147. številka.                       Ljubljana, soboto 29. junija.                    XI.  leto, 1878.
Izhaja v»ak dan, i*v*f>ni8i p»««iivoijkie *r. i\x.«vo jk> pnitniu h, t,:r velj* po pošti prejeman *n »v *tr o-ogerske detele sa ćelo leto 16 gld., ta pol leta H ghl. sa Četrt tata 4 glđ.   — Za  Ljabljauo   \nt% pofrij&cja n». di.it> k,a oelo leto 13 £ld.,   i,a ietrt let* 3 gld, 30 kr.,  la on mosoo 1 gld. 10 kr.    Za   pošiljaiyo  na dom s« računa 10 kr. ih moic<v  20 kr. w ćotrt lotfc. — Zt» ;cjc deiole toliko   ;o4, kolikor poftnina iznaša. — Za gospode učitelje na ijudBkth Solah in 7a dijake volja miiana cena in sicer    'a. :• Llubl.Uf.r ** 6.v.^ le» 2 gld. 60 kr.,   po  poilti  prizeman  la  ietrt leta 3 gld. — Za   otnaniU   •«  pladnje od
ć»nrinu>pi)6 petit-vrste 6 kr., če se <y.i-i)rvo eckrMt tiakn, 5 kr., će do dvakrat in 4 kr. če «e tri- ali voikrat tiska.
Dopisi naj se izvole fratikirati.       Rnkopisi se ne vrnčajo. —  Ur« 3ai4 tv« 1« v Ljnbljan! v Franc Kolmanovcj hi li i". 3  „gltiriaMSka Btolha". Oprav jištvo, na kuferu naj so blagovolijo pošiljati uaročniue, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reći, je v  „Narodni tiskarui"  v Koluiunovoj hiSi.
Zaradi đcna&njega praznika iziđe pri-hodtiji list vtorek.
Austrijsko deld
na jug se torej v naslednjih dneh vendar rea jedenkrat zaćne. Bosno borno zaseli. „Pol. Corr.u piše namreč: PVse kaže za gotovo, da bode v naslednjih dne li pokazalo se stanje AvBtrije nasproti tura kim aosednjim pro-vincijam. Oe je bilo položenje glede občne pripravljenosti, priznati opravičenje Avstrije One naredbe črez svoje meje stonti, ki so potrebne za mir provincij v njenem sosedstvu, pred kratkim 6e nedoločno, velja denes kot gotovo, da — izvzemši Turčijo — v kongresu vai jednodušno priznavajo potrebo, daAvatrija intervenira. Akcija, ki se tega tiče, je videti prav blizu."
Kakor torej brž kongres da Avstriji tuđi formalen nalog, bode naša vojska vmarsirala V Bosno in Hercegovino.
Politicm, gospodarstveni, slovanski in naredni pomen tega bližnjega koraka snio mi liže dvu U ti zapoied razjasnjevali, uij ga num tedaj treba denes ponavljati.
Le veselje lehko izražamo, da se je do-zdaj većjidel vse tuko zgodilo, kukor smo mi upali iu želuli.
Neni&kuuirji in Magjari so zaduje poltretje leto pisali in pisali: da se mora vdtauek v Hercegovini zatreti, da Srbija in Crna gora ne »meti na vojsko, da mora Turčija ostati vsa in cclobkupna, Kum ja ne Bme (rez Prut, po-tem ne (rez Dunav, potera ne irez Balkan; da1 je, da ne smeti biti Srbija in Crna gora povezani, da se ne srne uobena Bolgarija osno-Tati,   daAvstrija   ne  srne pod nobeno
ceno Bosne anektirati itd. itd. Vse, kar eo nem^kutarji in Magjari do/.daj za nebo in zemljo prepovedali, da ne sine biti, ker je koristno nam Slovanomin Avstriji — zgodilo se je mimo njih, in — zdaj &q bode še pođlednje. Kar je pa še najlep3e, oni bodo ali so uže prisiljeui radi ali neradi v jabolko ugrizniti, o katcrt'ga kislobi so pravili in pisali leto in dan.
Politični razgled.
V Ljubljani 28. junija.
feški „Narodni Listv" prinašajo tlanek: „pasivni upor mrttv — uaj Živi činnoat," v katerem citirajo vferaj tuđi od nas omenjcni članek v „Politiki" in sklepajo iz njega, da bo Staročehi odločili se popustiti pasivno politiko.
V ogerskem državnem zboru je 2G. t. m. na Dauielovo dotično interpelacijo odgovor i 1 minister za komunikacijo, da je oger-ska vlada zarad železnic vse storila, da bode ključ orijentalno trgovine liudape-Ata, zarad tega je žele/.ui^ka crta Budapešt-Belgrad-Carigrad gotova. Magjari zuajo vodo na svoj mlin obraćati.
Due 27. junija pak je minister Tisza od-govoril na i nterpel aci jo Helfvjevo, da ne more biti nikUar interes Ogerske, da bi slovanske države nanašej (oger-skej) južnej meji, roko si podajalein verigo okolo naših uog dulale. — Ali privadili se bodo Magjari na vae zadnje vendar še tuđi na to, ker Slovan bo vprašal za slovansk interes ne za magjarskega. Kaj ti kje stoji zapisano, da je Bog ves ori jtnt in vea drugi svet le zarad aziatskega Magjara ustvaril.
VmmJo €Lr£u»v«N
S k»ft/*-es<t so novine še vedno polne poročil,   vendar   so zanesijiva le glavua poro-
bila, namreč da sporazumljenje vedno napreduje, da je ustanovljenje Bolgarije gotovo, a druga podrobna vpraSanja se žo imajo resiti. Mnogokaj, kar novinarji na Široko pripo-vedajo, je izmišljeno, ker o posameznostib do-zdaj  udje kouference molče.
Po rešenem bolgarskem vpruSanji priđe srbsko in crnogorsko na vrsto. Gotovo bode sveta Rusija varovala samostalnost in korist tth za osvobojenje orijentalnih kristijanov toliko zaslužnih jugoslovanakih držav. Crnogorski zastopnik Bozo Petrović je naredil baje v Berlinu v tem oziru prav dober vtis. On je dokazal, da Črnagora za bvoj život potre-buje in zasluži rodovitnega polja in prostega pota do morja, pa da jo smešno, če se Magjari boje, da bi imeli Crnogorci luko Bar. — Tuđi Ilistić je srbsko spomenico baje uže Bis-marku izročil.
Fraucoski „Journal des Debats" očita angleskim pooblaščencem da so se v vseh važnih in velicih rečeh Rusom udali. Mir v ori-jentu ne bode trajen. iz Bolgarije bodo nom gibanja prišla. — Ruske novine so pa š© vedno hude, da se je Rusija tolikanj udala. „Dailv Newsu poročajo iz Berlina 27. t. m.: Vfceraj je Gorfcakov povedal v kongresne) seji, da ne bode ve£ on udele&il so zborovanja, teinuft glavno vodstvo ruskih za-dev prepustil Šuvulovetnu ; drugi ruski poluo-močuik je Oubril, in tretji je Butenev.
Na IVeMfkem so izdale uže razne stranke svoje volilne oklice. Tuđi vlada bode baje svoj volilni oklic proglasila, kateri bode pri svobodoljubnib Nemcih Se največ izdal.
O zdravji nemakegu cesarja pripovedujejo denašnji listi, da sta ga obi skala grof in grofica Flandorn v Berlinu, da sta našla raz-merno še precej dobrega; govoril je malo ž njima, rekel pa, da so mu zdravniki svetovali dežeiski zrak, a on ne  zapusti rad Berlina.
Iz Mnttijf! se poroca, da bo se Angleži začeli bati domaćih indijskih knezov. ki so Angležem podvrženi, ker imajo ti zdaj preveliko   armado   vkupe   300.000  mož   in 5300
itistek*
„Materin blagoslov"
se imenuje nova, po obliki svojej in zapopadkn dovrieua igra u petjeui, kojo je v«šCa roka Anton Klodičeva, (c. kr. Utželui šolski nadzornik za Primorje), spisula iu smo jo ravnokar pred nekaterimi dnevi vdobili. Po trebno se mi zazdevu, da o tej igri nekoliko izpregovonm in to tem bolj, ktr so mi v re-tiuici prav uobra dozduva. Po njej se je dramatično naše poije precejšnjo obogatilo, kajti ne samo, da jo izvana m v lepeui jeziku ter eattitićuej obiiUi, kužo uaiu tu .i vse poueui-tutšti, ki jiu btaMmo dobrej ign iu to v lopein okviru, poetKUtj podob» in uomućcj obltki. Podaju av num tu predmet iz druiOiuskegu živtuja, dejunje se vr^i v Koburmu na Gon-fikein luta lbU7.
Zupopudek   igri   v   treh dejaujih ju blizu eledeči: Jelica,   lepa   in bruka deklica, sli-
kana prav po naše, povpmšuje pričetkom prvega dejanja vsim nevesticam priljubljeni hlapčič, ki ga vzame iz sopka v roke, ali jo njen Peter, priden, zoačajen in pošten kovač v re.saici ljubi in ali jo bode v zakon dobil ali ne. Podkuknik, bogat kmet, ki uij posebno prijazan obrtništvu iu ouun, ki se, ne ime posestva, od dne do dne trudijo za kruh, ne čisla Petra in je uže nekega robatega a bo-gatega kmetskega ženina si izvolil. Jelica ne more omeoiti srca očetovega in radi tega povprašuje v zuupauju na bolj.so bodočnost nežuo cvetličico. Peter uastopi, njegov prihod provčini tugo iu ne Teselje, kajti priSel je, da slovo vzame od predrago. O.lpotovati hoče, idkati si sreče po svetu iu si na ovi ntićin pridobiti b časom zeuiljišca, kar bi mu bilo jedino resilo. Jeliea se udu osodi in lepo mo zato in v duhu naroda uaže:^a, ki r»'j mehkužeu, veli jej Peter:
„Ne delaj sobi praznih, iipaiu, lo skrbi, A meni, prositu, uo alovosa teškoga,
Molitve tvojo bodo zli mo čuvalo,
Sreo bo vleklo k tebi, draga, me na dom!"
Slovo jemaje izdihne Jelica britko pri spominu na umrlo jej mamico! — V petem prizoru smo v Šandrovej krčmi. Pogovar-jajo se o raznih novostih iu posebno o go-vorici o sezidanju nove železniue trez Predel. Tu je resen pogovor, šala, igra na karte in petje — povsem prizor iz domaćega živenja ove vrste.  Tu so lepe uloge za put ju.
PriCetkom druzega dejanja — najobSutlji-vejši del te igre — bivati Jelica in njena teta Vida, ter uredujeti nekoje priprave za bliža,-joči se imengod očetov. Z deklico Katrico, ki je donesla zadnji pozdrav Petrov, pogo-varjajo we še daljij, iu koncem zapojejo v^e tri, spominjaje se ranjca matere Jelićine, prenežuo pesnico:
„Sparaj di'te, s\ avaj,
Z angt-ljci st; sneh'jaj,
Ouvu s»j matorino te ok6t
Škakljaj doto, škakljaj,
Po livadi in po g;iji,
kanonov, a Se vedno već oroija hočejo. Anglezi hote tore) „domaćemu indijskomu tigru zobe populiti, da ga bodo lagtje ujetega imeli". Po tem tacem je akoraj Škoda, da nij Anglija v boj zoper Kusijo šla.
Dopisi.
Ik n»rll>ora 20. jun.  [Isv. dop.] Včeraj ste objavili vam iz Maribora doSli telegram nenadne vesti, da je tukajšnji   mestni magistrat  prepovedal   shod,   od   komite ja   za Slomfekov spomenik sklicani zbor darovalcev, v katerem bi bb bilo o obračunjenji doneskov za rečeni spomenik sklepalo, kakor tuđi slav-nostno bescdo zvečer; a najvažnejšega ia naj-neverjetnejšega nijste poročali (pač tuđi drug dan v dopisu. Ur.), da je namreČ župan dr. M. Reiser v odloku,  kateri  je poslal uradu stolne in farne cerkve neposredno pred pri-četkom slovesoega   cerkvenega  opravila,   prepovedal slavnoBtno pridigo,  in da je na dalje tuđi župan predsedniku tukajšnje čitalnice ob 12. uri dopoludne naznanil z  ukazom,  da   je društvo zavoljo prekoračenja svojih pravil vsled razpošiljatve  vabil   za   SlomŠekovo   svečanost takoj suspendirano, in se je  predlog  za razdruzenje čitalnice uže poslal  c.   kr. dežel-nemu namestništvu.
Znameniti odlok tukajšnjemu predstojui-6tvu stolne in fame cerkve, župana dr. Reiserja se od besede do besede glasi:
„Ker previdim,   da   se   breztaktno   daje Blavnoati za Slomšekov spomenik le slovensko narodni značaj,   ko   Čestitijivi  Martin Slomšek, bivši  knezoskof lavantinski  nikakor nij bil naroden funkcijonar, in ker je moja naloga, kot predstojnik  politi ft ne ga mest-nega urada na to gledati, dasecerkvenim opravilom posvečena hiša božja ne zlorabi kot toriš&e političnih demonstracij, zato naj si. urad Btolne ia fame cerkve   naredi,   da   se bode v Blučaji, ako se bode omenjena slovesna masa le obbajala, vsakej političnoj demonstraciji y prostorih mestne farne cerkve izognilo, da naj se pri odkritji   Slomšekovega  spomenika jedino le opravila katoliške navade oprav-Ijajo, a se mora opustiti   popolnem  vsaka pridiga, vsak nagovor.    V brezpogojno izpolnitev te previdnosti, ki jo  vam dolžnost nalaga, oziroma v izvršitev moje določne pre-povedi, izrekam  vam,   da  je  na  podlagi  k. ukaza od 20. aprila 1854, šfc. 96 drž. z. če3t.
gosp. stolni in mestni Župnik Jurij Matjašič osobno odgovoren. Oziroma definitivnega odobrenja za SlomSekov spomenik v mestne j far-nej cerkvi sledili bodo že sklepi občinskega zastopa, oziroma odbora csrkvene konkurence. Mestno svetovalstvo v Mariboru, 24. ju-nija 1878.
Župan: Dr. Matija Reiser 8. r."
To pismo, za kulturno zgodovino našega časa v marsikaterih ozirih zanimivo, položil je farni urad stolne cerkve spoštljivo na stran kot tako, katero policijsko Bega v cerkveno avtonomijo.
Slavnostno pridigo govoril je vendar zmerno in izvrstno kanonik Kosar; občni zbor in beseda v čitalnici moralo se je pak opustiti.
— Drug dopisnik poroča nam isto, pa na-daljuje (to se ve, da iz bojazni pred novo konfiskacijo, vse, še tako stvarne refleksije izpu-Sčamo):
Predsednik   čitalnice   je imel štiri ukaze od županstva v rokah,   in  jeden Be je glasil: „ich   finde   auf Grund   des Gesetzes vom 15. November 1857 R. G. B. Nr. 134 §§. 24 und 25 die Thittigkeit  des Vereins „slovenska či-talnica" hiermit   einzustellen,   und   das Auflo-sungserkenntniss   bei   der  bohen k. k. Statt-halterei zu beantragen. Hiemit werden Bie in die Kenntniss gesetzt mit dem Auftrage, vom Momente der Zustellung   dieBes Erlasses jede fernere   Tbiitigkeit   die^es   Vereines   bis   zur Entscbeidung der hoben k. k. Stattbalterei bei perBunlicber Verantvrortung einzustellen.   Der BUrgermeiater: Dr. Mat. Ileiser m./p.u Dobili smo   brž  v roke   MReichsgesetzblattu od leta 1857, in iskali v njem po tej poBtavi, po teh paragrafih 24 in 25, ali mi smo jih iskali za-Btonj.    Kot lojalni Ijudje smo rekli:   no,   naj pa bode v božjem imenu, pa zaprimo čitalnico in kasirajmo vea odbor njen,   in   vsedimo   se doli v gosti Ino na vrt in v Bobe gostilnice, in veseli bodimo in brez strahu!
Dosti ljudij je vendar domov otšlo, ali toliko se jih je okolo 8 ure v omenjenej go-stilni sešlo, da so bili vsi prostori in cei vrt napolneni. Bila je prav izborna družba vkup. Izvrstna godba igrala je BlovanBke napeve, in ćelo SlomŠekovo Ijubko pesen: „preljubo veselje, oj kje Bi domau; in kar je bilo vsem toliko vfieč, sliSali smo zopet jedenkrat v Mariboru lepo slovensko petje. Pevci so prišli iz
Ljubljane, in s tem je skoraj vse rečeno. Ljubljana ima dobre pevce, in tu je menda najboljSe poslala. To so glasovi in to je Šola! Duet v Ipavčevej „Domovini", tenor g. Meden in bariton g- Valenta, — ćelo noč bi jih ftlo-vek poaluSal! In basi, joj, ti so grmeli 1 Trija čveterospevi,   in  kak   močan zbor!    Bili Bmo
prej otožni,   vide ti,   da  smo Slovenci.....^
(tu smo morali nekaj vrst sami konfiscirati* da jih ne bi državni pravdnik. Ur.) ali zsinila je otožnoat, ko so ljubo nas klicali ti slovenski pevci k veselju, k ponosu slovenskoga domoljuba. Čitalnični odborniki so bili za ta večer kasirani, pa kaj je to dejalo. Pod predsednik čitalnice g. Ulrich je, rekfii očinstvu, da je kasiran ega podpređsednika slekei, kot Bvoboden državljan pozdravil čestilce Slom-šekove, in potem je napitnica za napitnico se vrfiila, in o Slomšeku so govorili ter njego-vemu Bpominu napivali! Prav živahno je pri-ćelo biti. Pesen se je za pesnijo gladko ia lepo glasila, muzika je svirala, in pozabili smo ćelo, da je g. župan SlomŠekovo slavljenje prepovedal.
In bralo se je kacih 30 telegramov; \z vseh okrajin domačije, iz Hrvatske nosil nam je brzojav pozdrave čestilcev Slomšekovih, da, ćelo iz nemške Sibirije so Blovenski možaki nam javili, da so v duhu z nami I Graška slovenska VBeučeliščna mladež je poslala svojega zastopnika, in duna,jska je brzojavila iskren pozdrav nam, iskreno čast navom Slom&eko-vim, in gimnazijalci nafiih srednjih Sol, bogo-slovci nijso pozabili lepega dne. (Vse te telegrame Se priobčimo. Ur.)
Naaprotnik naš je z nami vred nekaj ta večer opaziti moral: narodna inteligenca slovenska mnogoStevilna, — navdu-Sena narodova mladež srednjih in višjih Sol, praznuje spomin budite-lja štajerskih Slovencev, Slomšekat vsaj v duhu z nami.
Iz Gorice 27. junija. Vedno bolj predrzno dviga revolucionarna italijanaka propaganda v našem Primorji glavo zoper Av-strijo in zoper Slovenstvo. Ali je Se kateri pravi avBtrijski državnik in politikar sploh, kateri ne bi izprevidel, kako napacno je bilo pri nas na slovenskom Goriskem pod-pirati italijanski elemeat na škodo monarhiji zvestega slovenskoga življa? Če je še kak, evo   mu   novega  dokaza,   kak  plod je rodilo
Trgaj rože, trgaj,
Vplotaj venco, vpleiaj
V zlate lase bi;
Pevaj đete, pevaj,
Kar uči te srca
Čut ncdolžnega.
Raai dekle, rasi,
Brez skrbi in tuge,
Čuva aaj materino te oko.
Ko zapustiš rodno
Hišo, no ao bati
Đete ljubljeno:
Saj b teboj povaodi bo
Materina skrb;
Vsolej  v zlu saj mati
V varno svoje sprojino te narocje. Ko ugasne njoj oko,
Bete no se bati, Njen saj blagoslov Bo zvosto to spremljal, Dokler tuđi ti očeša
V  spanje no zatisneš zadnje itd.
Iz pesnice veje veselje in otožnost. Po-vsem Be je posrečila pesniku in upati je, da se ova cvetličica kmalu pri narodu našem nkorenini. Ne moremo Bi v enake prilike bolj domaće, na-
ravne ia  mile pesnice Želeti, kot je ravno ta.
—   Oče Podkuknik,   mož jeklenega obličja in trdne   volje,  jo čuje, strmi in — premisljuje
—  spomin na ran jeo ženo, skrb v srečo jedine hčerkice  —  močai motori srca očetovega, ki vendar le želi najbolje svojemu otroku!    Led prične Be tajati, — a vendar se še ne staje!
V četrtem prizoru smo pri Šandru. Peter s telečnikom na hrbtu in palico v roki,   stopi v krčmo,   da   bi   Be  okrepčal v daljno pot iz drage domovine,   ki mu,   kar mu najljubšega, zvesto in le njega ljubečo deklico hrani. Ani ka, kletarica, ki ne pozabh lastnosti spola Bvojega in  je   rada   zbadljiva,  se pošali nad Petrom. Šala   ova   zbode  globoko  zdaj   odpotujočega. Na   to   dojdeta  Bern dva inženirja,   ki   bi bila   imela   urediti   prve  priprave  in   glavna dela za železnico.    Treba je dobrih delavcev; vsem   je   Peter   znan   kot   naj bolj ši kovač in tuđi   on se močno prikupi starejemu inženirju Miroslavu.    Naprosijo   se   za   delo poaamezni kovači in rokodelci, Petru pa Be izroči glavna naloga.    Tega  on sprejeti neče, — po u vetu
hoče iti, ai tam denarja nabrati, v domovino povrniti, ter še jedenkrat prositi za roko Jeličino.
Zdaj naBtane peripetija v osodi Petrovej. Miroslav lio Će takoj Podkuknika za Jelico prositi — Peter se odloči ostati, če bi v ženko zadobil predrago mu deklico.
Pri tej priliki še posebno opozorujemo na pogovor kovačev, iz katerega podrobnosti in natančnosti te obrtnosti poizvemo.
Zdaj se vse razvozla, in Jelica, ki je radi Bloveaa Petrovega skoraj da nekoliko obolela, zopet ozdravi. Miroslav, spremljau po Petru, dojde k Podkukniku, prosi v imena Petrovem za rokico Jeličino in mu jo tuđi dobi. Zvečer je donaača zabava, povabljeni so vsi prijatelji in boljši sosedje za priče, ko se ima jedina hterka bogatega kmeta zaročiti z revnim, a delavnim kovačem.
In le v y lavnih potezih kratek zapopadek, in zdaj  še nekoliko besedic:
Ogledali snio si igro in videli, da imamo prav hvalevredno delo, ki bode čast  našemu
nego van je zavratnega italijanizma, ki šega še po slovenskih primorskih deželah.
Rovanja tukajšnjih Italijaniaimov nij ne konca ne kraja. 24. junija (spomin na Sol fer i no) v noči so skrivne roke raztrosile po mestu Gorici tiskane manifeste „goriškepa comitato d'azione", — ki se glasi v zve-stem prevodu tako-le:
„Someščani! 24. ju nij je znaraeniten dan. Pred 12 leti so na vojnem polji naši hratje prelivali kri, da bi i talijansko zemljo popolaoma osvobodili ostudnega tujega jarma. Tadi mi srao v bojazni prićakovali boj-nega izida, tuđi mi, Italijani v dejanji, su srcem in po Bvojih čutih, spremljali smo se svojimi voščili sveto delo, katero je imelo do-polniti neodvisnost italijanskih Ijudstev.
„Toda 1. 186G so nas nade goljufale: po takih žrtvah v krvi in denarju stezala je naša slavna   domovina,   —   Italija,   svoje   roke
tuđi   po   nas,   pa.....mrzla   diplomacija
jih je odvrnila in obsojeni smo bili, da moramo uže dalje prenašati ognju se n jarem Av-etrijca.
„Dvanajst let je preteklo od ooega dne, ■kateri je zapahnil eno ćelo bodočnost tukaj-Snjemu zapuščenemu piebivalstvu, katero ho-iejo siloma razdruženo ohraniti od drage svoje mateie, lepe Italije! Dvanajst let je uže, od-kar trpimo in čakamo zanašaje Be na svoje T>rate, zanašaje se na našo dobro stvar, ka-tera sloni na pravici in na svetem narodno-stnem principu.
„Spominjajmo se znamenitega dne, spo-minjajmo se ga v namen, da v novič ob&alu jemo svojo sužnost, da protestujemo z vsemi jnočmi svoje duše proti gospodarstvu naših najkrutejših sovražnikov, Avstrijcev, kateri se svojo navzočnostjo vsak dan, vsak tre-notek, psujejo naše pravice, našo narodnost, nado domovino, nje slavo in nje mučeništvo! Spominjajmo se tega slovesnega dne, da okre-pimo svojo voljo in svoje nade. Naj Be i talijanska vlada, naša domovina, naj Be ven-đar enkrat predratni, ter se nas spomni v ev-ropskem zboru, kateri je ravno zato skupaj, da določi osodo uarodov, ki ne zahtevajo dru-zega, nego priznanje svojih pravic, svoje na-rodnosti in osvobojenje vsacega tujega gospodarstva.
„Someščani!   upajmo v modro&t in rodo-
Ijubje svojih bratov,   ter   vskliknimo  iz   vaega srca:
divila Italija! divila italijanska Gorica I
V Gorici 24. jun'ja  1878.
Goriški odbor."
Tuđi nekoliko petard je bilo tu pa tam nastavljenih po ulicab. Našli so jih drugo jutro, nekatere raztreščene — nekatere še ćele popašene.
Tak tiskan manifest je prejelo tuđi uredništvo „Soče" po pošti iz Vid ma; v pritlična stanovanja so jih tu pa tam skozi okna nametali, kjer so bila odprta, tuđi po raznih vrtih so jih našli, pravijo ćelo, da je bilo ćelo v vrt c. kr. okr. glavarja barona Rechbacha, za poslopjem c. kr. okr. glavarstva, tedaj ravno za hrbtom filavne policije — nekoliko eksem-plarov na tleh ležečih. Quousque tandem!
Domaće  stvari.
—   (Mesto Kranj) in gorenjsko   Btran zadene čutljivo nenadejan dogodek:   Gimnazija v Kranj i je   odpravljena   od  leta 1878/70 naprej in se bode razred   za   razredom opustila. Ta gimnazija je bila jedina,  ki je   imela   še   nekoliko    slovenskoga   značaja. Obiskovana je veliko bolj,   nego   nemSka Ko-čevska, ki je bila kasneje ustanovljena.   Kiz-puščenje je   prišlo   v   tem   oziru   nenadejano, ker   se   je  pafc  o njem nekaj čulo pred I1/* letom, ob W<nr\vermannu, a zadnje čaše nič ne. Več govoriti nam valjda brani ozir na našega gospoda konfiskatorja. Ali mi pričakujemo, da bodo   neodvisni  Kranjci in moževski Gorenjci sploh vso potrebne   korake,   in   tuđi  stopinje do Bamega cesarja storili,   da  ta  ucni   za.vod Kranjskej deželi regijo,   če je ikako mogoče.
—  (Nevaren   človek.)   Pred    jednim tednom ušel je \z celovške blaznice Janez Gen-zar, ki je 15. februara  187G, leta umoril jed-nega žandarja, in se je moral tačas radi tega pred sodnijo zagovarjati.   Ker  so pa  sodniki razvideli, da je Genzar blažen  ali nor,  đejali so ga v celovško blaznico, iz katere" je pa ka-kor uže rečeno pred jednim tednom ušel.  Šel je takoj v Sovodenj svojo hčer obiskat, ta ga je pa od  strahu  naznanila županstvu   katero ga je dalo prijeti in zopet v Celovec odpeljati. Genzar je prav nevaren blažen   i ti je   raznim z umorom in požarom žugal.
Razne vesti.
*  (Ilpor.)   Poročali  smo,   da je  zadnjo nedeljo v Kališu  na   Prinkem   mej   procesijo vzđipnil se upor proti julom in protestantom. Zdaj se telegrarira, da sa  vojaki   upor   zadubili. 80 ljudij zanrli in 200 jih   je   zatoženih. Tuđi nekatero duhovnike so zaprli,   pravi telegraf.    Povod upora nij  Se razjašnjen.    Naj-brž pa je prouzročilo   oderuhovstvo judovsko.
*  (Strašna amrt.) 2'21etnepa sina gle-rlaliSčnega vo^je ..Gvmnaae" v  Parizu uprizml je pred   14 dnevi   njegov   pes.   ki  je   kmalu potem   za   steklino   poginil.    Mladi Montigny nij tega nikomur povedal, ter je Cakal, kaj sa bode ž njim zgodilo,   ker je hotel se sam na sebi preveriti,   ali tuđi f.Iovek   Bteče,   ako ga Btekel pes uprizne.    Pred nekaj dnevi jela ae je v resnici pri njem ta   bolezen prikazovati; razbil ie vse,   kar mu je prišlo pod roke,   in je potem v Tiaihu;?ih   holef'.innh umri._______
Narodno-gospodarska  stvar.
Banka ,,S la v i j aa nam ie doposlalasvoj© računsko sporotilo za preteklo leto 1877, iz katerepa posnemamo, da je zopet storila velik korak naprej. SoplaŠati moramo s pređ-sednikom njenim, grofom Ilarachom, ki je v svojem ogovoru naplašal, da tam, kjer vla-dajo enako zdrava in nesebična načela, ko pri banki „Slaviji", mora biti tuđi vae notranje ustrojstvo uzorno.
Ker banka „Slavija" posluje tuđi po slovenskih deželah, utepnemo svojim bralcem ustreči, ako tu v kratkem posnamemo plavne številke   iz   omenjenepa   racunskepa   sporoćila.
Koncem leta 1877 bilo je v oddelkih za-varovanja za življenje v veljavi 3483G polic za zavarovani in upisani kapital gl. 17,071.376; v oddelku zavarovanja proti požaru pa je bilo koncem istepa leta 100.334 Clenov, ki so bili zavarovani za pl. 101,714.155. (Polic je bilo v tem oddelku izgotovlienih uže Crez 600.000) in konečno v oddelku zavarovanja proti toti 10^43 tlenov z zavarovanim kapitalom gold. 7,294.758.
Škod je v pretečenem letu banka izpla-5ftla pld. 593.992, 71 kr. od katerih pripada na ljubljanski glavni zastop gld. 28.">46, G2 kr.; v vseh desetih letih svojega obstanka pa je plačala škod </hL :],V02.141, li) /r.
Pa ne samo v tem obziru bilo je ban-kino poslovanje blagotvorno — rekli bi blagoslovljeno; — temveS tuđi takrat, kedar je bilo treba kacemu slovanskemu denarnemu zavodu pripomoči ali svoje družbenike podpirati, izpolnilaje banka „Slavija" svojo nalogo. Tako je različnim založnicam — o katerih je znano, da pOBebno dobro vpljivajo na osamostaljenje kmetiških gospotlarjev — v pretetenem letu posodila gld. 531.207, 73 kr. svojim družbe-ntkom pa dala na zemlji^ča, police in menjice zdatni znesek (jld. l)(tti:i.:i')S! 50 hr.
slovstvu in pri dobrih igralcih veselje in zado-voljnost slovenskemu občinstvu.
Jedinstvo je povsem rešeno in strauske epizode se Ie navajajo, če je potreba v pojasnilo celosti. Vse je združeno z glavnim deja-njem. Vvod, osnutek je prav dober, sem ter tja ličen, po navodnem mišljenju posnet, na-raven, domac. Jedro, zapletek kojega posebno obširnega in mnogega tu ni ravno treba, je tak, da zamoremo reci, da je pesnik skoraj da „iz ničle po umetnej roki vstva ril dovršeno psihologično podobo". Peripetija je naravna, kratka, vpeljana, a se ne da po sebi slutiti, llazpletek ravno tako kratek, lep in doveršen.
Glavne osobe se nam dobro risajo. Po-snete ao iz domaćega živenja in nas res za-dovoljujejo. Ravno tako večinom stranske osobe. Peter se nam kaže sem ter tja pravega mo žaka; v občem je dober, tih, pošten, štedljiv, in delaven mladenič. Jelica se nam dopada v Ijubezni do umrle jej mamice, v čistej ljubezui <lo  ljubega, v udanosti do očeta in spoštovauji
do stare tete. Vida, previdna, pametna in požrtvi pripravljena ženka iz naroda našega, je Bvoje dni uže mnogo pretrpela in po la-stnej skuŠDji ve, da „se mora človek res mnogo boriti za srećo" Podkuknik, pravi matador se s vdinimi gutnbami, nas mimo Je-lice in Petra posebno zanima. Kaže se nam v svojej mogočnosti in svojej zavesti, da po-dtija iinetje inožu ime in Čast. Iz njegovih ust prav Čujemo besede Prešernove: „Da Ie petica da ima sloveče; da človek Ie toliko velja, kar plača". . . ali vendar mu je pri srcu blagor jedine ličerkice in to posebno pri opominu na „materin blagoslov". Upravičen tedaj ob enem naslov.
Od prejSnje, kot rokopis natisnene šalo-igre: ,,Novi svet" so „Materin blagoslov" po-vsam razlikuje in to po obliki, večinom po zuafajih oseb in po zapopadUu. I>obro nam de tu uvedena oseba Vide in livuležni smo da nam nj treba već gledati veternja^kih dijakov, temveč estetićuo narisaua inženirja Miroslava in Antona
.,---.   .                    '■------------------------------—    ■■-■■ ;    _____ua
Ne jedne vrstice nij več v starej obliki ; delo je vestno popravljeno, opiljeno in se zamore imenovati povsem novo. Le misel je ostala — a igra je druga.
Mera, v katerej je igra zložena, je raz-novrstna, veCinom po staroklasičnih merab, umetna ia dovršena. Videti je prav obilno truda in želeti, da se igra v kratkem vdomači, ker je izrasti a in domaćih tal in po doma-čej  sili.
Zunajna oblika je elegantna, tisk krasen. Naslov je: „Materin blagoslov, igra 8 petjem, spisal Anton Klodič, v Trstu, tisk B. Appolouio 187S"; obsega 86 stranij in stane (JO krajcerjev.
Pesni je uglasbil Anton 11 »ibar, učitelj petja na c. kr. izobraževališči v (Jorici. Napevi so nekda prav lepi in se posebno od-HkuJB pesem na strani 31. (Spavaj . . .) in stran 85. (zbor).
Sprejmi narod slovenski novo  cvetličico! Juiiija,  1878.                     pf. J. pl. K.
Vsejja premoženja je banka koncem mi li nolega leta imela gld. 3,052.142, 14 kr. —1| v resnici velikansk uspeh, ako se pomisli, dali je prcl desetinu leti svoje poslovanje pričtlaji 8 tremi tisuČ ^oUlinarjev.                                   ||
Ako oponuiimo £e, da so vsi đohodki 1377 |j leta zmrali gld.  1,420.141, 4',» kr., Cisti dobi Sek pa gM. 7"i.588, 90 kr.,   ter   da  a u je za različne narodnu rnmtiue (nnivufi   šolsUcj   do lotilo darov V v.ne.-ku gld.   oTjOO,   posneli smo glavne stvari iz  obširnega, jako   nataneno  in lehkoumevno  sestav1jenega   letnega   sporočila
Glede tako ugodnega stanja ediuega  slo-vaDskega   zavarovulncga  tlvuatva moramo  puj svoje titattljo po&ebuo   opozorovuti,   da se ,ol vsakej priliki potrudi jo vsak  po   svojej  moći.! da so banka „Slavlja" po Slovenskom kar najbolje raz'iri, tur s časom izpodrine druga nu-l glovanska   društva.   Ako   kje,  tedaj   gotovo   v|| graotnih zadevah volja izrt-k: „svoji k svojim!"!'
Nagla in gotova pomoć      J
zoper bolezni v želođci.  J
Dr. Rose             |
krepilni balzam,  j
najhotjie i» najizdatnejše sredstvo :a  \
ohranitev zdravja,            i
(istitnv in vzdržanje »istnfe sokov in krvi ter  I
za puspošenje dobre prebave, dobiva se pravi   |
po 5O Isr. in 1 gclćL              |
vodno v zalogah: v Ljubljani pri lekarni-   I
čarjili:  G.   Ficcoli,   Jjs.  Svoboda.  Erasmits   f
Birsehitz; v Itadolfovein: Dom. Rizzoli,   ji
Itkaroar; v K o č o v j i: Andr. Braun.         |
tcrijatij r Arutvu-Oijerskej imajo zalome trga krc~   tj
<jrla,>iiu. zaloga:      |
B. Fragner,              |
lekarna „k črnemu (trlu",   Kck der Sporncr-   g
gasso Nro. 205—111. in Prag                2
Prepis.                                                            i
Braml ia, 12. janaarja 1876.      jj
Vis 'kočostiti gospod!                          j
Užo Oljf časa s^iu trpel   bolečine  v   ž-»-   |
lodcu tor s<\ mi tnj ljubilo jesti.   Tu me je   r
nekda opozoril na Vašj zdravilo   „dr.  Kose   |
krepilni bils-nn* in jaz sam ga zavžii.              |
Ptirabivši prvo sklenico, opazii seui nh    i
dob"r vspiMi in k<> s ^m še nadalje rabii Vaš    s
batzam, «■> balečino v želodcu užj poponem    \
izginile, dobil sein zopjt apotit in žiaj scin do    i
Zahva jujuč sj Vam najprisrčnejše, in naj-    ; toplejš'J pripuručnjoć pdr. lioae krepiini bal-zam" vseiu bolnim v želodcu, se beležiin
z odličnim »poštovanjem                    )
(r5-8)                               F. Staudigl.     ;
_________                     i
TTiujt<rt. '2*i. (imiia;
Evropa: Constantini iz Msina. ™ Nu9sa iz Trsta. — Heisaing iz Gorenjske^ii.
fn Hlonut pl. Ehrenwertl), Il.uior iz Ljubna. — Drusan ix Dnnain. — Bohutinskjr iz Dvora. — Augiuuier ix Gradt;i. — Uiodjuvin iz Zagictm. — — LeiiK)"! iz Ktuiižo. — do Verncila iz Trsta. — Nardini iz Grmiću. — Pogačnik iz Gornjeg* grada.
Pri HlaJUli Bar(h iz Pešte. — Langor iz Dun&ja. — Tanscherz ix Gradca. — Broitachtiig iz Dunajn. — L(>38 iz Trsta. — "VVolkensperg iz Dolenjskcga. —  N«umeyer  iz Dunaja.
Vraca*«» ceia«
v ynb!;.aal 2H. junija t. 1. Pfienica hektoliter 8 gld. 94 kr.;   — rei 6 gld 18  kr.; — ječmen 6 gld. — kr.; — oves 3 pld. 2f ^r#. —  aj<ia 5 gld. 85 kr.; — pro»6   tt  gld.  18 kr.
—  koroza 6 gold. 20 kr.;  krompir   100 kilogramo\ 2 gld. 70 kr.; — fizol bektolitor 10 gl. — kr.;  masi: kilogram — gl. 9'2 kr.;  — mast — gl<l. 82 kr.; — |p«h irišen — gl. 70 kr.; — Speh povojeu — gl. 75 kr
— Jajce po 2 kr.; — mleka Utor 7 kr.j — goveduuit kilogram 54 kr.;   —   teletnine 5^ kr.;   —    svinjak< bobu 68 kr.j — Bena 100 kilogramov 1 gld. 78 kr.
__ slamo 1 gold. 42 kr.; — drva trda 4 kv. motro\
f gold. — kr.; — mohka 4 gld. — kr.
Karto                    "^VVir oniplV>]ii«>ii:                sfistlivt/-. .   .
________ais Bestes und Preisvviirdiflsto
Die Regenmantel,              I
Waj;"(Mul«ckoii (Plarlirn), Brllpinlaffn, Ze!ts!n(Tp|
dtT k, k. pr.   Fabrik   _ _________y_-
1     von M. J. EJsinger & Sbhne ti
1        in Wicn, Neubau, Zollergasse 2,   p^s
ILiefcranten de» V. und k. Krleguminiiteruim«, Sr. Maj.   I Kriegsmarine. vieter HutnanitUtsanatalten etc. etc,        1
Đnnajska borza 28 junija.
Enjtni dri (bi? v blokovoih  .     64 gl<L 35     kr.
ZUta renti  ........   iti    m   &      "
mO dri. posojllo.....   J.1?    •   60      •
A.koijo nirođno banke .   .   .   .   83i    ■   —      •
Kr,đitae akcija......   2oO    ,   50      ,
C. kr. cekini.......   mi    *   Sn      "
Srebro     .........   WJ   »   30      ,
Dri»vne mirk^......     &7    »   55      »
Mej vsomi kavnimi priinesinii ima najboljai vspoh
iznajdba Henrik Kraiurkovili sinov v Ludvigsbiirgii, ker ima jako fin okuB in mnogo rodilnih tvarin v sebi.  — Da bi Skodovali
tej jako priljubljene)
ZF'ra.ra.c^o^ej kavi,
E» kateroj se mnogo povprašuje, skuša veliko   fabrikantov   razno  in   a^abše delke prod«jati z renoiuiraniui imunom: h'ntnckoru kava; da, »ntoy<> j>o*huujc
se jili poln* firme:
Henrik Franckovi sinovi v Ludvigsburgu,
Untniki 6. falirik v LudvigHburgu (2 fabiiki),   Itiotli,   Brottcu,  .Uem:sUoiin   in
Urođsgartucb.
Zakaj? — Zato, da se kupovalke ovarujo! — Zato: i»rovifluo*t l»ri iiaKupovanji!
Zato pa toorajo izuajdniki   in   iabrikanti   prave   Francliove   lsnv« djati na zaboje in /.avitko podpis:
**£<L              <z?_______________.——-^
in postavuo imenovano varstvono uiarke:
ižii'irgs'.v.i?«     ^22«2Ž&2^     Hii'MrlMU
ter se čustite goapudinjo prosijo, naj   glcdajo  nataiik«   na  U\   znaiiicitju,   da bodo uiogli
SJ*F" prnvo kavo ^^®
od nejuavo, punurrjciio razlučiti.
V vsuli boljših Bpecerijskili prodajalnicah dežolo bo
})ra> a Frauckova kava
dobi na prodaj,   obznauiovana  z  goi'i naveiltiniini   varstveiiimi   marktnui  iu pođpiaum.                                                                                               (19CJ—iž)
Javna zahvala        \
gospodu  Franji  Wilhelmu,   lokarnarju  v Neunkirchenu,  iz- <
umitetju Wiihelmovega antiartritionega antirevmatićnega kri <
čistilnega čaja. Kri čisttlen proti trganju in revmatizmu.   \
Ako  stupam   tu   v javnost,   storiui zaradi te^a, ker si Stvjein   i
najprt'j   v   dul/.n«>st,   ^oHpoiln \V i 1 h « I ni u ,   U'kaniiirju  v Nuucnkir-   ^
ehutm, svojo iiajinkrenejšo zulivalo i'/.rukati na uslii^sili,   kiitt^r« mi j«   <
nčinil  nji'j;iv kri eintilen   ča}   v   mojej  bolestiu'j it;vuiiitirin."j holezni,  a   <
potler, da tuđi <lni£i3, kiit^iili bi »Vto straSno /.In lotilo, opo/urim na   *
.   ta i/Aistcn ijij. Niknkor   mi   morem ]iopisnti mučilnih bokčin, katero   <
1   sem ct-ln tri leta   po   svoji'1   mlih   eutila,   kadar k<di a« je vreme iz-   *
\   prunifnilo, in ksiturili im; nij   nobeden  lek mogel ozdraviti,   niti same   \
►   žvupijenu kopi'lji v liadnn   poliig Dunaja.    Cclo   dol^i'   noći   sein   su   <
►   obraiala setu ter  tija   po   postelji,  ti nijsem uio^la zutisniti ni očeša,   « \ jesti 80 mi nij zljnViilo,   zmiroin   »labšo   som izgledala in pojomuli; bo   \
►   mi uže tuluBno moči.    Ko   sem   pak 4 tedne pila gori imenovani čaj,   ,
►   iiijscni  »amo  bolečin bila  popolnem   prosta,   nego   sem   Še zrtaj vsa   • J   zdrava, ko nže G tednov ne pijem nobednega fuj a,   vse moje telesno   |
►   z<lravju se jo vrlo podravilo.   Prepričana sem do ćela, da bode vsak,   ,
*   ki trpi slično bolezen ter jamo piti ta eaj, tuđi izumitelja njt'gove^a, \  gospoda Franjo Wilhelma, poveličaval, kakor ga jaz. Odličnim pošto-
►   vanjem
►                         droflca BudHin-Ntrt'ilfeld, Boproga podpolkovniku,
*                                            na Dunaji, v Verinžkej glavnej ulici. t  (379—5)______—
t                          Jedino pravi prireja
►          Franjo Willielni, lekarnar v Neunkirchenu.
*               Zavliek, ra>d«ljeu v H vsemkov,  prirejen po zdravnika I zapovedi, z navodom uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolck in po-
►   vozavanje 10 kr.
►               S-vetrilo. Varovnti bo je nakupa ponarejanj ter naj zatorej J  vsak   zahteva   vedno   le „Wilhelmoy antiartriticen   antirovmatićen kri
►   cisti leti čaj, ker bo priredki, ki slujo saiuo pod imenom antiartritičiiib
*   antirevmatičnih kri ctatiluih ćajev, jedino pouarejeni ter jaas vodno sva-y  rim pred nakupavanjein tacih.
►              Da ugodim p. t. občinstvu, poalal sem in imajo pravi Wllhel-
►  mov »utiartrltičen  ttuUre%iu»llčeu kri «i«ttlen *»J tuđi
p                 lijubljana: Pe<or Eiassnlk;
f   Bol jak: Mat. Fiirst;  Borgo: Josij) JJettanini, lekarnar ; Bruck na
P   Muri: Albert Langer, lekarnar; Bolcan:  Franjo  Waldmiiller, lekar-
\   nar j li r u n o c k : J. 1\ Mahl; Belovar:  Hud. Suoboda, lekarnar :
t   Briksen:   Leonhard Stmtb,   lekarnar \   Celje:   Baumbach-ti\VL   le-
P   kama in Franjo Itauscher;   Ćormons:   Hermes Vodaiini, lekarnar;
\   Celovec: Karl Jileinenčič ; (J o r t i n a : A. Cambrttzsi; Doutach-
t   Landsber^: Miiller-}o\\ ilediči;  Esek:   J. C. von Dienen, lckar-
5   nar; Josip l'obetzki/, lekarnar;  F u r a t en te 1 d: A. Schriiken funti, lu-
p   kttnmr ; Frolmluiten:   I'. Jiltttnauer;  Friesach: O. limsheim,
t   lekarnar; A. Aichinger, lekarnar;   Feldbach:   Josip Kotti(/,   lekar-
J   nar;   (jrorice:   A.   Franzoni,   lekarnur;   Gradec:   J.  liurgleitner,
p    lekarnar;   Gutturring:   *'.    Vattevl;   G r u b i s n o po lj u :   Josip
t    Mttlich ; Gospić:   Valentin   Vottvk, lekarnar;   (\ r a fondorf: Josip
*    Kuiaer ; Ucrmiigor: Jun. M. Itichter, lekarnar;   II a 11   (.Tirolsko;: (   Ja-uj). ron Aichiui/er, lekarnar:   J u d e n b vi r ^ ■   ^''- Hvuekurit&ch ;   I n-F   n i c li c n   J. $t<tj>f, lekarnur ;   I in s t:    Vilj. Dvutsch,   lekarnar;   I v a-P   nič: Md.  Tollovič, lekarnar; Karlovce: •/. lirnič, lekarnar; A. F*. \   Kat kič,   lekarnar;   Kindberg:   J.   Kariniir,   lekaninr;    Kapt'en-f   liuri;: Tunier, lekarnar ; K n i 11 e n f e 1 d :   Vilj.   Viscliner, lckainar ;
K ruuj: Karl Snenih; lekarnar; Li ne: Franjo 2>l- F,rlwht lukarnar;
^    L c o b e n :   Ivttn   l'vferuvhij,   lekarnar;   Maribor:   Ah i a  (Juuudest;
j>   Mutlika: Alj'ntl Mattvt; lekarnar;   M ii r z z u s e li 1 ug :   Ivan   JJtt-
*!    nje i; lukarnar ;   Muraii:   Jruit i>teyn-r ;   Mi tro vic a:   A. liemtenv-
\    rich; Ma Ih:  Ludviy l'vll, lekarnar;  Novo ni e a t o :   Dom. iiizzolli,
f    lekarnar ;  N u n m a r k 11 (Štajersko; : Karl Mali/, lekarnar ; 0 t o e a e :
p    Ktio Tuniaij, lekarnar;   1'u a toj na:   Josip Kupl'erschuiklt,   lekarnar;
»    1' c t e r \v u r d e i n :  L. V. Jungitujvr ;   1' 1 i b u r g :   Jvun  tiiunsvr,   le-
f    karnar: Požega: Ant.pl. Ilegediis, lekarnnr;   l'rassberfj: h'»n
J;    Tribuč; i'tnj:  C.  iiirod, upoteker ; K o 11 e n ni an n : F'runjo A'. 11-
+    ling, U-kaniar ; Koveredo: Jtic/iurd Thalvs, lekaniar; Samo bor:
r    /'.  Čchivarz,   lekarnar;   S e b e n i e o :   J'iter Jierutt,   Icktivnur ;   S 1 o v,
Z.    U ih trica: Adutu ]'l. J't<tkuir#ki; ti 1 o v. gradce:   C/. Kordik,   le-
V    karnar;   Jun.   KuliguriUvh,   lekarnar;   StrusHbug:   J.   V. Corton;
|T    St. V e i t:   Jutian liippvit;   rttainz:    Valentin  'J'itnoti.vrlirh-;   S e m-
^    li.n:   1). Juaiutoricz-ii   */» ;   Spljet:    Veuutiv  pl> l'raziu,   lekarnar;
t   Se hl and ura: li.   M'iimtl, lekarnar;  Trst".   Jak. Strarullo,   tekar-
t    nar; Tricnt: Ant. Kantoni; T r b i ž : Kuyen Eberlin, k>kiirnar ; V u-
k ovnr: A. Kraicuurita, lekarnar;   Vinkovce:  Frkd. JJerzig,   le-
t   karnar; Varaždin: Dr. A. Jiatlci; lekarnar; Zagreb: &"«/. Mittl-
^   bacit,   lekaninr;   Senj:   Josip   Acatrti,   lekarnar;  Zador: iY.   An-
druvii; lekuruar; Zlatar: lvim JS. rospiail, lekarnar.
Izdatelj iu urednik Josip Jurtič.
Lastmua iu tisk „Narodne tiskarue".