan za vrhovnega poveljnika francoskih pomorskih sil. Dasi so se tedaj razmeroma pozno spomnili nanj, vendar je treba omeniti, da je že kot tridesetleten mož poveljeval francoskemu brodovju v Sredozemskem morju ter ima kot pomorski oficir veliko izkustva. Razen tega Je dalje časa služboval na Daljnem vzhodu, tako da so mu znane prilike tudi v onem delu sveta, kjer si Francija g vsem naporom prizadeva, da bi ohranila svoje pozicije.
V	politiki velja admiral Darlan za prl-staša prijateljskega sodelovanja z Nemčijo in je z njegovim imenovanjem odpadlo pariški skupini eno izmed glavnih orožij zoper vichyjsko vlado. Sodelovanje pa si predstavlja admiral Darlan kot stike enakega z enakim in, v svoji žila\xrsti gotovo ne bo popustil niti najmanj od določil premirja. Francoska javnost se zlasti zanaša nanj v tem pogledu, da bo znal braniti brodovje proti vsakemu tujemu posegu, na) pride ta že z angleške strani ali pa s strani sil osovme. Poraženi Franciji je ostalo v vojnem brodovju samo še eno sredstvo obrambe, sredstvo, ki Je vsekakor vpošte-vanja vredno tn Francija Je prepričana, da se bo admiral Darlan znal posluževati tega mogočnega instrumenta v korist domovinte.
Jekleno blago vsake vrste
mamo tri vrste držav glede na naWn, kak o se očituje njihova zunanja politika. Nekatere države oznanijo že v naprej, kakšno zunanjo politiko bodo vodile za bodočnost in kake akcije bodo podvze-male. V to vrsto spadajo Zedinjene države Amerike, ki na ves glas izjavljajo vsemu svetu in svojemu narodu, da bodo z vsemi silami podpirale Anglijo, ker hočejo, da Velika Britanija zmaga v tej vojni. Po njih naziranju bo angleška zmaga prinesla varnost tudi Ameriki. Svet je tako na jasnem, kakšno je zadržanje Amerike nasproti Nemčiji in Japonski. Še več: Zedinjene države so poslale po vsem svetu v nevtralne, nevoju joče in celo v vo-jujoče države posebne odposlance, ki imajo nalog, Obvestiti svetovno Javnost, da je Amerika odločena pomagati Angliji z edinim namenom, da ji zagotovi zmago.
Druga vrsta držav ne dela nikakršnega hrupa. Ne kriči v svet, kaj bo napravila, marveč deluje neposredno, ne da o čem obvešča nevtralce in nevojujoče države. Njihova politika se izvaja po dobro premišljenem in preračunanem načrtu, ki se je doslej posrečil vselej ne samo zaradi udarne moči njihovih vojsk, marveč tudi zaradi izredno odličnega organizacijskega daru, ki izvaja svoje politične akcije v popolni tajnosti do samega dne, določenega za napad. V to vrsto spada Nemčija, katere podjetje na Norveškem do Narvika je dalo tipičen primer za nenadne ukrepe, pripravljene v globoki tajnosti. Vendar pa so bile te akcije v osnovnih potezah vedno prej najavljene v govorih, namenjenih najširšemu občinstvu. Ti govori nemških državnikov, zlasti govori kancelarja Hitlerja so v osnovi orisali zunanjo politiko, ki jo bo Izvajala Nemčija in ki jo bo nemška vojska izvršila. In kakor vemo, so vsem fGhrerjeviro govorom sledile napovedane akcije.
Tretji tip držav, je oni, ld skrbno molče o svoji politiki in skrivajo cilje, ki so si jih zastavile. Njih zadržanje je brez slepeče jasnosti in le pripovedke napovedujejo, kaj imajo te države v mislih ter kakšne namene imajo. Najlepši primer za to vrsto je Rusija. Ni države, katere diplomatske pozicije bi bile zavite v tako temo, kakor so pozicije Rusije. V Moskvi so si usvojili zelo izviren in zanimiv način za tolmačenje svoje politike pred svetovno javnostjo. To je način demantijev namesto načina jasnih izjav in napovedi. Tako Moskva n. pr. ni povedala, kakšnega mnenja je glede pristopa nekaterih držav k trojnemu paktu, marveč se je zadovoljila * objavo v nekem danskem listu, da ni na-svetovala ali celo odobrila Madžarski pristopa k imenovanemu paktu. Malo kasneje je po svoji poročevalski službi Tassu zanikala, da bi bila v naprej obveščena ali da bi bila dala svoj pristanek za prihod nemških čet v Rumunljo. V zelo podobnem smislu se je izrekla tudi glede prehoda nemških čet preko Bolgarije. Prošli teden, 5. t. m., je Rusija z novim demantijem sporočila javnosti, da ni obljubila Turčiji nikakršne pomoči za primer napada nemških čet na turško ozemlje. Ta način izražanja velike države, ki nikoli ne pove, kaj hoče in kaj bo storila, marveč izjavlja
PRECIZNA URA ti OD 185«
Dobivajo se samo v boljših strokovnih trgovinah.
vedno samo, česa noče in česa ni storila, vodi k raznim slutnjam glede pravih namenov Rusije. Spričo takih sluten j, ki povzročajo neizbežna nasprotstva, je najbolje če se držimo redkih izjav predsednika ruske vlade ter komisarja za zunanje zadeve Molotova, pred vsem pa onih dejstev, ki so nam t^tm iz zgodovine zadnjih stoletij ruske zunanje politike. Ruskih namer in moskovske zunanje politike ne more iz-premeniti noben režim, ki gospoduje v Rusiji. Aspiracije te velike države so neiz-premenljive tudi danes, skratka iste so, kakor so bile v preteklih stoletjih od Petra Velikega dalje.«
Tripolitanija
iT
ripolitanija je del italijanske kolonije Libije. M so jo Italijani odvzeli Turkom z vojno leta 1911./12. in ji vrnili staro grško ime Libija. Na zapadu meji oo Tunis. kakor meji drugi del italijanske Libije. Cirenajka, na vzhodu ob Esipt.
Domačini so Arabci in Berberci. Berber-ci so prvotno prebivalstvo Severne Afrike. Arabci so pa prispeli kot osvojitel^L Skoraj povsod so prebivalstvu vselili svoj jezik in svoio vero. Nekoliko tisoč ie tudi zamorcev, potomcev nekdanjih sužnjev. Mnogo ie tudi Zidov.
Tripolis je štel ob zasedbi po Italijanih kakšnih 20.000 duš. Danes jih ima skoraj 100.000. Med temi je 33.000 Arabcev. 30.00J Italijanov. 18.000 Židov in 6.000 tujcev, večinoma Maltežanov in Grkov L 1912. je bil Tripolis s svojimi številnimi moe-jami in sinagogami majhno mesto z o ki-mi in vijugastimi ulicami, ki so jih ograde z vrtnicami in veje vinskih trt ščitile pred soncem. Pisana množica ie stopala v senci tega rastlinja med malimi trgovinicami, polnih orožja in čipkatena blaga.
V starih četrtih se do današn/eTa dne nič ni spremenilo. Še vedno srečuješ ista Arabce v burnusih. ki stepajo počasi in ne pogledajo tujca. Osvojite!ji so se om ji i na to. da so razgalili edini sp menik iz rimske dobe. monumentalni mramorni lok Marka Avreliia. Popravili sj t j d' st:ri sedež turških guvemeriev. grad ob morskem bregu. Zgradili so veličastno katedralo in širno palačo sredi vrtov, k er biva italijanski guverner, ob obali so zrra-dili velik bulvar. Razen tega so zgradili omrežje širokih cest, ki vodijo na vse strani.
Na vzhodu Tripolisa se razrrrostira velikanska zelenica s kakšnimi 300.000 pa mami. ena naivečiih v Ssverni Afr.ki Na zapadu mesta se ie širila še 1. 1912. puščava. peščena ravan z ma;hn;mi sivimi grmi. Tu ni bilo cest samo staže, ki so jih v stoletjih začrtale karavane veblo-dov in oslov. Danes ie ta ravan spremenjena v žitna polja. Vsepovsod stoje m j-hne. čedne kmetije, vodnjaki, delavni priseljenci. avtomobilske ceste. 70 km od mesta se dviga v sameti in tišini čudo. iti rimski amfiteater nekdanje Ssb~ate. veličastna zgradba z mramornimi loki in stebri nad morjem.
'MimffinimiffiiOT-
DCG8DKI PRETEKLEGA TEOflA

TtlojartGtahlmarsn^nhriF
<5t>lin g en
Poskusite kakovostne kitne
V nasprotju s prejšnjimi tedni je pretekli teden zlasti na diplomatskem področju pokazal izredno razgibanost. Splošni položaj pa se navzlic novim diplomatskim ak-r cijam nd bistveno spremenil Označujejo i ga v glavnem še vedno angleški uspehi na i sredozemsko-afriškem področju, medtem S ko smo glede ysega ostalega navezani sa-' mo na ugibanja, ki izhajajo iz vzbujanja napetosti v raznih smereh. Napačno bi bilo vsekakor misliti, da smo že tik pred kakimi novimi vojnima akcijami, kajti sedanje razdobje je predvsem diplomatsko razčiščevalnega značaja v zvezi z bližnjimi odločitvami velesil osi, na kateri vedno bolj pritiska »general čas«.
Izmed področij, na katerih bi mogla Nemčija poseči v razvoj dogodkov, sta se pretekli teden spet označevali balkansko in zapadnoevropsko področje, medtem ko so mnogi izražali pomisleke glede resnične namere nemškega poskusa vpada v Anglijo. V obeh ostalih naznače-nih smereh pa sta bili z razdeljenimi vlogami zelo aktivni tako Nemčija kakor Italija. Njune akcije so se označevale kot reakcije na angleške uspehe na sredozemsko-afriškem bojišču, na prekinitev angleško-rumunskih diplomatskih odnošajev ter na bližnje izglasovanje Roosevelto-vega zakona o posoji vojnega materiala Veliki Britaniji. Tako je bilo opaziti, da sta Berlin in Rim pretekli teden začela z novo diplomatsko ofenzivo, ld se zdi nadaljevanje lani v novembru prekinjene diplomatske ofenzive.	_
Sem moramo šteti predvsem razgovore, ki jih je imel italijanski ministrski predsednik Mussolini s španskim genera-lisimom Francom in zunanjim ministrom Sunerjem v Bordigheri na italijanski Rivieri 12. t m. Kakor je razvidno iz uradnega poročila o njih, so bili ti razgovori predvsem splošnega političnega značaja, ne da bi kakor koli vplivali na dosedanje špansko stališče nevoj skovan j a. Po razgovorih z Mussolinljem se je gen. Fran-ko na svojem povratku v domovino sestal v Montpellieru tudi z maršalom Petai-n o m- Srečanje obeh državnih poglavarjev je bilo vljudnostnega in prijateljskega značaja.
Francija Je bila tudi pretekli teden zelo v ospredju politične pozornosti, in si-, cer v zvezi s preosnovo francoske vlade. Ker pogajanja z Lavalom niso uspela in je Laval odklonil mesto, ki mu ga je maršal Petain zaradi pomiirjenja ž njim ponujal v vladi, je bil za zunanjega ministra imenovan Petainov ožji sodelavec admiral Darlan, ld je bil razen tega 10. t m. z ustavnim dekretom določen tudi za namestnika maršala Petaina za primer, da bi ta ne mogel izvrševati svojih poslov. Zdi se torej, da je v Franciji glede njene splošne politike ostalo vse pri starem, kajti tudi admiral Darlan, ki je sicer pristaš sodelovanja z Nemčijo, postavlja to sodelovanje na iste osnove kot maršal Petain sam: brez pogojno spoštovanje pogojev premirja, va-
j rovanje nedotakljivosti francoskih kolonij ter svobode francoskega vojnega brodovja.
Na balkanskem področ j u je 10. t m. vzbudila največjo pozornost nenadna prekinitev diplomatskih odnošajev med Anglijo in Rumunijo. To angleško potezo so v poučenih krogih tolmačili ne le kot resno svarilo rumunski vladi, temveč posredno tudi kot svarilo bolgarski, to pa zaradi novih vesti o prihajanju nemških tehničnih specialistov na bolgarska tla, zlasti na bolgarska letališča, o čemer je v svojem nedeljskem govoru po radiu obširno govoril tudi angleški ministrski predsednik Churchill. Njegov govor je vzbudil v Bolgariji veliko pozornost; imel je med drugim za posledico najprej uradni demanti bolgarske vlade glede nemških čet v Bolgariji, nato pa še obisk predstavnikov bolgarske opozicije pri ministrskem predsedniku Filovu. Ti so predsednika bolgarske vlade opozorili na nevarnosti, ki bi se jim Bolgarija izpostavila, ako bi sama privolila v kršitev svoje nevtralnosti.
14. t m sta bila gosta nemškega zunanjega ministra Ribbentropa in nemškega kancelarja Hitlerja predsednik naše vlade g. Dragiša Cvetkovič ter zunanji minister dr. C i n c a r Mark o vič-Iz uradnih komunikejev, ki so bili o tem obisku izdani, izhaja, da so »razgovori o vprašanju skupnih interesov potekli v duhu prijateljskih in tradicionalnih odnosov med obema narodoma«, kar je najboljši dokaz, da se odnošaji med Jugoslavijo in Nemčijo tudi po teh razgovorih niso v ničemer spremenili- Razumljiv pa je interes Nemčije, da se z našimi državniki posvetuje o položaju.
Rooseveltov zakon o posoji vojnega materiala Veliki Britaniji je bil v reprezentančni zbornici pretekli teden izglasovan z 260 glasovi proti 165 glasovom, nakar je bil takoj izročen v razpravo zunanjepolitičnemu odboru senata, ki Je nanj pristal brez večjih sprememb s 15 glasovi proti 8 glasovom. Pričakovati je sedaj, da bo v kratkem potrjen tudi v senatu.
Večjo napetost je pretekli teden pokazal razvoj na Daljnem vzhodu, kjer je bilo opaziti večje japonske priprave, zlasti na otoku Hainanu, M naj bi napovedale b£žnji japonski udar proti jugu, proti Nizozemski IndijL Vendar se zdi ,da smo tudi tu šele v prva fazi, ki napoveduje večjo razgibanost znabiti kdaj kasneje, ko bodo prilike za to ugodne.
Na bojiščih je bilo povsod živahno delovanje, vendar bree večjih sprememb. V Libiji je po zavzetju Bengazija nastal navidezen zastoj, hujše pa so bile med tem operacije v Eritreji, zlasti pri Kerenu. Na albanskem bojišču je pe sorazmerno mrtvem tednu nastopila proti konca spet večja živahnost, ki nakazuje novo grško ofenziv-nest. Velike pozornost je preteklo nedeljo vzbudil napad angleški ladij na italijansko hiko Genovo. Letalska vojna se je tudi nadaljevala v manjšem obsegu kakor pred tedni.
Gospodarstvo
Proračun dravske banovine za 9 mescev
Načrt proračuna dravske banovine, o 1
ka.c^m so pričel v ponedeljek razpravljati banski svet, je sestavljen le za devet mesecev, to je za dobo od L aprila do 31. decembra t L Kakor smo že poročali, bo v kratkem izšel nov zakon o državnem računovodstvu, s katerim bo spremenjena proračunska doba tako, da se bo proračunsko leto krilo s koledarskim letom Glede na novo določbo je predlog . proračuna še sestavljen le do konca tekočega koledarskega leta.
Proračun je predviden v višini 125.1 milijona din za devet mesecev, kar bi ustrezalo znesku 166 milijonov din za vse leto. Ce upoštevamo, da znaša proračun za tekoče proračunsko leto 1940/41 (brez podjetij 139.8 milijona din, bi torej znašalo povečanje proračuna na celo leto 26 nrliionov din sli 18.6%. Primerjava s proračuni prejšnjih let nam nudi naslednjo sliko (v milijonih din):
1935/36 1936/37 1937/38 1938/39 1939/40 1940/41
1940 (9 mescev)
83.6 milijona din 97.6 milijona din 120.3 milijona din 130.0 milijona din
137.0	milijona din 139.8 milijona din
125.1	milijona din
Stopnje banovinskih davščin bodo baje ostale v glavnem nespremenjene in bodo
izvršene le manjše spremembe v zvezi z zadnjo taksno in trošarmsko reformo. Banovinska doklada na neposredne davke bo ostala nespremenjena, vendar je predviden večji donos, ker se je povečala odmerjena osnova. Manjši je predvideni doni,	n pnevmatiko in donos trošarine na jedilno olje. Večji donos pa pričakuje banska uprava od prenosne takse zaradi živahne kupčije z nepremičninami in je pričakovati, da bo višina banovinske doklade na prenosno takso nekoliko povečana.
Izdatki so povečani pri skoro vseh poglavjih. Posebno so se povečali materi-jalni izdatki zaradi višjih cen, kar se na-na:n predvsem na izdatke tehničnega oddelka. Proračun izdatkov je v posameznih poglavjih razdeljen takole (v milijonih din): občni oddelek 6.56. upravni oddelek 1.21, kmetijski oddelek 8.59, prosvetni oddelek 21.97, tehnični oddelek 40.65, oddelek za socialno politiko 10.34. finančni oddelek 13.35. oddelek za trgovino, obrt in industrijo 3.77, prispevek banovinskim zavodom 13.61, rezervni kredit 5.00.
Dohodki pa so predvideni takole (v milijonih din): banovinske doklade 59.60, delež od skupnega davka na poslovni promet 4.19, trošarine 34.07. davki in takse 18.49, odkupnina za osebno delo 0.11. razni dohodki 4.55, terjatve iz prejšnjih let 4.00.
nikov gre za tem, da se glede izvoza meh- j kega lesa v Nemčijo sklene bolj elastičen sporazum glede cen.
— Iz zadružnega registra. Pri Zadružid
zvezi v Ljubljani je zaradi smrti izbrisan prokurist Anton Kralj, vpisana pa sta pro-kurist dr. Emil Ceferln. tajnik Zadružne zveze, in pooblaščenec Franc Lesjak, glavni knjigovodja. — Pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani je zaradi smrti Izbrisan član upravnega odbora Anton Kralj, vpisan pa je član upravnega odbora dr. Emil čefe-rin.
Za povečanje kmetijske proizvodnje
Poročali smo že o konferenci, Id je bila v kmetijskem ministrstvu 13. t m. o setvi letošnjih pomladanskih posevkov in o organizaciji dela zaradi obdelave vseh razpoložljivih površin, kakor tudi za zboljšanje in povečanje proizvodnje živil. Po zaslišanju strokovnih referentov o vprašanju poživljenja in povečanja setve letošnjih pomladanskih posevkov in o vprašanju zboljšanja živinske proizvodnje ter o sklepih, ki so bili sprejeti na predhodni konferenci z načelniki kmetijskih oddelkov banskih uprav ter po vsestranski razpravi je bilo soglasno ugotovljeno, da je v ta namen potrebno izdati naslednje ukrepe:
1)	V polnem obsegu je uporabiti obstoječe predpise ali po potrebi izdati nove, ki bodo določali stroge sankcije. S temi ukrepi naj se zagotovi, da bodo vse neobdelane površine v bodoče obdelane In posejane.
2)	Se pred setvijo je treba za jamčiti kmetovalcem rentabilne minimalne cene za njihove pridelke ln vse cene v državi po možnosti stabšliz^atl.
3)	Terensko delo v kmetijski službi je treba čim bolj okrepiti in kmetijske strokovne organe razbremeniti drugih do ž-nosti, ki nimajo zveze z delom za pospeševanje kmetijske proizvodnje.
5)	Banskim upravam odnosno njihovim semenskim skladom naj se takoj preskr-biio nova denarna sredstva za Izplačevanje razlike med cenami semenskega in trgovskega bKiga.
6)	Prometno ministrstvo naj odredi, da
se bo semensko blago čim hitreje ln brez odlašanja odvažalo na namembne postaje.
7)	Ukine naj se izdajanje odpremnih dovoljenj za semensko blago od strani Prizada, ali pa naj Prizad daje banskim upravam dovoljenja brez slehernega odlašanja.
8)	Za prehrano živine in za povečanje proizvodnje živinske krme naj se zago-tove živinorejoem potrebne količine semena krmilnih rastlin. Tovarne olja naj do konca tega mesca dajo na razpo'ago živinorejcem vse razpoložljive količine, in sicer okrog 1000 vagonov oljnih tropin po ceni, na podlagi katerih so trop!ne kol-kulirali p i določanju cen oHa. Prav tako naj sladkorne tovarne odstopjo suhe rezance po ceni, po kateri so jih obračunavali pridelova'cem sladkorne pese.
9)	Zagotove naj se potrebna sredstva za izvedbo zadružne m izvenzadružne selekcije, kakor tudi za nakup zadostnega števila izbran;h moških plemenskih živali. Obenem naj se točno izvaja licenciranje.
10)	Izdajo naj se potrebni ukrepi, da se vse izbrane, zlasti pa plemenske živali, zadružne in izvenzadmžne selekclie, opro-ste vpoklicev v vojaške namene do skrajne sile.
11)	Izdati Je treba potrebne ukrene, da se prepreči klanje m-škega in ženskega zaroda, ki je sposoben za pleme.
12)	Za izvedbo sklepov te konference naj se ustanovi pri kmetijskem ministrstvu sta'en odbor Iz vrst predstavnikov zainteresiranih ministrstev ln predstavnikov kmetijstva.
Kaf je z ekspozituro direkcije za zunanjo trgovino v Ljubljani
Ob koncu decembra je izšla naredba o ustanovitvi, delokrogu ln organizaciji ekspoziture direkcija za zunanjo trgovino v Ljubljani, ki jo je izdal trgovinski minister na osnovi čl. 8. uredbe o direkciji za zunanjo trgovino. Ta ekspozitura bo po naredbi Izdajala zlasti izvozna in uvozna potrdila, dajala bo potrebne Informacije ter vršila registracija izvoznikov in uvoznikov v smislu naredb o kontroli izvoza in uvoza posameznih vrst blaga.
Čeprav je od uveljavljenja naredbe poteklo že sedem tednov, ekspozitura še danes ne posluje. Z razširjenjem Izvozne in uvozne kontrole na veliko število izvoznih ta uvoznih predmetov pa postaja poslovanje te ekspoziture vedno bolj pereče. Ker ao podani vsi formalni pogoji za ustanovitev ta poslovanje ekspoziture, se je Zveza industrij cev obrnila na pristojno mesto s prošnjo ,da bi ekspozitura pričela čim prej poslovati. Po beograjskih informacijah je pričakovati, da bo ekspozitura ustanovljena še ta mesec.
Borski rudnik Je prešel v nemške roke
Sredi decembra smo poročali, da le načelno dosežen sporazum med nemškimi interesenti in glavnimi delničarji Francoske družbe borskdh rudnikov glede odkupe večinskega paketa delnic.
Sedaj poroča dunaj ki »Sudost Echo« iz Berlina, da je te dni nemš'd koti' rcij pod vodstvom nemškega generalnega konzula v Beogradu Franca Neuhausena sklenil kupno pogodbo s pariško banko *So-cdet6 Mirabaud Puerari et Cie«. in sicer glede odkupa večinskega paketa d^nic borskega podietia Pogodba ie bila prejšnji teden podpisana in se že izvaja Do pogajanj je prišlo na želio nemške vlar'e in v sporazumu s francosko vlado v Vi-chyu. Kupljene delnice bo v dol čenem roku izročila pariška ba-^ka Mirabaud Pruski državni banki za račun konzorcija (Pruska državna banka sama ori rod-jetju ni udeležena). Glede na važnost borskega bakra za izvedbo štiriletnega načrta ie državni maršal izdal o sebna navodila za sestavo konzorcija »Bor« Z vodstvom uprave pa ie poveril genera ne^a konzula Neuhausena
»Sudost Echo« še pripominja, da ima ta transakci ja za nemško gospodarstvo s kovinami izredno važnost ker so ležišča bakra v Boru med največ Hmi ležišči bakra v Evropi na tretjem m°stu in se tam pridobiva bakrena ruda viš ke kakovosti. List navaia tudi p-ditke o produkciji v zadniih letih in p-datke o ugodnem finančnem stanju družbe.
Rft^o^fltrs^e vesti
B Maksimalne cene n bombažno prejo, jk podlagi 3 odst. 4 uredbe o kontroli eea ta z odlokom ministra za preskrbo ln prebrano določa urad za kontrolo cen glede prodalne cene bombažne preje naslednje: Maksimalna cena za bombažno prejo je 98 din za standardno enovlakna-gto prejo St 20 franka tovarna brez ffcon-
ta in brez skupnega davka. Za številke izpod št. 20 pa se odbije po 0.15 din za vsako dvojno številko, za števila nad 20 pa se doda po 1.50 din za vsako dvojno številko. 2) Ta cena velja za prejo, Izdelano iz turškega bombaža. Za vse druge vrste bombaža, ki je bil nakupljen po nižji ceni, pa bo ta cena veljala pod pogoji, ki jih bo določil urad za kontrolo cen. 3) Ta sklep bo izvedel urad za kontrolo cen v sodelovanju z uradom za razdeli1 ev bombažne preje v Beogradu. 4) Odlok stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v »Službenih novin^hc.
mm Sprememba naredbe » kontroli izvoza bombaža, bombažne preje in celulozne volne. Trgovinski minister je izdal na-redbo o spremembah in dopolnitvah naredbe q uvozu bombaža, bombažne preje in celulozne volne od 29. oktobra 1940. Rok, do katerega morajo uvozniki predložiti direkciji za zunanjo trgovino prošnje za registracijo ln je potekel 21. novembra, se podaljša do konca februarja 1941. Nadalje pravi nova naredba, da se v register uvoznikov bombaža m bombažne preje ta celulozne volne vpišejo tudi ona manjša tadustrliska podjetja in obrtni obrati, ki prej niso uvažali tega blaga če . izpolnjujejo ostale pogoje, predvidene v čl. 5 naredbe, In če dokažejo, da so se s tem blagom do uveljavljenja naredbe oskrbovali v naši državi
wm Sprememba naredbe v kontroli nvo-za premoga. Trgovinski minister je predpisal uredbo o spremembah ln dopolnitvah naredbe o kontroli uvoza premoga, koksa in brlketov, ki določa, da se 5. členu, doda naslednji odstavek: Obrtnim ln Industrijskim podjetjem, ki uvažajo za lastno potrebo premog, koks ali brikete ln ne izpolnjujejo pogojev prednjega odstavka (t. j. da so v zadnjih dveh letih uvozili vsaj 500 ton na leto) se izdajajo uvozna potrdila na njihovo Ime, toda na prošnjo registriranega uvoznika, ki Je dcslei za ta podjetja posredoval nabavo. V tej zvezi določa naredba nadalje, da opravičujejo obrtno-industrij^ka podjetja, ki ne izpolnjujeio pogoja glede uvoza v zadnjih dwh letih, svojo letno potrebo z računi o nakupu blaga v zadnj!h treh letih. Dosedanje besedilo točke 5 člena 5 (da mora Industrijsko pod1°tie predložiti overjen prepis komisUskega poročila pristojnega oblastva o letni potrebi) se iz-oopoln, 7 doiočho, da to direkcija za zunanjo trgovino pc pogrebi in v konkretnem primeru s ttrokovno komlsiio ugotovila kapaciteto odnosno Jet^o potrebo do tičnega pr^jetia za predložitev prošnje ?8 regrstrac^o pri direkeHl Je podaljšan cd 15 na 30 rtnf n 1e potekel 14. fe-bmarja. to je Iste?? dne. ko je b'la uredba oblavljena v »Slufber-V' novinah«. Končno je podaPšan »«-k uveljavlienla kon-U"ole uvoza Ta krntro'a pridne tzva-?rt 45 dni po uveljavljen.'« naredbe, t. j. 1 marca.
e= V začetku marca se bo v Splitu sestal jngoslovensko-nemškl lesni odbor. Predstavnik) našega lesnega gospodarstva nameravajo na tej konferenci sprožiti vprašanje odpovedi fiksnih cen za izvoz, ker so sedanje cene prenizke ta ne nudijo možnosti izvoza T Nemčija Prizadevanje izvoz-
LjubljansKi trg
Zaradi razmočenih cest in dežja je bil živilski trg v preteklem tednu slabše založen. V soboto pa je kazalo zjutraj lepo-zato so pripeljali od vseh strani precej blaga, posebno povrtnine. Deloma se dobi prav zdrava in sveže ohranjena povrtnino, mnogo pa je tudi namrznjene, nagnite a4i osušene. Tem razlikam v kvaliteti vrtnih pridelkom so krive včasih neprimerne shrambe, pogosrto pa je kriva tudi malomarnost onih, ki jih oskrbujejo. Kakor pri vsem se tudi na trgu lahko spozna dobra gospodinja od slabe; pogledati je treba !e b'ago, ki ga proda ;a. Premnoge podeželske gospodinje rabijo pouka v pridelavi, shranjevanju in prodaji svojih pridelkov, saj bi potem lahko prodale več in boljše blago. Naše podeželske gospodinje bi si letos lahko opomogle z gojitvijo raznih zelen jodnih in povrtninskib semen. Janeža na primer pridelamo doma dovolj, kljub temu se je cena dvignila na 48 din kg., kumine pa doslej nismo gojili, temveč smo jo uvažali iz Hclandske in je cena že skočila na 100 din za kg. Sele lani smo pridelal' doma nekoliko kumine. vendar je seme drobno m smetno, da ga nihče ne kupuje Isto vdja za peso. Seme jedilne pese stane 60 din kg, seme krmilne pa 40 din, ker ga uvažamo. Zaskrbljeni se vprašujemo, kakšno ceno bodo dosegli pridelki in kakšne posledice bo imelo to za naše gospodarstvo Seme korenja pridelamo doma in ga je že v soboto ponujala neka prodajalka po 7 din liter. Tudi čebulček je že na prodaj po 6 din liter.
Radič, motovileč tn špinačo prodajajo nemoteno po 2 din merico. Ker pa gospodinje žele kupovati na težo in ne na merice, se poslužujejo raje uvožene zelenjave. Spinačo prodajajo stalne prodajalke po 14 din, radič po 18 do 20 din in edivija po 10 do 12 din kg. Se vedno je mnogo cveta-če po 7 din.
Kmotice prodajajo prav dobro kisflo zelje po 3 din. Posavc ga prodaja po 3.50, f rnovčanke m trgovci pa po 4 din kg Precej manjši je konsum kisle repe, ki stane 2.50 do 3 din kg.
Kmečki perutninski trg ni b?! posebno založen, tudi ni pričakovati, da bo v prihodnjih tednih bolje. Kure sedaj nesejo, piščancev ni, kurja piča pa je tako draga, da ima marsikak perutninar namen opustiti gojitev perutnine. Več kakor iz Dolenjske prihaja perutnine v Ljubljano in Sta-jorske. Štajerska perutnina je bolje rej ena in tudi dražja.
Mesarske stojnice ki mesnice niso več tako dobro založene z mesom kakor pred tedni. Mesarji se bore za povišanje cen govedini in svinjini, predvsem slanini in masti. Res je težko, skoraj brezupno ustaliti ccne, če se maksimira meso, medtem ko so cene živini prosite. Mast moro j o na primer prodajati mesarji po 28 din kg, medtem, ko je v trgovini prosta in se prodaja že po 34 din. Zato se nt čudimo, da mesarji mas<ti sploh ne prodajajo več, slanine pa tudi primanjkuje Prašiči so danes po 20.50 din za kg žive teže. S stavko mesarjev bi se le še povečal izvoz, zato je skrajni čas, da se maksimirajo cene živini, kar edino more dovesti do trajne usta4itve cen. Obenem ponavljamo, da jo treba maksimirati cene vsem kmečkim pridelkom, posebno žitu, sicer je vsako pobijanje draginje ie iluzija.
Mnogo jo bilo na prodaj jajc od 1.25 do 1.50 din. Okrog poldneva se dobi ie 9 in celo 10 drobnih jajc za 10 din. Kmetico so jih prinesle kar pteveč. čeprav so tudi gospodinje pridno posegale po njih.
Dober fižol prodaja mestna aprovizaci-ja po 5.50 din kg, ker pa je treba zaradi številnih kupcev precej čakati, se tudi na trgu živahno prodaja na litre. Toliko je raznih vrst fižola in za vsako vrsto je cena druga, da ni mogoče navesti vseh. Surovega masla je sedaj manj na ponudbo kakor v januarju, tudi cena je zopet višja, navadno je po 40 din. čajno po 52 din kg. Kuhano maslo prodajajo kmetice po 40 din stalne prodajalke pa po 50 din kg.
Blagovna tržišča
ŽIVINA
Svinjski sejem ▼ Mariboru. Dne 14.
februarja so prignali na mariborski svinjski sejem 82 svinj, prodali pa so jih 49. Cene so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari prasci 160 do 185 din, 7 do 9 tednov stari 190 do 240, 3 do 4 mesece stari 260 do 450, 5 do 7 mesecev stari 480 do 790. 8 do 10 mesecev stari po 800 do 1100, 1 leto stari 1150 do 1900 din. Svinje so prodajali po 13 do 17 din za kg žive teže in po 16 do 22 din za kg mrtve teže.
banskih dvorih prijetna družabnost, pri kateri je bil slavljenec središče pozornosti
Tramvaj ga je podrl
Ljubljaua, 15. februarja Nocoj nekoliko pred 19. se je pripetila na Tyrševi cesti v bližini Piskarjeve pekarne hujša nesreča. Konservatorist Sve-tozar Hribar, stanujoč na Miklošičevi c. št. 34, star okoli 30 let, ki je dobro znan v športnih krogih, se je hotel izogniti tramvajskemu vozu na hodnik. Pri tem pa mu je na mokrih tleh spodrsnilo ln ga je tramvaj zadel z veliko silo v glavo ter ga podrl na tla. Poklicati so morali reševalce, ki so nezavestnega Hribarja prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je pretresel možgane. Ob 21.30 se še ni zavedel.
Zdravilno delovanje ^ Rogaške mineralne vode Pri zaprtju stolice
deluje Izvrstno, ugodno ln Drez draženja voda vrelca Donat To vodo je treba piti bladno, najprej zjutraj ln sicer na tešče ter nato še približno pol ure pred vsako jedjo po 200—300 g. V teh primerih je treba vodo hitro izpiti!*
Pokojni dr. Korošec in padec
Stojadinovičevega režima
Zabeležili smo članek znanega beograjskega vseučLiS':ega profesora dr. m;haj-la Iliča, ki je dokazoval, da dr. Korcšec ni pol3gal posebne vsžnosti na to, da bi dobila Slovenija poleg sedanjega že it-k izjemnega položaja še formalno avtonomijo.
Prof. dr. Biču je odgovoril »Slovenec« s trditvijo, da se je dr. Korošec od vsega početka boril proti centralizmu in za avtonomijo Slovenije. On je bil tudi tisti. ki je »sploh omogočil sporazum ter novo preureditev države s tem. da je po njegovi iniciativi ln pod njegovim vodstvom morala odstopiti Stojadinovičeva vlada, ki o sporazumu in preured!tvi države v smislu hrvatskih in slovenskih zahtev ni marala ničesar slišati. Ko bi bil dr. Korošec tistih misli, kakor sodi »Na-pred«. bi bil mirno prepustil vso državo režimu, kakršen je bil n. pr. Siojadnovi-čev ali kak drug. in bi se zadovoljil z »dejanskim stanjem«. Za dr Korošca je bila slovenska avtonomija program, ki ga je želel tudi dejansko uve'jav:tl. Slovenska avtonomija je bila njegov glavni program, ki ga je branil nele zaradi Slovenije, marveč tudi zaradi bodočnosti n;še skupne države. Po tem programu je odkrito in pošteno deloval. Ni pa b'la njegova krivda, če se ta program glede Slovenije ni uresničil.«
Mi se ne spuščamo v komentiranje »Slovenčeveea« dokazov~nJa, da je bil dr. Korošec vedno za slovensko avtonomijo in da se je dr. Ilič zmotil s svojo trditvijo, da je bil dr. Korcšec zadovoljen z dejanskim staniem. Polit1 čni javnosti pa je znano, da pokorni dr Korošec zaradi avtonomije Slovenije ni lomil nobene politične kombinacije, v kateri je Imela njegova stranka v Slovesni odločilno besedo. Bil Je pač velik politični taktik in Je znal tako s pomočjo centralistične vidov-danske ustave, kakor za č°sa šestoia-nuarskega rež!ma najM vedno pota in načine. da je zagotovil svoji stranki oblast v Sloveniji. Kar se Se po-ebei tlfe S*"Ja-dinovičevega režima, ki je bil pač najbolj
centralističen od vseh, kar jih doslei beleži zgodovina Jugoslavije, je prav tako splošno znano, da je bil v njem dr. Korošec tako močna osebnost, da bi ga lahko vsak trenutek zrušil, če bi hotel, in da nobeni važne;'ša odredba ni mogla liiti brez niegovegi pristanka.
Popraviti pa moramo trditev glasila Kopitarjeve ulice da je »bil dr. Korošec sploh omogočil sporazum teT preureditev države in je po njegovi iniciativi in ped njegovim vodstvom morala odstopiti dr. Stojadinovičeva vlada, ki o sporazumu ni marala ničesar slišati « Dr. Korošec pripada danes že naši polpretekli politični zgodovini m je treba gledati na njegovo politično delo ter posamezne njego-ve faze in akcije že z drugih vidikov, kakor gledamo na delo še živečih političnih voditeljev. Njegove zasluge za državno in slovensko srtver 60 tako velike, da jih prav nič ne zmanjkuje ugotovitev raznih njegovih dejanj, ki se temu aH onemu zde morda napačna in po-grešna Prav toko pa so nepotrebna in neumestno pretiravanja kakršno je »Sloven-čeva« trditev, da je dr. Korošec »sploh omogočil sporazum in je po njegovi iniciativi in pod njegovim vodstvom morala odstopiti dr. Stojadinovičeva vlada.«
Sporazum ie omogočila skupna akcija združene srbske opozicije, jugoslovenskih nacionalistov, socialistov in dr. Mačka pri zgodovinskih decembrskih volitvah 1. 1938. S takratnim skupnim nastopom je bil zadan Stojadinovičevemu režimu smrtni udarec Dne 11 decembra je manifestiral ogromna večina srbskega naroda, ves hrvatski narod ;n lepo število jugos^ovenskih nacionalistov med Slovenci in Hrvati, da je večina jugcslovenskega naroda za sporazum in za temeljito preureditev države, ki bo zadovoljila večino Slovencev. Hrvatov in Srbo-v. Priznati je treba pokojnemu dr. Koro"cu, da je bil prvi med voditelji dotakratnega režima, ki je spoznal in pri« znal pomen decembrskih volitev ter iz te« ga tudi izvajal konsckvence.
E L E % K K
Odlikovanje pisatelja F. S. Finžgarja
Ljubljana, 15. februarja Danes popoldne je priredil ban dr. Natlačen v prostorih banskega dvora čajanko na čast slovenskemu pisatelju, akademiku Fr. S. Finžgarju. Povabljeni so bili številni pisatelji ta predstavltelji raznih kulturnih korporacij, posebej še člani umetenl-žkega razreda Akademije znanosti ta umetnosti. Jubilanta ln goste je pozdravil ban dr. Natlačen z govorom, ki Je v njem poudarjal zasluge pisatelja in duhovnika F. S. Finžgarja. Nato je sporočil jubilantu, da je bil z najvišjega mesta odlikovan z redom Jugoslovenska krone n. stopnje, obenem pa mu je izročil darilo banovine ta avtonomnih slovenskih občin kot narodni dar in Izraz priznanja ob 701etnici življenja ta 501etnlci literarnega dela.
Slavljenec se je ganjen zahvalil za počastitev, spominjajoč se v svojem govoru razmer v prejšnji tuji državi. Z občutjam, da smo sedaj zares v narodni državi, sprejema to odlikovanje v Imenu vseh slovenskih kulturnih delavcev, tudi tistih, Id ao pred nami v trudu in boju, v be<21 in zaničevanju postavlja« temelje slovenski umetnosti ta narodni kulturi.
' Pil čaju in prigrizku as je navila r
Sreska seja JNS in OJNS v škof ji Loki
V petek, 14. t. m. zvečer je bila v Skofjl Loki pri »Kroni« skupna seja sreskih odborov JNS in OJNS. Seje so se polnožtevil-no udeležili vsi odborniki, vodil pa jo je predsednik sreske organizacije g. notar 1 Stevo šLnk, ki je toplo pozdravil vse domačine in pesebej še odposlance banovinske-ga odbora OJNS gg. predsednika inž. Jožeta Rusa, tajnika Andreja Uršiča in Inž. Borisa Sancina.
Prvi je poročal o postanku ln namenu napredne mlaiinske koncentracije v Sloveniji inž. Jože Rus. Njegova izvajanja so našia polno razumevanja in odobravanja, kar je dokaz, da bo akcija mladih predstavnikov raznih naprednih skupin naila najplodnejša tla na našem podeželju. Za njim je poročal g. Uršič predvsem o notranje političnih vprašanjih, ki so bila predmet razprave na zadnji skupni banovinski seji JNS ln OJNS. Izvajanja poročevalca so bila enodušno odobrena. Nato je sledila zanimiva detata, v kateri je bila g. inž. Borisu SancJnu dana prilika, da je razvil go-spodaiske poglede mlacine JNS v zadovoljstvo vseh poslušalcev. Petem ko so bile proučene lokalne prilike, je predsednik notar g. Sink z zahvaJo vsem udeležencem zaključil uspešno sejo.
Glasilo dr. Mačka o nadaljnji preureditvi države
»Hrvatski dnevnik« ie objavil v pekovi številki uvodnik v katerem pravi da za ustanovitev banovine Slovenije danes stvarno ni nobenih ovir več. Odločno pa zavrača glasilo dr. Mačka m Srenje be.-grajskih krogov, da bi sledila ustanovitvi banovine Slovenije avtcuutsko tudi ustanovitev banovine Srbije. List pravi med drugim:
»Ničesar nimamo proti argar.iziranlu srbskesa naroda, ne more oa biti eovora o tem, da bi se proglasilo vsa ozemlje, ki bi ostalo izven mej banovin Hrvatske in Slovenije, za srbsko področje. Obstoje še vedno zahteve hrvatskega naroda o končni razmejitvi med Srbi in Hrvati. Te zahteve ie mogeče formulirati na razne načine. Vse le odvisno od tega ali bo ustanovljenih iz osta'esa drža ne za področja več državnopravnih teles, ali pa bo država razdeljena samo na tri ediniee: Srbijo, Hrvatsko in Slovenijo. V prvem primeru le mogočih več rešitev, v drugem p ime-ru pa bo treba razširiti ozem'ie b mvine Hrvatske, ker bi sicer dobili s srbsko edini«) državne-pravno te o. v katerem bi imeli Srbi jedva absolutno večino. Zadeva odgovornih političnih činiteliev ie da ugotove. ali ie današnji čas primeren za reševanje tega vprašanja. V pričetku popa tanl za sporazum le bila prsta vi lena s hrvatske strani teza. nai odloči ljudstvo samo. v katero banovino želi priti. Pri tej zvezi vztraia Hrvatska seijaška stranka tudi danes.«
Kuga na hrvatskem
narodnem telesa
»Narodni list.« glasilo jugoslovcnskih na-cionalistov v banovini Hrvatski, ki ga izdaja podpredsednik JNS dr Grga Andje-linovič. objavlja uvodnik o potrebi, da hrvatski narod odločno likvidira ostanke pro-slule frankovščine, ki se prodaja vsakomur. Lise potem nadaljuje:
»Frankovščina je kuga na hrvatskem narodnem telesu, ki ga zastruplja in uničuje. ZiZvi od sovraštva pro-ti vsemu, kar je srbskega in jugoslovenskega. Njeno edino gi, balo je sovraštvo do bratov iste krvi in suženjska služba vsemu tujemu in nenarodne-mu. V zadnjih 20 letih je bilo storjenih Hrvatom brez dvoma nešteto manjših ali večjih krivic. S sporazumom je bil stoT-jen odločilni korak za popravo teh krivic v tako širokogrudni obliki, da smo vsi pričakovali, da se bo hrvatski narod resnično pomiril in oklenil skupne države kakor v dneh po osvoboditvi. Vse bi bilo danes na najboljšem potu. če se ne bi postavljala po robu frankovščina, ki hoče za vsako ceno preprečiti normaliziranje naših političnih prilik in z njim okrepitev naše države. Frankovščina vodi danes med Hrva^ ti skrajno borbe- preiti narodnemu sporazumu. V tej boibi se poslužuje proti svojim rodnim bratom Hrvatom svojih preizkušenih podlih in zločinskih metod. Napo* čil je skrajni čas, da se frankovski kači stre glava in da se za vseCej izloči frankov^ ščina iz hrvatskega naroda.«
Enotna gospodarska organizacija Nemcev v Jugoslaviji
V Vojvodini so pričeli funkcionarji Kul-tuibunda z veliko propagandno akcijo za organiziranje vseh gospodarskih institucij nemške narodne manjšine v Jugoslaviji pod skupnim vodstvom.- Akcijo vodi voditelj narodno gospodarskega odbora pri Kultur-bundu dr. Jakob Awender, ki je istočasno tudi predsednik zveze nemških kreditnih ta gospodarskih zadiug. Nedavno je govoril v Novem Sadu na velikem zborovanju nemških gospodarstvenikov. V svojem govoru je naglašal potrebo koncentracije vseh nemških duhovnih in gospodarskih sli pod skupnim vodstvom. Nemška narodna skupina v Jugoslaviji mora koncentrirati pod skupnim vodstvom vse svoje gospodarsko udejstvovanje. Vsi nemški gospodarstveniki se morajo čim prej organizirati v stanovske odseke, ki jih ustanavlja pri svojem vodstvu za posamejne stanove Kultur-bund. S tako organizacijo se bodo pripravili nemški gospodarstveniki v Jugoslaviji za velike naloge, ki jih čakajo v bližnji bodočnosti-
Nova župa ob Varti —
žitni ca Nemčije
Kakor se ie ugotovilo na nekem zborovanju kmetskih naseljencev nove nemške župe v bivšem poljskem ocemliu ob reki Varti. ie ta župa že prvo loto svoie-ra ob-stoia prispevala k prehrani Nemčije 300.000 ton žita. 100.000 ton krompirja ter znatne količine klavnega goveda in svinj. 2upa ob Varti le tedai že prvo leto bila v stanu da preredi ne samo svoje prebivalstvo. marveč se ie izkaza'a k>t važen in dragocen činiteli nemške vojne pre i ane. Zborovanje ie nadalje ugotovilo, da bo novo nemško ozemlle za prihodnie leto lahko nekolikokrat povečalo svoi pridelek ter tako še v znatnejši meri prispe,alo k potrebam nemške prehrane. V teku jeseni ln zime se ie uredilo tudi vpraS^njo mlekarstva in Povartie dale sedai tedensko prav znatne množino masla ostali Nemčiji.
Mira Pucova:
Obletnica
(Odlomek iz romana »Obraz v zrcalu«, ki izide v kratkem v založbi »Tiskovne
zadruge«.) __ *
Dr I eta se utapljajo v preteklosti
i	kakor kaoluce. ki ročasi padajo
! I v globok, teman tolmun. Ko-f yj maj si se dobro tega zavedel,
------1 pa dvanajst takšnih kapijic
zdrsnilo do nižajoči se poti tvojega življenja. Dvanajst let je minulo in včasih ae ti zdi. da ie minil samo en dan...
Henrijeta se ie vsa zakopala v toplo svet.©zeleno vodo ki ie vonjala po kopalnih kristalih iz smrekovega igučja in po dišečem milu. Kai je res že dvanajst let tega, da ie z Gordunom prvikrat potovala v Ljubljano? Dvignila ie nogo iz mlačne kopeli. rožnato naličeni noht njenega palca je za hiD obstal nad neorodirno pobarvano gladino kakor velik še moker dra.ailj. Petem ie začofotala po vedi in svetlozelen val toliko da ni p jusnil preko robov nizke kadi iz rožnatega marmor a. Leno ugodje se ji je raztapljalo po žilah.
Nekaj časa je tako ležala in se z malo,
čvr.to brado dotikala ljubeznive vodne toplote. Potlej ca se ie končno le ooteT-nila kvišku. Vstala je iz milnice kakor Venera, ki se poraia iz mo ške pene. Je-la je s orsti rahlo slod.ti ob;kan svoje postave. Se vedno ie bila mlada in sladka napeta kakor nekoč Oh, mladost, mladost! Nikoli, prav nikoli se noče postarati. prei bi hotela biti mrtva kakor pa stara. V nem d ni zaskrbljenosti ie iztegnila roko za malim ogledalom, ki je v slonokoščenem okviru počivalo na stolu poleg kadi. Njen lepi, ljubljeni obraz... In vendar. te<?a ni bilo moči zanikati: tu so bile nrve kakor misol tanke gube v kotu velikih oči in med nežno zadanimi obrvmi Prve rahle gubo. ki iih zaenkrat še lahko zalcriješ pod šminko in pod pudrom. Koliko ča?a še?
Hojvišje priznanje noše univerze
Zaslužena počastitev sivolasega narodnega delavca ministra Ivana Hribarfa, soustanovitelja Almae Ma tris Aleacandrinae
Od leve na desno: doktorand Ivan Hribar, promotor prof. dr. Polec, rektor dr. Slavič in dekan pravne fakultete dr. Pitamic
Po nedrjih so ji curljali tanki potočki, k: so se preko njenih rožna ih bokov stekali nazaj v vodo. Hitro odločena je skočila iz kadi in s pod la.i nanesla dvoje jezerc ra maim rnau tla kopalnice, preden se j j reš;.a na svetlo, išnievo. nako-d.a o preuroio. ki jo ie b la Drei po nerodnosti odmaknila. Se^ia je po veLki kepami ruti.
»Ali sinem?« je z one strani Gordun potrkal na vrata.
»Se nekaj minut« ie zaklicala. »Takoj bom gotova.«
Nemara bi ii dobro delo. če bi kljub njenemu ugovoru nestrpno vdrl v kopalnico — toda nestrpnost, ki mu pred dvanajstimi leti zavoljo nje ni dala mrno spati, ga je že davno minila.
Ko je čez četrt ure stopila v spalnico naličena, namaziljena. nakodrana in v svoji prozrirni jutrnji halji iz svetlosinje-ga rnuslina boli podobna vilinski prikazni kakor oa ženski, ki je z njo povsem človelko prebil noč pod odejo, ga ie našla zopet v postelji, zakopanega pod čas pisi. Izmotal se ie izpod rjuh in papirja. Njegovo ogromno telo ni vzbu jalo vtisa debelosti in čutila je. da ii po dvanajstih letih navade njegov grdi. pametni cbraz z gladkimi rdečimi lasmi in močnimi ustni-* cami malone ugaja
Občudujoče se ji je nasmehnil Bila Je res vražja ženska! Kako ie le nanravlla, da Jie je vsako jutro videla lepša? Hotel je že mimo nje v kopalnico, pa si ie premislil »Ali veš. kakšno slavje obhajava danes?« jo je vprašal.
»Vem,« je odvrnila. »Dvanajstletnico.«
»Da. Dvanajstletnico najine... ali smem reči: ljubezni?«
»Smeš.« Poslala mu Je enega tistih čustvenih. trepetajočih oogledov. ki lih Je bila v teku let pritirala do neke čudovite popolnosti. Lagodno se ie pogreznila med blazine tirkoznosiniega naslanjača. Na njenih svilenih domačih čevli h ie trepetalo nežno labodje perje. Nečesa Je pričakovala, kakor vsako leto ob tem času.
Gordun si ie z dbema rokama podprl boke. Stal 1e pred njo kakor mesar. Nu, saj še nI dolgo tem. ko 1e po deželi prodajal živino, le pomislila. Dvajset let, petnajst let? To 1e malo v presoji ženske, ki hoče ostati večno mlada,
»V teh dvanajstih letih prav za prav nisem niti enkrat zares občutil, da me imaš rada,« ii ie malone očitajoče rekeL
»Kako slabo me poznaš.« je čustveno vzdihnila.
»Slabo?« Privzdignil je košate rdeče obrvi Sicer ie pa tako in tako vseeno, si je dejal. Po dvanajstih letih uživanja neke rosesti ti ie lahko malo mar. če Je bila resnično ali samo navidezno tvoja.
»Zapri cči,« ji ie ukazal. Ubogala ga je. Kaipa, tako ie bilo vsako leto. Tačas. ko so ii zaprte veke neučakano vztrepetava-le. ga ie slišala, kako ie hitro stopil k nočni omarici, šari o:> predalu, ga zaprl in se i i znova približal.
»Sed-^i lahko pogledaš!«
Vzkliknila ie kakor otrok. Na mMd p-ed rio ie na svoji okrogli p-steliici iz bele?a žameta ležala ogrlica, bleščeče sestavljena iz svetlosinjih cirkonov in diamantov.
»Kako leno!* Dotaknila se ie sijočih bmnov s pohlepno drge^aiočimi konicami prstov. Vr?la s® mu je okoli vratu. Bila ie v le+ih. ko dra?r> k?men1e in de-na*- lahko vzbude v ženski resnično strast.
»Moj liubljeni!«
Po?la.-VI io ie po oblem ramenu, ki mu je trenotaie sililo v naročje Oh. poznal jo 1e do. jedra, ki ni bilo nič drugega kakor c'koli lastne osi vrteča se zlata ropotu1 i i ca in edino pogled na nakit a1]' na dobro porlnrto hranilno knjižico ie še lahko storil, da ie ropotuljica tako navdušeno kakor sedaj zaropotala.
LJubljana, 15. februarja V zbornični dvorani univerze kralja Aleksandra je bila danes ob 11. redka svečanost, ob kateri se je v duhu zbral ves naš narod. Za častnega doktorja prava • je bil na slovesen način promoviran g. i Ivan Hribar, izredni poslanik, pooblašče-I ni minister in pokrajinski namestnik v j pokoju, eden izmed najbolj zaslužnih po-I bomikov in soustanoviteljev Almae Ma-| tris Alexandrinae. Svečani promociji so i med drugim prisostvovali ban dr. Natla-I čen, predsednik mestne občine dr. Adlešič, j žkoi dr. Rožman, zastopnik komandanta divizije polkovnik Gruber, predsednik akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Nshtigal, predsednik vrhovnega sodišča dr. Konda, predsednik apelaclje dr. Golia, birša ministra dr. Maruaič in inž. Sernec, senator dr. Gregorin, predsednik Narodne galerije dr. Windischer, predsednik Penkluba upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič, predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik in predstavniki drugih stanovskih organizacij in korporacij, predsednik Jugoslovensko-bolgarske lige ravnatelj Pustoslemšek, direktor železniške direkcije Inž. Kavčič in šefi drugih državnih uradov, generalni diiektor banke Slavije dr. Bole. predsednica Jugoslovenske ženske zveze Min-ka Govekarjeva in še dolga vrsta predstavnikov in nekdanjih sodelavcev novega častnega doktorja.
Ko je častni doktorand v spremstvu rektorja, dr. Slaviča, dekana pravne fakultete dr. Pitamica in promotorja dr. Polca stopil v dvorano, ga je zbrano naj-odličnejše občinstvo prisrčno pozdravilo, akademski pevski zbor pod vodstvom dirigenta Marolta pa je slavliencu v pozirav ubrano zapel Adamičevo »Zdravico«. Rek. tor dr. Slavič je v kratkih besedah očrtal pomen praznika ln poudaril, da je Alma Mater Alexandrina enako stroga do svojih slušateljev, od katerih zahteva temeljito znanje, kakor v podeljevanju najvišjega odlikovanja, ki ga vseučilišče lahko pokloni — naslova častnega doktorja, o čemer priča dejstvo, da ga je v dveh desetletji svojega obstanka dos^j samo trikrat podelila — predsedniku ČSR Masa-ryku, dr. Danilu Maiaronu in ministru dr. Antonu Korošču. Vsi trije častni doktorji ljubljanske univerze so že med pokojnimi in na rektorjev poziv se je svečani zbor na pleteten način poklonil njihovemu spominu. Prav zato, je rektor nadaljeval, je treba toliko bolj iskreno čestitati novemu častnemu doktorju, ki sta mu fakultetni svet pravne fakultete in nato univerzitetni senat soglasno sklenila podeliti ta naslov v priznanje njegovih zaslug za ustanovitev in razmah slovenske univerze, saj jo je od mladosti imel v mislih in čislih ter je zanjo delal in se boriL
Novi doktor sprejema čestitke. Od leve na desno so predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik, dr. Ivan Hribar, pesnik Oton Cnpančič in soproga dr. Ivana Hribarja
Promotor jev govor
Svečani akt promocije je nato izvršil promotor univ. prof. dr. Polec, ki je poprej še z živo besedo očrtal življenjsko delo in zasluge častnega doktoranda. Po akademskih običajih mora doktorand pred promocijo v prvi vrsti obljubiti, da bo univerzi, ki mu podeli najvišjo akademsko čast, za vedno ohranil blag spomin in da bo njeno korist vslkdar pospeševal po svojih najboljših močeh. Od ministra Ivana Hribarja pa bi bilo odveč zahtevati še tako obljubo, saj jo je sam od sebe storil že pred več ko 49 leti ln jo je tudi Dadvse natančno izpolnil. Ze izza svojega zgodnjega vstopa v javno življenje je bil med onimi politiki, ki vedo, da je najbolj trajno, kar store za prosveto naroda. Bil je zmerom velik pospeševatelj naših kulturnih stremljenj, zlasti slovenskega šolstva. Naši akademski mladini je bil od nekdaj velikodušen prijatelj in podpornik vseh njenih narodnih teženj. Ko je v začetku leta 1898 glas slovenskega vi-sokošolca, politično preganjanega in stra-dajočega na tujih univerzah, spet zakli-cal po lastni univerzi, se je obč nskl svet ljubljanski pod Hribarjevim županova-njem pridružil tej zahtevi, Obenem pa je
Promotor dr. Polec, nekdanji Hribarjev štipendist, izroča doktorandu Ivanu Hribarju doktorsko diplomo
častni doktorand v tedaj zborujočem deželnem zboru kranjskem, storil veliko zaobljubo: »Skrbeti moramo — in to bom smatral kot nalogo svojega življenja — da se uresničijo želje slovenskega naroda, da dobi Ljubljana že enkrat svoje vseučilišče.«
še v istem zasedanju je deželni zbor na njegovo pobudo sklenil ustanoviti dvoje deželnih ustanov za izobrazbo slovenskih znanstvenikov, pravnikov m modros.ovcev in pa ustanovni vseučiliški sklad, občinski svet ljubljanski pa, da prispeva mesto za zgradbo vseučiliškega poslopja. Leta 1901 mu je na čelu deputacije občinskega sveta uspelo pridobiti takratnega avstrijskega naučnega ministra Hart-la, da je obljubil dati na razpolago slovenskim kandidatom potovalne študijske ustanove. V vseučiliškem odseku, ki ga je ustanovil v okviru mestne uprave z zastopniki občinskega sveta, Slovenske Matice ln društva »Pravnik«, je bilo osredotočeno vse delo za vseučilišče vsa leta njegovega županovanja. V odločilni meri je sodeloval v vseučiliških akcijah leta 1903, 1904 in 1906 kot ljubljanski župan in državni poslanec. Uspeh njegovih osebnih prizadevanj je bil, da se je leta 1909 pojavila zamisel slovenskih docentur na češki univerzi v Pragi, ki naj bi bile zametek ljubljanske univerze. Svojo veliko vero in optimizem v bodočnost slovenstva in slovanstva je dejansko izpričal v najmanj ugodnih političnih razmerah s tem, da je leta 1910 izročil mestnemu magistratu svojo dragoceno knjižnico z naročilom, naj jo ob času izroči ljubljanske-
mu vseučilišču. Tako mu gre v veliki meri zasluga, da je bila ob prevratu leta 1917 naša Javnost že tako razgibana in prežeta misli slovenskega vseučilišča, da se je ta misel na zahtevo vsega našega razumništva, vsega našega naroda oživo-tvorila, čim smo dosegli svobodo.
Ob koncu je promotor podčital še posebne zasluge Ivana Hribarja za ustanovitev in prospeh pravne fakultete, saj je bila velika večina onih, ki so začeli delovati od kraja, prav tako zvanih Hribarjevih štipendistov. Ko je univ. prof. dr. Polec z izročitvijo diplome častnemu doktorandu izvršil svečani akt promocije, je novi častni doktor, ki letos dopolni 90. leto svojega življenja, vidno ginjen, a še zmerom mladostno svež in čil, v zahvalo za počastitev spregovoril:
Zahvala častnega doktorja
Velemožni gospod rektor, prevzviieni gospod dekan, veleučeni gospod promotor, slavna gospoda!
Ko da sem iz oblakov padel, se mi je zdelo, ko sita me dne 18. m. m. velemožni gospod rcktOT in prevzvišeni gospod dekan pravoslovne fakultete našega vseučilišča pnčasti'a s svojim obiskom teT mi sporočila. tk mi je akademski senat soglasno sklenil podeliti častni doktorat. Saj to izredno odlikovanje spada mod najčastnejša in najodiičnejša, pa zato tudi aajredkejša priznanja, ki jih morejo za resnične zasluge biti deležni smrtniki. Akademski senat naše Almae matris, tedaj najvišje umstve-no predstavitoljstvo slovenskega naroda, smatral me Je vrednega te izredne in vele-pomembne časti in zato smem sklepati, da mi je billa ob somraku mojega življenja poklonjena v imenu vsega, tako vroče ljubljenega naroda Dandanes, ko vidimo in z zebnjo v wcib opazujemo, kako en« za drugo ginejo nravstvene vrline človeštva, mi je to v posebno tolažbo. Saj vidim, da je ena najlepših vrlin — čut hvaležnosti
—	v vrhovih našega naroda še trdno zasidrana.
Veleučeni gospod promotor. zgovorno 5n ginljivo ste naslikali moje narodno delo. Vašemu, zgodovinsko pravilnemu pripovedovanju ne morem ugovarjati. V dolžnost pa sn štejem, zagotoviti vas, da sem vse to delo z ljubeznijo in z veseljem vršil kot sveto svojo dolžnost. Nahajal sem pobudo za vršitev te dolžnosti, kakor ste čisto pravilno ugotovili, v »otroški veri v bodočnost slovenstva in sflovanstva«; v veri torej, ki jo tudi še danes tako trdno gojim, da že v duhu zrem pred sabo nju bodoče veličast. —
Kar se Plasti vseučiliškega vprašanja tiče, pa ne bo odveč, ako povem, da se mi je nujna potreba lastnega vseučilišča v Ljubljani že leta 1870., tedaj v letih, ko sem komaj stopil v praktično življenje, neizbrisno zapisalo v srce. Javno zanimanje se je tedaj vrtelo okoli predloga, ki ga je leta 1869. dr. Janez Bleiweis v dežefl-nem zboru kranjskem stavil glede ustanovitve vseučilišča v Ljubljani. To, veleučeni gospod promotor, je bilo povod, da je, ko sem stopU v javno življenje ki se jel po skromnih svojih sposobnostih udejstvo-vati, v mojem delovnem programu bfflo žo tudi lastno vseučilišče v Ljubljani. Pri tem delu pa sva se tudi prvič sešla v plemenitem stremljenju za vzvišenim ciljem, postali ste mi s svojim prijateljem Boguml-lom Senekovičem, ki ga žal ni več med živim in katerega svetlemu spominu se oba-dva ob enem, a pobožnem soglasju vse tu zbrane slavne gospode, globoko klanjava, moj zvesti in marljivi sotrudniJc. Od požrtvovalnih sotrudnikov v vseučiliškem odseku jih krije mnogo že črna zemlja. Zato mi večkrat zlasti pa danes ob tem Slovesnem trenutku, moji spomini hvaležno po-hitevajo k njim. Srečen sem pa, da vidim danes med nami enega najmarljivejših svojih sotrudnikov vseučiliškega odseka, vladnega' svetnika in gimnazijskega ravnatelja v pokoju dr. Lovra Požarja. On je bil z mano tudi v oni znameniti deputaciji na Dunaju, ki nam je donesla državne ustanove za obisk inostranih vseučilišč.
Slavna gospoda, neke okoliščine danes
—	da si je vse prej, ko razveseljiva — ne morem pustiti neomenicne. Po nekih dogodivščinah skoro neposredno pred svetovno vojno sem prišel do poraznega prepričanja, da b; nam Avstrija nikdar ne bila dala vseučilišča. To pa kljub temu, da smo imeli z njeno pomočjo pripravljeno četo deseterih znanstvenikov, opasanih *z uma svetlimi meči«, ki bi bili v stanu takoj vzo-
»Ljubim te,« Je dahnila vanj. Da. bila Je resnica: pred seboj in pred svetem ga Je Uubila dovoli, da je lahko zavolio ljubezni sprejemala iz njegovih rok darove. Zaradi spodobnosti je bila prepričala samo sebe da ie tako. In ker se ie pustila obdarovati iz čustvenosti, je lahko a prezirom zrla na tiste, ki se prodajajo za denar. Kajti ona ni prekupčevala s svojimi čari — samo ljubila je.Ni bila kriva, da je ob tei ljubezni tako bogatela. Njena očarljiva naloga ie pač bila.
osrečevati ljubljenega tepca — in s tem, da ie prejemala od njega d agoren. stL, ie prijetno osrečavala njega in sebe.
Potrkalo je. Heniijeta ie zaprla belo žametno šatuljo. sedla je zopet in si dokaz Gordunove uvidevne ljubezni položila v krilo. »Naprej!«
Bila ie sobarica z velikim bogato obloženim srebrnim pladnjem, ki je levil ravnotežje na njenih belo crokavičenih rokah. Bele rokavice, batistne čepice, vdane poklone in strogo disciplino ie kajpada uvedla Henriieta v hišo. Prihajala je v leta, ko ii Je godilo ukazovati in izmišljati si reči. ki sicer niso bile potrebne, a tako gosposke.
»Postavite na mizo.«
Gordun si ie privlekel bMže okrogel stolček. Lotil se ie jela. »Moj dragi,« mu Je dejala, ko sta bila zopet sama. »ali se ti ne zdi. da boš moral tei sobarici odpovedati službo? Tako predrzna ie na pogled In ko ie vstopila, niti debro iutro ni dejala.«
VzdTinil je. Kainada. po dolgem času je bila to zopet sobarica v hiši. ki se mu Je zdela prav prijetnega obraza. Toda Henriieta ie z neizprosno stacgcstio preganjala vsa ženska bitja, ki so mu bila malo več kot všeč. Pa saj nd bil malenkosten — pri sobaricah ii ie popuščal...
»Kakor misliš, dragica.«
Vča<5?h mu ie s svojo ctolastn"«tio že nekoliko presedala. Toda m«i njima so bile reči. ki jih s samo naveličarostlo ne moreš kar tako spraviti s sveta. V p^rh letih neprevidne strasti Ji je bil marsikaj
zaupal, kar bi sedaj še prerad izbrisal iz njenega sprmina. Toda kaj se hoče: imela ie vražje dober spomin za vse tiste drobne, veleumne lopovščine, ki so mu takoi po vojni tako dobičkanosno šle v klasje, za tiste tanko izmišljene stranpoti mimo paragrafov ki se ie pred ljubico z njimi rad ponašal, ko Je bil še navaden gospod Gordun in ki bi sedaj že hotel pozabiti nanje. Sedaj, ko Je upravni svetnik ugledne banke, veleindustrijalec in v svoji poštenosti kakor sam gespod bog vzvišen nad vse dvome.
Pogladila ga i e po rold. Oh bil Je njen, njena stvar, tale silni Gordun. ki ga ie priučila ubogljivosti kakor pametnega psička. Sai pa je tudi znala iz drobnih, navidezno brezpomembnih želia spletati okoli moškega tanko in trdno mrežo, tako dolgo, da se je očarana žrtev s povezanimi rokami in nogami znašla pred mič-no paikulio. Toda nečesa ii je v b'stvu še vedno manjkalo. Na hipe jo je žgalo v prsih kakor ognjena rana. nekai ie gorelo v njei. odkar se Je prvič zavedala, da živi zato ker mora biti srečna. Bilo je hlepenje, pekoče, nenasitno hlepenje no tisti utešitvi. ki ti ni vedela pravega imena. Spričo tolikšne sle po sreči ie bilo vse. kar ie dosegla, lalovo. brez prave cene. Se vedno Jo je mučil nemir, bolj trag:čen od poželenja, kakor ga občuti po izobilju Člorek s oraznimi rokami Niene roke pa so bile obtežene ?. dragimi prstani in Gordun ii Je pokorno zobal z dlani...
PETROLEJA NI
pa rendai tnao> m poletna «vetiub* t »LZLIPLI« SVtTILKO t
HO SVEČAM) 1 Utei (pirita gor 22 0(1 Svetilki cehmlne popolnosti ! Brez Kompliciranih rt lakov kot pri podobnih svetilkah Dokler (raja zaloga ie cena din 29V— » kom
pletnim priborom. Varujte *e zablod: Ni podobnega fabrikata ti to ceot m ! to lakostK jveilobe
FFIKO-LL'* K D., GRf-.B. RAD1SINA UL. 9
Prospekti brezolačno m franko I	Tel 72-60.
Iščcmc igilne zastopnike ir preprodaialce!
ti Hram modric v svojo upravo. Prevelika je bila nenaklonjenost njenih odločujočih krogov Zb. to na^c najvažnejšo zahtevo in predobrodošle one dogodivščine nemškim poslancem v državnem zboru na Dunaju pri njihovi — od vlade tako rado upoštevani — ncpomifljivosti proti nam. Ko pa je s slovesnim državnim aktom z dne 1. decembra 1918 bita ustanovljena država Srbov, Hrvatov <n Slovence\\ je bilo s tem ob enem že tudi samo po sebi re-•seno vprašanje slovenskega vseučilišča v Ljubi iani. NT;č več ni bilo treba moledova-•*anj in dokazovanj. Slovenski narod je pošta! vrhnosten in je s tem zadobil iste pravice ko njegova z niim v isto državo združena brata Srb in Hrvat
Jako dobro je to doumel navdušeni in za vse dobro vneti mladi naš rojak dr. Mihajlo Roslohrnr ki je ob pravilnem pojmovanju položaja in zahtevi domovinske ljubezni tako; ob ustanovitvi naro-dne vlade smatral za nuino potrebno, da se ustanovi vseučiiiška komisija, za katero je tudi že ker sestavil potrebne snorncnico Moj zvesti in plemeniti prijatelj dr. DnnUo Ma-jaron. predsednik društva »Pravnik« in bivši član Vseučiliškega od'~eka, je s+opi! ko>-misiji na čelo in delo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani se je začelo. Veleza-služni. za stvar vneti in energični poverjenik za prosveto v Narodni vladi dr Kar! Vrstovšek se je za re-itev te važne zadeve tako trudil, da jo je po izvribi nekih potrebnih formalnosti mnister prosvetc dr. Liuba Davidovič že 9. julija mo?el spraviti pred skupščino in da je slovensko vseučilišče v Ljubljani z zakonom z dne 23. julija 1919 postalo stvarnost.
Ob času, ko je nastalo končno de'o za vseučilišče, sem bi! no sHcaiu okoliščin iz Ljub'jane odsoten, kasneje pa so me službene dolžnosti vezale ne bivanje v • posestnim nam Češkoslovaški. Sledil sem pa vedno z ljubeznijo in zanimanjem vsemu, kar je bilo v zvezi z vseučiliščem, ki nas kot torišče svobodnega umctvenega udej-stvevanja še le vredno uvrJča med kulturne narode. Ob deseMctnici njegovi sem se razveselil, da je dobilo NT<ijvi."je dovoljenje, nositi ime na^e^a nepozabnega, viteškega kralja mučenika, kateremu bodi večni spomin.
Velika je bi'!a moja radost in zadovoljstvo, ko sem doživel, da je lani po zaskigi blagopokojncga častnega doktorja, ministra in predsednika dr. Korošca, bilo dokončno rešeno vprašanje popolne izgradnje medicinske fakultete.
Z današnjim dnem postajajo moje vezi z našim vseučiliščem še tesnejše in zagotavljam vas, velemožni gospod rektor, ter vas obenem prosim, da to sporočite tudi visokemu akademskemu senatu, da se bom do konca svojih dni, ki se mi pač že s hitrimi koraki bliža, zavedal valike časti, ki mi je bila izkazana, in pa hvoležnosti, ki som vam jo zaradi tega dolžan. — Vi-vat, crescat, floreat slovenica Alma mater Alexandrinal
gkof dr. Rožman čestita dr. Ivanu Hrlbsrju. Med obema je dekan filozofske fakultete dr. Melik
Govor častnega doktoranda se je vseh prisotnih globoko dojmiL Člani APZ so z zanosom zapeli »Od Urala do Triglava«, nato pa se je zvrstila množica odličnikov in predstavnikov, da dr. h. c. Ivanu Hribarju izreče iskreno čestitka
Nesrečna usoda prekmurskega kmeta
Čudno se Je poigrala usoda z življenjem 591etnega Matije Horvata Iz Otovcev ▼ Prekmurju. Starše je izgubil že v detin-skih letih. Ko se je oženil, je moral pa kmalu na fronto v Galicijo, kjer je bil ujet. Iz vojnega taborišča ga je rešila revolucija. Nato Je dobil v kubanjski gu-berniji zemljo, ki jo je z veseljem obdeloval, dokler mu je po kolektivizaciji posestev niso vzeli in ga poslali na delo ▼ kolhoze.
Rad bi bil priSel nazaj v domači kraj, kjer je pustil ženo, sina in posestvo. Začel je pisati na vse kraje in končno res dobil dovoljenje za povratek. Ko je prišel domov, je bil že proglašen za mrtvega, posestvo pa je bilo prepisano na ženo, ki je živela z drugim moškim. Začel je pravdo in dobil posestvo nazaj; pravdni s roški pa so tako narasli, da so mu spravili posestvo na boben.
Na dan dražbe Je Horvat priSel v Soboto terjat pravico. Dokazoval je, da as mu godi huda krivica in je dejansko na-padel sodnega predstojnika, odvetnika in sodno uradnico. Te dni je bila na okrožnem sodišču v Murski Soboti razprava, pri kateri «e bil Matija Horvat na podlagi mnenj zdravnikov-izvedencev spoznan za duševno bolnega m oddan v umobolnico. Razočaranje ob povratku v domači kraj in dolgotrajne pravde so razkrojil« njegovo razsodnost v taki meri, da bi gotovo še poizkušal uresničiti svoje grožnje z dejanskim obračunavanjem.
„JUTROVAM POSVETOVALNICA
Davčna
Kdo je oproščen
uslužbenskega davka
Oprostitev plačevania uslužbenskega davka je urejena s čl. 90. zak. o neposr. davkih. Po tem členu se ooražčaio tega davka: do načelu reciprocitete diplomatski zastopniki tujih držav in druge osebe. ki jim Tarioada po mednaro nem pravu eksteritorialncst. s svojimi uradniki in nameščenci, kakor tudi vse osebe, ki jim pripada na podstavi državne pogodbe ali po mednarodnopravnih načelih pravica do oprostitve, kolikor so vse te osebe inozemski državljani: 2. dohodek od kmetijskih delavcev kakor oračev, kopačev, koscev, ženjcev. pastirjev, viničarjev itd. kakor tudi delavcev pri postavljanju kmetijskih zgradb na kmetih: 3 plače in prejemki vojakov stalnega kadra v nižjem ko pcdnaredniškem činu; 4. dijaki glede svojega dohodka od poučevanja; 5. dohodek nekvalificiranih delavcev-dni-narjev. na hitro roko najetih za pasel ob <> izrednih in nujnih javnih potrebah, n. or. J če žamete sneg ceste in proge, če nasta- ! ne požar, naliv, poplava,.ob trčenju vlakov itd.: 6. dohodek od nesamo talnega dela in poklica, če ne presega 600 din na mesec. 150 din na teden in 24 d:n na dan, in poleg tega za vsakega zakonskega otroka do 18 let. ki nima samostalnega dohodka, po 150 din na mesec. 36 din na
tedn in 6 din na dan.
Pri tem izrecno naglašamo. da za kmetijstvo ni smatrati tudi gozdnega gospodarstva in ie zato dohodek gozdnih delavcev zavezan uslužbenskemu davku, če preseda minimum določen rod t eko 6.
Za kmeti iske delavce tudi ni smatrati delavcev zaposlenih v kmetijskih industrijah in kmetijskih podjetiih za obrtno predelovanje kmetijskih proizvodov, če se opravliaio redno in pretežno kot sa-mostalno obrtno podietie če ie torei tako delo zavezano pridobnini. (N. pr. tvor-nice za štririt. tvornice za dadkor Pivovarne mlekarstvo, čebelarstvo, živinoreja in vobče vse vrsta postranskih panog kmetijstva. Eksistenčni min-mum (točKa 6) sere obdavčuje ne glede na to. a J Je dohodek državnega, samoupravnega ali
privatnega izvora.
T F — St. g. — Na vaše ponovno vprašanje x dne 21 L t. 1. vas obveščamo, da izplačevanje nezgodnih rent (invalidnine) v sm.slu čl. 89- zakon, o neposrednih davk.h ni oproščeno uslužbenskega davka, ker je temu davku zavezan vsak dohodek a nesamos talnega dela in poklica, ki izvira z območ,a kraljevine bodis. neposredno iz službenega razmerji, bodisi iz pravice, ki je dana z zvan,em ali polo-Ujcm. V vašem primeru je smaUati uživanje nezgodne rente kot nekako pokojnino, ki je t smislu točke 2. navedenega člena brezpogojno zavezana uslužbenskemu davku po čl. 95. zak.
I. D. — Z. U vašega obsežnega pisma posnemamo, da vas davčna uprava ponovno prijemlje za plačilo davčnega zaostanka iz prejšnjih let. ki ga ni mogla izterjati od vaših dolžnikov, ki ste jih svoječasno »poročili davčni upravi, odnosno svoje terjatve nasproc njim odstopili davčni upravi. Vprašujete nas, ali je davčna uprava upravičena po desetih letih le izterjati davčne zaostanke in to preko uredb«, ki j« lam predvidevala odpis davčnih jaostankov za leti 1930-1931. _ Po omenjeni uredbi bi morali (a odpis davkov ivoječasno vložiti pri pristojni davčni upravi formalno prošnjo. Iz vašega pisma ne moremo povzeti. »U ste to prošnjo vložili. Rok za vložitev takih pro-ienj je seveda že davno potekel. Ker davčna uprava šc vedno zahteva od vas poravnavo starih davčnih zaostankov, domnevamo, da prošnje za odpis sploh niste vložili, ali pa >« bila. ker morda izterjanj« davčnega zaostanka a« ogroža vaš gospodarski položaj, odklonjena. V •rtalem vzemi na znanje, da zastara v smislu čl. 153. zak. o neposr. davkih pravica države do izterjave odmerjenega davka čez pet let od dne, ko se i« po predpisih navedenega zakona priobčila izvršena odmera. Vendar pa se zastaranje prekine i vsakim službenim aktom o dotičnem predmetu, ki je bil davčnemu zavezancu ali plačniku predpisno priobčen. torej tudi z vsakim izvršilnim ukrepom. Po našem mnenju vam torej davčni zaostanek vse do časa, dokler n« postane neizterljiv, n« bo mogel biti odpisan.
»Zenica«. — Vaše vprašanje sicer ne spada ▼ naJo rubriko, vendar pa vzemite na znanje, da »mejo državni upokojenci po uredbi * dne 8. III. 1940 imeti 3.000 din postranskih mesečnih dohodkov, da ne izgube pravice do prejemanja osebne draginjske do-klade. Ta uredba je stopila ▼ veljavo X. aprila 1940.
»Golica«. — Ako plačujete iz naslova zgradarine 162 din in kot zemljarino 57 din davka na leto, tvori osnovo za specialni doprinos za sklad narodne odbrane skupna davčna osnova 219 din, od katere bi vam morala davčna uprava odmeriti 16 odstotni doprinos ▼ znesku 35 din. Na vsak način pa j« pomoten predpis v znesku 64 din. Zglasite se sami pri davčni upravi, ki vam bo na osnovi odmernih spisov točno pojasnila, kako je prišla do predpisa doprinosa za obrambni sklad t znesku 64 din, ki ae nanaša po vasi trditvi samo na zemljarino.
»Janez z Gora«. — Odslužili ste polni vojaški rok 18 mesecev ter ste prejeli od vojaškega oblastva tudi vojni razpored za slučaj mobilizacije. Kljub temu pa vas je pristojna davčna uprava pozvala na plačilo vojnice T znesku 213 din. AU Je bila za to upravičena? — Po zak. o ustrojstvu vojske in mornarice (čl. 227) plača vojnico vsak naš državljan, ki je za vojno službo stalno in začasno nesposoben, izvzemši nekatere osebe, ki jih navaja čl. 228. navedenega zakona in med katere vi prav gotovo ne spadate. Ker ste odslužili redni vojaški rok in ste prejeli od vojnega okrožja tudi vojni razpored, je po vašem mnenju predpis vojnice v vašem primeru brezpogojno ne-osnovan. Komanda vojnega okrožja vas bržkone ni črtala iz razporeda vojničarjev. Zato se na imenovano komando brez odloga pritožite ter navedite t svoji pritožbi vse momente, ki dokazujejo pravico do oprostitve plačevanji vojnice. Komanda vojnega okrožji bo po preiemu pritožbe pribavili najprej potrebne podatke, se uverila o umestnosti zahtevki, po potrebi odredili in izvršili poprivo ter obvestila o tem pristojno davčno upravo. Svojo odločitev pa bo dostavila tudi vam. Čim pa bi se primerilo, da bi bila vaša pritožba na komando vojnega okrožja proti pričakovanju odklonjena, se pritožite v roku 15 dni od dneva priobčitve menega rešenja pri pri« stoini komandi divizijske oblasti.
Pravna
ali plačilno povelje pravomočno, t. j. brez priziva.
Če ste pa pravočasno vložili priziv. bo upnik smel predlagati izvršbo šele po pnvomočnosti prizivne odločbe.
J. P. K. Oče je umrl brez oporoke. Kako dedujejo njegovi štirje otroci. — če zapustnik ni zapustil vdove, so upravičeni do dedovanja vsi štirje j otroci po enakih delih, torej vsak do 1 četrtine. Vdovi bi mogla zahtevati eno četrtino, otroci p« t tem primeru ostale tri četrtine po enakih delih. Ce je eden od otrok več let delal na posestvu, drugi so pa bili že vsi samostojni in vsak zase, bi mogel zahtevati od zapuščine plačilo za svoje delo, ki je obogatilo zapustnikovo premoženje. Naj prijavi zahtevo na plačilo pri zapuščinski razpravi.
I_ O. R. Ali »mete stanovalcu zvišati najemnino, ker ste prenovili stanovanje. — L«, če j« stanovalec privolil v prenovitev in obljubil nositi »troške, »mete zahtevati višjo najemnino, kot je pa bila na dan 1. septembra 1939. Ce »e bo vselil nov stanovalec in bo dobil v najem boljše, udobnejše in lepše stanovanje ko« prejšnji, bi po našem mnenju bili upravičeni zahtevati primerno višjo najemnino le, če niste bili kot gospodar po zakonu itak dolini izvršiti ona dela in vzdrževati najemno stvar t po-rabnem stanju.
Dolgoletni naročnik. — Pokvarm na obleki priza-dejana zaradi vžiga rakete na veselici. — Le od krivca, ki je vrgel prižgano raketo in vam povzročil škodo, morete zahtevati odškodnino. Društvo, ki je priredilo veselico, za tujo krivdo pač ne more biti odgovorno.
A. 8. V. Ali sploh še obstoji kak zakon, ki ščiti hranilnico, da vam ne izplača vaše vloge. — Hranilnici najbrže še ni potekel rok. do katerega ji je ministrstvo trgovine dovolilo odložitev izplačil za vloge. Ker so tiki dovoljenji dana denirnim zavodom posamič, ne moremo pojasniti, koliko čisa velja zaščita baš za vaš zavod. Vsa potrebna pojasnila so vam dolžni dati pri vaši zadružni hranilnici.
A. M. LJ. Odvetnik vas je tožil na plačilo str®. Ikov in vam s tem napravil radi tožbe nove stroške, katere morate plačati prej. - Tako stroški zasto-pania, kot stroški nastali radi vtoževanja le-teh. so plačljivi najpozneje ▼ 15 dneh, ako je postala sodba
Zdravniška
točni.
M. R. Uršna sela: Ako so vaši datumi boste rodili letos okoli 6. marca.
Usoda: Po mojem mnenju je pojav, U ga opazujete, nekaj povsem normalnega. Verjetno je to bilo že preje, čemur pa niste posvečali pozornosti.
V. D. Novomesto: Znaki, ki jih opazujete, so slični znakom pri zgodnji nosečnosti. Iz gotovih razlogov sumim, da bi bila po stedi eventuelno iz-venmaternična nosečnost. Svetujem zato, da peljete ženo k zdravniku zaradi pregleda.
Albert D. Ljubljana: Mislim, da je pri vas vse normalno. Natančneje vam na tem mestu ne morem pojasnjevati. Obrnite se na kakega starejšega znanca, ali pa pojdite k zdravniku.
R. I. 70: Kopajte noge v topli vodi. kateri ste dodali 2—3 žlic« sode. To ponavljajte vsak dan. do učinka.
Volga: Pojav, o katerem želite pojasnila, je precej kompliciran. Vzrok je lahko povsem duševnega tovora . lahko pa gre tudi za telesno napako. Več vam na tem mestu ne morem odgovoriti. Glede po« drobnejših informacij se morate obrniti o« vašega zdravnika.
2. K. P.: Povsem jasno in logično je, da lahko zdravimo žolčne kamne na kirurški, ali pa na interni način. Razlogi, ki so merodajni, da se odločimo za operacijo so različni. Poleg socialnih razlogov, ki onemogočajo, da bi bolniki živeli dietično, odnosno, da bi se lahko zdravili po raznih zdraviliščih, priporočamo operacijo ▼ glavnem v sledečih primerih: 1. ako traja zlatenica dalj kot J tedne, odnosno ako zlatenica ne upade, temveč še narašča, 2. ako trese bolnika mrzlica, 3. ako se pridruži vnetju žolčnega mehurja še vnetje trebušne slinavke. V teh primerih je torej operacija potrebna, v drugih p« ae lahko še čaka in »e zdravi na interni način. Obširneje vam radi pomanjkanja prostora ne močem odgovoriti. Sicer so vim pa zdravniki v bolnici, kjer ste bili, verjetno dovolj pojasoili vaš primer.
M. V. R.: I* vašega opisa si ne morem ustvariti popolnoma jasne slike. V poštev prihajaj« razne bolezni. Vse, kar koti M rekel, bi bila samo domneva. Svetujem zato, da greste v kako večjo bolnišnico r »vrbo preiskave. Kakšno b« zdravljenj«, kirurško ali interno, to zavisi od ugotovitve preiskave.
Irena: Kar opažate, se ari »H povsem naravno to
ne vidim v tam nikakega bolezenskega znaka. Verjamem p« vam. <k ni vznemirja. Zato vam svetujem, da ste zelo skromni v pogledu hrane. Večerjajte zgodaj! Pred spanjem si otrite celo telo B mrzlo frotirko. Odeja naj ne bo pretežka, Ce vam vse to ne M pomagalo, pojdite k zdravniku, da vam predpiše pomirjevalna sredstva.
O. P.: Vaši podatki so preskopi, da M mogel dati količkaj zadovoljiv odgovor. Mislim, da M bilo najbolje, da se obrnete na zdravnika. Umi* operiral, da odredi nadaljnje.
A. F. s Na daljavo ne morem v vslem primeru reči točne diagnoze, temveč samo domnevati. Priporočam točen pregled pljuč In srca to poleg tega še rentgenološki pregled.
H. L: Verjetnost oploditve je zelo majhna, odnoa-no po mnenju nekaterih avtorjev sploh nemogoča.
L S. v Z.: Mislim, da gre za koino vnetje, ki ga povzročajo glivice. O raku menim, da tti govora. Svetujem, da se obrnete na strokovnjaka Za kožne belezni.
Težave r Tr.s Kot posnemam iz valega dopisa.
ste sedaj, vsaj kar se tiče želodca, v redu. Muči pa vas revmadzem. Ker se vam stanje kljub zdravljenju nikakor noče popraviti, izgleda, da mora bili žarišče bolezni bodisi v gnilih »obeh, ali pa v vn*. tih mandljih. Potreben bi bfl torej točen pregled zob in mandljev ter zdravljenje Istih. Vse to lahko opravite pri vaših domačih zdravnikih to vam al treba hoditi nikamor drugam.
V. G. R.: Vaši želji h razumljivih razlogov M morem ustreči. Mislim pa. da bi bilo najbolje, da greste ▼ kako bolnišnico, odnosno na kliniko. Lt na te način se boste pomirili, sicer se bojim, da postanete hipohonder. ki bo dirjal ®d zdravnika do zdravniki in bo pri tem vedno hujše bolan.
L K. 8.: Dvomim, da bi na te način mogli doseči uspeh. Po moiem mnenju spada nečakinja vsaj za t teden v posteljo. Poleg tega je treba seveda zdraviti rano po običajnih primerih Bden glavnih predpogojev zdravljenja je namreč mirovanje obolelega uda.
Kfttetiisfca
POMLADNI NASVETI D. J. Sv. P. s Za gnojenje vrta je od domačih gnojil napriporočljivejši zrel hlevski gnoj to kompost, vendar pa lahko kot dodatno gnojilo uporabljate tudi pepel in sicer lesni pepel, saj ima precej bra-nivih snovi. Pepel listnatega drevja ima 3.3% foa-forne kisline. 10% kalija in 30% apna. Dušika pa morati dati s hlevskim gnojem ali kakim umetnim dušikovim gnojilom. Proti nadlegi voluharjev Imate razna sredstva, ki se najuspešneje uporabljajo v poa-ni jeseni ali zgodnji spomladi. Najobičajnejše so posebne pasti proti voluharjem, U jih boste dobili pri podružnici sadjarskega društva ali kmetijske družbe. Navodila za uporabo pasti vam bodo dali tem. Razen pasti pa se uporabljajo razne vabe, ki jih polagate v rove. Te vabe pripravite teko, da pre-režete ali izvrtate koren in daste t izdolblno Zelio paste. Tako pripravljene vabe daste v rove. jih za-delate in ponavljite to tako dolgo, dokler voluharji vabo žro. Učinkovitost vabe se poveča, če jo polijete z nekaj kapljicami baldrijana. čaa rezi morate uravnati krajevne običajnemu roku, vendar pa vam svetujemo, da se radi pozebe ne prenaglite.
GNOJENJE VINOGRADA 8. A. M. Za gnojenje vinograda, ki ste ga pred dvema letoma pognojili t hlevskim gnojem, bi leto« radi uporabili umetna gnojila. Kot nadomestno gnojilo se priporoča amonijev sulfat, ki ga rabite kake 4 kg na 100 trt. Bolje pa bo, da vzamete kako kombinirano gnojilo kot n. pr. nitrofoskal, ki ga rabite cca 10 kg na 100 trt. Za navodila o uporabi
tega gnojila se obrnite na tvotnico v Ruše. Umetna gnojila »e posipljejo pred prvo kopjo, di pridejo v zemljo, ker so korenine trt precej globoko. Za gnojenje njivice, kjer hočete saditi krompir in koruzo, pa vam priporočamo, da rajši kupite dober hlevski gnoj. kot pa umetni, boste dosegli večje uspehe, zlasti ker ni bila njiva že dolgo gnojena. Za krompir se lahko kombinira hlevski gnoj a nitro-foskalom. prav tako za koruzo.
VEČJI PRIDELEK Zvesti naročnik: Zvišati hočete pridelek letošnje letine in sicer z umetnimi gnojili, ki jih nameravate nabaviti večje količine in sicer za krompir, pšenico in travnike. Za gnojenje krompirja so od umetnih gnojil najpotrebnejše kalijeva gnojila in sicer 40% kalijeva sol na srednje težki zemlji, na težki pa samo čitte kalijeva gnojila. Od dušičnih gnojil, ki povečajo skupni pridelek, lahko uporabite amonijev sulfat, ki se daje ob sadnji, ali apneni dušik, ki se daje pred sadnjo, ali pa čilski soliter, s katerim se gnoji ob času sadnje. Od dušičnih gnojil vam najbolj priporočamo amonijev sulfat. Med tem ko za krompir ni treba fosfornih gnojil, je pšenica zanje zelo hvaležna, od teh vam priporočamo superfosfat, ki ga posipate spomladi, od dušikovih gnojil pa lahko uporabite čilski soliter, ali amonijev sulfat, lahko pa pognojite tudi s 40% K-soljo. Za travnike pa si nabivite Tomaževo žlindro ali superfosfat. kalijevo sol in apneni dušik. Gnojila dobite pri kmetijski družbi, kjer vam bodo dali točni mvodili glede količine in ukorabe.
Krompir in čebulo morate večkrat prebrati in odstraniti gnile plodove ter jih zakopati, ne nositi na gnojišče, ker se tam gniloba ne uniči, pač pa jo boste z gnojem spet zanesli na njivo.
VITAMIN B. Jana: Vitamin B te nahaja, kot je znano, v razni živilski in rastlinski hrani, med katero je najbogatejša a. pr. pšenični in ržena moka, svinjsko meso, jetra, grah, ječmen, kvas itd. V čisti obliki ga ne morete pridobivati sami, ker je zato treba posebnih priprav. Ker ne vemo, za kakšna obolenja bi take preparate rabili, vam priporočamo, da se obrnete na zdravnika.
DALMATINSKO VINO J. A. Lj.: Sladkobe vinu ne morete odvzeti na drug način kot z vrenjem. Ce namreč vino ni jeseni dovolj kipelo, je lahko ostala še znatna količina neprevrelega sladkorja, ki se da t ponovnim vrenjem pretvoriti v alkohol: če pa je sladkoba umetno dodana. ali pa je lastnost vina, ne morete vinu te sladkobe odvzeti, ne da bi trpela kvaliteta vina.
Za gnojenje sadnega drevja počakajte, da sneg skopni in v zgodnji spomladi ob vlažnem vremenu gnojila vpraiite v zemljo, v kolobarju okrog drevesa, da bodo koreninam čim dostopnejša.
S AH
Z medklubskega tekmovanja za prvr-stvo Slovenske Šahovske zveze so doslej znani naslednji rezultati:
Mariborska skupina: SK Vidmar-Mariborski i. k. 8:0 (brez igre), SK Vidmar -Zelezničarski 4. k. 4% : S*i, železaičarskl S. k. - Mariborski A. k. 8:0 (brez Igre). Zmagovalec podskupine, ki jo tvorijo mariborski klubi, je torej ŠK Vidmar. — Mežica je proti Črni dobila tekmo z 8:0 brez Igre.
Celjska skupina: Gaberje - Trbovlje 8:0 (brez igre), ŠK Radeče-SK Krško 4:4 ln 5 :8, SK Šoštanj . Celjski A. k. IL 5:3 ln 5:3.
Ljubljanska Skuptaa: V L ljubljanskem razredu so odigrane tekme: Ljublj. fl. k. L - LjublJ. 8. k. IL 7:1, Ljublj. 6. k. L -Centr. fl. k. H. 5 : 3, Centr. S. k. L - Triglav 7:1, Centr. fl. k. L-Centr. fl.k. IL 6% : 1%. — EL razred: Ljublj. fl. k. mladinsko - fiK Korotan L 5 :3, železničarski fl. k. L - Dvorski S. k. 4:4. Dvorski fl. k. - Šišenski fl. k. 4:4, Ljublj. fl. k. mladinska - 2e-lezničarski fl.k. 4*6 : 3%. — UL razred: Korotan IL - Korotan UL 0 : 2, Ljublj. fl. k. UL - Korotan IL 6:2.
Mnogih rezultatov Slovenska Šahovska zveza Se ni prejela. Zveza ponovno naprofia vse klube, da naj ji rezultat vsake odigrane tekme takoj javijo. —
Oktoberska Številka angleške Šahovske revije »Brltlsh Chess Magazine«, ki je pravkar prispela z veliko zamudo, javlja, da so 18. septembra ponoči letalske bombe, napolnjene s tekočim gorivom, popolnoma uničile prostore »Nacionalnega Šahovskega centra« v Londonu, kjer sta Imela med drugim svoj sedež angleška Šahovska federacija ln stari »City oi London Chess Clutx žrtev požara je postala tudi večja polovica dragocene knjižnice angleške Šahovske federacije. — »British Chess Magazine« javlja dalje, da je njegov urednik Golombek odSel k vojakom. V stanovanje novega urednika Grlffltha pa je prav tako udarila bomba ter uničila vse arhive ln rokopise revije.
Na četveroboju, ki je Ml sredi januarja Igran v holandskem mestecu Bevervdjk, Je dr. Euwe presenetljivo zaostal na 3. mestu. Rezultat turnirja Je bil: Wljnans 2%, Cortlever 2, dr. Euwe 1%, Samelius 0. S turnirja je naslednja partija.
Sicllljanska obramba BeH: Cortlever — Črni: dr. Enwe
I.	e2—e4, c7—c5, 2. Sgl—f3, d7—d6, 3. d2—d4, SgS—f6.
(To potezo, ki so jo zadnje čase uvedli ruski mojstri, beli v partiji na presenetljiv način popolnoma ovrže.)
4. d4 : c5!
(Po 4. Sc3 preide partija seveda v normalne variante. Zanimivo je, da smotrna poteza, ki jo je beli Izbral v partiji ln ki vodi do očitne prednosti, ni bila Se nikoli preizkušena.)
4.....Sf6 : e4, 5. c5 : d6, Se4 :■ d6.
(Se slabše je seveda Dd6:, 6. Ld3 ali pa edŠ: s slabim kmetom na d6.)
6.	L.cl—f4!, e7—e6.
(SIcer beli kar menja na d« ter igra na končnico, ker ostane kmet d6 v vsakem primeru slab.)
7.	Sbl—c3, Sb8—c«, 8. Ddl—d2, f7—f«.
(Nekaj je bilo treba storiti proti grožnji
9. Tdl ali o—o—o. Najbrž pa je bolje nego
poteza v partiji 8.....a6, 9. o—o—o,
Sf5. Seveda stoji črni v vsakem primeru že slabo.)
9. o—o—o, e6—e5, 10. Sc3—b5!
(S tem dobi beli kmeta ln končno tudi partijo.)
10.....Sd6 : b5.
(če ef4:, potem enostavno najprej 11. Df4:, Se5, 12. Se5:, fe5:, 13. De5:+ itd.)
II.	Dd2 : d8+, Sc6 : d8, 12. Lfl : b5+, Ke8—e7.
(Na Sc6 odloči pač žrtev 13. Le«:, fe5:, 14. Se5: z grožnjo Sc6:. Bell dobi najmanj tri kmete za figuro, pa Se obdrži močan napad.)
13. Sf3 : e5!, Sd8—e6.
(Ce fe5:, potem seveda 14. Lg5+.)
14. Se5—d3, g7—gS, 15. Lf4—d2, Ke7— f7, 16. h2—h4, Lf8—d6, 17. h4 : g5, Se6 . g5, 18. Ld2—f4, Ld6—e7, 19. Tdl—el, Le7 —d8 20. Lb5—c4+, Kf—g7, 21. Sd3—c5, a7—a6, 22. Sc5—e4, h7—h6, 23. Se4—d6. Lfc8—d7.
(Da bi se osvobodil, žrtvuje črni Se enegb kmeta, kar pa mu tudi ne pomaga več.)
24. Sd6 : b7, Ld7—b5, 25. Lc4 : b5, a6 b5, 26. b7 : d8, Th8 : d8, 27. Lf4 : g5. h6 : g5, 28. a2—a3, b5—b4, 29. Tel—e3, Td8—d4, 30. rhl—dl, Td4—£4, 31. £2—f3, b4 : a3, 32. Te3 r a3, Ta8 : a3, 33. b2 : a3, g5—g4, 34. Tdl—d3, g4—g3, 35. Kcl—d2,
Kg7—g6, 36. Td3—b3, Tf4—h4, 37. «—«t,
Kg6—f5, 38. Kd2—e3!, Kf5—g4.
(Ta nf4: odloči seveda 39. Tb5+, Kg4, 40. Tb4.)
39. Tb3—b8, Th4—h7, 40. Tb8—g8+,
Kg4—f5, 41. Tg8 : g3, Th7—c7, 42. Ke3— d2, Kf5 : f4.
(Tu je bila partija prekinjena in pozneje ocenjena kot dobljena za belega. Navedeno je bilo sledeče možno nadaljevanje: 43. Td3, Tg7, 44. g3 + , Tg3:, 45. Tg3:, Kg3:, 46. a4, f5, 47. a5, £4, 48. a6, £3, 49. a7, f2, 50. Ke2, Kg2, 51. a8D + .)
Vasja Piro
SPOR?
Nič pravega sporeda
Nekaj smučarskih prireditev doma in nekaj nogometnih tekem drugod
Sredi zimske sezone smo, največ življenja bi moralo biti zdaj na belih poljanah in po gladkem ledu, toda kljub temu bo današnja nedelja vse prej kakor bogata v športnem pogledu. Med raznimi težavami, ki v teh časih ovirajo pravi razmah v športu, je zdaj pri nas gotovo tudi silno nestanovitno vreme, ki posebno zimskim športnikom na vseh koncih in krajih križa račune. Slednjič ne smemo prezreti tudi okolnostl, da je elita naših zimskih športnikov trenutno sploh odsotna — naša smučarska reprezentanca že tekmuje v mednarodnem zimskosportnem tednu v Ga-Pa, hokejska pa potuje jutri za njo — tako da že od vsega početka za te dneve nI bila določena nobena važnejša tekma na domačih tleh. Kljub vsemu in še zadnji vremenski spremembi, ki je že spet v dolinah močno ojužlla ali sploh pobrala snežno odejo, pa bo danes vendarle še nekaj smučarskih prireditev, ki vsaj dozdaj še niso bile odpovedane.
Tako nameravajo IUrijani popoldne ob 15. na Javorniku Izvesti
medklubske skakalne tekme
z udeležbo vseh skakačev, ki so Se doma in bodo konec prihodnjega tedna šli ojačit naše najboljše tri za nastop na velikih mednarodnih smuških prireditvah v Beljaku.
V tem pregledu Je treba dalje omeniti
SMUČARSKE TEKME OBVEZNIKOV OTV
ki Jfli Je banska uprava razpisala v patrolnem teku odnosno v smuku ln slalomu za včeraj in danes pri Celjski koči nad Celjem, pa bodo zdaj zaradi slabih snežnih razmer na Mori rs ki planini. Prireditelji opozarjajo udeležence, da bodo do podnožja Mozirske planine vozili avtobusi celjske mestne občine, pa tudi od zadnje železniške postaje v Smartnem ob Paki do podnožja planine bo obratoval avtobus.
Jeseničani odn. SK Bratstvo je kljub temu, da so najboljši predstavniki v alpskih disciplinah v tujini, razpisali za danes
za seniorje In jnniorje medklub&ki smuk
na MarkelJevi planini nad Jesenicami s
pričetkom ob 12. Nastopno mesto bo na Kočni, cilj pa pri Savskih Jamah. Proga je dolga 2500 m s vifllnsko razliko okrog
400 m. Pravico nastopa imajo vsi verificirani tekmovalci klubov, članov SZSZ ter juniorji od 16. do 19. leta. Prijave brez prijavnine sprejema prireditelj do pričetka tekmovanja. Prvi trije med seniorjl ln juniorji prejmejo plakete.
Od mariborske strani smo bili med tednom obveščeni, da sta danes tudi na Pohorju na vrsti
6E DVE SMUČARSKI PRIREDITVI
prva prvenstvenega, druga pa predvsem propagandnega značaja. V Ribnici na Pohorju je MZSP razpisala tekmovanje za prvenstvo v klasični kombinaciji, po vsem Pohorju pa bo danes razen tega še deveta repriza Orožnovega smuka, tradicionalne daljinske smučarske ture od Mariborske koče po vseh pohorskih grebenih do Vuze-nice. Ali bosta prireditvi izvedljivi odnosno ali sta kakor koli preloženi, nam ni znano.
O dogodkih in sporedu na mednarodni prireditvi v nemškem Ga-Pa pišemo na drugem mestu.
10 tekem v ligah
Hrvati in Srbi zaradi slabe zime danes niso tako zelo v skrbeh, saj so prav ta dan »na veliko« začeli z nogometom, za katerega je sedanje na pol pomladansko vreme še bolj prikladno kakor prava zima. Na sporedu Imajo namreč v obeh ligah vseh 10 tekem XIII. kola, ki so razdeljene takole:
V območju HNS: v Zagrebu Gradjanskl—
Hašk in Concordia—Slavija (V), v Splita Hajduk—železničar, v Sarajevu Sašk— čka In v Osijeku Slavija (O)—Split ter
v območju SLS: V Beogradu Jedinstvo— BSK in Bask—Jugoslavija, v Novem Sadu Vojvodina—Slavija (S), v Subotid ŽAK— Gradjanskl (Skopije) ter v Pančevu Jugoslavija (J)—Bata.
Tekmovanje gre polagoma h kraju tn čas je kratek, torej razlogov dovolj, da se bodo klubi že danes potrudili za čim boljše izide.
*
Slednjič Je treba med dogodki dneva navesti Se nekatere športna zborovanja, med njimi1 predvsem občni zbor Moto-Hermesa, občni zbor Koroške kolesarske zveze v Slovenjem Gradcu ln plenarno sejo plavalne zveze odn. sestanek de-legatov ligaških plavalnih klubov v Zagrebu, kar je v glavnem najvažnejše, kar bi utegnilo danes zanimati čitatelje športne rubrike.
Odlična — na ledu in za paragrafi
(Iz razgovora z našo popularno drsalko Vlasto Sernečevo)
Vlasto sem srečal, ko se je vračala s univerze. Bil je lep zgodnji pomladanski dan ln topel val odjuge je pobiral zadnje ostanke snega, da je umazana snežni ca curljala v potokih po blatnih ljubljanskih ulicah. Na poti domov sva se pogovarjala o vsem mogočem in se vmes jezila na razlite ljubljanske pločnike, po katerih sva morala preskakovati velike črne luže. Tožila ml je, s kakšno težavo se skuša vživeti v pusti svet zavitih paragrafov ln kako hudo ji je pri srcu, ker je morala že tako zgodaj dati slovo svojima najljubšima tovarlflema: ledu ln drsalkam. Iz prijetnega pogovora, ki ss je razpletel, pišem naslednje vrstice:

Gdčna Vlasta Sernečeva se je že od nekdaj, ko se je fle kot neugnana dijakinja plašno skrivala po temnih celjskih ulicah pred strogimi profesorji zanimala za umetno drsanje. Kolikor se spominja lz zgodnjih mladostnih let, Je že takrat gojila v srcu tiho željo, da bi znala nekoč dobro drsati. Kot srednješolka je že občudovala izurjene drsalce na celjskem športnem drsališču ln Jih skuSala posnemati.
Po uspešno končani srednji Soli ln ko je imela maturltetno izpričevalo z vsemi odlikami v žepu, jo je pot zanesla v Pariz. Ves prosti čas, ki ji je preostal pri Študiju, je dobro izrabila. Živo se je začela zanimati za umetno drsanje ln ker so spoznali v njej nadarjeno drsalko, so Ji omogočili nastop na nekem socialnem drsalnem večeru. Lep uspeh ln pohvalna kritika ta-mošnjega tiska so JI dala novega poguma za nadaljnji Študij ter pobudo za nove nastope. 2e v Parizu se je navdušila za revialne nastope in spoznala, da ji tudi najbolj leže, vendar pa je na zadnjem slovenskem prvenstvu na drsališču SK Ilirije v Ljubljani dokazala, da so tudi njeni strogo športni nastopi učinkoviti. To pot je dosegla drago senlorsko mesto.
Vse številne težave( ki so bile tej mladi
nadarjeni drsalki na poti do uspeha, je ■ lahkoto premagala s svojo naravno nadarjenostjo za akrobatiko, prirojenim plesnim talentom, finim čutom za ritmiko in potrebno vztrajnostjo.
Prvi pomembni uspeh v umetnem drsanju je dosegla lani, ko si je priborila nar slov juniorske državne prvakinje. Juniorski prvak je bil takrat Riko Presinger. Zagrebški listi so zapisali ob oni priliki: »Došla su dva lz grada celjskih grofova i ponela se grofovskl. . .« Vendar pa so njeni blesteči uspehi v minuli sezoni zatemnili prve nastope prejšnjih let. Kjer se je letos pojavila na ledni ploskvi, vesala ln nasmejana gospodična Vlasta, povsod je bila navdušeno sprejeta, bodisi v sol o točkah bo« diši v paru s svojim stalnim drsalnim partnerjem g. dr. Polom Schvvabom, njenim ožjim rojakom iz druge Štajerske prestolnice. Tako je bila navdušeno nagrajena za svoje Izvajanje na ledu v vseh večjih mestih po Sloveniji: v Ljubljani, Celju, Mariboru ln na Jesenicah. Nič manj navda*-Seno ni bila sprejeta od športne publike v Zagrebu in Beogradu. Vse športne revije kakor tudi dnevno časopisje je bilo polno lepih in pohvalnih kritik o dobrih slovenskih drsalcih. Gdč. Vlasta je ljubljenka vseh prijateljev umetnega drsanja!
Vsa drsalna umetnost gdč. Vlaste Ser-nečeve kaže Izrazito artistične poteze. 2e od nekdaj so ji najbolj pri srcu revialni nastopi, v bodoče pa se misli posvetiti tudi plesom na ledu. Sploh ji je zelo žal, da se ni že v minuli sezoni Izpopolnila v tej smeri. To predvsem zaradi tega, ker Ji Je primanjkovalo časa, saj se mora pripravljati na drugi državni izpit. Na športnem drsališču v Celju je sicer nastopila z ruskim plesom po lastni zamisli tn je za svojo plesno točko žela vse priznanje celjske športne publike. Ce ji bo dopuščal čas in bodo razmere urejene, bo odpotovala drugo sezono za nekaj časa na Dunaj, kjer se misli Izpopolniti v umetnen. drsanju.
Ce bo nadaljevala s sedanjo vztrajnostjo — na ledu in pri paragrafih, bom bržkone Se marsikdaj lahko kaj napisal o njej.
Stane
Medklubske skakalne tekme v Kamniku razpisane za danes so preložene na nedeljo 23. t. m. ob 15. Vse določbe razpisa ostanejo v veljavi. SK Kamnik.
Slovenska teniška zveza sklicuje za nedeljo 2. marca ob 10. v lovski sobi pri »Orlu v Mariboru ustanovni občni zbor. Dnevni red v smislu pravilnika.
M AL' POLOŽI DAR DOMU NA OLTAR!
v borbi za sever
Izh^d na toplo morje — Načrt o polarnem carstvu — Murmansk
postaja veliko mesto
Svojeglavi mladi car Peter Veliki je bil tisti, ki ie zapustil kremeliske zidove, se naučil v Holandiji gradnje ladij in se potem, ko se ie vrnil v domovino, odločil, da bo Rusija
odprla okno v svet.
kakor se je sam izrazil. V skladu s svoio odločitvijo ie ustanovil Petrograd in prenesel tja svoi sedež.
Pod Petrom Velikim si je tedaj Rusija, ki ie biLa dotlej kontinentalna država, osvojila mesto ob morju in prišla s tem v spor s tedanjo velesilo Švedsko.
Peter je zmagal.
v nystadtskem miru mu je pripadla Estonska z Revalom in Livlandija z Itigo. Nasledniki Petra Velikega so potem nadaljevali njegovo delo na jugu in na severu. Ko je Drišel 1917 boljševizem na krmilo, je bilo videti, da je prelomil s to tradicijo. Iz Petrograda se je preselila vlada spet v Kremelj. Vsi so mislili, da se je Rusija odpovedala svojim načrtom na severu.
To je bila zmota.
kajti čim se je končala državljanska vojna, je začel boljševizem delovati v prejšnji smeri.
Ze več nego desetletje zavzema severni prostor odlično mesto v ruskih načrtih. Po velikanskih tehničnih težavah ie Sovjetska Rusija zgradila murmansko železnico in prekop iz Vzhodnega morja v Belo morje. Ob drugače tako zapuščenem zalivu Kola. na obali Ledenega morja, ima Rusija danes svoje
edino veliko izhodišče
v veliko morje, ki ga zaradi Zalivskega toka ne ograža ledovie. Razdalje pa so seveda velike. Murmansk je 1450 km oddaljen od Leningrada in po amen; enem prekopu znaša razdalja med Obema mestoma celo 2600 km. Središče za upravo tega velikanskega prostora so prenesli iz Moskve zopet v nekdanji Petrograd. sedaj Leningrad.
Toda ne samo evroosJlci sever, ki si ga je Rusija še boli zagotovila v vojni s Finska temveč tudi severnoaziiski
prostor Sibirije si Rusija čedalje boli odoira. Vsepovsod se trudi, da bi utrla zaledenelo okno na severu in si tam zgradila polarno carstvo. Ob izlivu Jeniseja je nastalo mesto Igar-ka s trajnim pristaniščem, ki razpolaga s tovorilnimi stroji, žagnmi in električnimi centralami, čeprav leži to mesto 200 km
severno cd tečajnega kroga, na večno za-ledeneli tundri, je njegovo
življenje zelo živahno. Pristanišče Tiksi ob izlivu Lene posreduje izvozni promet iz Bajkalske in Jakutske. V začetku tega meseca so otvorili redni arktični prcinet. Stirimotorni stroji letijo redno preko Arhangelska in Igarke v Tik-siški zaliv ter do Smidovega rta. če to dovoljuje vreme. Južno od Kjema ob Belem morju bodo v kratkem odprli
novo pristanišče. Murmansk je na najboljši poti, da postane res veliko mesto. Ze danes šteje preko 150.000 prebivalcev. V bodočem razve ju ruske velesile bo imel vsekako veliko ulogo.
Ameriški brzi čolni
Oklopne ladjice, Id vozijo s hitrostjo 80 km na uro
Ameriška vojna mornarica gradi ta čas nenavadno majhno vojno ladjo, okloprri drsilni čoln. ki vozi z brzino 80 km na uro in napada sovražnika s torpedi, globinskimi bombami ter topovi. Uradno imenujejo te čolne »moškite*. Dolgi so 21 m in sesajo zelo mala globoko v vodo. V svoji konstrukciji sličiio angleškim brzlm čolnom, ki jih uporabljajo za obrambo Rokavskega preliva in obale.
Vsak ameriški brzi čoln ie oborožen z dvema 21palčmma ali štirimi 18ralčnimi cevmi za torpede, dalje z najmanj 6 globinskimi bombami in dvema topovoma. Razpolaga tudi z napravo za zameglitev, ima akcijski radij 700 morskih milj. če vozi z brzino 44 vozlov na uro. 120 milj, če vozi z brzino 20 milj in 2.000 merskih milj. če vozi z brzino 9 vozlov. V 15 sekundah lahko popolnoma zaobrne svojo smer. v osmih sekundah poveča lahko svojo brzino cd 9 vozlov na 40 vozlov, zmanjša oa jo v 3 sekundah od 40 na 3
vozle. Kot edine ladje na svetu lahko posnemajo ti čolni stransko drčanje letala.
Uradna izjava o novem orožju ameriške vojne mornarice pravi, da so ti brzi čolni oboroženi z istim smrtnim orožjem kakor večje ladje, pri tem pa stanejo malenkost. Njihova nadaljnja prednost ie ta. da iih ni mogoče torpedirati in da vozijo or~ko minskih polj brez nevarnosti. Pri bodečih brodovnih akcijah, ki bi se jih udeleževali »moškiti«, bi ne bilo več oetdese'odstotnih izgub ladij in moštva, kakor ie to pri večjih napadih toroednih ruš-lcav na sovražna brodovia a če bi že izguba ladii ne bila manjša, bi znašala izguba moštva manj nego 1C odstotkov. Podmornice br-2dh čolnov ne morejo presenetiti, sai bi bil vsak poskus torpediranja s te st ani zaman, pač pa lahko brzi čol^ toroedira podmornico, ki bi se hotela dvigniti na površino, aH pa jo lahko uniči z globinskimi bombami.

živa bitja na Vensri?
Ugotovitve zvezdame v Lundu
Skoraj tako. kakor se ljudje zanimajo i oddavna za vprašanje, da-li živijo na
MNMK


Mesto Bengazl, iz katerega se je italijanska vojska umaknila zato, da ne U utrpelo razdejanje zaradi vojne, ima 32.000 prebivalcev, med njmi eno tretjino Italijanov. Razprostira se vzdolž približno 1 km dolgega pasu med morjem in dvema lagunoma~ Mesto je, Id se je prvotno imenovalo Enesperide, je bilo osnovano že v petem stoletju pred Kristom. Pozneje je prišlo pod oblast egiptskih Ptolomejev in je dobilo po neki članici vladarske rodovine Ime Berenike. — Italijani so zasedli Bengazi 20. oktobra 191L Po svetovni vojni so začeli tn z velikopotezno kolonizacijo, Id je spremenila kraj v lepo pristaniško mesto. Potrošili so v ta namen 125 milijonov lir. Največja zgradba je »Grande Albergo Berenico«, M je viden tudi na naši sliki Ta palača se po svoji impozan tn osti lahko kosa z vsako večjo zgradbo v modernih prestolnicah in priča o obnoviteljsklh sposobnostih italijanskih gradbenikov
		,, 1
-m	'M*}*-	i
; *		m
	. • v* ;'	j
		
lip		
		i
		i
■■ •*>» i		t
!••»■$> V5		i
i
preko groba
Nemogoče In čudaške oporoke
Neki milanski polmesečnSc ctojavHa vrsto norih oporok iz novejšega časa. ki bi lahko rabile kot primeri, kakšne ne bi smele biti oporoke. Med temi oporokami omenja tudi oooreko bogatega jugosloven-skega veleposestnika Lazarja Kurtoviča, ki je odredil, naj ga pokopljejo v sedečem položaju, v krsto naj mu dado s d-garc-tama. napolnjeno Škatlo, vžigalice in fotografijo njegove prve žene. krsta pa naj
bi ležala v grobnici, ki bč nai predstavljala v malem cerkev v pravoslavnem si' gu s steklenimi okni in steklenimi tlemi
V Plttsfieldu v Zedinjenih državah Je imela neka Kloiberjeva domd^iico, da je svojo oporoko napisala lastnoročno na zadnjo stran Goyeve slike. Neki trgovec v Bordeauxu je zapustil svoji vdovi mesečno rento, ki bi jo morala vsak mosec dvigati pri notarju. Notar pa je bil dolžan ob teh prilikah prenašati na gramifnu po eno ploščo s pokojnikovim glasom. Vseh plošč je bilo osemnajst. Prve plošče so govorile besede ljubezni, potem so sledile plošče samo z vljudnimi besedami, končno plošče s čedalje ostrejšimi očitki Se bolj čudaška je bila oporoka, ki jo je zapustil neki Giannatei iz Torina. Vse 6voje imetje v vrednosti 200.000 lir Je zapustil svojemu bratu Adolfu. druga dva brata sta ostala praznih rok. Toda ded,C
je bil dolžan pomoliti vsako jutro ob določeni uri na pokojnikovem grobu. Ce bi te obveznosti ne izpolnil, bi imetje pripadlo ostalima bratoma. Ta sta hodila osem mesecev vsak na pokopališče na stražo Nekega dne se dedič ni pojavil in njegova brata sta zahtevala, naj jima izroči 200.0C0 lir. Toda dedič je ležal doma
za pljučnico in se Je lahko izkazal z zdravniškim spričevalom. Navzlic temu
čisto volneno — za o*1®*««
površnike,
Kvalitetno blago Zimske suknje
itd. — dobite še vedno pri tvrdki
Drago Schwab
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta 7.
Zaloga konfekcije za gospode in dečke.
sta ga brata tožila. Tožbo so zavrnili, ker mu je bila pač »višja sila« preprečila izpolnjevati prevzete dolžnosti.
Huda je bila tudi oporoka nefce ga Mac-Gregor-Philiprpsove iz Leedsa. Ta Je tamkajšnjemu vseučilišču zapustila 25.000
funtov šterlingov s pogojem, naj se ta denar porabi za pouk o dobrem vedenju.
To je tem potrebne i e. ie velela oporoka, ker profesorji tega vseučilišča nujno potrebujejo takšnega tečaja.
NI mogla trpeti miške,
in to jo je spravilo v ječo • • •
28-letna Adela M je bala v službi pri nekem poljedelcu v okolici Berlina. Berlinsko življenje pa jo je vabilo. Obetala si je od njega vsa veselja in malo pred božičnimi prazniki je sklenila, da se iz vasi preseli v velemesto. »Obratne glavnice« ni imela, pa to je dalje ni motilo. »Izposodila« si ga je iz kavne skodele, v kateri je kmet hranil svoj denar. Bila je toliko poštena, da je vzela samo 50 mark namesto vseh 200. Odpeljala se je v Ber-
Psi izdajajo sovražnika
te Filip Makedonski jih je uporabljal na svojih vojnah
pohodih
Pse so za vojaške namene uporabljali že v starem veku. Ze grške vojske in rimske čete so vodile pse s seboj, ki so jih uporabljali za izvidniško in zasledova no službo, a tudi v bojih. Pred špartanskimi »nosilci ognja« so tekali vedno pasji tropi, ki so z besnim lajanjem Izdajali navzočnost sovražnika.
Znano Je, da ie čuječnost psov refflla
nekoč Korint. Sprednja straža, ki je štela le nekoliko mož. }e imela s seboj 50 azijskih psov. ki so opravljali prav tako stražno službo in so izdali bližajočega se
sovražnika. V goratih krajih so bili psi Filipu Makedonskemu najbolj zvesti zavezniki. V vojnah proti vdirajcčim Keltom. Kimbrom in Tevtonom so pred rimskimi vojskami tekli včasih tisoči psov, ki so bili zdresirani tako. da so napadli vsacega človeka, ki so ga opazili. Ko je Atila prekoračil Alpe so njegovo 700.000-glavo vojsko ponoči stražili posebno iz-učeni psi Tudi Karel V Je m svojem pohodu proti Rimu vodil celo voisko vojnih psov s seboj. V bitkah pr Morgarte-nu in Sempachu so psi Švicarjem znatno pomagali
IIMiiiffir
»Sedaj" je važnejši
nego »pozneje"
S čakanjem živimo mirno sedanjosti
»Takšen Izlet je res nekaj divnega, kaj ne, Pepe?«	(»Ecco«)
Neki Američan, kj je umrl v starosti 80 let, je vodil točno statistiko o tem, koliko časa je v svojem življenja prebil s čakanjem. Izračunal je deset let Mož nikakor ni pretiraval, nasprotno!
Poglejmo si malo samo življenje povprečnega človeka. Zjutraj čaka na zaju-trek, dnevnik, avtobus, čaka pri kakšni oblasti, čaka na kosilo, večerjo, potem morda na svoje dekle ali družbo prijateljev.
Začenja se v najbolj zgodnji mladosti. »Nu, ko pridem v šolo... «, »ko pridem iz šole«, »ko bom imel prvo namestitev«, »ko se bom poročil«, »ko si bom prištedil toliko in toliko tisočakov«, »ko stopim v pokoj«, itd.
Čakamo in čakamo. Ce nam gre dobro, čakamo v strahu, da se bo nekaj hudega zgodilo, če nam. gre slabo, čakamo na bolj-ie dneve. Navadna, neaaogtboo čakanje pri
tem niti ne upoštevamo. In med tem ko čakamo, niti ne opazimo, da živimo mimo sedanjosti. Pogled nam je obrnjen kakor začaran na prihodnjost, sedanjega ne vidimo. So ljudje, ki sedijo ob najlepši operi na najdražjem mestu in se mude med tem v mislih že pri prihodnji seji upravnega sveta.
Ne moremo pa služiti istočasno dvema nasprotujočima si gospodarjema, okušati in izkoriščati sedanjost in loviti se istočasno za poznejšim. Nestrpnost pred bodočim, ki nam je v krvi, je kriva, da gospodarimo roparsko s svojim časom. Ne moremo ga dajati v hranilnik kakor denar, izkoristiti ga moramo, preden nam uide.. Velika skrivnost zadovoljnega in srečnega življenja je morda v tem, da znamo izkoristiti dragoceno, nepovratno sedanj 06t in da je od samih bodočnostnih sanj ne prespimo.
Hn, kjer Je dobila stanovanje pri nekih znancih in denarja je imela baš zadosti, da ji je pošel za Silvestrov©.. Ker se je hotela ta večer na vsak način zabavati, si je na skrivaj spet »izposodila« 9 mark, in sicer od znancev, pri katerih je stanovala. Zadostovalo je komaj za zabave Silvestro-ve noči, potem pa se je začelo njeno novo leto s fizičnim in moralnim mačkom. Ni si upala več prenočevati pri znancih, rajši se je odločila, da bo prenočevala v njihovi kleti.
»Ali ni bilo tam malo neudobno?« jo je vprašal predsednik sodišča, pred katerim se je morala sedaj zagovarjati. »Da, bilo je zelo neudobno«, je odgovorila Adela. »Bila sem vsa trda v udih od mraza in zbita.« — »Kako so vas odkrili?« — »Ah, to je bilo zavoljo miši,« je odvrnila in povedala, kako jo je neke noči, ko je v mrzli kleti spet pričakovala jutra, preplašil neki šum. Nekaj malega in sivega je hušknilo mimo nje, vrnilo se je spet in se ustavilo tik ob njeni nogi, tedaj je od groze zakričala, kajti ob njeni nogi je bila miška. Niti za minuto več ni hotela Adela ostati v takšni družbi Planila je po stopnicah navzgor in potrkala ob vrata svojih znancev. Ti so nočno obiskovalko sprejeli prav prijazna Njeno tatvino so že bili prijavili policiji in tako je prišla pred sodnike, ki so jo zašili za pet mesecev. Adela pa rajši sedi v zamreženi celici, kjer ni miši, nego v nevarni kleti.
Zaklad v svinjskem želodcu
Prvič v zgodovini danske narodne banke je prišel k njenim linicam neki možak s svinjskim želodcem v roki in prosil, naj mu izplačajo njegovo vsebino.
Lastnik želodca oziroma prešiča, ki mu Je želodec pripadal, je v svinjaku izgubil listnico s 350 danskimi kronami ▼ bankovcih, Zaman jo je potem iskal in tako si je mislil, da jo Je mogel požreti le »pričujoči« prešič. žival so takoj zaklali, a v želodca na prvi pogled ni bilo videti ne Ustnice ne bankovcev. Treba je bilo podrobnejše preiskave, ki jo je banka tudi odredila- Res so našli ostanke bankovcev in banka je potem njih vrednost tudi izplačala.
Dr. Carrel v Evropi
Znani ameriški fiziolog dr. Carrel, mož, ki je z Lindberghom delal poskuse z umetnim srcem, je pred dnevi odpotoval iz Zedinjenih držav v Evropo. Cilj njegovega po-tovanja je Francija. Študiral bo v Evropi posledice nezadostne prehrane otrok v Franciji, Spanifl ln tudi na Angleškem.
Kinematografi v Rusiji
Modcovska »Izvestja* beležijo, da Ima Rusija zdaj 20.440 kinematografov.
Marsu človeku podobna bitja, se zanimajo tudi za vprašanje živih bitij na Veneri. Mnogi so, ki celo menijo, da je Venera verjetneje obljudena nego Mars, saj so na njej ugodnejši pogoji za to. Pri tem mislijo pred vsem na gosto ozračje, ki našo sosedo obdaja.
Kakor so pa pokazale nove spektroskopske raziskave Venerinega ozračja v zvezdami v Lundu, setoji to ozračje iz pravega oblaka iz velikega odstotka plemenitega plina, razen tega pa vsebuje to ozračje, Id je trikrat gostejše in višje nego zemeljsko ozračje, toliko ogljikove kisline, da bi ga človeška bitja ne mogla dihati Ogljikove kisline je po navedbah iz Lunda v Venerinem ozračju lO.OGOkrat več nego v zemeljskem ozračju. Iz tega bd sledilo, da je podnebje na Veneri, ki je dosti bližja soncu ln je približno tako velika kakor zemlja, izredno vroče in vlažno. V tem podnebju bi lahko uspevala, bujna flora in favna, ki bi ustrezala nekako flori in favni v karbonski dobi na zemlji
Po drugih raziskavah iz najnovejšega časa je v ozračju Venere izredno malo kisika, nasprotno pa silno mnogo vodne pare. Silna množina ultravioličastih žarkov s sonca povzroča v Venerinem ozračju med vodno paro in kisikom kemično reakcijo, iz katere se tvori formaldehid, zelo hud strupen plin, ki izpuhteva pri 21 stopinjah Celzija. Tako je gotovo, da sta v tem ozračju dva plina, ki bi človeku prinesla smrt- Zaradi tega je kakšno človeštvo, ki bi bilo podobno zemeljskemu, na Veneri nemogoče.
Kako se vrti sonce
Sonce se vrti kakor zemlja okrog svoje osi. Toda vsi njegovi predeli se ne vrtijo enakomerno, kakor je to na naši premič-nid.
Pas ob sončnem ravniku rabi namreč za enkratni obrat 25 dni, polarna pasova pa 35 dni. Iz tega sledi, da ni sonce niti trdo niti tekoče telo, temveč plinasta obla, ki imajo njeni žareči toki večjo ali manjšo rotacijsko brzino.
Koliko pentelj
ima nogavica
9
V paru na roko pletenih bombažnih ženskih nogavic je potrpežljiv človek naštel nič manj nego 47.000 pentelj. še popolnoma drugačne številke pa dobimo, če vzamemo v roke nogavice iz drobnejšega tvoriva, n. pr. Iz svile ali umetne svile. Takšen par nogavic šteje približno dva milijona pentelj. Industrija uporablja za pletenje takšnih nogavic najbolj zamotane stroje, ki sestoje iz kakšnih 100.000 delov. Na uro splete ta stroj okrog 45 milijonov pentelj, to se pravi, da izdela v eni uri približno 20 parov nogavic.
ANEKDOTE
Pri nekih slavnostnih igrah v Rimu bi bilo treba bika usmrtiti s puščicami, toda strelec živali ni zadel, čeprav je izstrelil iz najbližje bližine cel šop strellc. Navzlic temu mu je dal cesar Galien izročiti venec, ki so ga dobivali zmagovalci.
Ko so Rimljani začeli godrnjati, da dobi takšen bedak venec, je Galien oznanil s smehom: »Pomirite se, prijatelji. Tudi to je umetnost, če toliko krat ne zadened.«
Ob smrti nekega rimskega viteza se je izkazalo v splošno presenečenje, da je namesto bogastva, ki so ga pričakovali, zapustil le dvajset milijonov dolga.
Ob dražbi njegovih stvari je cesar Avgust kupil njegovo posteljno blazino. »Na tej blazini se bo dalo namreč sijajno spati«, je pojasnil svoj nakup z nasmeškom. »Saj je pokojni navzlic svojim dolgovom vedno dobro spal.«
VSAK DAN ENA
»Sram te bodi zaradi grdega obnašanja, Jure! Kaj pa bo iz tebe, kadar boš velik? i« »Učitelj bom, gospod učitelji«
{»CoDiers«)
Kraljestvo mode
Za vasf mlade gospodične!
Čeravno trdijo nekateri, da pomeni mla- j di peščeno barvno blago z rdeče — modro
dost že sama po sebi dovolj okrasja in da je zate odveč sleherno lišpanje pri mladih dekletih, so vendar mlada dekleta sama nekoliko drugačnega mnenja v tej zadevi. Povsem naravno je. da bi rade bile čim bolj prikupne in moda jih pri tem podpira.
Letošnjo pomlad so na primer zopet moderni karirasti in škotski vzorci, ki so kakor ustvarjeni za vitke dekliške postave. Tu tekmujejo preizkušene sestavne barve temno modra — rdeča — motnozelena — rumena z novo barvno kombinacijo srebr-nosiva — rjava — zelena — modra, pa tu-
: v i t A nNLs^
PP/NASA VEDNO NAJNOVEJŠE

Namesto Mobuka
nosijo Parižanke, ld se morajo letos pokoriti bolj praktičnim potrebam kakor pe modnemu razkošju, različna origiiuina pokrivala kakor kapuce, turbane in celo nekakšne kombinacije med tur banom in kapuca S vrha teh pokrivaj je, da povsem pokrijejo glavo in s tem tudi zakrijejo pričesko, če ni ravno ▼ brezhibnem redu. V primeru slabega vremena pa nova pokrivala tudi savani je jo lase in glavo dosti bolj tomcljeto kakor moderni klobuki. Če izdelane nove kapucke in turbane z nekaj modne domišljije io okusno sestavimo barve raznih prepenjav. ki jih zavežemo okoli vratu ali ovijemo preko čela, se taksna pokrivata zelo lepo podajo k obrazu.
— rjavim križa&tim vzorcem se lepo poda mladostnemu obrazu. V teh barvah ukrojen širok plašč 2 lepim usnjenim pasom in velikimi reverji je zelo eleganten in ustreza tudi najboflj razvajenemu okusu.
Kakšni rokav? pa se najbolj podajo mladim gospodičnam kimonasti ali preprosto vstavljeni? Kimonaste rokave lahko priporočamo samo ▼ primeru, če so ukrojeni povsem kratko kajti dolgi kimonasiti rokavi ki so od komolca do zapestja tesno sešiti, ovirajo dekle pri vsakem hitrejšem gibu. Vrhu tega takšni rokavi nikakor niso v skladu s preprostim športnim obeležjem, ki ga moda tolikaj ceni pri dekliških oblekah. Tudi dekliškim kostumom daje moda precej športnega poudarka in sicer z nagubanimi krili, s širokimi oplečki na jopicah, s športnim« žepi in malimi, ljubkimi reverji. Izmed barv pridejo tukaj v poštev temnem odra v srednje močnih odtenkih, medla mali nas to rdeča in peščeno rumena.
Za mlade deklice so skoro nepogrešljive tiste preproste, čedne obleke, ki jih lahko nosijo ob vsaki priložnosti. Splošna uporabnost teh ljubkih oblek je tolikšna, da je vseeno, če jih izdelamo povsem športno z op!očkom, gubami in žepi ali bolj popoldansko z zobčki, prešitimi robovi ali barvastimi progami. Sestava dveh barv ali gladkega in vzorčastega tvoriva jim nudi mnoge možnosti izpreminjanja Prav tako je zeflo praktična in priljubljena obleka z naramnicami, ki jo lahko predrugačimo z različnimi bluzami. Tukaj lahko pokažejo dekleta svoj smisel za barve v lepih, ne preveč vsiljivih barvnih sestavah.
Za deldliške obleke priporoča moda lahka volnena tvoriva, volnene flanelo, jerscy in za prazni čne obleke tudi medel svilen krep, ki pa ga seveda ne smemo izdelati bog ve kako razkošno, temveč le v najbolj preprosti, dekliško ljubki obliki
Nekaj sodobnih
cenenih jedi
Krompirjev golaž. Zarumenl bledorume-no na masti veliko, drobno zrezano čebulo, proti koncu primešaj precej sladke, po okusu tudi malo polostre paprike. Dodaj 1 Vi kg olupljenega, na kocke zrezanega krompirja ki naj se pari pokrit, dokler čebula temneje ne porumeni. Vendar treba paziti, da se ua prižge. Potem pomalem zalivaj a kostno ali zelenjavno juho, ali tudi z vo-
do. Ko je krompir mebak, saUj ponovno
gulaš, ki naj bo bolj gost ali redek, po okusu gospodinje. Ako zrežeš vanj kako hrenovko, mu izboljšaš okus. Daj ga • polento na mizo.
Krompirjevi žgancL V precej velikem loncu pristavi z mrzlo slano vodo 1 kg olupljenega, na kosce zrezanega kromplrjp.. Vode sme biti le toliko, da za silo pokriva krompir. Dodaj tudi prav malo zrezanega kimlja. Krompir naj se kuha pokrit tako dolgo, da je napol mehak Medtem praži 30 dkg svetle ržene moke v suhi železni ponvi na zmernem ognju samo tako dolgo, da za-dlši po moki, nikakor pa se ne sme žgati; zato mešaj neprestano. Se popolnoma vro-60 moko stresi enkomerno vrhu krompirja, ne da hI mešala, pač pa napravi z ročajem kuhalnlce preko moke v krompir par luknjic, da bo vrela voda preko njih. Ko se kuha še kakih 10 minut, ln ko spoznaš z bodljajem vilic, da je krompir popolnoma mehak, odlij odvišno vodo ln stresi vse skupaj na 15 dkg svežega, na kocke zrezanega ta v ocvirke spraženega špeha. Pretlači ta premešaj prav dobro s kuhal-nlco ta postavi kozo v pečico, da se žganci dobro lzparijo. Pri tem jih večkrat premešaj ta drobi. Ako so žganci presuhi, jih p ar krat samo malenkostno poškropi z vodo ali mlekom, pa vedno premešaj. Lažje popraviš presuhe žgance kakor premokre. Krompirjevi žganci morajo biti precej suhi, vendar sočnati ta rahli, da se »tresejo«. Daj jih na mizo z vročim ali kislim mlekom; lahko pa tudi s kislim zeljem ali solato. Cehi jedo krompirjeve žgance posipane tudi s sladkorjem ta zmletim makom ali s cimetom. V tem primeru se jim poda kuhano sadje.
Krompir s sirom. Zloži v namazano kozo plast olupljenega, na rezance zrezanega krompirja; povrhu denl kupčke masla masti ali ocvirke, malo osoli ta potresi na debelo z nastrganim bohinjskim sirom ter pokapaj 8 smetano, ki jo lahko pobereš doma z mleka. Naloži zopet krompirja ln nanovo potresi kakor prej. Tako postopaj, dokler ni koza polna. Nazadnje pokapaj krompir samo z maslom ta kislo ali topljeno smetano ta speci v pečici, ki ne sme biti prevroča, da se bo krompir počasi zmehčal.
Cm očki v paradižnikovi omaki Zmeljl v stroju % kg sveže govedine, primešaj 2 v vodi namočeni ta ožeti žemljl, 1 jajce, malo popra soli, sesekljanega zelenega petršilja in pol srednjevelike nastrgane čebule. Premešaj prav dobro In napravi lz te gmote majhne cmoke, ki jih povaljaj v beli moki. Zreži 10 kg prekajene slanine na kocke, opraži jih in speci na tej masti ta ocvirkih pripravljene cmoka Pečene zloži na krožnik, na preostali masti pa napravi lz žlice moke prežganje, Iti ga zalij s paradižnikovo mezgo, razmešano z juho ali mlekom, osoll, po — želji tudi pičlo osladi, prevri v tej omaki cmoke in jih daj s polento na mizo.
FinI pustni krofi. Mešaj, da dobro naraste 10 dkg presnega masla 6 rumenjakov, žlico sladkorja ta 2 žlici ruma. Iz tega, 60 dkg presejane pSenlčne moke ln S—4 dkg vhajanega drožja ter prav malo soli napravi testo, ki ga prav dobro stepi. Postavi nato skledo na gorko, da vzide samo do polovice; nato testo razvaljaj za mezinec debelo, izreži z večjim obodcem kolačke. Polovico Izmed njih nadevaj z mezgo stisni po en prazen in en nadevan kolaček, zopet lzrežl z manjšim obodcem ln zloži krofe na desko, pogrnjeno s prtl-čem, ki je poštupan z moko. Ko vzidejo krofi do polovice, Jih previdno obrni ta naj vzhajajo Se na drugi strani Vzhajajo naj počasi. Ocvrt jih na masti, kateri si dodala 2 žlici ruma. Ako postopaš tako, bodo imeli vsi robčke.
Nov! orehi
Posetnica
Kaj je ta gospod po poklicu?
Veriga
—	DA —
—	VI —
—	TI — —- PA —«
—	IX) —
—	LI —
—	LO —
P&vac!
OgL reg. a Br. 7006/36
Darmol, sredstvo za odvajanj'e se česfo potvarja. Radi tega pazite pri nakuj. u, da nosi vsaka tableta besedo Darmoi in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol.
A. CEHOV:
Album
Htularni svetnik Kraterov, dolg in suh človek, je stopil naprej, se obrnil k Zmi-hovu in dejal:
»Vaše blagorodje! Do dna duše ganjeni nad v^šim dolgoletnim načelnlkovanjem in očetovsko skrbjo...«
»Bolj kakor v vseh desetih letih« se je vmešal Zakusin.
»Bolj kakor v vseh desetih letih vam danes, mi vaši podrejeni, na današnji pomemben dan... na ta... dan, poklanjamo Vašemu blagorodju v znak našega najglobljega spoštovanja in hvaležnosti tale album z našimi slikami in vam iskreno želimo, da bi nas ie dolge, dolgo, do same smrti, ne zapustili...«
»S svojimi očetovskimi prizadevanji na poti pravice in napredka...« je dodal Zakusin in si obrisal potno čelo. Bilo je videti, da bi zelo rad govoril in je imel po vsej verjetnosti že tudi pripravljen go-Tor. »In naj bi vaš prapor« je končal, »še dolgo, dolgo plapolal na polju genijalnosti, drla in splošne samozavesti!«
2mihovu je zdrknila solza po kosmatem
levem licu.
»Gospoda!« je dejal z drhtečim glasom. »Nisem pričakoval, nikakor nisem mislil, da boste tako praznevaM moj skromni Jubilej... Ganjen sena... da... popolno-
ma... Tega trenutka ne pozabim do groba, in verjemite... verjemite, prijatelji, da vam nihče tako od srca ne želi sreče kakor jaz... In če je včasih tudi kaj bilo. bilo je v vaše dobro...«
Zmihov, resnični mestni svetnik, se je poljubil s fcitularnim svetnikom Kratero-vim, ki nikakor ni pričakoval take časti in je od razburjenja ves pobledeL Nato je načelnik zamahnil z roko, v znak, da od samega ginjenja ne more govoriti in je zajokal, kakor bi mu bili hoteli vzeti album, ne pa, da bi mu ga poklonili... Ko se je malo pomiril in izrekel še nekaj toplih besed, ter vsem ponudil svojo roko. da so mu jo stisnili, se je med gromkim radostnim klicanjem vsedel v kočijo in se odpeljal Ko pa je sedel v kočiji, je začutil, kako so mu v prsih zaplala doslej neznana radostna čustva in je še enkrat zajokal.
Doma so ga pričakovala nova presenečenja Njegova rodbina, prijatelji in znanci so mu pripravili takšen sprejem, da se mu je namah zazdelo, da je bila njegovo koristno delo za domovino resnično veliko in da bi se njegovi domovini precej slabše godilo, če bi njega ne bilo na svetu. Jubilejni obed je bil sestavljen samih tort. govore*, objemov in so1-a Zmihov krat-komalo nikakor ni pričakoval, da si bodo njegove zasluge vzeli tako k srcu.
»Gospoda!« je dejel pred kencem obeda. »Pred dvema urama sem dobil zadoščenje za vse trpljenje, ki čaka človeka, če hoče
služiti dolžnosti, a ne besedi in goli formalnosti V svoji službi sem se ves čas držal načela: občinstvo ni tu zaradi nas, temveč mi smo tu zaradi občinstva' In danes sem prejel najvišjo nagrado! Moji podrejeni so mi poklonili album... tu je! Gin j en sem!«
Praznični obrazi so se sklonili nad album in si ga začeli ogledovati.
»Lep album!« je rekla Zmihova hči Olja »Mislim, da je moral stati kakšnih petdeset rubljev. O, kako je krasen' Ti, očka, daj ga meni! Slišiš? Spravila ga bom... Tako je lep...«
Po kosilu je Olečka vzela album v svojo sobo in ga zaprla v predal. Drugega dne je iztrgala iz njega slike uradnikov in jih pometala na tla, v album pa je vlažila slike svojih sošolk Kolja. sinček njegovega blagorodja, je pobral uradnike in je poiskal obleko z rdečo barvo. Tistim ki so bili obriti, je narisal zelene brke in rdeče brade. Ko jih je že vse poslikal, jih je izrezal, jim je z iglo prebodel oči ln se začel igrati vojake z njimi. Izrezal je titularnega svetnika Kraterova, ga pri-čvrstil na barčico in ga nesel pokazat očetu.
»Očka monument! Poglej!«
2mihov se je zagrohotal, se sklonil ln ljubeznivo poljubil Koljo na lička.
»Nu, komedijant, pojdi, pokaži ga mami, naj ga tudi ona vidi«
Namesto trtic vstavi zlog«, da dobiš besede. Zadnji zlog ene besede je hkrati tudi prvi zlog naslednje besede.
Izpremenilniea
KOMAR — OMARA — NAROK — VI-SLA — ATIKA — SELIM — PRAGA — BORZA — ROGAČ — DL4KA — ATILA.
Crke teh besed premešaj tako, da sestaviš iz njih nove besede. Začetnice novih besed ti dajo Ime in priimek ruskega pisatelja.
Mreža
V	kvadrate vstavi črke besed, ki pomenijo;
1. cerkvena pobožnost, 2. ukaz, 3. delo, 4. mesto v črni gori, 5. kos lesa, štor. 6. slovenska beseda za oktober, 7. mož, ki dela usnje.
V	prekotnld (diagonali) boš dohil slovensko mesto-
Čarovnija s kvartarni
V	družbi zastane pogovor- Ta zastanek eden izmed gostov, da pokaže čarovnijo 8 kvartarni. Na mizo položi kupček kvart tn prosi enega izmed znancev, da jih premeša. Druga oseba naj si v njegovi odsotnosti zapomni eno Izmed prvih desetih kvart ta tudi to, katera kvarta je to po vrstnem redu. Potem se gospod, ki je dejal, da bo pokazal čarovnijo, vrne v družbo, vzame kupček kvart v roke. ga skrije za svojim hrbtom, brska po kvartah. jih položi nato nazaj na mizo ln prosi osebo. Id je prej Izbirala kvarto. naj šteje do petnajst, nadaljujoč od številke, katero je Imela kvarta, ki jo je prej izbral. Ce Je bila na pr. peta kvarta. začne šteti od šest dalje. Petnajsto kvarto naj obrne. To bo kvarta, ld je bila prej izbrana. Ta čarovnija ljudi zelo preseneti, pa Je vendar zelo preprosta. Kaj je njeno bistvo?
Račun s črkami
CIRKUS X RO
A U O A' D U V C B O L A
A 8 R R K R A
Namesto črk vstavi prave Številke, da dobiš račun, ki se Izide. Ista črka nadomešča vselej isto številko.
Rešitve Je trebr. poslati do četrtka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke-Med reševalce bo stric Matic po žrebu razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad.
Sestavi] alnica
EJS — GUB — BEN — DLI — ODS — ASE — RSA — BOK — MEG — ABD —
KDO — LAP — UIZ — HAL — Af» —
ILT.
Te skupine črk uredi tako, da ti bodo
dale rek
Strti orehi
Posetnica: Progovni nadzornik
Enačba: Anica, Niča, napaka, Paka, tovarna, Varna, livada, vada, Jalovec, lovec — Anatolija.
Dopolnilnica: Boj se prijateljev sovražnikov se boš že ubranil
Skrit pregovor: Besede so lepe, dejanja lepša.
Prepir pri vkuhavanju: Prva žena <tobl 5 dinarjev, druga pa samo 2 dinarja.
Pet jabolk: Tri jabolka je treba razdeliti na polovice, dva pa na tretjini Tako dobi vsak izmed šestih dečkov eno polovico in eno tretjino jabolka.
Stric Matic je nagradil po žrebu šest reševalcev. Po ono knjigo revije »življenje ta svet« dobe naslednji:
Stana Bukovec, Ljubljana, Resljeva 27, Miroslav Vižus, Mekinje 9, Kamnik, Tona Llpovšek, Trbovlje H., Janez Peršolja, Domžale, Mlinska 5, Alojz Levart, Ljui>-Ijana Bohoričeva 29 ta Marta Gabrič, Dobrna 18 pri Celju.
Ljubljanska nagrajenca, naj dvigneta nagrado v »Jutrovi« upravi
Mastni madeži
na usnju
£elo lahkomiselno je prenašati v usnjenih torbah slabo zavite mastne predmete. V usnju nastanejo potem kaj radi grdi mastni madeži. Takšni madeži na usnju pa se dado v ostalem prilično lahko odpraviti.
V salmiakov špirit pomočimo kos vate ta ga pritisnemo na madež, pri tem pa ne smemo drgniti. Ko je salmiakov špirit nekaj časa učinkoval, izperemo to mesto previdno s čisto vodo. Pri vsem tem moramo paziti, da ovlažimo res samo mastno mesto. Na koncu odrgnemo usnje krepko z mehko cunjo. Ce je mastni madež ta malo star, je treba ves postopek večkrat ponoviti
Poljub stane
samo 5 par • • •
Znanstveno so ugotovili, da se pri vsakem poljubu porabi povprečno 61 mili gramov vode, 0.7 miligrama beljakovine, 0.18 mili grama žlezne snovi, 0.761 mg maščobe m 0.45 miligrama soli- Vse te snovi skupaj niso vredne 5 par, tako da človek ki »daruje« poljub, ne daruje bogvekaj. Ker pa razda po ameriških statistikah človek v svojem življenju okrog 175.000 poljubov, se na zadnje vendarle nabere precejšnja vsota.
Kako očistimo svetle
gumaste dežne plašče
Svetli gumasti dežni plašči so na pogled lepi, imajo pa ta nedostatek, da so videti razmeroma kmalu umazani. Takšen plašč razgrnemo na čisto mizo ta vsujemo nanj razgrete soli. Potem ga z mehko krpo prav previdno drgnemo. Ko začenja sol postajati temna, jo s krtačo odstranimo ta nasujeano na plašč novo pest vroče soli
Križanka št 7
Vodoravno
1. slovenski pisatelj (Prešernov prijatelj), 4. mesec, 9. letovišče v Dalmaciji 13. reka v Italiji, 15. izhlapevajoča tekočina, 16. kazalni zaimek, 17. reka v Nemčiji, 19. plod, 20. lep ptič, 21. prometno sredstvo, 22. germanski narod, 23. reka v Afriki 24. pravoslavni duhovnik, 25. kratica za tujo valuto, 26. moško ime, 27. osebni zaimek, 28. tečaj, 29. ime slovenske filmske igralke, 31. kitajski nosač, 32. vrednostni papir, 33. poljska časopisna agencija, 34. kratica za utežno mero, 35. oseb. zaimek, 36 .kratica za žlahtni plin, 37. gora na Štajerskem, 38. družinski član, 39 sibirska reka, 41. mesto v dolini Treske (vrbas. banovina), 43. del rudnika 45. predlog. 47. zobna krema, 50. krivina, 52. gospodarsko orodje, 55. del obraza, 57. cesta (angleško), 59. napis na križu, 61. mesto v Turčiji (Mala Azija), 63. bodril-nica, 65. slavljena filmska ali gledališka igralka (italj.) 67. oblika glagola imeti, 69. letopis 71. kemič. znak za prvino, 72. hrana, 73. del očenaša, 74. zasedeno slovensko ozemlje.
Navpično
L del soda, 2. moško ime, 3. gtevnik, 5 najmanjši del materije (skl), 6. veznik, 7. površinska mera, 8. francoski pisatelj za semit jezike (1823—93), 10. kratica za postskriptum, 11. način ubijanja starčkov v stari Grčiji, 12. malik, 13. sporazum, 14. planina zapadno od Cačka (drin. banov.), 18. mesto v Srbiji, 22. morska ptica, 26. nasprotno od moker, 27. sledi dnevu, 28. grški bog pastirjev, 29. planina pri Sarajevu, 30. mesto na Norveškem, 32. Italijanski tiskar (izdajatelj grške in italij. klasike (1740—1813). 33. izvir reke v Italiji, pri nas priteče kot Unec - Ljubljanica. 34. naslov azijskega kneza. 37. ime majhnega psička. 38. klic za pomoč. 40. angleški humorist (1799—1845). 42. polu-mer, 44. madžarski pesnik (epik 1817— 1882), 46. mesto na otoku Cresu, 48. aka-
demski naslov, 49. katoliški vernik, svetovalec, 51. dolina na Gorenjskem, 53. žensko ime, 54. denar vzhodne Indije (1 šestnajstina rupije), 56. osebni zaimek), 58. števnik, 60. jaz nisem ta (angleško), 62. ženski glas, 64. kratica za valuto sosednje države, 66. industrijsko mesto na Češkem, 68. osebni zaimek, 70. kemični znak za prvino.
Rešitev križanke št. 6
Vodoravno: 1. sij, 4. trik, 8. Olaf, IL bes 14. Korab, 16 Flandin, 18. Popov, 20. RK, 21. loz, 23. opera, 24. mig, 25. fr, 26. kolobar, 29. aga, 30. naročil, 32. Lav, 33. PAB, 35. Tit, 36. Mea 38. nedobre, 41. arzenik, 44. as, 46. cev, 47. uvale, 48 rti 49. Ka, 50. sat, 52. Vesna, 54. izlit, 56. tam, 57. Atos. 59. dve, 60. ven, 61. kapa, 62. Iran, 63. alt. 64. beg, 65. ribe, 66. Sretn 67. SKL, 68. nas, 70. dota, 72. kij, 73. te, 74 er, 76. aj, 77. up, 79. ras. 80. OK, 81. krv, S2. Silva, 83. lak. 85. ne. 86. Orinoco, 88. Ekvador, 91., akv., 92. Ivo, 94. lam, 95. les, 97. Polonca, 99. zet, 100. Tihomir, 103. ar, 104. Lea, 105. regal, 107 tav, 108. do, 109 strok. 110. Kotoren,
111.	golob, 113. ASK, 114. Sava 115. apel, 116. zel
Navpično: 1. Sokol, 2. Ir, 3. Jalovec, 5. RF (Roosevelt Franklin), 6. ilo, 7. kapa, 8. Odra, 9. Lla. 10. an, 11. bogomU, 12. ep, 13. Sofia, 14. Krk, 15. bob, 17. nega, 18. Pit, 19. vrl, 22. zapoved, 24. materin, 27. lan, 28. Rab 30. niz. 31. ček, 34. Bru-nellesco, 35. tre zven j?ki, 37. masa, 39. dev., 40. Eva. 41. ali 42. nit, 43. gama, 45. satirik, 49. kapetan, 51. torej, 53. svak, 55. lega, 56. tabor, 58. Sam. 61. KTD, 66. Skok. 67. Sevnica, 69. Sulamit, 71. Asen, 73. tri, 75. Rio, 76 ave. 78. Pad, 81. krvo-lok. 84. kolovoz. 86. okl. 87. ova, 89. vat, 90. Rem, 91. aorta, 93. nego. 96. »Idoi 97. pas. 98. nek 99. zeta. 99a. Tara. 101. Hag, 102, rob, 105. rov, 106. lep, 110. Na,
112.	le.
Naš novi natečaj!
Dragi stric Matic! Ne oglašam se za ta, temveč za prihodnji natečaj. Imam sijajno misel! Predlagam ti razpis pnnodnjega natečaja z naslovom: »Kako si zamišljam ■trica Matica!« Pojasniti Ti hočem, čemu ravno ta naslov. Kadar prebiram »Mlado Jutro« mi vstajajo pred očmi vse mogoče podobe o Tebi. Enkrat se mi zdiš majhen in debel, drugič droben in suh kakor krojaček Nitka, potem zopet velikan z bujnimi rdečimi lasmi itd. Skratka, vse mogoče podobe mi vstajajo in se vrstijo pred menoj, kadar mislim nate. S prijateljico cele ure premišljujeva, kakšen neki si. Ona trdi, da si lep mladenič. Zaradi tega sva se skoraj sprle. Najino prijateljstvo bo šlo v »franže«, ako ne razpišeš ta natečaj. Končno bi pa res rada vedela kakšen si v resnici.
Lahko mi verjameš, da bo odziv tega natečaja velikanski. Vem, da vse mlade Jutrovčke tare ista skrb.
Ker to pismo nikakor ni namenjeno Tvojemu požrešnemu košu, prosim da ga po možnosti kmalu objaviš.
Prisrčno Te pozdravlja
Pistor Jelka dijakinja II. realne gimn.
Ob železnici 8, Maribor
Draga Jelka! Pa naj bo po Tvojem. Razpišem torej natečaj, kakršnega si želiš in obljubim deset knjižnih nagrad za najboljše odgovore. Ob zaključku natečaja pa objavim svojo sliko, ki jo je napravil naš sol rudnik g. Nikolaj Pirnat Zdaj pa kar vsi pogumno na delo!
Stric Matic
Drago - dijak:
V pradmestiu
Sredi prostranega travnika kraj ceste se je kdaj pa kdaj zgenila visoka trava. Nobenega vetra ni bilo, a vendar kaj naj bi bilo to? Ptiči? Ho, ho, pa še kakšni! Sicer brez pravih perutnic, s širokimi krili domišljije, ki so se je navzeli iz indijanskih povesti.
Pravkar je govoril najstarejši iz zbrane četvorice dečkov.
»... In hrabri sinovi plemena ,Ostrih zob' naj napadejo farmo tega kojota — upokojenega železničarja,« je končal svoj govor poglavar Dolgi kljun ter se ozrl po tovariših, ki so s prekriža-nirni nogami jedli pred njim.
»Tako je'« se je oglasil Ostri krem-pelj, »enkrat za vselej se maščujmo ternu nasilniku.«
»Torej ste nared?« je poglavar pozval hrabre sinove svojega plemena in
/ t C*
potegnil iz žepa pištolo. Hkratu se je pokazala v roki Najmlajšega vojnika prav taka pištola in iz trave se je grozeče dvignilo veliko kopje ter se postavilo ob sloki postavi Kurjega očesa, medtem ko je Ostri krempelj stiskal prazne pesti. Vsa četvorica je odkorakala s travnika v gosjem redu, da bi pustila za seboj čim manj jasne sledove. »Sovražno pleme naj ne najde našega tabora«, je bil rekel poglavar Dolgi kljun, čeprav se ob teh besedah ni kaj jasno zavedal, kdo mu pomeni »sovažno pleme«.
V nastajajočem mraku se je četvorica bližala hiši upokojenega starega železničarja. Najmlajši vojščak in Dolgi kljun sta s pištolama v rokah stopala naprej, ostala dva za njima.
»Katero okno?« Dolgi kljun se je ozrl na tovariša. »Ono, ki je razsvetljeno?«
»Uf. ufl« je odvrnil Najmlajši vojščak. Po tem potrdilu sta preskočila obcestni jarek in se približala razsvetljenemu oknu. ki je bilo znotraj zagr-
UMado Muho
| Mani J. Tavčarjeva:
njeno. Ostri krempelj in Kurje oko sta ostala na cesti in bistro pazila na okolico, za vsak slučaj oborožena s kopjem, »če bi bilo treba prvima dvema
pomoči« ...
Dolgi kljun in Najmlajši vojščak sta tesno ob steklu okna sprožila pištoli, nakar sta urno skočila nazaj na cesto in se pripravila, da z »ognjem« sprejmeta vsakogar, kdor bi se prikazal. Toda vrata oblegane trdnjave so ostala negibna — niti s prstom niso geni-li nasprotniki, da bi se ubranili nenadnega napada; gotovo so se bili že ob prvem pogledu na silno vojsko napadalcev sklenili predati v njih okrutne roke...
Oblegalce je ta igra veselila. Dolgi kljun in Najmlajši vojščak sta spet krenila prpti oknu in znova sprožila. Toda zdaj nista imela več časa. da bi zložno preskočila jarek. Izza ogla je planila temna postava in se zakadila proti njima Najmlajši vojščak jo je ucvrl za »ojačenjem«, ki je že tudi brusilo pete. Dolgi kljun pa v nasprotno stran, v ozko ulico. Za njim je nekaj časa tekel neznanec, a že na križišču se je obrhil za onimi tremi. Ko glavar ni več čutil za seboj preganjal-čevega sopihanja, se je globoko oddahnil. Naslonil se je na hišo in poslušal, češ, ali je neznanec , koga ujel.

Sklenil je počakati, da se »kojot« naveliča, ker se je moral tudi sam vrniti mimo »oblegane trdnjave««.
»Hu, auuuuu«, je mahoma vpitje pretrgalo večerno tišino. Jasno je bilo, da prihaja iz mladega grla — toda čigavega?
Bilo je še toliko svetlo, da je lahko videl neznanca, ki je vlekel nekoga za seboj. Le-ta se je neusmiljeno drl — docela je bil pozabil svoje indijansko dostojanstvo. Mali ujetnik je bU Najmlajši vojščak...
Ko je okrutnež izginil z žrtvijo v hišo, se je Dolgi kljun približal. Kaj bo 3 tovarišem? Previdno je stopil pod okno in pokleknil nanj. Nad zagri-njalom je bilo nekaj stekla prostega, toda videl v sobo ni. ker je bila šipa potna. Zato je pa slišal dovolj.
»Vam že pokažem!« je grmel ▼ sobi moški glas. »Kar na lepem se spomnite, sodrga nemarna, pa greste in strašite ljudi...«
»Milanček se je tako prestrašil, da je padel s stola, ubogi otrok'« je dodal ženski glas, m res se je čulo otrokovo vekanje.
«A, vam že na policiji dopovedo...«
Tedaj je vprašal z nekega okna nad indijanskim glavarjem ženski glas:
»Kaj pa je bilo?«
»Nič. Nekdo je streljal,« je ravno-
Svatba Miki Miške
—	Ka-a-a-ko! — je zavpila miška.— V palači se nahaja nekakšen princ in prosi za roko Prelepe princeske? Kako se je drznil, nesrečnež! —
In že je skočila skozi kuhinjsko okno, se zmuznila skozi luknjico med skrinjo in sodom, nato je stekla po hodniku, po ozkih stopnicah, in ko je prišla do tretje grede, je zaslišala nežno godbo razkošnega plesa.
—	Prepozno.— je pomislila nesrečna miška, — gostijo imajo. Princeska je že omožena! —
I n v skrbi in žalosti je potočila dve solzi.
Četrt opoglavje
Kako velike oči ima strah. Miška Miki na cesarskem prestolu! Pogum cesarjeve-
ga norca Lu-Tu-Tu. Včasih se derejo tudi princeske — ali to se dogaja samo v pripovedkah.
Naša miška ni zapravljala dragocenega časa. Splazila se je skozi luknjico in se znašla pod debelo perzijsko preprogo na tleh prestolne dvorane. Sprva ni nihče opazil, da se pod preprogo nekaj premika. Naenkrat pa je nekdo zavpil: —Zmaj! Zmaj je pod preprogo!— Vsi so se med strašnim vikom in krikom razbežali. Najhitrejši je bil seveda cesarski rabelj Oj-Le-Le.
Ko je miška po dolgi borbi s preprogo končno prilezla na dan, sta jo sprejela le cesarjev in cesaričin prazen prestol. Ozrla se je sem ter tja, potem pa se udobno vsedla na prestoL — Ha, — si je dejala pogumna miška.
dušno rekel Dolgi kljun in krenil za
tovariši. Ni pa še napravil deset korakov, ko se je za njim oglasil žvižg. Bil je Najmlajši vojščak.
»Ti? Kako to?« ga je začuden vprašal.
»I kako! Ušel sem!«
Kmalu sta dohitela preplašena tovariša in vsi štirje so nadaljevali pot v svoj konec.
»Kdo pa je bil oni mali človek? Železničar je večji in debelejši,« je Dolgi kljun prekinil molk in se ozrl na Najmlajšega vojščaka
»Ne vem. Železničar ni bil«, je rekel le-ta.
»Hm, morda pa ni bilo pravo okno...«
»Meni se tudi tako zdi«, je dejal Kurje oko, »ker železničar ne bi mogel tako teči, menda ima revmatizem.«
»Uh, saj sem si precej mislil,« je pritrdil še Ostri krempelj ...
Četvorica je prispela do doma Kurjega očesa. Hrabri lastnik tega imena se je pred vrati še enkrat ozrl. in ko je opazil neko temno senco, je hitro zaloputnil vrata za seboj.
Trojica pa je molče nadaljevala pot »v domače vigvame«, le glavar Dolgi kljun je še dal nocojšnjemu pohodu tiho z besedami: »Veliki Manitu, bo-
di zahvaljen, da je tema: tako nas ni nihče videl...« Po cestah pa so zažarele svetilke.
oaoacDaoaoaoaoaoaoac
Košir Franc, dijak:
Zeml;a slovenska, kako si lepa
Mala je naša slovenska zemlja, a vendar polna prirodnih krasot O priliki poučne ekskurzije v Maribor smo si ogledali kos naše lepe Slovenije.
Novo jutro se je svitalo, ko je drvel vlak proti našemu obmejnemu mestu. Na kristalno čistem obzorju je žarelo, kakor da so se krdela nočnih zvezdic izpremenila v bogato setev bujnordečih rož, za veličastni prihod sonca.
Vlak drvi naprej. Pred nami se razprostira velikanska ravnina, tako zva-no Ptujsko polje, katero je polno cvetočih gajev, zelenih travnikov in obdelanih njiv. Ponosne kmečke hiše gledajo iznad drevja, katero jih obdaja. V ozadju ravnine proti severu se razprostira naše zeleno Pohorje. Stojimo pri oknu z našim gospodom razrednikom Tomaži čem, ki nam razkazuje vrhove Pohorja, ki so njemu posebno znani, saj je doma izpod Pohorja.
Se ena postaja, pa smo v Mariboru. Pred nami se razprostro severovzhodno od Maribora Slovenske gorice sesto-ječe iz majhnih in velikih gričkov, kateri so večinoma posejani z vinsko trto. Na teh gričkih si v potu svojega obraza služi kmet vsakdanji kruh. Če mu dobro obrodi grozdje, je to njegov edini dohodek.
Vlak se ustavi. »V Mariboru smo«, se začujejo glasovi. Hipoma smo na peronu, od tu se podamo v mesto. Tam smo si ogledali Mariborski grad, mestni park, stolnico, most čez Dravo in tvornico mila »Zlatorog«. Iz Maribora smo se nato odpeljali v Falo, kjer smo si ogledali elektrarno. Utrujeni smo se zopet vrnili v Maribor, kjer smo pričakovali vlak, da nas odpelje.
Vstopili smo v vlak. Počasi se začno kolesa premikati... 2e smo nekaj kilometrov oddaljeni od Maribora, ko je pričelo sonce zahajati. Nebo je gorelo, kakor bengaličen ogenj, ki je pobarval slemena hiš kakor da bi gorela. Vsi smo bili vzradoščeni nad krasoto, ki nam jo je nudila ta slika.
Lepa in rodovitna je naša slovenska zemlja, čeprav je bolj mala, pa vendar bogata. Zato pa našo milo Slovenijo radi ogledujejo domači prebivalci, kakor jo tudi občudujejo tuji potniki, ki ne morejo dosti prehvaliti njenih prirodnih krasot.
Daš muki
Naj Muki je kuža, da lepšega ni, čez sedem gora in čez jezera tri.
Ce kdo razjezi ga pokaže zobe in očke grozeče se mu zaiskre.
Pokažeš mu palico: »Kje si falot?!« Ze ni ga več. Stisnil se v zadnji je kot
Prešmentani Muki Je čeden patrom. Se rajši ko kost ima sladek bonboni
Vsak reče: »To kuža je, lepšega nI, čez sedem gora ln čez jezera tri!«
Srienc Breda, dijakinja, Celje
Listnica uredništva
Vsem mladim pesnikom! Prizanašajte ubogemu stricu Matica i pesmicami! Preden odpošljete pesem. Jo vsaj desetkrat preberite, in to ne samo zvečer, ko ste ie trudni ln zasnjani, temveč tudi zjutraj na tefiče v mrzli kuhinji, ko vam nI prav nič pesniško pri dnSi. Potem si bo marsikdo izmed vas prihranil bridko razočaranje, strica Matica pa ohranil dobro voljo. Brez zamere!
★
Mnogim, ki so se pismeno ali ustno pritožili zaradi skrčenega obsega naše priloge, ponovno zatrjujemo, da se vrnemo k stari obliki, kakor hitro se časi spet normalizirajo. Z izbranim gradivom skušamo nadomestiti večji obseg. Priznati morate, da vsaj to prizadevanje ni zaman. V današnji številki spet razpisujemo nov natečaj, da tako ustrežemo onim, ki si
žele udejstvovanja v tej rubriki! ★
P. M. — V poštev prihajajo samo kratki rokopisi, ker je prostor omejen in ne gre, da bi hkratu izhajalo več pravljic v nadaljevanjih.
— prav lahko se je po vzpeti na cesarski prestol! —
Preplašeni dvorjani pa so se zbrali na hodnikih in niso vedeli, kaj naj počno, da bi pregnali strašno pošast iz dvorane.
—K njemu poj dem, — se je prvi opogumil cesarjev norec Lu-Tu-Tu. — Prišel je po dekli, pri meni torej nima kaj iskati. —
Ko je najprej za vse slučaje štiride-setkrat izgovoril ime boga Budhe, je pogumno stopil v dvorano. Tedaj je videl, da na prestolu sedi mesto strašnega zmaja nekakšna neznana miška.
—	Kdo si ti? — je vprašal norec Lu-Tu-Tu, ki ni mogel verieti svojim očem.
—	Jaz sem miška Miki. —
—	Miška Miki? — Kaj ne veS, da z nepovabljenimi gosti ne poznamo šale?
—	Nisem prišla zato, da bi se Šalili z menoj, — je odvrnila miška in resno
nadaljevala: — Kje je cesar? Govoriti moram z njim o važni zadevi. —
Cesar je v spremstvu junaškega princa Vej-Haj-Veja in svojih dvorjanikov že stopil v dvorano. Miška je splezala s prestola, se globoko priklonila vladarju in rekla:
»Vaše Veličanstvo, prosim, zasedi te prestol! Nisem prišla zato, da bi ga zasedla mesto vas! —
Cesar je bled od sramu in jeze, da bi se dal prestrašiti za prazen nič, sedel na prestol in vprašal: — Kaj te je prineslo pred moj prestol?
Miška Miki se je znova priklonila in razločno izpregovorila:
—	Prišla sem prosit za roko vaše hčere. —
Prelepa princeska, ki je prav ta hip stopala na svoj prestol, se ni mogla premagati in je zavpila tako jezno, kakor se komaj spodobi za princesko:
—	Poženite to miško iz moje palaAel
(Dalje prihodnjič)
Biba pleše
»Karneval je danes res, kaj, če šla bi jaz na ples«, Biba resno premišljuje in nožice privzdiguje.
»To vsakdanje krilce slečem, v balerino se oblečem, šolničke si te sezujem, nove za balet obujem.
Čez oči pa masko belo, to bo rajanje veselo, kar po vrsti bom plesala, se ko žoga v zrak metala.«
To storila, kar je rekla, že je po stopnicah tekla, imenitna je zabava, Biba kar po zraku plava
PiRNAJ-
Pepelnica — postna sreda, mrzla hiša — prazna skleda, od vrtenja — glava polna, noge trudne — Biba bolna.
PISMO BOLNI MAMICI
Ljubljena mamica moja, kako se kaj Tebi godi? — Doma so tako pusti dnevi in dolge brez spanja nočL
Do dela več nimam veselja, nemirno je moje srce; le to moja vroča je želja: Ozdravi in vrni se že! —
Nadica Repič, dijakinja, Kamnik.
Križanka
				1				
	al 1,				4		's	
I6		7				8		1
	9							
I10								1
	11		i	1	12			
						mmm		
Vodoravno: 3. najvišji predstavnik kraljeve oblasti v upravni edinici, 6. večerna pesem detetu, 9. seznam praznikov, 10. ozvezdje, 11. japonska denarna enota, 12. gornjejadranski otok.
Navpično: 1. oblastveno naložena dajatev, 2. reka v Bolgariji pritok Donave, 3. kamen v neki igri. 4. nebesna točka, navpično pod podnožiščem, 5. hranilna sestavina nekaterih jedil, 7. morska žival, 8. pojav ob velikem zanimanju množice.
Kaj Je ta mož
R R
Rešitev kfjffl^^f
Vodoravno: 3. srp, 6. alt 7. nevesta, 10. Sokol. 11. gaz, 12. dar.
Navpično: 1. trn, 2. tla, 4. pcsak, 5, ček, 6. atlas (Atlas), 8. voz, 9. sod.
Prva letošnja posmrtnina »Jutra«
je bila nedavno izplačana vdovi smrtno ponesrečenega Alojza Zemana v Mariboru
Ljubljana, 15. februarja
Konec decembra je »Jutro« poročalo o nenavadno nesrečnem dogodku, ki se je primeril v Mariboru in je zbudil globoko pomilovanje. Dne 26. decembra okoli poldne je prišel na obisk k Zemanovim v Ka-cijanarjevi ulici v Melju tekstilni tehnik Jaroslav Milstein. Vrata v stanovanje so bila zaprta. Potrkal je, pa nI bilo nobenega odziva. Večkrat je še potrkal, toda zaman. 2e je hotel oditi, ko se mu je zdelo, da ču-je Iz stanovanja stokanje. Takoj je zaslutil nesrečo. Poiskal je še predilniškega mojstra Bogoljuba Vlaha, nakar sta skupno vdrla vrata in vstopila v spalnico. Začutila sta neznosen vonj po dušljivem plinu. Brž sta odprla okno. Na postelji je ležal negibno Alojzij Zeman, njegova žena Zora pa je onesveščena ležala na postelji poleg moževe postelje. Milstein ln Vlah sta takoj poklicala zdravnika, ki si je zaman prizadeval, da bi z umetnim dihanjem obudil nesrečnega Zemana k življenju, dočim so gospo Zoro brž prepeljali v bolnišnico, kjer so jI zdravniki s takojšnjo pomočjo rešili življenje. Alojzija Zemana so prepeljali po komisijskem ogledu na pobreško pokopališče.
Komisija je skušala dognati podrobne okoliščine, v katerih se je pripetila usodna nesreča. Dognali so, da sta Zemanova, kakor običajno vse zadnje dni, tudi za božični dan zakurila peč na žagovino, da jih ne bi čez noč zeblo. Zadnje čase je sicer Zeman nasproti nekaterim sosedom to-
žil, da v spalnici zelo smrdi po dimu, m pa slutil nevarnosti, ki je pretila njemu in njegovi ženi. Komisija je namreč pri ogledu ugotovlja, da je bila odvodna cev peči na žagovino zamašena, kar je bilo Zema-nu in njegovi gospe usodno. Dušljivi plini so čez noč napolnili spalnico, če bi bil Milstein prišel le nekaj trenutkov pozneje, bi najbrž našel oba mrtva.
Alojzij Zamen je bil star 48 let. Zaposlen je bil kot ključavničarski mojster pri tvrdki Ježek v Melju. Po rodu je bil z Visokega na češkem. Bil je zelo dober delavec, nasproti tovarišem vedno uslužen. Kot zaveden Čeh je bil dolgo vrsto let zvest naročnik našega lista. Ker so bili izpolnjeni vsi pogoji »Jutrovega« zavarovanja izpolnjeni in je bila naročnina vedno plačana v najlepšem redu, je bila gospe vdovi Zori Zemanovi izplačana polna posmrtnina. Gospa Zemanova nas je naprosila, naj bo v današnjem »Jutru« objavljena naslednja njena
zahvala:
Podpisana Zora Zeman, vdova po tragično preminulem Alojziju Zemanu, izrekam po tej poti nsjiskrenejšo zahvalo upravi »Jutra« in Zedinjeni zavarovalnici d. <L podružnici v Ljubljani za točno izplačilo zavarovalnine 10.000.— (deset tisoč) dinarjev, katero sem jo prejela po svojem smrtno ponesrečenem soprogo.
V Maribora, dne 5. februarja 194L
Zora Zeman, rojena Kancler.
Zagorsko župnišče se podira
Nesreča ni zahtevala človeških žrtev
Zagode. IS. februarja Zagorsko župnišče ie postalo premajhno, ker smo lansko leto dobili svojo dekanijo s podružnicami najbližjih okoliških župnij. Da bi razširili sedanje prostore, so te dni pričeOi pri zadnjem delu župnišča z odkopa vanj em zemlje, da bi lahko kar naprej prizidali nekaj metrov nove stavbe. Delavci ki so kopali temelj in odvažali zemljo. so bili premalo previdni, ter niso sproti zavarovali izpodkopano zidovje. Ker je temelj župnišča bil slab in tudi zidava ni bila prvovrstna, je baje že v nedeljo bilo čutiti pokanje zidovja. Ponoči pa se je stena naekrat sesula in ie vse skupaj zgr-melo na zemljo. Ker ie bil z zidov jem zgrmel tudi hodnik, so se morali iz zgornjih stanovanj kar po lestvicah spustiti na tla. Sreča je, da se je nezgoda izvršila zgodaj zjutraj, kajti če bi se zgodilo to v času dela. bi bilo veliko smrtnih žrtev.
Ribniški krošnjarji brez zaslužka
Skladanice suhe robe čakajo kupcev
Dolenja vas. 15. februarja
Dobršen del prebivalstva treh ribniških občin: sodraške, ribniške in dolenje vaške je danes brez zaslužka. V teh občinah so namreč doma krošnjarji, ki si z izdelovanjem rešet. ret. obod in druge siihe robe služijo kruh. da preživljajo številne družine.
Statistika nam pove. da se ukvarja vsak peti prebivalec obširnega ribniškega območja z izdelovanjem lesenih predmetov, t. j. nad 5.0(,0 ljudi, ki žive v nad 400 vasicah. Vseh prebival ev je okrog 27.000 in od teh je bilo že leta 1903. po statistiki J. Jovaiia 4750 suhorobarjev. Med temi je precejšen del rešetarjev in obodarjev. Dočim se severni del nad Sogražico in Velikimi Laščami ukvarja z izdelavo kuhal-nic. škafov, lesene p<.s:de, zobotrebcev in drugih praktičnih predmetov za uporabo v gospodarstvu in gospodinjstvu, pa prebival ti sodraške, ribniške in dolenjevaške fare izdelujejo le rešeta in obode. Tako suho robo so izdelovali že pred 400 leti in krošniarili z njo »po svejti. pozimi in oo-lejii...« Danes pa krošnjarji počivajo, sedijo doma za pečjo in tarnajo, kai bo. ko ni od nikoder zaslužka s suho robo. Res je. da razne uredbe pri nas omejujejo prodajo suhe robe kar je za krošnjarstvo zelo hud udarec. Se hujše je, ko že nekaj
mesecev, odkar traja vojna, ne morejo
krošnjarji preko meje. V prejšnjih časih so krošnjarji mnogo zaslužili. Marsikak dom je bil rešen propasti, ko ie pridni gospodar prinesel domov šilinge, da je poplačal dolg. Robo so razprodajah po Koroški, okrog Beljaka in Celovca, tam po Gosposvetskem polju in pod Svinško planino. Druge skupine so imele še do nedavnega svoje postojanke okoli Gradca, po raznih krajih vinorodne Štajerske, pa gori okoli Salzburga. na Tirolskem in Gra-diščanskem. Tudi na samem cesarskem Dunaju so že od nekdaj prodajali svojo robo in barantali prav po ribniško, da se je vse kresalo... Vračali so se domov, kupili živeža za številne družine in si urejevali domačije. Marsikdo ie bil navezan samo na krošnjarstvo. Tudi v sedanji Nemčiji je bilo našim krcšnjarjem še d> voljeno prodajanje po bivših avstrijskih krajih. Zdaj, ko ie meja zaprta, je Ribniška dolina doživela hud gospodarski udarec, Težko je. ko gospodar gleda, kako po skednjih in lopah stoji zaprašena roba in čaka, da jo družinski člani poneso pre';o meje in io razpečajo med ljudstvom. Posebno težko je za tiste ribniške rešetarie, ki jim ie bilo krošnjarjenje glavni zaslužek Zdaj nimajo ničesar. Ce danes potuješ po vaseh Ribniške in Sodraške doline,
vidiš marsikje cele tkiadanice o odov. k; čakajo, da pride ponje krošnjar in jih odpelje. Zaslužek so izgubili tudi on a. sj leta in leta pripravljali e za suho robo. tako n. pr podila iz leske ali bresta, kar je dalo številnim d.užin m okoli Gotenice. Stare C.rkve. tja do S a-rega loga. precejšen zaslužek. Ob zims ih ponedeljkih so prebivalci teh krajev vozili v Ribnico na trg butare metrskih palic. debelih okrog 3 cm. Danes je ves ta promet mrtev, delo počiva, z reš t nihče ne zasluži.
Zdomarji preživljajo težke čase Treba jim je pomagati. Pred t-dnorn so se v Ribnici organizirali rešetarji-kromja ji v »Zvezi lesnih domačih ob"ti«. kamor ie pristopilo 200 članov P. sla-a je prošnja na bansko upravo, da se ugodno reši vprašanje krošnjarjev pri nas doma Znano je. da razne uredbe, ki so zavrle krošnjarjenje v Sloveniji. iemUejo zaslužek še tistim ki so razprodajah robo doma a'i na Hrvatskem Posebno odpos^nstvo bo šlo k vojnemu, orometnemu in zunaniemu ministru, da se uredi zadeva glede ooto-vanja naših krošnjarjev.
ka Andrejčka kakor ga je igral France. Brat Pleničar je opravljal pr. našem Sokolu že vse funkcije, bi] je požrtvovalen ra/n. vratno I vaditelj, s svojimi »Mladimi vojaki« je žel pri_nan.,e tudi tisočih Ljub ja.ič .nov, ko je pripel.,ai mlade Litijane na telovadi-če na ljubljanski Tabor. Litijskemu Sako.u je bil tudi požrtvovalen starešina. Mnogo zaslug si je pridobil za pravilno vzgojo
litijske mladine, ko je ustanovil Skavta, ki jim je očetovski starešina.
Izvrstni uradnik, cenjen v vsem okraju, je bil odlikovan z redom sv. Save, skavt-ski savez pa ga je odlikoval s hrastovo vejico in skavtskim vencem za zasluge. Jutrišnja počastitev bo dokaz priljubljenosti ln izraz hvaležnosti ln k njej tudi naše iskrene čestitke!
Parnik »Dub« je potopila neznana
podmornica
Usoda posadke doslej Se ni znana
Ob počastitvi Starega volka
Litija, 15. februarja Stari Volk je skavtsko ime popularnega g. Franceta Pleničarja, okrajnega tajnika pri litijskem sreskem načelstvu, starešine stega skavtov kralja Matjaža, predsednika Okrajne hranilnice in posojilnice, gostilničarja pri slavnoznani Urški itd. Mimo navedenih funkcij ima še kopico poslov po raznih društvih, vedno še najde časa, da stopi v krog pevcev, da razdere
kako okroglo ta živahno, Je pa tudi najbolj dkrben družinski ..lavar in nežen soprog gospej Lojzki ter dobrodušni očka sinu-akademiku Dušanu ln hčerki Miri.
Očetovsko skrben ln dober je za litijske skavte, ki jim je bil ustanovitelj in jutrišnjo nedeljo bodo imeli svojevrsten praznik hvaležnosti. Ob srečanju z Abrahamom bodo Izvolili Franceta Pleničarja za častnega člana, popoldne bo v počastitev vrlega voditelja v Sokolskem domu slavnostna skavtska akademija, zvečer pa pozdravni večer v prostorih Sokolskega doma in bo šel ve« čisti dobiček za zimsko pomoč.
France Pleničar se je rodil v Tržiču, s starši se je nato kot uradniški otrok selil v Trebnje, nato v Novo mesto, v Postojno m končno v Ljubljano. želel si Je, da bi postal učitelj — France Pleničar ima resnično nagnjenje ln vse zmožnosti za vzgojiteljski poklic — in je škoda, da so mu prilike onemogočile študij. Razumemo njegovo usodo, bil je otrok malega uradnika ln starši so morali spraviti h kruhu šest sinov. Zato je moral France z učiteljišča in že kot 161etni fantič v državno službo. Bil je sprejet h glavarstvu in je nastopil službo v Litiji. Zdaj Je na na§pm sreskem načelstvu spričo dolge službe kakor tipič n komad inventarja. Preživel je številne glavarje in sta si bila zlasti dobra s skladateljem Parmo. V svoji gostilni je v spomin na odličnega šefa uredil poseben Parmov salon, ki ga krasi oljna slika umetnika čore škodi-'.rla.
Mladi iniciativni Plrničar se je pri nas takoj vrgel v društveno življenje. Pri Sokolu je začel z dramatiko, še d?nes si žele Litijani: Dajte nam spet takfga Revč-
Dubrovnik. 15 februarja
Po najnovejših poročilih ie nedvoumno ugotovljeno, da ie bil na Atlr.ntskem oceanu potopljen dubrovniški nami k »Dub , ki je bil na DOti iz D urbana v Južni Afriki v Severno Ameriko. Ladjo ie pot"p la neznana Dodmcrnica Podrrbnosti še n so znane, zato je med družinami članov posadke tem večja zaskrbljenost.
Parnik »Dub« ie pripadal luki Dubrovniku in ie bil last Slobodne plovidbe. Zgrajen ie bil leta 1910 v Suderlandu na Angleškem. Dolg ie bil 106 metrov, širok 17. visok 9. Plul ie z 9 miljami na uro.
moč stroja ie bila 1650 kon jskih sil. Imel je 4080 bruito regi:tr kih ton no ilnost oa 7200 ton. Luko Durban ie zapustil 22. j januarja, otovorjen z rudninami. Po ra-i čunu pomorščakov je bil od Severne ! Amerike oddaljen 2 do 3000 milj. Imel je 24 članov o~sadke. vod i Da ga ie kape-tan Niko Svnloko^ z otoka KHoče-oa Id ie solastnik lad;e. Večina o:sadke ie bila :z okolice Dubrrvnika. zato se je žalostni dogodek tem boli doimil vsesa orebival-stva. Slobodna plovidba ie ime^ samo to ladjo. Tako ie z izgubo »Duba« prenehala še ena pa rop lovna družba v Dubrovniku.
Severna meja terja svoje
Z velikimi javnimi deli bi bilo prebivalstvu vsestransko
pomagano
Pogosto se slišijo v naši javnosti glasovi o potrebni pomoči krajem ob naši severni meji. Pojavljajo se v našem širšem narodnem zaledju in se nanašajo predvsem na to, da se pomaga socialno šibkemu obmejnemu prebivalstvu. Akcije, ki jih vodijo razne dobrodelne organizacije, so dobrodošle, ker omiljujejo bedo in s tem lajšajo gorje socialno ogroženim stanovom Vendar pa moramo priznati, da ne morejo za daljši čas rešiti perečega vprašanja tisočerih socialno ogroženih družin s težkih gmotnih razmer. Našim obmejnim krajem Je treba zlasti v sedanjem času pomagati tudi drug za sploš-nost uspešnejši način.
Pospešitev Javnih del ob naši meji Je edino uspešno izhodišče, s katerim bo mogoče odstraniti bedo. Znano je, da čaka rešitve pereče vprašanje naših cest. 2e samo bežen pogled po Slovenskih goricah in zlasti v območje obmejnih predelov nam ustvari občutek, da so naše ceste eden Izmed temeljnih vzrokov zaostalosti in zapostavljenosti obmejnih krajev, da obstoja ravno na tem področju temeljna ovira, da se naše kmetijstvo ne more dvigniti na ono stopnjo kot to zahtevajo potrebe obmejnega prebivalstva. Naše ceste ob meji se nahajajo v naravnost obup-
nem položaju. V tem oziru je ena izmed najslabših glavna prometna žila Slovenskih goric, državna cesta, ki vodi lz Maribora skozi Sv. Lenart do Gornje Radgone. Ta cesta je bila do predlanskim v oskrbi sreskih cestnih odborov mariborskega in ljutomerskega, a sedaj jo oskrbuje država. Tisočere kotanje se spreminjajo v vedno večje jame in ob deževju v prave mlake. Samo ob sebi je razumljivo, kakšno je potovanje po tej cesti, bodisi za avtomobllista, kmetskega voznika, kolesarja ali pešca. Mnogo kritike je bilo že Izrečene na račun onih. ki v večii ali manjši meri nosijo odgovornost za stanje te ceste. V enakih nevzdržnih razmerah je tudi skoraj vse ostalo cestno omrežje ob meji. Započetih je nekaj novih cestnih zvez, a so dela znatno omejena in se že leta in leta odlašajo, da te nedograjene ceste sproti propadajo.
Spričo navedenih okoliščin Je nujno potrebno, da se že v bližnji pomladi pospešijo dela na naš!h cestah, s čimer bo v prvi vrsti poskrbljeno za gospodarski dvig teh krajev, na drugi strani pa bo omiljena beda viničarfev ln bajtarjev. Javna dela kaže pospešiti tudi iz narodnostnih razlogov. Naj bo upoštevano načelo: »trdna vera, varila domovina«. —jh.

Naši vojn! dobrovoljci, združen! v sreskem odbora Ljubljana, M obsega bivšo ljubljansko oblast, so se preteklo nedeljo zbrali v polnem številu k občnemu zboru in naglasili svojo vedno pripravljenost, stopiti na branik domovine. Po lepo uspelem zboru so se .poklonili pred spomenikom Viteškega kralja v Zvezdi
JiVORAO VUKOSMLJEVIC PILOT- PODPOROCMIIC
KNAPb*»L
BEOCRAD
Knap naglo vstane in pomisli: to je neumnost, toda lahko bi se zgodilo. In spet in spet je pajčevina važnejša. Le tako! Še žal jim bo. Bolj in bolj so ga nadlegovale take misli, ni se jih mogel otresti. Komu bi potožil? Koga ima? Spomnil se je: če bi še živel oče, bi ga on vzel v varstvo. Tedaj bi jim pokazal! Knap je bil prepričan, da bi oče prihitel in kriknil: »Ej, ej, podpolkovnik, to ne gre kar tako! Moj sin leti in trpi, —-kaj je pajčevina proti temu? Kjerkoli je najbolje nevarno pri skupinskem letenju — glej mojega Knapal Kadarkoli je treba tvegati najpogumnejše akrobacije — glej spet mojega Knapa! Kadar pa gre za priznanje, tedaj so oficirji spredaj, on pa marš v kasarno! Zadirate se nad njim kakor nad poslednjim, a v zraku, kadar je najboljši, vam je dober! Če vam kdo reče: »Imate odlične pilote, hrabre fante, ti so naša nada!« — tedaj kar rastete in važno odgovarjate: »Da, to je moj polk, moja zasluga jaz sem to izvežbal!«... A todlej? Ne, to ne gre kar tako! Moj sin je! Padel bo, — gospod moj, treba je to tudi priznati. Zakaj ne sme moj Knap v mesto? Tudi on je živ, srce ima, pa še kakšno! Močnejše kakor mnogo drugih! Če lahko sleherni dan z njim leti v zrak ...«
Da, oče bi resnično tako nastopil, če bi le še živel, — je razmišljal Knap. Odločno bi poveljniku vse povedal v brk, čeprav je kmet. Še kako bi ga vzel v varstvo! Poveljnik bi kar zinil...
Sonce je bilo zatonilo, v sobi je bil mrak. Knap je stopil ven in se sprehajal po letališču kar tako brez namena. Noge so ga nesle tja, koder vodi pot v mesto. Grem, si je rekel, zdaj je pravi čas... saj je poveljnik morda vse skupaj pozabil... Srce mu je pri tem vzdrhtelo.
Blizu izhoda ga je nekdo poklical po imenu in Knap se je naglo obrnil. Bližal se mu je stari Ledovski, bivši carski polkovnik, zdaj nadzornik letališča, Knapov prijatelj. Brada se mu je tresla tako je mahedral in govoril:
'— A jaz vpijem za vami, Knapovič moj! Zdravstvujte! Kam in kod? Kakšni pa ste v lice? Prijateljček — vzel ga je pod roko in morda razumel njegovo stanje — jaz sem star človek. Vse, vse, kar imam, je to, da še malo gledam sončni zahod in to lepoto, ki je ni nikjer drugod kakor na zemlji... Vse mi je propadlo, a jaz? Le še malo, pa se bo tudi to zgodilo.. poslušajte me! — Ledovski je pomolčal. — Vi morate vztrajati, da postanete oficir. Kaj pa je eno samo leto, to ni nič nasproti tistemu, kar bo pozneje, vse bo minilo, samo ubogajte! Vse, tudi ta lepota na zemlji okrog nas, tudi to bo umrlo našim očem
Ledovski je razširil roke kakor apostol: — Ajte z menoj, pripovedoval vam bom! In Ledovski ga je potegnil s seboj.
Četrto poglavje Takrat letališče še ni bilo tisto, kar je danes. Bila sta samo dva hangarja, neograjena poljana in vojašnica. Onkraj poti pa je čez noč zrasla kavarnica »Aeroplan« Petra Kokotoviča. Vsak večer se je tam zbirala družba: Glodič, Jaklič, Grgič, Kalšek in bivši general Ledovski. Knap se ni pridruževal. Ko je ta večer sonce zašlo in je nastopil pomladni mrak, so se drug za drugim odpravili na kavarniško dvorišče, kjer je dišalo po poškropljenem prahu med mizami in po vzbrstelih breskvah. Pera jih je sprejemal; porumenelega lica, dolgega nosu, širokih ušes, nasukanih brk, upadlih prsi. Trebuha skorajda ni imel predolge roke so visele ob telesu.
«— Dober večer želimo! Zdravo, Jaklič, zdravo! Kako si?
— je Pera uslužno sprejemal drugega za drugim. — Daj no, povej, kdo pa je danes izvajal tiste loopinge? Fini so bilL
—	Daj, ohladi rajši žganje pa pusti loopinge! — se je obregnil Jaklič. — In če bo spet mlačno kakor brozga, te lepega dne stlačim v rep letala pa boš videl zvezde sredi belega dne.
Pera se je smehljal: — Hmhm... takoj, takoj, samo izvoli, sedi. Ajde Glodič, ajde!
Posedli so. Molk. Med seboj niso imeli kaj govoriti, ker so po ves dan skupaj. Pera jim je dolgočasen, vojašnica mrka. Šele po drugi, tretji čašici ob mladi čebulici je raslo razpoloženje.
—	Knapa pa ni nikoli k nam — je napletal Pera, samo da bi razvezal pogovor.
Spogledali so se, niso ga poslušali
—	On ti je zaljubljen, Pero, mar veš, kaj se to pravi: zaljubljen? Zaljubljen in teka vsak dan v mesto.
—	Veš, kaj je novega? — vpraša Glodič. — Ne veš, ne veste. .. Danes ti ga pokliče komandant pa mu prepove izhod v mesto, dokler ne počisti pajčevine v svoji edinici. E, baš mi je milo!
—	A, kaj ti je milo, budala! — mu reče Jaklič.
—	Zato, ker se je tako vzpel... hoče biti nekaj posebnega.
—	Kaj pa češ, Glodič? Boljši je od tebe: je boljši pilot, je lepši in bolj šolan, vse.
—	Kdo? On boljši pilot! — plane Glodič kakor vzpodbo-den. — On? E, obesim se, če napravi boljši »viraž« ko jaz. Za-htevajmo komisijo, pristanem na stavo, za tisočak, gospod moj, ne priznam niti tebi, da bi bil boljši pilot od mene. Govori kar hočeš... On, boljši pilot kakor jaz! Knap... Pa, brate, če je treba, zdajle potegnemo letala na plan pa seveda on in jaz pa da vidimo... položim tisočak!
—	Kajpada, nevoščljiv si Knapu, ker ga imajo dekleta rada, tebe še ne pogledajo ne! — zbode Jaklič.
—	Kaj, nevoščljiv, jaz? Gospod moj, če bi samo hotel, — spomni se samo tiste študentke, ki je z menoj letela!
—	Da, da, Glodič, če bi samo hotel! — zbadljivo pristavi Grgič. -- On ti je sila.
—	Vedeti moraš: samo če hočem! Kar pa se tiče prekucij
v	zraku, se bomo poizkusili. Pojčm vse tiste akrobacije, ki jih
vi	vsi napravite bolje nego jaz. — Vstal je. — Evo: zdajle naročim, naj privlečejo dva stroja. Velja? Kajpada, Knap se povsod nosi po svoje, ni pa prav nič. Naj ga samo malo...
H
DA
M SOKO^II PUSTNA SOBOTA TRNOVO
aie vesti
•	Kneglnja Olga na slavi društva za zaščito živali in rastlinstva. Nj. V is. kneglnja Olga je najvišja zaščitnica Društva za zaščito živali in rastlinstva, ki je pretekli petek praznovalo svojo krstno slavo. Kneglnja Olga je bila sprejeta in toplo pozdravljena od številne ugledne zbrane družbe in je prižgala slavsko svečo. Za počastitev se ji je zahvalil predsednik Vaso Lazarevlč, bivši beograjski podžupan in upokojeni načelnik notranjega ministrstva.
•	Upokojitev pri SUZOR-u. Te dni je bil na lastno prošnjo upokojen direktor tega zavoda g. Milan Korač, ki je vodil finančno-ekonomski oddelek. V tej lastnosti je direktor Korač pokazal tudi mnogo razumevanja in naklonjenosti za potrebe zavarovanja v Sloveniji, zlasti pa se je z vso naklonjenostjo trudil pri realizaciji posojil SUZOR-a raznim slovenskim javnim korporacijam. Direktor Korač je bil v svoji stroki velik strokovnjak, kot človek vedno poštenjak in čistih rok, kot uradnik skrajno koncilljanten in postrežljlv. Njegov odhod iz centrale delavskega zavarovanja pomeni gotovo veliko vrzel. Gospodu direktorju želimo, da svoj zasluženi pokoj uživa "tako veder in čil kot je bil do danes. Dobro zdravje naj ga spremlja v visoka življenjska leta.
« Dipl°mlrani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Ana R o -j i n a iz Ljubljane, Nikolaja T a u f e r iz Stične, gg. Igor Breznik iz Ljubljane, Peter Bradaška lz Kranja, Cvetko D e 1 p i n iz Ptuja, Milan Gaberščik iz Kormina ln Vuko Božovlč iz Golu-bovcev. Čestitamo!
•	Na ekonomsko komercialni visoki goli v Zagrebu je diplomiral za inženjerja ekonomije g. Viktor Stare iz Boh. češnjice, sin lesnega veleindustiijca iz Boh. Bistrice. Omenjeni je bil nedavno nagrajen od te visoke šole za najboljšo strokovno razpravo: Problem splošnega zavarovanja in zaščita stanovski interesov. (—)
» Poročil se je pooblaščeni inž. Polde Milač iz Ljubljane z gospodično Anico Viharje-vo iz Frama, Bilo srečno. (—)
•	Iz »Službenega lista«. Službeni list
kr. banske upi-ave dravske banovine šl 14 z dne 15. t. m. objavlja uredoo o nabavah za potrebe ustanov ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje, uredbo o pri-sežnem obrazcu, obliki pečata, obrazcu za
overilo prevoda, vpisniku. d:sciplinsikem
oblastvu, disciplinskih kaznivih dejanjih
in kaznih, primerih prenehanja službe ter tarifi o nagradi in stroških za zasebne
in uradne posle tolmačev, uredbo o sore-membah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet, naredbo o kontroli Izvoza premoga, dovoljenje za usta-
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK
BEETHOVNOVA UL. 14, javlja izid žrebanja z dne 15. februarja, V. razreda 41. kola. DIN 60.000.— št. 13622 DIN 40.000.— št. 3536 DIN 30.000.— št. 28806 95883 98003 DIN 24.000.— št. 27983 84392 DIN 20.000.— št. 39818 81832 DIN 16.000.— št. 94326 DIN 12.000.— št. 42751
PO DIN 10.000.— 11400 11649 30093 31635 76596 82130 83749 96191
PO DIN 8.000.— 13277 17558 31570 40411 45467 61302 63294 84050 96117 98165 99731
PO DIN 6.000.— 31636 38472 41559 42530 42903 61411 62274 74013 90872 94498 96172
PO DIN 5.000.— 9072 13772 18397 22187 33383 64424 82271 92731
PO DIN 4.000.— 1584 2748 7980 11620 14445 16430 17168 20093 23419 24713 36306 40322 42670 44419 51381 51603 56456 58716 65086 74810 74940 75103 80654 83373 91545 96909 97040 98839 Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—.
Ker so bili dobitki javljenl telefonično, eventuelna pomota ni izključena.
Prihodnje žrebanje bo v ponedeljek, dne 17. februarja.
Vsi oni, ki so zadeli v kolekturl »Vrelec sreče« naj srečke takoj predložijo v izplačilo.
Novim naročnikom so srečke še na
razpolago.
novitev tovarne špirita v Goričanah, pooblastilo banske oblasti banovine Hrvatske glede izvoza lesa, lesnih izdelkov ln geednih proizvodov vobče. pooblastilo za registriranje uvoznikov umetnih gnojil, žvepla in modre galiee na območju uano-vine Hrvatske, tariino ugodnost za poštne pakete za nepismene, spremembo uredbe v službenem razmerju med vinogradnikom in viničariem (viničarskem redu), spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine in razne obiave iz »Službenih novin«.
•	Potniški promet na pfogi Ljutomer— Ormož. Pričenši od 20. t. m. bo prevažal vlak št. 8763 na progi Ljutomer—Ormož potnike ter ima na postajah naslednje odhode: Ljutomer 12.55, Ljutomer postajališče 12.59, Žerovinci 13.22, Svetinje—Jeruzalem 13.46, Pavlovci 13.55, Ormož prihod 14.5.
•	Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske v Be°gradu. Glasbena Matica ljubljanska in Beograjska filharmonija bosta priredili v nedeljo 23. t- m. zvečer v veliki dvorani Kolarčeve narodne univerze koncert, na katerem se bo izvajaj Verdijev Requiem za soli, zbor in orkester. Ta koncert bo brez dvoma največji in najpomembnejši vokalno-mstmmentaLnl koncert letošnje sezone v Beogradu. V ponedeljek 24. t. m. je povabljen Matični zbor, da nastopi na koncertu, ki ga bo oddajala beograjska kratkovalovna radijska postaja za evropski prenos. Ta zborov nastop bo v beograjskem studiu. Beograjske Slovence že danes opozarjamo na izvedbo Verdijevega Re-quiema prihodnjo nedeljo. Vstopnice so na razpolago na blagajni Kolarčeve ustanove.
•	Na drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani bo treba v doglednem času izpopolniti stalno učno mesto elektrotehničnega inženirja za obče in strokovne predmete. Prednost imajo reflektanti z vsaj dveletno prakso v elektrotehniških podjetjih, odnosno v instalacijah šibkega toka, ter z opravljenim državnim strokovnim izpitom. Reflektanti naj se osebno javijo pri ravnateljstvu Državne tehniške srednje šole med uradnimi urami najkasneje do 28. marca tega leta.
Učitelj In dijaki
_______ fte votfjo, ugiba dano«
. marsikateri potnik. Dosedanjih voznih re-\ dov al ni vsakdo popravil, tako da se še vedno dogaja, da prihajajo potniki na kolodvor k vlakom, ki so ukinjeni- Putnik je dal tiskati zdaj veljaven vozni red z odhodi in dohodi vlakov v Ljubljano. Ti vozni redi bodo Izobešeni v vseh tramvajskih vozovih, vsakdo jih pa more dobiti brezplačno pri Putniku. Na to opozarjamo predvsem pisarne, trgovine, urade, kavarne itd.
HRAPAVE IN RDEČKASTE BOKE POSTANE5 JO Z UPORABO
PERMA*CEME
Med poukom zoologije vpraša učitelj:
»Ako daste psu klobaso in zavojček aspirina, kaj bo storil?«
»Gotovo bo požrl klobaso!« poreko učenci.
»A zakaj ?« vpraša dalje učitelj. Na to mu odgovori mali Janko:
>Ker psa ne boli glava!«
*	Morje prinaša DubrOvnlčanom les.
Spet je v Južni Dalmaciji zavladalo neurje in so veliki valovi prinesli pred dubrovniško pristanišče precej stavbnega lesa, ki ga je najbrž kaka ladja ali jadrnica zmetala v morje, da bi se rešila nevarnosti. Priplavale so nove deske, ki so menda last italijanske tvrdke, katera kupuje les v Bosni in ga razpošilja na razne strani Dubrovniški ribiči in pomorščaki z majhnimi čolniči so pohiteli na morje in reševali les, katerega so nato pripreljali v mestno luko-
*	Zagrebški hišni posestniki proti novim mestnim davščinam. Druš.vo hišnih lastnikov v Zagrebu ie podalo hrvntske-mu banu predstavko proti novim davščinam na najemnine, na stavb išča. ra pre-višek vrednosti in na gasiiske pristojbine. Slednje so namreč povišane za 87.5°/», pristojbine za odvažanje smeti pa za 66.6°/..
*	Pričevanje o eksploziji v angleški čitalnici v Zagrebu. Ob nedavni eksplo iji dinamitne patrone. ki so jo zločinski elementi podtaknili pred vrata angleške čitalnice v Ilici. ie. kakor smo poročali, bila najhujše prizadeta inž. N?.da Schwar-zova. ki so ii morali v bolnišnici odrezati obe nogi. Nekaj dni se inž. N da Schwarzova sploh ni zavedala žaloigre. katere žrtev ie postala. Sele čez čas. ko se ie njeno stanje obrnilo na belie so ii zelo obzirno povedili. kai jo je zade'0. Inž. Nada Schivarzova junaško prenaša trpljenje in je te dni že lahko i poveda-la predzkovalnemu sodniku, kolikor je mogla povedati o eksploziji. Preiskava policije se vneto vodi in v Zagrebu ura-io. da bo v kratkem podamo službeni obvestilo o dosedanjih usnehih preiskave.
*	Legija koroških borcev ima po domovini svoje krajevne orranizacije od katerih ie ena najmlajših v Kočevju. Preteklo nedelio so se člani kočevske krajevne postojanke v vel kem številu ?bra i na rednem občnem zberu. da čuieio oorečila svoje društvene uprave ter da sk"er>i1o o nadaljnjem delu v organizaciji Občni zbor je vodil gospod Pavel Brega nt Id ie v jedrnatem govoru prikazal delovanje v minulem letu. S složnim in ne-eVčnim delom 90 dosegli lepe uspehe pred vsem v socialnem pogledu. — Tudi ostala poročila, ki so jih podali tovariš Boc. učife'j v Kočevju, in Pa tov. Bavčar, so bila močno zanimiva ter so bila od članstva soglasno sprejeta in odobrena. Članstvo kraievne organizacije v Kočeviu bi tudi v novi poslovni dobi kreoko sodelovalo za dmovino in legijo Zelja vseh bivš'h borcev pa ie. da bo vidnemu priznanju sledila tudi rešitev vprašan i a narodnega priznanja, ker se zavedajo, da so v č^su največje stiske o: kazali to. kar moa vsak pošten državljan brez odlašanja storiti. Za vse nai veli a le ena zaooved in ta 1e. da vsak po svojih močeh pomaga graditi, da bo naša veliki Jugoslavija močna ter da bo vsak naš državljan imel vsakdanji kruh.
GLADKE IN LEPO BELE
KINO MOSTE
DANES ob 14.30, 17.80 in 20.30; JUTRI ob 20.
PLAKA JOČE GOSLI Glasba: Dvoržak. V gL vL Lad. Bahač VITEZ ARENE Bette Daviš, Paul Robinson

OKO
KAN C
LJUBLJANA M A B I B O R
•	Nag« meščanska družba je prikazana v novem Izvirnem romanu, ki izide pri »Tiskovni zadrugi«. Roman Mire Pu-cove »Obraz v zrcalu« lahko naročite do 5. marca v subskripciji. Knjiga velia v platno vezana kniiga din 105. v pol usnje din 115. broširana pa din 90 — Narc čila sprejema knjigarna »Tiskovne zadruge«. Ljubljana. Selenburgova 3.
*	Lasten interes vsakega bolnika, ki želi ozdraviti od astme, pljučnih in sličnih bolezni, da se okoristi s ponudbo tvrdke Puhlman & Co., Berlin, 614, MUggelstras-se 25-25a, ki obstoji že mnogo let in brezplačno razpošilja poučno brošuro s slikami. Pazite na oglas na strani 2. (—)
•	Strojepisni tečaji — n°vi (dnevni in večerni) prično 16. t. m. Prijave sprejema »Christofov učni zav°d«, Ljubljana, Domobranska 15. Dnevi in ure pouka po želji obiskovalcev. Največja strojepisni ca 60 pisalnih strojev! Prospekt na razpolago! (Telefon 43-82.) (—)
*	Lepo in dobro milo si lahko skuhate sami! Vse potrebno: lužni kamen, terpenti-nov cvet, prašek za penjenje, pepeliko in izvrstno navodilo vam nudi kr. dv. dobavitelj drogerija Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5- Odprema tudi po pošti. (—)
*	750 let staro cerkev je odkril pobožni kmet Sreta Ničič v Velikem OraSju. Cerkev je bila zgrajena že leta 1175 in je bila leta 1890 obnovljena. Zdaj bodo proslavili 750-letnico postanka ln 501etnico obnove. Obenem bodo svečano blagoslovili novo zgrajeni cerkveni dom ln konak » prenočišči za romarje, Sreta Ničič je pred 50 leti dan in noč kopal na kraju, kjer je bila po ljudskem pričevanju skrita starinska cerkev. Njegovo delo je bilo uspešno ln bo zdaj kronano z lepo svečanostjo.
•	Radodarna štorklja na cesti. iz Novega mesta nam poročajo: Iz vasi Sker-janč pri Šmihelu se je napotila v žensko bolnišnico v Novem mestu 36-letna P>-sestnikova žena Terezija Veselova. Na poti proti Simhelu pa so ženo iznenada popadli porodni krči. Uboga žena se Je hotela še pravočasno privleči, dasi ie bila že vsa onemogla do železniške čuvajnice, ki stoji tik banovinske ceste, nekako v sredini med Smihelom in Skriancami. Z veliko muko se je ženi to cel 6 posrečilo. Rodila Je dvojčka, dečka in deklico. Presenečeni čuval Je brž ukrenil vse potrebno, da so porodnico odpeljali v žensko bolnišnico, kjer so ugotovili, da s'a nvorojenčka-dvojčka. izredno ler>o razvita. mati pa pri dobrem zdravju.
* Nenavadno izprijen vlomilec je 261etnl Jan oš Adam iz Petrovgrada v Vojvodini. Rodil se je v ugledni družini, vendar ni bil za šolo ln so ga dali učit mehanike. Kot '17-letni pomočnik je pobegnil z doma ln začel živeti od vlomov in tatvine. Bil je večkrat kaznovan, naposled je pobegnil od vojakov. Dobil je zveze z inozemskimi vlomilci in se je tako specializiral, da odpre I vsako ključavnico. Tokrat se je moral pred kazenskim senatom v Petrovgradu zago-varjati zavoljo 24 vlomnih tatvin in zaradi požiga. Vlamljal je po raznih krajih države in nabral za 120.000 din plena. Priznal je vse. Ker Je bil že trikrat kaznovan (dvakrat v Beogradu in enkrat v Mariboru), se bo zdaj pokoril 10 let v ječi. Ja-noš Adam je samo prikimal in je obsodba postala takoj pravomočna. Janoš je namreč velik mojster v begu iz zapora in se tudi tokrat nadeja, da bo pobegnil, pa naj ga obsodijo kakor hočejo. Vse kaže, da mu bodo tokrat načrti prekrižani.
Iz
t»— In^ijrnije častnega meščanstva 1e včeraj ob 10.30 župan dr Adlešič izročil častnemu meščanu Frančišku S. Finž^ar-ju na njegovem domu v Dobrilovi ulici 30.
o— Upravni ln nadzorni odbor sreske organizacije vojnih dobrovoVcev v Ljubljani, ki je bil preteklo nedeljo izvoljen na občnem zboru za poslovno leto 1941. se je konstituiral v teku tedna. Upravni odbor tvorijo: predsednik prof. Josip Je-ras, prvi podpredsednik prof. Ernest Turk, drugi podpredsednik višji carinski kontrolor Anton Kržič, prvi tajnik banovin^ki služitelj Valentin Kejžar, drugi tajnik me-ščanskošolski ravnatelj Melhijor Rismal, blagajnik bančni uradnik France Nosan. odborniki pa so: gimn. direktor v p. Ludvik Vagaja, strokovni učitelj Josip Kozak, mesarski industrijec Ivan Javornik. bančni uradnik Rajko Pavlin, vsa iz Ljubljane, in šolski upravitelj Ivan Laharoar z Blejske Dobrave. Namestniki so: kmetovalec Valentin Starman s Suhe pri škofii Loki, Franjo Konič. vratar tovarne »Peko« v Tržiču, ln posestnik Emest Krulej Iz Sevnice ob Savi. Nadzorni odbor tvorijo: predsednik odvetnik dr. Stanko Lapajne, pri-marij dr. Hebein, zadružni revizor Andrej Sifrer, progovni nadzornik Stanko Stanič, vsi iz Ljubljane, in maior v p. Vekoslav Fon Iz Celja. Namestnika sta Inž. Nace Perko in Rudolf Zeleznik, uradnik vseučilišča, oba v Ljubljani.
u— Nova grobova. Za vedno 1e zapustil svoje drage orožniški narednik v p. g. Franc Lemut. Pogreb bo danes ob pol 17. iz kapele sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. — Po dolgi bolezni ie v starosti 78 let preminila ga. Klara Somnitz. vdova po urarju. Pogreb bo danes ob 15. iz hiše žalosti. Sv. Petra nasip 15. na evangeli-sko pokopališče. — Pokojnima blag spomin. žalujočim svojcem pa naše iskreno sožaJje.
u— Nevarnost poplav. Po mrzlejših dnevih je nastopila v Ljubljani In okolici močna odjuga. Začelo Je deževati in dežuje b presledki že tri dnjrfn
tmmmmmmmm

tri nočL Sneg kar
Na pustno soboto
Velika maškarada Sokola I
na Taboru
I
Krušne nakaznice za februar se ne vidno kopni. Živo srebro se suče podnevi bodo več delile. Banovinski prehranjevalni j okrog 10 nad ničlo, ponoči pa zdrkne do
zavod razglaša: Kljub temu, da je bilo ponovno razglašeno, da se sprejemajo reklamacije za nakaznice za kruh ali moko za mesec februar le do 12. februarja, pošiljajo posamezni občinski preskrbovalni uradi Prevodu še vedno nove reklamacije za tekočI mesec. Zato razglaša Zavod, da se take reklamacije od danes ne bodo več reševale.
*	ženin ln nevesta st® se pred cerkvijo razšla, iz Varaždina poaočajo, da se je v onclotnem okolišu v teku 3 tednov že drugič zgodilo, da je ženin v poslednjem trenutku zapustil nevesto. Posebna dramatična je bila ločitev mladega para v vasi Trnovcu pri Varaždinu. Kakor je tam navada, so že osem dni pripravljali na nevestinem domu jedi in pijače za svatbo. Ko pa sta se ženin in nevesta po.iala v cerkev k spovedi, sta se spotoima sprla zavoljo dote. 171etna nevesta je očitala ženinu: »Ti me jemlješ samo zavoljo dote, ne iz ljubezni. Tak zakon nima pomena 1« Po teh besedah sta se razšla in jih ni bilo mogoče več spraviti. Ni kazalo drugega, kakor da je nevestina družina s sorodniki pospravila vse dobrote. Sosedje so se razdelili v dva tabora, eni so za nevesto, drugi za ženina, vsi pa poudarjajo lahkomise nost, s katero gredo mladi pari v zakon, oziroma v razprtijo.
*	Roparski napad na posestnico v samoti. Iz Šmarja pri Jelšah nam poročajo: V četrtek ob 1. ponoči so neznani vlomilci vdrli v domačijo posestnice Antonije Ka-steliceve v Polju ob Sotli. Staro ženico so pretepli in jo s topim orodjem ranili. Odnesli so nekaj gotovine, masti in prekajc-nega mesa, da je vrednost skupnega plena okrog 3000 din. Orožniki so aretirali nekega fanta iz občine Sedlarjevega, ker je osumljen, da je sodeloval pri napadu.
*	Razbojnik Saboti je stalno nadzorovan. Poročali smo o aretaciji sedmerih pajdašev, ki so pomagali pobeglemu razbojniku Franu Sabotiju. Zdaj so izpustili mlinarja Frana Dovečarja lz vasi Kuršanca pri Varaždinu, ker je Sabotiju pomagal zgolj pod pretnjo. Ostale pajdaše so še zadržal i v va-raždinskem zaporu. Pri Virovitici so te dni slednjič ulovili tudi pobegla Sabotijeva tovariša Štefana Bizoviča ln Milana Udo-roviča. Orožniki so ju z močno patrolo odvedli na kraje, kjer ju je bilo treba soočiti s kmeti, ki so jima dajali hrano ln zavetje. Nato so oba odgnali nazaj v Lepo-glavo. Franjo Saboti pa je še v okovih v Varaždinu ln dobro pazijo nanj, ker je že svojčas poizkušal samomor, samo da bi prišel v bolnišnico, od koder bi laže pobegnil.
najniže +4. Ce bo tako vreme trajalo še nekaj dni, ne bo q snegu ne duha ne sluha. Ker ga je zadnje čase dosti zapadlo in je tako nenadoma nastopilo močno južno vreme, obstoji velika nevarnost poplav. Vode hitro in sta no naraščajo, čeprav je tako vreme skrajno nezdravo, se ga vesele posebno revneš: s'ojl, ker vidijo v tem znak, da se letošnja huda ln muhasta zima poslavlja.
Jlltj medenino, cink
kupuje Rupena-Lutz — Ljubljana—Šiška,
nasproti stare cerkve. TeL 32-52.
u— Umetnostna razstava akad. slikarja Frana Klemenčiča v Jakopičevem paviljonu je odprta še danes. Ob 11. uri bo imel vodstvo na razstavi g. prof. Saša šantel. Vsi oni. ki še niso posetili razstave našega odllinega krajinarja ln portretlsta. se vljudno vabijo. Vabljeni so tudi umetnostni meceni, ki naj po:pro našega umetnika tudi z nakupi.
u— Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani bo imel svojo redno letno skupščino 27. t. m. ob 18.30 v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
u— Danes bosra v šentjakobskem gledališču dve predstavi. Popoldne ob 15.15 bo prva popoldanska uprizoritev zabavne Nušičeve veseloigre »Gospa ministrica*, ki je Imela tak uspeh, da so bile vse dosedanje predstave razprodane. Predstava je namenjena predvsm zunanjim posetni-kom. Zvečer ob 20.15 pa bo poslednja večerna uprizoritev like Vaštetove »Visoke
ZVOČNI KINO SOKOL — ŠIŠKA V ŠIŠKI, telefon 41-79
Največji film sedanjosti
Robln Hood
z ERROL FLYNNOM v glavni vlogi Predstave: danes ob 3., 5., 7. in 9. uri, jutri ob 7. In 9. uri; v torek ob jutri ln v torek ob 7. in 9. uri Danes predprodaja vstopnic od 11. — 12. dopoldne
TEHNIKOLOB_
Prihodnji spored:
Serenada ljubezni
pesmi«, 8 slik iz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Kupite vstopnice že v predprodaji. Pripravlja se igra z godbo in petjem »Na Trški gori«.
ZDRAVNIK
dr. BREZNIK VLADIMIR
ordlnlra od 15. februarja 1941 dalje na Florjanskcm trgu št. 1, prvo nadstropje, levo, poleg okrajnega cestnega odbora. — Ordlnira od 8.—12. In od 15.—17. Tel. 105.
u— Maškarada Sokoja I — Tab°r bona
pustno soboto 2. t. m. ob 20. uri in taborska sokolska družina že vrši obsežne priprave, da bo prireditev čimbolj uspela. Maškarada bo v vseh prostorih Sokolskega doma in bo godba ojačena z zvočniki v vseh prostorih. V mali dvorani bo bar. Izvedeno to tekmovanje mask in prejmejo prve tri izvoljene maske lepa darila. Po polnoči volitev kraljice maškarade. Igra jazz-crkester »Ajax«. Vstopnina samo 10 din Lepe maske posebno vabljene. (—)
u— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« prirecl v drugi polovici meseca marca zanimiv koncert slovenske, hrvatske in srbske pesmi, na kar že sedaj opozarjamo.
u— Pevski zbor Glasbene Ma*ice bo imel v ponedeljek 17. t. m. ob 20. važno skupno vajo mešanega zbora. Vsi in točno. Odbor.
u— S»kol n priredi na pustno soboto 22. t. m. maškarado v domu v Trnovem. Poskrbljeno bo za dobro in poceni pijačo in jedačo. Uprava. (—)
Docent dr. Chollevva Josip
NE ORDINIRA DO 1. MARCA
Slovenski pianistki osterc-Valjalo Marta ln Silva H^aševec bosta izvajali pod okriljem Glasbene Matice koncert na dveh klavirjih. Koncert bo v petek 21. t. m- ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
n— Znani Mozartov kvartet bo koncer-tiral v maH Filharmonični dvorani v ponedeljek dne 24. t, m. Vstopnice bodo na razpolago v knjigami Glasbene Matice.
u— Otroški ringaraja Atene bo na pustno nedeljo Ob pol 16. v kazinski dvorani pod geslom: »deca za deco«. Cisti prebitek prireditve je namenjen prvenstveno za kritje stroškov Ortopedskega zavoda za defektno mladino in vzdrževanje knjižnice in čitalnice za mladino v Prečni ulici. Obleka za obiskovalce ringaraja, je kaj preprosta in cenena. Iskrica sončka v očeh, malo odkritosrčnega smehljaja na ustnah, da zableste beli zobčki, umite ročice, očiščeni čeveljčki, za povrhu še koš dobre volje, pa je gotova vsa priprava za ringarar ja. (—)
u— IX. redni Ofcčnl zbor društva »Pro-buda« z običajnim dnevnim redom bo 1. marca ob pod 20. v gostilni pri Lovšinu, Gradišče 13.
u— »Bohem®kl večer« na postni torek pri Mikliču, bo tudi letos v znamenju veselega zaključka pustnega rajanja. Gledališki igralci so se potrudili, da letos stopnjujejo učinek svojih dosedanjih že tradicionalnih bohemskih prireditev. Mobilizirali so vse svoje najboljše moči od prvega opernega tenorja Francla, preko Popova, Lupše, Heybalove, Kogejeve in drugih opernih primadon, operetnih stebrov: Zupana ln M- Sancina; od dramskih junakov bodo z novimi nastopi vzbujali smeh Cesar, Skrbinšeik, Peček, Sever tn popularni Ježek-Milčinski, ter drugI Baletne točke bodo plesali Golovin, Pilato, Moharjeva in Bravničarjeva ter Carman, Sušteršičeva in Buhova. Vse nastopajoče bo vodil na njemu lasten prikupen način Danes s svojim neusahljivim humorjem. Obleka poljubna. Odeon jazz. Vstopnice v predprodaji pri operni blagajni od torka dalje.
n— O Triglavu, naši najvišji gori se Je že dosti pisalo in govorilo. Tokrat je pridobila Ljudska univerza v Ljubljani strokovnjaka v osebi bibliotekarja dr. Jožeta Rusa za predavanje o tem vprašanju. Govorjeno besedo bo spremljalo več kot sto barvnih diapositivov, h koncu pa bo predvajan še 12minutni film Metoda Badjure. V sredo 19. t ra. bo ob 20 uri v dvorani Delavske zbornice lepa prilika, da se bo mogel vsak seznaniti z očakom naših gora.
• u— Osmia nalivna peresa dobite v papirnici M. Tičar, Ljubljana, Selenburgova ulica 1 in Sv. Petra cesta 28. (—)
Sokol Polje
Pridite vsi!
16. februarja 1941
»Odločilni možje«
Burka v 3 dejanjih. — Spisal Jakg, Spicar Smeh!
Vstopnina nizka!
Adamič-Broadway
Dostojne masira zaieljene.
Bar—Buffet
2. elitni ples abiturijentov
22. februarja — TrgovskS dom
v*}a i »Semafloc a tskovalce Jenkove gole bo v t°rek 18. t. m-°b 20. nI v veliki dvorani Kazine. Vsako nedeljo ob 16. popoldanski ples. V ponedeljek ob 20. začetnišKo-nadaljevaln| tečaj s poukom Swinga in četvorke. Studenti-nje popust. Posebne ure vsak dan. (—)
IZLASTNt lJKEDILNICt KUPITE NAjCEN fcjfc PRI .ZIMA OOSPOSVETSKA c. i
u— Združenje krojačev ferojačic in su-
r°dnih obriov v Ljubljani vabi članstvo na sestanek, ki bo v sredo 19. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih hotela štruklja«. Na sestanku se bo razpravljalo o važnih stvareh za stroke združenja. (—)
32. DRAŽBA KOŽ
divjadi na velesejmu — 10 marca 1941.
Blago pošljite na naslov: Ljubljana — »DIVJA KOŽA«, Velesejem.
Ali res Sokolica ne more dobiti na-meslitve? Družinski oče, kj je izgubil ženo in se mora z najskromnejšim zaslužkom ubijati, da preskrbi svoje otroke, nam je pripovedoval: »Moja najstarejša hčerka, je napravila malo maturo, potem pa ni mogla več študirati, ker je mati zbolela in umrla. Danes ne moremo več izhajati samo z mojim res skromnim zaslužkom, pa se hčerka na vse načine prizadeva, da bi dobila vsaj zasilno namestitev. Sprejela bi kakršnokoli službo, tudi v tovarni. Stara je 21 let in pc.prime za vsako delo. Sokolica je že od mladih nog. Ali kamorkoli se je obrnila, nikjer doslej ni mogla dobiti službe. Samo »zabeležili« so jo povsod in jo odpravili z upanjem na boljše čase. Ali so ji kot Sokolici res zaprta vsa vrata? — Mladenko topio priporočamo, naslov je v našem uredništvu.
Ea doma kuhano milo
prodaja lužni kamen in ostale dodatke
drogerija Kane
Ljnbljana — židovska ul. 1.
Preizkušeno navodilo na razpolago
Javno vprašanje. Pišejo nam: 2e dobrih 12 let daluje na ljubljanski p^n-fireji Obsmrtno o dpomo društvo Vič-Glince. ki ima okrog 700 članov iz vseh sloiev prebivalstva. Zadnie čase pa se gode v društvu reči. ki spravljajo večino članstva v za čuden ; e, ki s>a ne more opravičiti. 2e občni zbor. ki se je vršil pred štirinajstimi dnevi, ie dvigni! mnogo prahu. Še boli pa so se začudili člani te dni. ko so čitali na oznanlnih deskah letak naslednje vsebine: Prosimo vse člane, da ne verjamejo govoricam, ki krožijo okoli, ker so neresnične. — Odbor. Da bo že enkrat red in mir. prcslmo člani g. predsednika, da nam iavno razloži in pove. kakšne so te prepovedane govorice, ali pa nai skliče izredni občni zbor, k.ier se bodo pereče društvene zadeve v interesu društva temeljito, obj gnile in razčistile. Velika večina članov bo g. predsedniku za ta korak ze"o hvaležna. Člani
venakfli mest najbolj navezano na
debelih svinj. Do konca januarja letos je bilo slanine še dobiti pri celjskih mesarjih. Zakaj je kar naenkrat sedaj ni več? To vprašanje zanima celjske konzumente, mora pa nujno zanimati tudi one činite-Ije, ki določajo cene in skrbijo za prehrano našega prebivalstva. Cujemo, da je cena uvoženih svinj narasla. Ali smo nemara spet pred zvišanjem cen mesa in slanine?
e— Kruh v javnih lokalih. Mestni prehranjevalni urad v Celju je od 1. do 12. t. m. razdelil vsem upravičenim osebam v Celju krušne karte Zato sme jo gostinski obrati postreči gostem s kruhom le proti'izročitvi odrezkov krušnih nakaznic. Ker je pravična razdelitev moke in kruha v interesu vsega prebivalstva, naj sc gos-stiiničarji, restavraterji in kavarnarji strogo ravnajo po omenjenem dodočilu. Samo iuksuzno pecivc se sme prodajati brez kart.
V. CELJSKI KARNEVAL na pustno soboto v Narodnem domu.
Pričetek ob 19.30 — Konkurenca mask:
POZOR
prireditelji oredpnstnili zabavf
Novo došio nad 300 najnovejših vzorcev mask — Konfeti, serpentine, bombice, balončki, koriljonl. lampijončki. klobučki, čepice, nosovi v vseh oblikah in velikostih, v veliki izbiri; tudi v komisijo! Uhogrelci dospeli! — Se priporoča:
BAZAR FOTO TOLRIST, Lojze Šmnc,
Ljubljana, Prešernova uL 9. poleg glavne pošte.
• Gospa, šivato sami? Najboljšo pomoč pri šivanju vam nudi »ženski Svet«. Prinaša veliko število krojev in navodila za šivanje. Pišite takoj po ogledno številko na naslov: »ženski Svet«, Ljubljana, Aleksandrova c. 16.
u— Lutkovni oder Sokola na Viču trnri-
zeri danes ob 15. v sokokkem domu vzgojno in poučno lutkovno igrico »Kaznovani mliinar« v režiji br. M. P. S vkol-ska mladina in prijatelji lutkovne umetnosti. pesetite predstavo v polnem številu.
u— Smaragdna noč v sokolskem domu
na Viču bo naslov letošnje veiike pustne zabave, ki bo v soboto 22. t m. v razkošno okrašeni sokolski dvorani. Opozarjamo na to tradicionalno zabavo vižkesa Sokola in vabimo k obilni udeležbi._
Mladim materam in ženam pripomore po češčih nosečnostih naravna Franz-Josefova grenčica — najpogostejše že v malih količinah do rednega delovanja črevesja.	Reg. Si br. 15485/35
u— Danes ob 11. dopoldne bo v palači Bat'e otvorjena velika razstava Kondorjevih karikatur. L. Kondor razstavlja nad 150 velikih, prav posrečenih karikatur, ki bodo gotovo zbudile zanimanje in pozornost Ljubljančanov. Rarstava bo odprta danes od 11. do 13.. ob delavnikih na dopoldne in popoldne.
d?« M
PRIMARIJ
arija Kola?
specialistka za otroške bolezni
ordinlra od 2. — 3. popoldne
LJUBLJANA	Stari trg 30
u— Nekaj nesreč. V splošno bolnišnico so prepeljali posestnika Vinka Ažmana iz okol ice Bleda, ki ga ie nekdo po nesreči udaril po levi roki in mu jo poškodoval. — 31-letni hlapec Jakob Božič ie klal doma prašiča, ki ga je ugriznil v roko. Rana se mu ni hotela zaceliti in ie moral sedaj v bolnišnico. — Brezposelni delavec Rudolf Cesar, doma iz Mirne peči na Dolenjskem. ie na poti za zaslužkom prenočeval v nekem kozolcu v okolici Cerkelj. kjer so ga pa izsledili domači fantje, in ga ponoči nagnali iz koeclca. Cesar ie skočil z velike višine na tla. kier ie obležal z zlomljeno desno nogo — 17-!etna kuhinjska pomočnica Marica Menrinova se ie nevarno opekla s ©aro no rokah in je morala iskati pomoči v bolnišnici.
e— Celjski trg ie deset dni brez slanine. V Colju je cena sveže slanine uradno določena na 25 din, brez kože pa 26 din za kg. Celje je že od nekdaj izmed vseh slo-
Modernlzacija državne ceste p« Rimskih toplicah. V četrtek 20. t. m. ob 11. bo v prostorih tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani druga p smena ponudbena licitacija za rekonstrukcijo državne ceste št. 2 od km 0.S47 do 1.147 (Selce—šmarjeta—Rimske toplice). Proračun znaša 96.025 din. Modernizacija državne ceste je zlasti v tem odseku nujno potrebna.
e— Regulacija Savinje in pritokov. Gradbeno ministrstvo je siprejelo v svoj program javnih del v okviru notranjega investicijskega posojila tudi regulacijo Savinje, Voglajne in Ložnice ter določilo za regulacijo Savinje pod Celjem 30 milijonov, za regulacijo Savinje nad Celjem 10 milijonov ter za regulacijo Voglajne in Ložnice 18 milijonov dinarjev. Zadeva s tem seveda še ni detinitivno rešena.
e— Zdravniško dežurno službo za člane OUZD in svojce bo imel danes zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici.
Preselitev
Vljudno sporočam cenj. občinstvu, da sem preselil svojo krznarsko in kaparsko delavnico iz Kocenove ul. št. 2 v Raziagovo ulico št. 6, ter se priporočam za nadaljnja cenj. naročila
Kožuh Ivan, Celje
krznar in kapar
e— Vodstvo po umetniški razstavi članov Kluba neodvisnih iz Ljubljane bo imel danes ob 11. v mali dvorani Celjskega doma razstavljalec prof. Stane Kregar. Opozarjamo ljubiteflje lepe umetnosti, da ob tej priliki v čim večjem številu obiščejo razstavi, ker bo razlaga umetniških del gotovo zelo zanimiva. Bogata, zanimiva in tehtna razstava bo odprta samo še danes.
e— Ljubljanska drama uprizori v petek 21. t m. ob 20 v celjskem gledališču Pragove učinkovito dramo »Zaprta vrata« s Šaričevo, Kraljem in Tiranom v glavnih vlogah. Predstava bc za abonma. Neabo-nenti dobijo vstopnice v prodprodaji v Slomškovi knjigarni.
e— Maškaraoa Olepševalnega društva I na pustni torek 25. t. m. obeta biti naj- j prisrčnejša letošnja prireditev. Konkuren- i ca mask z dragocenimi in praktičnimi darili. (—)
e— Opozorilo celjskim nameščencem. V I sredo 19. t m. ob 19. bo v vrtni dvorani j hotela »Evrope« širša seja zastopnikov ^seh nameščenskih organizacij. Na s«ji bodo razpravljali o perečih nameščenslcih vprašanjih, zato so na sejo vabljeni vsi celjski nameščenci.
e— Umrla je v petek na Kralja Petra cesti v visoki starosti za^ebnica Lina Ben-dinerjeva.
e— Občni zbor društva Rdečega križa v i Celju bo v srede 19. t m. ob 20. v sejni dvorani na Mestnem poglavarstvu. K obilni udeležbi vabi odbor.	i
e— Socialni odsek starejših sokolskih sester v Celju je že pridno na delu a pri- : pravami za poletno taborjenje sokolske . mladine v Mozirja. Z velikim trudom in s pomočjo nacionalne javnosti je ustvaril celo taborišče, kjer je mladina izborno nastanjena. Pokazala se je pa nujna potreba, da se zgradi lesena lopa za kuhinjo I in dnevno bivališče, kadar je s'abo vreme. ; Zaradi tega bo socialni odsek dokupil še sosedno parcelo in na njej zgradil leseno j lopo. Obračamo se do naše nacionalne jav- i nosti s prošnjo, da bi z denarnimi prispevki pripomogla temu načrtu k uresničenju. Zato se bodo zglasile po mestu sestre z nabiralno polo. Vse države polagajo največjo važnost na vzgojo mladine,
a— Predstavništvo mestne policije ▼
Mariboru opozarja lastnike biciklov iz Maribora da poteče 28. t. m rok za prijavo biciklov za leto 1941. Zato nai takoj vložijo prijave pri policiji na Slomškovem trgu 1. soba št. 4 med uradnimi urami od 8. do 12. ure.
a— 60letnica vzglednega narodnjaka, v krogu dragih svojcev praznuje 601etnico rojstva znani ugledni trgovec in gostilničar v Pekrah g. Peter Zorko. Slavljenec ie oo rodu iz Zami šanov. Pred voino ie kupil Rotncrjevo gostilno, ki ie prešla s tem v roke zavednega narodnjaka in na-prednjaka Peter Zorko. ki ia bil do'go vrsto let starešina pekrskih gasilcev, ie s svojo spesebnostjo dvignil trgovino ter gostilno do sedanje višine ter pril ub ie-nosti. S:av!ienec ie ti di vnet po/p mik vseh nacionalnih dr, štev. V L 1933 do 1936 ie bil član limbuškega obč odbrra. Želimo mu. da bi tudi n^s ednia devt-letja preživel v zdravju, sreči in zadovoljstvu!
a— Nove odpovedi v tekslilni str°ki.
Seclai, ko so bili v tukajšnji Hutterjevi tvornici odpuščeni poslednji delavci, ki so I bili zaposleni v klotnem oddelku, so sledile odpovedi tudi v predilnici, kjer je bilo ! odpuščenih 24 delavk.
a— Ukinitev pasjega kontuma^a. S 15 I t. m. se v smislu razglasa mestnega poglavarstva ukinia pasji zapor. Griz' jivi prt, na primer volčje pasme, morajo še na-i dalje nositi nagobčnike. Psi se ne smejo i jemati v gostilne, kavarne in druge javne j prostore, prav tako tudi ne na živilski trg j ob tržnih urah. Po javnih nasadih se mo-j rajo voditi na vrvici in imeti nagobčnike, a— »Kolo« vabi na dobrodelno prireditev v soboto 22. t. m. v-Narodni dom. (—) a— Beograjska plesna prvaka prvič v : Mariboru. Drevi nastopita v okviru večera Ruske matice v Mariboru v Narodnem domu orjaka beograjskega ba'eta nrima balerina Jan i a Vasi'jeva in baletni šef Anatolii Zukovskij. Za njun nastoo je v Mariboru ž'vahno zanimanje.
a— Zan'mlvo goctovan.ie v »Lepi Vid?« bo v kratkem v našem Gledališču Gortu-ieta prvaka livbliansV? drame ga Vera i Danilova in g. Eml K^1). | a— Matična vest. Orkestralne vaje za I prihodnji koncert bodo vsak nonedellek. ne sredo ob 20. uri v običainfh pro-torih.
HOTEL, KAVARNA IN RESTAVRACIJA
»OREL«
V soboto 22. t. m. domača ve«clica v torek 25. t. m. pustna zabava v sredo 26. t. m. knlinarska razstava
in slanlkova pojedina. Vsak dam sveže morske ln sladkovodne ribe
a— Predsnočnji literarni večer v dvorani Ljudske univerze je privabil številne mariborsko kulturno občinstvo, ki je napolnilo dvorano Ljudske univerze. Iz svojih del so brali sodelavci »Dejanja« in »Doma in sveta« Cene Vipotnik. Jože Dular. Ivan Campa. France Novšak Cene Kranjec. Severin Sali. Jože Brejc in Jo iz Kastelic. Dela nastopajočih označuie abstraktna miselnost, podana v ekspresdoni-stični smeri. Ljubljanske gos4e. ki so ča-ni Literarnega kluba v Ljubljani, ie pozdravil pesnik Branko Rud-Jf v imenu mariborskega Umetniškega k uba in prof. Stanko Bunc v imenu Ljudske univerze.
a— Materinski tečaj, ki je vzbudil tudi letos med mariborskim ženstvom veliko zanimanje, se nadaljuje v torek 18. t. m. Predava prof. D. Vodnikova o temi: »Moj otrok naj postane živ od svojega naroda.«
i	• n
U-.	"i.
*	f. *
•
u M t '
i
' i * V
- * t-i
• "	* • f r
» ■ ^ * -
M
r V r * y • * . . « . i i i t " it
a— M^anovsni zdravniki Izvršili tranfu-zijo krvi pri bolnem Mariborčan. V delegaciji za nakup bombaža v Rusiji je bil tuci Mariborčanom dobro znani ravnatelj »Predionice i tkaonicec g. K. Fišer. V Moskvi pa je g. Fišer zbolel In so se morali moskovski zdravniki zateči k transfuziji krvi, ki je uspela in ki je g. Fišerju spet vrnila zdravje, tako da se sedaj Lahko udeležuje zadevnih pogajanj v Ankari.
a— Kg po 700 dinarjev! Ca j prodajajo v Mariboru nekateri zastopniki neriiaribor. sluh tvrdk že po 700 din za kg.
a— Skrivnostni beg mlade žene. V zvezi z poročilom pod tem naslovom nam sporoča mož pobegle žene, da se njegova žena ne piše Marija Bafcič, ampak Marjeta Berlič, o kateri želi, da bi se spet vrnila z onstran meje.
a— Pri sk0kn na nemški vlak ae Je ponesrečil 21-letni Jakob Majer Skupno z dvema tovarišema je čakal pri k'žaškem predoru nemški tovorni vlak. Ko je hotel skočiti na vlak. mu je sp>drsnilo in le obležal na tračnicah s presek no des-
nico. čez katero je šlo ko'eiie vlaka. Dru-zato moramo skrbeti tudi mi, da bo zrasla i gemu tovarišu se ie skok posrečil, dočlm naša sokolska mladina tako, da bo stala I jo je tretii odkiril.
I a— Melanholija in samomor. O tel te-j mi bo predaval jutri v mariborski Ljud-i ski univerzi šef zdravnik san a torija Ze-lengaj v Zagrebu dr. Dj. ro Vranešič Za-
kakor jeklen zid na braniku domovine.
e— Občinske podpore. Mestni svet je odobrili Aeroklubu »Naša krila« v Celju 2.000 din, krajevnemu odboru Jadranske straže v Celju in upravi Doma visokošolk Jjubljanske univerze po 200 din, Delavskemu godbenemu društvu v Celju in akademskemu klubu »Stiaži« v Ljubljani po 3000 din podpore, razne druge prošnje pa je odklonil.
e— Dijaški kuhinji v Celju so darovali: krajevna organizacija Legije koroških bor-
cev v Celju 100 din v počastitev spomina n^11111-
nimivo predavanje, ki ga ie moral odl č-ni preda vatel i v Zagrebu ponoviti pojasnjujejo skioplčne slike
a— Temeljito racijo ie izvedla mariborska policija v noči n* soboto P"> sre"išč't me«ta in periferiji. Več ko 50 sumljivih oseb ie bilo perlvstiiranih. 14 cd njih pa ie policija pridržala »v »Grafovih« apart-
dr. Antona Korošca, g."dr. Pavel Pehani, ; primarij ginekološkega oddelka celjske i bolnišnice, nagrado za predavanje na ljud- ' skem vseučilišču v znesku 150 din, zdravnik g. dr. Drago Muš č v Celju polovico nagrade za predavanje na ijudskem vseučilišču v znesku 75 din (75 din pa dijaški kuhinji na drž. dekliški meščanski šoti), vdova po profesorju ga. Marija Kleš-nikova v Mariboru 100 din namesto cvetja na grob ge. Ane Kukovčeve, vdova po odvetniku ga. Riči Mayerjeva v Šoštanju 100 din namesto venca na krsito izseljenskega duhovnika g. Maksa Goričarja in banovinski zdravnik g. dr. Vinko Tajnšek v St. Pavlu pri Preboldu 100 din namesto , venca na krsto šol. upr. v p. g. Srečka Pečarja.
Iz Marftora
a— Davčna uprava Maribor okolica poziva vse delodajalce, ki so od 22. januarja dalje prijavili služkinje in niso pra-jeli istočasno tudi predpisanih davčnih kart temveč samo potrdilo o izvršeni prijavi, da se zglasijo v sobi štev. 12 v svr-ho plačila davka ki prevzema davčnih kart.
Iz Litije
i— »V pomladanskem cvctju« ie eeslo vel'ke ma?kerade. ki jo priredi Sokol v Litiji na pustno soboto 22. t. m v vseh prostorih sokolskega doma. Vse priprave so v polnem teku pod vodstvom br-ita Eda Skuška in Gustlna K"nstler1a. Po načrtih sodeč, bo letošnja tradicionalna Sokolova mašker^da prekorilavse dosedanje. tako po ra7ko<nosti dekoracije, kakor tudi zabavi. Pc«reč:lo se ie pr dobiti za sodelovanje znani »New Bov Jazz« v kompletni zasedbi 12 inštrumentov New Btv Jazz slovi no vseh naših večjih letoviščih in ko*>a!i5č'h v Primorju kot najboljši Jazz orkester v izvajanju in tudi animira-nju. Z ot»rom m to bo pra" eetovo tudi letos veFkn udeležba zunanjih gostov ln tudi lepih m^1- K-, tfi r—) 176-n
Iz !l?ast!iska
h— Dve smrti v družini. Družino delavca Karneria na Brnici je smrt obiskala pretek'i tedn kar dvakrat. V ponedeljek je umrl 77-!etni oče Marti«, vpofcoieni delavec kemične tovarne v Hrastniku. Pokopali so ffa v sredo popoldne na doflsdcem po-kopaliSču. Ko so se srffodnfki vrnili srve-čer • pogreba domov je 33-lotai sin Ro-
I dolf hotel pritrditi na hodniku hiše žarnico. Pa je padet s stola in ac preobrnil po strmih stopnicah ter obležali ob vznožju na tlaku. Poklicani zdravnik g. dr. Vidmar je ugotovil lom hrbtcnice ter odredil prevoz v ljubljansko bolnišnico, kjer je ponesrečeni Rudi izdihnil. Pogreb je bil včeraj, v soboto, v Ljubljani. Naj v miru počivata oče in sin! Preostalim naše soža-Ije!
h— Plesni turnir je novost za Hrastnik. Drevi ima namreč plesna šola v Sokolskem domu svoj zaključni venček, ki se prične že ob 19. Ob po! 22. bo pa na tej prireditvi plesni turnir poJ vodstvom neutrud-Ijivega plesnega učitelja. Najboljši pari bodo nagrajeni.
Iz Ptis)a
j— Udruženje rezervnih oficirjev, pododbor Ptuj. priredi v nedeljo 2. marca ob pol 10. uri v prostorih oficirske č.talrdce svoj letni občni zbor. Ude ežba za člana obvezna, nečlani vabljeni. (—)	175-n
j— Dramsko društvo priredi v torek ob 20. uri v Mestnem gledališču »Veseli večer«. Na sporedu: skeči. šaljivi p izori, kupleti itd. Sodelujejo vsi igralci. Pred-prr>da^a vst-pnic v trafiki Torr.še
j— Zemeljski plaz s? je utrgal. Liud-ki vrt v Ptuju ie eno najlepših šetališč pri nas. Zadnii sneg in iugovina sta povzročila. da se ie v Ljudskem vrtu odtrgal velik plaz ki ie izruval več d~eves in se ustavil v dolini Zato olepševalno in tuj-skoprometno društvo naznanja, da 1e javna oromenadna pot ki vodi !z Liud kega vrta ob hudourniku na Mestni vrh zaradi ob'irnega poru.šenla v srednjem delu ne-crehodna in do naJallr-.ega zaorta.
Iz življenja na deželi
JEZICA. V decembru ie imela podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva trivečerni tečai o zek-njadi in cveticah, od 17. do 19. t. m. pa bo v Gasilskem domu na Ježici trivečerni sadjarski tečaj Obravnaval bo saienje sorte in eoeije sadnih grmičev. oblikovamev in ob.ten-skih nasadov. To zanimivo p giavie bo 17. in 18. t. m. mojstrsko cbrielal veščak g Lenard Frido. čigar izvajanja bodo po-nazorjevale izvirne skiopiične slike V sredo 19. t m. pa bo nadzornik g Josip Strekell povedal vse kar ie treba vedeti o sajenju, sortah rezi in bolelo h vin ke trte v brajdi. PreJavania se orično točno ob 19.30. Ob tei priliki prevzema podružnica SVD naročila za škropilen :e
RADOVLJICA. Po radovl iškem okraju sleparijo neke vrste krošnjarji in pripovedujejo. da sem od njih nakupil za 25 000 dinarjev tekstilnega blaga. Izjavljam, da 90 te govorice neresnične in svarim vsakogar pred nakupom blaga pri krošnjarjih Vinko Savnik	(—)
ST. PAVEL PRI PREBOLDU. V sredo je umrl v Latkovi vasi posestnik g. Ilj Kop. Rajni je bil zelo priljubljen ln se je zlasti mnogo udejstvoval pri podružnici Sadjarskega društva. Naj mu bo lahka žemljica! — Cesta, ki vodi mimo šole, je v obupnem stanju in morajo šolski otroci broditi po vodi. ker je v obcestnih Jarkih vse polno tajajočega Se snega, zaradi česar se voda razliva po cesti. Prosimo občino, naj očisti ln uredi to cesto tako, da ne bo stalnega in upravičenega pritoževanja s strani staršev otrok, ki obiskujejo šolo.
Objave
Krajevna organizacija JNS za Vodm®t v
Ljubljani poziva svoje člane ln somišljenike, oa se udeleže pogreba našega odbornika g. Franca L e m u t a, orož. narednika v p-, danes ob 16.30 z Zal. Požrtvovalnemu pokojniku ohrani nada organizacija časten spomin, njegovi ge. soprogi in hčerki naše Iskreno sožalje.
V	vrtnarskem tečaju za lastnike malih vrt°v pri podružnici SVD Ljubljana I- bo predaval v torek 18. t m. ob 19. v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici g. inž. Fran jo Janežič o »Rastlinskih in živalskih škodljivcih na sadnem drevju in jagedičju in o njihovem zatiranju.« Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tlčne slike. Vstop prost. Po predavanju ae bodo sprejemala naročila za sadno drevje in jagodičje, kakor za valilnice.
Podružnica Slovenskega planinskega dro-fi*va na Jcs®nicah javlja članstvu, da bo rečni občni zbor v četrtek 27. t. m. ob 20. uri v spodnjih prostorih tovarniške Kazine- Pred predavanjem, ob 19. uri, bo v istih prostorih predaval g. dr. B. Brecelj o vedno aktualni snovi pod naslovom: »Prva pomoč ln reševanje v gorah«.
Slovensko prosvetno društvo »Narodni Dom« v Zagrebu vabi vse člane in prijatelje društva na predavanje g. dr. Pavla Mar-kovca: »Vloga inteligence danes«, ki bo v društvenih prostorih, Tomislavov trg 19/11. v sredo 19. t. m. ob 20.30. Vstop prost!
V	počastitev spomina pokojnega g. Franceta Kuralta, lekarnarja v Ljubljani, darujejo Anten in Angela Novak ter Jožko in Tatjana Herman v Murski Soboti 100 din za podporno društvo slepih v LjubljanL
K i n e m a t o g r a SI
DOLENJI LOGATEC. Zvočni kino »Sokol* predvaja danes ob 17. In 20.15 prekrasni velefilm v tehnikoloru »Lov za srečo«, v glavni vlogi priljubljena Loretta Young. Opozarjamo občinstvo, da bo danes popo1 danska predstava namesto ob napovedani url ob 16. ob 17. uri, ker je dvorana do tega časa zasedena.
NOVO MESTO. Kino »Dom« v Sokol-ekem domu prikazu;'e danes ob 16., 18. in 20.15 veličastno zgodovinsko delo ruskega pisatelja Alekseja Tolstoja na filmskem traku »Peter Velik!«. Resnični dogodki iz najslavnejše dobe ruske zgodovine. V glavnih vlogah: Cerkasov, Simonov, Tara-sova. Predigra: Foxov zvočni tednik. (—) BLED. Zvočni kino predvaja popoldne in zvečer velefilm »Veliki valček«. Film Je vzet iz življenja velikega komponista Straussa. Poje slavna pevka Milica Kor-jus Melodfozna godba z dunajskimi valčki ln humorjem oživlja življenjsko dramo slavnega komponista.	(—)
HRASTNIK. Zvočni kino Sokol predvaja danes in jutri v ponedeljek barvasti velefHm: »Karneval na ledu«.
Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne ln zvečer ob običajnih urah film »Krvavi kapitan«. Za dodatek Foxov zvočni tednik.
Kranj. Kino Narodni dom. Danes ob 1«., pol 19. in 21. uri dvojni spored: Heinz Rlihman v veseli komediji »Pet milijoni l*če dediča« ln prekrasen film »Zapuščena žena«. (—)
Sokol
Sokol Polje. Po. daljšem odmoru se je zopet zbrala na£a igralska družina. Nastopila bo v nedeljo 16. t. m. ob 20. uri a špicarjevo burko »Odločilni možjs«. Stvar Je prav dobra in polna smešnih prigod, a katerimi se bo občinstvo zabavalo ln se od srca nasmejalo. Zasedba je prvovrstna. Igrajo naši najboljši. Upamo, da bodo gledalci prav zadovoljni in se izborno zabavali. Vabimo vse brate in sestre ter prijatelje. da nas obiščejo v nedeljo zvečer.
Sokolska četa Sv. Jurij ob Sčavnicl je vprizorlla v nedeljo 2. t. m. v domu Matije Gubca Nušičevo komedijo »Ujež« v režiji br. Drag. Korošaka. Kljub temu. da je bila večina igralcev novincev, so svojo nalogo zadovoljivo rešili, posamezne v oge pa so bile prav dobro podane. Komični prizori, ki se vrste v vseh dejanjih so vzbujal; med občinstvom obilo smeha. Vsi sodelujoči so st potrudili ter pripomogli k lepo uspe!i prireditvi. Sokolski četi želimo še več takih uspehov
Sok°lsKi oder Velike Lašče ponovi danes Detelovo dramo v 3 dejanjih »Begunka«. Ker je čisti dohodek namenjen odboru za zimsko pomoč, vabimo vse prijatelje društva, da s svojim obiskom podprejo plemeniti namen društva.
Naš« ^led^ffšče
DRAMA
Nedelja, 16. ob 15.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. On 20.: šesto nadstropje. Izvea. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek. 17.: zaprto. Torek. 18.: Zaprta vrata. Red torek. Sreda, 19.: šesto nadstropje. Red sreda.
Nedelja v drami. Najuspelojše delo letošnje sezone, Shakespearjeva žaloigra »Romeo in Julija« z Janom in Vido Juvanovo v naslovnih vlogah, v režiji dr. Krefta, se bo igrala cianes popoldne. — Zvečer bodo ponovili sodobno fiancosko igro pisatelja Gehrija, ki je naslikal v svojem »šestem nadstropju« življenje tamošnj:h prebivalcev- V glavnih viogah Simčičeva, Jan. Lipah. Sever in Gabrijelčičeva. Režiser dr. Kreft.
OPERA
Nedeljn. 16 ob 15.: Vesele žene windsorske. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol-Ob 20.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ponedeljek, 17.: zaprto. Torek, 18.: zaprto. (Generalka). Sreda, 19.: Rusalka. Red premierski.
Nedelja v ^p61"'- Obiskovalci iz okolice opozarjamo na uprizoritev kom_čne opere »Vesele ž®ne win08°rske«. Humorno dejanje s šegavo razigrano glasbo in prvovrstne pevske partije, dajejo operi mnogo razgibanosti. V glavnih partijah Betetto, Hejrbalova, Kogejeva in Polajnar jeva. — Popularno revialno opereto R. Benatzkega »Pri belem konjičku« bodo ponovili v nedeljo zvečer. V glavnih partijah Pcličeva, M. Sancin. B. Sancin, Zupan. Barbičeva, Peček, Japljeva L dr.
Letošnja uprizoritev Dvofakove t>pere »Rusalka«. v kvalitetnem pogledu bo prva letošnja uprizoritev velika zanimivost, ker so zasedene partije z našimi prvimi močmi-Na novo zasedene so partije treh vil. ki jih bodo letos pele Vidalijeva, Ivančičeva ln Polajnarjeva, tujo kraljično bo pela letos Tea Laboševa, povodnega moža pa Julij Betetto. Od lanske zasedbe boeo ostali odlični lnterpretl. Heybalova v naslovni partiji Rusalke in Franci kot kraljevič, ter Kogejeva kot Ježi-baba. Tako bo torej letošnja uprizoritev dala v kvalitetnem pogledu najboljše, kar premere naša opera in bo predstava zaradi tega znova vredna največje pozornosti. Dirigent N. štritof, reži-ser C. D&bcvcc.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 16. ob 15.15: Gospa ministrica. Popoldanska predstava. Ob 20.15: Visoka pesem.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, 16. ob 15.: Habakuk. Ob 20.: Sumljiva oseba.
D I O
Nedelja, 16. februarja
Ljubljana 8: Jutrnji pozdrav. — 815: Paganini: Velika sonata za kitaro scrlo in violino (gg. 3. Prek. dr. D. Zaje).— 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. — 9.45: Verski govor (g. J. Jagodic). — 10: Reproduci-ran orkestralni koncert — 10.30: Veseli godci in Trboveljski pevski jazz. — 12: Haydn: Simfonija v d-molu (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: NapovedL
—	13.02: Nedeljski koncert radijskega orkestra- — 17: Beg z dežele, njega vzroki in posledice (g. dr. Fr. Pergar). — 17.30: Pozdrav rojakom. Domač glasbeni spored. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Ura slovenske pesmi ln besede. Poje Slovenski vokalni kvintet, vmes recitacije (dr. I. Sorli). — 20.30: Za zabavo ln oddih (plošče). — 21: Domač spored (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne »Nebotičnik«.
Beograd 20.40: Orkestralni koncert — 22: Lahka godba ln ples. — Zagreb 20: Uverture. — 20.30: Recitacije. — 20.45: Narodne pesmi. — 21.15: Lahka glasba,
—	Praga 20: Zvočna Igra. — 21 30: Češki plesi. — 22.45: Vesela muzika. —- Sofija 19: Petje. — 21: Ruske romance. — 21.30: Komorna glasba. — 22.50: Ples. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.15:
Poskočne melodije. — 23.15: Nočna odda-J*- "
ponedeljek, 17. februarja Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Pri valčko-vih kraljih (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Domači trio. — 14: Poročila, objave. — 17.30: Pesmi tn plesi Jugoslavije (Radijski orkester). — 18.10: Duševno zdravstvo (g. dr. A. Brecelj). — 18.30: Plošče. — 18.40: Naši plazilci in njihovi orjaški predniki (g. prof. C. šlebinger). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.40: Plošče. — 19.50: Hudomušnost (g. Fr. Lipah).
—	20: Operetni napevi (plošče). — 20.30: Ob 401etnici smrti Giuseppa Verdija, Koncert: Sodelujejo: ga- Kovič-Zamejčeva, g. Jean Franci in radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 19.40: Zborovsko petje. — 21.10: Violinske skladbe. — 22: Klavir. — 22.50: Plesi. — Zagreb 17.15: Godba na pihala.
—	20: Moški pevski sekstet. — 20.30: Koncert zagrebške Filharmonije. — Praga 19.45: Prenos Janačkove opere »Jenufe«.
—	22.15: Plošče. — 23.30: Češka glasba.
—	Sofija 20: Orkester. — 21: Simfonični koncert. — 22.20: - Vesela muzika ln ples.
—	Berlin 19.25: Lahka glasba. — 21.15; Ozkeeter. — 23.15: Nočna oddaja.
CENE MALIM OGLASOM
Po dO par ta oeseuu. Um 3. — davka zh vsa* oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 16.—. Dopisi ln tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—•
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! L*, že zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Dlfl ~
Vse pristojbine sa male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijaka
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila la vprašanja, tičoča se malih oglasov, |e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana.
Halo!
V nedeljo koncert s harmoniko v gostilni pri »Univerzi«, Židovska steza 4. Domače krvavice, gorka in mrzli ledila, ter izborna vina po zmernih cenah, specialiteta Staierski k.ipun. Se priporoča Rozi Velka
Tih.
2738-18 Vabimo vse v sropttlno
Rahne — Moste
Do^a aobra vina Igra godba. Sveže pivo. Dobra JedLa Vabi Rahne.
32S9 18
Vsi v Domžale
na veselico v Godbem dom. Prvovrstna kaplji ca. Jazz ln ples. Danes ob 16. Vabljeni.
3304 1S
Divjačina
odlična dunajska kuhi nja Najnižje cene. — Gostilna Lovšin. Graal šče 13.	3302-13
»Ples pod zvezdo«
prlrede danes popoldan Hermesovi kolesarji pri Martincu v Zg. Stiki — Igra Slavčkov Jazz
3310-18 Pustne krofe
mastna špehovka, izborna vina, razna icdila, nudi vsem cenienim gostom gostilna pri »Pamu« Zato nc pozabite in pridite še danes v Vegovo ul. 10. Na »videnje!
3370-18
Pri Putrihu
danes ples. Priče tek po poldne. šentjakob^ani vabijo	3432 18
Siuib&dohi
Hlapec
neoženlen. za konje ln hišna dela. trezen lr. pošten se snrejme takoj. Verdlr Janez. Tržič.
3091 1
Perfektno sobarico
z dobrimi jzoričevall — Iščem. Ponudbe na 2ak Hercog, Vinkovcl.
6	3083-1
Spretno modistko
sprejme saicn Ivanka Ste;;nar. Stritarjeva 9
3049 1
Brivskega
pomočnika
dobrega in hitrega, spre J me Janko Kofler, Železniki, nad Skofjo Loko.
3028-1
Kuharica
vajena tuiega kahanja. z aolgoletnlml službami ▼ boljših hišah, ki oprav lja tudi vsa hišna dela. razen pranja periia. se išče k dvema osebama. Plača 400 do 450. — Pismene ponudoe na ogl. odd Jutra pod »Dobra služba«	3005-1
Hišnika
oženjenega, brez otrok, najraje upokojenca, za enodružinsko vilo z večjim vrtom v mestu iščemo. Stanovanje prosto. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hišnik«.
3086-1
Šofer ja-mehanika
aeoženjenega, takoj sprejme Prešern, Kranj.
3081-1
Dva mizarska
pomočnika
enega za fino furnirano pohištvo, enega pa dobro iz-vežbanega za stavbna dela, iščem v stalno službo. Jože Peternelj, strojno mizarstvo, Skofja Loka.
3188-1
Kuharico
samo prvovrstno, samostojno, čisto ln pošteno k tričlanski družini — sprejmem takoj. Ponud be z navedbo dosedanjega službovanja na ogl. odd. Jutra pod »Plača > 700 ln trinajsta<.
2981-1
Sprejmem
dobro prodajalko galanterijske in modne stroke. — Ponudbe na ogl. odd. Jut-a pod »Moda«.
2740-1
Osebo
H samostojno ekspedicijo to detajlno v Kranju sprejme beograjska in zagrebški razpošiljalnica živilske stroce. Delo |e lahko, zaslužek dober. Potrebna je kavciia ali garancija za zalogo. Pismene ponudbe oa Ella. Kranj.
5051-1
Trgovska sotrudnica
katera ima veselje sodelovati z gotovino pri prevzemu dobro idoče trgovine dobi takoj službo. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Obojestranska eksistenca 1941«.
3030-1
Bolniška strežnica
močno, išče Bayer Loiusa, Ljubljana, Bleiweisova cesta 16.	3060-1
Perfektno
strojepisko
zmožno nemške in slovenske stenografije, iščemo. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Perfektns 2444« 3104-1
Moško pisarniško
moč
g prakso, zmožno vseh pi-sarn ilkih del, kakor tudi občevanja s strankami, išče tvrdka Peče A., Prevalie.
3094-1
Strojepisko
sprejmemo za prepisovanje in za druga manipulacijska dela. Ponudbe na ogl. odd. Juta pod »Skromna 222«.
3093-1
Vezilja (štikerica)
spretno na Adler pletilnem stroju, specialnem, iščem za takojšen nastop. Ponudbf na »Osma« tvornica trikotaže, Zagreb, Jukičeva 14.
3095-1
Perfektna kuharica
dobi takoi službo pri boli Ii, večji rodbini v Celju Ponudbe na podr. Jutra v Celi« pod »Perfektna«.
3175-1
Šoferja
mladega za avtobus, sprejmem takoj. Josip Zemljan, Trbovlje.
3192-1
Sodarski
pomočnik
izvežban v izdelavi vinskih posod in mehkih lesnih iz delkov dobi stalno službo. Sodarstvo Sulzer, Maribor, Voiašniška 7.
3177-1 Ključavničar
in strugar, ki se spozna na parnem stroju, dobi stal no službo v žagi ali mli nu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod šifro »Žaga«.
5180-1
Iščem pletilje
za pletenje vseh vrst rokavic. Mesto stalno. Zagreb, Zadarska 42.
5117-1
Iščem orodarja
(werkzeugmachera), ki izdeluje samostalno šnite in štance za gradbeno okovjt (baubesehlag). Ponudbe na A Kolakovič, Nova Gra-diška, z zahtevkom plače.
3183-1
Dva fotografska
pomočnika
in pomožno moč sposobno fotografskih del, iščem. — Ponudbe na oel odd. Jutra pod »Pomočnik«.
3283-1
Oglarja
dobrega in spretnega za napravo oglja iz že pripravljenih drv sprejmeir takoj. Zaje Lojze, Ljubljana, Gledališka ul. 7.
3282-1 Samostojno
kuharico
katera opravlja tudi druga hišna dela sprejme manjša družina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna in poštena«.
3276-1
Poverjeniki (ce)
z dobro čitljivo pisavo in veseljem za zavarovalne posle sprejmejo se po vsej Dravski banovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod : »Vseopča korist«.
5288-1
Hlapca
pridnega, poštenega. Sprejmem. Filip Bohinc, gostilna, Medvode.
5244-1
Frizerko
izvežbano moč sprejme boljši salon v Ljubljani, takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Prvovrstna moč«.
5220-1 Nočnega čuvaja
sprejme takoj tovarna v Ljubljani. V pošte* pride samo upokojeni orožnik ali stražnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čuvaj«.
5205-1
Iščemo
za takoj dekle, ki zna kuhati in opravljati vse hišne posle. Plača po dogovoru. Ponudbe na Tip Top, Bogovlčeva ul. 6, Zagreb.	3241-1
Zeleznina
sprejme pomoinika ln vajenca. Ponudbe pod »Nastop 1. marca« na ogl. odd. Jutra
3321 1
Frizerko
sposobno v tej stroki, iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3366-1
Avtoličarske
pomočnike
in. vajenca sprejmem Horvat. Poljanska 69
3301-1
Frizerka
samostojna moč. dobi stalno službo takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »LJubljana center«.
3300-1
Iščem vrtnarja
-amskega. poštenega, za nesljivega. Izurjenega v sadjereji, vzgoji sočivja ln cvetlic, za posestvo na Gorenjskem Hrana, pe rilo ln stanovanje v hI ši plača po dogovoru Ponudbe z označbo prej in jih služb, starosti ln zahtevkov na ogl. odd Jutra pod »Vrtnar«.
3296-1
Plačilni natakar
srednjih let se sprejme takoj za nočni lokal. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod značko »Trezen ln vesten«_ 3400 1
Fotografskega
pomočnika
(pomočnico i dobro izurjenega v snemanju, re tuširanju, kopiranju ln povečanju, spre mena. — Ponuilibe na ogl. odd. pod »Delitev zaslužka*.
2396 1
Korespondentko
perfektno za slovenski, srbohrvatski ln nemški Jezik ter znajem sloven ske in nemške stenografije išče tekstilno podjet Je na deželi. Nastop po možnosti takoj. Ponud be z opisom dosedanjega službovanja je poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno mesto ln QObro<.
5377-1
Čevljarskega
pomočnika za šivano delo sprejme takoj — Zamik, Gajeva ul. 9.	3401-1
Pletiljo
z obstoječim obrtom, išče mlad trgovec. Prednost z znanjem nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilna dobra moč«.
3344-1
Mlinarskega
pomočnika
samskega, zdravega, sprejme K. Goldschnigg, umetni mlin, Fram pri Mariboru. Plača po dogovoru.
3464-1
2elim
spremeniti službo, najraje h kakemu gospoda. Sem dobra kuharica in samostojna gospodinja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna in samostojna«.
5054-2
Gospodična
z malo maturo in trgovskim tečajem ter prakso v pisarni in trgovini, prosi primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Osemnajstletna«.
5025-2
Trgovski pomočnik
mlad, začetnik, izučen v trgovini mešanega blaga, in vaien tudi v vinarni. pros-kjerkoli in kakršnekoli zaposlitve' Gre tudi knt rra ietikant. Ceniene ponudbe pošljite prosim na ogl.odd. Jutra pod »Skromen«.
2992-2
Gospodična
mlada, čedne zunanjosti, z nad enoletno odvetniško prakso želi zaposlitve v kakršni koli pisarni, tudi na deželi Ceni. ponudbf na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in mlada«.
3096-2
Uradnica
s 15letno prakso v knjigovodstvu, korespondenci in stroiepisiu, zmožna tudi nekoliko nemškega lezika želi takojšnje namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna 41«.
3046-2
Absolvent
Christofovega učnega zavoda v Ljubljani išče službo. Slednji obvlada poleg slovenske stenografije in strojepisja tudi popolnoma kniieovodstvo. Ev. ponudbf pošljite pod »Mlad začetnik« na ogl. odd. Jutra v Ljubljani.
3092-2
Prodajalka
izvežbana v trgovini z mešanim blagom išče službo kierkoli, nastop takoi ali po dogovoru. Ponudbe na og! odd. Jutra pod »Skromna in marljiva«.
5101-2
Strojnik
izprašan za parne stroje, išče mesta. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro: »Strojnik«.
5210-2
Mlad trgovski
pomočnik
vojaščine prost, izunen v manufakturi ter v vseh o-stalih poslih, zmožen samostojnega vodstva trgovine. 5 kavcijo do 100.000 din takoj sprejme službo pošlo; vodje podružnice ali kaj stičnega. Cenj. ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Resen«.	3169-2
Služkinjo
pridno, čisto, pošteno ia natančno, išče boljša obitelj odraslih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »S 1. marcem«.
5211-1
šoferja
dobro irvežbanega, sprejmem. S. More. Novo mesto.	3272-1
Frizerko
potrebujem. Obrniti se na damski salon Gracija Turin, Tivat, Boka Kotorska.
5545-1
Modistko
prvovrstno moč. sprejme takoj Fančl Sever, Ko menskega 26. 3402-1
Prodajalko
pošteno, agilno, za samostojno vodstvo trgovine v Novem Sadu, iščemo. Ponudbe z zahtevki predložiti osebno Elektroton, prehod nebotičnika.
5550-1
Starejšo žensko
snažno ia pošteno, iščem na majhno posestvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojna in
poštena«.
5261-1
Sprejmem
oošteno m simpatično dekle za bulfet. Potreb na kavcija. Nastop ta koj. Mivka 27, LJublla-na, buffet._3240-1
Sprejme se
zdravo dekle k 1 osebi, icl zna samostojno kuhati ln Je vešča vseh gospodinjskih poslov. — Vprašati je od 2. do 3. popoldan. Naslov v ogl. oddelku Jutra.
1338-1
Natakarica in
kuharica
mlada, vešča, simpatična, kavcije zmožna, dobi mesti 1. marca za Ljubljano. — Istotam pomožna kuharica, ki bi opravljala vsa druga dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5458-1
Krojaški pomočnik
izurjen za damsko delo ali mešano, prvovrstno moč, kateri bi bil tudi sposoben voditi večjo partijo, katera bi mu delala v roko, dobi mesto. Franc Meško, modni atelje, Celje.
5454-1
Izurjen
manufak turist
24 leten, izučen mešane stroke, vajen mestnih strank nastopi službo takoj, najraje v mestu, eventuelno mesec brezplačno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Kavcije zmožen«.
5203-2
Trgovska pomočnica
z večletno prakso, dobra manufakturistinja, želi pre-meniti mesto event. tudi za blagajničarko. Ponudbe podružnici Jutra v Ptuju pod »Dobra moč«.
5187-2
Kuharica
za vsa hišna dela, išče mesta. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod: »Nastop takoj«.
5191-2
Dekle
se Seli izučiti brivsko-fri-zerske obrti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5189-2
Služkinjo
Id na kuhati, pošten« — sprejmem. Pred škofijo 21. III., levo.
5468 1
Modistovsbo
pomočnico
simpatično, prodajalko in vajenko, sprejme — salon »Truda«, Aleksandrov« 5. Ljubljana.
5489-1
Modistko
in učenko »prejme Pranja Kogovšek, Frančiškanski prehod.
5487-1
Dve sobarici
do 20 let stari, lepe zunanjosti ia lepega nastopa dobita takoi mesto za Du-brovnik. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Restavracija Putnik«.
5441-1
Upravnika •
inženjerja
aH »oberštajgera« z strokovno So! o ln 2 nadzor nlka brez šole sprejme premogovnik »Bukovac«. Despotovac. — Moravska 3374-1
Službe išče
Gospodična
z malo maturo m trg. šolo, zmožna stenografije ln strojepisja ter vseh olsarnlšklh del. išče službe v pisarni ali blagajni. Nastop lahko takoj. Ponudbe na ogl- oddel Jutra pod »Delavna«
2079-2
Mlajša natakarica
išče službe v boljši gostilni alt restavraciji ta takoj. Naslov v vseli posl. Jutra.
3074-2
Mlajši uradnik
agilen, vojaščine prost vešč pisarniškega poslovanja išče zaposlenje v' lesni industriji ali drugem pod-jet'u. Cenje. ponudbe pod »Mlada agilna moč« na ogl odd. Jutra.
5155-2
Dekle z dežele
pridno, pošteno, vajene kuhanja in pospravljanja želi službe k boljši družini, najraje v Ljubljani. Pepca Klenovšek, Žirovnica 2, Loka pri Zidanem mostu.
5135-2
Mesto servirke
ali natakarice začetnice za takojšen nastop iščem. Naslov v vseh posl. Jutra.
3184-J
Mlada gospa
želi zaposlitve s pospravljanjem pisarne ali podobno Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takojšen nastop 19«.	5119-2
Zaščitna sestra
izpitna, išče nameščenja. — Event. gre tudi za sobarico. Naslov v vseh posl. Jutra 5176-2
Zmožna natakarica
išče zaposlitve. Naslov Ani ca Goizdnik, Trsca št. 4, p. Vransko.	5168-2
Trgovska
pomočnica
mltfla, z večletno prakso, vešča vseh strok, zmožni samostojnega vodstva ma nufakture, leli premenit? službo, najraje sa Gorenjsko. Nastopi s 1. aprilom. Cenjene ponudbe na po driS. Jutra v Celju pod »Do-tra moč«.
»174-2
Sobarica
vešča lir»nj«, stara 20 let, leli primerne službe, event. gre tudi za natakarico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobarica tako).«
5215-2
Trgov, pomočnica
18 letna, vaiena hišnih del išče kakršnokoli namestitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »18-letna«.
I»U
Frizerka
izvežbana v vsakem poslu išče stalno službo v Ljubljani. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Nastopila bi takoj«.
3341-2
Kuharica
samostoina. pridna, vajena tudi drugih hišnih del išče službe, nairaie k samostoini gospej, gospodu ali maniši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica« 3331-2
Ključavničar
in elektro paznik z daljšimi spričevali, išče kakršnokoli zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3254-2
Uradnica
z 1 in pol leta prakse, zmožna vseh pisarniških del ter računama mezd išče mesto s 1 aprilom Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Spretmem tudi mesto prodajalke«.
5270-2
Iščem mesto
za postrežnico, za vsa hišna dela, dosedaj bila tri leta pri boljši gospodinji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »24«.
5269-2
Vdova
srednjih let, išče mesto gospodinje pri starem gospodu ali dami. Nastopi takoj. Ima tudi opravo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3265-2
Mlad šofer
želi službe kot sovozač ali kasir. Trezen in pošten. — Praksa ključavničar in mehanik. Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Šofer«.
3262-2
Samostojna
kuharica
srednjih let, išče službe v boljši gostilni, restavraciji ali večji kuhinji. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zmožna kuharica«.
5245-2
Strojni delavec
Išče službo za obdelavo lesa. Ponudbe pod »Ml ren ln pošten. Okolica LJubljane« na ogl. odd. Jutra.	3232-2
Manufakturistka
prvovrstna moč, želi preriniti mesto, najraje v večji, boljši trsovlnl v Ljubljani. Ponudbe pod »Vestna ln poštena« na ogl. odd. Jutra. 3226 2
Šofer
s trfletno prakso, želi premenltl službo k tovornemu ali osebnemu avtu. Cenj. ponudbe na ogl. odd- Jutra pod ši fro »Zanesljiv ln trezen« 3320-2
Gospodična
mlaaa, z dobrimi spričevali, želi premen i ti službo. Najraje v mlekarno ali za začetnico v gostilni. Naslov v vseh posl. Jutra.	3322-2
Uradnica
z znanjem jezikov, knjigovodstva, korespondence, — išče zaposlitev par ur dnevno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samo popoldne«.	5547-2
Industrije,
velepodjetja!
Nudim »e Vam kot knjigovodja - bilancist, strokovnjak v vseh administrativnih poslih, dober organizator in svetovalec. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bilancist«.
5565-2
Absolvent
meščanske šole, izvrsten risar. Išče zapoelenja v kakem gradbenem podjetju kot risar. Učiti bi se šel tudi strojno ali ra dlomehanlčno obrt. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod' »Risar -mehanik«	3303 2
Frizerka
dobra delavka. Išče mesto ▼ Ljubljani. Naslov v vseli posl. Jutra.
3307 2
Natakarica
s kavcijo Zeli prem en rti službo, najraje v bližini Maribora ali Ljubljane. — Ponudbe poslati na oglas, odd. Jutra pod šifro »Natakarica 3490«.
5490-2
Foto pomočnik
želi premeniti službo, samo v Ljubliani v boljšem ate-lietu Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Vesten«.
5446-2
Gospodična
stara 20 let, izučena mesarska pomočnica, išče nameščenja kot prodaialka v mesarju ali delikatesi. — Zmožna voditi trgovino tudi samostojno Milavec. Celovška cesta 43/1.
3477-2
Mlad fant
pošten in zanesljiv, išče mesto sovozača pri tovornih avtomobilih. Naslov Lanc-ner Leopold, Loka pri Žusmu.	5452-2
Modna šivilja
? dališo prakso, se priporoča za oova in stara popravila,, za obleke, plašče, kostume in druge obleke za dečke in deklice, moške sraice in drueo perilo. Gre tudi na dom Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3442-2
- i«nci(ke)
Zdrav pošten fant
se želi izučiti mehanične obrti. Ponudbe na ogl. od Jutra pod »Veselje«.
3065-44
Vajenko
za trgovino v večiem trgu spreimem z hrano in sta-nova njem v hiši. Pogoji poštenost, pridnost in edinka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trg«.
5145-44
Učenec
za trgovino z mešanim blagom se sprejme. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober in ubogljiv«.
3038-44
Frizersko vajenko
sprejme takoj salon »fza-bela«, Pod Trančo, Ljubljana.	5221-44
Vajenca
išče solidna trgovina z mešanim blagom v Ljubliani. Predpogoj priden, pošten, z veseliem do tega poklica in dovršeno nižjo srednjo šolo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Za takoj«.
5271-44
Kovaškopa učenca
sprejmem takoi, močnega, zdravega. Jegličeva 15, Zidar Alojzij.
5264-44
Akademik
s sigurnim znanjem, Skc inštrukcije za katere koli predmete s francoščino, latinščino. nemščino, grščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitra pomoč«.
5328-4
Temeljit pouk
jezikov
modernih ln klasičnih, kakor tudi drugih pred metov nuai akademik filozof. Ponudbe pod šifro »Vesten ln zanesljiv« 3403 4
Profesor
diplomiran v Parizu, poučuje francoščino in italijanščino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kon-verzacija«.
3485-4
Potnike
za procajo šivalnih stro )ev ln koles sprejme Tri slav. Besi Jeva 16.
3312-5
Prodam<
Generator
na wpoJm plin naprodaj v okolici Ljubilane ln formacije daje Stavbr.9 aružba d d.. LJubljana. Tyrševa c. 17. 3039 6
Police
in pulte za mešano trgovino, skoraj novo, poceni proda Sitar Jože, Stožice 7, Ježica.
5044-6
ŠIVALNI STROJI
znamk Pfaff. Dtirkopp Slnger, Aaler, Westa. \nker. Grltzner ln razni drugI popolnoma novi ln rabljeni ugodno naprodaj pri
»PROMET«
tel. 43-90. v Ljubljani, nasproti Krlžanske cerkve. Istotam se tudi izposojajo!
Na Akra jermenu
naostrite tudi najboli topo britev. Zahtevajte v trgovinah samo znamko AKRA. Prospekte pošlje brezplačno Schnur, Zagreb, Blažekova ulica 8.	3009-6
Brivskega vajenca
sr>rejme salon Klrlnlč, Sv. Jerneja o. 1, Ljubljana 7	3230-44
Učenec
za trgovino čevljev se takoj sprejme. Naslov v vseh posl. Jutra.
3290-44
Mlinarji pozor!
Ugodno prodam kompletno mlinsko opravo, valjčno, dvojni valčni stol (dopelt-valcer), dolžine 50 cm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno in ceno«.
3097-4
Pekovskega vajenca
sprejmem. Prednost imajo oni. ki so se že učili. Alojz Cerjak, Tržaška c. 24.	3380-44
šivilja
gre šivat na aom samo v boljše hiše. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točna«	3382-2
Natakarica
z večletno prakso, poštena, stara 55 let, išče mesta v restavraciji. — Ponudbe oa podružnico Jutra Maribor pod »Natakarica«.
5465-2
Trgov, pomočnica
s pisarniško prakso, išče službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Trgovska pomočnica«.
5456-2
Frizerka
s prakso, išče službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Dobra moč«.	5455-2
Brivski pomočnik
dober delavec, išče zaposlitve. Nastop lahko takoj. Cenj. ponudbe na Bučer, Pleteršnikova 28. Ljubljana.
5458-1
Učenka
?e sprejme v trgovino s čevlji. — Prednost Ima hčerka železničarja. Naslov v vseh posl. Jutra 3388 44
Zaslužek
Domžalci!
2e vpeljano zastopstvo nudi velika domača za varovalnlca. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober dohodek«.	3062 3
Važno
za gostilničarje, trgovce in zastopnike! Možnost neobičajno velikega zaslužka. Ca-šo najfinejše penaste limonade za ceUh 20 paral Iz delava povsem preprosta. Točen recept in navodilo pošiljamo za 55 din po povzetju. Hemijski zavod. Pašičevo.
2980-3
Pouk
Inštrukcije
sa vse šolske predmete nudijo brezposelni profesorski kandldatje - strokovnjaki. — Novinarski dom. Gosposka 12: uradne ure od' 10. do 12.
210-4
Profesor
poučuje jezike io druge gimnazijske predmete. Pošljite podatke na ogl. odd. Jutra pod »Uspeh zajamčen«.	2855-4
Nemško
k on verza ci jo in pouk nudi izobražena gospa. Skupine 5—6 oseb honorar zelo majhen. Pouk glasovirja po najboljši todi, zelo pocenL' Kongre-15/&.
sni trg
2710-4
Slab poslali
izveibam popolnoma. S lato ničnimi vajami. Našlo« v vseh posl. JntfA*
5139-4
Inštruktor! co
absolventko «11 dijaki njo trgovske akademije Iščem* Naslov ▼ vseh posl. Jute.	33844
Mizarji pozor!
Najgodneje si nabavite vezane plošče in panele
»UKOD« pri tvomičnem zastopstvu »FURNIR« Frančiškanska ulica 4 Tel 32-49 ZAHTEVAJTE PONUDBE 5099-6
Perzijska preproga
2.25X1.55 se proaa. Vprašati Turk. Resljeva 26.
3424-6
Psa volčjaka
dobrega čuvaja in avtomatsko tehtnico prodam. Masi. v vseh posl. Jutra.
5057-č
POZOR!
Vsakovrstne rabljene stroje. orodje ter železne, litin-ske in druge kovinske predmete, cunje, papir, gumij in steklovino kupuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdlca
Justin Gnstinčič
Maribor, Kneza Koclja ul. št 14, telefon 21-50. tet podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. Telefon 24-94	103-6
Univerzalni železni
model
M izdelovanje betonskih stopnic, proda: Antoo Av-sec. Gotna vas, p. Smihel pri Novem mestu.
5195-6
Pisalna miza
hrastova, sistem The Rex. t rolo, 125 cm visoka, 115 široka, vae na en ključ, kakor nova, se proda. Cena 5.500 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Pisalna miza«.
5197-6
Gumni voz
prodam, nosilnosti 1.500 kg prikladen za mlekarje ali sodavičarje. Jegličeva 15, Zidar.	5265-6
Prodaje se
ena National - Register blagajna (barve mahapo-ni) ta *-tall trgovski nameščaj. Ponudbe pod »Blagajna« na ogl. odd. Jutra.	3219-6
Otroški voziček
globok, poceni prooam. Je6enkova ul. 4, visoko pritličje, desno. Ogled med 11. ln IS. uro.
3239-6
Težka dira
pa vzmeteh, v najboljšem stanju, nosilnost 5 do 6000 kg s širokimi platišči, ugodno napro daj. Menama, Ljubljana, Židovska ul. 6.
3288-6
Elektromotor
istosmerni, 150 voltov, četrt KS. belo volno, bide, sob no kredenco in kina-srebrn servis, prodam. Podlogar, Ljubljana, Prečna 8.
5367-6
Frizerji!
Proda se poceni kom pletnl stroj za striženje las Scmpo aparat tn Feon. T06.p Polak, Rakek 3309 6
Krznen plašč
še kot nov (divja mač ka) prodam zelo ugodno Naslov v vseh posl Jutra.	3433-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prooam. Strellšfca ul. 34, pritličje levo. 3409-6
2 do 4000 kub. m
bukovine
na panju za hlode tn drva prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poo »Bližina Poljdan«.
3416-6
Konjski gnoj
seno in otava naprodaj. — Gostilna, Vegova ul. 10.
5369-6
Okna in vrata
zelo dobro ohranjena, prodam. Tržaška 43.
5469-6
Mesarsko orodje
kompletno, prodamo za nizko ceno. Velika čolnarska ulica 15. A. Grebene.
5481-6
Plinski rešo
in globok otroški voziček naprodaj na Smartinski cesti 15.	5440-6
Večjo zalogo
pletenin
prodam. Ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »55.000«.
5447-6
Otroški voziček
globok, malo rabljen, najnovejši model, prodam. — Janežič, Staretova 26, Trnovo.	5446-6
Otroški voziček
(avto model), madrac ln odeja, vse kot novo. — ugodno kunlte pri Hud ntk, Predjamska 42, Dož-na dolina	3431-6
Športni voziček
dobro ohranjen, ugodno prodam. Parent, Rudnik št. 48.	34286
Kuhinjska kredenca
dobro ohranjena. se poceni proda. Vprašati vsak dan od 10. do 12. Naslov v vseh posl Jutra.	3426 6
Prodam
po »godni ceni pivski preti kalni aparat (Flaschenful-ler) in pivsko zračno črpalko (Luftpumpe), vse novo, še nerabljeno. Naslov: Janko Rijakovič, trg.. Novo mesto.
5194-6
Brizgalno za
škropljenje drevla In dve črpalki za vodnjake, skoraj nove proda Adol/ Majcen, Laško. _5055-6
Pletene jopice
eefir, volna, nove, manjša partija, naprodaj. Ponudbe pod »Prima« as ogl. odd. Jutra.
2870-6
Knjige
Dve tra verzi
dolžine 6.50 m, profil 29 odam. Miklošičeva 18 — išnik.	5164-6
C" i!
Bakreno pločevino
250 m2 debeline 0.2 sam v ploščah 150x47 cm hi-dravlično stisnjeno na bitumen podlago, primemo za kritje položne strehe proda a din 100 za 1 m2 »Alpeko«, Ljubljana.
5275-«
Otroški voziček
malo rabljen, globok — prodam aa 890 din. — žltaikova 12. 32244
Tra verze
_____4.40 m to strešnik bobiovee Ugodno naprodaj. Naslov v ogL odčL Jutra.
Kupim takoj
novo ali antikvarno: Geza Herceg: Was nicht im Bae-decker steht: Bud? pest. Pi-per Verlag, Muocheo, Ltli-put slovarček: nemško-madžarski in madiarsko-nem-ški, Schmidt k Gunther, Leipzig. Ponudbe najkasneje do 21. februarja na o^l odd. Jutra pod »Budimpešta«.
5055-8
Z zakonom zaSčiteno Ime »EMONA« In
gornji žig nam jamčita za kvaliteto naSega zdravega, resnično pravega »Emona« cvetličnega čaja, ki ruskega (kitajskega) v vsakem pogledu nadkriljuje.
Več tujih
do 500 let starih knjig se proda. Ogled od 1. do 4. Naslov v vseh posl. Jutra.
3131-S
Kompletne letnike
»Uradnega Usta« 1. 1927, 1928 in 1929. kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradni«.
50J7-8
70 romanov
v nemščini « raznih literatur, čisto nove, lepo vezane, proceni prodam. — Podbevšek, Ljubljana, Ko-
menskega ulica 20.
3466-8
Kupim
VSAKOVRSTNO
ZLfiTO
SREBRO - PLATINO
BPILJRHTE
SMRRBCOE SRFIRH RVaiHf
BISERE ITD. STARINSKI NAKITE TER UMETNIKE
PO NOJViSJIH CENAH
STARATVRDKB .."
Jos EBERLE
LJUBLJANO. T VRŽEVA 2
"-iSftvja." 1. '
HOTEL W,SLOH
Mlin
nov «11 rabljen za mletje brinia kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlin«.
5007-7
Mlatilnico in mlin
za zrnje na motorni pogon, novo ali dobro ohranjeno kupi kmetijska podružnica v Kriki vasi.
3085-7
Cebelni vosek
vsako množino, kupujemo po najvišji dnevni ceni. Ju-goslov. pčel. ind. L. Ritz-maa. Novi Vrb as (Dunav-ska banovina).
5068-7
Baročno posteljo
antično, vloženo, kupim. Naslov: Maric Grunwald. Maribor, Gosposka 22.
5080-7
čoln (Kielboot)
1 do 2 leti rabljen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe n* podružnico Jutra v Novem mestu pod »čoln 101«.
5195-7
Večjo preprogo
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preproga«.
5162-7
Kino aparaturo
zvočno, v dobrem stanju, kupim. Naslov ▼ vseh posl. Jutra.
5171-7
Ognjevarno omaro
za hrambo knjig za pisarno. rabljeno, v dobrem stanju, kupimo. Občinska hranilnica v Ormožu.
5199-7
Kupnjem partijsko blago
kakor manufakturo. kon lekcijo, galanterijo, čevlje. plačam najvišjo ceno, gotovina takoj. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Gotovina takoj«.	3248-7
Foto
Retina ali kai sličnega. kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5258-7
Blagajno
proti vlomu in ognju varno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »St. 3256«.
5256-7
l prava Narodnega gledališča
v Ljubljani kupi večjo količino pokvarjene moke, najraje rženo ali krušno.
3484-7
Kupujem
po najvišji dnevni ceni, krojaške, šiviljske, pletilj-ske volnene odpadke, stare cunje itd. Kovačič. Tyrševa cesta 55, bivše Strojne tovarne.	5482-7
Deske
ln kole, rabljene, kupim. Ponudbe pod »Deske« na ogl. odd. Jutra.
3419-7
Dragocenosti
Kupuje po najvišjih
cenah CERNE — juvelfr, Ljubljana. VVolfova ulica
8-34
Kolesa
Staro ceno koles
dosežete samo še, dokler razprodajamo staro zalogo prvorazrednih še predvojnih koles. Ogled brezobvezen pri Gašperšič, Dobrunj« pri Ljubljani.
5287-11
Motorno kolo
NSU. 100 ecm, novo. — zna-nke »Pony« prodam. Informacije vsako popoldne od 14. do 16. ura. Naslov v vseh poel. Jutra.	3471-11
Oblačila
Moško staro obleko
dobro ohranjeno prodam. Vprašajte pri krojaču Pir-manu. Sv. Petra nasip 17. _5023-15
Lepe maske
posodim, LJubljana, Rožna dolina, cesta Tli. nasproti tovarne Kovačič.
3305-13
rt rt
Prodam ali
zamenjam
za motorno kolo 4-cevni radlo-aparat »Mendo« — Zupan Franc, 8L Javor-nlk 44.__ 3378-9
Radio
iščem na posodo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Radio«.
5486-9
Radio aparati
Tefag Super KS 64 4. t. Sodobni model dovršene zunanjosti, najpopolnejši zvok, odlična selektivnost. Najceneje »Nova trgovina«, Tjrrševa cesta 56.
5445-9
INSERIRAJ V ,.JUTRUW!
Diesel )e popustil
— ln naenkrat obstoji tiho — 30 km pred ciljem. To povzroča zamudo in stane denar! Ali je vzrok motnje v pospeševalni črpalki (Forderpumpe), v kratkem stiku tarilne sveče (Gltthkerze), ali je cedilnik (Kraftstoffilter) zamašen, ali pa so mogoče dize slabe? Vozačem, ki se podajajo na dolgo pot s tovornimi avtomobili, je čas zelo dragocen. TI se obvarujejo vseh takih mučnih slučajev, če se redno poslužujejo našega Bosch-service, ki jim je vedno na razpolago z Izkuše-
PnUktiiji ta* rn tecHmkt 1111111 močmi za Diesel-
področje, z dobrimi Bosch-preizkuševalnlmi napravami in lepo razvrščenem skladiščem Bosch • nadomestnih delov.
PERKON
BOSCH-SERVTCE, Ljubljana,
Celovška c. 38 tel. 30-78.
Pohištvo
Pozor!
PohlStvo
»SAVA«
Največja izbira žičnih vlož kov, peresnih modrocev, modroci, otomane, Itauči. ležalni stoli, okviru. Se priporoča »SAVA«, mizar <tvo. Miklošičeva.
5475-12
Moderno jedilnico
orehovo furnirano prodam po ugodni ceni. Jos. Zidar, mizarstvo, Rašica, Velike tašče.
5016-12
Spalnico
imitirano orehovo korenino, proda Josip Žužek, — Streliška ul. 5.
2911-12
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja izbira pohištva, (palme in kuhiniskih oprav Spreimemo tudi vsa naro čili po konkurenčnih ce nah. Se priporoča »SAVA«, mizarstvo, Miklošičeva
5474-12
Kompletno spalnico
dobro ohranjeno in čvrsto iz mehkega aii trdega lesa Z eno ali dvema posteljama, knoim. Pisati na naslov: Kocmur Marian, fotograf, Društvena ul. 34.
3284-12
Spalnica
dobro ohranjena, z reres-nlmi modro ni ugodno proda. Povž. MalgnJeva S. 15.	3291-12
Mreže
sa postelje dobite najceneje: Komenskega ul. 34. Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov Rabl-ene sprejemamo v popravilo.
3358-12
Več spalnic
mehkih vernih prodam po nizki ceni. — Mušič. Mengeš 92.
3488-12
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Največja izbira posameznih komadov, omat. posteli ku brniških kredenc, stolov, otroških postelic it Se priporoča »SAVA«, mizarstvo Miklošičeva.
3476-12
Omaro
eno ali dve, mizo, kuhinjsko, ln stole, dobro ohranjenos kupim. Ponudbe na ogl- odd. Jutra pod sOmara«
3423,12
Bukove hlode
Ea takojšnjo dobavo kupujemo za Izvoz. Ponud be na Kmetijsko dru žbo, skladišče Maribor 3031 15
Bukove hlode
od 55 cm naprej kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prima«.
5129-15
Lipove hlode
od 20 cm premera naprej, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prima«.
5150-15
Kupim
tn vagon 1 meter dolgih, suhih, klanih jelovih drv. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Suha jelova drva«.	5260-15
Avtu* moto
Wanderer
malo limuzino 4—5 se nežno, zadnji model, v brezhibnem stanju tn
Ford - Eifel
limuzino ugodno proda DKW zastopstvo J. Lov ie. Celovška cesta 93.
3103-10
Kdor želi
ugodno kupiti zelo dobro ohranjen avto Opel Kadet limuzino štirisedežen, skoro nove gume naj piše: Praprotnik, Vila Bohinjka Bled.	5198-10
Avto DKW
limuzina, Metsterklasse 4 sedežna, dobro ohranjena, z malo rabljenimi gumami, se proda. — Poizve se v garaži Gra šič, Ljubljana. Kolodvorska ulica	3319-10
Tovorni avto
znamke Ford, 1 in pol-tonski, v brezhibnem stanju, z dobrimi gumami. Štrukelj, Sp. Loke. Lukovca.	3317-10
Za 55.000 din
prodam tovorni avto, 4 tone, Diesel, dve rezervni gumi, v zelo dobrem ?ta nju, nujno. — P. Bevc. Bistrica, Mokronog.
3397 10
Avto Mercedes
4-sedežen, Cabriolet, tipa 170, zelo malo rablien, naprodaj. Ogledati: Slomškova ulica 6, Ljubljana.
3359-10
Avto
nosilnosti 1 tona, v najboljšem stanju, takoj naprodaj. Sušteršič, Frankopanska 21.
3360-10
Ureditev dolgov
7tenavo. insnso tn ~xi kup teriatev. sodne in tihe poravnave dobi ka nosno — varne naJ">3l'C kapitala. pr^.sRfv. *>os-jil. kn I'govoriš-vo. bila:; ce. kalku'acij°. splon -"st trgovsko obrije zadeve am (ilskretno uredi koncesionlrana
Ko-rK>r<.ia'.na pisarna
ZAJC LOJZE
Ljubljana. Gledališka ulica 7.
Tovorni avto
Diesel, v aobrem stanju, 9-tonskl, lahko tudi brez gum, kupim. Prednost Imajo znamke Mercedes, Man, Saurer. Ponudbe na Schmolka, oglasni zavod. Novi Sad.	3020-10
Motor
laiji, do 200 ccm kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inžener — plačam dobro«.	3041-10
D. K. W.
motorno kolo 100 ccm v dobrem stanju prodam. Klančnik, Jernejeva c. 24 Šiška.	3218-10
Avtobus
Ford — Amerikanec, v zelo dobrem stanju, prodam. — Josip Zemljan, Trbovlje.
3190-10
Diesel tovorni
nosilnost od 6 do 10 ton, dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobre pneumati ke«.	5115-1C
Nove gume
Za avto Opel Olimpia ugodno proda Ivan Osojnik, Kranj.	5156-10
Avto »01ympia«
tipa 1957. v dobrem stanju in z gumami ugodno prodam ali zamenjam za razno blago. Naslov v vseh posloval Jutra.	5172-1C
Prodam
onski tovorni avto. — jteflektanti se naj takoj (glasijo pod »Nova maši na« na ogl. odd. Jutra.
5227-10
Motorno kolo
znamke Victoria 300 ccm z 6000 km vožnje za din 5000 zamenjam ali kupim močnejšega 550 ««n. Ponudbe na Osredkar Viktor, Gorenja vas md Skofjo Lok«.
^^	KU9-10
Ford avto
3merikanski, 4-sedežen, z novimi gumami, malo rabljen, ugodno prodam ali zamenjam za poltovornega nosilnosti do 600 kg. novejše tipe. Borošak, Ljub Ijana. Trstenjaki>va 1, dvorišče.	3361-10
AJS motor
3">o ccm, nove gume. prodam za 2100 din, Poizve se pri hišniku., Gosposvet-ska cesta 13.
5472-10
Avto
majhen, znamke Wanderer, tako' prodam. Kap. Saievic, Dolenjska c. 48.
3478-10
Posojilo
dajemo našim članom ln varčevalcem Uioonl po eojl. Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čevalcl brezoiačno zava rovanl. Zadruga »Moj Dams Ljubljana, Dvor žakova 8. Iščemo pover jenike.	199 16
Vložim
v zdravo industrijsko ali trgovsko podjeje nekaj ste tisoč din, event. sodelujem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar«.
3167-16
Vojno škodo
!n vše aruge državne vrednostne papirje, tudi
posamezne Komade Kupujemo in prodajamo po ugndni ceni
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12.
3394-16
Družabnika
sprejme čevljarsko podjetje, ki razpošilja po vsej Jugoslaviji svoje izdelke, z 30 tisoč din. Lahko brez tega poklicu, zmožen za potnika. Prednost te stroke zmožni. Naslov v vseh posloval. Jutra.
5040-16
Posojila
različna preskrbim hitro in brez kakega predplačila
RUDOLF ZORE
LJubljana, Gledališka ulica 12, Znamka 3 din.
3393 16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
.talno in po najvišjih cenah tn takoišniemii plačilu
RUDOLF ZORE
Liubliana, Gledališka ul. 12 3395-16
Vlogo
Kmetske posojilnice ljubljanske do 60.000 din, kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Knjiga«.
5340-8
Mehanično
delavnico
s specialnim artiklom prodamo, ali zamenjamo za protivrednost na pr. avto, ali vzamemo družabnika z Izpitom, ki poseduje 10—15.000 din Ponudbe na ogl. oddel, tu tra pod »Ugodno v najem t.
325016
Kupim knjižice
zaščitenih zavodov do 100.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.	3434-16
Livarju metala
s kapitalom 20.000 din nudimo kompletno livarno z osiguranimi stalnimi naročili odlitkov za vodovodne armature. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Zagrebu«.	3121-17
Obrt
Industrijsko
podjetje
visoko donosno, naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Opekarna 300.000«.
3185-5C
Kozmetičarka
Slava Gril
Zagreb - Sava, B!eiweisova 20 parter levo daje najboljše informacije za negovanje lepote. Naročite si spec. knjigo za 30 din po povzetju.	5152-5C
Pozor!
Popravljam gumasto obutev, v zalogi imam damske gumaste škornje. — Kupujem rabljene moške čevlje, da so le zadnji deli dobri. — Klavžer, Vošniakova ul. 4. Novi svet 490.
5479-30
Ugodna prilika!
Dne 25. februarja t. 1. se ho pred tukajšnjim okrajnim sodiščem v sobi št. 15 ob 9 uri dof>oldne proda iala nepremičnina vi. št. 355 k. o. Bizovik, obstoje ča iz hiše. dvorišča in paš nika. — Cenilna vrednost znaša din 110.870, najmanjši ponuH-k din 73.913. — Vsak dražbovatel' rao'i pred pričet':om dražbe položit: varščino v znesku din 1110. — Informacije o dražbi daie tudi Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske.
KD-30
Posojilo iščem
na prvo mesto. Potrebno 70.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno varnoc.
3435-16
V najem
Mizarsko delavnico
oddam v najem. Velikost 8x8 m. Istotam prodam tudi stružnico na pogon z nogo. Naslov v vseh posl Jutra.	3013-17
Kovačnico
v Planini pri Rakeku z orodjem ali brez nje, oddam ▼ najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5214-17
Varno naložen
kapital
V centru mesta prodam moderno opremljen damsko-frizerski salon Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 100«.
5285-19
Mlekarna
z inventarjem in enosobnim stanovanjem se odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5246-19
Vinotoč - Bufet
dobro vpeljan na lepem mestu se ugodno odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za odgovor znamko« 5280-19
Skladišče
veliko, suho, eventuelno trisobno, pritlično, iščemo nujno. Prednost bližina gl. kolodvora. »ALPA«, poSt-ni predal 57.
5552-19
Razstavno vitrino
na vogalu Tavčarjeve in Tyrševe ceste oddamo. — Vprašati pri »Meia«, Ljubljana, Tvrševa 20.
5337-19
Nna prometni točki
sredi mesta oddam trgovino s sadjem in zelenjavo. Potreben kapital 7000 din. — Mestni trg 12.
5558-19
Lokal
z izložbo, pripraven za mesnico ali kako drugo obrt, v sredini mesta poceni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5525-19
Brivsko-frizerski
salon
dobro vpeljan, v centru, takoi prodam radi bolezni. Poizve se: salon »Fanči«, Ljubljana, Kongresni trg 5.
5242-19
Iščem lokal
za mizarsko delavnico v Ljubljani ali v okolici in 1 skobelnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mizar«.	3313-19
Trgovski lokal
se odda. židovska ulica št. 7. lave se Jurčičev trg 3-L	3389-19
Lokal
v trgovske svrhe ali sll-čno, s' stanovanjem aH brez oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika«.	3415-19
Cvetličarna
se ugodno odda na prometnem kraju LJubljane. Pismene ponudbe pod »Cvetličarna« na oglasni odd. Jutra. 3387-19
Mlečno	|
restavracijo
in kavarno, prvovrstno eta-blirano, najbolj obljudene zagrebške pasaže, prodamo z elegantnim inventarjem, telefonom, portalnimi izložbami za ceno 70.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
Zagrebško gostilno
ala buffet, izvrstnoidočo, v centru, Ibižina kavarne Corzo, s trisobnim lokalom, centralno kurjavo — prodamo s kompletnim inventarjem za 28.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
Buffet s trafiko
zagrebškega centra, dobro idoč, prometna ulica v bližini tržnice in visokih šol, prodamo s kompletnim inventarjem in blagom za 18.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
Trafiko s papirnico
prvovrstno idočo, v Zagrebu, najstrožji center, izvrstno idočo z ogromnim prometom, prodamo z dovršenim inventarjem in vsem papirnim in galanterijskim blagom zja 95.000 din. — Poslovnica Pavlekovia, Zagreb, Ilica 144.
Buffet
dobro idoč, meščanskega značaja, na vogalu prometnih ulic v bližini Ilice, prodamo s celokupnim inventarjem, letno teraso radi bolezni lastnika za 9-000 din. Poslovnica Pavlekovič. Zagreb. Ilica 144.
5575-19
Skladišča
delavnico, šupe oddam na Masarvkovi cesti v bivši tovarni parketov (Šiška).
5437-19
Skladišče
veliko, suho, in eno manjše oddam Naslov v /seh posl. Jutra.
3420-19
Lokal
lep, prostoren poleg Fi govca oddam. Informaci-ie dale L Knez, Gospo svetska c. 1, dvor.
3425-19
Skladišče
veliko, zračno, vzamemo takoj v najem Medarna. Ljubi lana, Židovska ul itev. 6.	3266 19
Trgovine, industrije
hotele, gostilne, buffete, restavracije, trafike, kavarne, parfumerije, bonbonije-re mesnice, pekarne, mline, žage, prodajamo in posredujemo nakup uspešno m nitro. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
Špecerij. trgovino
z delikateso, na odlični zarebški poziciji, izvrstnoidočo, prodamo s celokupnim svežim blagom, fino urejeno, z napeljanim telefonom za 75.000 din. — Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
Bonboniero
izvrstnoidočo, najprometnej-še zagrebške središče, prodamo v polnem obratu, z elegantnim inventarjem, z veliko zalogo svežega blaga za 125.000 din Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
Kavarniške
restavracijo
veliko, prvovrstnega značaja, izvrstnoidočo, najstrožjega zagrebškega centra, veliki prostori, eleganten inventar, letni vrt —-prodamo za 240.000 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
Mlekarno
in mlečno delikateso, izvrstno idočo, renomiran zagrebški obrat, najstrožji center, prodamo z dovršenim higienskim inventarjem in telefonom za 52 000 din. Poslovnica Pavlekovič, Za* steb, ilica 144.
Proda se
parcela in opeka za zl dan je, ali brez opeke Stepanja vas pri gl. ce stl. Poizve se Kapltelj ?ka 3. gostilna.
3124-20
Hišo
enonadstropno, novo, — prodam v Ljubljani. — Dobro zidana, velik donos. Prevzame se lahke večjo hipoteko. — Na slov v vseh posl. Jutra 3056 2C
Stavbišče
za Wekend hišice ugodne prodam. Stavbni material na mestu. Toško čelo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep razgled«.
3106-20
Kupim hišo
trgovsko ali stanovanjsko v Mariboru, Celju, Ljubljani, Kranju ali Zagrebu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500 do 1.500.000« 5084-2C
Zaokroženo
posestvo
tik Maribora, ob glavni cesti, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjsko«.
5089-20
Rentabilno podjetje
lesne industrije, dobro vpeljano, prodam zaradi družinskih razmer. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjsko 222«.
5089-2C
Posestvo
lepo ležeče, z hišo, vpeljano trgovino in hotelom, z restavracijo, gospodarska poslopja, kopalni bazen, tenis, park, njive, hmeljišča, travniki, sadonosniki in velik gozd, vse v najboljšeir stanju prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Redka priložnost v Sloveniji«.
2995-20
Rentno hišo
v Ljubljani, v dobrem stanju in cetrumu kupim za dva do tri milijone. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentna hiša 1903«. _2994-20
Enonadstropno
hišo
v Slo*. Bistrici r cen tre mesta, Z dvema lokaloma vrtom in gospodarskim poslopjem prodam. Naslov v
ilc ' ~
vseh posloval. Jutra.
5056-20
Zacestno parcelo
manjšo, v Rožni dolini, Cesta Vni-26, Ljubljana, prodam.	3111-20
Parcela
1000 m2 se proda v bližini Rakovnika. Poizve se: Rudnik 121/n.
3217-20
Tristanovanjsko
hišo
v predmestju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za denar«.
5215-20
Hiša
nova zgradba naprodaj, 9 stanovanj po dve in tri sobe. moderni komfort v Maribora. 5 minut od stolne cerkve. Ponudbe na oglas, odd. Jutra v Mariboru pod »1,200.000«.
_5175-2C
Lepa prilika!
Prodam komfortno vilo ns Gorenjskem. Naslov v vseh
po*. Jutra.	3179.2C
Vrtna parcela
v bližini studenškega kolodvora ugodno naprodaj. Naslov r vseh posl. Jutra.
uaut
Za letovišče
kupim manjše posestvo ali
vilo na deželi, najraje na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »60 do 100.000 din«.
3125-2C
J
] Več parcel
' prodam na Teznem Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. ^	5457-20
Njiva
4000 kv. m, pripravna za stavbne parcele, tik drž. ceste, 15 min. od Domžal, ugodno naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra.
5055-20
Mlad gozd
v senčni legi, smreka m bor, polovica že za stav-binski les, kvdr. m po 2 din, v bližini Celja, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra.	3170-2C
Kupim hišo
z zemljiščem, pripravno za trgovino ali gostilno v širši okolici Ljubljane za 100 do 300 tisoč din. Ponudbe z opisom in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Takojšnje plačilo 373«.
3245-20
Kupim zemljišče
za vilo event. vilo na Bledu. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Zemliišče za gotovino«.
5216-20
Lep vinograd
na Dolcniskprr
krasna lega, vinograd v naibolišem stamu, 34 arov, zidanica ob cesti pol ure od žel. postaje, dostop tudi t avtomobilom, prodam — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ugodna prilika«.
5196-20
Stavbno parcelo
oa Savici 1200 m2 ob državni cesti blizu kolodvora, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3274-20
Lepa stavbna
parcela
sredi Maribora naprodaj. Prometna leea, primerna za hišo s trgovino in skladiščem. Informacije v Cvet-ični ulici 52.
5546-20
Strogi center!
Trinadstropno stanovanjsko hišo prodam zaradi selitve. Cena din 850.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Samo za gotovino«.
5527-2C
Dva stavbena
prostora
prav lepa, ob glavni cesti Brežice, kolodvor št. Lenart 25 oddam.
5545-20
»Realiteta«
zavod za nakup in prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 54, I. nadstr.. Telefon 44-20 5528-20
VILO
Bežigrad, 5-stanovanjsko. luksuzno din 700.000. VILO komfortno. Šiška. 5 večja moderna stanovanja, garaža, velik vrt, 600.000 din.
VILO v okolici Sv. Petra, dvostanovanjsko, preko 1000 kvadratnih metrov vrta. din 460.000 in veliko število nepremičnin, katere razvi-dite iz lista »Posest«, ki izhaja vsakega prvega v mescu, proda »POSEST«, — Ljubljana. Miklošičeva cesta 4.	74-20
Parcelo za vilo
nedaleč od središča Ljubljane, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Približno 120.000«.
5555-20
Kupim vilo
v Ljubljani za 500.000 do 400.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kupim takoj«.
3556-20
Kupim hišo
do din 100.000 ali pa parcelo na prometni cesti proti Ježici ali St, Vidu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez zakotnih posredovalcev«.
5555-20
Parcelo
prodam blizu aerodrom-ske ceste. Cena 7000 din. Naslov v vseh posl. Jutra.	3294 20
Kupim .
manjšo stavbno parcelo na Mirju. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »3208«	3308 20
V prodaji
Imam več parcel, stanovanjskih hiš, vil Itd. v Ljubljani ln izven Ljub Ijane. — Realltetna pisarna KUN AVER LUDVIK, gradbeno strokov no naobražen posredo valeč prt kupoprodajah nepremičnin, Ljubljana. Miklošičeva 34, telefon 20-37. Vhod' lz veže.
3405-20
Parcele
med remlao ln staro mitnico naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra poc »Ugodna lega«. 3414-20
Prodam
več stavbenih parceh v Industrijskem kraju. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Ugodno«.
3374-20
Parcelo
v Ljubljani, kupim do din 80.000. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Zidata.
5461-20
Večjo trgovsko hišo
v mestu Celju ali Mariboru kupim. Biti mora na prometni točki in rentabilna. Ponudbe poslati na podružnico Jutra Maribor pod ibi'
»Rentabilna«.
5465-20
Hiša
s 4 stanovanji, nova zgrad ha, z lepim vrtom, 190.000 din, ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Lepa lega«.
545*201
Posestvo
ob banovinski cesti v bližini Vojnika, sestoječe iz stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij ter približno 7 oralov zemliišča, s sadonosnikom in hmeljiščem, ie naprodaj za din 250.000. Podrobne informacije daje odvetnik g. Stante Jernej v Celju. '	5455-20
Prodamo
HIŠO, enonadstropno, 5 X 2-sobna stanovanja. Kompleks 2.103 kv. m. Cena 350.00, Liubliana. VILO, novejšo, tristanovanjsko, cena 350.000, 6 minut od kolodvora, ter druge nepremičnine in parcele proda realitetna pisarna Adamič, Liubliana, Gosposvetska 7, vis-a-vis »Siamiča«.
3483-20
Več manjših
posestev
v izmeri od 3 do 4 iohe, s prvovrstnim zemljiščem, gozdom in hišo v ceni od 75 do 8^ .000 din, v neposredni bližini Laškega, na sončni legi, pripravno za upokoience, naproda). In-formaciie daie ter omogoča ogled Ivan Sorko, Celie, pavčeva 14.
5449-20
Realitetna pisarna Jager - Celje
ma naprodaj petsrar.ovani-sko vilo z velikim kompleksom (stavbne parcele). — petstanovanjske vile 260.000, 300.000, maniše vile od 125.000. vzorno gosposko kmetijstvo, z živim in mr-rv m inventariem. čisti letni donos do 200.000. cena din S«o 00n 30 različnih kmeti: nd 40 000 Ho 600.000. maniše in vrč'e trgovske hiše od 160 000 do din 1 200.000 velika stavbišča. žage, mline.
3448-20
Posestvo v Sloveniji
-,o!nadstropna hi"a 4 :=o -e kopalnica. kuhlnlf nišama in 2 shrambi, sp' daj 4 kleti. 2 velika pro štora, delavnice dohoda milarna. tu o t za drugo stroko 7,elo pdmerno. nro štor za vozove, konjski in svinjski hlevi, dvori vrt. sadovnjak sc tol din 280.000 (gotovina^ radi preselitve proda. Spruoič Ma-lbor, Tomšl ev drevored 8.
3460 20
Zemljišče
nkoli 5500 kv. m. v bli žini Rakovnika, prodani po 14 din kv. m. Te'efon 45-56.	3427 20
r^TiCf^^SASnEEB
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in kopalnico, oddam mirni stranki bre2 otrok za din 750.— s 1. marcem. Bolgarska ul. 27.
3200-21
Trisob. stanovanje
s pritiklinami, kopalnico, oddam v II. nadstr., v Dalmatinovi ulici s 1. majem. Pozvedbe: gradbena pisarna, Cesta 29. oktobra 2-1.
3165-21
Trisob. stanovanje
sončno s kopalnico, takoj oddam. Vagaja, Poljane št. 55. St. Vid nad Ljubljano.
5256-21
Stanovanje z
dvema sobama
in pritiklinami, zračno, oddam 1. marca 1941 na Dolenjski cesti 48, Rudnik.
5559-21
Ecosoh. stanovanje
j kopalnico, oddam s 1. marcem v Gerbičevi ulici 47. Vprašati Sver, c. 29. oktobra 16.
3277-21
Dvosobno
stanovanje
komfortno, s centralno kurjavo, v širšem centru, oddam. Ponudbe pod »Strossmayerjeva« na ogl odd. Jutra	3436-21
Stirisobno udobno stanovanje
novo, preslikano, s ko nalntco oddam za 1. maj Ponudbe na ocl. oddel. Jutra pod »Bežigrad«
3414 21
Eni osebi
najraje upokojenki, oddam malo sobo ln kuhinjo. Naslov v vseh poslov. Jutra.	3385-21
Enosobno marsard-no stanovanje
oddam na Celov.-kl cesti št. 51. Ogled stanovanja xed 14. ln 15. uro.
3429 21
Stanovanja
Trisobno
stanovanje
komfortno išče višji dr žavnl uradnik za takoj ali za 1- aprtl. Ponudbe na ogl odd'. Jutra pod »Dve 06ebi<. 3163 21a
Mlad zakonski par
išče za 1. event. 15. mar ca enosobno zračno ln suho stanovanje, po mož no6tl s kopalnico, v bli žlnl mesta — Ponudbe na ogl. odd. Jutra z na vedbo cene pod »Točen plačnik 7234«.
3058 21 a
Dvosob. stanovanje
s kabinetom (ali manjše trisobno), sončno, s kopalnico in vrtom, na Mirju ali v Rožni dolini, išče za maj viiji uradnik (mirna družina treh odraslih oseb). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«.
3186-21a
Enosobno
stanovanje
išče samski gospod za 1. marec. Ponudbe pod šifro »Severozahod« na ogl. odd. Jutra.
5114-21»
Iščem
za maj ali kasneje večje, sončno, enosobno ali maniše dvosobno komfortno stanovanje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod šifro: Sama«.
5279-21a
dvo ali trisobno
stanovanje
S kabinetom in kopalnico, iščem za april ali maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno in suho«.
5098-21a
Enosob. stanovanie
komfortno, iščem samo zase za maj ali tudi preje. Nagrada 300 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3281-21a
Enosob. stanovanje
snažno, s pritiklinami. iščeta zakonca za 1. ali 15. marc blizu centra. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Snažno stanovanie«.
3342-21a
Trisobno komfortno stanovanje
-olnčna lega iščem za 1. april ali 1. maj. — Ponudbe pod »Komfort no« na ogl. odd J"tra 3323 21a
V centru mesta
iščem 2 sobi ali dvosobno stanovanie. Vinko Povše, Sv. Petra cesta 20.
3354-21a
Stanovanje
eno ali dvosobno, s pritiklinami, iščem za 1. april Ponudbe na ogl. odd. Ju-t-a pod »Novoporočenca« 3349-21a
Mlad zakonski par
ves dan odsoten, išče v Spodnii S;ški enosobno sta novame. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Odsoten«.
5565-21a
Opremljeno sobo
s posebniTj vhodom ln '■so oskrbo Išče gospo dična v strogem centru Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Takoi ali pozneje«.	3299 21a
Zakonski par
srednjih let, brez otrok išče enosobno stanova nje. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Takoj alt malo pozneje štev 3090«	3306 21a
Enosob. stanovanje
ali prazno sobo s posebnim vhodom, najraje v Šiški, iščem za marec ali april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna in stalna«.
5212-21a
Sostanovalko
sprejmem, samo bol|šo damo v lepo veliko sobo. — Streliška 5. Hren.
5105-25
Sobo
lepo, oddam solidni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5204-25
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom z dvema posteljama oddam blizu Tabora Fiignerjeva ul. št. 15 II nadstropje vrata 16.
5201-25
Uradnici
oddam sobo s klavirjem, za 500 din mesečno, s 1. marcem. Jemec, Poljanski nasip 10-IU desno.
5158-25
Opremljeno sobo
oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov v vseh posl. Jutra.
3166-25
Garsoniero
v vili oddam 1 ali 2 30I. gospodom za 1. marec. Bežigrad 12.
5259-25
Sončno sobo
za dve osebi event. za eno, s souporabo kopalnice in celo oskrbo v centru se odda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3207-25
Sobo
v strogem centru oddam z dvem posteljama dvema gospodičnama. Soba je velika in sončna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3278-25
Veliko prazno sobo
s centralno kurjavo v Du-kičevem bloku oddam. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.	5548-25
Lepo solnčno sobo
separirano. z eno ali dvema posteliama z uporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra_ 5526-25
Sobo
lepo opremljeno, solnčno z uporabo kopalnice, v centru mesta, oddam boljšemu gospodu. Beethovnova 15, ITT. nadstropje, desno stopnišče.	5550-25
Veliko sobo
na ulico za dve ali tri osebe, oddam z vso oskrbo. Sv. Jakoba trg
5552-25
Sobo
čisto, sončno, zračno, oddam na Gosposvetski cesti 15/1. vrata št. 100.
5252-25
Opremljeno sobo
oddam za 1. marec. Pleter-šnikova 26/11.
3234-23
Opremljeno sobo
oddam v centru s souporabo kopalnice solidnemu stalnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 3251-25
Sončno sobo
lepo, a souporabo kopalnice ae odda solidne mu gospodu. Večna pot 37, Podroftoik.--
Opremljeno sobo I
strogo separirano, vhod' s stopnic oddam. Bazpot-na 8. Trnovo. 3318-23
Sobo
oddam gospodični. Kar lov&ka 20.	3324 23
Lepo solnčno sobo
s posebnim vhodom, v centru, z dobro domačo hrano, oddam. Naslov v mlekarni, Breg 8.
5564-23
Opremljena soba
lepa, se odda 6olidni mirni osebi. Kotnlkova 15. priti, desno.
3293 23
Opremljena soba
s posebnim vhodom tn souporabo kopalnice, se odda. Naslov v vseh po slov. Jutra.	3412-23
Lepo opremljeno
sobo
s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice, od o.am solidni ceebl takoj, llalgajeva 8, Erjavec
3411-23
Velika
opremljena soba
na krasni šolnini legi. se odda v novo agrajeni vili Pod Rožnikom. Naslov v vseh posl. Jutra.
3410-23
Sobo
oddam dvema gospodlč nama. Na=lov v vseh po slov rutra.
slov Jutra	3406-23
Eelegantna soba
eparirana. v stroge.-. centru. kopalnica tn tele on, moderno pohištvo se odaa samo boljšemu situtranemu gospodu. Po nudbe na ogl. odd. Jutra ->cd »Elegantna soba v centru«.	3407 23
Sobico
v centru, s hrroo. od dam mlajšemu gespodu ali go6poQlčnl Naslov v vseh posl. Jutra.
3372 2?
Veliko, lepo,
solnčno sobo
r.a Aleksandrovi cesti — oddam boljšemu, solidne mu gospodu takoj. Na slov v vseh posl. Jutra 3391 23
Sobo s štedilnikom
oddam 1. marca eni, največ dvema osebama, najraje v zameno za popoldansko postrežbo v hiši. — Predpogoj stroga poštenost. Kramar Herbersteinova 9. Za štadijonom.
5467-25
Malo sobico
oddam ves dan odsotni gospodični za 100 din. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.	5339-25
Sobo
prazna, parketirana. v bližini Tabora, se tako. odda. Naslov v vseh po.-=l Jutra.	3470-23
m
Študent tehnike
išče za 1. marec lepo ln snažno opremljeno eobo v bližini tehnike v Ljub ljanl. Ponudbe Je posla ti na podr. Jutra v Ce lju poa značko: »Snaž no«.	3029 23a
Opremljeno sobico
malo, toplo, z domačo hrano ali vsaj s kosilom išče starejši gospod blizu Celja s 1. aprilom. Ponud be na podruž. Jutra v Ce lju pod »Navedba cene« 5075-25a
Prazno sobo
s souporabo kopalnice ic event z oskrbo išče soliden gospod za 1. marec. Ponudbe pod »Sonce« na ogl. odd. Jutra.	115-25a
Miren gospod
srednjih let Išče eobo v centru. Ponudbe z na vedbo cene pol »Urad nlk«	3257—23a
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, iščem na Ižanski ali Dolenjski ce stl. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden 30«	3381-23a
Opremljeno sobo
z vhodom s stopnišča, v centru sil neposredni bližini, Išče gospod. — Ponudbe na »Strogo separirano išče gospod. — Ponudbe pod »Strogo se partrano« na ogl. oddel Jutra.	3417-23a
Opremljeno sobo
s strogo separlranim vho dom, najraje visoko prl-Ulčje, s souporabo ko palnloe, ldčem za 1. ma rec. Cenj. ponudbe na ogl. Oda. Jutra pod »Cen tar«.	3421-23a
Dijaike sobe
Dijaka
sprejme boljša družina v vso celo dobro oskrbo za 700 din mesečno. Obilna dobra hrana in event. pomoč pri učenju. Jegli-čeva 10/IX. vrata, I. nastr.
5568-22
Dražbe
Objava!
Dne 17. februarja 1941 ob 11. uri se vrši na postaji Ljubljana dražba 1 vagona bukovega oglja 10.600 kg in dveh zabojev z deli koles 160 kg. Skladiščno vodstvo.	5255-32
Dražbeni oklic
Dne 25. febr. 1941 ob 9. se vrši pri okrajnem so dliču prisilna dražba nepremičnin vi. ftt. 355 k. o. Bizovik. Na dražbi bo hiša b gospodarskim poslopjem. stavbtščem ln vi Um na Fužinah. Izklicna cen* 73.913 din, varščina 1110 din. Pote-ve se natančneje ▼ pisarni dr. Ja&keta Josipa, advokata ▼ Ljubljani.
33X6-32
Dražba oglja in drv Začasna državna uprava razlaščenih goadov ▼
Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24-1, bo proda, j ala na Javni dražbi, ki se bo vršila dne 21. mar ca 1941. v Straži ca 6450 s to tov bukovega oglja oelr. 6450 prm izdelanih oglarskth ln trgovskih bukovih drv lz območja svoje Sumske uprave v Straži pri Novem mestu. PojasnUa, pogoji ln tiskovine so na razpolago pri gornjih upravah v LJubljani m v Straži.
3371 32
lit i
Avtotaksi Hoče!
Naznanjam, da imam telefon in sicer priključen na telefonsko centralo M.iribor Kličite št. 28-37, Rečnik Janko, Hoče pri Mariboru 3182-31
»Servis biro«
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27-1., telefon 21-09 izvršuje vsa pisarniška dela, >repisuje, prevaja in sestav-ja prošnje in vloge v raznih jezikih. Postrežba, pomoč. usluge v nairazlič nejših vprašaniih! Poslovanje je solidno, zanesljive in diskretno. Zahtevajte informacije.
2128-31
Se po starih tovarniških cenah
so na razpolago: stružnice najmodernejše 200 X 1000
mm z norton prestavami in vdelanimi elektromotorji, shaping Klopp 550 mm skobelne dolžine, vrtalni stroj, močan, vrta do 50 mm z elektromotorjem. — Ludvik Ileršič, Ljubljana. Cesta 29- oktobra 15. Telefon 57-54.
5555-29 Pisalni stroj
kovček za din 1000 naprodaj. Novi trg 1. I, levo.	3229 29
Generator
za osebni avtomobil, preizkuAen. nov, prodamo. Na željo damo na-I rte proti majhni odškodnini. priložite znamko. Ponudbe pod »Generator« na ogl. oidel. Jutra.	3251-29
Iščemo naslednje
sobe in stanovanja:
2 moderno opremljeni -;obl (skupno) s kopalnico v centru. — 1 moderno opre-nljeno gosposko sobo s posebnim vhodom. — 3 do 4 sobno stanovanie. 5 do 6 sobno tanovanje, moderno, v centru, — 2 sobno stanovanje s kabinetom z vsem komfortom. 3 sobno stanovanje v centru. — 1 sobno stanovanje s kabinetom. Vse za čim-orej. Ponudbe na »Ser--is biro«. Ljubljana. Sv Petra c. 27-1. tel. 21 09 3314-31
Prvovrstna
jabolka
vsaki množini, ugodno naprodaj. Pojasnila daje >Servls biro«, Ljubljana 3v. Petra c. 27-1. te^fon 21 09.	331531
Izgubljinp
Zgubil se je
pes, črn dakl, mešan, Št. 1016 Naiditeli naj ga vrne proti nagradi Zrinjske^a 13.
3247-28
Glasbil*
Heidegerove
koncertne citre
naprodaj. Resi jeva c. 26, Jontes. Vprašati med 11. do 14 uro.	3015-26
Singer šivalni stroj
v najboljšem stanju proda :Medarna. Ljubljana, Židovska ul. 6.
3267-29
Anker šivalni stroji
so znani kot naj bolj ii za šivilje, krojače, čevljarje, gospodinje, tudi za entlanle ln cikcak z dvema ieiama. Na zalogi rabljeni z okroglim čol-llčkom od 300 din na-d rej. Prooaja TRIGLAV, Resi jeva 16.
3311 29
Tračno žago
proda M. Krajnc, Tvrfie-va c. 41.	3383 29
Pisalni stroj
portabel, najnovejši model. še popolnoma nov, zelo ugodno takoj prodam. Kovačič, Cigaletova ul. il.	3408 29
Strojno podjetje
Ing. Borštnar
Ljubljana, Sv. Jerneja ulica štev. 18 izdeluje
vodne turbine
žage, mline, transmisije, dvigala itd.
105-29
Diatonične
harmonike
novega sistema, rabljene, kupim. Cenjene ponudbe na Jože Oven, Stična.
2995-26
Kupim
dobro ohranjen pianino. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Alfa«.
5286-26
Klavirska
harmonika
znamke »Viktorija«, s 60 basi, skoraj nova ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5562-26
Klavirska
harmonika
dva registra, stodvajset baeov. naprodaj. Ogleda, se P-asaža. Slaščičarna Bled, Nebotičnik.
3339-26
2 diatonični
harmoniki
popolnoma novi, 3 ln poltonskl, novejši model, ugodno prodam, Karol Gnidica, gostilna, Belja-ška 34.	3430 26
Šivalni stroji
znamke »JAX«
so že skozi 60 let znani
kot najboljši. Rabljeni stroji vedno na zalogi. Ivan JAX in sin, Tyrševa c. 36.
3»S0-29
Drobilnica za
kamen
prevoz1 j Iva. Luzzatto 400, z dieselrotorjem. z 1 peroni novih in 1 parom še nerabljenih čeljusti. 8 kub. m urnega kapaciteta s sortirnim rešetom in vsem pripadajočim ln
2 tovorna
avtomobila
v zelo dobrem stanju z ,ia"'0 dobrimi V-jmami in rezervnimi. 3 ln pol tonska. 1 Faun Diesel ir. 1 Ford, naprodaj. — Ponudbe pc-d »Lena priložnost na poar. Jutra Maribor.	3462 29
Bencinski motor
rabljen, 6 ks, v dobrem stanju, proda Jos. Zidar,, mizarstvo, Rašica. Vel. Lašče.	3017-29
Original Singer
stroj, novejše tipe, kupim za 2500 do 3000 din, takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2937«.
3079-29
Krožno žago
na bencinski in petrolejski pogon, montirano na vozu, ter veliko mlatilnico, oboj« v odličnem stanju prodam. Cenjene ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Ugoden nakup«.	3142-29
Žago venecijanko
malo rabljeno ali novo z vsemi pripadajočimi deli, kupim. Skrajne cene je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Takoj kupim«.
5275-29
Prodamo stroje
raznovrstne pletilne in šivalne. Vprašati pri »Mela«, Ljubljana, Tyrševa 20.
5556-29
Stroj za izdelovanje opeke
strešne cementne, no^ s podloženimi ploščami naprodaj od skladišča. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 15. Telefon 57-54.
5555-29
Mizarji! Lesna industrija!
Tristranski
skobelni stroj
od tukajšnjega skladišča ter več mizarskih univerzalnih strojev ter kombiniranih (poravnalni in skobelni) je na potu iz Nemčije. Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 57-54.
5354-29
Dva pletilna stroja
skoraj nova, štev 7.80 ln okrogli, n« dva cUln-dra. Ima naprodaj Hočevar Anton, Podgora 9, DoferapoUa.	3233-20
Jabolka
štajerska. izbr.-.na, od 10 kg naprej, po ugodni ceni. se dobi pri tvrd-ki S. Jurčič, palača Sla-vlje.
vije.	3295 34
Jabolka
prime. najceneje pri Stuiar, Tyrševa c. 37 B.
3418 34
mivali•
Srednjevelik pes
rdečerjave barve, ki čuje na ime »Raki«, je ušel. Ima rdeč ovratnik, znamko št. 1078. Vrniti ga je proti nagradi lastniku M. Vider Ljubljana, Levstikova ul. 2a 5557-27
Dolgodlako
foksterijerko
mlado, sobno čisto, zelo pridno, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	3404 217
Fige
zia žganjekuiio po najnižji ceni prodaja tvrdka Ivan Jelačln, Ljubljana, telefon 26-07 .	58-33
Vosek in med
ima večjo količino p«
ugodni ceni naprodaj. Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6.
81-33
7000 kg sena
sladkega prodam. Šmartno pod Šmarno goro 36.
5042-33
Stružnico
za železo kupim. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stroj 2929«.
3088-29
1000 litrov vina
in 1000 litrov sadjevca zalo ugodno prodam. Več izveste pri Antonu Korenjaku, Dramlje pri Celju.
3076-33
Prodam
več tisoč kg Santos kave 1» oenl din 102. — Ponudbe pod »Takojšnje plačUo« na ogl. odd. Jutra.	3386 33
Razno
Moderne kauče
in fotelje nudi solidno tn po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnih Mestni trg 18.
Brezplačno
vsakemu knjižica t navodili tn fizični ln živčni preporod. — Naročiti: Beograd , Masarykovm 9. Miloš MarkOTlč.

Dopisi
Gospa
xelo nesrečna v zakona želi jebi enakega gospodi. Prednost starejši in resni gospodje. Dopise na oglas, odd. Jutra pod »Lepa pomlad 1941«.
3024-24
Fant
nad 40 let. lepe preteklosti, teli znanja z gospodično ali gospo nižjega sloja za trajna prijateljstvo. Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod iifro »Uradniitvo«.
5228-24
Katera gospodična
<Jo 20 let stara, bi me
hotela spremljati v Za greb in nazaj. Stroški plačani. Ponuabe na ogl. odd. Jutra pod »T epa zabava«.	3222-24
IVIlad inteligent
čedne zunanjosti, simpatičen. nudi razvedrilo osamljeni dami. D'skrct-noet zagotovljena! Po nudiie pod »Lep1« prihodnost« na ogl. odd. Jutra.	3293-24
Simpatično dobrosrčno gospodično
»11 vdovo srednjih let, dobro goGpodtnJo, želim spoznati Sem posestnik. vTed-.ost 250.000 din. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Dobrosrčnosti	3393 24
IFnmsm
Posestniški sin
bivajoč v Ljubljani, 29 let star, lssučen mehanik, z doto 100 000 din, srednje poeta ve, čedne zunanjosti, — popolnoma zdrav, trezen, športnik, mirnega ln dobrosrčnega enačaja, želi radi pomanjkanja znanja, spoznati za resno možitev Lsto tako gospodično, obrtnico, trgovko ali po uestnico, ki bi mu nudila varno naložitev denarja ln eventuelno zaposlitev. Samo resne ponudbe s sliko (ki E« častno vrne) poslati na oelasnl odd. Jutra pod »Srečna bodočnost 911«.
3443-25
Kateri gospod
od 40 do 55 let, inteligent v dobri poziciji, ki mu ni predpogoj imovina, želi resnega znanja z gospo z nekaj kapitala, ki si želi harmoničen dom. Resne poud-be s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod lifro »Prisrčnost«.
J444-25
Pletilja
srednjih let, z lastnim strojem, z 800 din mesečnih dohodkov, 10.000 v gotovini želi spoznati radi pomanjkanja znanja poštenega gospoda, preprostega železničarja ali orožnika nad 30 let. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Idealna srečni bodočnost« 3223-25
Gospodična
trgovsko naobražeca s službo želi znanstvo z gospodom v stalni službi ali upokojencem od 40 let naprej Diskretne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod: »Pod srečo 1941«
3208-25
Gostilničar
29 letni, samski in posestnik želi v svrho ženitve spoznati 20—26 letno gospodično. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra s sliko pod »Skrbna gospodinja«.
2010-25
Zenitna	ž
posredovanja
opravljamo najvestneje, —
uspešno in strogo diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola. Informativne prospekte razpošiljamo proti nakazilu 10 din v znamkah diskretno. — »Rezor«, Zagreb, pošta 3.
3376-25
Poročiti
ae Seli 35 letna gospodična s starejšim državnim uslužbencem ali upokojencem. Otroci niso ovira. Ponudbe pod mačko »Zakon« na ogl. odd. Jutra	3235-25
Samotar, državni
uslužbenec
išče znanja z gospodično aH vdovo, staro od 30 do 45 let. Prednost imajo s pokojnino Ali službo. Ponudbe pod »Državni« na ogl. odd. Jutra	3373-25
NENADKR1LJIVO
naglo delo, trpežnost ln točnost vam nudi avtomatska tehtnica
Ugodni plačilni pogoji. — Zahtevajte ponudbe!
TVORNICA TEHTNIC
J. ŠEBEŠSEN,
SUBOTICA
Iščem zastopnike, ki razpolagajo z jamstvom in so dobro vpeljani pri trgovcih za teritorij Slovenije.
ZAHVALA
Za vse dokaze iskrenega sočutja In.sožalja, ki smo jih prejeli ob težki in nenadomestljivi izgubi naše srčnoljubljene soproge, mame, sestre, tete in svakinje,
Nemec ?®f. šteMaj
gospe
Marije
soproge tes. mojstra in posestnika
se tem potom vspm najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zalivalo izrekamo čč. duhovščini, gg. zdravnikom obče državne bolnice za njihovo požrtvovalnost ob bolezni, čč. sestram usmiljenkam za skrbno nego, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, ter vsem prijateljem in znancem, osobito pa učenkam 2. razreda ženske realne gimnazije, ki so blago pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku.
Sv. maša zsidušnica se bo brala v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi Trnovo.
Ljubljana, dne 15. februarja 1941.
ŽALUJOČI OSTALJ
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani
Za vedno nas Je zapustil naš ljubljeni soprog, oče,
stric in svak, gospod
L emu t Franc
orožniški narednik v pokoju
14. t. m», po dolgi In mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 16. februarja 1941, ob pol 5. url popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, Maribor, Ajdovščina, 15. februarja 1941.
Globoko žalujoči: Terezija, soproga; Draga, hčerka in ostalo sorodstvo.
Inženjer
37 let star, z imetjem din 230.000 plača mesečno din 5.000 din, išče zakonsko družico. — Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
3153-2»
Doktor kemije
▼ državni službi, star 4) let, neoženjen. rimokatolik, z nekaj kapitala, bi rad spoznal simpatično gospodično v svrho skorajšnje ženitve. Obširne ponudbe i sliko na ogl. odd. JutTa pod »Dobra partija«.
3159-25
Vdova
srednjih let, brez otrok, t lastno hišo, želi spoznati sebi primernega gospoda » svrho ženitve. Le resne ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Mira«
3451-25
Dekle
staro 29 let, pridna gospodinja in kuharica, išče sebi primernega moža, starega do 65 let. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Pošteno dekle«.
3430-25
Katera hišna
posestnica ali dama z lastnimi dohodki rnairaje učiteljica) Doročl višjega državnega uradnika v pokoju z lepim stanovanjem v sredini mesta. Tajnost častna zadeva. Dopise pod šifro »Mir nad vse 63« na ogl. oott. Jutra.
3422-25
Gospodična
pravoslavne vere, 25 let stara, z imovino 800.00C din išče zakonskega druga. Poiasnila daje NADA, jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
3156-2«
Strojevodja
34 let star, z imovino 16C tisoč din in mesečno plačo 2000 din išče zakonsko družico. Pojasnila daje NADA, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
5157-23
Posestniški sin
bivalo« ▼ LJubljani, 29
let star, lzučen mehanik, z doto 100.000 din. srednje postave, čedne zunanjosti, — popolnoma zdrav, trezen, športnik mirnega ln dobrosrčnega značaja, želi radi pomanjkanja znanja, spoznati za resno možitev Isto tako gospodično, obrtnico, trgovko ali po-sestnico, ki bi mu nu aiia varno naložitev denarja in eventualno za joslitev. Samo resne p^ nudbe s sliko (ki 6e 5astno vrne) poslati na oglasni odd. Jutra pod »Srečna bodočnost 911«.
3100-25
Absolviran
pravnik
24 leten, temperamenten, značajen, lepe zunanjosti. želi vsled osamo svoj it ve takoj poročiti temperamentno gospodično ali vdovo do 30 let z veliko trgovino, premožen lem ali sllčno. Ponuabe poslati na ogl odd. Jutra pod »Prima-vera«. Slika zaželjena. DlskreclJa častna.
2482-25
Gospodična
stara 19 let, * doto 35000C din išče zakonskega druga. Pojasnila daje NADA, Zagreb, Jelačičev trg 10. Zj pojasnila pošljite 10 din. _3154-25
Poštni uradnik
36 let star, z mesečno plačo 1800 din išče zakonske družico. Prednost šivilje ie slično. Pojasnila daje Nada, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 1C din.
3155-IJ
Gospod
trgovsko naobražen, z gotovino 100.000 din želi spoznati gospodično, ki poseduje trgovino ali drugo obrt. Ponudbe na ogl. od-Jutra pod »Zenitev 30«
3045-25
Vdova
popolnoma sama. zelo lepa židovlca, z doto v gotovini 2,500.000 din, f? če zakonskega druga. Pojasnila daje NADA. Zagreb, Jelačičev trg 10. Z* poiasnila pošljite 10 din.
3152-5
Zdravnik
39 let star, ogodne m nanj osti, z mesečnim dohodkom 5 — 6 tisoč din išče zakonsko družico. Pojasnila dafe NADA. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za poiasnila pošljite 10 din. J151-25
Gospodarstvenik
na deželi, premožen išče dobro, pošteno prikupno gospodično zaradi ženitve. Starost od 20 do 28 let. Ponudbe na od. odd. Jutra pod »Veselje do trgovine«.	3006-25
Gospodična
26 letna, brinetka, visoka, vzorne preteklosti, želi s svrho ženitve (poznati gospoda, katolika, diplomiranega elektrotehnika, ki je zmožen vodstva električne centrale v večjem mestu Bana ta. Ponudbe v nemščini ali srbohrvaščini na oglas, odd. Tutra pod »Srečna bodočnost«.	3061-2?
Vdova
stara 42 let, * doto * gotovini 1.000.000 din išče zakonskega dlruga. Pojasnila daie NADA. Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
JI48-25
Fant
star 30 let, srednje postave, pošten, trezen in skrben, z nekoliko prihranki želi poročiti gospodično • posestvom ali stalno službo. Tudi vdovo brez otrok. Ponudbe pod »Srečna liu-bezen« na ogl. odd. Jutra.	3082-25
Samec
star 53 let, z Imovino
2.500.000 din, in mesečnim dohodkom 30.000 din — iščem zakonsko družica. Poiasnila daje NADA, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
3149-2?
Vdora
M let. z doto ▼ gotovini 1,500.000 din iščem zakonskega druga. Pojasnila daje NADA, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
3150-25
Samec
J7 let star, z gotovino din 450.000 in mesečnim dohodkom 4000 din, išče zaradi samote zakonsko družico. Pojasnila daie NADA, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 1C din.	3147-25
Gospod
trgovsko naobražen z 10C
tisoč din kapitala želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo, ki poseduje kako obrt ali posestvo. Resne ponudbe $ sliko na podruž. Jutra v Mariboru pod »Pridne roke — dobro srce«.
5178-25
Visok obrtnik
30 let star, ugleden, ima
v premičninah in nepremičninah vrednost nad din 300.000, se želi poročiti z gospodično v starosti 20 do 27 let, trgovsko naobra-ženo, s premoženjem ali brez, da zna ljubiti samo enega, obrt je daleč poznana in dobro vpeljana, bodočnost zajamčena. le resne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjska kri«.
2958-25
Gospodična
ugodne zunanjosti, z doto v gotovini 700.000 din, išče zakonskega druga. Poiasnila daie NADA, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
5146-25

Gospodična
mlada, simpatična t lepo doto, želi poročiti državnega uslužbenca ali trgovci do 35 let. Ponudbe s sliko, katera se vrne na Ogl. odd. Jutra pod »Zelena pomlad« 3202-23
CREME
„vivmrr
Polmastna krem« te najboljša zaščita proti vetru in praha
DBRI>m<?
Suha krema zoper bleščečo in mastno polt. Idealna podlaga za puder.
.130120-
Potnomastna ht hranflm krema za noč. Osvežuj« vašo polt in odstranjuje vaše gube in vam daje nadvse mladosten izgled.
Dobiva se ▼ vseh strokovnih trgovinah.
OKAMA MAZILO
lis adrartlnlh aellM. Čudovit uspeta pri ranata.
F opeklinah. ažuljenjih. volku, turih ta vnetjih itd. aa nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpu ftčajlb ln hrastah na temenu. n razpok ane prsne bradavice. Dobi as t vseh lekarnah m dzo-gerijata.
| IZDELOVANJE |
neguj svoje zobe!
S tako važno stvarjo kot ]e nega In čiščenje zob zares ne bi smeli odlašati. Uporabljajte redno Sargov Kalodont in ostanite pri njem. Sargov Kalodont Ima to prednost da temeljito čisti zobe, obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči njegovo zopetno tvorbo. Čistite zato zobe vsako jutro in vsak večer s Sargovim Kalodontom.
SAR0-
iufa je futoeJSfur ek/nunTuem !
Naši smučarji v Ga-Pa
Razinger na 10. mesto.
Naša slika kaže državno smučarsko reprezentanco na kolodvora na Jesenicah tih pred odhodom na tekme v Ga-Pa. Od leve na desno so: vodnika Ravnik Stanko in Cerar Drago ter tekmovalci Bertoncelj Jože, Razinger Tone, Rlančnik Karel, Klančnik Gregor, 2van Loize, Lukanc Slavko in Novšak Albin.
Foto: Fllač Vilko, Jesenice
Mednarodne tekme ▼ Ga-Pa ao se med tem pretekli petek 2e začele s tekom na 18 km, o katerem smo poročali ie med brzojavnimi vestmi naše včerajšnje Izdaje. Od naših tekmovalcev se Je najboljše plasiral Tone Razinger, ki je s časom 1:08:27 prišel na 45. mesto, bolje od Smoleja to Knifica, ki sta zasedla s časi 1:08:33 odnosno 1:11:17 47. odn. 55. mesto. Za kombinacijo je Sel za najboljšim Nemcem Berauerjem
Kdo je najboljši
gratolog?
Uganili ste te. da Je najbolj« gratolog F. T. Karmah, priznan po celem cvetu ln nepremagljiv v tej znanosti. Po Va&l pisavi lahko apoena
v«e, kar n tlte Vale osebe — karakter, sposobnosti, služba, loterija, poslovni uspehi, ljube zen, zakonsko življenje, prijatelji, sovražniki, potovanja, bolezni, nevarnosti, Id Vam pretijo, ln katerih se morate og niti, prilike, ki jih morate Izkoristiti, kakor tudi vse vrste razlag ln nasvetov, ki Vam bodo koristili vse Vaše življenje.
Vse to dobite popolnoma — BREZpLAČNO, ako kupite najnovejšo knjigo »Na« život 1 okultne tajne«. Knjiga je zelo lnteresantna ln velikega pomena za Vaše življenje. Poajlte 6e dane« rojstne podatke ln vsa važnejša vpraša njo, katera Vas zanimajo za Va&e bodoče življenje ter din 30 za knjigo na moj natančen naslov: F. T. KARMAH, 2alec. Denar se pošlje ▼ naprej n* čekovni račun "455.
MEINEMEROLD
VasA
MARIBORst ld
Od Vas
odvisne, da imate obleko vedno kot novo eato jo pustite redno Kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana Poljanam nasip 4-0
Pralnica • fvetlolikalnio
Prvorazredne KORENJAKE
Riparia-Portalis ln Grothe 9 po 50 par nudi
tiher Franjo,
Zamu§anl, pošta Sv. Marjeta, MoškanjcL
H. Adams:
$aisg in \osemat_g
d
Roman
Ali se je izkušnjava približala Daisyji šele takrat, ko ji je lahno par furnirana voda kopeli oplakovala vitke ude, ali je bila zasnovala svoj načrt že pred nekaj dnevi? Na to vprašanje si niti sama ne bi bila mogla zanesljivo odgovoriti.
Kaj jo je pa razlikovalo od Rosemaryje Stewar-tove? Zakaj sta ji bili usojeni samo težko delo in pogrešanje, med tem ko sta prijateljico že od mladih nog obdajali obilje in radost? Je moralo biti že res, da »obleka dela človeka«. Ako se kralj in berač ob istem času kopata v isti reki in jo hudoben tat odkuri z niunimi stvarmi ... kdo bi mogel pot "m še sooznati: Tale ie vlsdar, oni pa siromak' Daicrv ni nič vodela o filozofiji, zato ie nestrono stresla glavo. d i bi se ubranila misli, ki so fi bile sami nei^"^0. Vstala ie v k»di in po<?lw'!5l'> svoio sl;Vo v velikem, nekoliko rosnem zrcalu. SVo*-aj deško vitka postava z ozkimi ledji in širokimi r?meni. Glavica s temnimi kodri, jasnimi, ši^ko odn rt; mi riavimi očmi leno oblikovanimi usfi in dr7nim noskom. V črtah njenega obraza ni bilo nobene podobnosti z Rosemaryjo, toda postavi sta bili malone enaki.
Z rahlim, zadovoljnim vzdihom se je spustila Daisv nazai v vodo.
Ali bi bilo zelo grdo, če bi se štirinajst dni izdajala za nekoga drugega, da se v tem kratkem času naužije vsega, kar imajo druga dekleta vse svoje žive dni in kar pozna sama le od daleč? In če bi bilo res grdo, zakaj ji usoda ponuja takšno možnost?
Misli so ji jadrno obletele vseh dvajset let, ki so pomenile njeno dosedanjo življenje. Tu je bila najprej in pred vsemi madame Sagesse, voditeljica »dekliškega penzionata« v Lyonu, dostojanstveno bitje, ki je zmerom zbujalo v nji ljubezen in strah. In potem ostale učiteljice, ki so jim dekleta talko rada nagajala, čeprav so se navduševala zanje. In potem njen oče, Patrick Tudor, Irec, nepreračun-ljiv mož, a zmerom n&red za vsakršno norčijo. Bil je učitelj jahanja in plavanja ter vodja telovadnega pouka. Njena mati, Francozinja kakor madame Sagesse, potrpežljiva in še vedno lepa, je gospodinjila vsej tridesetorici mladih deklet, ki so živela v zavodu. In ona sama, Daisy, edini otrok te neenake in vendar tako srečne dvojice, je bila odrasla v takšni mnogolični okolici. Kako so jo vsi razvajali! Pravega pouka ni nikoli imela, a vendar ie bila sorejela vase vse, česar so se druge učile Ko je bila že večja, je pomagala materi in prijemala za delo povsod, kjer je naneslo. Plesanje je bilo zanjo nekaj tako samoumevnega, da je postala pri plesnem pouku ena izmed najbolj priljubljenih družic. Ni se mogla spomniti, da bi se bila kdal učila jahanja in plavanja, a že kot majceno dekletce je zmerom, kadar je bilo količkaj prilike, racala za očetom, dokler ni bila v plavalnem basenu in ^a konisk^m hrbtu enako doma kakor uči tel 1 sam. Mlade gojenke so prihajale in odhajale — navadno so bile v hiši po dve ali tri leta — ona pa je ostala, priljubljena vsem, saj jim je pomagala, kolikor je le mogla. Knjige in sladkarije, ki so bile dekletom prepovedane, je tihotapila v hišo, pisma in pisemca, ki jih niso smele ne pisati ne prejemati, so romala varno skozi njene roke; to je bila sicer dvomljiva vzgoja a Daisy jo je ustrežljivo opravljala in delala s tem življenje mladih hišnih prebivalk veselejše, nego bi bilo drugače.
Potem je prišla Rosemary Stewartova. Veselo, svojevoljno dekle, edinka bogatih roditeljev, ki sa
je takoj oklenila Daisyje. Pod njenim vodstvom se je udeleževala mnogih novih zabav in za malo Daisy je bil kaj žalosten dan, ko je Rosemary zapustila penzional Toda že čez leto dni se je vrnila. Oče ji je bil umrl, mati je bila že več let mrtva, Ro6emary je imela zdaj ena in dvajset let in je bila povsem sama na svteu. Hotela je spoznati Evropo — Daisy naj bi Jo spremljala.
Dolga pogajanja z madame Sagesse, očetom in materjo. Vsi so bili »oper to ponudbo. Rosemary-jina spremljevalka, so dejali, bi morala biti pred vsem starejša in izkušene jša od Daisv je. 2e je mislila, da se bo morala odpovedati krasnemu potovanju, ko sta oče in mati odnehala. Kako je Ro-semary to dosegla, Daisy ni vedela, a ni°ne, pravkar še nedosegljive sanje so se uresničile.
Sest mesecev sta dekleti skupaj potovali po Švici, po Tirolskem, po italijanskih jezerih, po Nemčiji in Nizozemski. Nato sto jo ubrali v Pariz, zadnjo postajo prelepega potovanja, kajti čez nekaj dni se je morala Rosemary v Dinardu sniti s sorodniki iz Amerike.
O teh sorodnikih, Carterjevih iz Filadelfije. je bila povsem sama na svetu. Hotela je spoznati Ev-Sandfordovi sta bili hčerki ubogega vaškega župnika. Ko se je Rosemarvjin oče notezal *a lepo Mary, se je enako zala Amy zaročila z mladim Američanom Doranom Carterjem. Carterjevi so morali prebiti v Združenih državah hude čase — Rosemary je bila le malo slišala o niih in jih ni bila nikoli videla — a zdai so menda živeli v zelo dobrih razmerah, kajti hoteli so spoznati Evropo, pred vsem pa svojo nečakinjo Rosemary.
Toda poredni bogec Amor ni nikoli v zadregi, kadar je treba izpodnesti ljudem načrt pa naj bo še tako dobro pripravljen. Rosemaryjino pismo je bilo sestavljeno kar najskrbneje; Daisy ga je znala
malone na pamet, kajti prijateljica jo je bila pri slehernem stavku vprašala za svet.
»,Predraga tetka Amy ...' Kaj ne, da je prav, če rečem .predraga', dasi je nisem nikoli videla?«
»Seveda,« je modro odločila Rosemaryjina mlada spremljevalka. »Ko bi jo bila videla, ti .predraga' morda ne bi šla tako lahko izpod peresa.«
Rosemary je prhnila v smeh in nadaljevala:
»Koprni čakam trenutka, ko se snidem s teboj in s stričkom Doranom. Vendarle je nekaj krasnega, če ima človek sorodnike, in nadejam se, da bosta imela na potovanju po Evropi obilo zabave in da ostaneta dolgo tu.«
»A če ju ne bom mogla trpeti ali onavda mene ne, kaj potem?« je menila Rosemary. »To bi bilo strašno! Morda si štejeta samo v dolžnost, da se pobrigata zame in me vzameta pod svoje nadzorstvo.«
»Kaj res ne veš o njiju nič natančnejšega?« je vprašala Daisy.	^
»Prav nič! Vem samo, da sta se morala mnogo let boriti z veliko revščino. Potem je stric Doran mahoma prišel s svojo ,Pikanto'. ki je zmešala vso Ameriko. Zdaj je bogat, da je kar grdo, a kakšen človek je, res ne vem.«
»Kaj pa je Pikanta'?«
»Omaka, ki stori, da ti postane uživanje kuhane trske vsakdanja naslada...«
»Ce sta tako bogata, se kaže pač potruditi, da boš prijazna z njima.«
»Sam denar še ni dovolj, da bi imeli človeka radi,« je dejala Rosemary. »Za vsak slučaj d moram ohraniti možnost, da se izmuznem.«
»Reci, da si se s kom domenila, preden si vedela, da prideta v Evropo.«
»To storim tako in tako.« Dekle je čitalo dalja.

ZAHTEVAJTE PROSPEKTE EN BREZOBVEZEN OBISK INŽENIRJA!
JUGOŠKODfl
A. D.
ZAGREB, Boškovičeva 32-1
Telefon 67-51 ima serijske izdelke kct so elektromotorji, Dieselovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nakovala, precizno orodje, posnemalniki itd.
V STALNI ZALOGI
MOJSTRA
za fino obdelavo lesa, ki je izurjen v delu na strojih, sprejmemo kot samostojnega poslovodjo. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanjega za-poslenja. življenjepisom in plačilnimi zahtevki na »I n s e r t a«, reklamni zavod, Zagreb, Jelačičev trg 2.
Rudnik LADJEVEC,
železniška postaja Okučane, sprejme za takojšen nastop
10 kopačev
Reflektanti naj se javijo osebno na tem rudniku, ki producira lignitasti premog.
HRANITE SVOJE LASE Z LECITHIN KREM-OLJEM
ČUDO
moderne tehnike
Najboljša dolgotrajen žepna svetilka z lastnim električnim pogonom) — Daje zanesljivo ln Jako svetlo luč, brez vwUrfin1h baterij- D l nam o žepna svetilka »MANULUX« —brez baterije. Samopro-daja: >Logos«, Beograd, predal 386. telef. 25 459. Iščemo povsod preprodajalce ali zastopnike.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Prodamo
na Celovški cesti (bližina stare mitnice). Cena od 105.— din dalje. — Posredujemo brezplačno !
EEALITET A",
Prešernova 54/1.
Telefon 44-20. H
0:1 Morave do Save od Dunava do Drave proti kaši ju vzemi
Jiarnmefe <JlCt&&
Zavojček din 5.— v lekarnah.

pri kaki industriji ali drugem gospodarskem podjetju
7. večjo vsoto.
Ponudbe pod »UDELEŽBA« na oglasni odd. »Jutra«.
JiSf SKO SOKCE"
ohrani zdravie!
bat
akSne vatoostl je sonce za Vaše zdravje, opažate najdlje po vsakem letovanju. Ker v dolgih zimskih mescih primanjkuje oživljajoče sončne energije, nalaga pamet, da ae prinese v hišo zlasti za otroke (a ravno tako za mlade matere) poznano »višinsko sonce« — original
Hanau.
Ta velika vrednost ultravioletnih obsevanj t »višinskim soncem« je v tem, ker se ti žarki pretvarjajo v koži v kemične energije in ustvarjajo antfrahitični vitamin D,
________________ ___________ tega a
obsevanja z višinskim soncem, ki trajajo samo 3 — 5 minut, kaj lahko izvedljiva.
Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro na 40 straneh
št. 843/6 od:
Jngoslovensbo
Siemens A. D. Beograd, Kralja Aleksandra 8
Zagreb, Bogovlče-
va ulica
Ljubljana. Tjrrševa cesta 1 a
Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje.
Jugoslovensko AKO Beograd. Brankova
ulica 30 AEG Union, Jo posla'vensko d. d. Zagreb, Karadžl-čeva ulica 1
Ljubljana, Livarska ulica 6
Schule
IGUP-
m -
(Deufschland)

V
Pri kailjo
REMEDIA
(juaJaceH
SIRUP
t tem originalnem zavitka Dobiva se v vseh lekarnah
Glavno zastopstvo za Slovenijo: Apoteka Bahov^c — Ljubljana.
*tx. t «' rna-0mm»
Treznega vratarja
izkušenega, sprejmemo — Reflektanti, ne preko 40 let stari, oženjeni, brez otrok, zmožni slovenskega, srbohrva takega in nemškega jezika, z dolgoletno prakso v večjem tovarniškem podjetju, naj se zglase v tovarni INTEX, Kranj.

STROJNIŠTVO	ELEKTROTEHNIKA
PROSPEKT ZASTONJ.
I
ODEJE SEVER RUDOLF
Marijin trg 2.
->'-1 - r i: '«? ^ i ■ w A.* ^c-in^i... . . i... • v, * - ,	
	
	
Cena kompletnih aparatov od din 1.800.— naprej
685 O
Dobro vpeljana trgovina v velikem industrijskem kraja
SPREJME
DRUŽABNIKA maniif akturista
po možnosti z zalogo. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Velik promet 941«.
TRGOVCI - MESARJI
Predno se odločite za nakup avtomatske tehtnice, oglejte si na vsak način pred nakupom naše tehtnice, ki so v pogledu Izdelave in Irpežnosti
najpopolnejše
kar jih je bilo do danes na trgu.
Na zahtevo pošljemo našega zastopnika. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV
FONTOS CENTRALA d. z o. z. Maribor,
MELJSKA CESTA 55 in 55/a
Nabava železniških pragov iz hrastovega in bukovega lesa
Državne železnice potrebujejo večjo količino pragov iz hrastovega in bukovega lesa sledečih dimenzij:
2,60—16/26—16; 2,50—15/25—16; 2,30—14/22—14;
1,60—14/20—14; 1,40—13/18—14.
Vrh tega 15.000 komadov hrastovih pragov dimenzije 1.70—15/25—16.
Ponudbe za vsako količino se lahko dostavijo vsak delavnik ekonomskemu oddelku generalne direkcije državnih železnic ali stavbnemu oddelku direkcije državnih železnic v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, taksirane a 10.— dinarji, kjer je možno dobiti tudi tehnične pogoje za prage G. d. fit. 53.382/40,
Ponudba mora vsebovati točno količino in cene po dimenzijah kakor tudi to, da bodo pragi ustrezali ln da bodo oddani v roku po pogojih G. d. br. 53.382/40 ln da je ponu-ditelj pripravljen položiti primerno kavcijo 5% od zneska ponudbe, ako se njegova ponudba sprejme.
Za te dobave veljajo vsi predpisi zakona o državnem oačunovodstvu.
Iz ekonomskega oddelka generalne direkcije državnih železnic. — G. d. St. 7067/41.

C*

Reg. 17816/35.
__«J lv"	ti,
^ 3
Apoteka BAHOVEC, Ljubljana.
Pozor gospodje kupci!
V Splita in na rivieri so naprodaj:
hiše, vile, stavbi£ča, posestva, lokali, hoteli, pensijonl, trgovske ln stanovanjske palače i najmodernejšo opremo ln komfortom po celo zmernih cenah. Strokovni nasveti glede
objektov in informacije brezplačno. Biro za prodajo nepremičnin M. Musanič, Split, Zodarska 10 — telefon 28-28
osmi
uallhnm foia
MOJSTRA TKALSKEGA
Izurjenega I6CE večje podjetje na deželi za izdelavo svilene ln umetne svilene robe. Potrebna šolska naobrazba 4 razredov srednje šole z malo maturo in tekstilno šolo z dovršenim Izpitom, vsaj petletno prakso kot specijalist v gornji stroki. — Ponudbe s prepisi spričeval in življenjepisom nasloviti na: Interreklam d. <L, Zagreb, Masarykova 28, pod »K-5170«.
Boljše brije in dalje traja • •.
Na južnem primorju v . Jovem Baru na sami obali SE ODDA V ZAKUP
novozgrajeni HOTEL
s 100 posteljami, celokupno opremo in velikim parkom. Resne ponudbe na Publicltaa, Beograd, pošt. pret_ 60 pod »Parkhotel«.
Denar v zemljo
naložen je najsigurnejSL Idealna prilika ae trenutno nudi resnemu interesentu v lepem letovišču Sevnici, novem prometnem in industrijskem centru spodnjega Zasavja z obetajočo bodočnostjo.
Najugodnejšemu ponudnika as proda iz posebnih razlogov
industrijski in stavbni kompleks,
i skupno 15.000 m3 ali delno, ob kolodvoru Sevnica ln banovina ki cesti, z elektrovo-! dom kranj. dež. elektrarn ln izredno lepo ' lego.
Vprašanja pod »Razprodam« na ogL odd. »Jutra«.
Vsak četrtek odhod iz Rima v Ric de Janelro s priključkom v Brlzillji v vse Južne ln severne ameriške države, katere posle opravlja CONDOR ln P AN AMERICAN AIRWAYS-Linee Aeree Transcontinentali Itallane S. A., Rim.
SCHMEIDER
ZACDEB. NIKOUČEVA10
2 STROJNA MEHANIKA
dobita takoj mesto v mehanični delavnici v večjem industrijskem obratu. — Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod »769«.
	ZAH	TEVAJTJ BRESPtACMt C£H1K			
					
					
					. 1
Zahvala
Ob težki izgubi nepozabnega soproga, očeta In tasta, gospoda
Franca Rozmana
oskrbnika dvorca Brdo pri Kranja
izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki ste z nami sočustvovali, mu poklonili cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Nj. kr. Via. knezu namestniku Pavlu ln kneginjl Olgi za izrečeno sožalje in prekrasni venec. Zahvaljujemo se nadalje čč. duhovščini, gospodom zdravnikom, čč. sestram, g. županu občine Predoslje, g. šefu železniške postaje Kranj za vsestransko pomoč pri prevozu pokojnika in pevskemu društvu Boh. Bistrica za ganljive žalost Inke. KRANJ — BRDO, dne 16. februarja 1941.
Žalujoči: soproga TEREZIJA; FRANC, ANICA in MIRKO — otroci; zet MILE MILIČEVIČ in ostalo
sorodstvo
I
Mostni pogrebni mod Občina Ljubljana
f
Sporočamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest. da Je naša dobra mati, stara mati, prababica, gospa
Klara Somnitz
vdova po urarju
po daljši bolezni v starosti 78 let, Bogu vdano, dne 14. t. m. za vedno zatisnila oči.
Pogreb drag« pokojni ce bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Sv. Petra nasip 15, na evangeljsko pokopališče.
Ljubljana, Dunaj, Gradec, Berlin, dne 14. februarja 1941.
Globoko žalujoči ostali
Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d, kot ttskarnarja Fran Jeran. — Za inaacatni det je odgovoren Alojs Novak. — Val i Ljubljani.