Leto LXVm., št. 279 Ljubljana, sobota 7. decembra 1935. Cen SLOVENSKI Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -. za inozemstvo Din 25 -. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica itev. 5. Telefon: 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon št. 26. — CELJE: cel jako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65: podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Pred odločitvijo Diplomatska akcija bo z današnjim sestankom Lavala in Hoara najbrže zaključena — Prihodnji teden bo odločilnega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov Pariz, 7. decembra- v. V pariških diplomatskih krogih gledajo zadnje dni z dokaj velikim optimizmom na nadaljni političnih razmer v Evropi. Splošno prevladuje prepričanje, da je nastopilo znatno olajšanje položaja in da so nade na mirno likvidacijo napetosti med Anglijo in Italijo dokaj upravičena. Bližajoči se 12. december ni več dan strahu ter nervoznega pričakovanja, da more prinesti kaka huda razočaranja ali zelo usodepolna preseneeeoja. Med tem pa sta v Parizu mrzlično na delu zastopnik angleškega zunanjega urada Peterson in francoskega zunanjega ministrstva Saint Onentin, ki pripravljata materijal za dalekosežni razgovor med Lavalom in Hoarom. Iz njihove okolice se že danes zatrjuje, da sta našla formulo za rešitev abesinsko-italijan-kega spora, če se bosta za njo zavzela z vso odločnostjo London in Pariz- Iz istih krogov se tudi širijo vesti, da je dal svoj pristanek na njun kompromisni predlog že tudi sam Mussolini preko svojega poslanika Cerrutija, ki je imel zelo obširne razgovore s predsednikom Lavalom. Vsekakor se bo položaj tekem današnjega dne, ko se sestaneta Laval in Hoare, toliko razčistil, da bo mogoče pristopjti prihodnji teden k odločilnim razgovorom za ureditev abesinskega konflikta. Kot značilen omen sc navaja v pariških diplomatskih krogih odpoklic dveh največjih angleških b>jn:h ladij s Sredozemskega morja, katerima so se pridružili tudi štirje veliki moderni torpedni rušilci Vsekakor pa bosta ostali za vsak slučaj obe ti dve največji angleški ladji »Hood in »Renovm« v neposredni bližini Gibraltarja, da tanko vsak trenutek priskočita na pomoč angleški sredozemski floti ki je še vedno v polni bojni pripravljenosti vsidrana pred egiUkimi pristanišči.. Zaradi tega so tudi preuranjene vesti onih časopisov, ki so poskušali naslikati to premestitev v šestih angleških bojnih ladij s Sredozemskega morja na Atlantski ocean kot angleški odgovor na odpoklic italijanske divizije iz Libije. Glede petrolejskh sankcij se v Parizu pričakuje, da bodo 12. decembra sicer v i db?ru osemnajstih načelno sprejeta in odobrene, vendar pa bo datum njihovega u velja vi jenja odložen Ni izključeno- da se bo pri tem odbor skliceval na nejasen položaj v Zedinjenih državah, kjer bo šele kongres, ki se sestane v drusi polovici meseca januarja, sklepal o načinu ameriške nevtralnosti v itali-jansko-abesinskem sporu ter o sodelovanju Amerike pri izvajanju samkcii. Na ta način bo omogočeno da se kljub sprejetim petrolejskim sankcijam nadaljujejo započeti razgovori in najde kompromisna rešitev za abesinski spor. Poleg tega se opozarja pri tem na to, da ni naloga odbora osemnajstih komplicirati že itak težko situacijo v Evropi ter ustvarjati razpoloženje za nove konflikte, nego delati za mirno likvidacijo grozečega spopada. Optimizem v Parizu Pariz. 7. decembra. AA. V Par.zu s>e mudi angleški državni podtajnik pri zunanjem ministrstvu Vansittart Vse kaže. da bo ostal v Franciji več dni in da ima nalogo pomagati pri pogajanjih med francoskimi in an«le:kimi strokovnjaki o novem načrtu za mirno likvidacijo itali jansko-anes-ns-kega spora. Vansittart ima nadalje nalogo pripraviti vse potrebno za Hoareiev poset v Parizu in za pogajanja z nemško vlado za omejitev oboroževanja na kopnem in v zraku Kar se tiče likvidacije rtalijansko^besin-skega spora, zatriujejo dobro informirani angleški krogi v Parizu, da bodo današnji razgovor Hoareja vn Lavala želi največji uspeh, oe so točne vesti, da so se strokov- ' nja pre-ej Miilanski »Popol0 d* Italijar je objavil uvodnik z glavno mislijo, da bo Italija tu li v boio^e sodelovala povso i pri ohranitvi svetovnega miru. v usodnem trenut ku pa ne b.> podprla nobene države, ki so- ' h*je pr: sankcijah pr0ti Italiji. Trdijo, la j*' pisec članka s-am predsednik itali- '.n^ke vlade Mussolini. V pričakovanju olinijevega odgovora Na da?3£Š2i]i seji italijanskega parlamenta bo podal Mussolini važne izjave L0ndon. T locembra. o »Dailv Tele-graph rtoroea da ie Laval v stalnih -ti kih z Mussolini jem in no izključuje možnosti, ri-a bo Mufiiso ini danes Poda! važno izjavo, ki bo nioiiki izzvati popoln preokrH v mednarodnem ncliličnem položaju. London. 7 de< embra o »Dailv Tele graph« nravi da se imajo Hoarejeve zja-ve smatrat; kot važen korak k mirni likvidaciji italijansko - abestnskega spora n nov doka/ sngieškt dobre volje za pogajanja. Angleži in Francozi nnaj< važne razloge, da p ->lednjič ponudijo Mussolinijll roko za snordzum. seveda pori pogojem, da tudi [talija nekaj doprinese. Italij? doslej očividno ni razumela, da ne gre samo za njo m njen ugled, nego tudi za ugled in obstoj Društva narodov. »Times«« naglasa, da je Hoare govoril v imenu vsega ingle^kega narodi ko ie Italijo rotil nai ne dvom' o iskrenost angle škc politike Anglija b; bila zelo vesela, če bi sc spor lahko nvrno uredil. Pariz. 7. decembra a Pariški listi smatrajo ekspoze angfl-eško^a zunanjega ministra v s-pl-ošnem za zelo srečen uvofi v razgovore, ki jih bosta imela lanes L/a" val in Hoare v Parizu Petit Parisien« poudarja, da priča Ho-a reje v govor o modrem državniku, ki re^ no apelira na zdrav raj^uan. Nesporno je da bo njegov govor prispevaj k ublaž.tv: mednarodne napetosti želeti je samo, da bi tu ""i Rim odgovoril stično, ker bi b:!a Potem Lavalova po^rpdovlana akcija znatno olajšana. >Mat:n: ugotavlja, da Je bil H<->arejpi govor žejo miroijiiM-n. a Jasen apel M M a« >'-nija »F-guro pra/vn, da je a.nglešk: zunanji minister oa&e] najprimernejše be-se^l-e o sedanji situaciji, ki j!h bodo gotovo tud: v Rimu pravilno T*azu.meli in ocenili. Fk-ho de Pa:*:«, sodi. da Hoare>\ srovor grlede ^Pora v Vzho-ni Afriki ne predstavlja nikakega novega momenta :r pripisuje mnogu večji poonen drugemu de lu govora, v katerem je Hoare omenil akcijo angleške vlale. da se oniozočijo na dalnja podajanja s Hitierj-em <> omejitv oboroževanja. Petrolej za Italijo Italija je žrtvovala ogromne milijone, da bi si zasigurala dobavo petroleja Kini, 7. decembra, v. V ospredju raz_ prav fašističnih vodilnih krogov je vprašanje preskrbe s petrolejem in nafto v primeru petrolejskih sankcij. Po statisti, k.ih iz zadnjih let potrebuje Italija do milijon in pol ton nafte in petroleja. Zaradi vojne v Abesiniji bo ta količina povišale na blizu dva miljona ton letno. Itabja nima skoraj nobenih petrolejskih vrelcev. Vsega pridobivajo v Italiji kakih 30 ton nafte. Pač pa imajo Italijani odločujoč vpliv v dveh velikih rumunakih petrolejskih družbah, ki sta do sedaj dobavljali skoraj vso svojo proizvodnjo nafte in petroleja italijanski vojni mornarici. V Italiji računajo s tem, da bodo tekom prihodnjega leta s pospešenimi deli toliko povzdignili produkcijo albanskih petrolejskih ležišč, da bodo dobavljala letno do 200.000 ton nafte. V ta namen je potroš ]a Italija že do sedaj za invpsticijvSke .stro_ ške okoli 300 milijonov lir. Zgradd- je tudi od središča tega petrolejskega polja v okolici Devolia do Valone 85 km dolge tlačne cevi. po katerih črpajo nafto direktno v ladijskp tanke. Albanski petrolej in nafta sta prvenstveno namenjani za italijansko vojno mornarico, ki je bila pri svojem moderniziranju v toku zadnjih let vsa preurejena na pogon z nafto. Poleg tega gTade Italijani še veliki petrolejske rafinerije v Valoni. ki bodo sta'e okoli 70 milijonov lir. Fašistični krogi računajo tudi s tem da bodo lahko kupovali nafto in petrolej v neomenjenih količinah §e najmanj kaka dva meseca v Zedinjenih državah. Tam je namreč položaj tak. da lahko vlada samo nasvetuje petrolejskim trustom, da v primeru proglasitve petrolejskih sankcij ustavijo dobave za Italijo. Nihče pa jih k temu ne more prisiliti, dokler ne sprejme ameriški kongres tozadevni zaken. Zelo intenzivno so se vrgli na delo tudi italijanski kemiki, ki poskiiš i jo izpopolniti nemške iznajdbe o sintetičnem pridobivat, njn naftp in bencina Kakor znano, so do segh Nemci na tem polju ž? velik« uspehe katerih pa niso v po'ni meri izkoriščali, ker je bila produkcija sintetičnega bencina predraga in nerentabilna v primeri s cenami prirodneg;t bencina. Poleg vsega tega je treba računati s tem, da razpolaga Italija gotovo z veliki, mi skritimi rezervami bencina in nafte. Saj se je dovolj časa pripravljala na vojno ter morala računati z vsemi možnostmi. Roosevelt zahteva nova pooblastila \Vashington, 7. decembra, r. Predsednik Roosevelt in njegovi svetovalci so se odločili, da bodo zahtevali od kongresa pooblastilo za predsednika Zedinjenih držav, po katerem bo smel prepovedati izvoz petro. leja v vojskujoči 3e države. KongTes naj bi takoj na svojem sestanku 3. januarja uvrstil v seznam resolucije o nevtralnosti Amerike, tudi petroleja, kar bi predsedniku omogočilo odrediti po prepovedi izvoza orožja tudi prepoved izvoza petroleja. Vprašanje ali naj se prepoved izvoza razširi tudi na baker, bombaž in jeklo, se bo rešilo na nadaljnih posvetovanjih kongTe. sa. V krogih, ki so v neposrednih stikih z Belo hišo. zatrjuje, da bo kongres na izglasoval za Roosevelta zahtevana pooblastila, tako da bo mogel z običajnimi pred. sedr>Tškinii odredbami prepove izvoz vsake vrste blaga, ki bi ga smatral. d;» bi lahko služilo v vojaške svrhe. Rim. 7. decembra, r Zaradi prepovedane trgovine z devizami, so bile v Rimu zaprte tri menjalnice Glavnega krivca je finančno ministrstvo kaznovalo z globo milijon lir. obenem pa bo izgnan. Italija bo letos brez božičnih dreves Kim. 7 decembra, r. Med i tali j;» nsk j mi ukrepi zoper sankcije je treba na novo omeniti odpravo l>oiičnih drevesc Vodstvo fašist'cne stranke priporočilo vs^ni pr' stašem r-a'j sc ta »bičai opusti, ker predvsem tu'ega izvor;., razen tega pa povzroča škodo v gozdovih. Desie v razvalinah Pri včerajšnjem letalskem napadu so Italijani skoraj popolnoma razdejali mesto, kjer je bil abesinski glavni stan London. 7 deemb-a AA. A^encja Reuter poroča o včerajšnjih dogodkih v Vzhodni Afriki: Itol-janska letala so včeraj izvršila v treh po.etih prvi veliki napad na Desiie Na mesto je padlo na ti-oče b rob n so m mnogih krajih nastali požari. Ok.og 40 vojakov in civilnih neeb ie bilo ub tih. 32 ranjenih. Ko so cesarja, ki se je mudil v Des:ju. sporočili, da se bližajo italijanska letala se spočetka ni hotel umakniti v protiletalsko zavet'š.e Toda n e-.'ovi svetovalci so 2« končno le pregovorili in mu dopovedati, da jc njegovo življe je d^a. £oceno za Iržavo in bi bi'<> nesmiselno izpostavljati se nevarnosti pred vsem pa izpostavljati drravo katastrofi. Cesar ic tedaj zapustil palačo, v kutero so malo pozneje udarile bombe n io ~'a/;:nle. T^r: naslednjih dveh rvnadih jc ces r s m sodeloval pri iobramb' mesta Obisk val jc ran;ene in s k •; š a 1 je pomiriti one. ki so pobeii'vli iz /avetišč. kakor tudi one ki t=o ostali v mestu. Po vesteh, ki <^ prispel r iz A M s Ahc. be po rac'iu iz Desi:a ie ^e'a; v P siju okrog 25.000 prebivalcev Italijarek« leta!« *o spremenila me>*n v pravi peke'. Cel: okra H so v razva'inah Preb'valstvo ^e :e v blaCTv nan ki razbežalo, ko -o prirele bomb- eksplodirat' i" p o-k * ti Pr t"e. ta'sk : obramba ie bi*a akoi v p ilni al c j Z vs<> intenzivno»^t>n ob^trH ev li cta'a s topovi :n strofnicami t'da oJhrfdn hrea rezultata Leta'a so 7 borrsbrroj in;"' M turi' am^rišk^ boVico V k i a e •'š' a b lni-ćarka in §ef bolnii c •"'•t ranjena. Tudi druga dva V^^-k > rana ' « s*a povzročila mu ' "V)vcrk'- rrA -v Splošno prevladuje prenr;_ Tanje, da bodo It li^ro" Parni pri'eli z ofen/;v> M-o^ spopadi prednjili tr- / do kszuiein R*ednii int z^p-'.dnn i tali _ lanski armf?ski rhot v stainern kontakti' z nasprotnikom. Po peker" drn^cT md*oAelei?rainu ie včera t dopo'dne o ita*ii^n \c'h 'etol nsnad-lo z vžioa'nim1 b^mur#vt' Gon^a-. Tudi tam je ve" po«i]op;i "okorelo. Štiri žene ;n dva otroka stp bi'a ubTt*, ve'ie število prebivalcev pa ie dobijo hi,Je np k'ine. Add;s A beba. T r*eeembw. AA Desij< ie napo' razdejano mesto. Požari še n:s i po^aseni in stebr: dima se dvigajo iz de_ sijske kotline in pričajo o str.iš.e»n rasdc janju. še v prvih popoldanskih urah so le_ /n ki je dobil zelo hude p<>_ škodbe. Italijanska protioSenziva Adis Ibebu. 7 decembra A A Po se nc potrjenih \'este!i o biti i pri Dn/rj 7:ipodrto od Mukate s.v -c i fo bitko pričeUi ifalijnn ska r.fcn/iva. I 'scJ kaže. da bo prišlo PfcfajJ resnično do odločifnt bitke Aberinsks \7 • (fa ie mnenjr d;i hi ?e lahko italijanski fe talski nanndi kmalu onemogočili, će bi sc prepoved a/o i/voz petroleja r ftaJHjfo Z o£a Jenske fronte ni m'kak;h novih \'csti Nevtralizacija Hararja ženeva. 7. decembra r Ahe«iinxko rfadj jo dne 2. t. in of»v*»-i*'la irlavne?a tajaHta DN b pro«njo. da g tem o!>ve*iti *;vpt in flanire da nanw-rava cesar iz Har.an-, od->iraniti vsie ri'. ihio prebivalstvo ter ino/ern ee da i»i ?im laka prihranil ?rtvo nradi bontbardirnnia italijanAih letal Ifttiastsi bodo me>to iajjv*?ile tudi vse oheteiefM leta, trjko da bo od toda i namenjeno -amo »a ranjence z obeh front in ne b« imelo n«- heaaea rejaAepri n »mena ver. Prva novinarska žrtev Pariz, 7. decembri. A A. Hav.^ poroča i« Addls Abebe: Pri letalskem ohatrel)evajije Debija je drobp,« bosibe r.mil fudi |»osebn*»-ga Havasovega vojnega dopisnika (^ovona. Priprave JZSS za olimpifadG Ljubljana, 7. decembra Poročali smo že. da je Jugoslovenski zimsko športni savez v velikih skrbeh glede preskrbe potrebnega denaria za pripravo reprezentančne vrste za zimsko olimpijado. V ta namen potrebuje vsaj nO.000 Din. do-čim bo treba za nastanitev tekmovalcev v Garmischu še nadaljnjih 45.000 Din. Ker mora savez računati le na malenkostno subvencijo, je bil prisiljen, da poseve po samopomoči, /zasnoval je velikopotezno akcijo, pri kateri računa v prvi vrsti na uvidevnost javnosti. Priredil bo po vsej državi tako zvani »olimpijski dinar«, nabiralno akcijo, zvezano s propauandnim predavanjem po radiu. V kratkem bo izdal tudi poseben znak, ki *a bodo prodajali po 5 Din. Znak bo prav ličen in bo predstavljal simbol zimske olirmnijade. net olimnijskih krogov v smučko v sred1 Olimpijski dan naj bi bil v začetku ianuarja Pri tej priliki bi predlagali akcijo, ki bi bila sprejemljiva rudi za državno blagajno, in s katero bi bila omogočena udeležba vseh naših športnih panog na olirmviadi ne da bi veliala državo kaj denarja Poštno ministrstvo naj bi iydalo posebne olimniiske znamke s povi-škom 50 par r>n vsak znamki, k* bi šel v korist olimpM^kega fonda. Znamke naj bi bde lično rzdelane. da bi segali po njih ne samo filatelisti, temveč tudi drugi Praksa v drugih državah te pokazala, d-a je tak način najuspešnejši in bi zatorej kazalo, da tudi pri nas kaj takega poizkusimo. Finski trener Kusma je že prevzel vodstvo treninga nr. Pokliuki Naši tekmovalci so v kar najboljših rokah Kuisma ni samo izvrsten smuški učitelj, te-m ve" rudi prav dober lahkoarlet in je bil letos v frnski reprezentanc v Turtnu m • Berlinu Na Pokljuki so domala že vsi olimpijski kandidati Trening bo trajal okoli mesec dni. 15. t. m bodo pnspeb še trije norveški trenerji. Eden bo treniral olimpijske kandidate za klasično kombinacijo, drugega ie angažiralo »društvo smučariev Planica« 'a vodstvo mednarodne skakalne šole. tretji pa bo prevze' trening naše voiaške reprezentance, ki *e z vso vnemo pnnravlja na vojaške Memc antante. ki bodo letos na Po- ^"k: Vremensko nororilo JZSS PLANICA, 7. decembra: — 11, ^<> cm snogl na podlagi, smuka prvovrstna. POLŽEVO. 7. decembra: — 4. 23 cm sneg.i, srež, smuka zelo dobra. POKLJIKA. 0. decembra: — 2 oblačno, sneži, mirno na -Ml cm podtaffi 20 cm pr-šiča. smuka prav dobra, skakalnica uporabna. Smuka v planinah zaradi vsnkcga sne aa ni priporočljiva DO V J E-M O.I STR A N A 7 decembra: - 11. na 30 cm podlage io cm prstča, mraka idealna, i/gledi za nedeljo dobri ERJAVČEVA KOCA SA VRSfCU: 60 cm suhega snesa. smuka dobra KOMNA. 6. decembra: Jasno, 1.20 snet>a, pršič. smuka 'dealna l SV, JANEZ ob Boh. jezeru. 7. decembri: — I. 45 cm >uhega *nega. ^n.uk i dobra. JKZiERSKO. 5 decembra: — J, obli no, sc ver. 60 cm pršića, smuka dobra, v planinah prav dobra. KRVAVEC: — 7. na stan podlagi cm pršića, smuka 'zborna VELIKA PLANINA: - % jasno, mm M) cm podlage 30 cm nrSiča smuka ugodna KAMNIŠKA BISmilCA: - 2, 30 cm mgi, <=9T>r>rvAžICA. 5 decembra: temperatura 0. rahlo sneži, mirno. 1^ cm južnega sne ga smuka dobra, na Travni gori prav dobra. SV LOVRENC na Pohorju. 6. decembra, tempera tura 0. 35 cm snega, smuka dobra, izgledi za nedeljo dobri. Rumuuska tovarna municije zletela v zrak Bokareata, 7 deoembr;. g. V munlHjnki tovarni v Lopeniu je nastala WWaj te neznanih vzrokov, huda eksplozija. Tovarna se je podrla, tri oVJavr* je raztrgalo na kose. Stvarna škod* je preeoj vHika. Sorzna poročifs. Inozemsko borze Curih, 7. decembra: Beograd 7.0: riz 20.36S, London 16.18. New York 308.12r. BruBelj 51.925, Madrid 42.20. Amaterdaor 209.36. Berlin 124.20, Dona j 57__, praga 12.T9, VtufeTB 5«.15, Bokareat« Nabiranje za socijalne namene Tudi letos prirede v Ljubljani božićnico in obdarovanih bo okrog 450 revnih otrok Ljubljana, 7. decembra Ljubljanska mestna občina je priredila tudi letos pomožno akcijo, da zbere nekaj sredstev za socialno skrbstvo, ker je proračunska postavk« za ta namen prenizka. Nabiranje so pa priredili tudi zato, ker mislijo, da je to še najprimernejši način, da pridejo do sredstev. In v resnici ni drugega izhoda v položaju, kok.ršen je pač zdaj. Nabiranje pri zasebnikih za socijalno skrbervo lahko upravičujejo tudi s tem, da zbirajo prav tako tudi po drugih državah- Nabiralna akcija pa ni bila letos prvič v Ljubljani. Toda letos so ljudje pokazali proti nii nekrniki kazine, ki so nosili velik del tega poslopja okrog 10 let, so na prodaj in si jih lahko ogledate v veži kazine — ne morda zato. da bi jih kupili, tem veo zaradi tega, ker so pač posebna znamenitost. Da se kazina ni podrla, je tehnični čudež (da rabimo malo nenavaden izraz za i/reden primer), ki bi zaslužil, da bi se o njem n/-pisaJi strokovnjaki v tehnčnih revijah. Mi pa bomo ob tej priliki spregovorili predvsem o drugem čudežu, ki je v zvezi z veliko adaptacijo v kazini, o tem. kako je rz zakajene, mračne, zatohle starinske kavarne nastala moderna kavarna v tistem pomenu besede, da se je prijetno združilo z lepim ter zrelo, doživljeno umetnostno ustvarjanje s sposobnostjo in solidnostjo na:ih obrtnikov: prenovitev je vtisnila prostorom nov dtrh ter značaj, tz starega je n-istalo novo, iz težavega, mračnega, poživljajoče, bodreče. Zato je treba spregovoriti o preureditvi, zlasti Še, ker ne znamo primerno ceniti nadarjenosti ter sposobnosti naših liu di in ker še vedno vlada naziranje med nekaterimi, da ne moremo narediti ničesar brez tujcev, brez tujih strokovnjakov, brez inozemskega gradiva in inozemskih nasvetov ter vzorov. Ne gre za hvalisanje in ne za reklamo; nekateri mislijo, da smemo pisati o sposobnosti naših ljudi samo. ko gre za njihovo poslovno reklamo. Baš zato večina pri nas nima smisla za pravilno presojo kakršnega koli udejstvovanja v javnosti, ker so deležni priznanja le tisti, ki itak sprejemajo poklone, dočim druge omalovažujemo. Ko so nekateri zvedeli, da je bil sprejet načrt za preureditev kavarne »Zvezde« arhitekte ing. D. šantlove. se niso mogli spri-jaz.niti z mislijo, da tako kočljivo naloga prevzema ženska. To je treba povedati, čeprav je človeku malo nerodno, ko se more dotakniti stvari, ki pričajo o nazorih, še vedno živih, a zelo romantičnih (da se izrazimo milo) dandanes, o nazorih, ki bi morali biti pokop iii tudi pri nas že zdavnaj v ropotarnici. Baš zaradi tega je preureditev »Zvezde« še tem zanimivejša, ker so na delo gledali mnogi s posebnimi oziri. In če pomislimo, da je mlada arhitektka morala rzvojevati tiho, a hudo bitko proti javnosti, da si je priborila in utrdila zaupanje, tedaj bomo vedeli še tem bolj ceniti njeno odločnost in uspeh. Zato je bilo potrebno še posebej nekaj besed o prerod i tel j i ci »Zvezde«. Ko je govorila o svojem dehi, ni govorila o sebi. temveč predvsem o delu obrtnikov, o raznih težkočah. ki jih je pri takšnih preureditvah nešteto, zato se vam ni treba bati, da boste čitali hvalospev o nadarjeni slovenski arhitektki. V splošnem se je pričakovalo, da bo preureditev končana mnogo prej. Stakli gosti so se začeli čuditi, zakaj je kavarna čedalje bolj zabarikadirana, ko bi moralo biti že vse delo v glavnem končano. Ded kavar-nc je bil ves čas odprt. Gostje pa najbrž niso nit: slutili, da je velik del kazine nekaj časa stal samo na lesenih oporah kakor ni vedel dotlej nihče, da je kazina prav za prav visela v zraku cela desetletja. Težki oboki, obteženi se z masivnim zidov-jem, so sloneli na srrebih. Dva streha sta bila sicer iz trdnega in zdravega kamna, toda postavljena sta bila na smešne temelje. Težko je najti primeren izraz za temelje, ki so prevzemali nase silno obtežitev poslopja, a so bili zgrajeni iz slabe opeke. Pri enem stebru je pa bil še ta temelj občutno poSkodovan. po naključju presekan L 1°20 ko so instalirali v kleti elek rricno napeljavo. Opeka prenese obtežitev 4, 5 kg na tvadr. cm, ta je pa bila obteže- no. Ko naoropi občuten mraz. je naval na socijalni urad seveda še večji. Ljudje zmrzujejo ter se obračajo na socijalni urad tudi po kurivo Čim hujši mraz je, tem manj je dela. Vse to se odraža na so-cijatnem uradu. Letos je položaj samo toliko boljši, ker je zaposlenih še 60 družinskih rednikov pri javnih delih Ti ljudje bi sicer tudi trkali na vrata socijalnega urada. Na drugi strani so pa na socijalncm uradu v hudi zadregi, ker so sredstva proračunske postavke že skoraj izčrpana. Računali so. da bodo dobili nekoliko denarja od banovinske uprave, toda tudi tam je huda suša. Letošnja nabiralna akc ja je vrgla približno toliko k^kor prejšnja leta, vendar pa precej mani kakor so pričakovali Zaradi kuriva so se obrodi na razna podjetja in družbe. Ipanje je. da bodo tudi letos zbrali toliko kuriva za najpotrebnejše kakor prejšnja leta. Toda razdelili ga bodo šele. ko bo v resnici pritisnil hud mraz. Tudi letos bodo priredili božićnico za revne otroke, in sicer v nedeljo p^ed božičem. Obdarovali bodv) okrog ^50 otrok. Ker bo 'etos ta prireditev v dvorani Mestnega doma, bodb morali obdarovati posebej dečke in posebej deklice: dvorana je premajhna, da bi lahko spravili vse otroke z njihovi svojci hkrati v njo. Za božićnico so namenjena sredstva dohodkov tombole. Mnogo si obetajo tudi od akcije za revne otroke. Oulfcšajo se dobrotniki, ki so pripravljeni plačevati za pre^k^-bo otrok obroke in nek teri so že pUča'i prvi obrok. Želimo, da bi našli mnogo posnemalcev Bas revni otroci so v Liubliani najbolj po. trehni sociialne zaščite ter moramo prištevati prizadevanja sorralnega urada v tem pogledu med posebno potrebna in pozitivna. na z 80 kg! Če bi bil potres po 1. 1920, bi se kazina nedvomno porušila zaradi slabih temeljev, zlasti še. ker je bil tistega leta, temelj .še oslabljen. Razen tega je bil en steber zelo nesolidno zgrajen iz kamenja ter so ga morali tudi podreti Bil je delno celo votel. Zaradi slabih temeljev, sta se kamnita stebra že nekoliko nagnila Gradbeno podjetje ki je prevzelo adaptacijo, si je naložilo silno kočljivo nalogo, treba je bilo zbetonirati nove stebre in temelje obok odnosno velik del hiše pa strokovnjaško podpreti. Lesene opore so prevzele ogromno obtežitev ter vzdržale — kazina je bila re^na. Strokovnjak za žele-zobeton ing. S. Dimnik je napravil statični proračun, podjetje je pa solidno zbetorniralo stebre Zdaj je kazina na trdnih nogah Prava sreča je za njo. da so adaptirali kavarno kajti sicer bi ne odkrili njene nevarne bolezni Kazina bi se sicer nedvomno podrla prej ali slej in Ljubljana bi doživela katastrofo, kakršne SO redke v svetu Ko so bila končana nepričakovana gradbena dela, so šele lahko napredovala druga, mizarska, instalacijska, tapetniška, slikarska itd Kavarna ^Zvezda« je dobila kurjavo m ventilaciio. kakršne nima nobena druga kavarna v Ljubljani Gretje in zračenje kavarne se opravlja zvezano v enem in istem postopku. V kleti ie kurilnica, v pritličju je pa poseben majhen prostor, tako zvani klimatizator. kjer dobiva segret zrak potrebno vlago V kavarno priteka prečiščen, primerno topel in ne-prestih zrak med notranjo in zunanjo šipo oken. nad glavami gostov pod stropom na nasprotni strani pa sesajo pokvarjenega neslišno ventilatorji ter ga odvajajo v klet. Ne čutiš niti najmanjšega prepiha, ki je tako neprijeten v velikih dvoranah, a vendar se zrak povsem izmenja v eni uri petkrat! Poleti bo prezračevalna naprava hladila kavarno kakor jo pozimi ogreva. Aparaturo je dobavila jugoslovanska tvrdka »Ventilator« iz Zagreba (ing. Koporčič): od te tvrdke so kupovale inozemske tvrdke ventilacijske in kurilne naprave ter jih instalirale kot svoje blago V splošnem je prevladovalo mnenje, da domačini splofi ne morejo urediti res dobre kurjave in ventilacije. Značilno je zlasri, da je v naših velemestnih lokalih (n. pr v ZagreSu) vprašanje ogrevanja in zračenja rešeno slabo, kjer so delala inozemska podjetja, dočim se je izkazal Koporčičev sistem povsod za najboljšega. Cevovode za ogrevanje ter zračenje je položilo podjetje Žitnik. To podjetje je tudi izdelalo (po načrtu arhitektke seveda) armature stenskih svetilk. Vodovodno instalacijo ie opravilo podjetje L. Pičman. Mizarska dela so bila poverjena Tgn Veharju. Elektro instalacije ie prevzela »Elektro«' lndustr.. sMkarska dela je opravilo podjetje Mam, slikarska Iv. Bricelj. gradbena stavba Iv. Slofcan tapetniška šeber. linolej, ki ga je dobavila trgovina Souvan, je položilo podjetje A Kobilica, steklo svetilk je izdelek Združenih steklarn, prevleko za fotelje je stkal iz domače, na roko predene volne J Medvem. absolvent tekstilne šole v Brnu, itd. Tvrdke smo našteli, ker so vse domače in ker jih delo hvali. Lahko smo ponosni na nje ter tudi lahko ponosno naglasimo da smo se že povsem osamosvojili na neštetih področjih obrtne in industrijske delavnosti Delo naših ljudi ie pa še posebno solidno, saj je navadno opravljeno vprav s fanatično ljubeznijo do dela in z ljubosumno skrbnostjo, da bi bilo boljše kakor konkurentov Vse barve so v skladu: vtis imaš kakor da se je prostor razširil in zvišal. Preurejena »Zvezda« žanje splošno po- hvalo občinstva, ter imajo vsi, ki so sodelovali pri preureditvi, pa tudi oni, ki so za preureditev investirali zelo mnogo, popolno zadoščenje. Iz Trbovelj — Prijavo borcev-dobrovoljcev s severne meje. Vojaški oddelek občine Trbovlje poziva po nalogu komande celjskega vojnega okroija vse one borce, ki so a« borili po preobratu na naši severni meji kot dobrovoljci odredov generala Maistra, poručnika Maigaja, majorja Lavriča, kapetanov Mart inč ič r. In Kneza ter pod komando podpolkovnikov Uzorinca m Perka v Prekmurju in Medjunmrju, da ae javijo najkasneje do 10. decembra t. 1. v pisarni vojaSkega referenta občine Trbovlje, kjer bodo podali potrebne podatke. — Akademija Sokola se ponovi v nedeljo, 8. t. m. ob 16. uri za mladino in odrasle, pri skrajno znižanih cenah. — Pameten socijalni ukrep. Lani je družba ob proslavi rudarskega praznika primerno pogostila zastopstva svojega na_ meačanstva in rudarjev, kakor je bil to Litija, 6. decembra Letošnjo jesen so našemu zasavskemu kmetu napravili divji prašiči veliko škodo Ponekod so uničili koruzo, drugod proso, in vinsko trto ter izorali krompir Ze večkrat so se spravili lovci na pogon, a dolgo zaman. Sele na zadnjem pogonu v Boriškovem revirju pod Jančami so imeli prvi uspeh. Zaznali so, da se klatita v janškem pogorju dve družine divjih prašičev, v eni so štiri j e v drugi trije komadi Obe družini je srečal tudi jamski župnik g. Drešar. ko je šel pre-videt nekega samotnega bolnika Litijski lovci so naskočili jansko pogorje od dveh strani. Prva skupina 10 lovcev je krenila z železniške postaje Jevnice. druga v kateri je bilo 30 lovcev, pa iz Laz. Prva skupina je prepodila prvega prašiča že v bližini kmeta Sovca, ko sta se obe skupini združili pri kmetu Hribarju, pa jim je pre-stigel pot spet preplašeni čekanar. Ves dan ie namreč deževalo a dež otežkoča pogon. Neumorni lovci so preiskali gozdove po Pajkovem talu. DoVsem in Kratkem potoku in v Lepi dragi. Tam so spet dvignili izgubljenega prašiča Prvemu in drugemu lovcu, ki sta i-zstreliln nanj svoje strele, se ie srečno umaknil. Na bližino kakih 25 korakov se ie hotel izmotati tudi mimo lovca Draga Rupnika. Ta pa je s sigurnim strelom pognal kosmatincu pest šiber v telo. običaj še pred vojno. Radi težkih časov j pa bo ta pogostitev letos odpadla in bo družba zneaek, ki bi ga aicer uporabila za stroške pogostitve, namenila za podpore revni in pomoči potrebni delavski mladini. — Ta pametni socijalni ukrep rudniškega ravnateljstva bo vsa naša javnost pozdravila. —Za Uravna nje cestnega ovinka pri gostimi Dimnik. Ko so pred približno 10 leti gradili novo cesto od banovinske ceste pri gostilni Dimnik proti Urhr>včevi loki, graditelji in projektanti gotovo niso računali, da bo ostri cestni ovinek pri gostilni Dimnik delal voznikom, osobito motornim vozačem take neprilike. Ta ovinek je tako nevaren da se je dogodilo tam že reč večjih in manjših prometnih nezgod. Zato bi bilo želeti, da bi sreski cestni odbor ta ovinek nekoliko omilil s tem, da bi se cesta na tem ovinku ne-kohko razširila z odkopom obeh vrtov na desni in levi strani ovinka, kar bi ne stalo mnogo, korektura sedanje ostrine ovinka bi pa pomenila ugodno olajšavo za vse voznike, obenem bi pa bila odstranjena tudi nevarnost za vse bodoče nezgode na tem nevarnem prometnem mestu. Prašič je padel, naš litijski lovec je pa dokazal, da pade divji prašič tudi pod šib-rami. Prašič se je v trenotku. ko se mu je pribli-žal lovec, dvignil in se je zakotalil v dolino. Tam se je v zadnjem naporu svojih moči hotel osvetiti lovcu. Zahropel in za-renčal je in se je postavil v bran. Lovec pa je dvignil puško in mu pognal v telo zadnji milostni strel. Nato je nepremično obležal. Stasitega čekanarja so odvlekli v Litijo, kjer so si ga ogledovali ljudje, pogledat pa so ga prišli tudi šolarji pod vodstvom učitel isrva. Pri Borišku pa so napravili lovcem zakusko. Prašičja jetra gredo namreč le tistemu, ki je nanj streljal, in v jeziku naših lovcev pravijo taki zakuski »Jagerrecht«. No. Bonškova mama. izborna kuharica, so pripravili rudi divjakovo pečeno meso s pražemim krompirjem, da so se lovci hvaležno oblizovali in so imeli kaj močiti, ko so navdušeni Boriškov ata primaknili na mizo poliče tistega rz kota. Ob tej priliki pa so seveda obujali pestre lovske spomine, hvalili oba gostitelja in sklenili, da jo mahnejo v kratkem znova na divje prašiče Zatiran ie divjih nrašičev pod pira jo tudi oblastva Trboveljska občina, kjer je Boriškov lov. je že vložila prošnjo na bansko un-ravo, naj i/plača Rupniku Dragu nagrado 150.— Dir v nedeljo. 8. t. m. zvečer. cMalomeačaii. se godi v prvi polovici oktobra leta MU nepretrgoma enejanjo je napeto od začetka do kiaja 111 mu mora človek sledit* z velikim zankm;< njim. Delo uprizore v Kovičev: reaiji ter ob sodelovanju Raobergerjeve, Zakrajsk«> ve. Kraljeve. Gorinška, Groma, Nakrstu. P. Kovica, Košute in Verdotuka. — Haralambi Ivanov, t^nor s0fij*k« opere nastopi v kratkem v mariborskem gledališču. Na lastnem koncertu bo pv razne operne arije in bolgarske pesmi Na ta koncert oPo^Oa^o že danes. — V nedeljo popoldne ob 15. ori ponove NedbaJovo melodij bogato oPeret<> ;PoUska krU P° znižanih cenah. To je prva popoldanska uprizoritev te operete. KOLEDAR Dane«: Sobota, 7. decembra katoličani: Ambrozij, Veselin. Jutri: Nedelja, 8. decembra .': »Rože z jugac ob 11. do;>oldne v Malici. Kino Sloga-' Bogovi se zabavajo. Kino L'nion: Kralj Montblanca- Kiuo Šiška: Cigan baron. Jugoslovenska gozdovniška liga občni zbor ob 10 v lovski dvorani hotela >Metro-polc. Šentjakobsko gledališče; »&kandjvl nri Bartlettovih« ob 20.15. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Dr Piccoli. Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62 in Crartu*. Moste—Zaloška cesta. Iz Ptuja — Zavod za pospeševanje obrta pri zbornici za TO I, poslovalnica v Mariboru, prirej od 9- t. m. dalje skozi 8. do 10. večerov izpitna predavanja v dvorani Narodnega doma od 17. do 20. ure. Predavalo se bo iz aritmetike in geometrije, kal. kulacije, knjigovodstvo in spLsje ter najvažnejša določila iz obrtnega zakona, davčnega zakona, zakona o zadčiti delav. cev, zakona o zavarovanju delavcev in dr-žavoznanfrtvo. Predavanje so zn vsakega obrtnika zelo važna, zla-ati pa za one, ki stoje pred mojstrskim ali vajeniškim iz_ pitu. Vabijo se val, da se teh predavanj udeleže. — žaga poje v drevoredu pri klavnici, kjer So začeli sekati stare kostanje. Na prošnjo tujsko prometnega in olepševalnega društva v Ptuju se je mestna občina končno odločila, da da posekati celo vrsto kostanjev, ki so stali ob hiSah in vrtovih, katerim so delali veliko škode radi senct\ _Napad- Ko se je v nedeljo zvečer vračal domov viničar DTevemSek Jakob iz Gorce, ga je pot vodila mimo njegove sosede F. A., ki ga je začela, ko ga je opazila, brez vsakega povoda zmerjati. Nastal je med njima prepir, v katerega je Se posegel njen prijatelj in že sta imela oba kole v rokah ter E>reverLaka pretepla tako močno, da je nekaj časa ležal na cesti v nezavesti. Dobil je pet ran na glavi in lažje poškodbe po telesu. Drevensek je moral iskati zdravniške pomoči v boln Id. Iz Celfa —c Smučarska Sezona pribaja. v no<" na petek in tudi Se v petek je zapadlo v Golju in o-kolici okrog 15 cm, na hribih pa nad 20 cm anega. Oe ne bo nepričakovano nastalo južno v rame, bomo imxel*i j'utn že pmav0 srnaučamko nedeljo z ugodno ermiuko- Smučarji in smučarke se vneto pripravljajo na prvi pohod v zlmek© nara vo. —c Ga. Ter*>zlja Grobelnlkova . V pe tek ob 13.30 je uinrta ga Trgu kralja Ateksandira St. 5 vdova ga. TeiPezija Gro-beUmikova, marti gdč. Mlnke in Zinke Gro-belmiTtove te*r gg. mostnega račun&keg* svetnika Oi^ava, upokojenetga PoStarja Davorma, bančnega uradnika Toneta In frizenskesa mojstra K. Riharda Groben i-ka v Celju. Pokojnica je bila odločno narodna in iiredno blaga žena te>r vzora" mati. Pogreb bo v ne<>©!jo oi> 15. iz h:*.-zadosti na okoliSko pokopališče. Pokojnici bodi ohranjen časten sponun, svojcem n« Se iskreno sožaJje! —c Umrla je v petek na Cp«ti na Do brovo §t. 19 pre-užitkarica Marija Laxm-kova. —C Kanalizacijo v Oblakovi ulici podaljšujejo sedaj od vile g. Pika do *on'-ulice v dolžini 70 metrov. —c Podatki o *seh dobrovoljcih In borcih, ki so »e borili po osvobojenjnj i 1318. na Koroskpiin. v prekmturjo in Me-djianurju, so nujno potrebni m<-e-Une*m. poglavarstvu v CVlju. Vei prizadeti naj ee do vštetega H t. m. javijo med urad nimi urami v sobi št. 6 na mestnem poglavarstvu, padle naj prijavtjo nj4h na; bližji sorodniki. S seboj Je treba prrnpati lokumente. ki «e nanašajo na to ahae-bo —c Nočno lekarniško službo ima o«l vštetega petka 13 t. m. lekarn« «Pri kri« žu - na Kralji Petrp cesti ★ SE SREČA Mož: Glej ženica ves mesec sem te pro. sil, da bi mi znšila *ep na telovniku. — Zakaj bi pa ne mogel nositi raztrganega žepa? — Vidiš. zdaj sem izgubil poročni prstan. Iz Kamnika — Osebna vest. Vodnik kamniškega žan-darmerijskega voda, žandarmen jski poročnik g. Ivan Cavš, je po službeni potrebi premeščen v Knin. Poročnik g. Cavš, ki je služboval pri nas cela štiri leta. si je s svojim odkritosrčnim nastopom pridobil velik krog prijateljev in znancev in nedeljene simpatije vsega kamniškega prebivalstva. Na novem službenem mestu mu želimo obiJo sreče. — Prošnja poštni upra\n. Pred leti so bile nad postnimi nabiralniki pritrjene tablice, ki so označevale čas pobiranja pisem in pošte iz nabiralnikov. Ker so te tablice v toku časa obledele, oziroma odpadle, naprošamo poštno upravo, da opremi nabiralnike z novimi tablijami. da se bodo meščani vedeli ravnati pri oddaji svoje pošte. — Redka prireditev se nam obeta danes zvečer v dvorani Kamniškega doma. — Jutri praznuje namreč kamniški občinski tajnik in kapelnik mestne godbe g. Jan Ulman svojo 50 letnico. Jubilant, ki je bil dolgo leta kapelnik godbe 40. pešpolka »Triglavskega« v Ljubljani, dalje kapelnik godbe Mladimskega doma na Kodeljevem in kapelnik sokolske godbe na Jesenicah, je poznan ne le v LjubJjani, ampak tudi v drugih večjih mestih, kjer je pri raznih prireditvah sodeloval z vojaško godbo. — Da bi čim slovesncje počastila jubilej svojega nekdanjega kapelnika, bo v dokaz priznanja priredila vojaška godba 40. p. p. iz Ljubljane, pomnožena s člani kamniškega salonskega orkestra, danes zvečer ob 30. koncert z zelo pestrim sporedom Koncert bo dirigiral deloma jubilant sam. deloma pa sedanji kapelnik godbe g. Dragoljub Živanovič Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel komandant mesta Kamnika in upravnik smodišnice inž. podpolkovnik g. Milojko Paumovič. — G. Ulmanu kličemo o»b nie-govem rubile ju: »Se mnogo let«. Iz Zagorja — Obrat v rudniku ae trenutno razvija dokaj normalno in prilično zadovoljivo za splošno težke čase. Prejšnji mesec je bilo 18 delovnih dni. torej za šest več kot v poletnih mesecih, kar je seveda se zmerom malo. V decembru je predvidenih istotako 18 delovnih dni Stalež delavstva v zuna. njih in notranjem obratu znaša okroglo 600 zaposlenih. Občina pa ima v staležu nezaposlenih 814 z okroglo 700 od njih odvisnimi družinskimi člani. kar znese približno 1500 v pomanjkanju živečih duš. — Da se je rudnik vsaj doslej obdržal na tej višini in da ni obrat še bolj okrnjen, gre zasluga ravnatelju inž Vitoldu Biskup^ skemu ki se je za dobrobit naših rudarjev zavzel z vse hvale vredno vnemo. Kotre-dežki obrat je v sredo nadzoroval generalni ravnatelj g. Heinrich. — Sokolski Miklavž je tudi letos obdaril sokolsko deco Med 200 mladih Sokoli- čev in Sokoličic je razdelil poslastice in praktična darila K obdaritvi je prispeval rudnik, odzvali so se pa tudi trgovci, obrtniki in drusri zasebniki. Srčna hvala vsem. Zvečer pa je Miklavž obiskal družine na njih domu. Običajni Miklavžev večer je odpadel, pač pa se je vršil sestanek člRnstva v mali dvorani sokolskega doma, — Šahovski krožek se snuje in sicer pod okriljem športnega kluba Zagorje. Vabljeni so tudi nečlani Podrobne informacije pri g. Branku Korbarju. V dolini je šah zelo razvit, le enotnega treninga pogrešamo. Zdaj je dana r>riložnost vsem, tudi za_ četnikom. — SmušLi tečaj teoretični, se bo vršil za učiteljstvo obeh šol v Zagorski šob' in sicer 9. in 10. t. m. od 17. ure dalje. Po-sečalo ga bo tudi nekoliko učencev iz obeh šol. Vodil ga bo učitelj g. Kopriva Janez. !z Maribora — Davc.nf- vesti. Razpored pridokmme m davka ua poslovni promet ter davka na hiksuz za leto li>35 bo razgrnjen na jaivni vpogled davčnian zavezancem pn tukajšji u/pravi (soba št. 5) v času od 6. t. m. do vštetega 13. t m. O ugotovljenih davčnih osinovah in odmerjenem davku so davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim imajo pravico do pritožbe. — Drevi p t sni večer Mercedes —Pave-Ličeve- V Narodnem gledališču nastoP' drevi voditeljica zagTebške Komorne plesne skupine« Mercedes Goritz —Pave ličeva z bogatim sporedom, ki bo deloma doživel svoj krst prav v Mariboru. Veljajo dramske cene. Red B. _ Leto dni zaprt v sobi. pred dnevi eo orožniki iz Hoč izslediti v Dravskem dv0ru v Hotinji vasi v neki skrivni sobici popolnoma zanemarjenega moža z dolgimi razmršenimi lasani in brado, ki mu je segala do tal »Puščavnik« je bil že do et r&jnosti iscrpan. v u>m spoznali |q dve leti zasledovanega Blaža Kamenska ki je bil pred 2 leti obsojen zakadi pre-• var tn tatvin na 16 mesecev robije, pa je Pozneje pobegnil iz kaznfLnice in potikal v Avstriji. Končno je Kamenček le pri-Sel nazaj k svoji že«ni v Hotinjo vas ki se v neki skrivni sobi celo leto skrivai pred oblastmi. Da bi ubežnika ne odkrili, žena ni prihajala vsak dan k njemu vo mu je od časa do čafia prinašala jedi. Mož se je tudi v^s zanemaril in mu je brada zra«La že do tal. nohti pa «o bi!> dolgi več cen trm etrov Kamenska srn i2 ročili sodišču — O snežnih razmerah na Pohorju Dj dnevno poročal mariborski >Putnik'. Vre" me a« k a poročila be o prisilnem izterjevanju davkov vsP 0ne deio dajalce, ki Se niso poravnap v plačilo za padle banovinske davščine (1% 4- y^r/c) za »Bednostni sklada za proračunska leta 1933-3-1. 1934-35, 193H-3G. da poravnajo zaostale zneske do 15. decembra 1935. sicer se b0 uved'a prfsilna izterjava (rub,> žen). — Mariborska prem | ra Kreftove vesele slovenske legende >Malomeščani< bo Kazini Je pretila katastrofa Kako ie bila preurejena in na novo opremljena kavarna ^Zvezda" Divji prašiči v Zasavju Na pogonu so prvega ustrelili s šibratni — Lovec dobi bansko nagrado Veterani trdega dela Rediti poklicni jubileji od službe pri Jesenice, 6. decembra. Mnogo se v naših listih piše o raznih trvlienjskih in poklicnih jubilejih ki pa sc često že nanašajo na srebrne poroke, soočanja Z Abrahamom ali praznovanjem čctrtsrol e micc ehižbcvanja pri enem in istem podjetju. Pri nas na Jesenicah in na Javomiku pa imamo celo vrsto delovodij, preddelavcev in delavcev, ki že 40 do 30 in v©c let nepretrgoma služijo pri enem in iatCm podjetju in to na najbolj nevarnem deru tako pri visokih pečeh za taljenje železa, ogromnih strojah in žerjavih in v žični valjarni, kjer sikajo železne kače okrog njih, da je v stalni nevarnosti njih življenje. Pri vseh teh opravilih je poleg fizičnega, trpljenja potrebna tudi izredna Spretnost in razumska presoja delavca, če hocc koristiti sebi in gospodarju in « obraniti i eksistenco in živi jen je. I 40 do 60 let nepretrgane podjetju službenimi leti. Po 44 let so zaposlen-: G.a. vič Franc. Krišnar Ivan. Svetina Miha in Vister Si*"on- P° *3 let. Pogačar Itan. Sui-re Alojzij, po 42 let Aivdervald Ivan dere ša Alojz, Medja Anton, Novak Alojz. Oblak Miha. Pietnar Anton. Ravnik Lovro. Ravnihar Urban, po 41 let Dežman Toniti/ I>ovjan Matevž. Justin Anton. Kemperic Blaž. Novak Gregor in Repe Ivan. Po 40 let pa služijo: Beznik Jakob. Erlah Karo!. Hudalist Jože. Iskra Franc. Prcvc Peter. Togafar Ivan, Rozman Anton, .Smolej Janez in Vidmar Alojz. Najvišjo Število službenih let med vsemi nameščenci in dc kavči pa sta dosecfla prokurist Jo&'D Vilfan in mehanik Nikolaj Bernard, ki sta delal;1, nepretrgoma vsak nad 62 let in bila nedavno vpokojena. Vsi ti so večinoma vstopili v službo kot 12 do 14 letni dečki, nekatere so v Robi- Toda naši delavci so tihi m skromno, ne hrepene po papirnati »lavi, srečni in TB. d- [jni so, Se si v polnem zdravju in življenjski čak»ci morejo služrtn. kruh 9&b\ in svojcem. Nekateri izmed ta navedenih delavcev m pred delavcev so prišli ne Jesenice pred dolga™ desetletji iz bohinjskih železarn. Vi «o se v letih 1880 do 1890 osredotočile rm Jesenicah. Oni so s podjetjem vred -astti m preživefi i njim vse faze njegovega velikega razvoja. Najstarejši po službenih letih je Rozman Janez, ki del* nepretrgoma 56 let. njemu pa sledi p red delavec Cop Alojz z 52 in struzilec Babic Matevž s 50 leti nepretrganega službovanja. Njim sledi Noč Lovro s 46. Kiinar Toma/. Novak Jakob, Poga-Čar Franc. Ravnik Miha. Stroj Pavel Urh Andrej in delovodja Langus lakob s 45 nju kar iz vasi ali pašnikov pritegnili v obrate. JDrugi so prišli /e kot krepki mladeniči v naše kraje, kjer so ostali in si uredili svoja ognjišča. Vsi pa so morali včasih, ko še ni bilo modemih strojev in dvigal, rudi silno trpeti. Delali so po 12 ur ali več dnevno z zelo kratkim opoldan, skrm odmorom ?a kosilo. Nekateri izmed njih so si v dolgih letih zgradili lastne domove, drugi so sc u dejstvo val i kot občanski odborniki in voditelji političnih, strokovnih in kulturnih društev in organizacij. Vsi pa so kljub prestanemu silnemu trpi ion ju izredno trdni in opravljajo težko službo v polni življenjski moči. Bodi tihim junakom del« obranjeno zdravje in čilost do pozne ieseni živi jen is. dfl bodo uživali blagoslov dolgoletnega dela v zadovoljstvu in sreči v krogu svojcev. Najcenejše je tudi najdražje Predavanje stavbnika g. Ivana Briclja v ljubljanskem radin v okviru obrtniškega tedna Ljubijana, 7. decembra Pregovor pravi: >Dobro blag:© se samo hvali !< Marsikdo bi rekel, da zato za dobro blago ni potrebna reklama. Priznati moram, da je res tako. toda le pri redkih ljudeh. Večina ljudi pa pri nakupu ali pri naročila sploh ne gleda na kvaliteto in zahteva samo nizko ceno, ^amo da je blago na zunaj lepo. Kakšno je blago znotraj, kakšna je njegova kakovost in trpeznost, je večini kupcev postranska stvar. Le malo je takih, ki bi jih ne bilo treba še posebej opozarjati, naj pazijo na kakovost blaga. Seveda je posledica takega brezglavega nakupovanja za nizko ceno ta, da dobi kupec ali naročnik slabo blago in da ga sorazmerno drago plača. Zato hočem pokazati na nekatere primere, ki naj dokažejo kupcu in naročniku, da je resničen tudi pregovor, da je najcenejše obenem tndi najdražje. V oblačilni stroki vidimo, kako kupci potepajo le preradi po šablonsko izdelanem in cenenem blagu, zlasti pri obutvi in pri obleki. Kupec se ne ozira na to, da bo tako blago ponosi! najmanj trikrat prej kakor pa sob"dno izdelano ročno dek>. ki je morebiti nekoliko dražje* je pa zato trpežno, obdrži svojo obliko, se po meri lepše prilega in ima cesto, kar se tire mode. prednost pred Šablonsko konfekcijo. Kakor za oblačilno stroko, tako velja načelo >najcenejše je navadno najdražje* tndi za druge vrste izdelkov, n. pr. za galanterijsko blago iz usnja, razne gospodinjske potrebščine orodje in slično. Često sem opažal zelo nerodno postopanje n. pr. pri nakupih pohiStva. Po nizki ceni naročeno pohištvo je lahko na zunaj lepo, kakor drugo pohištvo. Toda kupec in naročnik! Čuvaj se pred nakupom, če dobiš samo na zunaj navidezno lepo stvar. Pomni, da je laiku zelo težko spoznati dali cena n. pr. pohištvu odgovarja t»»imi, kar more mizarski podjetnik za tako ceno nuditi. Vsaka cena je rezultat kalkulacije. Pohištvo, ki je na zunaj skoro popolnoma enako, se v notranjosti lahko močno razlikuje. Bo vzorec je v notranjosti ali v ogrodju iz velikih drugi, ki je dražji, pa iz samih malih kosov, ki LvorijO takozvano vezano konstrukcijo ^sperana konstrukcija)- Tako pohištvo se ne vije in no deformira, pa se tudi ne usuši in ga tanko ohraniš ?koraj neizpremenjenega dolgo vrsto let. Pohištvo pa, ki je biio moro a z«* tretjino cenejše, ali delano iz sla^eLi^ jiia • "ijala. »e ti kmalu ususi in deloriiura in ne bo trajalo dolgo, da bodo potrtbua popravila in da tudi . s popravili ne bv5 mog-I spraviti pohištva v tako slanje, da bi bil z njim zadovoljen, bi bil pazii. kaj kupiš, ti te goiovo ne zmotila nizka cena. Jdlocil bi se bij raje za Ce bi bil pii nakupu vse to upošteval, če bolje izdelano in solidno obrtniško delo, četudi bi ga bi* P a^ai u« koliko dražje, namesto da bi si bil kupil navidez skoraj enak izdelek, toda za tako ceno* ki ni odgovarjala dobri kvaliteti Pa preidimo na razne gradbene stroke. Pred vojno je bil običaj, da se je gradbeni gospodar obračal navadno na euega samega mojstra, kateremu je zaupal. I a mu je sestavil načrt in proračun za poedina dela tako, da so ta dela odgovarjala oni kvaliteti, ki je bila potrebna, da bo izdelek soliden in trpežen. Zadovoljna sta bila oba: gospodar zato, ker mu jo mojster storil delo solidno, mojster pa je bil zadovoljen, ker mu je bilo s primerno ceno omogočeno napraviti dobro delo ter pri tem dobiti skromen zaslužek. Danes pa je stvar popolnoma drugačna- Gospodarji ,ki hočejo graditi hiše, barantajo že pri načrtu, ker mislijo, da je vseeno, kakšna je hi5a v zi-dovju. samo da ima zahtevano Število sob in da je v velikosti enaka hiši po skrbno izdelanem načrtu. Čim dobe nacrt, razpisujejo delo in Licitirajo vsevprek. Povabijo po 5 ali še več mojstrov in ko dote že naj" nižjo ponudbo, zahtevajo Še popust. 2ive v misli, da bo hiša kljub temu.solidno zgrajena in da bo mojster vseeno zaslužil. Gospodarji žal ne gledalo na to, da je oddaja gradbenega dela stvar zaupanja. Ni vseeno, dali je hiša sezidana iz dobrega materijala, cementa, peska, apna, lesa itd., da ni vseeno, v kakšnem medsebojnem razmerju so razne vrste sirovega materijala- Ne zavedajo se, kaj pomeni to. da je v m« betona 50 kg cementa namesto da bi ga bil« "O kg, da so izolacije iz slabega izolačnc^a materijala in katrana namesto iz dobrih asfaltov. Četudi mojster prepričuje gospodarja, da mu za vsiljeno ceno ne bo mogel napraviti solidnega dela, se mnogokrat gospodar ne da prepričati. Često pošten in soliden obrtnik La3 zato izgubi delo, ker gre stranka drugam. Vsak pa tudi ni enako soliden in tako pride često do tega, da moj-ster ugodi zahtevi stranke pri nizki ceni, ker je v to prisiljen, mora pa potem seveda gledati, kako pride na svoj račun pri izvedbi dela. Pri tem se pa taki kritik .* zavedajo, da ni kriv slabemu delu mojster, temveč stranka. Naj bodo naročniki uverje-ni, da inna tudi obrtnik zadoščenje nad dobrim delom, če dobi posten, četudi skromen zaslužek. N) vedno bolj zadovoljen, kakor pa če si mora zaradi pretiranega pritiska na cene izdelkov pomagati v sili tudi z nerealnimi sredstvi. Ne smemo pozabiti, da gre pritiskanje cen navzdol na škodo tudi delavstva. Stranka žene mojstra t;iko dal'"i d,, mora hidi r»n glediti, da sniža :-vojo režijo in da zato \^&aj deloma prevali popust na feni tudi na delavske mezde. Seveda slabo plačan de- .ivee nima ne volje ne sposobnosti za dobro in solidno delo. .lasno i**, da takega ne«o- ialnega početja ne moramo zagovarjati Med obrtništvom povzroča pretirano lici-l i ran je cen navzdol pogubne poelediee. tbi-ja solidnost in moralo obrtnika; oni, ki dela solidno in hoče vzdržati pri poštenem de- i. propada pri eni dobavi za drugo. Imamo zato eeio vrslo primerov ko so preje zdrava in solidna podjetja zaradi takih i>o-javov propadla. Slično kakor 7-a gradbene obrte velja tudi za vse vrsto drugih rokodelsib del. n. di za vse vrefo drugih rokodelskih del. n. kloparska itd. >krajni čn> je in to v interesu ne samo obrtništva, temveč tudi naročnikov, da se naša javnost, ki kv.mje in nnroča. preorijentira v svojom mišljenju in da začne vendar že pri nakupu in naročila provdarj:iti, n'h je radi nekoliko nižje cene v popolnem nesorazmerju kupovati blago slabše kvalitete. Treba je, da tudi naš kupec in naročnik kalkulira in da nikdar ne gre tako daleč, da bi prisilil obrtnika, da bi na račun j neobhodno potrer-netzn zaslužka moral za- ! radi pronizk** iz«iliene cene iskati nadome- ' stik> v nesolidni dobavi in izdelavi. Pov>em jasno je, da mora ži\eti tudi obrtnik in bo v zmoti oni narinmiki in kui>H, ki menijo, da je vseeno, če obrtnik n** zasluži poštnega plačila za pošteno delo aJi da mora celo delati za take cen«*, ker bi moral pn dogovorjeni kvaliteti delati v svojo lastno izgubo. Pravilno m* zato. da je v nekaterih naprednejših drŽavah« kjer je javnost tudi sama začela pravilno kalkulirati, prišlo zaradi tegu do |MjjK>lnoina drugačnega načina licitiranja Najnižji ponudnik se n. pr. v Nemčiji pri državnih in privatnih dobavah dosledno izloča. V Nemčiji je dobilo to stremljenja izraz celo v zakonodaji. I}a se odpravi nesolidna konkurenca v prenizkih cenah, je kaznovan obrtnik. Če se dok iž»*. da je žel s cono tako navzdol, da mu je ob solidni izvršitvi dela in soiidni kalkulaciji za^inzok nemogoč. Taka zakonodaja bi bjla t ml i pri nas prav umestna. Sevoda Pa koncem koncev vsi zakoni, če so še lako dobro mi-!jeni. ne pomagajo, ako ne stopa z njimi sporedno tudi praksa- Zato kliče obrtništvo v svojem Obrtniškem tednu, ki tra pravkar prireja in v katerem hoče prepričati iavnost. da je v interesu kupca in naročnika, ako tudi on sam skrbi, da se bo v poslovnem življenju v prvi vrsti upoštevala -olidnost: Naj prodre pri naših naročniki!, in kupcih prepričanje, da je naj-niija ceni nhicajno tndi najvišja. Planica čaka V Planici je meter na debelo snega — Novi dom je Ze dograjen Planica, 7. decembra Planica sc jc žc zavila v zimski plašč in je pripravljena za sezono. Proti dnevi ie zapadlo na staro podlago pol metra in pred tremi dnevi še 2i> cm snega, tako da je snežna plast debela 70 cm in za smuko že prav ugodna. "Tudi vreme je najugodnejše; predvčerajšnjim je živo srebro zdrknilo na 11 stopinj pod ničlo, a ze ob 9,'dopoldne ic lepo dolino pozlatilo soii.ee. tako da je čez dan izredno prijetno Včeraj se je temperatura sicer nekoliko dvignila, po današnjih poročilih pa je zopet pritisnil mraz. Sneg jc sicer še nekoliko mehek in se mora poleči, a na Slatni, kjer so kmetje spuščali hlode v dolino, je že vseden in nekateri vneti smučarii že švigajo po zasneženih poljanah. Sezona se sicer še ni pričela, vendar je v Planici že vse živo. Na stotine pridnih, žilavih rok je na delu, da bo letos Planica bolj kakor kdajkoli pripravljena za sprejem tisočih gostov. Poročali smo že, da bodo leto« v Planici urejene tri skakalnice, iz- med kater i h ho prva pri kolodvora dovoljevala skoke do <<> druga i sredini nasproti Slatne skoke do 23 a tretja, sloveča mamutska skakalnica, b(. po načrtu inž. Blo-udka preurejena da bodo mogoči fanatični skoki do IJti m \\c 1 n skakalnice že urejajo in pripravljajo delavci ^tavben-ega pod jetja Bricelj iz Ljubljane. Majmanjsa skakalnica v sredini bo kmaln sposobna za skoke, za njo pride na vrsto prva pri kolodvoru, a pri največp so v delu vse priprave in točna merjenja. Grajena ho zelo precizno, skoraj na milimeter natančno. Ker jc vsako leto vedno večji naval v Planici m je bil dom SK Ilirije na Slatini rrtno<*o premajhen, se ie Ilirija odločila, da zgradi poleg sedanjega moderen, še boli udo ben dom, kakor je dosedanji. O gradnji novega doma, čegar sliko prinašamo, smo 'C poročali. Y juliju so zapele lopate in v septembru ic bila lepa stavba že pod treho. Ker je bilo vreme zelo ugodno in prav do decembra brez dežja je šlo delo najjlo i/pod rok. Stavba *c ic dobro sušila in bo dom sposoben v kratkem, da sprejme prve goste. 14. t. m. bo kolavdacija, po komisijskem ocledu pa bo dom otvorjen. Novi dom. ki ie ves zidan, zunaj pa obit z lesom ter zgraien v lepem gorenjskem slogo, leži samo ?0 metrov proč od starega z lepim razgledom na veličastne vrhove Velike in Male Ponce. Ima 39 -»ob. rrme-d katerih je 24 določenih za goste. V kletnem prostoru je skupno ležišče s 16 posteljami. Dom je opremljen s centralno kurjavo, v vseh sobah je na razpolago mrzla m topla voda. razsvetljava je električna. V hiši so td«ti prhe in sploh nudi dom ves komfort, da bo zadovoljen tudi najbolj razvajen obiskovalec. Dom je zgradi! arh. Schell, kt jc tudi napravili načrte zanj. lovanski Sherlock Holmes Kako odkrije graSolog na podlagi pisave zločinca Ljubljana. 7. decembra. Način, kako naš znani slovenski grafo-log Kannah ocenjuje po pisavi značaje posameznikov. ki jih nikdar ni videl, je našo javnost že opetovano zanimal. Naloga gTafologije je, da na podlagi pisave oceni duševno dispozicijo pisca, ter njegove sposobnosti in lastnosti. Karmah se sicer ne drži vedno splošnih pravil gTafologije, temveč s svojo sposobnostjo in res izred- nim talentom sestavlja aam svoja pravila, ki se nikdar niso izkazala kot napačna. Našim čitateljem bo gotovo Se dobro t spominu >Zgodba o Madju«, ki jo je napi. sal Karmah in v njej pojasnil vse ono, kar ga je vodilo do odkritja Malija kot do. činca mnogo prej, nego Je svojo Ženo urno. rfl. Vse to me je napotilo, da sem se nanj obrni! z nekaterimi vprašanji, na katera ?e £. Karmah dal odgovore, fei utegnejo zanimati tudi nr:So najširšo javicst. Blaznež požiga V neki »asi je gorelo noć nočjo ijt sedmič je bilo plat zvona- Gorela je hišica nekega občinskega reveža. Vsa vas jo bila razburjena, ko se reševali njegove borne cunje iz gorečega poslopja. Navzoč je bil slučajno tudi Karmah, ki je opazit kako je iz beračevega molitvenika padel listič z različnimi risbami hišic, znamenj itd. Kakor je Karmah vedno vajen, tako je tudi ta listič spravil in ga zvečer analiziral. Drugega dne se je takoj oglasil v občinski pisarni in zahteval, naj dotičnega Derača zapro, češ, da je požiga-lec. Na njegovo zahtevo so ga pripeljali v občinsko pisarno, kjer je svoje zločine ta, koj priznal, čim so berača zaprli, so se nehali pojavljati na vaških hišah rdeči petelini. žesia zažgala svojega otroka Nekega večera je Karmah na svojem potovanju zašel v neko hišo, kjer je dobil prenočišče. Moža tedaj ni bilo dozna, le žen« je vsa otopela sedela v kotu pri peči In nI skoraj nič govorila, sele pozno ponoči je postala zgovornejša in je naprosila Karmah*. naj bi ji napisal pismo, kar je seveda takoj storil. Ker je bila vsebina pisma zmedena, jo je naprosil, naj sama doda se sekaj vrstic, ki jth je pozneje, po noči, analiziral. TJgotovĐ je popolno duševno zmedenost in tudi nagnjenje h kri-mtoaJmm deliktom. Ko se je zjutraj napotil od doma, je sklenil počakati moža m nru je takoj po prihodu povedal, kaj je dognal; resno ga je posvaril, naj p^zi na seno in postopa z njo zelo previdno. M o* se je zasmejal čea, da jo bo pretepel, pa bo spet zdrava. Karmah je odšel in teden dni pozneje so ga k&eali zopet v isto hišo. Dan po njegovem odhoda je namreč mož zopet pretepel ženo in odšel z doma- V njegovi odsodnosti je žena zakurila krušno peč za v njej sežgala svojega otroka v strahu, da bi mož tudi njega ne pretepel. Karmah ova izjava, da je moža na ženino dosevno stanje vnaprej opozoril, je bila celo za sodišče odločilna in so moža obso. dfll na dolgoletne ječo, a ženo oddali v umobolnico. Zločinec iz spolnega nagona Nekega dne je v nekem več ju mestu prišel h Karmahu pieprost možakar in mu povedal bolečo zgodbo o nekem perverznem zločincu, ki v delavskem predmestju aagsadn otroke, jih z avtomobilom vozi s I seboj na dom, tam oskrunja in potem izpu. i šča. Osumili so nekega elegantnega gospo. i da, ki je imel sredi mesta razkošno stane- nisi svile/ur MuZo* pere LU X hitro in brez truda. <6> vanje in tudi sicer veljal za zelo lrgledn^. ga meatm.i. Ifoi ari je Karmahu povedal to zgodbo, jt pri.., . J a seboj tudi beložmi. c-o z najrazli nt\;šimi zapiski. Karmah jo pisavo podobno analiziral in takoj ugotovil, da je l.i-st ksualno zelo perverzn* ~h človoka. Naslednjega dne je zadevo pnj;i. vil oblastem in t.^ so zločinca, ki ga prej* nikakor niso mogle izslediti, takoj zaprle. Bil je obsojen rani zapelj»> ranja in oneca. ščevanja mnloletnib PONAREJ A K Ko je bil Kiirm.ih nedavno v Pragi, je prihitel nekega večera ve.s razburjen k njemu neznan gospod in g;i prosil pomoči. Njegova zaročenka je bila namreč v nekem drugem češkem mestu tajnica banč_ nega ravnatelja in eo jo prav oni dan zaprti radi ponarejanja čekov, o Čemur sn zaročenca brzojavno obvestili. Karmah je takoj pregledal dokazno gradivo in ugotovil, da govore sicer vsi dokazi proti tajnici, a ona da vendarle tega zločina ni storila Takoj se je napotfl v dotično banko In zbral rokopise vseh nameščancev, le bi a. gajnik mu je odklonil podpis. Češ, da si je dan preje izpalmil roko. Knrmanu ae je stvar zdela sumljiva, a je pozneje na z zvijačo vendarle dobil tudi njegov rokopis, odbite! z njim k odvetniku ga analiziral, fotografiral in prekopiral ter ugotovil, da more hiti zločinec edino blagajnik sam- Ko je p<»znejc analiziral tudi tajni-čino pisavo, je ponovno ugotovil, da o njej kot panarcjevalki ne more biti govora. Na razpravo na sodišču je bfl kot priča povabljen tudi blagajnik; nekaj navzkrižnih vprašanj in mož se Je njej v spretno nastavljeno mrežo ter kon<*rw> priznal svoje grehe. —▼ —P Sv« Lovrenc na Pohorju Maš trg jc zadnje tedne že č'^;o v znamenju predstojeće zimske sezone. Na > m h koncih in krajih se pridno dela in priprav, lja za mesece belogu veselja. Zimsko-sportni odstk rukajšnje-.i TI'D preurejuje in popravi in društveno ^k.ik L nrico. Načrt^ za korektur > je naprus mani strokovnjak za gradnje skvkinac g Ivan Rozman iz Ljubljane Že ime samo nam jamčd, da bo skakalnica prvovrstno in brezhibno zgrajena. Na nov0 preurejeni skakalnici bodo možni skoki do 45 metrov. Z našo. preurejeno skakal'ico bo iz polnjena velika vrzel, kn jc bi'a radi pomanjkanja slične skakalnice na celem Pohorju Lega skakalnice ic tako izredno ugodna, da menda nikjer taku; lezi namreč severno in v gozdu ter do nje ne pride niti solnoe niti veter, kako veHkega pomena jc to obo)e bodo skakalci sarra najboljše vedeVi. Smučarski svet se zadnja leta vedno bolj /anime za zirrtfdci raj Sv. I>ovTenc na Pohorju. Brezdvomno posta || Sv. Lovrenc rs Pohorju važen zifnsko.sportni center vsega Pohorja. Trg s svoio ožjo in širno okoHco nudn idealne smučarske terene. Kraj leži namreč na cca 3 km dolgi in 1 km široki z+o žno padajoči in razborito valoviti planoti. obdan od vseh strani z belo odetimi p»>-horskimi vrhovi ter je tako naravno zn. sfcaten proti mrzfrtn severnim vetrovom Lega kraja samega pa — leži na severnecv' pobočju rV>horja - Vem jatnei Ha k rrvy? vedno izvrsten. Za vse discipftrne smučarskega sporta iS podani v tem po pravici imenovan*-m zimskem raju vsi pogoji. Tudi za ljubile!je sankaškega sporta jc narava v obilni men poskrbela. Tu so prekrasna več kdomerrcv dolga nAT^-vA sankehšča na katerih »*e pet rejajo v celi zimi prav zanimive sanka^kr tekme v veliko veselie mltadini rn odravim. ŠAH — Prijateljska revanina tekma- V nedeljo bo odigral Lšk v Ceiru I CSk pnjatelv sko revanžno tekmo na 12 deskah. fVjhnr poriva naslednje člane, da pridejo v soboto na sestanek v klubski lokal v Zvezdi ob 20. uri. da se sestavi mofcrvo in po lafji odigra trening—meč: pc Assejev. vJibi«-Furlani, Kranjec Ignac, fierzinčič, Lokov šek. Majcenovič. Ma-rek, Peterman. ing Rup nik. Sever. Siko^ek. Savli. $orli. Milan Vid mar ml., ing. VVeis*. Kumelj AuStar 1. Kdor bi tja ne moeel priti osebno, pa bi s<»! rad v Celje naj pusti vsaj pismeno obv^ stilo pri blagajni, ker ciror ne ho mn^el igrati za klub. Vožnja je brezphčna. no drohnosri na sestanku. Na ekskurzijo v Ce Ije so vabljeni tudi ostali ^ani. lcralni večeri so od *edaj naprej ob ponedeljkih in četrtkih od 30 ure dalje v igralnici kavar ne »Zvezde-. Prijave za splošni turnir ie •prejemajo ie do vštetega 12. 1. m. t DNEVNE VESTI — Spom*njftka knjhga »niv. prof. dr. Ivana Prijatelja. Mase kulturno javnost obveščamo, da bodo bahOi za šeetdeeet-lotnico (30. t m. ) uat?. profesorja dr Ivana Prijatelja njegovi učenci in česti] oi krasno spominsko knJifPo, ki bo poleg izčrpnega tivdjenjeipaoa in bibliografije veebovaia razširjen ponatae j-uoilaniove globoke li£e*raJiv^z£odortnfik£ študije »EKi ševni profili etovenekm preporoditeljeve, •a<1i katere je Ljubljanski zvon 1921. i velika dragocenost m ie kar biol»ioXihska redkost. Knjiga bo obsegala bW»u 20« atrani v kabranean tisku in etogu, »pred-aj jo bo krasila nAtačc- v ta namen napravljena akbvljan-oeva slika akademskega slikarja prof. Božidarja Jakoa. V Kkb-skripciji 6tane knjiga 50 Din, po izidu (o Bož'ou) bo znatno dražja, ker je nakla da nizka. Naročita sprejemajo gg. pover-jenuki in slovanski setntner na univerz v Ljubljani. KINO SLOGA Ljubljanski dvor Telefon 27:«» Ob 16., 19.15 in 21.15 — jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21. uri veseloigra kakršne se nI videla Ljubljana! Bogovi se zabavajo (Amphitrion) Publika se smeje do solz in ploska od navdušenja! Predstave razprodane! Vstopnice si rezervirajte v predprodaji Matineja ob 14. uri in jutri ob 10.30 Rihard Tauber »Simfonija ljubezni* Knotne cene 4.50 Din — Ureditev službenega razmerja slu-žmcadi. pod juu, naslovom je prmesei Slov. N*iar.< doe 2. t. m. notico, ki j« upravičeno r&zbunie nase gospodinje, i'i^e^ rx;i povedu je? d«, bo aag-o tovljeno - »izt-n*:-! :. i s podobno uredbo man. sa &«Jiu" žinčad*. — Zreoa gospod. pomočnic lo bJsnilh delavk t Ljubljani. ■■ Z. K. D. Silili ™ V ELITNEM KINU MATICI Danes ob *43. uri vesela opereta Jutri ob 11. predpojdne ROŽE Z JUGA Smeh, veselje, petje, godba.__ SBBaaaaaaaaaaaaaaaaaBaa^ —- Zakaj ne gre nas !e«5 n.a udda'j«»f.a tržišča? Odkar so stopil« V veljavo gospo darske sankcije proti Italiji, zanima naše lesne trgovce in in luStrljce vprašanje, kje bomo a&šli vsaj četno D»donieati!d ?a og"roanjio škodo, ki eo jo ie in jo bodo še utrpeli « tem. da je Italija lapta za uaš le6- Iiiivoz oas^ea, lesa bi bfl mogoč v Angliijo, fpaiOijo, francoske koIvu.-Je-seremo Afriko in Egipt. Toda vaa ta tržišča so zelo daleč in če ne bo Ui pobegla vmes država, ki mora podpreti našo lee-nVeKka Pratika< sa 1. IBM je izšla in se dobiva pri vložniku, tiskarni J. Blatnika acsL Lfanljana. Breg 10, m t vseh veajni trgavinak. Ta na^ najstarejši slovenski l^adski koiedar je res praktičen in zantanv. Zato Ca boče imeti leto za ie-lni vsaka sao*eneka droiina. Letos mo je dodana še večbarvna reprodukcija lepe sii-ke >Poklon Modribc. Artisti — O tvar ja se smučarska sezon*. Včeraj je kazalo, da e smučanjem ne bo se nič, ker je btto če« dan tako toplo, J« je s-neg močno kopnel, čez noč Je P* temperatura znatno padfo in sneg je znnrznil. Po vsej Sloveniji Je zapadlo totf-ko enega, da ga je za smn-ko veaj za pr^o srk) oovolj m v spOosnem je twdl dober, ker je &H včeraj }n*en in se jc ?e n,*č napravil na površjn sreft. V v46j«1j t*eab je pa todl ie pnecej rWbe*a plast pr?ica. Take e«nafec eenono aa rae kaže, da ae bomo leto« pca>beno naaumacaOl, saj amo dobili sBag mnogo prej aeoo isai- Poročtta z Gorenjskega na Dolenjskega so ugodna. glede izbire smučarji ne bodo ▼ zadreg:. Oni, ki imajo več oaea in aredat^v, jo bodo mannfli ie Gorenjbko, dragi :a -1 Doienjeko. Tudi na SAJemenai pri Zaarre-bu je aapedao M cm aonga, da se bodo Lahko tudi tam Zagrebčani jutri amuča-li. Nad Ljubljano je 1e*ada zjutraj poeta megla. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SIšKI _ TELEFON 33-87_ Adolf VVohlbruck, Hansi Knoteck in Fritz Kampera v nepozabni Johann Straussovi opereti CIGAN BARON Zibajoči valčki, besneči čardaa, romantična godba. V dopolnilo Foaov zvočni tednik. Predstave v soboto ob 7. in 9, nedeljo ob 3., 5., 7. in 9, ponedeljek ob 7. in 9. Znižane cene: W« 3.50, 4.50, 5-54), 6.50, balkon 8 Din. PREDELANA APARATURA. V torek POT DO SRCA. —- Egiptski vseučiliški profesor v Bosni. V Trebinju &e mrudi ie več dni profesor veeučiiišča EVzaoninl Aehara Seik Mu-h?unej B ie juni iz Kaira. V sarajevski dža" mi ji je imej v arabskem jeziku USUJIbo •božjo, ki ji je prisostvovalo mnogo vernikov, potem je predaval o božji in m«ater -ni l>ii.'Uxini do otroka. \i Sarajeva odpotu je v druga mesta Bo^ne in Hercegovine. _ Razpisana služba. Kr. bans-ka uprava dravske banoviie v Ljubljani razpismje mesto sanitetnega referenta pri »reškem načetetvu v Logatcu v lastnosti urada.-skesa pripravnika za VIII, položajno skupino, prosilci morajo imeti pogoje § 3 iii 4 aakona o uradnik in za »prejem v državno službo t^r PolaS tega dovršeno zdravu." ško pripravniško dobo (staž). Pr^je se n>aj vioie pri kralje\-ski bain^k) upravi d-ravtske banovine v Ljubljani do 15. d>-oembra 1936. — Članstvu JUU. V zadnjem ča-su prejema čLanstvo JUU privatne pismene nasvete, naj prosi za premestitev na določeno službeno mesto. Opozarjamo članstvo, uaj tem pozivom ne ustreza in naj smatra kot da jih ni prejelo. JUU sekcija za dravsko banovion. — Iz državne službe. Zdravstvena pomoćnica IX. pol. skupine v zdravstvenem domu v Mariboru Ivanka Cizelj in sestra pomočnica zdravstvenega doma v Cerkljah Antonija Jaklič sta premeščeni po službeni potrebi v Higijenski zavod v Ljubljani, zva-ničnioa L skupine pri sreskem načelstvu v Kočevju je preme-cena na lastno prošnjo k banski upravi v Ljubljani. — li banavineke alašbe. Premeščen j-e po službeni potrebi Hladnik Jakob, banovinski kmetijski uradnik—sreski kmetijski referent lXihovita satira na konservativno angleško aristokracijo! ŽENIN v nepriliki Premiera v ponedeljek v kinu Union. pri sreskem načelstvu v Kamniku h kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljaii, imenovana sta: dr. Potokar Leopold,,' zdravnik volonter obče državne bolnice v Ljubljani aa uradniškega pripravnika pri Uino-vinski bolnici v Celju. dr. Jože Slapar, zdravnik volonter ženske bolnice v Ljobljs* ni za uradniškega pripravnika pri banovinski bolnici v Sk>ven j gradcu. — Iz »Službenega listac Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 98 z dne 7. t. m. objavlja pravilnik o opravljanju pregledov zadrug (zvez) in o skladu za opravljanje pregledov, izpremembe in dopolnitve pravilnika za uporabo uredbe o zaposlovanju tujih državljanov, tolmačenje o družbah z omejeno zavezo oprostitev turističnega propagandnega materijala iz Madžarske od uvozne carine, podaljšanje veljavnosti spominskih znamk kraLja Alaksoa-dra I., uvedba zasebnega kliringa z Nemčijo, pristop češkoslovaške k pariški konvenciji o antidifteričnem serumu, pristop Poljske k bernski konvenciji za zaščito literarnih iu umetniških del, ratifikacija revizijskega zapisnika o statutu stalnega mednarodnega sodišča, sodišča po Etiopiji, ponovna ratifikacija fakultativne odredbe is statuta o stalnem mednarodnem sodišču _ po Grčiji, ratifikacija zapisnika o pristopu ameriških Združenih držav h konvenciji o stalnem mednarodnem sodišču — po Panami, izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih Novin«. — Občni zbor podružnice Sadjarskega in vrtnarekega društva na Jezici. Jutri oi) 14. urd bo v šobi na Jožici prvi redni občni zbor taik. podniftnice SVD. Po obč. zboru ob 1-T). bo predaval gflavni taju*k g. nadzornik A $kulj >o pripravi škropiva in o škropljenja sadnega drevja«. Nato pa bo na bli&njaan vrtu praktično prikazano, kako «e prav škropi. Tedaj bo prv^č stopila v delo nova podružnična škropilnica. Ker bo ta škropilnica brezplačno na naaipoia«o aamo članstvu, za katero je tudi pripravljen. Arborin po znižani ceni. vabimo čimveč na>»ui sadjarjev in vrtnarjev v podružnico. Defii> 00 v pribodnje tam živabnej&e, ker se namerava člane porazdelili T dva ooseka, t aaijarski in t vrtnaraki. S temi b0 ustreženo zla<=" onim. ki jim ni všeč eanio sanjarjenje. — AH ste že pozabili, da je najprimernejše darilo za božične praznike albnm >NsSi kraji T« 87 slik umetnikov, katosm 90 rvflV11^. PlanitiSeJc, KraBerec in mnogi drugi, Vam vsak hip pričara najlepše predele slovenske zemlje s tako močjo, da obtiče vaše oči, kakor pričarane. Vsaj za velike praznike bežite iz tope vsakdanjosti v svet zamaknjenosti in lepote. Izdanje A stane 40 Din. izdanje B 30 Din. Pri prevzemu 3 izvodov 20% popusta, pri 5 izvodih 25% popusta. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, spremenljivo vreme. mogo. če bo snežilo. Včeraj je snežilo v Rogaški Slatini in Zagrrebu. v Sarajevu pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala ▼ Splitu 11, v Sarajevu 8, v Beogradu 6, v S kopiju 5, v Ljubljani 4.2, v Zagrebu 4, v Rogaški Slatini 3, v Mariboru 2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760. tempera, tura je ■*n«*nl> _2.4. — Silen orkan v Splitu. V noči od četrtka na petek je besnel v Stalinu atkan orkan. Valovi ao pljuskali darinč aa obak>, tako da ljudje po njej niso moga aooau. Nekateri valovi ao dosegi! spomenik Mar" ka Maroiioa na sadnem tram. Naprav*M «o mnofjo škode ua obali. Posadke v ari-staaišeu vkrcanih pamikov ao moivi < napeti vse sa-ie, da so obvarovale pamikt hujsah poškodb. V Šibenika je orkan po rušal vse naprave v koPaltieču »Adrm< hi Porušil cesto v dolžini 1*0 m. — Samomor. V Zagrebu se je ttstreiii uslužbenec samoborske tvornice Setada^a Vekosdav Kremen.iC. Bil je eden uajvest nejčib in najmarljavejšai ue4uzoence>. Zadnje čase je bil zelo Potrt in večkrat je pravil, da mu je postalo Življenje neznosno. V hipni dueevni zmedenosti si je pognal kroglo v glavo. — Zajec odkril ponareja Ice denarja. Orožniki i« Bjel0vara in Križevcev so «-suedili v vaei predavci pri Bje!0varu po-narejaloe denarja. Zvvedeli ao. da nosi glavni por.arejalec v košari aajca, ki ^a je hotel podariti svojem« pomočniku V vlaku eo orožniki kmahi izsdedili kmet-a. ki je imel v košari živega zajca. Prije'.' so ga isn našli pri njem 30 ponarejenih kovancev. Ponaiejalec se piše Pavel Lovnč in je premožen kmet. ki bi bil lahko žive1 brez Ponarejenega denarja, pa ga je Po hleip po njem ^.peijal v zločin. — Tragedija v0j»lga invalida. Včeraj se je v SkjvOneki Bistrici obesi] 33-lemi invalid Franc pongraCič. Bil je z teno a a nekem godovanju do jutro, nato ^ta se pa vrnila domov. Doma se je pričel z že^o prepirati id ji grofij z nož&m, da bo zaklal njo in otroka, žena je v »trahu pobegnila, ko se je Pa čez dve ur: vrnila, je naSla moža mrtvega. Jb^eii se e na omaro. Iz —lj Denar, denar... Kakšna stiska je za denar na deželi, nam kaže značilen primer: Oni dan je neka kmetica ponujala v Stritarjevi ulici starinske slike (natožne), ki jih je snela doma s stene. Rekla je, da je zvedela, da v Ljubljani nekateri radi kupujejo takšne starine in ker je pač tako hudo za denar... Kmetje gledajo še vedno v splošnem na »svele podobe« kakor na relikvije, zato si lahko mislimo, kako trda jim prede, oe se ie odloČijo, da jih nesejo v mesto na ulico prodajat. —lj Znamenit klavirski večer bomo imeli v Ljubijaui v torek 10. t. m. ob 20. v Hu-badovi pevski dvorani. Glasbena Matica priredi- ta večer svoj XV.- intimni koncert, »pored pa bo izvajala slovita pianistka Masda Rut>y ki je Odlično poznana vsem početnikom koncertov Brandlovega tria. Gospa Magda Rusy je rodom iz Češkoslovaške, je dovršila mojstrsko šolo na konservatoriju r Lipekem ter rila profesorica na akademiji v K^igsbergu. Sedaj ie 8 let stalno koncerti ra po ceK srednji Evropi in ima najboljše kritike. Na koncert opozarjamo vse prijatelje klavirske igre. Sedeži po 10 Din. stojišča po 5 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. —lj Umetniška razstava L. Ksizirmlrja in Tame Hoeraee bo odprta le še jutri v nedeljo. Obsežna kolekcija lo0 del splošno pri-znanje In so si interesenti na Veseloigrra veselega razpoloženja in vedrega humorja! ŽENIN v nepriliki Premiera v ponedeljek v kino Union. bavili 20 listov. Obisk raastave pa kaže. da ei mnogi obiskovalci umetniških prireditev te še oteo ogledali; vabimo jln, da izkažejo goetoma svojo 6osto4jubnoat zadnja dva dneva. —lj Velika zabava podoficirjev ljubljanske garnizlje. Podoficir ji lj\ibfl jamske gum-izije priredi pod pokroviteljistvom komandanta dravske dhiz-ijske oblasti divizijskoga generaia g. Petra Nedeljkoviča v suboto 14. t. m v dvorani SokoVsk^ga !(Skandal pri Bart»*tevih« (Vapmi soprog) zabavno in duhovito veseloigro Ponove v Šentjakobskem gledališču osmič in zadnjič danes in jutri zvečer oh 20.15 Igra j« izvrstno naštudirana in je dosegla nenavaden uspeh. Kdor se hoče dobro zabavati, naj pose ti predstavo in kupi ELITNI KINO MATICA Telefon »1 -24 Po dolgem času! Težko pričakovana PREMIERA VELKFILMA Pavel Borblger — Tbeo Lingen — Adele Snadraok v Jobann Stran»a4 uri. m*r> ob 3.. 5^ 7. rn o.ff Predpeodaja vstopnic ad 11. — pol IS tn od IS. daljo. 1 H 1 P K K M I K R N 1 KINO vatofsasea pravočasno t predprodaji od 10. do 12. in 16. Jo 17. ter en,, trro pred predstavo. —Ij Pocenili smo vsa oblačila, tvrdka Pre-sker, Sv. Petra cesta 14. Glej današnji o^rlas —I j Plesni lavod »Jenkoc v Kazini sprejema oove začetnike — dame in gospode ▼ ponedeljek ob 2©. pri >po«ebnem sacetai-škem tečaja*. Vsako nedeljo ob 4. popoldan ski ples. Vsak torek in četrtek nadaljevalni tečaj in ▼ soboto plesna velba. Posebne nre vsak dan. —lj Velika dobrodelna narodno propagandna modna r^vija se vrsi v veliki dvorani Zvezde. Premiera v nedeljo popoldne. Vodstvo modne revije palača Viktorija- —]j Klub esperantistov v Ljubljani trije mostovi. — Prihodnje leto prideta na vrsto Adorf WohIbrQck — Renate MuHer Georg Aleksander ŽENIN v nepriliki Premiera v ponedeljek v kinu t nt on. tako imenovana Dolge mostova, prvi pri km 30 100. drogi pa pri km 20 174. Name. stu, da bi sc ta dva mostova obnovila z beronsk:fiii, bosta pa sploh opiKŠčena. zato *e bo p:i preložila cesta, ki bo del< m:: vse_ kana v skak) tako. da oba mostova odpn-deta. Ce bi bila nova oba mostova, bi delo veljalo nad Din 600 000. preložitev ceste bo pa veljata le Din 310.000, pač pa bo nov Cundrov most prj km 22.370. ki bo veljal okrog Din 305 'VK). Z navedenimi deri bo Jezerska cesta, ć'm bo vse izvršeno, zopet mnogo pridobil« /a boljSi promet. — Indeks cen življenjskih potrebščin. Uradna statistika, ki jo vodi občinski urad. izkazu ie ob koncu meseca novembra nastopne cene Svil: moka črna Din 3.25 kg. bela Din 4.75, kruh črn Din 3.50, bel T> r\ 4.—; naeso: goveje I. vrste Din 10.—, TI. vrste Din 8.—; telečje srtegivo Din 14.—, hrbet Din 10.—; svinlina domača E>in 16. svinjski hrbet Din 10—, svinjina hrvaških praaacev Dm 14.—, hrbet Din 10.—; ovčje meso prednji del Din 8.—, z«dn>i del Din 10.— : sveža domaČa slanina Din 13.—. hrvaSka Din 18.—: prekajen« slanina Din 18.—. mieko Din 2.— liter; jajca Din 1J5 komad; fižol Din 4.— kg: suh grah Din 6.-—, leča DSn 4.—. krompir Din 1.— kg. Pri govejem mesu se opaža tendenci na_ vzdol. Zivljenske r^/trebšoine ao v Kranju precej drsale rn sicer največ zaradi pre. kupcevanja. Tržno nadzorstvo bi pri regulaciji cen imek) dovolj opravka. —Rekonstrukcija cesta. Za rekonstruk. ca jo ceste ' Naklo Kcarrica—Britof do Jezerske oesbe m proge Kranj—Kokri« je raatDisena na 9. decembra licitacija do. bave navednegra grntmozn ob 9 ori. Bolta, ci ja dobave porfirja ki mora biti prvo. vrsten, pa ob 930. Obe banovinski cesti ch-ugega reda morata biti temeljito popravljeni ker se fsana obeta, v bodoče ži_ ▼al»ra. 8.00: Napoved časa, poročMa. objava sporeda. — 8.15: Telovadba (g. CVrM §on-ksJI). — 8.46: Koncert crtraskega krožka »Vesna«. — 9.46: Vereko predavanje (a. Beati pa-ciftcir zta bariton, mešani rbor, Sodalmi o*"~ kes ter, harfo 1» orgle. 11.00: PT^no« "z Splita: Slavnostno odkritje spominefkeoa svetilniika. — 12.00: Problem strokovne vosoje in auposlkev naše&& naraščaja ig- uju Zvoćni kino Ideal ^ Samo Še danes ob 4.. 7. in 9.15 jutri ob -i.. 5., T1* tn „IGRA STRASTI" Vstopnina 4.50, oAO in 10 Din. V nedeljo ob pol 11. matineja. Jutri: »INDIJANKA« Bra(Hy Janez, prerf^ Org sbsol Lehnik. JL-j.). — 15.10: Napoved časa, iijava sp,. roda, ob vest Ua. — li.lo; Ka. :na»mo, Vam damo tpdosec po željah 1. - li.00 Kmotijsko predar-a^ije: Kur::*.; n ne-< vanje kokosi (g. ing. Wenk0 Boris) 1 Mladinska ura: Po sv. Miklavžu (g Lipafa. član Nar. gled.). — K>.5o: I*lo*«v — 16.00: Co«Poilmjeka u-ra: JajCC l Ko-spodinjfitve (ga. Albina Travuoara). Iti. 16: Ura domače s*a»be (radijski ster). — 11.16: Razvoj slov, dram,- (III ura): I. Predavanje. H. Linhart: tu pen va Micka vVeseio'S7* f prvotnem bet* lu). — 18.30: Nac. utra: M * po pregled — Beogfrada. — 20.00 : Nap ved čaea, poročila, objava sporeda. -20.16: Operne arije a opremi je van jem ra t._ o^ga orkeertra (pooe ©dč. Dragica S<> k0va). — 21^0: Prenos ta Zagreba Adama đo Sve (brvaaki adventni obtfta —23.00: NaiPoVed čaea, vremenska nap ▼ed, poročala ob jama arporeoa — 22.1 f Usbka gteaba (oreno* si kavarn« »Ne^^ tamak<). Ponedeljek, 9. decembra. 0.00 simfonične Pestil t ve (fklodče). — ia.4b. V*nameciaka napoved, poročila. 13.00: NaooveJ čaesa. oJ>java e-poroda, ob veatđa. — 15.16: Pesan. sa dobro vc (plošče). — 14.00: Vremeneko por*«*' borand tečaji. — 18j00: Zdravniška ur. O pajačnici . — 18.0^ Harmonika - 18.40: 2000 letni- ca pesnika HoraCija fg. prof. -\j>t<>n Bo«-ne). I9.OO: N«a»pover! č&f*^, vremenska na Povot, poro&iia, tajava b^oreda, obveS^t' ia. — WJ»: Niar ara: Stafla, kot prijar^ m sovnađaik kme^o^eJoa, s. V***<»X por^včfeav, ob ŠkajCL Tbrek, 10. cVcombra. 11.00: SoiBka ura; Kako smo praToo^ H 90 lelnkio nade ^ole dl. deaka naroda, šoki na. Orabon v LjJ. — 15.00; pesmi $h naroilov rp9od6o). — 1M6: Vrecnon «ka napoved, poročiUa. — 13.00: Majpov«-fta«a. objava eporedte, r^veetikL — MJU Za dobro vorjo frw ljaki orteMfir). 14.00: Vremensko poroćik), borani tečaja — 18.00: k« 9metanov«i oper (radija orke»ter1. — 18,40: ViAek kibajske kulte re pred propadam g. Fr. Ten&og-Jnv). 19.00: Napoved časa. vremenska naooved PoročBa, objava sporeoa,, obvestila- — UD-80: N«vc. wa: Lke in naličje hervrtAi:. (dr. V. T>vornrkov*6) Boosjinad — Vi.00 Pronos opere ia 3!asrret»a- V odrcnorn- 0i »uvna napoved, vr«me, poroMa, c^^vk sporeda. ftaknVra smeha, sabave »!>*» enarbsehe Hetrat< ŽENIN v nepriliki Premiera v ponedeljek v ktnu Union. Ignacij Mihe vc umrl Lfttbijfau*. 7. decembra Umrti Ignacij >f//iewc, vftji n^jnter rnest i*e pEname m podpredsednik Zveze organizacij mesrnah nskasbenoev v Ljubljani, jc bi v 66, *oon starost . Rn/>en na Vrboiki je odšel ngodsjj v svet, kjer ai >e pridobil m - ■ go žMjeuaAdh akuten j m si laiAitU obeor je. Od narave s silno mteligcooo obleko g ar jem, ae je a^odaj vrgel v stanovsko bonb> in ae udejaavoval tudi porVtično, kamor ga jc >iliJa njegova knputrivna narava. Ko je pri šla pod županom dr. Peričera oporicija t občinski »vet, >e prftel z nrjo nađi rajnk Nace Mibe^c k on zastopnak takratne soci-jahio-venskih amerikanskm b stifi Njegovega do zadnjega časa mladen'-ško žtvega udejstvovsnja. poštenega mi^l 1 f nja in modrega živi jonskega naz>ra»ja bodo pog^eSala v*a društva in vsi kolegi, kjer ie delal. Kakor je bil sam poštenjak, je pošten > vzgojil svojo rodbino, lamed sinov k na i m-1aj^' dosegel diplomo ini. arhitekta in k rrrno^o uvazevan učenec nagega mojstr« ar hrtekta Plečnika, K; niegova pa >e |M -^crra Z učtrefjem 5varo, bratom t*1edaTi5kap kapelnika dr. Svaro. Porodni pi* n n i 14 kt. zlato nt komad .... TJtn TO.— žepn« ore........« HL— Anker ore Din 50.-, 90.-. 140.- I«0.— Zapestne ure.......« 95.— Srebrne ure ..«•«.« c 1S5.— Zlate ure........« 2 SO.— Budilke.........« 45.— Kuhinjske ure.......« SO.— Speciami oddelek: električne ure. M. JLGER - Jev SIN, FRAK IN J T VEMR Maribor, rionposka ulica 15. Plačilne olajšave! Cenik zasloni' Stev. ?79 >SLOVENSKI N A R O D«, sobota, 7. decembra 1935. Stran 5 POCENILI SMO VSA OBLAČILA Hubertus plašč . . . Din 235.— Hnbertns plašč otroški Din 145.— Trainchooath impregniran . . . Din 420.— Veterni suknjič . . • Din 138.— VVlndjacke) Zimski površni suknjič Din 178.— la športni suknjič . . Din 95.— Usnjat suknjič . Smučarska obleka Ram ga m obleka po meri . . . la športne srajce Din 420.— Din 250.— Din 395.— Din 39.— Športni klobuk . . . Din 44.— la pnmparice . Din 95.— Double suknje in vsakovrstna izbera vseh oblačilnih potrebščin v bogati Izberi. TO SO RES MUZIKE CENE I MSiBHA^ft TELEFOfl »a. Fespešujmo živinorejo v Beli Krajini Z wmno živinorejo bi bil omogočen večji gospodarski napredek Ljublfana. 7. decembra Ako želimo govoriti o živinoreji v Beli Krajini, morimo največjo pozornost posvetiti govedoreji, ker konjereja že od nekdaj v teh krajih ni imela posebne važnosti, saj je v obeh srezili komaj nek i j nad 600 vprežnih konj, ki jih domačini večinoma nabavljajo v sosednih okrajih. Govedoreja je v obeh srezdh Bele Krajine zelo razširjena, dasi je umno travni-atvo m pašništvo skoraj še v povojih. V pogledu pasme prevladuje sivorjavo dolenjske (mon ta tonsko) govedo in goje tudi plemenske bike edino iz te pasme-Razvoj in napredok domače živinoreje ovirajo v veliki meri izredno nizke tržne cene. Skoraj triletna vztrajna propaganda črnomaljskega sres priliki razprave o proračunu prisilili vlado k ostavki. Preobilica zlata v Ameriki Washington, 7. decembra, z. Po tedenskem izkazu Federal Reserve Boarda presegajo zaloge zlata Amerike prvič v zgodovini 10 milijard dolarjev V Ameriko je bilo samo v zadnjih 12 tednih uvoženih za 900 m ili ionov dolarjev zlat;1 Otrok, ki ima štiri očete Niso več osamljeni primeri, da plačujejo za enega otroka alimente kar Štirje očetje-ki pa navadno ne vedo drusj za drugega in vsak se veseli ter baha, kako mu je otrok podoben. V* budimpeštanski bolnici bodo pa plačevali štirje očetje za onega otroka, samo s to izjemo, da bodo vedeli drug za drugega. Tam ie našel vrtnar v travi nebog* ljenčka in se je seveda zelo začudil, saj nismo še tako daleč, da bi poganjali otroci iz zemlje kakor gobe. Otroci ček je imel pri sebi listek, na katerem je bilo zapisano: >Moj oče je ^den izmed zdravnikov internega oddelka« Policija je dognala, da je otrokova mati mlada francoska vzgojiteljica, ki se ie enedavno zdravila v bolnici. Zato je ravnatelj bolnice poklical vse Štiri asistente internega oddelka, trdo jih je prijel in vsi štirje so priznavali očetovstvo. Vsi so brneli ljubavno razmerje z l^no vzgojiteljico, pri kateri so se učili francoščine in vsi trdijo, da bi mosrli biti očetje njenega nezakonskega otroka. Strežnica v sobi. kjer je Francozinja ležala, je izpovedala, da ie videla, kako se ie bolnica vsak večer skrivaj splazila iz sobe in smuknila v sobo dežurnega zdravnika-Ta nočna služba bo imela za vse štiri zdravnike neprijetne posledice, da bodo morali plačevati alimente Prijetno to res ne bo, ker vedo d run za drugega in jih bo gotovo grizla tudi ljubosumnost. Toda kaj se hoče, po toči zvoniti je prepozno. Ločitev zakona v Rusiji Ločeni ženi se plačujejo alimenti, samo če je bolna ali tako stara, da se sama ne more preživljati že spomladi se je pričela v sovjetskem tiesku kampanja proti ljudem, ki zlorabljajo ločitveni zakon v to, da se porgče večkrat in o Jalove po vrsti vee žene. Ta akcija tieka je bila v oktobru zaključena z izpivmembami v izvajanju zakona in internimi navodili sodiščem, kako naj postopajo v takih primerih. V biafcvu je bilo doliočeno, da se mož ^e more Ve£ dati ločiti brez vednosti žene ali žena brez vednosti moža. Prej je pa lahko pnše? zakonec v urad, kjer registrirajo zakonske zveze, in tam je povedal, da »e hoee ločiti. Drugi zakonec je zvedel za ločitev šele iz uradnega dopiisa. Zadostovalo je pa tudi pismo, v katerem je en zakonec sporočil svoj 6klep, da se hoče ločiti. Novi zakon določa, da je za ločitev neobhod* no potrebna osebna navzočnost obeh zakoncev pri ločitvenem postopku. Kakor dosiiej, je zakonska zveza svobodna v toliko, da če se hoče ena stran ločiti, ji nihče tega ne brani, čeprav »i druga stran ločitve ne želi. Poziv drugega zakonca in če prebiva daleč tudi z njegovim potovanjem združene stroške nosi tisti, ki zahteva ločitev zakona, pri ločitvenem postopku se podrobno obravnavajo premoženjske razmere obeh zakoncev Vsak zakonec vzame nazaj premoženje, ki ga ie imel pred poroko, v zakonu pridobljeno premoženje se pa razdeli. To velja tudi za stanovanje. Kot uovmm je moskovsko sodišče nedavno odločilo, da se lahko prisodi ena soba zakoncu, ki nima nobene, če ima drugi »akonec iz časov pred poroko stanovanje večin s©b. Sovjetski t;isk je oPo?'ert-j ;e do! > si je postavil ta mož najlepši spomenik Njegova slava je zaslužena. Cnrnegifivs mlada leta niso bila prijetna. £ot aeček je moral trdo delati v škotski tkaimci od ranega jutra po poar*gs ve^m Njegova družina je živela v silni bedi. Deček je ko. araj zaslužil toliko, da se ks skromno pre_ žrvljal, toda bil je žilav, vnet za iolo, vztrajen m marljiv. Ko je pa prišel v Ameriko, je šel cd uspeha do uspeha. Iz siromašnega dečka je postal najbogatejši in najvplivnejši mož svetovne industrije. Ameriškemu novi. Barju, ki ga je nekoč vprašal, kaj bi na-svetoval mladipi, da bi dosegla v življenju uspehe, je odgovoril: »Najprej poštenost, potem marljivost in osredotočenost. Tujn.i uspeha je v tem, da veruješ, da ga boš končno dosegel in da vidiš v vsaki oviri, v vsi krm neuspehu pobudo M novo borbo.« Grda pisava in inteligenca Otrokom lahko zavidamo. Zakaj bi se mučili z lepo pisavo, saj bi jih smatrali za bebaste, če bi lepo pisali Profesor S. Sdrensen v Stockhoimu je namreč predaval o pisavi in stopnji intedigence. Njegovo pre davanje je vzbudilo splošno pozornost. Predavatelj je dotaknil grafologije v splošnem in trdil, da je grda pisava znak visoko razvitega intelekta, velike razumake sposoh* nosti. Pisava naj bi ne bila stvar naše roke. temveč možganov, ki vodijo roko. Pri hitrem mišljenju, s k.itenm se odliku jejo ljudje visoke inteligence, roka nimi časa lepo pisati. Tako nastane nečitljiva, površna in grda pi.sava. Predavatelj je podprl svojo trditev z mnogimi dokazi na podlagi svojih opazo* vanj. Po njegovem mnenju bi politiki, učenjaki, pisatelji, bančni in industrij.ski magnati ne smeli sami zapisovati svojih misli, temveč jih samo diktirati drugim. Pri diktatu se pa spozna stopnja inteli gence po tempu in pr ivilni stilizaciji. Zato se človeku ni treba sramovati, če grde piše. saj je to samo dokaz, da je visoko inteligenten. Dež po naročilu Poljaki tisk piše zadnje dni mnogo s kmetu Ladislavu ?!:iereszu iz vasice Grud-kov. ki doslej sirži javno-1 i ^ploh ni bila znana- Skiersza je vzbudil zanimanje javnosti s svojim poskusom, ki ga jc napravil pred dobrim tednom. Bilo je lepo vreui. nebo jasno, nikjer ni bilo nobenega oblačka, ko ie kmet odmaSil več steklenic in razli 1 tekočino iz njih po tleh, rekoč: »Kn bo vse to izhlapelo, začne Cez nekai ur deževati.c In novinarji so bili priče, kako se je nebo Čez nekaj ur pooblačilo in sledil je izdaten dež, čeprav so meteorološke postaje napovedovale le»o vreme. Nikoli ne boni izdal tajne te /nvsi.c je dejal kmet novinarjem, »pač sem pa pripravljen ponoviti svoj poskus pred strokovnjaki in ot vsakem BaML Bkoda, da mož ne zna delati tudi lepega vremena. Sicer pa tudi dež po naročilu ni brez pomena. Zgodovinski samostan bo porušen Na Puškinovem trgu v Moskvi stoji starodavni samostan Strastnoj monastir, zgrajen sredi 17. stoletja. Cerkev, posvečeno Materi božji sedmih žalosti, je car Aleksej Mihajlovič izpremenil v ženski sa* mostan, od katerega so se ohranila poslopja iz konca 18. stoletja Po boljševiški revoluciji so porubili samostan za muzej protiverske propagande. To pa boljševikom še ni bilo dovolj. Zdaj je namreč pri. šel moskovski sovjet do prepričanja, da ovirajo samostanska poslopja promet in zapirajo pogled s Puškinovega trga na Petrovski bul var. Zato je bilo sklenjeno samostan porušiti. Proti verski muzej bo prenesen v Halo« jevsko ulico v bivšo cerkev, preurejeno v uradno poslopje. Moskovski sovjet pravi, da Strastnoj monaatir že davno nima več arhitektonsko zgodovinskega pomena in da ne bo nobene škode, če ga porušijo. Lion Feuchtivagner: 100 Zid Siiss Ko man Odkrižati se ga, iznebiti se zida. Od-pusri ga. Na; vzame brez ovire s seboj vse svoje premoženje, zlato, dragulje in vse. kar je nakradel v deželi. Da mu še bogato nagrado. Toda proč mora! Iti mora! Ne in vendar ne poide. To bi napravilo vtis, kakor da ima v njegovi navzočnosti neprijeten, tesnoben občutek. Ne odpusti ga. . _ Toda zdaj naj bo konec tega. Pozneje bo čas razmišl.ati o tem. Zdaj pojde spat, a vse drugo vzemi vrag. Stopil je k vratom in potrkal na nje močno. Zaspan, ogorčen sluga mu je prišel odpret. Molče mu je pokazal truplo. Brez posebnega po-iasnla je šel mimo tesa orjaškega moža. Živalsko tuljenje sfarega sluge, jadi'* o vanje, taman e skrušene služkinje. Karel Aleksander se nu zmenil za nič. Stopi je v hiso. na plahe ugovore Neufferja. ki se je bal ostati v začaranem domu s truplom, ie samo srd?to zamahnil z roko. Oblečen se ie vrgel na otomano Kmalu ie trdno zaspal, v spanju je hropel in globoko dihal Ko se je prebudil je v sobo že sijalo solnce. Bil je ves trd in zelo slabe volje. V kotu se je stiskal in dremal Neuffer. Vojvoda se je pretegnil. Ah, zdaj zapusti to neprijetno hišo, vrne se v Hirsau, v udobni Weissenseevi hiši se okoplje in dobro pozajtrku.e. Počakati hoče na Žida, potreplial ga bo po rami. poreče mu nekaj vojvodsko milostivih besed utehe. In s tem bo zaključen ta lovski izlet. Skoda le, da se ne bo končal tako prijetno, kakor se je začel. Dvignil se je težko tako, da se je Neuffer od strahu prebudil in planil pokonci. NaroČil mu je. na; se pripravi k odhodu, sam je pa odšel v kabinet Tam je ležala mrtva, okna so bila zastrta, velike sveče so plapolate, tudi obraz nebeškega človeka je bil zastrt Pri dekličinem zglavju je stal rabbi Gabriel Njegove kalno sive oči nad plrščatim nosom se nso dvignile, ko ie vstopil vojvoda. Rabb' ni imel nobenega vprašanja zanj. nobenega poizvedovanja. De al je samo s svojim godrnajočim, osornim glasom: Pojdite, gospod vojvoda In presenečeni vojvoda je odšel. Ni se jez:l obšla ga ie globoka potrtost, bil je ves zbegan. Zapustil je hišo. ne da bi opazil k?ko slavnostno in veselo stoje rože v solnčnih žarkih. N: govoril z Neiifferjem ki mu je sledil pMn stnhu ;n hrenenji do človeški besedi, hitel le skozi gozd m niti besedice ni izgovoril, dokler ni prišel do kolovozne poni, kjer ga je čakal voz. Rabbi Gabriel je prišel še ponoči, čeprav ga ni nihče obvestil o strašnem dogodku. Ni kazalo, da bi bil posebno presenečen. Samo nj:gove zelo goste obrvi so se namršile in tri navpične brazgotine so se še boli zarezale v n.egovo široko, nizko čelo. Izgovoril je blagoslov, ki ga je bilo treba izgovoriti ob pogledu na mrtvega človeka. Blagoslovljen bodi Jahve, bog. pravični sodnik. Položil je dekleta na posteljo ter sklen;l na prsih otrple roke. ji popravil, kazalec, sredinec in prstanec. da so tvorili šm, začetno črko najsvetejšega imena Šadd;a. zastrl je okna prižgal sveče, zastrl obraz nebeškega človeka. Izl'1 je za seboj malo vode, ko je stop'1 v sobo s truplom naka^ljal jo ie na deklič'no glavo in noge Voda namreč prežene demone, ki jih privablja smrt. Samo zlovešči Samael angel smrti, se ne da pregnati Tako Je osfai rabbi Gabriel sam z mrličem in zloveščim Samac-lom. Položil si ie glavo med kolena in zamr-mra! v zemlio tri h?mne — h:mno velikega posveč*nia. hirrmo navdušena v tre-fnh nebesih in Tvmno umrlih vofsk. Dekličina duša j? bMa v *oKi in S-mia~i m mogel skriti. Ah. rabi Gabriel je vedel, da je njena duša Še vedno tu, da ne pojde naravnost v gornji svet. Čakala 10 je še naloga v spodnjem svetu in zato je dete tudi klicalo. Ni se pa mogel vrniti pravočasno in za'n Naemi umrla, predno je priŠeL Kakor majhen vozliček se je stiskal de-beluhasti mož v sobi. ki je bila polna Sa-maela in begajoče plalie dekličine duše. In govoril ie ie z godrnjajočim osornim glasom. Ni ji pa mogel n česar povedati, bila je že onstran praga tretjega sveta in ni je mogel zadržati, čeprav je to tako vroče želel. Kar je začutil, da jo angel smrti preganja in zakriva s svojo senco in zaklcal je za ni'o one besede Pisma, ki rili je lju-b:la: Kako si bila sladka. Naenr. hče-ka moja! Mila! Dražestna! Lilija v dolini. Roža saronsV Začutil je še zadnji trepetajoči pozdrav Toda Samael m bil močnejš; od njega m podil jo je dal;e edaj je padel na obraz. Imel je občutek, da je kos težke glne in ležal je več ur v grozni izčrpanosti. Sveče so pa gorele, in prs^ mrtvega dekleta so tvorili znamenje Sin. Toda nobeno znamenje ni več pomagalo, nikogar ni bilo v sobi in rabbi h ostal sam s Sa-maelom. brer moči in poln srahu, ki mu je stiskal srce. Gladko in suhoparno je pojasnil vojvoda VVeissenseeu, kaj se je bilo zgodilo. Jezdec, poslan k Sussu, je bil že dolgo na poti. Karel Aleksander je pričakoval Žida, ta čas je bil pa ves razigran. Jedel je čez mero, pil, dela! nesfane dovfcipc. skratka počel je vse. samo da bi mu ne bilo treba misKti na risto. kar £n le težilo. Weissensee je slišal samo, da je otrok mrtev. Posrečilo se mu je ostati vprčo vojvode vljuden in vesel Ko je ostal sam, se je pa razbil na kese kakor steklo. Proti zidu je bil brez moč?. 2id je zopet zmagal. Dete je bilo mrtvo Ni bilo oskru-nieno bilo je samo mrtvo in njegova čista duša se ie sladko sm^j^a iz višav, kamor se je bila umaknila Z d ni b;l komičen, umazan, zvodnik kakor on ?id je bil skorai tragična postavu in mučenik, njegov dragulj ni. bil oskrunjen. n:t; one-čaščen. Ko se je iztegnila po niem nečista roka. se je razblinil v č'sti in boži: zrak. Zdaj ni ;melo več snrsla biti radoveden. Ni več hrepenel da vid^l ž'dov obraz. Sedel je ves skružen ;n strt v naslaniaču in mrmral topo. nepr^st^no sam pri sebi: Nenikekas. Judaie! Nen:-kekas, Judaie! Zborovanje ljubljanskega učiteljstva O? širno poročilo predsednika A. Mlekuža o aktualnih zadevah Ljubljane. 7. d.cembro Včeraj zvečer ob pol 20. uri je zborovalo v LJubljana na Sv Jakoba šola ljubljansko učiteljstvo. včlanjeno v JUU, ki mu pred. J seduje g. Alojzij Mlekuž. Uvodoma ;c « predsednik pozdravil številne navzoče, po. j sebno one tovarišice in tovariše, ki so po inkorporaciji Most, Viča in £iške pripadli k ljubljanskemu učiteljskemu društvu. Y svojem uvodnem nagovora je poda! predsednik nad 1 ur'" trajajoče poročilo o j aktualnih zadevah šole. učiteljstva in urad-nastva sploh. Navajal le. delo udruženja za ukinitev uredb <- /nižanju prejemkov j državnim in samoupravnim us'užbenccm, tekoče . glede napredovanj. postavitev, upokojitev in prevedb, ki se pojavljajo t določili § SI zakona o proračunsk h dva-naj^tinah. Opisal je nadalje borbo organizacije proti pavšalnim napadom na uči tel i_ ski stan. učiteljsko udruženje, njegove kulturne ustanove in posamezne funkcionarje Otočni] je rczultar intervencij, da se na no. no razvrstilo dia^injski razredi, ter preči-taj odgovor ljubljanskega župana dr. Ravni luirja, ki *>a je poslal na predsedstvo sekcije in drugih uradniških organizacij iz Ljubljane. Opisal je težko stanje starovpo. ko jenih učiteljic žen. roč. del in abituri-JenTov. ki so odslužili kad-ski rok ter morajo že več mesecev ćakati na ponovno namestitev. L temeljcval jc upravičeno zahtevo sekcije da morajo sreska društva svoJe obveznosti, ki so jih sprejela na banovinski skupščini točno poravnati, ker drugače ovirajo uspešna de a organizacije. Prečital jc poroči o sekcije glede premestitev učiteljstva v dravski banovini in nadzorniškega vprašanja Podal je situacijo v zagrebški sekciJi in navajal na kakšen način se je izvršil napad predsednika za. grebškega sreskega društva na predsed ika JUU tov. Dimnika, ki ie v borbi za mate-rij-elne in moralne dobrine stanu prišel v težak položaj. Glede na to je članstvo 6kle nilo, naj se uvede proti predsedn ku zagrebškega sreskega društva postopek pred Častnim razsodiščem. Celotno poreč Ki predsednika je b*k> z odobravanjem sprejeto. Pojasnila k predsednikovem poročilu so podali še gg. Ambrožič Josip. Grum Rado, Kocjaneič Ivan in Kumelj Metod. Slednji je podrobno opisal razmere v savski banovini, kjer je kot član glavnega odbora JUU deloval na anketi za ureditev razmer v savski sekcili. Orisal je tudi situacijo glede premestitev in podal odgovore na govorice ki krožiijo po dravski banovini glede premestitev. Izjavil je. da so kakor za druge zadeve tudi za premestitve po potrebi službe velike ovire v § 81 zakona o proračunskih dvanajstinah Glede na te te:koče so prejeli posamezni učitelji in učitelj;ce v dravski banovini privatna pisma, raj vložc prošnje za mesta, na katera ne reflekri-rajo. Sekcija povdarja in bo tudi poslala izjavo v dnevno časopisje, da raj učiteli. stvo tem dopišem ne ustreza, ker so isti popolnoma privatne narave. Navzoča so poročilo tainika sekcije g. Kumlja z velikim odobravanjem sprejeli. Sledrilo je zanimivo propagandno predavanje tainika gospodarskega sveta JUU učitelja g. Andreja Sežu na V debati so iznesli tehtne pred'ogc glede na to največjo in najvažnejša učiteljsko gospodarsko ustanovo g. Kocjančič. Grum. Skulj Andrej in Supančič. Sprejet le bil predlog, da se v bodoče posveti vse delo našim učiteljskim gosp d-irskrn ustanovam Javili so se poverjeniki za nabiranje zadružnikov po po«a»ncznih šo ah in se bo v bodoče z vso intenzivnostjo delalo za dvig učiteljskih gospodarskih ustanov. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno, da se bo vršilci v januarju celodnevno učiteljsko zborovanje, kj-r c^e bo obravnavala pe a. goška vprašanja in ostaie učiteljske go po-darske in socijalne ustanove. Ob 22. uri le predsednik g. Mlekuž zaključil lepo uspelo zborovanje. Naše gledališče Drama Začetek ob 20 uri Sobota 7. decembra-* Vesela l)ožja pot Izven. Znižane cene. Nedelja 8. decembra: Ob 15. Uboga A'u>ca. ven znižane cene. Mladinska predstava. Premiera- Iz-Ub C0. Vesela ložja not. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 9 decembra: Bratomor na Me- tavi. Red B. Torek 10. decembra: Zaprto. Opera- Zadetek ob 20 uri Sobota 7. decembra: Kraljičin ljubljenec. Red B. Nedelja 8. decembra: Ob 15. Mamzelle N touche. Izven Znižane cene od 10 Diti navzdol. Ob 2{\. Travijla. Izven, /m žane cene od 90 Din navzdol Ponedeljek 9. dectMiil>ra: Zaprto. SOKOL ^H»kol 1. Lin Mjana—Tabor obvešča vse svoje članstvo, katero Še ni poravnalo svoje članarine, da to stori čim prej nadalje pa do 15. decembra t. 1. Članarino se lahk> plača ali pi-anii med uradnimi uratui ** društveni pisarni, ki postaji vsak dan ra* zen nedelje in praznika od 17 do 2o, ure ali po dostavljeni položnici Polen tega !»<• te dni oi>iskal članstvo, ki .V ni poravnal' članarine, nas inkasant. Štor v stojo dol žnost in poravnajte svoje ohvtviio>?i naprsni društvu pravočasno, da * t rn prihranite društvu nepotrebne srosVie. Vsakega nepla Čujočega člana pa l)o društvena Sprava Uf ;i nerada, vendar primorana črlatj z 31, decembrom t. 1. iz društvenega Uatastr.i. Zato naj stori vsakdo svojo dolžnost čimprejj>. Zdravo! Uprava. Lepota in neumnost. — I>^pa sa\ to'la neumna. — Cte. M ne biJa, bi *e ne Mig VSJSSa. — Zakaj? — Ker sem Lepa, «i BBS rasi t . ker s<^m i m. neumna, sem vT&ela jaz tebe OnCIJELNI PORTRET NJEGOVEGA VELIČANSTVA KRALJA PETRA n. I Delo JOSIPA CARA. Ta potret je izbran kot najboljši izmed 34 predloženih del naših najboljših slikarjev, na konkurzu Udruženja likovnih umetnikov v Beogradu za ; izdelavo Oficijelnega portreta. Razmnožen potom najmodernejše grafične tehnike na posebno za to sliko izdelanem kartonu je ta portret v stvari II kot original. Vse pristojne oblasti so tudi odobrile In priporočile, da se prvenstveno nabavi ta portret. V želji, da naj postane ta slika dostopna najširšim slojem našega naroda, je Zadruga profesorskega društva v Beogradu razmnožila ta portret v nekaj velikosti in nastavila* minimalne cene, tako da je možno ta portret nabaviti z najmanjšimi stroški. DOBIČEK od prodaje teh slik GRE V KORIST POSTAVITVE DOMA LIKOVNIH UMETNIKOV V BEOGRADU, zaradi tega se apelira na vse rodoljube in prijatelje umetnosti, da omogočijo z nakupom tega portreta to humano zamisel. Cene: Velikost 80 X 64 cm Din 100.—; v zlatem okviru s krono Din 250.— * 40X32 cm Din 30.—; v zlatem okviru s krono Din 110.— » 18X20 cm Din 10.—; omot in poštnina se plača po dejanskih stroških Glavno prodajo vrši in vsa pojasnila da;e FRANCOSKO-SRPSKA KNJIŽARA - Aleksandra Ms Popovića - BEOGRAD. Kolarčeva št 10 - Številka poštnega čeka $0.871, — telefon 34*990 Cene se razumejo franko Beograd brez omota in poštnine. Novootvorjena podružnica kr. banske poslovalnice SPLIT OHščite VELIKO RAZSTAVO SPLITSKIH PREPROG IN NARODNIH VEZENIN Ljubljana, Frančiškanska ulica 4 prodaja na 24 mesečnih obrokov odprta dnevno od 9.30 do 12.30 in od 14 — 18.30 m ZNIŽANE CENE ivukoie^, otrosRin tgn*c dih. invalidskih vozičkov provoznih tricikljev, motorjev bivalnih strojev. Ceniki tranko »TRIBUNA« i iVUKL, to\;lrna dvokoles in otroških vozičkov, l-flltl JANA. Rsrlnvškn cesta štev. 4 Cenjenim gostom vljudno naznanjam, da sem prevzela staroznano costilno „ Pod peglejzenom44 h i vša gostilna »Guštin« Točila lKKlem najboljša domača vina. tudi iz Semica iz lastnih vinogradov. Sprejemam tudi abonente na dobro do-ma hrano. Imam na razpolago garaže in skladišča v najem. Za obilen obisk se najtonleje priporočani cenjenim gostom Vidmar Ančka, Kapitelska nI. 3 XXK5*«XXXXXXKXXXKXXKX ALI OGLASI beseda 0.50 para, davek Din 3.—, beseda 1 Din. davek 3 Din, preklic j pismene jagovore gieae malih oglasov Je rreba prtloMU znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo xxxxxxxxxxxxxxxxxxxx LEPE JASLICE, trpežne, kompletne ali posamezne kipe. pastirčke, ovčice, hlevčke, vodnja-.e palme nudi najceneje Ko- l»FJUTN»N0. piščance pitane z J mlekom pularde, kapune, purane itd. po nizkih cenah. Prednaročila za praznike — prodajalna Kmetijske družbe v Ljubljani. Igriška ul. 3. (za Dramo). Telefon 87—55 3391 SPALNICA šperana (imitacija ptičjega javorja), s psiho in z ogledalom prodani za 2.200 Din. Bitenc _ mizar. Gosposka ul. 10 3423 ŠIRNA ZIMSKA, poceni naprodaj. 13/n. močni čevlji Mestni trg 3421 -4m- ŠlVALNl STROJI in KOLESA lo rabljena poceni naprodaj di »na obroke) pri »Promet« Nasproti križanske cerkve. 3417 DAMSKI KLOBUKI zadnje novosti. Nizke cene. Preoblikovanje Din 25. Salon »La femme chic«. Šelenbxirgova 6/1. nad-tropje. 3415 RAzno Beseda 50 par. davek S.- Din Najmanj Si znesek t» Din ZA ZIMO VAM NUDI pernate odeje po Din 500-600-650-700. svilene odeje, izgotov-Ijene pernice od 230 do 450, odeje iz vate, volne in puha po najnižjih cenah Pred nakupom drugje, poglejte pri meni. RUDOLF SBV ER Marijin trg 2. 83/L §>\saln\ mtrej mov ali rabljen pod ugodnimi plačilnimi pogoji dobite pri %a\ctqa d ud v. Lntblana - nebotičnik lir. Din »BUFFET« S. J. Jeraj. Sv. Petra 38, Ljubljana toči prvovrstna vina, ter garantirano pristno žganje po sledečih cenah Namizno l.elo Župsko črno Rizlinu Cviček Silvanec Jabolčnik sladki Žganje: Tropinovrr Slivovka H rušo ver Brinjevec Pri večjem odjemu primeren popust! 3343 Itr. 8.- ,10— ,10-12.— P_ Din >2._ „ 24.— .. 28. - „ 32— IZPOSOJAJO G ramo tone po Din 5.— Piošče po Din l.—dnevao SLUŽBE __........___ _____ •k. Beseda 50 par davek 3.* Din Najmanjši znesek 8 Din P0STRE2NIC0 sprejme Skopek Aškerčeva 5. 3422 Beseda 50 par davek 3 Najmanjši znesek b Din STANOVANJE sobe in kuhinje se odda. Ljubljana VII, Ale-ševčeva 14. 5420 POPOLNOMA BREZPLAČNO dobite ponatis >Za človeško življenjec od dr. Lobla, ki vas v obliki romana seznani s sladkorno boleznijo in sifilido. V* pol leta bo izšlo v 16 jezikih. Pišite nam Še danes! družinski tednike. Ljubljana. Tyr-ševa 29./N. 3351 DOPISI Beseda 50 par. davek S,- Din Najmanjši znesek 8 Din DVE GOSPE nesrečni v zakonu želita utehe z gospodoma od 30 do 40 in od 40 do 50 let. Dopise na upravo Slov. Naroda pod >30—40. 40—50c. 3416 MALI OGLASI »SLOV NARODU IMAJO SIGUREN USPEH! Inserirajte V SLOV. NARODU11 PRODAM Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par. davek 3.- Din ZIMSKA JABOLKA, najskrb-nejse sortirana, za takojšnje uživanje (zlata parmena, vo-ščenkc kanadke itd.) in pozne sorte po konkurenčnih cenah. Pri večjem odjemu znaten popust. Oglejte si razstavo Kmetijske družbe v Ljubljani. Novi tr„ 3 Telefon 21—05 3390 PRODAM Izvrsten gramofon v Kovčegu skoro nove znamke His-mnster ter 30 samo prvovrstnih plošč se poceni proda na Vodnikovi cesti št. 12/1 pri stari šišenski cerkvi. Istotam se tudi proda kompletn3 ^koro no--a otroška postelja. 3393 njedič. Sv. Petra cesta 17. Ljubljana. 3418 POZOR! POHIŠTVO SAVA! Največja izbera vsakovrstnega pohištva — sobnih in kuhinjskih oprav • Spalnice od 1600 Din. omare 375 .* postelje 150 kuhinjske oprale 700 „ kuhinjske kredence 100 „ kuhinjske mize 120 „ kuhinjski stoli 50 madraci 200 . žični vložki 90 .. otročje postelje '325 dobi se najugodneje na obroke. Vzamemo knjižice in prepis Mestne hranilnice Mizarstvo ♦Sava?. Miklošičeva 6. ^'L Umrla nam je danes ob pol šestih popoldne naša zlata mamica, ^ospa Leopoldina Via], vd. Kalan soproga trgovca. Pogreb bo v nedeljo, dne 8. decembra, ob dveh popoldne izpred mrtvašnice Leonisca, Stara pot 2, na evangeljsko pokopališče. V LJUBLJANI, dne 6. decembra 1935. Maso soprog DANICA, PAVLE otroka MARIJA, DUŠAN, VITA, PAVLIC, JANKO vnuki. LEA sn Mestm .i. ,t>(i:;i uvod OMia* LjnbU&Ba t BOOOČNOST je za vas NEZNANA DEŽELA O« uočt: r- upoznati v«Ao tvrlj«nj«k< .«.<. mm akJen&jte, axo[ULk pu>it*< i-tnologu, ki bo a*«nKKl>v in amaijrv vodnft življdojake ireoft. Gotovo m Van je te dogodite, da -t* pnali t qmiujj.-kr*je, kjer okte poinak cmt in po4i. V take« polotaju mt tuen>e prepuatiai gu •<. >t i in rt t prs iaj-te za iarf«t On je poklioan. da Vm bo odkrit in samsaa vodnik Vaae sreee. Z^htevmjte od ajeca Vaao Steljenjako prognoao, da *-t> ■•poznal sme'- Vase bodo£ao«a m ■ po tej poti srefti in ns-pehom nasproti. Spoznali bonte jaano te novteAAao to, kar morat* »torka ■-i blagor in oapeb pri vseh i«lsh in podjetjih ter pri Vaših jrlloMtrall. Orafoloeki bureau Vam pokale v Vasi ♦ t' . •. .-k pro »n a&a dokaze naftejra dela h) ta nvale nt^ih klijentov Prosim, čitajte!: »Za vsebino Vašega eenjent-ga i xk-* t otirom n* sttsi . mojeg-i življ+Tija in moje psihoanaiiae, se Vam a«SfisVteCj}c zahvaljujem. Taa VaAa posvarila in nasveti *o ta mojo br> dočnost življenjsko ratni Sem tete - •*>ne>*-n. ker »e Va&e napovedi izpolnjujejo. Čudim te uunn, kako ste mog]; podata tako toeen opie mojega prošleg« življenja Ln mojih nenep^hov Sedaj vem. ko se se zmeeie Vaae napoved^ itpol njevati. kdo je moj vodnik na moji bodoči iivljenjski pot. Da Vam piemono izrazim zahvalo, me je napotil tudi k terij aki uspeh, ki sem ga dosegel v proslem koln loterijskega igrarija. Zahvaljujem se Vam ta Vase delo. Vam veln* hvaležen — Jernej Kavčič, dipl. tehnik. Maribor.« PfaHs brec odloga pošljite se danes Vaš rok ■ ■ t« ln ojst ni ilatnm ter 30 Din kot honorar ta Vato ->«iho*n»l'zo in Narodno tiskarno« Fran Jezertek. - Za upravo in maeratni oei usta Oton Chnstot. — Vm ? Ljubljani.