gospodarske, obertniške aro Izhajajo vsako sredo po pošiljanc pôli. V karnici za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr 5 po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol 2 fl. 10 kr i za 1 fl kr za ćetert leta 90 k v. dn. Ljubljani v sredo 16. novembra 1850. Korist bajarjev in gojzdov. V Spisal profesor dr. Skofka. (Konec.) zimo 5 race pa začno že okoli novega leta. En čevelj nad °*redo iz 6 navcov širokih dil. Za gnojem jim napravi g živež jim dajaj kuhanega in zmečkanega pa tudi otrobov z malo kislega mleka. krompirja, vmes I* Kdor tako ravná f Vsake 3 ali 4 leta je v našem cesarstvu za 1 milijon se bo sam prepričal, da je dobro. Tako piše nek gospodar ljudi več, dezela pa ni za ped vecja. Vsled tega pa je tudi živež in kurjava čedalje dražja, in vsak kosček zemlje se v « J5 V • Landw. Zeitg. (Teža vina). Voda je enmalo težja kot slabo vino j porabi tako dobro, kar se dá, da si ljudje potrebnega zíveza 96 bokalov vode vaga toliko kot 100 bokalov vina ? ali pa pridelajo. Zatega voljo se tudi na suho djani bajarji obde- 24 bokalov vode toliko kot 25 bokalov vina. Avstrijansko orjejo in obsevajo, gojzdje se pa secejo in pokon- vedro vina (40 bokalov) vaga lujejo, cavajo. Kam bomo s takim ravnanjem prišli, je pa drugo 1 do 2 vprašanje. Odgovor ni težak. Al prav bi ne bilo, da bi funta in 17 lotov okoli enega centa, k većem funta cez; avstrijanski bokal y ker zastran tega početja tega in unega gospodarja grajali delà tako, kakor delà vès svet; pa reči moramo, da tako ravnanje je napačno in škodljivo. vaga tedaj okoli dva 1 maslic vaga 20 lotov. Madeiriško vino pa je težje kot voda ; skor toliko vaga kot človeška 7 kri 26 bokalov madeiriškega vina vaga toliko kot 27 bo kalov vode. Tudi Malaga-vino je težje kot voda. Naloga vikse vlade je, da ona to skerb na-se vzame. je pa ložje kot ol (pivo); 13 Res je sicer pravilo postavnih bukev, da se lastnina spo bokalov dobrega ola Vino vaga štuje in se nihče v svojem prostém gospodarstvu ne overa. Al ravno tako terja tudi pošteno gospodarstvo vsakega kuhana klaja pozimi za krave bolja?) Konjem se skor toliko kot 14 bokalov dobrega avstrijanskega vina. (Ali je suha ali namočena, poparjena ali posestnika, da opustí to, kar utegne obcni blagor v nevar suha klaja (seno, detelja, oves itd.) bolj prileže, kravam nost pripraviti ali ptuje premoženje bistveno poskodovati. pa mokra (poparjena ^ 1 t > ti i • l i « • * « kuhana), in sicer dane ? za to, ker konjem Ce se ne sme hiša zidati brez postav, ki so za to ima klaja le potrebno moč za vprego dati, krave pa morajo svojo klajo na mleko oberniti. Konj podela klajo koj dobro pripravna za prekuho v želodcu ; če gojzdna postava brani presilno roparstvo gojzdov; ce so rudniki izroceni visjemu oskerbnistvu, bi bilo pac tudi pri vodah potrebno, da bi se za deržavno lastnino z zobmi tako, da je drugač pa je to pri goveji živini; ona požveči klajo ízperva V • spoznale. Od Boga kakor brez placilno dařilo clovestvu dana bi le malo v mogla voda biti lastnina vseh ljudi kakor je zrak vesvoljen dar, in posebne privatne pravice bi imele le toliko veljati kolikor splošni blagor to dovoli ali pa izjemno potřebuje. Tisti čas, ko so se bajarji napravljali, je bila dežela ve- gobcu; dobro prežvečila je bo še Ie tedaj, ko jo i cidel se na pol v puscavi. Pri vsem tem je prišlo pa vendar tako, da prežvekuje. Ce dajemo kravam namočene klaje, ji pri napravi skorej vsacega bajarja dovelj Potočnikov ali Po- polajšamo predelek klaje v mleko itd., ker taka klaja je vdrugic pahne iz zelodca v gobec. Konja je treba z mervo, ovsom in drugo suho klajo siliti, da jo dobro požveči in vslini ; pri goveji živini ni tega treba, ker je natura že sama za to skerbela s tem, da je govejo živino napravila tako, da prežvekuje. Ce dajemo kravam namočene klaje • v recnikov pri svojem posestvu v marsiktero škodo, v tem, bolj zmehčana in za prekuho bolj pripravna ko je bil vlastnik bajarja na dobičku. S tem, da si je on po napravi bajarja ta ali uni dobiček pridobil, je prevzel on in njegov naslednik tudi kakošno dolžnost, in deržava mora čuti med tem, da se ta dolžnost tudi vsikdar spolnuje. V terdnem zaupanji, da so struge vodá tako stano-vitnein nepremakljive kakor letni časi, je postavil kmetič svojo bajto blizo kake vode, češ, da nikdar ne bo přišel v nevarnost, spodkopan biti. Al voda dere in spod-kopuje svet, da žuga nevarnost pohištvom in ljudém. Gospodarske in obertnijske novice . V (Vredno, da se následuje!) Župnik dr. Moroni v Apianu Lombardii) je osnoval večerno solo, v kteri ' šolsko mladino svoje župe poducuje v gospodarstvu (kmetijstvu) in v vseh tistih natoroznanskih naukih, ki se ujemajo s poljodelstvom. Tako se otroci vadijo umnega kmetijstva, pa ob enem tudi svoje stariše na boljo pot na- Treba je tedaj, da za vse to postave skerbijo, da se potujejo, ker jim otroci pripovedujejo, kar so slišali v šoli. sicer nikomur ne krajšajo lastninske pravice, ali da tudi te ne segajo tako deleč, da bi se škoda godila drugim. Vredno, da se následuje pravi zagrebski „Go spodarski list44; in tudi mi ž njim rečemo: Bog daj! da bi se tudi pri nas posnemal domoljubni izgled! (A nglezke fabrike) so lani podelale 1 milijon in 34.342 centov pamuka (pavole), 1 milijon in 266.000 centov volne, 62.000 centov svile, 16.240 centov konopelj in 12.830 njaki so večidel tega krivi, da kokoši konec jeseni jenjajo centov prediva. Al gotovo bi bile vsega še več podelale Gospodarske skušnje. (Da kokoši pozimi pridno nesó). Merzli kokoš y nesti. Ko bi človek kokošim peč kurii, bi se mu ne splačali ako bi ga bile le imele. 5? Gosp. List". stroški. Cenejše jo bo opravil, ako ravná tako-le: Mesca (Letošnja letina na Francozkem) je v vsem listopada naj nanosi v kurnjek frišnega konjsk ega gnoja skupaj še pod srednjo mero; za poldrugi čevelj na debelo in naj ga pokrije z malo slame. v • žita je malo, slame precej; o tave skor nič ; krompir ni gnjil, Ako so le vrata v kurnjeku dobre, bode celo zimo v njem droben; repe dosti toliko toplote, kolikor je je kokošim treba, da ležejo celo pačila vino. sadja skor nič; tertna bolezen pa je čuda je po- 36© { Ko liko-^e r n dva vrabca pozob ljeta leto in dan?) Slavni B uffo n je zraj tal, da za 20 funtov. (Razlien a moč ognja). Med dervami in dervami je razloček pri kurja vi, zato ima nekteri ogenj več moči v sebi kot drugi. Skušnje, ki jih je francozki naravoslovec dr. Arnott napravil, učijo, da funt dervenega oglja raztopi 95 funtov ledu, funt dobrega premoga 90 funtov, funt derv pa le 32 funtov, funt šote pa le celó 19 funtov ledu. (lmenitnost soli.) Navadno se sliši: „ta ali uni dobiva toliko in toliko s a lèr a (salair-a), to je, po naše: toliko in toliko plač ea. Od kod tedaj beseda s a 1 ê r (salai r)? Beseda sal air izvira iz latinskega s al ar juin — sal pa pomeni sol. Iz tega se vidi, kako imenitná je mogla v starodavnih časih sol biti, da so s to besedo za- znamovali plačo! i > ^ , _ (Novo mlatilo). Po „Deutsche Gewerbez." je gosp. Chop v Sondershausen-u znajdel mašino za mlačvo, ki je tako napravljena, da žitne zerna iz klasja izdergne. On pravi, da vsak kovač je v stanu tako mašino sam narediti in da je kaj dobra. Za mal dnar more vsak, kdor se do iznajdenika oberne, od njega dobiti obris take mašine in popis, kako se delà. Pismo naj se naredi tako-le: „Au den Herní Chop, Gasdirector und Eriinder der neuen Dresch-maschine in Sondershausen". Gospodinjam kaj. (Z m 1 e t i kavi ali z m 1 e t e m u k o f e t u se o h r a n i přijet ni duh), ako se 1 funt zmlete kave pomeša z 1 lotom drobnega cukra (Meliszucker). Tako s vetuje „Bres- lauer Gewerbsbl." Nauk j kako se iiareja solnčna ura na zid. Spisal Andrej Likar. (Konec.) Solnčna ura na zidu. . Zdaj imamo že, česar nam je treba za solnčno uro, namreč poldnevno čerto in solnčno poldne. Izvoli si tedaj zid pri cerkvi, šoli ali hiši, ki je obernjen proti poldnevu in ga obseva solnce celi dan ali «aj velik del dopoldne iu popoldne. Pogladi ga s kako rečjo in potem pobeli. Nato zabij žebelj na tisti kraj, kamor misliš pozneje kazalo (cagarj vzidati, obesi na-nj zidarski motoz s svinčeno kroglo (plajbo — Senkblei), in kadar stoji prav mirno, potegni kakor ti kaže motoz, navpično čerto od žeblja proti tlam. Ta čerta ti bo služila pozneje za poldnevno čerto. Kazalo naj ti naredi kovač, okroglo, ravno, za mezinec debelo, dolgo pa tri ali štiri čevlje, kakor bo ura menj ali bolj od tal. To kazalo mora imeti na tistem koncu, ki ga boš vzidal, korenino, da bo stalo terdno v zidu. Najbolje je, če ga razkroji kovač na koncu za v zid v dva čepa in ju nekoliko zakrivi. Pa to že vé najbolj kovač sam, kako mu je delati. Kjer je bil žebelj zabit v zid, ondi izkoplji za kazalovo korenino dovelj globoko in prostorno luknjo, da boš kazalo lahko obernil na desno ali levo, kakor bo treba. Kako pa mora kazalo stati v zidu? To narediti prav, je najtežeje. Učenim velja pravilo: Kazalo mora biti paralelno z zemeljno osjo (Erdachse). Pa to je za marsikoga preučeno. Moramo si tedaj pomagati kako drugač. Ako je tvoja miza na štiri ogle, meri vsak ogel 90 stopinj (gradov). Ce ima miza vse štiri strani enako dolge in potegneš čerto od enega ogla po sredi do na-sprotnega, ti dá tako prerezan ogel dva nova, kterih vsak meri 45, toraj oba 90 stopinj. Tudi širokost zemlje je razdeljena v stopnje, in vsaka stopnja v 60 minut. Zemlja meri od ravnika (Aequator) do severnega tečaja 90 stopinj, in od ravnika do južnega spet 90. Ogel, ki je med kazalom in zidom, mora biti tak, da znaša s stop nj o zemlj ine širjave tvojega kraja 90 stopinj. Slovenska zemlje leži med 45 in 47° (stopnjo) severne širjave. Na 45 je mesto Pola in otok Kerk; na 45V* je Karlovec, Černomelj in Koper; na 46 Ljubljana in Videm; na 46V2 Maribor, Celovec, Belak in Ponteba iu na 47° Gradec. Ogel med zidom in kazalom mora tedaj tak biti, da znaša s širjavo tvojega kraja 90°. Ko bi bil, postavimo, ti na 45° severne širjave, mora meriti tudi ogel 45°. Kako pa se zmeri ogel ali kot med kazalom in zidom? Ako imaš risarsko orodje in umeš ž njim v caker hoditi, je to lahko. Ako ga pa nimaš, vzemi celo pólo pa pirja, naredi s šestilom iz polině srede krog, kolikor se da velik, pregani pólo potem čez sredo in potemni po gubi s kako rečjo, da se pritisne zgornja stran popolnoma na spodnjo. Zdaj pregani to pregnjeno polo še enkrat čez sredo, tako da leži gornja polovica prejšnje gube popolnoma na spodnji. Ogel proti sredi pôle meri zdaj 90°. Z oštrim nožem odřeži zgornjo plat od pole, pregani še enkrat tisti ogel, ki je bil proti sredi pôle, tako da prideta oba kraja popolnoma drug verh druzega, in ta oštri ogel meri zdaj 45°. Ker pa ležé skoraj vsi kraji po Slovenskem na 46°, ali na nekoliko pod in nad 46° (na nekaj minut ni ravno toliko ležeče pri uri za vsakdanjo rabo), zato raz-deli kos kroga, ki je nasproti ostrému oglu v 45 deluv. odreži en del podolgoma proti ostrému oglu, in glej, zdaj imaš ogel s 44°. Pojdi ž njim k mizarju, ki naj ti naredi po tem obrazců (forniularji) lesen triogelnik iz deske, pave debele, kogar oštri ogel meri enako unemu na papirji 44°. Ta oštri ogel boš porinil poznej med poldnevno čerto in kazalo, zato da bo meril kót ravno 44°. Na tem triogel-niku naj ti izskoblja še mizar na tistem herbtu, ki bo pod kazalom, majhen povsod enako globok žlebiček ali gra-benček, da boš privezal kazalo na-nj, da bo stalo terdno v njem in se ne bo nič premikalo. Na stran, ktera bo na poldnevni čerti, pa vbij prav v sredo 2 majhni kljukici, druga od druge nekoliko narazen, v zid pa ravno toliko saksebi 2 rinčici ali 2 pantka, da boš nataknil triogelnik na nji, da bo tekel sèm ter tjè na poldnevni čerti kakor nasajeno okno in nasajene vrata. Ko imaš narejen triogelnik, priveži na zgornji herbet v žlebiček kazalo tako, da sega korenina njegova toliko čez oštri ogel, kolikor jo misliš vzidati, kakih 5 do 6 pavcov; uni konec pa da bo molil čez drugo stran triogelnika. Obesi ga potem na kljukici v poldnevno čerto in glej, ali je luknja v zidu dovolj prostorna, da se lahko suce triogelnik s kazalom sèm ter tjè, če ni, izdolbi zid še toliko, kolikor je treba. Kadar si pripravil vse to, čakaj kak jasni dan solncnega poldneva na deski, ki jo imaš na oknu. Kadar pokriva dratova senca poldnevno čerto, oberni triogelnik s kazalom tako, da bo pokrila senca kazalovega spodujega konca popolnoma navpično čerto na zidu, priterdi zdaj hitro z zagojzdami, ki jih porineš med triogelnikov herbet in zid, ali kako drugač, tako da se ti ogelnik s kazalom ne bo premaknil ne na levo ne ua desno. Pazi pa dobro, da to ravnaje ne premakneš prav nič kazala, ki si ga bil vravnal takrat, ko je bilo poldne ua deski. Zdaj naj ti zazida zidar, ako nočeš sam, kazalovo korenino prav zlah-koma v zid, da se celó nič ne premakne pri tem zidauji kazalo. Triogelnik pusti pod kazalom tako dolgo, da se zidanje popolnoma posuši. Prepričaj se še enkrat, če kaže kazalo poldne takrat, ko je tudi na deski, potem ga še le vzemi počasi preč pazno, da, prec jemaje ga, ne premakneš kaj kazala. Ce je kazalo težko, mu naredi železno podporo, ki jo nasloniš v sredo pod kazalo in vzidaš v zid. Ko si opravil zdaj vse to, in imaš žepno ali hišno uro vravnano, kakor sem že pred učil, zarisaj tudi druge ure dopoldne in popoldne, potegni namreč s svinčnikom (Blei-stift) po sredi kazalo ve sence ravno čerto, kadar je ura ena, dve itd. zmiraj oziraje se na urno ali časovo raz-ličnost in na posebnost svoje ure. 361 Ko imaš s svinčnikom zaznamnjane vse ure dopoldanje in popoldanje, kupi si oljnate barve, številke in pobarvaj tudi s svinčnikom naredi lep krog za narejene rise, kolikor moreš snažno. Taka malarija bo terpela več let, ker oljnate barvě ne spere dež z lepo. Ako pa hočeš V se bolj stano vitno pomalati, zabij konec vsacega urnega risa žebelj, da boš vedel pozneje, kje je bil ris, pokliči potem zidarja, ki naj ti osterga ves stari omet z zida in ti omeče vnovič ter lepo pogladi, ti pa barvaj potem rise, kakor ti kažejo žeblji. Ta „fresko" malarija bo se stanovitna, več njenega malarja med živimi. ko že davno ne bo Lepo se podá tudi, ako je na uri kak pomenljiv napis Najlepše pa so menda une besede sv. pisma (Mat. 25, 13: n Čujte 1 ker ne veste ne dneva ne ure!*' Natipična solnčna ura obernjena prav proti poldnevu. Nobena ura se ne naredi tako lahko in tako hitro, kakor ura na zid, ki je obernjen naravnost proti solnčnemu poldnevu, in se nic ne nagiblja ne proti jutru ne proti ve ceru. Tako uro delaš lahko tudi brez solnca, oblačni dan. V ta namen glej, da stoji zid popolnoma navpik. Tega se prepričaš z zidarskim motozom ali plajbo (navpičnico?). Potem potegni po zidu horizontalno čerto AB, (glej obrazec!) iz njene srede C naredi s sestilom pol kroga ADB, razdeli ga v dve enaki polovici AD iu DB in vsako teh polovic v 6 enacih delov, ki jih zaznamnjaš s čerkami c, d, e, f itd. Vzemi zdaj šestilo, postavi en rogel v piko A, kjer pre- rezuje krog horizontalno čerto, enega pa v krogovo razpo lovično piko D, ter vléci ž njim do F. Enako postavi potem spet v D in vléci ž njim do E. Zdaj en rogel v B, enega vzemi dolgo čertalo (lineal) i položi ga na kot a in na krogovo prerezo c, ter zaznamnjaj čerto DP, kjer jo čertalo prereže. Enako pokladaj vseJej čertalo v kot a in na , da priđeš do h, zaznamuj pa tudi vselej prereze d, e itd. čerto DF ondi, kjer jo prerezuje. Potem pa položi certalo na kot v b in na prerezo i, ter zaznamnjaj čerto DE ondi, kjer jo prereže in delaj tako pri vseh naslednjih prerezah. Kadar si zdělal to, postavljaj pa certalo vselej v polkro- ravne čerte iz pol govo srednjo piko C in na prereze čerte ED in DF, vleci po prerezah čerte ED in DF čez krogov kolobar ADB in te čerte ti bodo kazale dopoidanje in popoldanje ure od 6. zjutraj do 6. zvečer. Vzidaj potem kazalo v sredo C, ki ima z zidom toliki kot, kakor sem i kakor veš in znaš in ura te pred učil, in se celó nič ne nagiblje ne proti jutru in ne prot večeru. Zmalaj jo še, je gotova. Zdaj popisano uro si tudi lahko narediš za kratek čas na majhno in terdno ter nezvežljivo desko in jo postaviš na okno ali kamor koli. A E C F B » A n la l 7^1 il j Vm fT\\ ej I j\l /)( / W X" / % / \ /Y \ K XW / . * r /^s^ř t\á / /1 1 * \ \ 1 1 \ \ 1 Razgled urne ali časove različitosti. Kadar je solnčna ura poldne, mora kazati navadna ura es o >00 s 00 es eS o CS es a > es es S es es es es a > es JX > es es es S 4 8 12 16 20 24 28 11 11 11 11 11 11 11 56 56 56 56 56 56 56 39 18 7 4 11 26 50 es es o OD es es i* S eu > o a 4 8 12 16 20 24 28 11 11 11 11 11 11 11 43 43 44 44 45 46 48 1 12 12 42 es O > 1 12 0 2 5 12 11 52 O s 5 11 58 45 9 12 10 54 9 11 57 25 13 12 9 50 *ës es 13 11 56 2 17 12 8 41 17 11 54 38 21 12 7 29 » Js 21 ! 11 53 14 25 12 6 16 S 25 ! 11 51 51 29 12 5 2 a. O) ai 29 ! 11 50 1 1 30 es JJi aD 2 12 3 49 3 11 49 14 6 12 2 37 a> ex 7 11 48 2 10 12 1 29 o N O 11 11 46 56 14 12 0 24 15 11 45 58 18 11 59 25 19 11 45 10 22 11 58 32 es es h 23 11 44 31 26 11 57 46 27 11 44 37 30 11 57 9 o s o 31 11 43 47 43 52 15 52 42 45 1 es 1 11 57 22 es ■M 2 11 49 27 c >SI o • 5 11 ! 58 0 S S-* 6 11 51 4 9 11 ; 58 43 b£ 10 11 52 49 13 11 1 59 30 "ës es im -Q 14 11 54 41 *ës 17 12 Í 0 21 18 11 56 38 es 21 12 ! 1 12 22 11 : 58 38 •M pv^ "S 25 12 2 4 S » 26 12 0 38 S 29 12 2 i 55 o a> , rs 30 12 • 2 36 3 « 2 Glasi cesarskem ukazu * ki določuje učbeni jezik v različnih deželah našega cesarstva. VIII. Marsikaj se je že v našem listu govorilo, kako po Ali nam ne delà to sramote na vsako stran! In zakaj? Zato ker se v šolah vedno Ie sliši: sej krajnsko tako znate; kaj se bote še učili". Lepa znanost to. da se Bogu smili! , ' 1 V ™ l/' ' w ' In takošna je, kamor koli se obernemo. Kdo tedaj J v » r " ---- —..WW«» ------- - w ww.MVU.V. »kuu ll/UUj, trebno je, da cesarski ukaz zastran ućnega jezika tudi kdor ui sovražnik naše dežele, mora zadovoljen biti s tem. v naših gimnazijah veljavo doseže, in „Novice" 55 kot organ kakor se dozdaj slovenski jezik uči v solah? In kdo po slovenskega krepko potegujejo naroda spolnujejo le sveto dolžnost, ako se vsem tem ne spozna potrebe djanske, da se izpolne za to obveljavo, sej hvala Bogu! vendar cesarski ukaz od 8. avgusta? Le p ra k ti čna vaj a. ne domaći pregovor „Kar je pravo, je tudi Bogu drago u ni še pa samo učenje slovnice in beril more učencom tisto vednost ob glavo djan. Kdor terja, da se spolne, kar je cesar- domaćega jezika dodeliti, ki jo življenje potřebuje, je va beseda nam očitno dala, temu se ni bati, da bi za življenje se uči člověk, ne pa za enostransko šolo. ga zmagali sovražniki cesarske postave, akoravno ga mo- - In rebiti čertijo in obrekujejo, skrive in ocitno natolcujejo ter vsake baže. Ce je visoka mu podtikujejo „Hintergedanken" vlada sama spoznala, da je treba v gimnazijah prenaredbe zastran učnega jezika, so ji vsi Avstrijoljubni Slovenci za to odkritoserčno hvaležni in „Hinter íY edanken" imajo le tisti, kterim je postava ta tern v peti. Ravno za to pa smo si tudi svesti, da je le gerdo natolcevanje vladnega namena, ako se ji podtikuje skrivnotno tolmačenje, da » oni ukaz le zadeva privatne gimnazije, ne pa cesarske! Besede cesarskega ukaza od 8. avgusta so tako dolocne da, obraćaj jih kakor hočeš, ne najdeš v njih ni kakoršne ga prideržka. Zato na glas rečemo: „Honny soit qui mal y pense!" Po tem predgovoru recimo to, kar je namen teh verstic. Naj pretresajo drugi potrebo obveljave cesarskega ukaza od iz druzih obzirov, mi hoćemo danes le to vmes 8. avgusta V • reči, da čast svojemu cesarju vseskozi zveste slovenske dežele to terja, da se naučijo domaći jezik vsi gimnazijski da ga kakorsni koli stan učenci tako popolnoma, potem nastopijo, pravilno govorijo in pišejo, in da deželi ne delajo sramote s svojim govorjenjem in pisanjem. To pravico ima vsaka dežela, in ker jo ima pred svetom in Bogom, je treba dognanega poduka v ma- ternem jeziku, kar se samo s tem, da se dolgočasna gra matika skozi 8 let tolče, nikdar doseglo ne bo. Kdor se hoče uaučiti plavati, se tega nikdar naučil ne bo, ako mu tudi pervi mojster deset let pravila plavanja na slami dokazuje; v vodo mora iti — tam se bo kmali plavati naučil. Kdor se hoče jezika naučiti, se ga mora v govorjenji in pisatiji djansko učiti, ne pa, da 8 let le premetuje samo gramatiko! | Rekli smo pred, in na to pridemo kot v svojem današnjem predmetu spet nazaj » da dežela ima pravico terjati, da se ji nikjer ocitna sramota ne delà. Ali pa morebiti to ni sramota deželi, ako v domačem nemškem časniku moramo brati celó v očitnih oklicih tako napačno pisavo i nične 5 da člověka groza spreleti. Da so naše besede res-hočemo le iz enega oklica našteti sledeče gerdine : Jezikoslovne reči. Ena pisava za vse jezike. Gospod Mojzes Paie v Zemunu je nedavnej mićno knjižico izdal z naslovom „Pasigraphie mittelst arabise her Zahlzeichen", v kteri svojo novo znajdbo, pismenski jezik ali enako pisavo namrec „ves vo lj ni za vse jezike (allgemeine učenim možem vseh narodov u Schriftsprache)" razjasnuje in v pretres ponuja. Kako je pa to mogoče, bo marsikteri naših bravcov prašal, da bi, na priliko, Slovenec to razumel kar je temu pa slovenski An g 1 e z pisal i če je unemu angležki, jezik popolnoma neznan. V ta namen gospod Paie naše navadne ali sploh tako imenovane arabské številke rabi. Za zaznamvanje vsake besede naj se za občno veljavo v vseh jezikih vpelje posebno število, tako, na primer, za besedo ali prav za prav za pomen besede „člověk" število 2439; to število bi po tej vzajemni pisavi Francoz v svoj jezik přestavil: „T homme", Oger „az ember", Nemec „der Mensch", Slovenec „člověk" itd. Ako ena beseda ima več pomenov, naj se za vsaki pomen posebno število rabi. Pri sklanjanji imen bi se posamezne številke unemu številu pritikale, in da bi to kaj druzega ne nilo pome- , naj se te pritikline z malo čertico ločijo. Tako naj se v,2. sklonu enojnega broja besedo-števila v 3. sklonu —3 itd.; v 2. sklonu množnega 02 v 3. sklonu 03 itd. Po teh zaznamkah bi pristavi —2, broja — pomenilo : 2439 člověk, «lOBemt, der Mensch, l'homme, o av&çœTzoç, az ember. 2439-2 člověka roněna des TOV CCV&QÙ)7ZOV Mensch en, de az embernek. f homme ? 2439-3 člověku 9 lOBCKV dem Menschen 9 l homme i TCO av&Q(Q7icp, az embernek 2439-4 člověka, loeeKa, den Menschen, l'homme >r ~ i . t, i 9 tor av&()œ7TOv, az embert td Brali smo, na priliko v schwarz auf weiss u pod Ho ma m sa Fra ti a m u Doline" 5? Ravno tako bi se pomen vsacega glagola s posebnim številom občeveljavno za vse narode zapisal, na pr. število u kamensk 3129 naj pomeni „ljubiti". Kakor sklanjanje imen, bi se 99 sa goro Jellouz na Skalo" 55 na ribenske Planine a 55 U tudi «iagolsko pregibanje s pritiklino-številkami izpeljevalo, Routa r jeve m Route von Wošze" na Niv per Pot" — itd.. n pod Gričam n. p. 101-3129 = lj ub i m, 102-3129 = ljubiš, 103-3129 ljubi, 104-3129 ljubimo; 121-3129 = sem ljubil 9 Kaj mora pač kak popoten Slovan, ki v kavarni tak 141-3129 = bom ljubil, 3129-101 = da ljubim 5 401 časnik v roke dobi, misliti od nas? To morejo hotentoti 3129 sem lj u b lj e n itd. slovenskega rodu biti, da še svojih reči i za ktere nemškega Iz teh izgledov vsak lahko sprevidi, na kakošni način imena nimajo, ne zuajo pisati! je Pa i čeva vesvoljna pisava osnovana. Toda gosp pisavee glas očitno To je sramota celi deželi, zoper ktero moramo svoj je v svoji knjižici le temelj za to važno rec postavil; za In zakaj je tako? Za to, ker do- njeno izpeljavo bi bilo potreba, da bi se po vodilu najbolj- da bi se ga bil dobro šega slovarja enega najbolj omikanih jezikov beseda za povzdigniti. mači jezik ni toliko v šolah vpeljan, naučil pisavee oklica, stavljavec in popravljavec natisa. besedo s posebnim številom zaznamvala po reda, Ali kaj si mora misliti popoten Slovan pa tudi popoten kakor se pri številenji številke rabijo in te števila bi imele Nemec, ako potovaje skozi Kranj, staro slovensko mesto, nepremakljivo pri vseh narodih . celega sveta zapisani be bere na kažipoti „Na Kokra" „Nach Kan ker", — ali sedni pomen imeti. Pa tudi vsaki narod bi moral za rabo na Gobovcu nadpis na tabli „Kdor tukaj čevelj ne pod- te občne pisave v domaćih slovarjih vsaki besedi določeno Wer hier den občno število pristaviti. Knjiga po tej novi pisavi bi toraj loži, plača kazen od 2 goldinarjev Radschuh nicht uuterlegt" itd. 55 bila le iz številk sostavljena. 363 Ako tudi dvomimo, da bi se ta reč kdaj izpeljala, moramo vendar reci, da hvale vredna znajdba Paičeva ima jedro v sebi, in da bi, kakor tudi uemški časniki terdijo, ta vpeljava posebno pri telegrafi h utegnila koristna biti, ker bi se daljnopisava po tem, kakor gospod pisavec jasno dokazuje, dosti skrajšala, in bi se vsi telegrafi celega sveta lahko edinega število-jezika posluževali. — ž — Doba dandanašnjega napredka. Kar letijo pisma kot blisk po telegrafu in kar se der-drajo ljudj e in blago, kakor da bi jih bil kdo vkradel, po železnici, je med vse človeške početja v današnih casih nenavadna naglica se vrinila. Nekdaj ni nihče v Ljubljani, Gradcu ali celó na Dunaji postni čas mislil na morske ribe; — sedaj si zná Ljubljančan, Graščan pa tudi Dunajčan vsaki teden skozi celo leto z okusnirni ribami in ostrigami svojo slast tolažiti ; — pervo sadje vsake sorte, ki ga rodi milo podnebje ipavske doline, se derdra sedaj v daljne mesta; — obilost zelenjave v Ljubljani pokupujejo v tem pridelku revni Teržačani itd. Pa kakor napreduje člo-veštvo v enem, tako tudi v drugem noče zaostajati. Tukaj bomo samo od napredovanja našega ljudstva v hrani in v obleki nekoliko govorili. V omiki je Slovenec zadnje leta močno naprej přišel. Pomnoženje sol, pridno branje novic, pogosto obiskovanje mest, razširjenje obertnije in kupčije je vednost naših de-želanov dobro povzdignilo. Koliki razloček med zdaj in nekdaj! Al kakor pšenica ni brez ljulike, kakor sonce ni brez madežev, tako tudi omika ni brez napak, ceravno prava omika ni tega kriva. Le smet in plaža napačne omike je tedaj, ako vera hira, se vsak rad precenjuje, bližnjega zaničuje, hrepeneč le po tem, kar njemu dobiček, čast in slavo donaša; zato se že borni kmetič rad po mestno preobleče, dekla obroč čez-se dene ali s krinolino našemi, možki pridno po oštarijah zahajajo, namesto navadne hrane se vživajo jedila v mestih navadne; — ne pomisli se pa ne, da tisti časi so minuli, ko je vozniku iz žakljev kava, iz sodov pa sladkor v podstavljeni klobuk padal. Tako napredovanje v omiki bode našemu narodu malo prida doneslo! Hrano so si naši ljudje prejšne čase iskali izmed svojega pridelka. Mleko, žganjci, kisava, prosena pa ječmenová kaša, fižol, bob, leča, grah, krompir, za zboljšek kos slanine so bili nekdaj pri nas navadna jed ; goveje, bravje ali svinjsko meso so bili grizljeji nedeljski, praznikov in posebnih gostij ali pojedin. Sedanji čas je to vse dru-gače ; zjutraj si špoga bogatili in siromak, zlasti po No-tranjem, namesto žganjcov z zeljem, ali namesto žura mlečno kavo, opoldne goveje meso z juho; vse to je treba kupiti. Bog ne daj, da bi komu za to nevošljivi bili! Vsak uživaj, kar mu diši — da le fara nese! Ako pak tega ni, kam bodemo prišli? kaj bode konec takega vedenja? Pa še vse drugač so se prerodili naši ljudje v obleki. Ko bi stari očetje iz groba vstali pa bi vidili našo sedanjo nošo, bi mogli misliti, da je nekdanji rod iz dežele pobegnil in da na mesto njegovo se je vselil ves drug narod. Od stare obleke, večidel doma pridelane in izdelane, ga ni več duha ne sluha. Suknja in jopa iz domaćega sukna, namesto narodnih butkov ali gumpov nekdaj s pugelcami speta, srajca iz domaćega platna, krila iz raše ali mezlana so sedaj bele vrane. Domaća volnata suknja in jopa, ktero si je krnetic omislil brez dnarnih stroškov, in ki je varovala život ob dežji mokrotě, pozimi pa mraza, in ki je preterpela skoro celo človeško življenje, se je mogla umakniti sleparno iz zmesi volne in pavole (bombaža) narejenemu tako imeno-vanemu nemškemu suknu, za ktero se veliko dnarja potroši, v dežji precej barvo spremeni, se kmali premoći, člověka čisto malo mraza varuje, in v kratkem . c u nj a postane. Naše drage Kranjice pa so si opustivši staro navadno obleko še manj opoinogle. Krila iz rase ali mezlana so dobro mo-kroti zoperstale, o mrazu život gorek prihranile in brez konca terpele. Sedanje pavolnate krila premoći najmanja rosa, o vetru ali burji se opletajo okoli života in ga ne varujejo mraza; čez malo tednov pa, zlasti če se je robida med nje zapletla, bežijo v papirnico! Namesto terdnega domaćega platna si naši omehkuženi rojaki, da bi jih platnena srajca do kervavega ne dergnila, omišljujejo srajco iz modropolana ali perkala, ktera že večidel po pervem perilu razpade kakor namočen papir. Namesto prejšnih poletnih pertnenih in zimskih suknenih hlač iz zgolj domaćega pridelka se vidijo sedaj zgolj irhaste hlače, — kar bi sicer ne bilo ravno napačno, ako bi le veliko več ne koštale. Ta nova šega je vzrok, da so kozli v ceni silno poskočili, in kmali bo kozel več veljal kot goveje živinče! Namesto nekdanjih žokov (kalćet) so se hlače do člena stegnile, in namesto čevljev (šolnov) se dandanašnji zgolj nosijo ali štčbale iz černega urbasa, segajoče do verh stegna, kakor da bi naši Kranjci kot lovci po močirih ali kot brodniki morali vsaki hip po vodi bresti, ali pa imajo škornje iz urbasa na lik vstrojenega, ktere je treba vsaki dan proti » černilom mazati, in s kertačo likati. Kam pride kmet s takim vedenjem in s takim trošenjem redkega dnarca in dragega časa, imamo priložnost vsaki dan viditi in slišati. Ni čuda tedej, ako zaostajajo naši ljudje v davkih, kterih je zdaj še veliko več kakor jih je nekdaj bilo, in da imajo najmanj vsake kvatre belega moža ^malnarja) za gosta. Zlasti se je vrinila predraga obfeka med posle obojega spola. Kar koli je dragega in lepega, mora posel na-se obesti, brez premislika, koliko služi leto in dan, in kaj bo v bolezni ali starosti počel, kadar delati ne bo mogel! Res je, da so grunti dandanašnji obloženi z davkom, da je težko izhajati že v dobrih letinah , toliko težje pa še v slabih, — al dobro gospodarstvo ni samo to, ktero gleda ie na to, da bi si pridobilo več dohodkov, ampak treba je tudi, da se z nepotrebno potrato ne zameče preveč drugod potrebnega dnarja in se saj špara tam, kjer se šparati more. Premislimo zdaj še, od kod vsa ta sprememba našega naroda izvira? Sledeči vzroki utegnejo tega krivi biti: 1) Soldat se vernivši domu po maloletni službi prinese v svoje kraje kako prenaredbo; 2) kramarji od hiše do hiše krošnarijo in silijo ljudem ptujo robo; 3) pogostni sejmi po vaseh vabijo ljudi čez potrebo si slepotnega oblačilnega blaga oskerbeti; 4) kupcija se je na vse kraje dežele razši-rila; 5 j mestnjani že vse kote sami obredejo in mestne šege raznašajo; 6) čedalje večje potrebe preprostega deželana silijo pogostoma v mesto hoditi; tu se navzame bolj mestnih na pák, kakor mestnih dobrih reči, in take priložnosti vrivajo kmetom misel: zakaj bi se tudi jez ne oblačil tako lično kot mestnjan, zakaj bi tudi jez ne serkal kave kakor on? — al tega ne prevdari: ali pa tudi mestnjan vse to res premore, kar na njem vidi? — ali ni marsikak ošaben mestnjan ves v dolge zakopan, da je suknja njegova še na tabli krajačevi zapisana, svetlega klobuka še ni klobučarju plaçai in je dolžan kamor se oberne? V takih okoljšinah ni tedaj čuda, da ljudje na vse poti mislijo, kako do dnarja priti, da so možtvo, poštenje, pravičnost redke lastnosti, namesto teh lepili lastnost pa večidel zvijačina, lakomnost do ptuje lastnine, zanemarovanje dolžnosti proti Bogu in svojemu bližnjemu itd. Pri takem vredenji je pač človek stare korenine prisiljen besede slavnega našega pevca ponoviti: „Doživela kaj sem srota! Vse po svetu narobe gré!" Dopisu lz Frankolovega na Staj. 10. nov. Na prijetnem z goricami ovenčanem griču stoji nova cerkev sv. Trojice 364 na Gojki. Pri tej cerkvi smo v nedeljo pred vsemi Svetimi obhajali lepo slovesnost. Dva vecja od Ijubljanskega zvo-narja gospoda A. Samasa vlita zvonová sta se pridružila k dvěma manjšema, ktera so prečastiti celjski opat Matija Vodušek slovesno blagoslovili. Pridna matica z marljivimi bčelami veliko sladkega medu nakopiči; taka matica so nas častiti gosp. fajmošter To maž Jeretin, kteri so s svojimi farmani — marljivimi bčelicami — tako krasno cerkev ne samo sozidali, temuč tudi z notranjo pripravo lepo oskerbeli. Hvala vsem skupaj ! Joško Iskrač. IVa Reki 13. nov. Še nismo si popravili streh in okinj, ki nam jih je huda ura 24. p. m. poderla in ubila, pa nas je spet zadela huda nevihta. Na sv. Martina dan takošna burja prek snežnikov privihra, kakoršne še najsta-rejši ljudje na Reki ne pomnijo. Ubila je ženo, ki je hotla iz barčice na kraj stopiti, pa jo je tak močno na stopnice pritisnila, da je precej tam dušo spustila. Po mestu je veliko streh razkrila, in veliko dreves s korenino izderla, nekteri kmetje pak so celó brez strehe vstali. Pomanjkanje vseh reči nas to leto tare, zdaj pa so nas začele še hude nevihte tak pogostoma obiskovati ! Ze nekoliko let je, kar nas hudi viharji bolj pogostoma napadajo; tega nekadaj, kakor stari Rečani terdijo, ni bilo. Kaj pa je zdaj tega krivo? Cele rajde vozov je popotnik vsako sredo in saboto srečal, posebno pa pretečene leta, ki so les v Reko in v Bakar vozili. Rečani in Bakrani so si iz njega brodove napravili, in pa ga deleč okoli po svetu razpečali; po takem ravnanji je pa za naše bližnje g oj zde prišla — jetika; zato ne morejo več burje zaderžati, ampak jo naravnost nam v Reko in v Bakar pošiljajo. Bog nam pomagaj! f ; . A. Grajenski. Iz Ložke doline na Noiraiijhkeui 5. nov. Hvala Bogu! dež je nehal, voda se je ustavila, da povodinj ne naraša, ampak že vpada. Eno uro na široko stoji voda čez loke, travnike in njive. Kolika škoda je to, vsak lahko za-popade, ako pomisli, da so Ložani vso svojo ozimino vsejali, zdaj pa je vsa setev pokončana. Da so naši kmetje usmiljenja vredni, že kaže to, ako povem. da prec po žetvi so že začeli frumentin ali turšico kupovati. Prejšne leta so vendar s pridelkom do posta ali do velike noči izhajali, letos pa jim prec po žetvi živeža primanjkuje. S čem pa še koruze kupiti, ko ni ne denarja ne zaslužka! Ložka dolina je sicer lepa dolina, al dve velike nadlogi jo tarete, in te ste: červ (od hroščov ali kebrov) in pa povodinj. Cerv dostikrat tako po njivah spodjeda, da ni celó nič pridelka. Letos je bilo toliko hujše, ker je bila tudi silna vrocina. Ozimnega žita je bilo malo, jarega skoraj nič, fižola nič in druzega sočivja nič, prosa le malo, ajde nič, krompirja le malo, in še ta nam žuga v kletih sognjiti; samo repe, korenja in zelja se je nekoliko přidělalo. Zeleti je, naj bi se njivam, na kterih je frugo červ napol ali popolnoma pokončal, cesarski davki odpisali, ravno tako, kakor tam, kjer toča pobije. Lahko rečemo, da pri nas človeška moč ne zamore červa popolnoma pregnati ali pokončati. Nekoliko se sicer res pomaga, ako se kebri pridno lovijo in pokončevajo, pa preci od začetka spomladi bi se moglo to zgoditi, kadar začne ta merčes letati. pa ne še le takrat, ko ga že nič več ni, kakor se je pri nas godilo, da so začeli kebre loviti, ko jih — že ni bilo več. Naši kmetje pa verh tega še terdijo, če se bolj kebri lovijo in pokon-čujejo, toliko več tisto leto červ žrč. O pač kratka pamet, ki se tega ne ve, da kebrice zaležejo červe, in je tedaj več červov, če je več kebrov! — Če bolj rahla je zemlja na njivi, in če je bolj po^nojena, manj červ jé; to je res, torej je treba njivo na leto dvakrat orati, v jeseni sprašiti, spomladi pa zopet za setev preorati. Dobro je tudi v takih letih, ko po navadi červ škodo delà, s pepélom pognojiti, ali ga poverh potrošiti, posebno o mokrem vremenu, ker tisti lug červa ne samo moti, da ne žrč, temuč červ tudi kmalo pogine. Tudi je pepél dobra mešanca za težko ilov- nato zemljo, v kteri červ največ škoduje žitnim korenikam. Ce bi tako vso skerb in vès trud na polje obernili, bo gotovo pridelkov več, ako ravno nadlog červa popolnoma od-vernili ne bomo. Drugi pot bom o povodnji govoril. Z Bogom tedaj za danes ! Dragotin. Iz Teržiča. 12. dan t. m. ponoči ob poli dvanajstih je zunaj našega terga v gostivnici pri „SIuítuu, kakor pravijo, po vojakih strašen ogenj vstal, ki je hipoma štalo, pod in pa olarnico pokončal. Da je o silni burji mogel požar strašno hiter biti, se lahko vidi iz tega, da zraven 2 domaćih kónj je pogorelo se 10 vojaških in pa 1 vojak. Iz Kranja 12. nov. Ker so „Novice" svojim braveom povedale, da se je gosp. Janez Cebulj konec mesca avgusta za misijonarja v Ameriko podal, naj jim tudi po-vejo, da je že njegovo pismo, v tamošnjem mestu Beid(?) na pošto dano, 24. okt. v Kra nj došlo, v kterem pravir da je srečno tjè přišel, dasiravno je vihár ladijo 36 ur močno sukal tako, da so jo valovi 15 sežnjev visoko in ravno toliko navzdol metali; imel je potem še 5 dni hoda do gospod Baraga. — Veliko se govori pri nas o nekem vradnem vprašanji, ki je iz Ljubljane le-sem prišlo, ali bi si mogli kranjski mestnjani na svoje stroške poslopja po-iskati, v kterem bi se 4 nižje gimnazijske šole ustanovile, v kterih bi pa cesarski učniki učili. Nadjati se je, da bojo Kranjci tako poslopje že našli, ker bi gimnazija gotovo bila v blagor Kranju in mestnjanom v čast. Razun tega je očitno, da se tretje spodnje gimnazije na Kranjskem močno potřebuje, ker je v Ljubljani (kjer ima vsak 4 pervih razredov po dva razdelka) vse močno napolnjeno, in sicer sèm ter tjè z več kot polovico Corencov. — Kar je pred nekimi tedni gosp. dopisnik zastran tukajšnega cerk-venega petja ob nedeljah pisal, je od konca do kraja res-nično; upamo pa, da se bo dopisnikova želja zdaj po novem šolniku spolnila, kakor tudi dosedanje borno petje samo na sebi. Treba je pa, da učniki poslušajo tudi dobre svete drugih in da svojoglavno ne terdijo ošabnega „Nos sumus!" L. Nožarjev. Iz Šentjurja nad Kranjem 13. nov. — Strašna nesreća je zadela na sv. Martina dan popoldne ob treh našo vas; ogenj je o poli uri pokončal 49 hiš in 63 hlevov in podov; tudi poldrugo leto star otrok, 16 presicev, 2 kravi, 1 vol in 1 tele je v plamenu konec vzelo. 0 silni burji ni bilo moč ničesa oteti. Škoda se ceni na 80.000 gld., kar je lahko verjeti, ako se pomisli, da so ljudje imeli ravno zdaj ves svoj pridelek že domá. Asekuriranih v vsem skupaj je pa le 13 gospodarjev: 4 pri teržaški, 9 pri graški ase-kuracii! Ogenj je, kakor že marsikod drugod, tudi tù vstal, da sta dva okoli 6 let stara fantiča se igraj e s priži-gavnimi klinčki zažgala. — Ne bomo danes govorili o tem, kako žalostno je, da naši ljudje še tako malo spoznajo po-trebo in dobroto asekuracij, in da tako malo cujejo nad svojimi otroci, nesreća je tako grozna, da na stran pustivši vse drugo, povzdignemo danes le glas za neizrečeno nesrečne pogorelce, kterim je ogenj vse vse vzel, in da prosimo dobrotnike bližnje in daljne: naj se za Bozjo voljo usmilijo siromakov! Iz Stošic poleg Ljubljane.** „Novice" so nam že večkrat povedale od kakih posebno starih ljudí iz ptujih dežel; naj povejo svojim braveom tudi od dom a ce od > Iz Pra tolst in zates:a 9 voljo težak kolterček noter do kolen i blizo bin 16. dan t. rn. se bo tukaj s slo vesními obhajal smertni dan slavnega česke^a pisatelja in na sredi tega kolterčka, ki celo zadnjico pokriva, je šopek slovničarja Jung m an-a. Odbor čeških pisateljev se je volné, malemu repicu podoben. Krotka živalica posebno pri- zbral v namen, da bi se visokozasluženemu možu napravil jaznega obraza je obrašena z volno zlo podobno farbi ka- spominek iz kararskega marmorja v našem mestu. pucinarsk kut; volna je srednje zlahna. Ali spada ta ovca med tište arabiške plemena, ki se imenujejo širo ko rep a te, je se ne upamo določno reči, Tu kaj š komisija za uapravo jske postave 9 ker nava dni m širokorepatim, častne službe v ze kakoi T nasvet ki smo jih že vidili, ni po vsem podobna. Naj je koli, to je pa gotovo, da take ovce dosihmal na Krajnskem takim sklep naj mestni zlato o v meh uje P nosijo v znamenje svoje t b b neki *amo co i n nanj lik ter zabavij t a r j i zadovolj d a I ij P S se nismo imeli 9 in da je ogleda vredna. kaj zlata specali. Zup pozna vsak «tj da bi saj in me8tjani ça Novičar iz domačih io ptujih dežel. ga volijo; ni mu tedaj treba zvonca. Čast sama, da so za župana izvolili, in pa pridnost mu bote naklonile več lz Dunaja 12. nov. Vradni časnik „Wiener Zeitg. spoštovanja kakor ovratnica in medalij I ko bi župan nosil u t u i c o , bi tudi vsak mestj znamenje, da je mestj 9 razglaša danes pismo, ki so ga presvitli cesar pisali mini mogel nositi saj po eno verižico župan ovratnice stru duarstva 11. dan t. m. in ki se v važniših rečéh tako-le V r glasi : ,.Dragi baron Bruk! Moja terdna volja je, iz Linča. Kmetijska družba je imela 24. dan p. m da se d e r- svoj véliki zbor Med oljenimi dop d zavni dohodki in stroski v letu 1861 tako zacnejo beniki je zadela ta čast v priznanje njegove pisatelj de uravnovati, da stroški ne bojo presegali dohod kov. V lavnosti tudi or & poda dr. H. Costa odj c. kr dcolnij ta namen sem izvolil komisijo, ktera naj pretrese deržavni ljubljanske in namestnika tukaj družbe v zborih krajnske dosegel gori dnarni stan in to reč tako napravi, da se bo omenjeni cilj in konec. Temu delu za podlago naj se kmetijske družbe. Iz Oirerske Iz Ost (Gran) 6. novembra denejo namenjene prenaredbe v civilnih cesarskih Danes smo imeli tù veliko svečanost. Primas (p kof) gosposkah in v vojaških rečéh. Komisija ima svoje delo zadnji čas do konca sušca 1860 končati, ker je moj namen, njeno delo mojemu deržavnemu svetovavstvu še en- o v n 0 0 narodni od leta 1854 „ 335 335 116 111 105 Na južnem Francozkem delajo povodnje veliko škodo. Kolera je přetekli mesec francozko armado poleg Ďohodkine oblig, iz Komo „ 15.50 Ruski iraperiali . . Pruski Fridrikdori Angleški souvraindori Louisdori (nemški) . Srebro (ažijo) m 91 19 91 91 91 17. 5.85 9.87 17.10 10.12 10.50 12.42 10.06 19. marokanske meje tako silno morila, da en sam regi Odgovorni vrednik: Dr. Jane* Bleiwei«. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.