122. MM.
,wm.,mm
iskala vsak dan.'svečer izvzemii nedelje In praznike ter velja po posti prejemati aa avatro-ograaa dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjeur?na dem za vse leto II K, za poflleta 12 K, za četrt leta 8 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 b, za en mesec 1 K 90 h. — Za ffaamelfo celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko ttlo leto 30 K. — Na naročbo brez Istodobne vpoaUjatve naročnine se ne ozira. — Za irmairl" se plačuje od peterostopne perJt-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 k, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj te izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uradnlarvo tal mpravnalatvo je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
UretnlMva telefon it S4, Poaamezne itotrHko po 10 h. Upravnifitva telefon št 85.
Nemci med sobo.
V dnevih borbe za splošno in enako volilno pravico so se svobodomiselni Nemci začeli bližati nemškim klerikalcem. Sicer jih loči globoko brezno, a svobodomiseni Nemci so vendar napravili brv čez to brezno. Ker gora ni hotela priti k Mohamedu, je pa šel Mohamed h gori.
Volitve za državni zbor lanskega leta so prinesle vsem nemškim strankam veliko presenečenje. Zgodilo se je, česar ni nobena izmed njih pričakovala. Socialni demokrat je so dosegli zelo velikanski uspeh in postali na prvi hip najmočnejša stranka v parlamentu.
Posledica social nedemokratičnih zmag se je takoj pokazala. Vlada je ritisnila na nemške stranke vseh vrst. naj se združijo zoper socialne demokrate in pri ožjih volitvah se je resnično zgodilo, da so največji brezverci glasovali za najbolj črne klerikalce, najbolj divji klerikalci za pristne frainazone, patentirani črno-rumeni patrijotje za notorične vele-izilajalce — vse iz strahu pred socialnimi demokrati.
Od tedaj so svobodomiselni Nemci saveznih nemških klerikalcev, že ne več samo zavezniki, nego že njih služabniki.
Pred javnostjo se opravičuje ta zveza s tem, da je njena naloga varstvo nemških narodnih koristi. V nasprotju zoper pravice Slovanov so nemški klerikalci popolnoma edini s svobodomiselnimi Nemci, v nacionalnem oziru se nič ne razlikujejo in z združenimi močmi vodijo uničevalni boj proti Slovanom.
Kraj vsega tega pa so nemški klerikalci, kakor so bili prej. Dočim so svobodomiselni Nemci obesili svobodomiselnost na klin, so klerikalci ostali klerikalni in zastavljajo vse svoje moči,da pomorejoklerikalizmu do oblasti, ne oziraje se pri tem čisto nič na svoje zaveznike, ker vedo, da je njih svobodomiselnost že samo plašč, pod katerim ničesar več ni.
Tekom leta, odkar so bile splošne volitve za državni zbor, se je že večkrat primerilo, da so klerikalci pokazali svoje kremplje, a dočim so med nemški m narodom naleteli na odpor, so nemški politiki vselej zlezli pod klop.
Tudi zdaj vidimo to. Najnovejša klerikalna vojna zoper vseučilišča je dogodek, ki je razburil najširše kroge. Nemški svobodomiselni krogi so izven sebe. a nemški poslanci se omejujejo na golo m ar ki r a n j e svojega svobodomiselnega stališča, dejanjskega pa ne store ničesar. Še nikdar ni nobena svobodo-
| miselna stranka igrala tako klavrne, tako zanič!jive vloge, kakor jo igrajo sedaj nemški poslanci. Vnel se je boj za vseučilišča, za svobodo vede in vesti, a nemški svobodomiselni poslanci se drže za škrice klerikalcev in se ne dajo otresti, ne pregnati, nego le beračijo za milostne kompromise s klerikalci.
Marsikomu se zdi to neumljivo. in vendar so nagibi jako priprosti. Večina nemških svobodomiselnih poslancev je v službi nemških \ eleindu-strijal. in tem je za svobodomiselnost toliko, kakor za lanski sneg. Veliki labrikantje se boje organiziranega delavstva, boje se socialnih demokratov in čeških narodnih socialcev, in pričakujejo pomoči proti njim od klerikalcev. S krščansko - socialnimi delavci je lahko izhajati, pravijo ti labrikantje in zato protežiraju krščansko socialstvo -in zahtevajo od svojih poslancev, da morajo z vsemi silami delati zoper socialne demokrate in zoper češke narodne socialce.
Žepi velikih fabrikantov so postali ideali »svobodomiselnih« Nemcev, v prvi vrsti nemških poslancev iz Češke in iz Moravske. Skrb za profite teh fnbrikantov je pognala »svobodomiselne« Nemce v objem klerikalcev. Danes so ti »svobodomiselci« samo še ponižni hlapci požrešnega velekapitalizma in tlačani klerikalizma, a da bi vsaj izgledali kot narodni prvoboritelji in narodovi zastopniki, zato uprizarjajo jezikovne revolucije in hujskajo zoj>er najenostavnejše pravice slovanskih narodov. Iz trte izviti narodni boji naj prikrivajo izdajstvo, ki je uganjajo »svobodomiselni« Nemci s tem, da se pajdaši j o < krščanskimi socialei in klerikalci, ker pričakujejo in uživajo od njih pomoč zoper fabrikantom neljube politične stranke.
Tak je danes položaj. Kako dolgo se bo dal vzdržati, je drugo vprašanje. Klerikalni atentati na vseučilišča so vzbudili v nemških krogih veliko nevoljo zoper tiste zaničljive poslance, ki se imenujejo »svobodomiselne«, pa so le hlapci klerikalizma, da imajo v njem pomoč za borbo v korist velekapitalizma. Ta nevolja nemških krogov je še dosti večja, kakor je razvideti iz nemškega časopisja.
Težko je reči, kake posledice bo imel ta najnovejši odpor nemške inteligence proti nemškim poslancem. Za zdaj najbrž nobenih. Izlepa se nemški psevdosvobodomisleci ne bodo dali ločiti od klerikalcev. Sanje barona Hocka o svobodomiselni parlamentarni večini, ki bi jo socialni demokratje podpirali in ki bi klerikalce potisnila v kot, ostanejo za zdaj sanje. Klerikalni in svobodomi-
selni Nemci se bodo morda včasih med seboj spoprij^v a končno bo ostalo vse pri stan* dokler se ne bo dvignil nemški natod in pognal iz javnosti te poslance, ki so tako sramotno izdali in prodali svobodomiselne ideale.
-r-
Pismo s HruflSkesn.
(Nova strankina [konstelacija po komandi z Dunaja? — Uspeli vseučiliščni štrajk blamaža Rauchova)
Z*a greb, 23. maja.
Na Ogrskem se pripravljajo, da ustvarijo strankarski mišmaš. Ne zadostuje jim koalicija treh strank, temne stremijo po edinstveni stranki, ker upajo, da bodo na ta način sedanji oblastneži laglje zdržali svoje pozicije tudi vkljub reformi splošne volilne pravice. Ta reforma, ki se končno enkrat mora oživotvoriti, pro-vzroča vladni stranki na Ogrskem toliko strahu, da hoče imeti sedaj tudi na Ogrskem nekako zaslombo.
V nekem svojem pismu sem nekoč že konštatiral, kako Madžarov ne boli glava toliko zaradi tega kakšen je in kaj sklepa hrvaški sabor, ker imajo še dovolj sredstev, da onemogočijo eventuvalne za nje pogubne, sklepe. Skrbi jih najbolj, kakšne delegate bo poslal ta hrvaški sabor v skupni peštanski parlament.S temi 40 hrvaškimi delegati, katero število se more povečati v razmerju pomnoženega števila vseii poslancev novega peštanskega parlamenta, računajo madžarski oblastneži, kam se bo priklopilo po reformi splošne volilne pravice. Madžari sedaj promatra jo vso svojo politiko samo s tega edinega stališča.
Zato se sedaj pojavljajo z madžarske strani glasovi, da se vendar ne more živeti v večnem boju s celo Hrvaško. Na ta preobrat v mišljenju silijo jih seveda popolni porazi dveh njihovih eksponentov: Rakodczavja in Raucha. Čutijo, da imajo res opraviti z enodušnim odporom celokupnega naroda.
Da, toda kako se naj približa madžarska vlada predstaviteljem hrvaškega naroda, ki, jih je zadnje čase sumničila in ohdolževnla veleiz-dajstva in antidinastičnosti?
Madžarska vlada si hoče napram Hrvaški uzurpirati pravice, da nam nele pošilja svoje eksponente-bane, temuč, da tudi deluje neposredno na strankarsko konstelacijo, kakor bi njim konveniralo! Khuenova stranka (fuzionirana narodna stranka z madžaroni) je bila zverižena po diktatu iz Pešte. Potem je bila iz potrebe naših prilik osnovana hrvaška in srbska koalicija, ki je leta 1906. pri
volitvah dobila relativno večino. Madžarska vlada je tedaj zaradi reške resolucije simpatizovala z našo koalicijo. Toda staremu, izkušenemu \Vekerleju se je zdelo vendar preveč riskantno, da se popolnoma sprijatelji s temi novimi do včeraj še opo-zicionalnimi elementi, zato pa se je takoj prve dni po majnikovi zmagi prizadeval na vse kriplje, delovati na našo koalicijo, da se fuzionira z ostanki madžaronske stranke. To je stavil vprav za pogoj, da dobi koalicija vlado v roke. Toda vsa ta njegova diplomacija se je razbila ob ne-izbrisljivi mržnji v našem narodu napram zdržavateljem dvajsetletne tiranije. Ali se naj po toliki mučni borbi na življenje in smrt rehabilitirajo tisti elementi, ki so včeraj še bili pripravljeni, da nas vse po komandi iz Pešte obsodijo na smrt?
In tudi ]K>zneje za koalicijske vlade, je bil zopet poskus iz Pešte, da se koalicija s pomočjo članov poražene madžaronske stranke r a z d v o -j i , da se na ta način napravi gib-čnejša in pokornejša. Zaman. Potem je prišlo do znanega konflikta zaradi železničarske pragmatike.
A sedaj po tolikih neuspehih nasilne politike, oglašajo se zopet glasovi z madžarske strani, da bi mogli trda srca madžarskih gromov-nikov vendar ganiti, ako bi se mogli izkazati s homogeno, za vlado sposobno stranko ... In začelo se je nato v enem delu koalicijskega časopisja (»Obzor« in »Hrvatska«) razpravljati, ali bi se dalo iz naše koalicije napraviti edinstveno stranko. Toda v tem so začeli prihajati glasovi iz Pešte, da bi se tam radi lotili nehvaležnega posla, da — bude mrtve iz groba, da namreč zopet ožive zavržene elemente bivše madžaronske stranke!
In tudi v Zagrebu so se začele nato pregibati sence ter sklicujejo — konference. Te dni je imel bivši ban Rakodezav posvetovanje z nekaterimi madžaroni. Vedeti pa je treba, da se ti bivši Khuenovi pristaši, izvzemši dveh, treh. niso pridružili Rauchu, temuč so celo njegovi nasprotniki. Javljalo se je, da Madžari nameravajo Rakodczavja napraviti za komisar j a , kar pa se je z uradne strani odločno zanikalo. Umevno je, da bi Madžarom ne šlo v račun, da bi se na Hrvaškem otvori l komisarijat. No, glede Rauchove osebe ne demontirajo, da jim je postal v teh štirih mesecih nepriličen, ker se je eksperiment ž njim popolnoma izjalovil.
I'ml j ivo je, da tudi sedaj še ni mogoče obistiniti na Hrvaškem misli na madžarsko vlado, da bi se ze-dinili za nekako homogeno stranko
vsi takozvani unionistični elementi. Mogoče pa bi bilo, da se iz obstoječe naše koalicije izločijo skupine, ki bi v teh prilikah mogle prevzeti vlado, a da imajo večino v hrvaškem šahom.
Madžari se morajo že nadalje prepričati, da hrvaške stranke niso testo, iz katerega bi mogli oni sebi po volji napravi jat i pogačo.
Nihče se pri nas ni nadejal, da bo vseučiliščni štrajk tako sijajno uspel, kakor se zdaj že more o njem reči. Od 1400 dijakov v zimskem semestru je dvignilo okoli 1200 demi-sorije in se vpisalo na zunanje univerze! Rauchu je ostalo okoli 120 teologov in zdaj še čaka hrepeneče vsaj na kakih 30 dijakov, ki še niso dvignili odpustnic!
Popolna, do>edaj nečuvena blamaža.
Radi znanih dogodkov: umirovljenja vsenčiliškega profesorja dr. Šurmina in suspenzije dr. Manojlo-viča, pripravljale so se demonstracije dijakov na vseučilišču, da se tako izsili zatvoritev univerze. Rauch je nato izposloval od akademičnega senata, da se je odgodil vpis za letni semester do 20. maja, misleč, da bo s tem zaprj pot dijakom. Potem, računal je, si ne bodo upali demonstrirati, ker jim bo zagrozil z /atvorit-vijo univerze, vsled česar ne bi mogli več na zunanje univerze. Na to zanjko so odgovorili dijaki — z emigracijo iz Zagreba in bojkotom vseučilišča, dokler vlada ne da zadoščenja za učinjeni atentat na avtonomijo vseučilišča.
Naš akademični senat je igral v tem spopadu dvolično, uprav sra-lfiotno vlogo. Pomagal je Rauchu z odgođen jem vpisa do 20. maja. Dotlej javnost ni vedela, če so sploh vseučiliški profesorji od svoje strani kaj podvzeli, da reagirajo na vladna nasilja proti njih kolegom. Zdaj se je približal 20. maj. Vse je z največjo napetostjo pričakovalo tega dne, če se je posrečilo Rauchu z raznimi obeti omamiti vsaj kako primerno število dijakov, ki se vpišejo na univerzo. V tem pričakovanju izide prva izjava akademičnega senata v tej stvari, kjer se končno javlja, da je akademični senat podal »vloge« na vlado, da se reaktivira dr. Šurmin, a dr. Manojlovič, da se preda kompetentnemu disciplinarnemu forumu akademičnega senata. Dijaki se poživljajo, da ne »razdevajo« vseučilišča, da se podvržejo disciplini in da se vpišejo.
Na to je sledil odgovor v senčil i -ških dijakov: dosedaj sta se v teku treh dni vpisala dva dijaka!
LISTEK
JtDfn devico.
JPovesf; spisal K. Oblak.J (Dalje.)
Vzlic dolgočasju in nezadovoljnosti je Panika izgledala jako dobro. Nekako pomladila ali vsaj posvežila se je. Imela je včasih celo rdeča lica, ki so se kaj dobro ujemala z njenimi polnimi oblikami in živimi čistimi očmi.
V takem enoličju je minila jesen in je minila zima. Spomlad je to dolgočasno življenje nekoliko poživila. Zdaj je Fanika šele spoznala, da glavna stvar v tej vasi niso poslopja, nego široka, bela cesta. Zaradi ceste so stale tu hiše, cesta je dajala ljudem zaslužka, vse življenje se je izživelo na tej cesti. Ljudje so samo čakali, kdaj pride k njim življenje, ali pa so odšli po tej cesti v življenje .
Tudi Fanika je posvečala tej cesti največjo pozornost. Zdelo se ji je, kakor da vodi iz neznanih svetov v večnost. Kadar je količkaj utegnila, je ali z okna gledala na to cesto ali pa se vsedla pred hišo in gledala gor in dol po cesti,  kakor da je čakala,
da se naposled blagovoli življenje ludi zanjo zmeniti. Naj bi ji prineslo že veselje ali žalost, si je Fanika dostikrat mislila, samo oglasi naj se že enkrat tudi pri nji.
To si je mislila večkrat tudi že prej, ko je še, živela v mestu. Zdaj je imela seveda jasnejše pojme o tem, po čemer hrepene vsa njena čuvstva. Te pojme je vzbudil v njej mizar Matije tisti dan, ko jo je zasnubil. Od tedaj je upala in koprnela, da se njene želje in njene sanje uresničijo.
Zaupala je še usodi; ni si mogla misliti, da jo prevara. Zato je čakala včasih potrpežljivo, včasih nestrpno, ali upanja ni izgubila, nego le gledala po široki beli cesti gof- in dol, kdaj se kaj zgodi, kar izpolni njene nade.
A prihajali so malone vedno eni in isti ljudje. Fanika je poznala že iz neverjetne oddaljenosti vsako človeško bitje, ki se je prikazalo na tej cesti, daleč naokrog je poznala vsakega človeka po glasu in po boji tudi v temi. Kadar se je prikazal kak nov obraz, je kar planila iz hiše in ni imela miru, dokler ni izvedela,kdo in kaj in odkod da je dotičnik.
Spomladi so bili zlasti ob nedeljah in ob praznikih vsi vaščani na cesti, in celo župnik je ves dan slonel na svojem oknu. Vsi so čakali na tujce, ki so se na kolesih vozili skozi
vas v kdo ve kake kraje. Zgodilo se je sem in tja, da so kolesarji ustavili pri hiši strica Antona, bodisi da so iskali okrepčil ali pomoči zoper nastale poškodbe koles. Fanika jim je postregla, kar je le mogla dobro. Dobili so najboljše mleko ali dobro kapljico vina napol zastonj. Poškodovance je Fanika obvezovala, kakor da se je posvetila samaritnnstvu. Kolesarji so ji bili hvaležni, radi so ž njo pokraniljali in se pošalili, a ko so zopet oddrdrali na svojih kolesih, se je ni nihče več spomnil. Med temi kolesarji je bil marsikateri, ki bi ga bila Fanika rada zadržala kaj dlje časa. Na marsikaterega je mislila po več dni, na tega in onega se je spominjala še čez dolgo časa, kake oči je imel in kake ustne, dasi ga je videla samo nekaj trenotkov.
Nekoč se je ustavila večja družba kolesarjev in kolesaric v gostilni strica Antona. Med družbo je bil že kakih štirideset let star gospod, resnega obličja. Faniko je ta izmed vseh najbolj zanimal. Ni bil lep mož v navadnem pomenu tega izraza, a inte-resanten in Fanika mu je posvečevala med obedom posebno pozornost ter je najbolj zanj skrbela. Ta dan se je Fanika neprestano sukala okrog svojih gostov in je na različne načine skušala zadržati njih odhod. Tuje da-
me so hitro zapazile kako pozornost posveča Fanika njih tovarišu in naščuvale so ga,d a je Faniki v zahvalo za njeno ljubeznivo pozornost izročil cvetko, ki mu jo je dala ena izmed kolesaric.
Fanika je zardela sreče in veselja, ko ji je tujec pri odhodu izročil cvetko. Stisnila jo je k ustom in jo skrivaj poljubila.
Z željnimi pogledi je spremljala odhajajočega tujca, ko je sedel na kolo. A kakor bi jo bil pičil gad, tako je odskočila od hišnih vrat in dobljeno cvetko vrgla s studom ven na cesto, ko je čula eno kolesaric smehljaje šepetati: »Doktor, doktor, vi imate vprav pasjo srečo pri ženskah. Zdaj ste celo stari devici v kmečki gostilni zmešali glavo.«
To noč je Fanika dolgo jokala in prvič jo je obšel bolesten sum, da so njene nade vendarle same sanje.
Drugič se je zgodilo, da je prišel k župniku na obisk njegov mlajši brat, železniški uradnik nekje v Istri. Bil je to vesel in razposajen človek. V nekaterih dneh je poznal vse ljudi v vasi. Vsako dekle je na cesti ustavil in se ž njo prijazno pogovarjal. Vsi so ga imeli radi. Tudi v hišo strica Antona je prihajal in prikupil se je Faniki tako, da je komaj čakala, kdaj zopet pride. Fanika
se je zaradi njega še skrbneje oblačila, kakor po navadi in posedala pri njem cele ure. Ni si bila svesta, da ne zna prikrivati svojih čuvstev. Veseli mladi mož je poznal svet in ljudi, poznal je zlasti ženske, in videč, kako je Fanika zaljubljena, je brez usmiljenja netil ta plamen in se skrivaj norca delal iz Fanike.
»Vzemi jo,« mu je prigovarjal župnik. »Fanika je spodobno, izobraženo dekle in njen stric ima nekaj tisočakov, čeprav vedno tarna, da je siromak, ki komaj izhaja.«
Toda mladi mož ni hotel slušati /upnikovih svetov.
»Kaj^ vendar misliš,« ga je zavračal. »Če se hočem oženiti, dobim lahko mlado ženo. Fanika je morda še starejša kakor sem jaz. Čez deset let bom jaz še vedno čeden človek, ona pa /e stara ženska. Ne, ne, iz tega ne bo nič. Za družbo v tej dolgočasni vasi je dobra, a ženitev je čisto izključena.«
Vzlic temu pa je mladi mož še vedno hodil k Faniki, presedal pri njej cele ure in ji rad pomembno stiskal roke, dokler ni potekel njegov dopust.
Tedaj pa se je hladno poslovil od »stare device« in se ni nikdar več oglasil.
(Dalj« »HkodBjie.)
Akademični senat je hotel očitno pomagati Rauchu in 20. maja objaviti svoje »korake« v obrambo avtonomije vseučilišča, da opraviči prelomilce štrajka.
Ali, kakor se je pokazalo, vse je prekasno. Rauchovi organi hočejo zb lažne t i od jeze in z v racaj o vso krivdo na naprednjake. Ti da so »terorizirali« 1200 dijakov!
Demisija ministrov Aehren-thala in Schonaicha
Dunaj, 24. maja. Kakor je bilo napovedano, sta podala ministra Aehrenthal in Schonaich demisijo, ker nista mogla izpolniti v delegacijah podanih obljub, da se delegacije skliče jo še meseca maja, da odobre zvišanje plač častnikom. Prošnji obeh ministrov reši cesar z lastnoročnim pismom najbrže že jutri ter je brezdvomno, da se demisiji ne sprejmeta. — Glede demisije piše glasilo ministra barona Aehrenthala, da je prošnja obeh ministrov za odstop strogo ustavna, ker ni naperjena proti nobeni stranki. Odločitev je sedaj v rokah najvišjega faktorja, ki bo razsodil, ali je navedeni vzrok zadosten, da se demisija obeh ministrov sprejme. — »Neue Freie Pres-se« pa piše, da se je s formalno demisijo hotelo izkazati le uslugo krščanskim socialistom.
Dunaj, 24. maja. Cesar ni sprejel demisije ministra Aehrenthala in Schonaicha, temuč je v lastnoročnem laskavem pismu naprosil oba ministra*, naj ostaneta na svojih mestih. S tem je ministrska kriza poravnana. Sedaj imajo besedo dele-gatje. predvsem krščansko - socialna stranka, ki baje agitira za to, naj bi njeni člani v delegaciji odložili mandate.
Še vedno VVahrmundova afera.
I n o m o,s t , 24. maja. Nemško-radikalni poslanci so poslali akade-mičnemu senatu sledečo brzojavko: »Beck je izjavil, da ima \Vahrmund lahko predavanja, ako za to zaprosi.«
Praga, 24. maja. »Cech«, glasilo praškega nadškofa ogorčeno protestira proti temu. da bi prišelWahi-mund na nemško vseučilišče v Prago. List piše: »Stali bomo na straži, da se to ne zgodi. Vse naše organizacije bodo proti temu mogočno protestirale. Vsi katoliški Nemci in češki plemiči brez razlike narodnosti se bodo zvezali z nami.«
Jezikovni zakon.
Dunaj, 24. maja. Zadnje dni so se vršila opetovano ministrska posvetovanja zaradi novega jezikovnega zakona. Posvetovanj so se udeleževali ministrski predsednik baron Beck in ministra Prade in Prašek. Potemtakem pride jezikovni načrt kmalu pred ministrski svet, kjer bo-deta seveda Prade in Prašek prezirala stališče Cehov,oziroma Nemcev ter podala proti neljubim določbam ugo-vor v obliki minoritetnega votuma.
O bodočnosti Jugoslovanov.
Zagreb, 24. maja. Uredništvo »Agramer Tagblatta« se je obrnilo na slovečega sociologa in profesorja državnega prava na graškem vseučilišču dr. Gumplowicza v Gradcu, naj bi naznanil svoje mnenje o političnem položaju na Hrvaškem. Učenjak je odgovoril, da vsled starosti ni zasledoval zadnjih bojev na Hrvaškem, a izrekel je v splošnem svojo sodbo o bodočnosti Jugoslovanov: »Z Jugoslovani so stoletja s strani Avstrije kakor Ogrske postopali kot z nepotrebnim zlom in tako naziranje o Jugoslovanih se je uko-reninilo na Dunaju in v Pešti. Toda Jugoslovani so se zbudili k politični samozavesti ter hočejo biti samostojen narod, ne pa se pustiti več voditi za vrvico z Dunaja ali iz Pešte. To, kar se tukaj odigrava ter se mora odigravati, je naravni proces. V takem procesu zmaga vedno večja moč. V tem procesu je večja moč na strani Jugoslovanov. In tako more biti končno zmaga le na strani Slovanov, — ako se enkrat združijo ter se ne raz-cepljajo v strankarskih prepirih. Take odredbe, kakor jih izdaja Rau-chova vlada, so le neslanosti in zba-danja z iglico. — Kar se pred duševnimi očmi sociologa danes odigrava, je evolucija Jugoslovanov,ki jimpr-i pada politična bodočnost ob spodnji Donavi in na Balkanu. Stojimo na pragu velikega zgodovinskega preobrata, ki pokliče Jugoslovane k samostojnemu življenju. Upati je, da bodo na Dunaju ta preobrat pravočasno upoštevali ter se po tem ravnali. — Kar se tiče Madžarov, moramo občudovati njihovo državniško nadarjenost, toda proti socijalnemu naravnemu procesu ne pomaga državniška nadarjenost. Zato vam kličem: »nil desperandum!«
Rusko-perzijski konflikt.
Petrograd, 24. maja. Konflikt s Perzijo zaradi  izgredov na
meji se je poostril. Včeraj je bil zaradi tega minister Izvoljski dalje časa pri carju. Perzijska vlada je namreč popolnoma ignorirala ultimatum ruskega poveljnika, naj takoj strogo kaznuje pleme, ki je napadlo rusko jx)sadko ter plača primerno odškodnino. Perzijska vlada ne upa nastopiti proti plemenu Bjelosovarov, ki so znani kot skrajno divji in krvoločni. Bati se je resnih dogodkov. Včeraj je ultimatum potekel. Perzijsko ministrstvo je odstopilo. Nekatera perzijska plemena na meji groze s »sveto vojsko«.
Punt v Maroku.
Pariz, 24. maja. Protisultanu Mule j u Hafidu se smeje sreča. Sedaj je tudi Buhara izjavil, da se odpove vlogi pretendenta na ljubo Muleju Hafidu ter se mu priklopi kot navaden uradnik. Iz Rabata j>obegli princ Mulej el Kebil je srečno prispel v Mekineš. Mulej Hafid je na potu v Fez, od koder mu gre nasproti velika deputacija meščanov, da ga slovesno sprejme v prestolnico.
Vstaja v Koreji.
London, 24. maja. V korejski provinciji Osgeli je imel oddelek japonskih vojakov zelo resen boj s korejskimi vstaši. Vstašev je padlo 25, dočim so imeli Japonci pet mrtvih in osem ranjenih.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 25. maja
— Ščuvanje kmetijskega ljudstva, to je edino delovanje nade duhovščine in edino sredstvo, s katerim se vzdržujejo klerikalci na krmilu Klerikalci vzbujajo v ljudstvu najnižje instinkte, in nete v njem najgrje strasti, zlasti seveda sovraštvo zoper izobražene kroge in zoper meščanstvo. Pretrgati hočejo vse vezi med kmetom in med meščanom in kmeta izolirati, da ostane v temi, da ne bo imel nikjer zaslombe in da bo na milost in nemilost izročen du-hovskemu gospodstvu. Samo kmet, kije v popolni duhovski sužcosti, da s seboj tako delati, kakor kranjski kmet. S posebno strastjo ščujejo klerikalci kmeta takrat, kadar bi mu radi utajili kako reč, kadar imajo slabo vest. Kmet ne sme priti do sape, hujsksti ga je treba, da bo ves omoten. Tako se godi zdaj. Nemške štajerske kmete so duhovniki in klerikalni poslanci naščuvali zanapad na graško vseučilišče in da so ti kmetje imeli večjo korajžo, so j h prej vpi-janili. To je dognana stvar. Ves svet se zgraža nad tem. Ves svet je ogorčen, da napada tolpa pijanih kmetov hram znanosti. Klerikalci pa še hvalijo ta tolovajski čin, ga odobravajo in ščuvajo kmetsko ljudstvo na križarsko vojno zoper meščanstvo sploh, zoper svobodomiselno izobraženst70 posebej. To delajo v tistem trenotku, ko so sramotno izdali in prodali kmetske koristi, ko so naložili že itak z davki preobloženemu kmetu nov ogromen krvni in denarni davek za vojaštvo. Pred volitvami so prisegali pred vsakim križem, da bodo do zadnje kaplje krvi branili kmetske koristi in varovali kmeta novih bremen, zdaj pa delajo umazane kupčije s kmetskimi koristmi. Seveda se ti izdajalci ljudskih koristi boje, da bi kmet izvedel za njih izdajstvo. Za to ga ne puste, da bi mirno mislil. Krvavo mora gledati samega fanatizma in zato ga hujskajo in huj-skajo, da bi kmalu sami pri tem znoreli. Pa stara je prislovi ca da nallzuscharf maoht schartig". Tudi ta huskarija se obrabi. V Avstriji se pripravljajo velike stvari; na obzorju se kažejo znamenja velikanskega kulturnega boja in nato se klerikalci pripravljajo, zato morajo kmeta imeti zdaj trdneje na vajetih kot kdaj poprej, zato ne sme imeti časa, da bi premišljeval o klerikalnih izdajstvih, zato mora biti razžaljen, mora biti ogorčen na vedo in njene oznanjevalce, zato mora tuliti in krvavo gledati. A pride dan, ko bo kmet obrnil poleno, ki je zdaj vihti in udaril po klerikalcih in tedaj bo v rimski stacuni jok in škripanje z zobmi.
— „Slovenac" proslavlja škafa Nagla Znano je, kako brezmejno hudoben in zagrizen sovražnik Slovencev je tržaški škof Nagi. Koder more, izganja ta strupeni Nemec slovenščino iz cerkva. Daje ta hudobni Človek tudi inoralično nevreden zavzemati Škofovsko dostojanstvo, to smo že opetovano dokazali. Zdaj je bil ta nemški škof, ki ga sovražijo vsi polteni duhovniki njegove škofije, slučajno v Kastvu. Tam imajo hrvaško mašo. Ko bi jo Nagi mogel odpraviti, bi bil to že davno storil. A tu ne more ničesar storiti, ta se mora ukloniti, če bodo ali če noče. No, in ker nič storiti ne more, se je uklonil. 22. t. m. je Nagi v Kastvu asistira! pri hrvaški mali in -Slov."
Sa zato proglaša sa — prijatelja lovanov. Fej takemu listu!
— Tolovajski napad klerikalcev.
Snoči ob polu 10. se je vračal tajnik
Sevskega društva »Ljubljanski von«, g. Franc Kržič iz Štepanje vasi po cesti skozi Kodelijevo v Ljubljano. Na tej cesti je za prisilno delavnico srečal gručo 8 do 10 oseb, katerih par je imelo trobente in tro-bentalo v tej pozni uri. G. Kržič jih je pozdravil z »dober večer«. Odgovor je bil: »Aha, to je »Zvonaš«!« Dva trobentača sta mu začela trobiti z vso silo v ušesa in ko jima je g. Kržič rekel, da je tako postopanje z mirnim človekom, ki jim ni nič zalega storil, nedostojno in neumestno, padli so pa njem. Najprej ga je eden sunil z zaprtim nožem ali drugim orodjem s tako silo v hrbet, da mu je strgal suknjič in ko je g. Kržič na pol omahnil vsled sunka, zgrabilo ga je kakih deset rok, ki so ga vrgle znak na tla. Vsi divji so ti banditi, med katerimi je bil zuani Volta, strasten pristaš »Krščansko - socijalne zveze«, skakali po svoji žrtvi; štirje so mu hodili po levi roki in mu jo vso zmečkali, drugi so ga pa nabijali po prsih in želodcu. Ker je g. Krzic močan človek, Z1 je z nadčloveškimi močmi* iztrgal tolovajem iz rok in ušel gotovi smrti, kajti divjaki so kot pravi barbari delali z njim. Banditi so tekli za njim, vendar ker se jim je g. Kržič skril, se je izognil nadaljnemu mučenju. G. Kržič je moral danes v bolnišnico. Brezdvomno je, da so bili napadalci sami pristni klerikalci, člani »Krščansko-soei-jalne zveze« in ljubljanskega »Čuka«. Volta sploh v drugi družbi ni ne. Imena teh divjakov nam še niso znana, zvedeli jih bomo pa že še. Snočnji napad je politične barve, kar je jasno že iz tega, da ko je padel klic: »To je Zvonaš!«, so padli klerikalci po Kržiču, ki je bil pobit na tla samo zato, ker je član naprednega pevskega društva »Ljubi. Zvon«. Iz tega napada se vidi, kaka je tista vzgoja, ki se deli članom »Kršč. soc. zveze« za letnih 60 krajcarjev in da so glavni nameni klerikalnih telovadnih odsekov napadati tolovajsko mirne ljudi, če niso klerikalci. Taki ljudje si predrznejo nositi obleko slično sokolski!
— Slovanski poslanci v Petro-gradu. Mestni občinski svet v Petro-gradu je imel, kakor čitamo v »Slovu«, v'sredo 20. t. m. sejo, na kateri je sklepal o sprejemu poslancev dr. Kramara, Ivana Hribarja in dr. Hli-bovickega. Pri tej seji je bil navzoč tudi predsednik »gosudarstvene dume« Homjakov in 8 drugih poslancev. Sklenilo se je, da se priredi na čast slovanskim gostom banket s koncertom. Na koncertu se bodo proizvajale glazbene točke vseh slovanskih narodov. Za sprejem gostov in za prireditev banketa je bil izvoljen poseben odbor, katerega načelnik je predsednik gosudarstvene dume Homjakov. Poleg Homjakova so v tem odboru še mestni župan, podžupan in poslanci v gosudarstveni dumi S. V. Unkovskij, P. P. Durnovo, M. V. Krasovskij in V. S. Krivenko. V ta odbor je naknadno vstopil član »Poljskega kola« v dumi Dvmsza. Slavnostni banket s koncertom bo v torek 26. t. m. ob 9. zvečer v Alek-sandrovski palači. Mestni občinski svet je dovolil za sprejem slovankih poslancev 3000 rabljev kredita. Poslanca dr. Kramar in dr. Hlibovicki ostaneta do 1. junija v Petrogradu, župan Ivan Hribar pa obišče med tem tudi Moskvo in se vrne v Ljubljano dne 2. junija. Kakor se zatrjuje, bo vseslovanski kongres v Petrogradu začetkoma leta 1909. Razprave kongresa bodo trajale 8 dni.
_ Kaj   je   s samoslovenskimi
uličnimi napisi? Preteklo je že več nego eno leto, odkar se je predložila deželnemu odboru peticija za samo-slovenske ulične napise v Ljubljani, ne da bi se doslej slišalo, kaj se je s to peticijo zgodilo. V starem deželnem odboru je trnje sedel na tej peticiji, ki nosi ve/- tisoč podpisov, grof Barbo, kdo jo je sedaj prevzel iz skrbno zaklenjene Barbove miznice, nam ni znano. Vsekakor pa bi bil čas, da se pove slovenski javnosti, kakšna usoda je zadela to peticijo. Tisti tisoči ljubljanskih Slovencev in Slovenk, ki so jo podpisali, so menda pač toliko vredni, da se jim vsaj odgovori, kaj misli slavni deželni odbor na to peticijo ukreniti. Mi smo že opetovano urgirali rešitev omenjene peticije, toda vse naše dre-zanje ni imelo nobenega uspeha. Deželni odbor molči in z njim molči tudi njegovo glasilo »Slovenec«, ki je še nedavno tega imel neprestano na tapetu samoslovenske ulične napise. Ali »Slovencu« maši usta nemško-klerikalna zveza?
— »Slovenec« zopet tožen! V »Edinosti« čitamo, da je dr. Gustav Gregorin, odvetnik in goriški deželni poslanec v Trstu, vložil proti »Slovencu« tožbo, ker ga je podlo žalil na časti. Obravnava bo že v tem porotniškem zasedanju, ki se prične meseca junija. Radovedni smo, ako se bo sedanji odgovorni urednik Štefe tudi tako odtegnil kazni z be-
gom, kakor njegov prednik Moskerc. Morda se bo tudi o njem reklo, da je odpotoval neznano kam — na Vest-falsko ali v Havre, v resnici pa bo v miru in pokoju užival gostoljubnost Alojzijevišča!
— Nemška agitacija. Iz Trsta se poroča »Učit. Tovarišu«: Zvedeli smo iz zanesljivega vira, da se izvest ni gospodje pri državni železnici jako zanimajo za slovenski pouk na tukajšnjih državnih ljudskih in srednjih šolah. To zanimanje od strani nekega gospoda bi nas sicer le veselilo, ako ne bi bilo nekega — ako! Ako bi namreč to zanimanje izhajalo iz lojalnosti in dobrohotnosti do tega pouka. Ali stvar je drugačna, in zato na dan z njo! Iz mnogih slučajev nam je znano, da se izvest -ni gospodje uradniki — višji in nižji — posebno pa nekateri renegat je, ki so prišli od severne naše periferije in so polni Siidniarkinega duha, jako zanimajo za tiste svoje podrejene Slovence, ki pošiljajo svoje otroke v tukajšnje državne šole. Oče želi, da bi se mu otrok naučil materinega jezika vsaj toliko, kolikor je to možno ob sedanjih razmerah na tukajšnjih državnih šolah. Do lanskega leta se ni delalo ovir tej želji dotičnib očetov. Potem se je pa začelo vplivanje, oziroma hujskanje staršev proti obiskovanju pouka v slovenščini, češ. da ta pouk ni nič vreden, da učenje slovenskega jezika ne bo nič koristilo otrokom, marveč še škodilo, dandanes da velja le tisti, ki zna nemško in le s tem jezikom, da si more železničar pomoči do boljšega gmotnega stanja. To podpihovanje in zavijanje je imelo doslej — žal — marsikak uspeh.Temu sene bomo čudili, ako od ene strani poznamo boječnost naših ljudi pred višjimi, od druge strani pa zagrizenost in brezobzirnost iz-vestnih Velenemcev in Siidmarkov-cev, kakršnih nam sedaj državna železnica importira v veliki meri. Ali skrajna brezobraznost in brezsrč-nost je to, ako izvestni uradniki izkoriščajo svoj službeni položaj v to, da z drzno roko posezajo tudi v družinske razmere in omejajo očeta v njegovih očetovskih pravicah in njegovi privatni svobodi. Ali ni nikogar, ki bi pokazal takim gospodom grdobo njihovega početja? Ali more kdo reči, da se tako početje strinja z načelom objektivnosti in pravičnosti?!
Pešizlet ljubljanskega   Sokola v Škofjo Loko.   Ljubljanski Sokol je priredil včeraj pešizlet v Škof jo Loko.   Udeležilo se ga je okoli 50 telovadcev v kroju.   Med udeleženci so bili tudi člani ostalih dveh ljubljanskih sokolskih društev ter šišenskega Sokola.   Vreme je kazalo silno neugodno, kar je posebna specijaliteta letošnjih   pomladanskih   nedelj, in marsikdo se je   zbal   hude zunanje moče ter ostal doma. Naj se kesa zato! Ob polu 10. smo odrinili pod vodstvom načelnika brata D r e n i k a iz telovadnice v »Narodnem domu« ob krepkem trobentanju šestih trobentačev.   V Šiški so se nam pridružili šišenski Sokoli. Na poti skozi Št. Vid trobentači niso trobili mimo cerkve, ampak še le, ko so odšli naprej, vendar je kaplan Zabret, ki je bil ravno na prižnici, moral udariti po Sokolih, da mu še med službo božjo ne dajo miru. O ta silna nestrpnosti Korakali smo dalje proti Medvodam. Krasen svet se nam je odpiral na obeh straneh, veselje   nam   je napolnilo srca in razlegale so se slovenske, hrvaške, srbske, češke in ruske pesmi v lepo naravo, vso odičeno v pomladno zelenje in cvetje. V Medvodah smo se nekoliko okrepčali, nato jo pa udarili skozi Goričane in Soro vsi veseli in srečni, četudi je dež   hotel parkrat nekoliko kaliti splošno dobro voljo. Videč vesele Sokole, so   jih kmečki ljudje povsod prisrčno pozdravljali, zlasti stari sivi možje.   Sokol je res povsod z veseljem sprejet! Odičeni z lipovim zelenjem smo prikorakali ob 2. v Škofjo Loko, kjer nas je čakala pri vhodu ogromna    množica ljudstva, skoraj vse mesto. Škofjeloških Sokolov je Lilo 24 v kroju, kar   je z oziroin nato, da ta Sokol ne obstoji še eno leto, gotovo povsem   častno število. Došle Sokole je pozdravil v imenu škofjeloškega   Sokola brat  G a -h e r v navdušenih besedah poudarjajoč zlasti, /da prešinja   veselje Sokola v Škof j i Loki, da   so ga prišli obiskat ljubljanski in šišenski Sokoli in da hoče škofjeloški Sokol vedno stremiti za cilji, ki so si jih nadeli ti Sokoli. Za pozdrav se je zahvalil brat Kajzelj,kije   v   imenu »Slov: Sok. Zveze« bodril   mlado sokolsko društvo, naj vstraja v svojem stremljenju in naj ga ne strašijo ovire in zapreke, ki mu jih delajo mnogoštevilni njegovi sovražniki. Ob mogočnem   trobentanju   ljubljanskih in škofjeloških trobentačev   smo nato odšli v mesto, povsod burno pozdravljani.   Nežne roke so z oken sipale cvetje na izletnike.   Obedovali smo pri Deisingerju.   Ob 4. smo   odšli s škofjeloškim Sokolom   v Vincarje, kjer je bil prijateljski sestanek naj-prisrčnejše vrste.   Da so Sokoli do-
bri pevci, se je videlo baš včeraj. Ljubke domače pesmice, pa tudi umetne slovenske in slovanske so se razlegale po prijetnem kraju, pa tudi govori kipeči narodnega so kol skega navdušenja. Tako je starosta škofjeloškega Sokola brat dr. Z a -kraj še k, ki je bil preje zadržan udeležiti se sprejema, pozdravil Ljubljančane in Šišenčane, posebno pa brata D r e n i k a , tega sokolske-ga apostola. Brat D r e n i k je poudarjal važnost telovadbe in bodi-i J škofjeloškega Sokola, naj vstraja v svojem trdem delu. Prva naša pot je bila, rekel je, da smo si ogledali vašo telovadnico, ki je lahko vzor vsaki. Izrekel je zahvalo vsem, ki so dali temelj škofjeloškemu Sokolu. Cas odhoda se je med tem le prehitro približal. Hrupno pozdravljani od občinstva smo odkorakali s škofjeloškim Sokolom na postajo, kjer smo stopili v železniški voz. Slovo od škofjeloških bratov je bilo tako iskreno kot med rodnimi brati in gotovo ostane vsakemu udeležniku tega lepega izleta ljub spomin na prijazno Škofjo Loko in njegovega vrlega Sokola.
»Slavjanskije poety«. Prijatelj nam piše: Z oziroin na to, da je med
Slovenci in Jugoslovani sploh mnogo izobražencev, ki u mejo »po ruski«, bi bilo morebiti umestno, da bi se take knjige ali brošure, kakršna je zgoraj navedena pl. Stejnova, dobile po domačih knjigarnah in bi ne bilo treba posamezniku naročevati direktno iz Petrograda! Ali bi ne mogla »Narodna knjigarna« v Ljubljani povabiti nekaj naročnikov recimo po »Narodu«, in bi potem vse skupno naročila? Priglasiti bi se trebalo z dopisnico! (Opomba uredništva. — Kdor bi si želel naročiti knjigo »Slavjanskije poet v«, naj se javi uredništvu »Slovenskega Naroda«, ki bo preskrbelo, da bo »Narodna knjigarna« naročila potrebno število eksemplarov).
Vsenemška agitacija med gali-škimi Poljaki. Kamor pogledaš, povsod se razširja in šopiri Slovanom do dna duše sovražno vsenemštvo. Lvovski list »Dziennik Polski« pišo v št. 228. t. 1., da je po nemškem glasilu »Deutsches Volksblatt fiir Gali-zien« v Galiciji okolo 200 (dvesto) nemških občin kolonistov, katerih samo ena, to je Hohenbach na Visli je prejela za zidanje cerkve iz Bero-lina 40.000 kron ter dobiva tudi iz Berolina na leto po 1400 kron za plačo tamošnjega nemškega učitelja! Po teh podatkih soditi, dohaja za nemške koloniste v Galicijo ogromnega denarja vsako leto iz Berolina z namenom, da morejo Nemci vedno kazati na okoliščino, da živi toliko in toliko njihovih rojakov v (poljskih) slovanskih pokrajinah. Navedeni nemški list spodbuja nemške rojake, naj po vseh vaseh napravlja-jo Bismarcku na čast slovesnosti in jim stavi v zgled kot najbolj »wa-eker-Nemca in Bismarekovega če-stilea — poslanca — WoIfa!
Naši ljubitelji — plevela. Piše se nam: Naši celjski Nemci: paglavci, punice, gospođici in mladenke, gospodje in gospe, vse povprek, so s, začeli dičiti z modrim plevelom, — modrižem. Človeku se res kar milo stori, kako ti ljudje ljubijo ta plevel ter ga s ponosom nosijo na svojih prsih. Res ganljivo! — Naše vrle okolicanke pa se smejejo v pest, ko za dober denar to škodljivko spravijo med Ljudi* Prav privoščimo jim ta zaslužek in to veselje. Za denar gre trda dandanes, v Celju pa se ga dobi tudi za plevel. Hvala bogu torej, da ga pusti rasti, »Nemcem« našim pa še v prihodnje tisto vrlo pamet, kot doslej! Heil unser — Kinin rb!
Iz Suhorja. Dne 7. maja t. 1. je upepelil požar vsled strele hišo št. 7 na Hrastu, občina Suhor pri Metliki. Zavarovana je bila. — Velika nesreča bi bila zadela tudi hišo št. 2o Marka Predoviča, ki je oddaljen od pogorele le 20 cm, a v veliko srečo je dal cestni podjetnik gospod Antič v pomoč svoje ljudi, ki so uposleni pri njem pri preložitvi kar-lovšl^e ceste med Hrastol in Bušinjo vasjo, tako, da ta hiša ni trpela preveč škode in da požar ni pokončal cele vasi. Na lice mesta je prihitel zastopnik banke »Slavije«, gospod Fux, iz Metlike, ki je bodril ljudi k uspešnemu odporu proti ognju. Banka »Slavija««, pri kateri je hiša številka 23 zavarovana, je bila tako ku-lantna ,da je nemudoma dala znesek 50 kron kot nagrado gasilcem, katero nagrado je ljudem razdelil gos p. Fux dne 17. maja t. 1. na Suhor ju-Ob tej priliki je g. Fux pokazal veliko ljubezen in hvaležnost proti ljudem v imenu banke »Slavije«, katere zastopnik je on, s tem, da ni šte-dil in je on gmotno jako prizadet. Lepa hvala g. Fuxu in slava banki »Sla vi j i«!
Nenavadno huda vročina in občutna suša je nastala na Dolenjskem ob reki Krki. Ze tri tedne ni bilo nič dežja, razun eno noč toliko, da je neznosen apnenski prah malo potlačil.
po njivah, koder je rdeče - glinasta zemlja in pa po poljskih potili se vidijo po 2—4 eni široke odprtine. Vse okopa vine: krompir: fižol, bob, koruza, salata, pesa itd., vse zaostaja v rasti, ker ni čisto nobene vlage. Zemlja je trda, kakor bi bila žgana za opeko; tam, kjer plevejo (okopavalo) krompir, se kar čudno čuje, ko udarjajo z motikami ob trdo gručo, kakor bi tolkel po trdem kamenju;še praši se ne! Včeraj me je vprašaja neka kmetica: »Gospod, kaj bo, če ne bo kaj kmalu dežja, vse se bo uničilo in ubogi kmet bo trpel lakoto! Tako lepo še vse kaže, a vse bo pobrala suša! Bog se usmili!« — Tudi senožeti bodo trpele, ki niso v nižini in malo bode sena. Kvečjemu padejo cene živini, kar bi zopet koristile onim slojem, ki živijo ob mesečnih plačam
— Priznanje in hvalo je izrekel predsednik dež. šolskega sveta dosedanjemu zastopniku ljubljanskega obe. sveta v dež. šolskem svetu g. podžupanu dr. Karlu vitezu B 1 e i -we isu - T r s t e n i š k e m u za njegovo dolgoletno trudapolno delovanje v prid šolstva.
— Za lekarnarja v dež. bolnici je | začasno imenovan    g. Ernest    K o -žel i.
— Iz poštne službe. Poštni oficijal Oskar Urschitz je na lastao prošnjo premeščen iz Maribora v Opatijo.
— Profesorska vest. V stalin pokoj je stopit prcfesor na celovški gimnaziji g. Ivan   Schein ig g.
— Selske vesti na Štajerskem
Za učitelji co na III. deklišeo ljudsko šolo v Maribor pride M. Klemenčič iz Brucka na Muri, na dekliško šolo v Šmarje pa učiteljica Ivana S u pan Či Č iz Št Vida pri Planini. Učiteljici v Prihovi Nataliji Kreč se je dovolilo, da se sme omožiti z ondotuim naduciteljem Lovrom Serajmkom.
Iz SOdne Službe Sodni tajnik H^ktor Franoesohinis je premeščen iz Rovinja v Gorico. Imenovani so deželnosodnimi svetniki in voditelji okrajnega sodišča: okrajni sodnik Matija Fabijan v Kanalu na svojem mestu; sodni tajnik dr. Josip Straus na deželnem sodišču v Trstu za Koper, okrajni sodnih Ivan Dov-gan v Ajdovščini na svojem mestu. Okrajnim sodnikom so imenovani sodni adjuukti: Karel pl. Greši Č v Piranu za červinjan, Fran D o min ko v Komnu za Komen, dr. Lazar Lu-kič v Voloskem za Čres, Fran M a v a r v Podgradu (Istra) za Kobarid, Honorat Luis v Buzetu za Krk, dr. Ludovik Schrott v Puliu za IBazet in Anton Bonne v Kopru za Bo^eo. Sodaim tajnikom je imenovani okrajni sodnik Viktor Devetak v Bovcu za Rovinj. Državnega pravd-nika namestnik dr. Rudolf baron Ri-naldini je iz Gorice premeščen k višemu deželnemu sodišču v Trst, sodna adjunkta dr. Anton Piccoli in dr. Edvard Poliak v Rovinju za deželno sodišče v Trstu sta določena za Poreč.
„Matice Slovenske" občni zbor bo danes zvečer ob 8. uri v „Mestnem domu". Po občnem zboru bo prijateljski sestanek Matičarjev v hotelu „liri j a".
Časicim občanom je imenovan državni poslanec dr. P loj od vseh občin fare Sv. Jurja na očavnici v volilnem okraju klerikalnega državnega poslanca Roškarja.
Volitve za obrtno sodišče v Trstu so se vršile včeraj in predvčerajšnjim. V soboto so volili delodajalci, v nedeljo pa delavci. Kakor znano, se Slovenci niso udeležili teh volitev, ampak so proti tem volitvam protestirali Še pred volitvami. Trem četrtinam Slovencev namreč ni tržaški magistrat dostavil legitimacij, dočim so imeli legitimacije vsi italijanski delavci in celo regnikoli, ki so komaj par mesecev v Trstu. In vsled tega je „Narodna delavska organizacija" na shodu v Četrtek večer — kakor smo že javili — sklenila in dala parolo, da se slovenski delavci ne udeleže teh volitev. — Delodajalci so torej predložili svoje kandidate, ki so bili seveda izvoljeni, a za delavstvo je predložila kandidate le socialnodemo-kratična stranka. Seveda so bili tudi ti kandidatje izvoljeni, ker niso imeli n i kakih protikandidatov. — Nadejati se je pa, da c. kr. namestništvo razveljavi te volitve vsled že povedanega protesta „Narodne delavske organizacije".
Naši vozni redi. V sobotni številki kritikovali smo upravičeno zadnje vozne rede, s tem pa se je delala krivica ličnemu Bonačevemu voznemu redu, ki je, kolikor mogoče, pravilno in vestno sestavljen. Ta vozni red je namreč v prvi vrsti namenjen turistom in izletnikom in se radi tega tudi ozira največ na železnice in zveze, ki pridejo za to v poštev. Vsled tega tudi ta vozni red radi priporočamo. Stane samo 20 v. i? se naroča pri tvrdki Bonač v Ljubljani.
Umrl je v Teharjih pri Celju £• Martin S k r 1 e c, duhoven v pokoju v starosti 68 let. Bil je blag
in toleranten mož in priljubljen povsod, kjer je služboval.
Umrl je v Sodražioi gospod Jakob LavrenČiČ, posestnik in ravnatelj ondotne posojilnice, star 66 let, oče odvetniškega kandidata gosp. dr. Lavrenčiča. Pogreb bo v sredo popoldne ob 4.
Dunajsko napredno slovanske dijaitvo priredi v torek, 26. t. m. javen shod, na katerem se bo razpravljalo o svobodi vseučilišč in o boju proti klerikalnim navalom na akademično svobodo. Povabijo se vsi slov h uski napredni poslanci.
Ženske podruintea Ciril In Metode v Logatcu   Občni zbor je
bil 21. t. m. Izvzemši enega glasu so bile izvoljene v odbor sledeče dame: gospa Josipina Mazi, predsednica; ga. Anica dr. Kraulova, namestnica; gdč. Marija Palme, tajnica; ga. Mar j a Legat, blagaj ni čarka; odbornioe: g. Ana Lavričeva in gdč. Iva Smole. Pregledovaloem računov sta izvoljeni: ga. Klementina Vončina in ga. Marija Smole. — S tem se je sestavil razen predsednice popolnoma nov odbor, od katerega se pričakuje, da ne bo — spal. Sklenilo se je, da se priredi veselica šele začetkom oktobra, ker se vrši meseca junija veselica tukajšnjega „Gasilnega društva", a v juliju je povodom ustanovitve „Sokola" večja sokolska slavnost. Upoštevaje to, je preložila naša podružnica svojo veselico , katero je nameravala prirediti začetkom juh j a.
Popravek. Objavila so se imena spečih podružnic družbe sv. Cirila in Metoda v nekaterih listih. Naveli sta se med temi podružnici Rečica in Velenje na Štajerskem, to pa pomotoma, ker ne spita več, marveč sta se zbudili k živahnem delovanju, imata delavna odbora in sta tudi že izkazali gmotnih uspehov; Rečica, 1. januarja t. 1. 52 K, Velenje, 21. maja t. 1. 100 K NadejajoČ se, da vrli rodoljubi teh podružnic ne zamerijo radi omenjene pomote, želimo le, a a so rodoljubi po vseh krajih, kjer naše podružnice spe, ali jih še sploh nikdar ni bilo, ogorčeni radi nedelavnosti teh tako potrebnih podružnic ter nam dajo prijetno priliko prav kmalu, da sporočimo slovenski javnosti o življenju slovenske misli, o p okrepljen j u dela za narodni blagor.
Narodni   davkoplačevalci v
korist družbe sv. Cirila in Metoda zbrani okrog nabiralne pole gosp. Fran j a Maj er j a v Mariboru, so izgubili v zadnjem času po krivdi usode kar troje marljivih tovarišev. V nadomestilo za to izgubo stopili pa so v omenjeni rodoljubni krog štirje častiti tovarili in sioer gg : Rud. Jakhel, Ivo Žemljic, dr. Ant. Prus in dr. Srečko Rakov ec. Rodoljubom — rodoljubna zahvala!
Nabiralnike dražbe sv. Cirila in Metoda je razposlala naročnikom družbena pisarna. Prejela je pa premalo ključkov in je bila prisiljena oddati več nabiralnikov z enim kljuČ-kom, pa še ta večkrat ni raben. Prosimo, naj vsi, kateri so prejeli nabiralnike, pa jih poslani ključki ne odkle-pajo, dajo popraviti, oziroma poslati družbeni pisarni, da popravo oskrbi.
Družba sv. Cirila in Metoda razpolaga z majhnimi, prav ličnimi nabiralniki, ki so prav pripravni za pisarne in privatne hiše. Nadejamo se, da jih rodoljubne družine nemudoma pokličejo na delo. Prosimo!
Za dražbo sv. Cirila in Metoda so zbirali učenci neke Šole stare Časopise in star denar, poslali so tudi rabljenih znamk in stanjel padirja. Časopise so prodali za 2 K 80 v, stari denar je prodala pisarna za 1 K 27 v. Po vzgledu teh rodoljubnih malčkov naj se pobira po vsem slovenskem stare Časopise; odjemalci jim bodo trgovci, prejeti stari denar pa bi prodala pisarna. To bi vrglo družbi znatnih dohodkov. Na delo rodoljubno tudi slovenski malčki.
Za dražbo sv. Cirila in Metoda so nabrali gimnazijci na majni-škem izletu 3 K 14 v; drugim je pa ostalo od majniškega izleta 2 K 20 v. Žive i mladi rodoljubi !
Za dražbo sv. Cirila in Metoda so nabrali: stari denar Julij Sevnik in Radivoj Tušak, učitelja na Polzeli, jubilejne in druge znamke mala Stanka Tratnik o v a, Rudolf Leveo v Mozirju in Jožek Tušak, trgovec, Sv. Anton v Slovenskih goricah ; odrezke smodk ga. Kraigher v Postojni.
Dražbi sv. Cirila ln Metoda
je daroval R. Samo Svobodojev-8ki 5 K, mesto štafaže na Dunaju.
Oskrbovalna komi sila o. kr.
domobranskega pešpolka št. 27 bode prodala dražbenim potom dne 10. junija 1908 ob 9. dopoldne dva era-rična konja za ježo. „Kamilo" in „Cigarete" na dvorišču domobr. vojašnice v Ljubljani (Domobranska oesta). Prvi slovenski knjigovez v
Trstn je Anton Repenšek, ki je te dni o tvoril svojo knjigoveznico v ulici Ceoilia št. 9.
Cona čreta|am je na goriškem trgu padla pretekli teden ođ 2 kron na 30 v pri kg.
Vinska k«ptt|a na Vipavskem
je postala poslednji Čas Živahnejša. Odprodalo se jo precej vina. Ceneje sedaj 12 do 15 gld hektoliter. Mnogo dobrega vina je oa prodaj še vzlasti na Erzelju, Planini in Podragi.
Glavna skupščina aeamškefa „ftnUeralna". O Binkoštih priredi nemški „Sulferajn" v Celovcu glavno skupščino. Za to priliko je dal deželni glavar baron Goess „Šulferajou" na razpolago veliko dvorano deželnega dvoroa.
Pri obeioskih volitvah v Bistrici v Rožu so s pomočjo nečuve-nega terorizma in neizrečenih nepravilnosti zmagali nemčurji. Slovenci vložijo protest.
SAdmarka j© izdala nove kolke, ki se bodo rabili v prospeh nemškega prodiranja v Rožu.
Dohod b Klanskima Jezeroma je otvorjen. V ondotm restavraciji »e vsak dan postreže izletnikom v slovenskem jeziku z izborno pijašo ter s toplimi in mrzlimi jedili. Izlet* nike opozarjamo tudi na vrlo naroden hotel „Mangart" tik postaje Rateče - Bela peč. Slovenci, tu naj bi bilo vaše shajališče in ne na postajališču Bela peč.  Svoji k svojim!
Ljudska galerija v Kranju V sredo, 27. t m., se otvori v Kranju ljudska galerija v „Narodni čitalnici". Razstavljale se bodo reprodukcije slik najslavnejših slikarjev vseh časov in vseh narodov. Razstavljenih bo po 20 do 25 slik, ki se bodo menjale na 14 dni ali 3 tedne
Smrkavost konj se je zasledila pri konjih Štefana Hriba, mesarja in gostilničarja v Vipavi. Te dni so mu ustrelili dva konja.
Sad katoliškega Izobraževalnega društva. Marijina devioa J. F. v Postojni je bila pred postojnskim okrajnim sodščem obsojena radi razširjanja lažnjivih izmišljotin o gosp. Šeberju na dva dni zapora.
Lep Sin. Franc Robnik v Bistrici pri Lem bab u na Štajerskem je svojemu očetu vrgel vrček s tako silo v obraz, da mu je razbil nosno kost. Robnik bil rezervni poročnik.
Pod VOZ jO prišel v Radgoni neki hlapec. Umrl je vsled dobljenih hudih poškodb.
Utonil Je v Stari novi vesici pri Radgoni 31etni otrok gostilničarja Cigana.
Pri izdiranju zoba zblaznel.
44letni posestnik Nikolaj Zetto iz Kopra je prišel v Trst izdirat zob k zobozdravniku dr. Š o r 1 i j u. Pri izdiranju je pacijent zblaznel, da so ga morali oddati v blaznico, kjer je bil že večkrat.
Zastrupljanje po mrtvem teletu v materinem telesu. Ta čuden
slučaj se je zgodil na Juršičah pri Kaežaku. Neka krava je že 28 dni nosila tele čez čas Gospodar je poklical soseda Kal.stra (p. d. Fakiča), ki je skušal mrtvo tele iz telesa potegniti; to se mu ni posrečilo, radi tega so poklicali znanega J. Smrdela (p. d. Volkov ca) iz Trnja pri St. Petru, ki je v enakih slučajih prva pomoč. Oba, FakiČ in Smrdel, sta se ob kosteh mrtvega teleta ranila na desnih rokah, pri čemur se jima je kri zastrupila. Roki sta začeli otekati in oba sta šla v bolnišnico v Ljubljano. Smrdel, ki je Šel preje, se je po operaciji že vrnil domov z obvezano roko; FakiČ se je zapoznil in je še v bolnišnici ter se ne ve, ali ga bodejo mogli rešiti, baje da je že mrtev.
Uboj zaradi steklenice rama. Pri Sv. Martinu na Pohorju sta brata Viktor in Jos. Vedenik na potu iz gostilne ob dveh popolnoči napadla sopivoa A. Trdina vJg. Kobilca, ker jima ni hotel izročiti staklenice ruma ter ga s koli toliko časa bila po glavi, da je obležal. Našli so ga šele drugi dan, sioer še živega, a je kmalu umrl. Ubijalca so zaprli, a Josipa Vedeoika so morali zopet izpustiti, ker se je izkazalo, da je šele — 12 let star
Modras (O pičil 12ietno Marijo K r e v s e 1 pod Oljsko goro pri Šmart-nem na Paki.
Z drevesa le padel v Studeni-
oah na Štajerskem llietui Jožef Krive o in si zlomil nogo.
Toča je v petek pobila na Sp. Štajerskem po raznih krajih na pr. pri Sv. Kungoti na Pohorju, okrog Konjic, okoli Vojnika in v Svetini pri Celju.
Zločin ? Pri popravljanju oerkve Sv. Barbare na Koroškem so delavoi našli kakega pol metra pod zemljo ob cerkvenem zidu dve okostji moškega spola. Ker pri cerkvi nikoli ni bilo pokopališča, se mora sumiti, da je že pred mnogimi leti kak zločinec pokopal svoji žrtvi na ta kraj. Eno okostje so našli napol stoječe, napol ležečo, drugo pa se je našlo stoječe.
Divji voL Ko je vrtnar Josip Križman v Trstu vpregal vola, je ta zdivjal in vpregaloa tako zdelal s rogmi in nogami, da so ga težko ranjenega prepeljan v bolnišnico.
TmeialO OO le vojaku Josipu Mahniču v Trstu. Oddali so ga v biaznioo.     mammtmm^Mm^L ...
Prod tržatktani porotniki se
bo raspravljalo o sledečih slučajih v
prihodnjem porotnem zasedanju: 2. junija zaradi ropa proti Ivanu Berlotu in Antonu Glesiču, 3 junija zaradi umora proti Francu Koscu, 4. junija zaradi detomora proti Tereziji Meleo, 6 junija zaradi goljufije proti   Mariju   in   Francu Passettu,
9. juniju zaradi goljufije proti Armandu Cecooniju in 10. junija zaradi časta kraje potom tiska proti Pozzettuain Soaramuzzi iz Gradeža.
Samomor ali hudodelstvo V
Slovenski Bistrici so našli s kroglo v prsih ključavničarskega pomočnika Frana G u m z e j a ter ga prepeljali v bolnišnico. Ranjenec ne more govoriti, zato še do danes ne vedo, ali se je streljal sam, ali ga je ustrelil kdo drugi.
Mejnikov izlet i a Rožnik priredi III. mestna deška ljudska šola s svojimi učenci v sredo dne 27. t. m. Ob tej priliki se bode slovesno blagoslovila tudi — kot jubileJ8ki dar — učencem te šole nabavljena Šolska zastava. Učenci bodo peli ob blago -slovljenju nalašč zato komponirano himno. Stariši in ljubitelji mladine se k tej slovesnosti vljudno vabijo.
Zadruga mizarjev se je ustanovila včeraj na ustanovnem občnem zboru v „Me8tnem domu". V zadrugi so mizarji, ki izvršujejo svojo obrt v Ljubljani, Šiški, Viču in Mostah. Namen zadruge je pospeševanje obrtnih interesov. Vodil je občni zbor magistratni svetnik gosp. Sesek, navzoč je bil tudi zadružni instruktor g. dr. BI odi g. Za načelnika zadruge je bil soglasno izvoljen g. Ferdinand Primožič v L ubijani, njegov namestnik je pa g. Franc B u r g e r v »Spodnji Šiški. V odboru so še sledeči gg.: Robert Parzer, Anton Roji na, Ivan Škafar in Ignacij Vehar v Ljubljani, Matija Dolničar v Mostah in Mihael Oblak na Viču; namestniki so gg Anton Bernik, Simon Praprotnik in Al. Trink. Pristojbina za pomočniške skušnje se je določila z 10 K, za vajence, katerih mojstri niso Člani zadruge pa s 15 K.
Štrajk v tovarni za lep je
končan in so šli delavoi ter delavke danes zopet na delo.
Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od
10. maja do 16. maja 1908. Število novorojencev 15 (= 19 50 %o)> umrlih 30 (= 39 00yoo), med njimi so umrli za j etiko 12 (5 tujcev), vsled mrt-vouda 1, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 15. Med njimi tujcev 10 (=33 33%), iz zavodov 16 (5333%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za noricami 1, za škrlatico 2, za vratico 1.
„Društvena godba ljubljanska" konoertuje jutri popoldne v kinematografu „Edison", Dunajska oesta, nasproti kavarne „Evropa" in sioer pri predstavah ob 5,6, 7., 8. in 9. zvečer.
Na Grmski šoli se bo zidal nov svinjak, da bo mogoče na svinjorejo se bolj ozirati, nego se je to do sedaj godilo!
Tatvina. Danes dopoldne je bilo plakaterjn Alojziju Smoletu ukradeno v Šeienburg-ovih ulicah »Stvria« kolo, letošnjega modela in je imelo tovarniško številko 71. Kolo ima široko balanco in trdo sedlo, ter je bilo vredno 276 K. Pozor pred nakupom.
Samomor. V soboto ponoči se je v biralnici obesil samski zasebnik, bivši trgovec Albert Polil roj. 1844. v \Vratzlavi, okgl. Hohenmautb. Nesrečnežu se je tmiračil duh. Na mrtvaškem odru je v zavodovi mrtvašnici.
Lizol je pil v soboto v Vodmatu 1876. leta v Ljubljani rojeni urarski pomočnik Jožef Jug, katerega so oddali v bolnišnico, iz katere je že prišel.
V deželno bolnišnico so včeraj pripeljali 561etnega posestnika Jurja Kleinenčiča iz Kovorja pri Tržiču, kateri je v sanjali šel k oknu in skočil 8 m globoko, ter si zlomil levo nogo in se tudi po životu močno poškodoval. — Tudi 341etnega i>osestniko-vega sina Andreja Rebeca iz Palca pri Št. Petru so pripeljali v bolnišnico, katerega so fantje ponoči, ko se je vračal iz vasovanja, tako naklesti-
11. da so mu zlomili levo nogo.
Delavsko gibanje. Včeraj se je iz Amerike pripeljalo 70 Hrvatov in Slovencev, v Heb je šlo pa 54 Hrvatov.
Drobne novice.
— Bolgarski knez in kne-
ginja prideta v začetku meseca junija na Dunaj, da čestitata cesarju k jubileju.
— Ubijalec oproščen Porotniki
v Budjejovioah so oprostili graŠČaka Mestana, ki je pri nekem političnem shodu ubil kmeta Blašeka zaradi političnega nasprotstva. Oproščen je bil, ker je dejanje izvršil v pijanosti.
— Afera Harden Meltke. Drž.
sodišče je razveljavilo sodbo deželnega sodišča v Berolinu, ki je obsodilo Hardena zaradi žalitve grofa Moltkeja. Raspiše se nova obravnava.
— Izsilovsnja v Monakovem.
Zadnje dni je dobilo v Monakovem nad 20 premožnih meščanov in uradnikov, med njimi tudi nadškof, grozilna pisma, v katerih se jim grozi z atentati, ako ne pošljejo določene vsote. Kmalu ne bo dovolj policajev za straženje takih hiš.
— Nesreča na avtomobilu. Blizu Piačenoe je priletel avtomobil z večjo družbo ob zid tako silno, da je ruski posiauiški svetnik grof Kap-nist obležal na mestu mrtev, dočim so tri dame nevarno poškodovane.
—- Izginil Je ruski p »mik „Vladimir II.u med Hobokenom in Helsingforsom. Brezdvomno se je potopil z vso posadko 59 mož.
— Dvanajst rudarjev le utonilo v rudniku Sv. Barbare pri So snovicah. ker je udrla vo la v rudnik.
— Zaradi raz i ali e. j a grškega kralja je bil v Berolinu obsojen inženir BrUcnir na en mesec zapora, ker je rekel, da si za 1000 mark lahko kupi naslov grškega dvornega založnika, ker kralj potrebuje denarja.
Telefonska in brzojavno poročila.
Sklicanje delegacij. Dunaj, 25. maja.   Delegacije so sklicane na dan 18. septembra.
Demisija Aehrenthala in Schonaicha.
Dunaj, 25. maja. Cesar je odklonil demisijo ministra Aehrenthala in Schonaicha. Tozadevno cesarjevo lastnoročno pismo se razglasi šele j ntri.
Splošne avdijence. Dunaj, 25. maja. Cesar je danes delil splošne avdijence. S tem so ovr-žene vse vesti o njegovem bolehanju. Cesarjevi jubilej.
Dunaj, 25. maja. Vsi polki, ki nosijo cesarjevo ime, se pridejo skupno poklonit cesarju k 601etnici. Slavnostni dan še ni določen.
Za slovanska vseučilišča. Praga, 25. maja. V Podiebradn je bil velik shod za slovanska vseučilišča. Zahtevo za jugoslovansko vseučilišče je utemeljeval posL dr. Man-dič.
Zarota v Crni gori. Cetinje, 25. maja. Danes se je pričela obravnava, zaradi znane afere z bombami. Danes se čita le obtožnica. K razpravi je prišel bivši ministrski predsednik Andrija Rado-vič. Knez Nikola se je odpeljal v Bar.
Bombe v Madridu. Madrid, 25. maja.    V živahnem deln mesta sta včeraj počili dve bombi. Tri osebe so nevarno ranjene.
Nesreča z zrakoplovom.
London, 25. maja. V Njujorku je padel z velike visočine 15.000 m1 obsegajoči zrakoplov ter pokopal vse, ki so bili v njem. Ne ve se še, ali je ostal kdo živ.
Poslano/)
Neka! odgovora na „Poslano" v it. 100 „Slovenskoga Naroda11.
Glede na omenjeno „Poslano" je sprejel „Slovenski tehnični klub" v Pragi na svojem izrednem občnem zboru, dne 17. t. m. sledečo izjavo:
„Izredni občni zbor „Slov. teh. klubau v Pragi, zborujoč dne 17. maja t 1. izjavlja sledeče: „Poslano v „Slov-N ar odu" z dne 29. aprila t. 1. je podpisal tajnik z vednostjo delegata pa brez sklepa odborovega in občnega zbora, ki sta edioa kompetentna, da take reči sprejemata. Nadalje izjavlja, da bi tega podpisati tudi ne mogel, ker obsega neresnice in nečuvene žalitve odbora „Adrije".
Že iz tega je razvidno, koliko je vredno dotično „Poslano".
Čeravno ostala društva, ki so bila podpisana pod omenjenim „Poslanim", še niso preklicala izmišljenih inkriminacij „Adrije", vendar ne maramo izgubljati niti besedioe več v svojo obrambo, ampak smo izročili celo zadevo v rešitev „ S vazu češko-slovanske ho studenstva", Čigar član je naše društvo. Rešitev sporne zadeve objavimo.
Odbor akad. društva „Adrije" v _ Pragi.
* Za vsebino tega spisa Je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
tleteorolositno porodio,
Viftlna n»d morjem 30«. Srednji naftni tlak 71«-9
maja	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	II	Vetrovi	Nebo
23. 24. m	9. zv. 7.zj. 2. pop.	7338 7331 7349	18-2 147 156	si. svzhod oblačno .     1 . si. jjzah. skor. obl.	
m 25 m per« Pad	9. zv. 7. zj. Z pop. Srednji itura: \ lavina \	734*6 7363 7367 t včraji »2 in ' 24 uri	12*1 12*1 20*4 nja in 14 P; ih *2«	sr. j vzhod sr.jj zahod sr. Jug predvčera norm. 15 0 in 23 .	jasno del. obl. pol. obl. šnja tem-fc in loi°.
Izjava.
Za dolgove, ki bi jih bodisi kdorkoli kontrahiral na najino ime,\ nisva plačnika. 1878
Fran in Ana Podkraj&ek
LJubljana, Resl]eva oesta 24.
Slovenci, kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila  in Metoda!
Globoko potrta naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj srčnoljubljeni edini sin, gospod 1880
Leopold Dolinor
dne 24. maja 1908 po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v najlepši dobi 23 let, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb dragega pokojnika bode v torek ob 5. \ opoldne.
Nepozabnega pokojnika priporočam v pobožno molitev in blag spomin.
V Sko fj i Loki, 24. maja 1908
fgggg   Elizabeta Dolina r
33 & mati.
Zahvala«
1879
|U' Za številno udeležbo ob pogrebu administracijskega svetnika v pokoju, gospoda
g Emila Guttmana
za vsestransko izkazano sočutje in za darovane vence se iz vsega srca zahvaljujejo
žalujoči sorodniki.
Izurjen
Naroda".
.873-1
Proda se celotno delo
lu.
nerabljeno, Čisto novo, za 70 bron.
Nalov pove uprav. ^Slovenskega Naroda**. _ 1&75-1
Tesarski
% večletno prakso, zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, ki je dovršil obrtno Solo v Gradcu z odliko, išče primerne službe.
Ponudbe pod „Tesarshi polir" na uprav. „Slov- Naroda". 1877—1
Preda se take| »12-3
šivalni stroj
za čevljarje (tvrdka Singer). Stroj je nov, na cilinder. Cena ugodna.
Dragotin Repe, Bled.
motor 20 HP
samo 4 mesece v porabi, izvrstno ohranjen se vsled nabave električne
moči ceso preda* 1843—2
Vprašanja na žalesnarno A« Pogačnik, Ruse pri Maribora.
Proda ee iz proste roke
nova hiša
s krasnim, vel klm vrtom. Hiša lezi v najlepšem kraju Gorenjske — v Žerovnlcl in je oddaljena komaj dve minuti od kolodvora. Težko je dobiti bolj pripravno in prijetno letovišče. Cena samo 9000 K. 1851 2 Natančnejši podatki se dobe pri lastnici Tereziji Zima, ravnotam.
se sprejme takoj pri Ivanu losen na Dnaajskt cesti it. 7. 1857-2
Sprteni
18622
Kleparskega
pomočnika
sprejme v trajno delo Marija Bur-fer v Ribnici na Dolenjskem.
Pridne
delavce, ključavničarje in strojarje
Sprejme ob dobrem zaslužku v trajno nameščen je tvornica cementa v Bakru pri Reki. 1829 -2
Sprejme se takoj sli pozneje preti
sedanjemu zglaienju
notarski kandidat
ali v notarskem poslovanju izvežban SOlieitator v pisarno notarja Jakoba Kogoja ▼ Ložu 1800-5 Ponudb*^* napovedjo prakse direktno do 30 *• m-
Jfaznanilo.
strojepisec *
z večletno prakso želi svoje mesto premeniti — Ponudbe pod „Stroja pisec11 na uprav. „Slov. Naroda-.
Trgovina
brez konkurence, ki je poleg zasebnih strank v stiki in zvezi z vsemi uradi in dvemi podjetji, se takoj proda.
Natančnejše podatke dobi resni kompetent pod „Trgovina brez konkurence 19" pri upravništvu rSlov.
se sprejmejo takoj pri tvrdki A. Kuno v LJubljani. 1855-2
Letovišče „Grič"
pri Brež;icalx
onkraj savskega mostu ob obalib Krke In Save.
Moderno urejen hotel« izvrstna kuhin a, vedno sveže pi*0 in najboljši bizeljanec.
Na razpolago so večja in manjša stanovanja s kuhinio kakor tudi popolnoma meblovane in separirane zobe.
V neposredni bližini hotela ob bistri Krki je kopališče z 18—20° R. toplo VOdO. Oni, ki ljubijo vesljanje v čolničkih in plava Čl dobijo tukaj prijetno zabavo.
Četrt ure oddaljena je znana akrato-terma „tatetke toplice" s 40° R. vročimi kopelmi.
Prijetni Izleti, krasni izprehodl po zelenih tratah ter smrekovem in bukovem gozdu.
Ugodna ieleznitka zveza z Bradcem, Ljubljano In Zagrebom. Omnibnz in drugi vozovi za osebni promer med kolodvorom v Brežicah, Narodnim domom ter hotelom »Grič« vedno na razpolago.
Cene sob ozir. stanovanj, jedil, pijač in kopaliča so lako nizke. * n
Ker je bilo letovišče že lansko leto Izvrstno oblskanOi se opozarja si. občinstvo, da dotičniki, ki hočejo tudi letos najeti sta novanje, to pravočasno javijo.       1635 -9
Vsa natančnejša pojasnila daje
Posojilnico v Brežlcon.
Podpisani si usejam javiti, da sem prevzel samoprodajo za Kraojsko in sosedne dežele, našega tako izbor« nega
Psulus salonskega bleščečega premoga* ca. 8500 kalorij« in Bokemia salonskega bleščečega premega a ca 5000 kalorij
od katerega imam tu vedno veliko zalogo in sicer kosovne, orehovne in gruščne debelosti, brez prahu in brez kamenja. Večje dobave uaravnost od premogokopov. Cene in izbornost brez vsake konkurence. Cenik naj se zahteva. Le z boljšim premogom se dobro in ceno kuri! 1848—2 Glavna zaloga premoga
J. Paulin, Ljubljana
Heva ulica 3.
±±±±±**j**** * t. a*-*A.*JL*A 9 ±±s
Fosor!
Pozor!
Kavarna
,Leon'
V Ljubljani .9* 20
na Starem trp št. 30
vsak torek.četrtek in nedeljo
vso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard in elek-o o   trični klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Lio in Fani Pogačnik, j
k._____*m
t*
E
P*
t WP w¥inr»yyT*iai*>iat*iiizzi
IF^cda ali     rn.a3e:m. se cdda
(bivše stanovanje pesnika Crregforei6a>
nahajajoč se na prijaznem gričku na OradiŠĆU ¥ Vipavski dolini pri Gorici. Obdan je s 50*000 m8 zemljišča, ki sestoji iz vinogradov« sadnlk vrtov in gozda. Dvorec ima 14 prostorov« konjenico, bolnico Gopo), skedenl, vrt« verando« vodo-studenčnlco In lz vodnjaka. Sploh vse potrebno, kar spada k dobro urejenemu dvorcu. SolnČnata lega, nič prahu, krasen razgled po okolici; pripraven kraj za zdravilišče. BO minut oddaljeno od postaje Prvačlna. 186I 2
Notnnžiieje se ton Drl s. Jmm MUcit*«, onAtlct p. Re«ee.
FJttoška obleka od 4 gld* naprej. Soška obleka od 2 Otroška obleka od 1
»t
»t
Najbolje naložena
glavnica!
Od Karel grof LantbJerlJevib gozdov se ceno proda okoli
1050 oralov
anirip iozda
pri vaseh Lome, Črni vrk in Novi
S^et. — Zaradi ogledanja je primerna gozdna hiša v Hrnsici pri kilometrskem kamnu 88 na cesti Logatec-
Peekraj. i
„Ansiešho shladlšče ooleK" i,
O. BERNATOVIČ |J
v LJubljani, Mestni trg štev. 5. ^
Moderci
I 1128-9
v najnovejših modernih oblikah od najcenejše do najboljše vrste. — Planyete peresa  /j jekla,  trakove,  vrvice  itd. ima v  največji izbiri
vedno v jaloai
P. Jvfccgdić, JLjubljana, Prešernove ul. 7.
=Veletrgovina dalmatinskega vina-
Br. Novaković
Telelon it 244, JL, jubl Jfil«CL Telelon it 244,
■ Lastniki vinogradov na otoku Braču in v Makarskem primorju v Dalmaciji. I Priporočajo slav. občinstvu svoja pristna rdeča, črna, bela in de-I ser t na vina; kakor tudi domači tropino vec, konjak« slivo v ko itd. » po primernih cenah. bio 22 - Ceniki in vzorci poštnine prosto. -
9
Ferdo Primožič
mizarski mojster 1220 8
£ jubl jana, JCilSerjeve ulice Ste v. 5.
Izdeluje ves stavbna in pohištvena dela« oprave g o stilen, hotelov in prodajslnlc. — Načvti in proračuni brezplačno.
— Preskrbuje vse vrste narketov m deščic za tla« njih polaganje in voščenje« kakor tudi popravo starih m snaženje
o o o o o Stanovanj tu in na deželi. o o o o o Prodaja in pošilja tudi po pošti domaČe voščilo (kuhani vosek).
Solidno delo« točna in cena postrežba.
Radi opustitve vinske kleti v Vodmatu se točij
^«2Z
1^ Rad
v restavraciji ,M
v Ljubljani
o
Rozr
N
razna vina
po izdatno znižanih cenah.
Gregorčičev cviček lz Gadove peči po 96 v (prej t K 04 v) Guštinov rizling iz Metlike po 1 K 04 v (prej 1 K 20 v) „      črni burgundec iz Metlike po 1 K 04 v (prej 1 K 20 v)
Vino se prodaja v sodih za gostilne In privatnike po najnižjih cenah.
Prevelika zaloga  raznega šampanjca, renskih,
m c zel jeki h in drugih rinejšili vin se bo tudi opustila. Zategadelj velja sedaj:
Heidsleck Monopole samo 10    K (črez ulico 9 50 E)
Moč t & Ghendon       n U    K , 10 — K)
Fleur d1 Epernav velika 6 K
n   n     n        mala 3 . K
Derby sec 6 , K 1879-1
Cesarski šampaniec 5 Vi K
N N N K
N
m
WaWaWaWaWaWaWaWa Wa^aWaWaWa WaWa
Parna prafe in likahica
(z motornim obratom)
C. J. Rnmann o Liub!]oni.
Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj.
Perilo sel Ko veruje. Zmerne cene. Perilo Kakor novo.
podružnica u spoetn. Ljubljanska kreditna tanka v Ljubljani podružnica o ceiooca
promete m srečke iz leta 1864        7 u
SMtarieva oUee itov. 2.
prlporo««
po 12 kron
žrebanje
tflaawamt dobitek
30C OOO kron
Iciijldfclc« lzi xx* telco61 ra.6-u.xi o"brestia.je po
*7i%
»1-58
Isiajatelj in oi^ovjrni urednik: Baato Pna toilemtek.
LmtnJne in tisk „Narodne tiskarne V
495585
55