letnik 1917.
lif» I
Drzayni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CV. — Izdan in razposlan 16. dne junija 1917.
Vsebina: (Št. 25<> i» 257.) 256. IJkaz, s katerim se določajo cene za seno in slamo. — 257. Ukaz o ustanovitvi organizacij trgovstva za vojno in prehodno gospodarstvo.
350.
Ukaz urada za prehranjevanje l judi v poraznimi z udeleženimi ministri j z dne 14. junija 1917.1.,
s katerim se določajo cene za seno in slamo.
Na podstavi cesarskega ukaza z‘dne 10. oktobra 1914. I. (drž. zak. št. 274) in ukaza vsega ministrstva z dne 13. novembra 1916. 1. (drž. zak. št. 383) se ukazuje tako:
8 1.
Deželna mesta za krmila, oddelki za seno in slamo, morajo oh nakupovanju sena in slame pridelka 1917. 1. v zmislu ukaza urada za prehranjevanje ljudi v porazumu z udeleženimi ministrstvi "z dne^29. maja 1917. 1. (drž. zak. št. 243) o prometu s senom in slamo, plačevati pridelovalcu za metrski stot naslednje cene od skednja:
1.	zameno vsake vrste, in sicer: senožetno seno, otavo, deteljo Vseli vrst (lucerno itd.), moharsko, proseno in mešano seno ...... K 17---
2.	za slamo:
a)	za rženo slamo v Skopih (s cepcem omlateno slamo) .... K !<•' —
b)	za vse druge vrste žilne slame, všlcvši grahovo in grašično slamo,, toda razen koruzne slanic.............................. Iv	8--^-
>') za slamo iižoln, boba, leče, figovega fižola (lupin), sivega graha (pelušk), maka, ogršicc, repice, riža in koruze .... K	6-—
8 2.
Sprednje cene veljajo za zdravo, suho, ne oblateno in ne pokvarjeno blago.
Ako dobavljeno blago ne ustreza lem pogojem, je odbiti primeren znesek od prevzemne cene.
Ako se dobavni zavezanec in prevzemni organ, ki ga je postavilo deželno meslo za krmila, oddelek za seno in slamo, ne zedinita o višini tega odbitka, odloči okrajno sodišče, v čigar okolišu je blago, v nespornem postopanju, zaslišavši izvedence.
V tem primeru mora deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, ob prevzetju po običajnih pogojih plačati začasno kupnino, ki jo je ponudil njegov prevzemni organ.
Odločba okrajnega sodišča se more izpodbijali z rekurzom v osmih dneh.
Zoper odločbo druge stopnje ni 'dopusten nadaljen pravni ponioček.

1*9
0.V2
V	koliko mora ena stranka povrnili slroške postopanja ali jih je deliti-med stranke, odloči sodišče po svobodnem 'preudarku.
Dolžnost dobave se ne odlaga s sodnim postopanjem.	9
§ 3.
Ako se prevzema seno in slama v stisnjenem stanju, se priračuni K 1-60 priklada k prevzemni ceni za metrski stot.
V	tem priklatiti niso všteti stroški za žico in drugo gradivo za povezovanje. /
Kadar se prevzema rezaniea. se priračimila K 2’— priklada k prevzemni ceni za metrski stol.
, Za dovoz sena in slame od skednja do pre-vzemališča (kraj stiskanja, železniška postaja), oziroma do porabnika gre ob razdalji do 5 km K I — odškodnine, ob razdalji do 10 km K 1 *70 odškodnine in ob razdalji čez 10 km K 2- odškodnine za metrski stot.
Ob dovažanju v večja mesta ali v posebnih primerih more središče za krmila, oddelek za seno in slamo, ali pristojno deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, ukreniti posebne uredbe, da se varčuje z vagoni za dobavljanje'sena in slame civilnim porabnikom.
Odškodnine, ki jih je plačevati za vse druge s prevzemanjem, dovažanjem in nakladanjem zaseženega blaga združene storitve, za prevzetje prevoznega rizika in jamstva za kakovost in za stroške oseb, ki jim je naročeno skupljevanje (komisijonarjev), ter režijske priklade središča za krmila, oddelek za seno in slamo, in deželnih mest za krmila, oddelek za seno in slamo, določi urad za prehranjevanje ljudi.
S i-
Kadar oddaja središče za krmila, oddelek za seno m slamo, ali deželna mesta za krmila, oddelki za seno in slamo, seno in slamo tuzemskega, izvira, se priračunijo k prevzemnim cenam, določenim v S I, p° S 3 pripadajoče odškodnine iu pri kladi, kolikor so se v resnici izdali. 1er vnzninski stroški.
.8 5.
(!efie, po katerih oddajajo seno in slamo porabnikom razdeljevalniee, ki so jih po S I d
ukaza z dno 29. maja 1917. 1. (drž. zak. št. 243) ustanovila deželna mesta za krmila, oddelki za seno in slamo, določijo na predlog deželnih' mest za krmila, oddelki za seno in slamo, politična deželna ohlastva.
§ -6.
Ako, kakovost blaga, ki ga je dobavilo deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, oziroma prevzemni organi ali razdeljevalniee, ki jih je postavilo, ne ustreza v § 2, prvi odstavek, ustanovljenim pogojem, je od le cene odhiti primeren znesek.
Ako se deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo, oziroma prevzemni organi, ki jih je postavilo, ali razdeljevalniee in prevzemnik blaga ne zedinijo o višini tega odbitka, odloči komisija izvedencev borze za kmetijske pridelke tistega upravnega ozemlja, v čigar okolišu se jo izročilo blago.
Ako v dotičnem upravnem ozemlju ni take komisije izvedencev, [odloči komisija izvedencev Imrze za kmetijske pridelke na Dunaju.
Zoper odločbo komisije izvedencev ni dopusten pravni pomoček.
§ 7.
(leno ob razpečavanju sena in slame, ki ga je uvozilo središče za krmila, oddelek za seno in slamo, iz dežel ogrske svete krone, iz Bosne in Hercegovine, iz zasedenih ozemelj ali iz inozemstva, določi središče za krmila, oddelek za seno in slamo, z odobrenjem urada za prehranjevanje ljudi.
§ 8.
Prevzemne cene, določene v S 1 za nakup sena in slame letine 1917. po deželnih mestih za krmila, oddelki za seno in slamo, veljajo oh prodaji sena iu slame prejšnjih- letin za najvišje cene.
Kadar prodajajo tako seno in,slamo veielržei ali kmetijske organizacije, se sme priračuniti k najvišji coni enkratni priklati K 2 50 za metrski stot.
Ta cena v trgovini na debelo se umeva od nakladne postaje in obsega komisijske, posredovalne in slične pristojbine, dovozne slroške 1er vse vrste potroškov. vštevši nakladanja.
V § 3 ustanovljeni prikladi za stiskanje in delanje reznnice so morejo pobirati tudi, kadar se prodaja seno in slama iz prejšnjih letin.
Gene oh razpečavanju sena in slame prejšnjih letin v trgovini na drobno, to je ako jih prodajajo knpčevalci porabnikom v množinah do 20 7, določi politično deželno oblaslvo.
§ 9.
Kadar prodajajo seno in slamo letine 1917. kmetovalci po §fc3, lit. d"e in f ukaza z dne 29. maja 1917. 1. (drž. zak. št. 243) in kadar prodajajo kmetovalci seno in slamo prejšnjih letin naravnost porabnikom, veljajo v g 1 ustanovljene prevzemne cene za najvišje cene in pobirati sc morejo v § 3 ustanovljeni prikladi za stiskanje, delanje rezanice in dovoz na železniško postajo, oziroma k porabniku.
10. januarja 191 (i. 1. (drž. zak. št. 12), prištevši priklad za metrski stot 4' K pri senu in 1 'K pri rženi slami v Skopih (s cepcem omlateni slami).
Georgi s. r.	Spit/.miiller s. r.
Handel s. r.	Schenk s. r.
Hfifor s. r.	Sei d 1er s. r.
357.
Ukaz trgovinskega ministra v poraznimi z udeleženimi ministri z dne 15. junija 1917.1.
o ustanovitvi organizacij trgovstva za vojno in prehodno gospodarstvo.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274), se zaukazuje tako:
§ H).
§ 1-
Prestopke tega ukaza kaznujejo, ako dejanje ne- spada pod strožjo kazen, politična okrajna oblastva z denarno kaznijo do h.000 K ali z zaporom do 0 mescev.
Ako se stori prestopek v obratovanju obrti, se more razen tega razsoditi, da-se odvzame obrtna pravica, ako so dani pogoji § 133 !>, odstavek 1, lil. «, obrtnega reda.
§ 11.
Za zastopanje interesov trgovine v Času vojnega in prehodnega gospodarstva se ustanavljajo gospodarski odbor trgovstva 1er po potrebi strokovne ali leritorijalné zveze in odbori za posamezne trgovinske stroke ali za trgovstvo posameznih okolišev.
1.	Gospodarski odbor trgovstva.
§ 2.
Namen gospodarskega odbora trgovstva.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
S tem dnem izgubi moč ukaz poljedelskega ministra v porazu mu z udeleženimi ministri z dne 10. januarja 1916. 1. (drž. zak. št. 12), izvzemši S S 6 in 7, o pravici zahtevanja političnega ohladiva, kojih določila ostanejo v moči za zaloge iz letine leta 1916. in prejšnjih letin.
v Dokler politično deželno oblaslvo ni ustanovilo cen za oddajanje sena in slame po raz-deljevalnicah (S 5), ki so jih ustanovila deželna mesta za krmila, "Oddelki za seno in slamo, in cen oh razpečavanju sena in slame prejšnjih letin v trgovini na drobno (§ <S, zadnji odstavek), ostanejo v veljavi cene za trgovino na drobno, ki jih je določilo politično deželno oblaslvo po S 4, 4. -odstavek, ministrstvehega ukaza z dne
Gospodarskemu odboru trgovstva je naloženo podajati mnenja in staviti predloge, kadar se uravnavajo vprašanja gospodarske uprave, ki se tičejo trgovstva vobče, ter izvrševati na'te stvari nanašajoče se odredbe, kolikor izroči trgovinski minister to gospodarskemu odboru.
Gospodarskemu odboru trgovstva je nadalje naloženo združiti in organizovati trgovstvo posameznih trgovinskih strok ali okolišev v strokovnih ali terilorijalnih zvezah ter pripraviti ustanovitev posebnih strokovnih ali terilorijalnih odborov za posamezne trgovinske stroke ali okoliše. Te’zveze in ti odbori se ustanavljajo in pripadnost k njim 1er njihov delokrog se določa na predlog ali za-slišavši. gospodarski odbor trgovstva z odredbo trgovinskega ministra. O pripadnosti k področju ’ posameznih zvez ali odborov odloča v dvournih
primerili trgovinski minister po svobodnem preudarku, eventualno zaslišavši gospodarski odbor trgovstva in udeležene slrokovne ali teritorijalne zvezo in odbore.
Načelstvo nastavlja uradnike in pomožne moči in uredi poslovanje. Za načelne sklepe o teni 1er za nastavljanje oseb na vodilnem mostu je treba potrditve trgovinskega ministra.
§ 3.
Udje, sedež in pravno svojstvo gospodarskega odbora trgovstva.
Gospodarski odbor trgovstva je sestavljen iz 75 udov največ; imenuje jih trgovinski minister na vsakočasni preklic, in svoje posle opravljajo kakor častno službo.
Gospodarski odbor trgovstva je juristična oseba, ima svoj sedež na Dunaju in na zunaj ga zastopa njegovo načelstvo. V imenu gospodarskega odbora podpisuje pravnoobvezno predsednik ali eden njegovili namestnikov.
g 4.
Načelstvo gospodarskega odbora.
Načelstvo gospodarskega odbora je sestavljeno iz predsednika, treh njegovih namestnikov in iz nadaljnjih 16 udov. Ude načelstva pokliče trgovinski minister izmed odbornikov gospodarskega odbora do vsakočasnega preklica in svoj posel opravljajo kakor častno službo.
Načelstvi) zastopa gospodarski odbor na zunaj in vodi vsa opravila, zlasti tudi morebitne razprave s 'strokovnimi in teritorijalnimi zvezami in odbori, ustanovljenimi v zmislu tega ukaza, nadalje z organizacijami vojnega in prehodnega gospodarstva, ki pridejo v poštev. Njemu je naloženo, da odločuje v vseh stvareh, v katerih ni izrečno določeno, da sklepa gospodarski odhor (g 6).
Načelstvu je dano na voljo privzemati na svoje seje izvedene odbornike gospodarskega odbora 1er zastopnike strokovnih in teritorijalnih zvez in odborov s posvetovalnim glasom.
Načelslvo mora tekoče poročati gospodarskemu odboru o svojem delovanju.
Načelstvo je dolžno polagali račun in mora vsako leto predložili gospodarskemu odboru računski sklep, da ga preskusi in odobri.
Predsednik, nko je zadržan, namestnik sklicuje seje gospodarskega ""odbora in načelstva in predseduje v njih.
•	§ 5-
Opravilni red načelstva.
Načelstvo se zbira na seje po potrebi. Udje načelstva ter vladni komisarji (g 9) se vabijo na seje pismeno ali brzojavno.
Načelstvo je sklicati na sejo v osmih dneh. ako zahteva to vladni komisar ali najmanj šest udov načelstva z navedbo razpravnih predmetov.
Načelstvo je sklepčno, ako so povabljeni vsi udje in vladni komisarji in ako je navzočih najmanj šest udov; načelstvo sklepa z navadno večino glasov; ako so glasovi enako razdeljeni, se proglasi za sklep tisto mnenje, kateremu je prislopil predsednik. Vladni komisarji ne glasujejo.
§ 6.
Oblasti strokovnega odbora trgovstva.
Gospodarskemu odboru trgoval va je naloženo:
n) ustanavljati načela za ravnanje s stvarmi, oznamenjenimi v g ii,
b)	nadzorovati upravo blagajnice in podajanje računov ter sklepati o zalaganju stroškov poslovanja gospodarskega odbora,
c)	staviti predloge o ustanovitvi strokovnih ali teritorijalnih zvez in odborov,
d)	postavljati pododbore, da se poprej posvetujejo o določnih vprašanjih,
e)	posvetovati se in sklepati o vseh drugih stvareh, ki mu jih preodkaže načelstvo ali eden vladnih komisarjev.
Sklepi gospodarskega odbora so obvezni za načelslvo.
Oprnvilni red gospodarskega odbora trgovstva.
Gospodarski odbor trgovstva se zbira po potrebi.
Na zahtevanje enega vladnih komisarjev ali na pismeni predlog najmanj dvajset odbornikov
gospodarskega odbora je sklicati sejo v štirinajstih dneh. Odborniki 1er vladni komisarji se vabijo na seje pismeno ali brzojavno. Na seje se morajo privzemati na odredbo predsednika ali enega vladnih komisarjev zastopniki strokovnih in teritorija! nih zvez in odborov s posvetovalnim glasom. Gospodarski odbor je sklepčen, ’ako je navzočih najmanj pet udov načelstva in dvajset odbornikov. Sklepa sc z večino glasov. Predsednik glasuje tudi; ako so glasovi enako razdeljeni, odloči njegov glas. Vladni komisarji ne glasujejo.
Odborniki gospodarskega odbora imajo vsak-čas pravico slaviti načelstvu predloge, o katerih mora sklepati čim prej.
Posvetovanje in sklepanje o posameznih predmetih mora ostati tajno, ako se to sklene ali ako lo zahteva eden vladnih komisarjev.
S s.
Posebne dolžnosti fnnkeijonaijev in nameščencev gospodarskega odbora.
Vsi udje načelstva in gospodarskega odbora ter vse osebe, ki sc udeležujejo poslovanja, si morajo prizadevati z najpopolnejšo nepristranostjo in največjo vestnostjo.
Vsi funkcijonarji in nameščenci gospodarskega odbora so dolžni molčati o vseh stvareh, za katere zvedo v tej lastnosti in katerih izkoriščanje ali sporočanje na zunaj greši jzoper namene gospodarskega odbora ali se tiče opravilnih razmer posameznih oseb, in morajo Uf pismeno obljubiti.
Dolžnost načelstva je poskrbeti za to, da se zabrani zlorabljenje ali sporočanje navedb o opravilnih razmerah, ki dohajajo gospodarskemu odboru. Pozivu, naj naznanijo navedbe, ki so jih trgovci podali pisarnici gospodarskega odbora, morajo ustreči uradniki in pomožne moči le tedaj, ako jih na to pozove eden vladnih komisarjev, ali ako je načelstvo storilo na lo mereč sklep.
§ 9-
Državno nadzorstvo.
Gospodarski odbor trgovstva jo pod državnim nadzorstvom, ki ga izvršujejo vladni komisarji. Imenuje jih trgovinski minister in minister, kateremu je poverjeno vodstvo urada za prehranjevanje ljudi.
(Klovenlaok.)
Vladne komisarje je vabiti na vse seje in pravico imajo vsakčas povzeti besedo in staviti predloge, o katerih se mora sklepati. Pravico imajo nadalje odložiti izvršitev sklepov in odredb gospodarskega odbora in.njegovega načelstva dotlej, da odloči trgovinski minister končnoveljavno.
Vladni .komisarji imajo pravico vpogledovali v vse knjige, zapiske in opravilne spise in zahtevali vsa pojasnila, ki se jim zdé potrebna.
\
§ 10.
Dolžnosti trgovstva.
V	vseli primerih, v kalerili izroči trgovinski minister po § 2 gospodarskemu odboru trgovstva izvršitev določnih odredb, morajo imetniki trgovinskih obrti ustrezati odredbam, ki jih ukrene gospodarski odbor, dajati vsa pojasnila, ki so potrebna za pripravljanje in izvrševanje njegovih odredb, in opuščati vse, kar more oteževati ali ovirali izpolnjevanje nalog gospodarskega odbora. Nadalje morajo po posebnem naročilu dati svoji' obrate in svojo poslovanje nadzorovali po organih, ki jih postavi trgovinski minister.
II.	Strokovne in teritorijiilnc zveze in odbori.
S II.
Poslavljanje strokovnih in tcritorijnlnih zve/, in odborov.
Za zastopanje posebnih interesov posameznih trgovinskih strok ali trgovstva posameznih okolišev more trgovinski minister, ako se pokaže, da je to potrebno ali namenu primerno, po §	2, od-
stavek 2, zaukazati ustanovitev strokovnih ali teritorijàlnih zvez ali odborov.
V	strokovnih zvezah se združujejo v prisilne zvezo obrati določene trgovinske stroke, v leritori-jalni zvezi trgovci določenega okoliša ali vsi ali, kolikor pripadajo določni branši; namesto lake zveze more trgovinski minister postaviti tudi odbor izmed pripadnikov dotične trgovinske stroke ali dotičnega okoliša.
§ 12.
Nameni strokovnih in teritorijàlnih zvez in odborov.
Zvezam in odborom je naloženo:
a) podajati mnenja in staviti predloge, ki sfi tičejo trgovinske široke, ki jo zastopajo, ali
150

trgovskih interesov dotičnega okoliša. 1er izvrševati na te stvari nanašajoče se odredbe, kolikor izroči to zvezi ali odboru trgovinski minister, v poraznimi z gospodarskim odborom trgovstva,
h) sodelovati na tistih narcdbali organizacij vojnega in prehodnega gospodarstva, ki se nanašajo na dobivanje in razpečavanje blaga s trgovino in na ustanavljanje cen.
Delokrog na podstavi obrtnega reda organi-zovanih trgovinskih zadrug in zvez takih zadrug ostane neizpremenjen.
§ 13.
Poslovanje strokovnih in teritorijalnili zvez in odborov.
Poslovanje posameznih zvez in odborov se nravna s pravili, ki jih izda trgovinski minister, zaslišavši gospodarski odbor trgovstva.
Trgovinski minister more zaukazali, da je posamezne ali vse sklepe zveze ali odbora, preden se izvrSé, naznanili načelstvu gospodarskega odbora trgovstva. Ako smatra načelstvo gospodarskega odbora trgovstva, da ti sklepi niso združljivi z interesi posameznih trgovinskih strok, mora v skupnem posvetovanju z dotično zvezo ali od-boroili pojasniti obstoječe pomisleke in poskusili sporazutuljenje ; ako se to ne posreči, mora načelstvo gospodarskega odbora predložiti sklep zveze ali odbora s svojimi pripomnjami trgovinskemu ministru v odločbo.
III.	Skupim določila.
8 U.
Kazni.
Prestopke tega ukaza 1er tistih odredb, ki jih izda trgovinski minister na njegovi podstavi
ob ustanovitvi posameznih strokovnih ali terilori-jalnili zvez in odborov, kaznuje politično ublastvo I. stopnje z denarnimi kaznimi do 5000 K ali z zaporom do šest mescev, ako dejanje ne za-pada strožjemu kaznovanju.
8 ir..
Razpust gospodarskega odbora trgovstva ter tori-torijaluili in strokovnih zvez in odborov.
Gospodarski odbor trgovstva ter posamezne strokovne ali teritorijalne zveze in odbori se raz-puslč z odredbo 'trgovinskega ministra, zaslišavši gospodarski odbor trgovstva — ako se razpusti zveza ali odbor, tudi zaslišavši njega.
§ 16.
Uravnava trgovino / živili in krmili.
V vseli stvareh, ki se tičejo trgovine z živili ali krmili, se ukrenejo v tem ukazu omenjene odredbe/trgovinskega ministra porazumno z Uradom za prehranjevanje ljudi.
§ 17.
Začetek veljavnosti.
Ta iikaz dobi moč z dnem razglasitve.
>»
Schenk s. r.	Urban s. r.
Unior s. r
iz. c., kr. dvorne in državne tiskarhe.