Poštnina plačana v gotovini. Leto XVIII.. št. 2S8 Ljubljana, petek $. novembra 1937 Cena . 2 Din UpravniStvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Teieton št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Diseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 6 — Tei. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova uL št. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—> Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. BRUSELJ ŽE V ZAGATI Ker so uvideli, da brez Japonske ni mogoče ničesar ukreniti, so sklenili ponovno povabiti Tokio k sodelovanju — Konferenca bo začasno odgodena Konferenca v Bruslju V sredo so se v Bruslju sestali na prvi seji tako zvane tihomorske konference zastopniki držav, ki so bili povabljeni od belgijske vlade, da razpravljajo o sedanjem japonsko-kitajskem sporu na Daljnem vzhodu. Proti prvotni nameri na to konferenco niso bile povabljene samo države, ki so dne 16. februarja 1922 podpisale v Washingtonu znano »pogodbo devetih sil«, torej Anglija, Francija, Italija, Portugalska, Amerika, Japonska, Kitajska. Belgija in Nizozemska, temveč še 10 drugih držav, med njimi na primer Danska. Norveška in Švedska, o katerih se pri najboljši volji ne more reči, da bi bile kakorkoli neposredno prizadete v sedanjem sporu med Japonsko in Kitajsko, ki pa so se kasneje tudi pridružile wa-shingtonskemu dogovoru. Od podpisnic washingtonskega sporazuma je izostala samo Japonska, udeležbo pa je odklonila tudi Nemčija, ki sicer washington-ske pogodbe ni podpisala, ki pa je bila navzlic temu povabljena na sodelovanje. Pač pa je odposlala svoje delegate v Bruselj Sovjetska unija, ki se je wa-shingtonskemu dogovora o varovanju kitajske neodvisnosti kasneje priključila. tako da je sedaj v Bruslju zastopanih 19 držav. Bruseljska konferenca je potemtakem nekakšno malo Društvo narodov. Ta značaj gre konferenci v ostalem tudi glede na njen izvor. V spominu je še resolucija Društva narodov z dne 5. oktobra t. 1. Japonska ekspedicija na azijsko celino je bila v njej z vso ostrostjo obsojena, obenem pa je skupščina DN prepustila nadaljnje proučevanje japonsko-kitajskega spora posebnemu daljnovzhodnemu odboru, ki je v svojih posvetovanjih prišel do zaključka, naj bi vso zadevo pretresala posebna konferenca. ki naj bi se zaradi občutljivosti nekaterih držav v pogledu ženevskih tal sešla v kakem nevtralnem mestu. Tako je bila na angleško in francosko pobudo organizacija tihomorske konference prepuščena belgijski vladi, ki je sklicala konferenco v Bruselj. Japonska in Nemčija sta odbili povabilo belgijske vlade. Njuna nenavzoč-nost utegne usodno vplivati na razvoj razprav, o katerih prevladuje zato že sedaj mnenje, da ne bodo dovedle do nikakega pozitivnega sklepa. Japonska in nemška utemeljitev odsotnosti sicer nista posebno prepričevalni, vendar pa je treba z njima praktično računati. Zato se že po prvem dnevu zasedanja pojavljajo glasovi o potrebi ponovnega povabila Japonski. V tem smislu so se zastopniki glavnih prizadetih držav celo že sporazumeli in je sedaj zelo verjetno, da bo konferenca v pričakovanju japonskega odgovora spet za nekaj dni odložena, dasf jo že sedaj na splošno z ironijo označujejo kot »konferenco, ki se ie sešla prepozno« ... Kitajska bo na konferenci nedvomno deležna simpatij ogromne večine zastopanih držav, vendar ji to praktično ne bo veliko nomagalo. Sicer pa se zdi. da se tega Kitajci s?mi prav dobro zavedajo. Ako so kljub tpmu storili vse za mednarodno razpravljanje o sporu z Japonsko, so jih pri tem vodili « pretežni meri samo orooagandni nagibi. Pole£ tega račimaio. da bodo neposredno prizadete velesile v prvi vr^ti Združene države in Angina, čenrav s^daj ne moreio ustaviti japonskih voin^h operacij, pri likvidaciji vojnp vendarle imele svojo tehtno besedo. Te velesile očividno mislijo, da ie sedanj +renutek kaj ugoden za medsebojno zbližanje in ožje sodelovanje med niimi samimi a obenem tudi za poskus likvidacije vojne. Po vsem tem je treba pričakovati, da bodo zakulisna posvetovanja delegatov velesil nedvomno bolj zanimiva in odločilneiša od lavnih ra-^rsv ofi-cielne konference. Tako se danes pač rešujejo najvažnejši mednarodni rsro-blemi v Ženevi in tako tudi na drugih mednarodnih konferencah in sestankih V primeru bruseljske konference pa govori za to domnevo še posebna okol-nost. Anglija, katere interesi so v sedanjem janonsko-kitajskem sporu nedvomno najbolj prizadeti, ima ves interes na tem. da se zavzame za kar najbolj energične akcije proti Japonski. Toda tudi na Daljnem vzhodu je njen položaj danes tak, da se sama ne more snustiti v nobeno važnejšo mednarodno akcijo, ki bi vezala vse njene sile. V Tihem oceanu bi bila zanjo še posebnega pomena pomoč, ki bi ji jo nudila Amerika. Zato imaio najbrž prav vsi tisti, ki domnevajo, da bo bruseljska konferenca dejansko potekala samo v znamenju zakulisnih razgovorov med angleškimi in ameriškimi zastooniki, ker se zdi angleškemu zunanjemu uradu sedanji trenutek ^osebno primeren, da angažira Washington za sodelovanje, za enkrat predvsem na Daljnem vzhodu, čez čas pa morda tudi v nekaterih evropskih vprašanjih. Vprašanje je sedaj, ali bodo ti angleški računi našli v Washingtonu tak odmev, ki bi tudi okrnjeni bruseljski konferenci omogočil sklepe, kakršne je od nje po izjavah samih delegatov na otvoritveni seji konference sploh rao- Bruselj, 4 nov. k. Otvoritvena sej-a bruseljske konference se je včeraj popoldne nadaljevala, ker dopoldne ni bila izčrpana Iis'ta vseh govornikov. Na popoldanski konferenci so govorili ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov, kitajski glavni delegat \Y'eIlington Koo ter portugalski delegat De Castro. Litvinov je imel zelo pomirljiv govor. Dokazoval je potrebo, da se mednarodne konference čim bolj opustijo, ker običajno na njih ni mogoče doseči nikakih konkretnih rezultatov in se v neštetih plenarnih in ožjih odborih skujejo le številne resolucij, ki besedici jo o napadalcih in ne-napadalcih, a konkretnih vprašanj ne premaknejo z mrtvih točk. Posebej je poudaril potrebo splošnega miru in se je odločno izrazil proti slehernemu separatnemu miru na Daljinem vzhodu. Kitajski delegat WeIlington Koo je v svojem govoru podrobno obeležil vzroke in razvoj spora na Daljnem vzhodu. Dokazoval je, kako so izključno imperialistični nagibi Japonske dovedli do vojne na Kitajskem. Odločno je zavračal vse očitke, da bi se bila Kitajska predala komunizmu na milost in nemilost. Končno je pozval mero-dajne faktorje vsega sveta, naj se solidari-ziraio in preprečijo nadaljnji razvoj vojne na Daljnem vzhodu, ki bi se lahko povsem nenadoma razširila v svetovno katastrofo. Portugalski delegat De Castro se je zavzemal za to, da bi se ki tajsko-japonski spor čim prej uredil. S tem je bila načelna razprava na konferenci zaključena. Zakulisna posvetovanja Po včerajšnji popoldanski konferenci so se sestali k posvetovanju francoski zunanji minister Dclbos, angleški zunanji minister Eden in ameriški delegat Norman Dawis. Posvetovali so se o nadaljirem postopku giiede na to, da Japonska na konferenci ne sodeluje. Dogovorili so se, da bodo Anglija, Amerika m Francija skupno podvzele diplomatsko akcijo v Toki ju in Nankingu Bruselj, 4. nov. o. Eden, Delbos in Daviš so na snočnjem sestanku v Bruslju govorili tudd o kolonijskeim vprašanju. Francija in Anglija sta pripravljeni pristati na sporazum z Nemčijo in Italijo v tej stvari, pri tem pa zahtevata, da se istočasno s kotonijiskim problemom do kraja uredijo tudi vsi srednje- in jugovzhodno evropski problemi. Anglija bo nemške zahteve načelno sprejela in jih podpirala, kolikor bodo nanje pristali tudi angleški dominioni. Predvsem se bodo morali Nemci od/povedati .svoji piolitični propagandi v srednji Evropi, svoji kampanja proti Češkoslovaški in širjenju narodnega socializma v Avstriji in na Madžarskem. Po Pariz, 4. nov. br. Današnji listi posvečajo mnogo večjo pozornost zakulisnim razgovorom v Bruslju kakor pa tihomor-ski konferenci za rešitev japonsko-kitajskega spora. V zvezi s tem poročajo, oa sta imeia snoči Eden in Delbos dolg razgovor, na katerem sta razpravljala predvsem o Španiji. Anglija in Francija ostaneta v temeljnih osnovah svoje politike glede Španije sicer soliuarni, vendar pa so se v zadnjem času pojavila nekatera nasprotujoča si naziranja glede nadaljnjega postopanja. Eden je obvestil Delbosa, da smatra angleška vlada in vsa angleška javnost, da je potrebno postopno priznanje generala Franca in njegovega režima v Španiji, ker ni dvoma, da je danes velika večina Španije pod njegovo oblastjo. Angliji narekujejo tako stališče predvsem gospodarski in trgovski interesi. Francoska vlada odklanja priznanje generala Franca in smatra, da je slej ko prej valencijska edina zakonita vlada Španije ter da je general Franco upornik, ki mu inozemstvo ne sme nuditi podpore, niti se kakorkoli z njim pogajati, ker bi to predstavljalo vmešavanje v notranje španske zadeve. Eden je v zvezi s tem pojasnil Delbosu, da obnova konzularnih odnošajev na področju generala Franca ne pomeni priznanja njegovega režima. Francija ni umaknila svojih konzularnih zastopnikov s tega področja, kakor je to storila Anglija. Sedaj se bodo angleški konzularni zastopniki le vrnili na svoja mesta in bo s tem ustvarjen enak položaj, kakor ga v tem pogledu zavzema Francija. Kar se tiče ogrožanja francoskih zvez s severno Afriko. sta bila oba zunanja ministra mnenja, da se bo dalo to vprašanje rešiti obenem goče pričakovati. Zaenkrat je skepsa nedvomno še na mestu. Vsekakor velesile ne bodo šle preko poskusov posredovanja za ukinitev sovražnosti. To bi bil pa samo platonski usneh in komaj začetek prave akcije, ki je še zelo daleč... in predlagale svoje posredovanje za poravnavo spora in obnovo normalnih odnošajev med Japonsko in Kitajsko. Za dobo te diplomatske akcije naj bi se zasedanje bruseljske konference odgodilo, vodstvo poslov pa poverilo ožjemu odboru, ki bi po potrebi skliceval seje in obveščal ostale udeležence konference o razvoju posredovalne akcije. Italijanski poslanik Aldrovandi je imel snoči daljši razgovor z japonskim in nemškim poslanikom v Bruslju. Na njem so se podrobno dogovorili, kakšno stališče naj Italija zavzame na bruseljski konferenci glede na nemške in japonske interese, ki jih bo Italija, kakor vse kaže, javno zagovarjala. Ponovno povabilo Japonski Danes ob 11. se je v kabinetu belgijskega zunanjega ministra Sp-aaka vršila ožja konferenca, med zastopniki Sovjetske unije in držav, ki so podpisale \vashingtonsko pogodbo, izvzemši kitajskega zastopnika. Sestanek se je končal ob 12.30. Ameriški delegat Norman Da\vis je predlagal ustanovitev pododbora, ki bi vanj stopili samo zastopniki držav podpisnic, izvzemši Kitajske. Pododbor bi imel nalogo, poslati v imenu konference Japonski spravljiv apel, ki so nanj mislili že prvi dan. Pri tem ne gre za formalno povabilo Japonske, naj se udeleži konference. Ce ne bi bil japonski odgovor popolnoma negativen, bi pododbor morda lahko prevzel posredovalno vlogo med Tokijem in Nankingom. Sovjetska unija v tem pododboru ne bi sodelovala, vendar pa Litvinov in Potemkin nista nasprotovala takšni rešitvi. Sovjetska unija hoče s svojo odsotnostjo vzeti Japonski vsak izgovor za odklonitev tega vabila. V tem smislu je bil na današnji tajni seji sestavljen predlog in sprejet sklep, da se pošlje Japonski posebna nota, v kateri bo bruseljska konferenca ponudila svoje posredovanje za rešitev vseh japonsko-ki-tajskih sporov. Eden in Delbos bosta naj-brže že nocoj zapustila Bruselj, ker bo konferenca odgodena. mnenju nefldsiterih dobro informiranih krogov bo tudi Italirja podprla takšno stališče zapadndh evropskih demokracij, vendar pa je to zelo malo verjetno, ker bo Italija pri tem skušala tembolj uveljaviti svojo besedo v srednji in jugovzhodni Evropi, kjer se njeni interesa najbolj križajo z nemškimi, kar pa. Angliji in Franciji sipet ne bi balo po volji. V zvezi s sporom na Daljnem vzhodu so glavni d»legati Zedinjenih držav, Anglije in Francije snoči razpraivljeii še o tem, kako podaljšati os Pariz—London do Washingtona, da bi lahko služila za protiutež osi Rim—Berlin—Tokio. z umikom tujih prostovoljcev iz Španije. »Daily Mail« piše, da bo angleška vla-. da prav kmalu dejansko priznala generala i Franca, ker so angleški ministri prepričani, da bodo nacionalisti v Španiji kmalu zmagali. Bržkone bo imenovan za angleškega generalnega diplomatskega agenta pri Fran-covi vladi sedanji poslanik v Tirani sir Ro-| bert Hodgesson. Franco bi v tem primeru ustanovil svoje diplomatsko zastopstvo v Londonu in bi vodstvo njegova diplomatske službe v Angliji prevzel vojvoda Alba iz 6tare španske lodbine. Anglija meni, da bodo v Španiji na njeno prizadevanje obnovili monarhijo, o bourbonski dinastiji pa je znano, da je zelo nenaklonjena vsem faši-| stičnim težnjam. Po angleških načrtih naj ; bi španski prestol zasedel najmlajši sin Alfonza XIII., don Juan. Dejansko se tudi Franco sam zavzema za zbližanje z Anglijo in prav snoči je neki član angleške delegacije v Bruslju izjavil novinarjem, da so zastopniki Franca ponudili Foreign Offi-ceu »vačno prijateljstvo«, kakršno je bilo sklenjeno tudi že med Anglijo in Portugalsko- Sestanek londonskega odbora London, 4. novembra. w. Pleauim odbora za nevmešavaraje se je sestad popoldne, da razpravlja, o priporočilu ožjega odbora glede načrta resolucije in s tem tudi glede angleškega načrta o umiku prostovoljcev. S sprejemom resolucije bo tudi angleški načrt odobren od vseh v plenumu zastopanih držav. V političnih Krogih ne dvomijo več, da bo plemim sprejel predlagano resolucijo. Poudarjajo, da bo z izvedbo angleškega načrta napravljen korak naprej in računajo, da bo lord Ply-mouth že v kratkem stopil v zvezo z obema španskima strankama ter jima sporočil vsebino resolucije. Točno plačui »Jutru« naročnino Varuf svojcem zavarovalnino Popoln neuspeh? Bruselj, 4. novembra, o. Eden in Delbos sta nocoj odpotovala iz Bruslja. Politični krogi sodijo spričo tega. da se je konferenca po dobrih 24 urah zaključila z neuspehom. Nekateri celo menijo, da ne bo prišlo niti do zaključne seje konference, ker ni verjetno, da se bosta Eden in Delbos v okviru te konference še kdaj sestala z Davisom. Službena izjava japonske vlade. da ne bo pristala niti na drugi poziv v Bruselj, je napravila v Bruslju zelo neugoden vtis in izzvala splošno sodbo, da je akcija velikih sil za ureditev spora na Daljnem vzhodu propadla. Iz taktičnih ozi-rov bo konferenca za enkrat formalno le prekinjena. Japonci odklanjajo vsako vmešavanje drugih Tokio, 4. novembra. AA. Agencija Do-mej poroča, da bo Japonska odklonila tudi drugo povabilo na konferenco devetih v Bruslju. Japonska vztraja na tem, da so mogoči le neposredni razgovori med Kitajsko in Japonsko, kar bi bilo najbolj v skladu z razmerami in dogodki, in da bi intervencija drugih držav mogla položaj samo poslabšati. Japonski listi pišejo hladno o bruseljski konferenci. List »Niči Niči« pravi, da ni pričakovati posebnih uspehov in da so konferenco sklicali, ne da bi prej podrobno in nepristransko proučili japonske zahteve in njihovo upravičenost. Države, ki so dale pobudo za sklicanje te konference, ne upoštevajo osnovnih smernic japonske politike, ki so ostale iste. Japonska si želi neposrednih poganj z Nankingom, toda države, ki so sklicale bruseljsko konferenco, ne žele miru na Daljnem vzhodu, temveč bi rade samo utrdile svoj vpliv na Kitajskem. Politika teh držav očitno nasprotuje načelom, ki jih javno razglašajo o Daljnem vzhodu, ker trdo- vratno hujskajo Kitajsko na člmdalje hujši odpor proti Japonski. Kaj določa washingtonska pogodba Bruselj, 4. nov. b. Bruseljska konferenca je bila sklicana predivsem zaradi kršitve tako zvanega washingtonskega dogovora iz leta 1922. Washingtonski sporazum so podpisale: Anglija, Francija, Italija, Amerika, Portugalska, Holemdska, Belgija, Japonska in Kitaj>ska. ki imajo svoje neposredne interese ob Tihem oceanu, ker ali same meje nanj ali pa imajo 12en svoje kolonije. Rusija se tedaj temu dogovoru ni pridružila, iker je bila zapletena v hude notranjepolitične homatije in je mnoge države še niso priznale. Ker pa so bile po zadnjem členu sporazuma pozvane k podpisu tudi vse druge države, ki imajo svoje trgovske zveze s Kitajsko, je pozneje pristopilo k tej pogodbi še 10 držav, tako čfcu je pogiodlbo podpisalo prav za prav 19 in ne le 9 držav, kakor Se to navadno trdi. Bistvo pogodbe je v prvem in sedimMijako Simbun* piše, da bo mikadov glavni štab šele tedaj stopil v akcijo, kadar bi postajo povsem nedvoumno, da so ostale države pripravljene dejansko podnreti Kitajsko. V tem primeru bi seveda Japonska takoj napovedala vojno Kitajski z uradnim ultimatom, po katerem bi smatrala vse države, ki bi se zavzemale za Kitajsko in jo kakorkoli podpirale, za sebi sovražne države. Prekinitev bančnik stikov med obema državama Šanghaj, 4. novembra, b. Kitajske banke so sklenile, da prekinejo vse bančne zveze z Japonsko, in sicer z retroaktivno veljavo od dne, ko so izbruhnile prve sovražnosti. Ustavljene so tudi vse poslovne transakcije. Menic in čekov osrednja kitajska banka ne sprejema več, ako so japonskega izvora. Vojaška diktatura na Japonskem? Tokio, 4. nov. br. V političnih krogih živahno razpravljajo o zahtevi vojaških krogov, naj bi se poleg vlade ustanovil še poseben organ, ki bi bil sestavljen v glavnem iz generalov in bi bil neposredno podrejen cesarju. Ta organ bi se naziva! »glavni stan mikada« in bi odločal o vseh zadevah, ki se nanašajo na japonsko-ki-tajsko vojno. 2e samo dejstvo, da mislijo vojaški krogi na ustanovitev takega organa, tolmačijo kot dokaz, da bo japon-sko-kitajska vojna trajala dalje časa, kakor pa so v Tokiu prvotno računali, in da je pričakovati še novih vojaških ukrepov. V parlamentarnih krogih sicer ne bi imeli ničesar proti takemu izrazito vojaškemu organu, toda vojaški krogi zahtevajo, da mora imeti »glavni stan mikada« vpliv ne samo na vojaške zadeve, marveč tudi na upravo države in zakonodajo. Na ta način bi se delokrog vlade skrajno omejil in bi se uvedla sprva prikrita, pozneje pa, ko bi si vojaški krogi prilastili vso oblast, odkrita vojaška diktatura. Vojaški krogi razvijajo silno propagando v prilog svojega stališča in dokazujejo, da more samo režim močne roke izvesti program na Kitajskem, ki ga ni mogoče izvršiti v par mesecih, marveč je preračunan za več let. Da bi dvignili razpoloženje množic, hujskajo proti vsakemu posredovanju ter zlasti ostro napadajo Anglijo, ki i o dolže, da vodi napram Japonski sovražno politiko. Včeraj je prišlo do velikih protianerleških demonstracij po vsej Japonski. V Tokiju so demonstranti po protestnem shodu napadli angleško poslaništvo in zahtevali prekinitev diplomatskih odnošajev. Japonci iščejo posojilo v Ameriki London. 4. nov. o. Kakor poroča »Dailv Mail«, nameravajo Japonci naj-ti večje posojilo v Ameriki zaradi novih investicij, ki so postale potrebne v mandžurskih rudnikih in v severni Kitajski. Predsednik zveze japonskih industrijoev v Mandžuriji Ajuka-ve namerava v najkrajšem času odpotovati v NTe\v York, da bi s? z zastopniki Morca-nove banke pogodil za to posojilo. Za posojilo bi zastavil vse japonske rudnike in druga industrijska podjetja v Mandžuriji. Chamberlain o izmenjavi pisem z Mussolinljeni Zanimiva Izjava lorda Strabolgija v lordski zbornici o položaju v Sredozemlju London, 4. novembra, b. Zdravstveno stanje premiera Chamberlaina se je že toliko obrnilo na bolje, da je včeraj zopet prišel v spodnjo zbornico, kjer je celo odgovoril na vprašanje o vsebini njegovega pisma Mussoliniju v letošnjem poletju. Izjavil je med drugim: Proti koncu julija mi je italijanski poslanik v Londonu Grandi izročil neko prijazno Mussolinijevo sporočilo. Uporabil sem 4o priliko, da sem še sam poslal Mussoliniju osebno pismo, v katerem sem izrazil svoje obžalovanje, da so angleško-itali-janski odnošaji še vedno tako oddaljeni od poprejšnjih čustev medsebojnega zaupanja in naklonjenosti, ki so obstojala toliko let. Izrazil sem svoje osebno mnenje, da bi bilo mogoče te odnošaje spet postaviti na staro osnovo, ako bi bilo mogoče odstraniti neke nesporazume in neutemeljeno nezaupanje. Angleška vlada je pripravljena vsak trenutek začeti pogajanja o tem vprašanju. Bil sem vesel, ko sem takoj nato prejel od Mussolinija odgovor, v katerem izraža svojo dobro voljo za vzpostavitev dobrih medsebojnih odnošajev in pripravljenost za začetek zadevnih pogajanj. Na neko podrobno vprašanje je Chamberlain še pripomnil, da je po njegovem mnenju izmenjava teh pisem med njim in Mussolinijem zelo ugodno vplivala na razvoj italijansko^angleških odnošajev. Strateški položaj v Sredozemlju Na s tr se je kot predsednik Kmečke zveze že ponovno mudil v Zagrebu in se javljal tudi v politični pisarni dr. Mačka. Včerajšnji »Hrvatski dnevnik« pa poroča, da je v sredo dopoldne obiskal dr. Mačka v Zagrebu med drugimi tudi g. Matija škerbec, dekan iz Kranja. Gg. škerbec in Brodar sta znana kot intimna sodelavca. JNS v severni Dalmaciji V severnih daLmatinskih srezih se mudi narodni poslanec inž. Mumfred Paštro-vič. V Šabcniku je s tamošnjimi uglednimi pristaši JNS ukrenil vse potrebno za sklicanje sreske skupščine JNS za šibeniški srez. V Kistanju je imel javen shod. na ikatsrem je govoril o političnem položaju, pri tem je odločno zavrnil intrige, ki se pletejo zadnje čase proti JNS. Nato je že in bo še obiskal tudi druge občine severne Dalmacije. Slovenoborci v stiski »Slovenski delaveci, glasilo slovenskega dela Jugorasa, razmišlja o akciji za slovensko politično skupnost in prihaja do zaključka, da je mogoča samo v okviru politične organizacije JRZ. »Vse male skupinice«, pravi med drugim, »ki hočejo narod združevati, morajo nasloniti svoje delo na jedro, na večino naroda. Svoje posebne težnje morajo podrediti zdravim težnjam večine. Izven vsakega dvoma je, kje je danes narodova večina in kam bi torej morali priti oni, ki pravijo, da hočejo skujno narodovo borbo^- Gospodje slovenoborci bodo prišli v hude zadrege, ce wio s 10 zahtevo, ki jo je zaenkrat postavil še samo nemerodajni Slovenski delavec«, stopili pred nje bolj merodaj-ni 4iinitelji. Potem bodo morali jasno priti na dan s svojo pravo barvo in ne bo več dovolj, da služijo svojim gospodarjem samo indireklno in kolikor mogoče prikrito kakor doslej. Morali se bodo vidno prikazati v borbenih vrstah tabora, v katerem so itak že sedaj, čeprav bi to radi prihrili. Lahko si mislimo, da jim to ni prav nič všeč. Sestanek muslimanskih pristašev dr. Mačka V Sarajevu se je sestalo v nedeljo 250 delegatov muslimanskih pristašev poli! ike dr. Mačka. Glavni govornik je bil profesor Hakija Haižič, ki je razpravljal o političnem položaju in izrazil zadovoljstvo zaradi podpisa zagrebškega protokola. Obširno je razpravljal o nekdanji enotni fronti muslimanov v Bosni in Hercegovini, ki ee je sedaj razbila na tri med seboj se boreče skupine. Nato je govoril o zagrebškem sporazumu bivši minister Derviš Omerovič. Omenil je deklaracijo muslimanskih opozicionalcev 1. 1933.. ki so jo podpisali tudi mnogi današnji ugledni člani JRZ. Vsebina te takozva-ne bajramske deklaracije je odgovarjala po duhu in formulaciji znanim slovenskim punktacijam t-er je bila v skladu z zagrebškim sporazumom. Omerovič je končno pozval v6e delegate, naj agitirajo me i muslimani v svoji okolici, da se vsi pridružijo politika dT. Mačka. Nesmiselne laži Ponovno srno že poročali, kako bedastih laži se poslužujejo v borbi proti JNS nekateri zagreški listi, ki služijo na videz politiki dr. Mačka, v resnici pa vse komu drugemu, čeprav so se že neštetokrat bla-mirali, vneto nadaljujejo s svojo malenkostno taktiko. Tako so te dni zopet prinesli vest, dia je izstopil iz kluba JNS poslanec dr. Kaibalin in vztopil v JRZ. Ne vemo, ali je vest o vstopu v JRZ resnična, ona o izstopu iz JNS je zlagana. Posl. dr. Kabalin ni bil član kluba JNS, temveč je ves čas pripadal Baričevičeveanu Juigosilovenskemu klubu, ki so ga ustanovili mttoaiteri poslanci bivšega Jevtidevega kluba ravno zaradi tega, ker se niso hoteli pridružita JNS. Pristaš dr. Mačka prodaja brošure proti dr. Mačku »Hrvatski dnevnik« se razburja, ker prodajajo v znani zagrebški trgovini Gri-vičič poleg blaga tudi neke brošure, ki so jih izdali frankovci skupaj s klerikalci. Ena izmed njih ima naslov »Za dom in narod« ter obravnava zagrebški protokol. Po mišljenju piscev brošure beograjska združena opozicija ne more predstavljati večine Srbov. Anonimni pisci očitajo dalje O komunizmu v Jugoslaviji je priobčil včerajšnji »Slovenec« člančič, ki je v več ko enem pogledu zanimiv. Iz nekega ženevskega lista citira informacije o novi taktiki komunistov v Jugoslaviji in posebej še v Sloveniji. Pravi, da hočejo komunisti za svoje lastne namene izkoristiti »spore in razlike interesov med raznimi narodi, ki tvorijo državo«. Zato te spore umetno podpihujejo. »V ta namen jim ni nič težko dokazovati, da obstoja jugoslovanski narod, da pa to ime služi izključno samo za to, da bi prikrilo politične cilje velike Srbije.« To trditev, zlonamerno istovetenje jugo-slovenstva z velesrbstvom, smo res že ponovno slišali in čitali tudi pri nas, toda ne samo iz komunističnih ust in v »levičarskih« listih. Čitali smo to v slovenoborskih lističih, stalno pa se po.iavlja ta klevetni-ška trditev tud iv glasilih Kopitarjeve ulice, kadar je treba udrihati po jugoslo-venskih nacionalistih med Slovenci. Slič-no je s temi očitki kakor z očitki fašizma, ki so iz slovenčevskega tabora neprestano padali na nacionalne ljudi. Sedaj pa »Slovenec« sam obtožuje komuniste, da skriva io svoje rovarenje pod krinko »proti-fašizma« in da vse svoje nasprotnike proglašajo za fašiste. S tem člankom ie torej »Slovenec« ostro obsodil svoje lastne metode, s katerimi se' je boril in se še sedai včasih bori prof'- pristašem jugoslovenske id^ie med Slovenci. Se bolj zanimiv in značilen je konec »Slovenčevega« članka. Glasi se tako-le: »Zapeljive klice komunizma bomo na<£* vladali le, ako bomo borbo proti njemu vodili z vso jasnostjo slovenskih in katoliških načel in ako se slovenskemu narodu priznajo njegove pravice v celoti in brez pridržka. Prvi del bomo že mi izvedli, drugi pa še ni v naših močeh.« Kaj si slovenčevci predstavljajo pod »pravicami slovenskega naroda v celoti in brez pridržka«, niso še nikdar in nikjer povedali in tudi sedaj nočejo povedati, ko bi bilo to še posebno potrebno, ker njihova stranka vodi tako ostro borbo proti zagrebškemu sporazumu. Ravno s to svojo neiskrenostjo pa omogočajo komunistom in drugim razdiralnim elementom, da ▼ kalnem ribarijo. Enako je neiskrena njihova trditev, da izvedba zahteve po slovenskih pravicah nI v njihovih močeh. Moč slovenčevcev v naši državni politiki je danes tako velika, da enake še ni imela nobena slovenska skupina. Kljub temu bi radi odklanjali odgovornost za to politiko. V isti sapi pa še danes delajo dr. Kramerja in Ivana Puclja odgovorna za vse ukrepe ali neukrepe državne politike v tistih dveh letih, ko sta ona dva zastopala Slovence v vladi. Mogoče je zato samo dvojno: ali je »Slovenec« z zadnjimi besedami omenjenega članka vedoma napisal neresnico, ki naj bi bila nekako slepilo za njegove razočarane čitatelie, ali pa je vedoma in namerno po krivici napadal naciona^e Slovence in njihove zastopnike pri vodstv* državne uprave. Proračun osrednje borze dela Sarajevo. 4. nov. o. Tu se je danes pričela konferenca centralne borze dela pod vodstvom načelnika ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje dr. Krm potica. Na zasedanje borze so prišli zastopniki delodajalcev in delavcev iz Beograda, Zagreba. Sarajeva in Ljubljane- Iz Slovenije sta prišla direktor Krejči in Jakomin- Na konferenci so razpravljali predvsem o proračunu centralne borze dela. ki znaša za prihodnjo poslovno dobo preko 24 milijonov Din in je uravnovešen. Od izdatkov odpade na osebne izdatke 5.4 milijone, na podpore brezposelnim delavcem pa 15.4 milijona Din. Trgovinska pogajanja z Belgijo Beograd, 4. nov. AA. Snoči je odpotovala v Bruselj naša delegacija, da se pogaja o sklenitvi novega dogovora o plačilne-m prometu in o povečanju medsebojne trgovine. Delegacijo vodi pomočnik zunanjega mini-sitra Milivoje Pilja, z njim pa je tudi guverner Narodne banke dr. Ivo Belin. Povišanje prejemkov osobju rečnega prometa Beograd, 4. novembra, p. »Službene no-vine« so danes objavile uredbo prometnega ministra o povišanju prejemkov osob-ja rečnega prometa. Radijsko predavanje o Nikoli Tesli Beograd, 4. novembra. AA. V soboto 6. t. m. ob 12.55 bo kratkovalovna radijska postaja v Beogradu oddajala predavanje o slavnem jugoslovenskem učenjaku Nikoli Tesli o priliki slavnostne promocije Nikole Tesle za častnega doktorja pariškega vseučilišča v soboto popoldne. vodstvu HSS, da je pokvarilo do konca program Radičeve stranke. V brošuri je tudi več ostrih napadov na dr. Mačka. »Hrvatski dnevnik« kot glasilo dr. Mačka ugotavlja, da se je razpečevalec teh brošur, trgovec Leo Grivičič do nedavna predstavljal za pobornika politike HSS in zvestega pristaša dr. Mačka, ki ga je pri volitvah 5. maja 1935 celo kandidiral. V njegovo iskrenost in zvestobo pa so v vodstvu hrvatskega narodnega pokreta že dolgo sumili, zato jih njegovo sedanje početje Katolicizem in fašizem Glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šarila »Katolički tjeinik« razpravlja o o Inočajih med katoliško cerkvijo in fašističnim režimom v Italiji. List pravi, da je »fašizem kljub vsem teorijam v verskih stvareh zelo konservativen in praktično tradicionalen. Italijanski fašizem spoštuje pravice katoliške cerkve, uvaja v šole verouk, zagovarja in priporoča katoliško moralo in pobija komunistično brezhožništvo. To so stvari, v katerih se strinjajo interesi in nazori cerkve s fašističnim režimom. Politični sistem fašizma 7.a cerkev ni zanimiv. Dokler bo italijanski narod zadovoljen s fašizmom, kar ,>e dane« sigurno, bo zadovoljna' tu i katoliška cerkev. Pri tem pa se cerkev politično ne veže s fašizmom.« Tožba državnih upokojencev »Upokojenec«, glasilo Društva državnih upokojencev v Ljubljani, razpravlja v uvodniku »Upokojenci prezrti in potrti« o zadnji regulaciji prejemkov aktivnih državnih nameščencev. List ugotavlja, da je položaj državnih upokojencev danes nadvse beden. Pri vsakem znižanju plač aktivnih nameščencev so bili v enaki meri prizadeti. »Sedaj pa, ko je vlada prišla do prepričanja, da nihče ne more več živeti od sedanjih prejemkov in da leze v vedno težje dolgove, in se odločila priskočiti na pomoč, je ločila aktivne in upokojene državne uradnike in zadnje izključila od povišanja pokojnin in doklad. Aktivnim državnim uradnikom privoščimo povišanje iz vsega srca. Toda če nas je vedno skupaj zadelo vsako znižanje prejemkov, ne moremo razumeti, zakaj smo sedaj izključeni od povišanja. Saj je znano, da živijo upokojenci v nadvse težavnih razmerah in da po večini stradajo In umirajo od gladu in vendar so bili izključeni od povišanja prejemkov.« Zaplenjeni letaki Sarajevska »Jugoslovanska počita« poroča iz Beograda, da je tamiošnja policija našla pri policijski preiskavi pri pristaših Bta-roradikalnega glavnega odbora celo skladišče letakov. Zaplenila je okoli 60.000 letakov, ki so bili zelo žaljivo pisani. Uvedena je olHširaa preiskava proti osebam, ki bo razpečevale in dale natisniti te žaljive letake. Nacionalna mladina v ljubljanski okolici V nedeljo dopoldne je bila ustanovljena krajevna organizacije mladine JNS za občino Preserje pri Ljubljani. Zborovanje je bilo v prostorih gostilne »Pri Erjavčku« v prijazni okoliški vasici pri Kamniku. Gostilniške prostore so že ob 8. zjutraj napolnili do zadnjega kotička napredni mladi možje in fantje, pridružilo pa se jim je tudi več starejših pristašev jugoslovenske misli. Zborovanje je vodil Jože Petrič, ki je v svojem nagovoru orisal važnost politične organizacije za nacionalnega kmečkega in delavskega človeka v današnji dobi. Bodreče je pozdravil zborovalce še predsednik sreske mladinske organizacije za ljubljansko okolico Albin Jakopič z Je-žice. Za njim je predsednik banovinskega odbora OJNS inž. Jože Rus spregovoril o mladinskem pokretu JNS ter o nalogah in dolžnostih, ki čaka jo mlado nacionalno generacijo v javnem in še posebej v političnem življenju. Mimogrede se je ustavil pri nekaterih važnih političnih dogodkih ter pri ovirah in težkočah. s katerimi se morajo nacionalni ljudje danes boriti. Obširno politično poročilo je podal nar. posL Albin Koman. Poljudno je pojasnil vse aktualne politične pojave ter se dalje časa zadržal zlasti pri zadevah, ki v prvi vrsti zanimajo in tarejo našega kmeta, delavca in nameščenca. Vse govore so zboro-valci sprejeli z velikim odobravanjem, nato pa so še mnogi od njih sami povzeli besedo, povedali svoja opažanja in dali razne nasvete. V odbor preserske krajevne organizacije OJNS so bili izvoljeni mladi možje in fantje iz vseh vasi v občini. Predsednik je Nace Suštaršič tajnik Janez Verbič. Ko je predsednik zaključil občni zbor, so ostali mladi zborovalci še precej časa zbrani v prijateljskih razgovorih. Napredovanja na ljubljanski univerzi Beograd, 4. nov. p. Na ljubljanskem vseučilišču so napredovali in sicer na pravni fakulteti za rednega profesorja ▼ položajni skupini m/l Aleksander Mak-lecov, za rednega profesorja IU/2 dr. Jožef Jurkovič, na filozofski fakulteti za rednega, profesorja v položaju H/1 dr. Karel Oštir, za rednega profesorja JU/2 dr. Anton Melik in dr. Balduin Sarla, na tehnični fakulteti za profesorja m/2 Ciril žnidaršič, Za izredna profesorja v položajni skupini ELL/2 pa dr. Stanislav Jančič in inž. Feliks Lobe, na bogoslovni fakulteti za redna, profesorja v položajni skupini IH'2 dr. Andrej Snoj in dr. Janiez Habjan. Iz državne službe Beograd, 4. nov. AA. Na lastno prošnjo je upokojen predsednik uprave za zaščito industrijske lastnine dr. Janko Suman. Obenem je bil odlikovan z redom Jugoslovenske krone 2. stopnje in imenovan za začasnega člana uprave za zaščito industrijske lastnine za dobo petih let. Za predsednika je bil imenovan nadzornik ministrstva za trgovino in industrijo Rad-milo Čukavac. — Za načelnika ministrstva za trgovino in industrijo III/2 sta imenovana dr. Sava Obradovič, upravnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in dr. Miljutin Boškovič. Upokojitev Beograd, 4. nov. p. Višji nadzornik že>-lezn :ških strojev Albert Jager iz Ljubljane je stopil v pokoj. Al j ehin—Euwe Amsterdan, 4. novembra. w. Snoči se je med dr. Emvejem in dr. Aljehinom pričela Xm. partija za svetovno šahovsko prvenstvo. Do 10. poteze je potekla partija popolnoma enako kot IX. V 20. potezi je Euwe na senzacionalen način žrtvoval kmeta, kar je zelo oslabilo položaj črnih kmetov, čeprav se je dr. Aljehin zelo močno branil, mu ni uspelo zlomiti moč belega napada. Partija je bila po 40. potezi pri enakem materialnem stanju, toda pri vidno ugodnejši poziciji za Euvveja prekinjena ter se je nocoj nadaljevala. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Val hladnega in suhega zraka pokriva skoraj vso evropsko celino. Samo nad ju/.novzhodno Evropo se drži val toplega zraka z deževnim vremenom. V Jugoslaviji je oblačno in deževno vreme, samo na Primorju in v dravski banovini je nekoliko jasno. Zemunska vremenska napoved: Pričakuje ee ohladitev. V vsej kraljevini bo prevladovala oNačnost. Deževalo bo še v vzhodnih in južnih predelih. Nekoliko razjasnitve na Primorju in v zahodnih predelih. Zagrebška: Zelo oblačno, ponekod deževno. v splošnem nestalno vreme. Dunajska: Precej jasoo. i kraji in Ifudfe Hiša Andreja Smoleta prodana na dražbi Kupila jo ie Kmetska posojilnica za 2,360.000 din Ljubljana, 4. novembra. Med številnimi ljubljanskimi hišami, ki se morejo postaviti s svojo starostjo in obenem z lastniki, ki so pred davnim časom imeli toliko vlogo v našem življenju, da zgodovina ni mogla mimo njih, je stara hiša na Tyrševi cesti štev. 11., ki nosi na pročelju vklesano letnico zidanja 1784. V zemljiški knjigi ljubljanskega sodišča je vpisana kot trgovska hiša; njena sicer nekoliko zanemarjena zunanjost ima še danes na sebi nekaj patricijskega. O starih ljubljanskih hišah se je že dokaj pisalo, toda pisci so se pač dobi in razmeram primerno vrteli bolj ob hišah, v katerih so vladale nemške patricijske družine, katerih trdne sledove rodov najdemo še dandanes v mestnem središču. O hiši štev. 11. ki stoji poleg starodavne gostilne pri Figovcu, kjer je ugledal luč sveta Andrej Smole 1. 1800. in kjer se je pred dobrimi 100 leti gibalo na Ajdovščini prijetno življenje starih Ljubljančanov, zlasti še v pivnicah prijetnih krčma-ric, je bilo doslej bolj malo napisanega, še to le bolj mimogrede v zvezi s Prešernovim prijateljem Andrejem Smoletom, kateremu je v posmrtni spomin zlil v pesmi svoj napitek. Vrhovnik (Staroslav) omenja v svojim delcu »Stare ljubljanske gostilne« le na kratko, da so Smoletovi starši Helena in Miha, ki sta bila lastnika Figovca. vsai že 1. 1805. pridobila v svojo lastnino obe sosednji hiši. Med temi je bila tudi tista na Tyrševi cesti, ki danes nosi štev. 11. Trdna hiša Smoletov, v kateri je Prešeren s prijateljem Andrejem prekramljal marsikateri prijateljski pomenek, poglobljen v občutek tihega, mirnega domačega okolja, je dolga desetletja ostala v solidnem lastništvu Smoletovega rodu. še od 1. 1878. do 1921. je bila v zemljiški knjigi vpisana lastninska pravica Balbine Smoletove, s prisojilno listino pa ie bila slednjič prepisana za prav kratko dobo na sestri Kristino in Gabrijelo pl. Roth. še istega leta je nato prešla v lastništvo tvrd-ke Žalta — žilič, dokler ni 1. 1928. ostala v polnem lastništvu dotedanjega solastnika Bogdana žiliča. Nestalna povoina lastninska pravica, ki je pi*ičela tedai omahovati od lastnika do lastnika, medtem ko je bila prej desetletja skrbno čuvana v pokolenjih Smole- tovega rodu, je danes na sreskem sodišču v sobi štev. 16. doživela nov neprijeten trenutek. Skupno z vso imovino Bogdana žiliča, nad katero je bilo že 1. 1935. uvedeno poravnalno postopanje, aprila letos pa razglašen konkurz, je prišla v eni izmed štirih skupin na sodno dražbo, ki jo je vodil sodnik dr. Svet. V prvo dražbeno skupino je spadala enonadstropna Smoletova hiša z dvoriščem, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana pod k. o. kapucinsko predmestje pod vlož-no štev. 93. Ta kompleks je bil cenjen na 2,439.950 din, najnižji ponudek je znašal 1,219.975 din, varščina pa 243.995 din. V drugi skupini je bila vila v Verstovškovi ulici štev. 13. z gospodarskim poslopjem, stavbiščem in vrtom. Ta kompleks je spadal v k. o. Gradiško predmestje pod vložno štev. 387. in je bil ocenjen na 849.510 din. Najmanjši ponudek je znašal 424.755 din, varščina pa 84.951 din. V tretji skupini je bil vrt za cenilno vrednost 215.675 din, za najmanjši ponudek 107.837 din in varščino 21.567 din, drugi vrt pa še v četrti skupini za cenilno vrednost 214.075 din, za najmanjši ponudek 107.037 din in varščino 21.408 din. Dražba se je vršila na predlog glavne upnice Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, katero je na dražbi zastopal njen upravni član g. Fran Skrbeč. Kmetska posojilnica se je prijavila tudi kot draži teljica. poleg nje pa še šest interesentov. Med temi so bili trgovina z železnino Schneider-Verovšek, posestnik in narodni poslanec Rajko Turk, restavra-terka Josipina Slamičeva z Gosposvetske ceste, Matilda Zalta, žena trgovca z železnino in končno Ljubljanska kreditna banka, ki je pri draženju pokazala do "seh dražbenih skupin največje zanimanje. Dražba milijonskega imetja je bila opravljena v teku slabe ure. Smoletovo hišo je izdražila predlagateljica Kmetska posojilnica sama za 2.360.000 din torej za vsoto pod cenilno vrednostjo. Vse o-uaie tri skupine, v katere je spadala vila v Verstovškovi ulici z vsemi orinadajočimi objekti in oba vrta, katerih skupna cenilna vrednost je znašala 1,279.250 din. pa je zdražila Ljubljanska kreditna banka po svojem zastopniku upravnem članu g. dr. Franu Pavlinu za najnižje ponudbe, ki so skupno znašale 639.629 din. Visoka globa za knpčevanje z mamili Dvajset tisočakov za nekaj opija in morfija Rakek, 4. novembra Našim čitateljern bo še v spominu, da smo poročali pred meseci o trgovini z mo-nopolskimi predmeti v Poljanski dolini. Oblastveni organi so se lepega dne v juniju znašli v hiši železničarja Alojzija Mačka pri Sv. Duhu in se izdajali za italijanske trgovce, ki so pripravljeni kupiti saharin, morfij in kokain . . . Namišljeni trgovci so res dobili v hiši 16 in tri četrt kg saharina, nekaj opija in morfija. Vse blago je bilo seveda takoi zaplenjeno, saharin pa še posebej oddan kemijskemu laboratoriju ljubljanske carinarnice, ki je ugotovil. da je saharin 450krat slajši od enake množine običajnega sladkorja. Vsi ti dogodki so ^e razvijali v jimiju in vzbudili mnogo pozornosti.' Ko smo o zadevi pisali, se je čutil krivično prizadet g. Alojzij Maček, ki je potem v posebnem popravku zanikal, da bi bil v to afero kakorkoli zapleten. Tudi njegovo izjavo smo priobčili. S tem pa zadeva še nikakor ni bila rešena. kajti oblasti so šle svojo pot. Maček Alojzij prej ko slej vsako soudeležbo pri tej aferi zanika in mu je sploh neznano, kako so prišla mamila v njegovo hišo. Ne ve ničesar in tudi znanega mu ni ničesar. Morda bi utegnila kaj več izpovedati njegova Sena Terez;ja. Ta izjavlja, da so sicer prišli pred ča- som v hišo neznani ljudje in prosili, če smejo pri njih odložiti blago, toda ona ni vedela, kaj so ji prav za prav dali spraviti. Naročeno ji je bilo. naj ostane blago pri njej nekaj časa. do gotovega dne pa, da se bodo itak zglasili pri njej trgovci in robo vzeli. Na dogovorjeni dan so res prišli možje, o katerih je bila Terezija prepričana, da so pravi trgovci, a ne policijski organi. Ted?ij, ko je bežala iz hiše, je bilo globoko prepričana, da so tujci nevarni, ker jo hočejo ubiti. Pozneje ^ele je zaznala, da ji ne preti za življenje ni kak a nevarnost, ker da so gospodje od policije. V kolikor je grešila, je ravnala iz nevednosti in v do^ri veri, da ni škodovala s svojim postopanjem nikomur. O zadevi ie razpravljalo slednjič finančno ministrstvo, ki je odločilo, da je po uredbi o pobijanju tihotapstva Alojzij Maček kriv. ker se je pri njem, kot nepooblaščeni osebi našlo umetno nasladPo. Navedba, da on ni vedel za tihotapsko blago, je zavrnjena kot neumestna, ker je bilo blago v niegovi hiši. a je on. kot lastnik hiše zanjo odgovoren. Zaradi tega je kaznovan z globo 20.000 din in za stroške postop-nja z 780 din. V primeru neizterljivosti se mu pretvori globa v zapor. V roku 30 dni ima prizadeti pravico pritožbe na državni svet. skerianc ie obljubljal službe Lahkoverne žrtve brezvestnega sleparja Ljubljana, 4 novembra. V a opozorilo neke orožnišike postaje od nekod na Gorenjskem je polici-a aretirala te dni v Liub1;ani 26-letnega kmečkega fanta Martina Škerjanca. ki je po rodu iz Stiske vasi pri Cerkljah Ko zadnji čas ni imel nobene drusc primerne zaposlitve, si je izmislil nekaj izvirnih prevarantskih trikov. Izkoriščevalci brezposelnih Zgodba Martina Škcrjanca na žalost ni zanimiva samo za razumevanje njegove usode, temveč je še v večji meri značilna za brezkončno mizerijo, ki jo preživlja naš čas Fant sam je eden iz tiste množice skromnih, neznatnih sleparčkov, ki jim bog ni naklonil kaj prida talenta za takšne opravke, pa jih je življenje zaneslo na to pot, ker so dandanes pač dejanske razmere na svetu tako pripravne za vsako sleparijo m laž. Na tisoče in na tisoče je ljudi, zl-asti mladine, ki so ostali brez dela in zaslužka. in za nič drugega niso ti ljudje bolj dovzetni kakor za sladke obljube, da jim bo kdo pomagal do kruha. Po nobeni drugi poti ne more priti izgubljen brezooselnik tako lahko do denarja, kakor če slika svojim nesrečnim tovarišem fato morgano zaposlitve pred oči in izvablja za to honorar. Pred obličjem neizkvarjene človeške morale pa je tudi težko n a i t i hujše, sramot-nejše početje kakor je ta zločin na račun na ibednejših. Moč istiiforme in jezika Martin Skerjanc se jc okoristil s spoznanjem. da ima zlasti pri preprostih ljudeh uniforma izredno moč. Nabavil si je že-lezničarsko službeno obleko, in čenrav ni bilo v njem kdo ve kaj svetlega duha, jc z emblemi zvaničnika začel lepo razveseljivo karijero Dejstvo je, da ljudje človeku v uniformi brez primere rajši verjamejo kakor neznanemu civilistu, zakaj uniforma že sama pomeni legitimacijo, avtoriteto, kredit. Kakor je bog Škerjanca prikrajšal za vse druge dobrote sveta, enega mu je navrgel pošteno mero: jezik je fantu tekel, da nikoli tega, iz rokava je znal stresati fantastične zgodbe, da je strmel, kdor jih ie čul. Kadar je takole v svoii uniformi sedel med pivci v krčmi, se je beseda kar Kkrila od visokih zvez, ki jih ima on, zvaničnik Martin škerjanc. z železniško direkcijo v Ljubljani in s samim prometnim ministrstvom v Beogradu. S službami je kar na debelo razpokgal. priporočila je sipa! kar tako naokrog Seveda je na tihem spreiemai! kakšna darila, takole kolke in za druge stroške. In kogar je Martin Škerjanc enkrat priporočil, njemu so bile prošnje ugodno rešene na vseh instancah. »Fizični zvaničnikii( in še kaj Čeprav sam komaj za silo pismen, je Martin Škerjanc ustvaril celo ma hno fiktivno pisarno, ki je njegovim varovancem na posebnem tipkanem formularju dostavljala obvestila o tem, kako tečejo njihove reči. V zgornjem levem kotu je bilo natipkano ime instance: Direkcija državnih železnic v Ljubljani, akt sam pa je nosil naslov: Zvanični poziv. Iz besedila, ki je imelo na zunaj uradno stilizaiijo, v resnici pa je bilo zloženo v nekakšni bolestni, sbico-freni žlobudravščini, se je dalo ra/brati, da je prošnja »no intervenci zvaničnega uradnika državnih železnic v Liubljani g. Škerjanca Martina« ugodno rešena in da sc prosilec namešča za »fizičnega zvaničnika.« Ob zaključku je bilo navrženih še nekaj nerazumljivih. zmedenih besed, kakor pač preprosti državljan nikoli do konca ne razume korespondence, ki mu io pošiljajo država in njeni visoki uradi: »Sicer zakote definitivne in turnacije za novo službeno mesto pri državnih železnic.« Spodaj je bilo z isto okorno, komaj pismeno roko pod-nisanih dvoje nalašč nečitljivih imen, ob katerih je stalo dvoie natipkanih šarž: Prometni referent — Perigicijski uradnik. Da je bil akt povsem verodostojen, je imel na koncu še štampiljko z naslednjim jasno in čisto odtisnjenim besedilom: Der Local-Bevollmachtigte des allgemeinen Verban-des der Sudbahnbediensteten. (Krajevni pooblaščenec splošne zveze uslužbencev južne železnice.) Polna nabiralna pola Človek skoraj ne bi mogel verjeti, če ne bi policija imela akta v rokah in mož ne bi sedel za zapahi. Kje vse in v koliko primerih je Martin Škerjanc vršil svoje posredniške posle, preiskava ni mogla ugotoviti. A ne more biti dvoma, da jih je bilo precej več, kakor bi jih bil Škerjanc sam pripravljen priznati. Znano je namreč, da ljudje, ki na podoben način nasedejo sleparju, nikoli ne marajo s svojo nesrečo na dan in rajši na tihem potrpe, kakor da bi svojo sramoto dajali drugim v zobe. Kdor je v stiski, je zmerom zaupen in lahkoveren, ker ve, da mu samo resnična človeška dobrota lahko pomaga naprej in zato gre Martinom Škerjancem pšenica tako dobro v klasje. Polog svojih zvez z železniško upravo je zgradil Skerianc še neko drugo majhno, a že takoj od kraja dobro idoče podjetje. Natipkal si je lepo rubricirano nabiralno polo, katere glava je izdajala, da je zbirka namenjena za nekakšen »Kmetijski Agron.« Beseda Agron je kajpak spet brez vsakega smisla, odcepljena je od izraza agronom oziroma agronomija. Čeprav namen torej ni bil ravno jasen, je Martin Škerjanc kaj hitro izpolnil celo prvo stran z imeni darovalci. Če policija ne bi bila prekinila njegovega človekoljubnega dela, bi mu bil ta »Kmetijski Agron« vrgel gotovo še lepe denarce. T©@f^ip©^J-evi blagovi Imajo napram angleškim še eno odliko več: cenejši so! To pa je tudi edina razlika med angleškimi in Teokaroviče-vimi blagovi. Cene naših blag j e v meter« Vla«T. Tovarna! P a r a č i n Os) jek Kapucinska l4 I n d u > f r i teke od t 70 do 200 dinar« volnf£ f Ii • ■ I ti Q K o m p. @<§>IZ(°]IP(2)W(§ Prodajalne: Mubljana Zagreb Beograd * ' Gradišče 4 JuriSičeva 4 Knez Mihajloira 35 Sarajevo in v vseh večjih strossmayerova mestih v državi Novi Sad Trg Osloboflenja 9 Štiri goljufije Zadnji čas je policija v kratkem naletela na štiri podobne primere goljufije, kakršno je zagrešil Martin Škerjanc. Domiselni ljudje so se vrgli na razne dobrodelne in podporne zbirke, ki so bile namenjene kajpak le zbiralcem samim. Zato je treba vso javnost ponovno opozoriti, naj bo pred vsemi takimi nabiralci in posredovalci do skrajnosti previdna, in ljudje na i nikomur ne zaupajo svojih prošenj in denarja, dokler se dodobra ne prepričajo, da imajo opravka z resnim, poštenim človekom. Človek nikoli vsega ne ve. Mnogi ljudje si sicer zjutraj čistijo zobe, toda predno gredo spat pozabijo na to za zdravje važno delo. In vendar je temeljito čiščenje zob zvečer važnejše kot zjutraj. Sicer se začno ostanki hrane med zobmi kisati in povzročijo zobno gnilobo (karies), ki se je vsak boji. Zato zjutraj kot prvo in zvečer kot zadnje Chlorodont. Domači proizvod. Po IS letih je prišel do svojih tisočakov Zanimiva in poučna zgodba o kravjih kupčijah Rakek, 3. novembra. Med poslovnimi ljudmi je vzbudil precej govoric neobičajen primer, ko je prišel trgovec šele po 15 letih do svojega denarja. Poslužil se jc svoje pravice leteče ruibežni, s katero svojemu dolžniku zapleniš denar ali pa poljubno robo, kjerkoli smatraš za potrebno, dia boš kril svoje terjatve. živinska trgovca K. in B. sta pošiljala leta 1922 cele vagone živine v Italijo. Kupčija je dobro kazala, najprej sta začela z enim vagonom, nato z dvema, pošiljke pa so se kmalu podvojile. Trgovec K., ki je v vročem poletju odpeljal zaklano'živino v {Italijo, je ob povratku trdil, da mu je grozila nevarnost, in malce pokvarjenega mesa skoro ne bi več mogel vnovčiti; zato ga je dal za vsako ceno in ne imesto dobička sta imela oba kompanjona izgubo. Trgovec K. je še trdil, da je moral prodati meso celo takim tvrdkam, kjer sploh ni dobil gotovine. Nekaj časa je trgovec B. čaJtal, pričakal pa ni nič. Vsa zadeva s? mu je zdela močno sumlji\i=v poizvedoval »je sam in tja in dognal, da j-e njegov kompanjon istorijo precej napihnil. Pozval ga je, i naj mu plača, kar mora plači: ti, ter je 1 seveda prekinil ž njim nadaljnje poslov-i ne zveze. Obenem je vložil proti trgovcu K. tožbo, in so mu priznali ,da je upravičen zahtevati izgubljeni znesek. Dobil pa takrat ni ničesar. Po tistem je preteklo zdaj že 15 let, pota obeh mož pa se niso več križala, ker se je K. izselil. Pred dnevi pa sta se moža spet srečala na nektm dolenjskem sejmu. Tedsij je zvedel B., da gre njeigo-vemu staremu znancu spet dobro in da živahno kupčujie. Odločil se je, da se bo poslužil pravice, ki mu jo daje leteča rubežem Brž se je odpeljal na obmejno postajo v Rakek ter je pričakal njegov vagon plemenske živine. Zaplenil je ves vagon. Stopiti je moral še na pristojno sodišče v Cerknico. T=m so mu priznali pravico do zaplembe in ko je dospel lastnik živine K. na Rakek je razočaran priznal, da bo ob živino, če ne poravna starega dolga, ki je meditem narasel na 35 tisočakov. Hočeš, nočeš, je moral po novce in stara zadeva je spraivljena s sveta. Bicikelj ukradeš lažje kakor konja Varnostni organi odkrivajo nove tatinske družbe Ljubljana, 4. novembra. »Policijski dnevnik«, najmanjši in najmanj znani dnevnik dravske banovine, ki izhaja le v omejeni nakladi za interno uporabo orožniških postaj in policijskih ekspozitur, ima dan za dnem najbolj obširno rubriko: Tatvine koles. Te vrste tatvine so po vsej priliki nekakšna specialiteta naše ožje domovine, saj v nobeni drugi pokrajini države ni bicikelj tako razširjen kakor pri nas. Kraja koles pa je obenem eden najlažjih tatinskih opravkov, da kolesarski tatovi v kriminalnem občestvu najbrž ne predstavljajo nič bolj spoštovanja vredne vrste, kakor je bil včasih ugled konjskih tatov. Da izmakneš kolo, prislonjeno k zidu pred uradom ali gostilno, ni treba človeku pač skoraj nobenega rizika, povrhu pa mu pomaga še dejstvo, da kolo tatu nikoli ni v breme, temveč mu še služi, da se z največjo naglico umakne zasledovalcem. Zato se znajdejo med kolesarskimi tatovi tako pogostokrat mladi fantje, neizkušeni začetniki, a če jim posel enkrat uspe, navadno ostanejo pri stroki. Kakor je zadnja leta naraslo število brezposelnih, tako je tudi ta vršita kriminala od leta do leta bolj cvetela in te dni sc ljubljanska policija ukvarja s celo vrsto kolesarskih zadev, ki spravljajo na dan zmerom nove kupe presenetljivega gradiva. Mladoletniki na delu Tako so agentje kriminalnega oddelka aretirali te dni dva mlajša mladoletnika, ki sta z nekaterimi lepimi uspehi stopila na to spolsko pot. Nadvse zanimiv, za čas in razmere poučen je primer 15-letnega fanta, sina bogatih staršev na periferiji Ljubljane, Zasledovanje Jožeta Urbanča Novo mesto, 4. novembra. Za Jožetom Urbančem. nevarnim razbojnikom in beguncem iz Mrtvic pri Les-kovcu, še zmerom ni nobenega sledu, čeprav je pobudo za njegov pregon vzela ban-ska uprava sama v roke in je spravila na noge ves policijski in orožniški aparat. Vsa znamenja kažejo, da ima Joie lT,rbanč v krajih, po katerih sc potika za svojimi pustolovščinami, precej zaslombe v ljudeh, ki ga sproti obveščajo o gibanju orožnikov in ga tako zmerom sproti rešujejo pred roko pravice. Ker stalno izmenjuje svojo zunanjost, je razbojnika precej težko prepoznati. Na levici ima tetovirano srce s številko 1907, letnico svojega rojstva in doprsno žensko figuro. Orožniki so prejeli navodila, da morajo Urbanča zasledovati oprezno, ker je razbojnik dobro oborožen in se bo zasledovalcem gotovo postavil po robu. ki se je kar na debelo vrgel na krajo koles. Lansko jesen in to poletje je s troto-arjev ljubljanskih ulic na tihem odpeljal nič manj ko 10 koles. Ž njimi je potem prirejal izlete po Dolenjskem in jih razprodaja! za majhen denar. Na podlagi fantovega priznanja je policiji uspelo, da je osem bičiklov poiskala pri kupcih in jih vrnila lastnikom, za dvema pa je vsako prizadevanje ostalo zaman. Kolikšne sitnosti pripravljajo včasih kolesarski tatovi svojim žrtvam, nam najbolj zgovorno izpričuje primer nekega visokošalca, ki si je samo za nekaj minut izposodil čisto novo, 2200 din vredno kolo od svojega tovariša, pa mu je izginilo, ko ga Je samo za hip prislonil k zidu in vstopi! v neko trgovino. Poileg mladega pokvarjenca, ki bo moral v poboljša vainico, so aretirali še nekega 17-letnika v Mostah, ki je ukradel kolo puškarskemu pomočniku Stražišarju, ga razdrl, prodal obe kolesi za nekaj kovačev, ogrodje pa odvrgel v grmovje ob železniški progi. Družba Marjana ščukovta Prav na široko pa je bila razpredena družba kolesarskih specialistov, ki jo je vodil 24-letni Tržačan Marjan Ščukovt. Fant se je pred dnevi obesil v zaporih jetnišni-ce, ker je uvidel, da prihajajo zmerom novi njegovi grehi na dan. Pred meseci je na Ščukovta postal pozoren policijski agent, ko je pravkar prihajal iz veže glavnega kolodvora. Ustavil je fanta, ga odvedel na stražnico, in ko mu je prebrskal žepe, je našel listek od kolesa, ki ga je bil Ščukovt pravkar oddal kot brzovozno blago za Zagreb. Policija je zadržala kolo, in ko so pogledali v seznam ukradenih predmetov, so dognali, da je bik) ukradeno v LjubljanL Ščukovt je krajo priznal, a tajil je, da bi imel še kaj drugega na vesti. Pripovedoval je, da se je nedavno mudil tudi v Mariboru in v Murski Soboti, a ko je policija vprašala pri ta-mošnjih oblastvih, ji niso mogli sporočiti ničesar konkretnega. Sodišče je ščukovta za eno samo kolo obsodilo na 2 meseca in 26 dni zapora. A ko je sedel m je policija nadaljevala poizvedbe, je prišlo na dan, da je Ščukovt kar na debelo kradel v Ljubljani in Mariboru. Odtod so niti držale v Zagreb, kjer je imel Ščukovt s svojimi pajdaši najboljši trg. Policija je obvestila državno tožilstvo, da se je proti fantu nabralo novega gradiva, in preiskovalni sodnik je odredil, da bo moral po prestani kazni ostati v preiskovalnem zaporu. Ta vest je ščukovta tako pretresla, da se je obesil. V torek pa je ljubljanska policija prejela iz Zagreba telefonsko obvestilo, da so tam aretirali triperesno deteljico, nekega Andreja Batagelja, Alojzija Mahneta in Ivana Klariča, ki so bili Ščukovtovi zastopniki in so vsa kolesa, kar jih je on s svojimi pajdaši v Ljubljani bral, razprodali v Zagrebu in v okolicL Mahne se je lotil dela tudi na lastno pest. Pripeljal se je v Maribor in Ljubljano in je samo v Ljubljani ukradel tri kolesa. Mahne je nakradeno blago prodajal nekemu Miloradu Petljanskemu, ta pa je stvari na sejmih dalje spravljal v denar. Zagrebška policija je doslej zaplenila 7 koles, eno je v mestni zastavljalnici v Zagrebu, štiri pa so zaplenili orožniki v Odri pri Zagrebu. Koliko tatvin bo še prišlo na dan, se za zdaj še ne more reči. Včeraj se je mudil v Zagrebu nadzornik policijskih agentov Tomic rz Ljubljane, ki je poskrbel, da bosta zagrebška in ljubljanska policija skupno do konca razčistili stvar. Še ena — v Št. Vida Tudi orožniki v Št. V*du" nad Ljubljano so prišli te dni na sled drzno organizirani družbi kolesarskih tatov V Kogovškovi livarni v ŠL Vidu je bil od julija zaposlen Jože Hlebš iz Spodnje Hrušice, ki se je s prijateljem Janezom Isteničem lotil posla. Samo v petek in soboto je v Št Vidu iz* ginilo pet koles, ki jih je pokradla Hleb-ševa družba. Ko so orožniki napravili na njegovem domu hišno preiskavo, so odkrili celo, dobro organizirano delavnico za raz-diranje starih in sestavljanje novih koles. Zaplenili so več posameznih delov, obenem pa so našli celo zbirko raznovrstnega orodja, ki ga je bil Hlebš nakradel v livarni. Hlebša in Isteniča policija pridno izprašu-je, obenem pa z vnemo išče ostale njune pajdaše. V gozdu je ponarejal denar Krško, 2. novembra Ponovno se je že primerilo, da so se v okolici, posebno ob sejmskih dnevih, pojavili ponarejeni deset in dvajsetdinarski kovanci, ki so jih spravljali v promet razni nepridipravi. Največkrat so postali žrtve le mali ljudje — sejmarji, ki so jim ponarejeni desetaki in dvajsetaki bili spretno vsiljeni kot pravi denar. Spretnemu nastopu naših orožnikov se je zahvaliti, da so po večini take tičke obojega spola kaj kmalu izsledili; posebno lep uspeh pa so dosegli v soboto z aretacijo ponarejevalca Franca Jermana iz češnjic, občine Sv. Peter v novomeškem srezu. Na službenem obhodu sta bila žandar-merijska narednika gg. Klemene in Japelj. V hribovitem terenu okolice Ardra pri Sv. Duhu sta dozsnala, da je v hribih hodil tudi nepoznan moški. Pozanimala sta se v okolici po sledeh, ki so vodile v hišo posestnika Cerovška v Novi gori. Hiša res ni bila prazna in trud ne zastonj, kajti v njej sta izsledila tujca, ki se je sprva izdajal za domačina, a se je moral kmalu udati in povedati resnico, da je Franc Jerman iz Češnjic. Prvemu zanikanju je sledilo drugo, češ da ne opravlja ničesar nepoštenega ali kaznivega. Tudi tu pa se je izkazalo, da ima laž kratke noge, kajti komaj se je ti-ček zlagal, že je naključje pripravilo izpod sena pod streho zabojček, ki je pri svetlobi pokazal kaj čudno vsebino: 7 klišejev za ponarejanje kovancev, od katerih je bilo 6 klišejev za 10 dinarske kovance, eden pa za 20 dinarske, dalje potrebno orodje in nekaj zlitine, iz katere je ponarejal denar. Najdeni ponarejeni novec je bil še dokaj dobro izdelan, a brez pravega zvenka. Spričo teh dokazov je naposled Jerman priznal, da je denar le deloma razpečaval in to dvajsetdinarske kovance v okolici Novega mesta. Potožil pa je, da se v gozdu tak denar res težko dela, ker je ogenj preslab in kovancev tudi ni mogoče dobro stisniti. Pa so mu zato stisnili roke in ga poslali po zadostno temperaturo v Novo mesto. Gospa Ksenija Vidalijeva na družabnem večeru primorskih akademikov Na VII. družabnem večeru primorskih akademikov, ki služi socialnim nalogam, bo v soboto 6. t. m. v Trgovskem doma izvajala koncertne točke ga. Ksenija Vidalijeva, ki je na svojem debut-ju v vlogi »Mirni* iz Puccinijeve opere »La Boheme« že- la krasen uspeh in je kot naslednica nepozabne Zlate Gjungjenac up in nada naše opere. Na tem koncertu bo pela novejše pesmi rojaka iz Julijske Krajine g. Venturinija in operno arijo iz njene najnovejše vloge Ma-renke« v Smetanovi »Prodani nevesti Spremljal Jo bo mladi dirigent g. Mito 2e-br*. * K I N t 1 * /i-« M ATIC A j. Domače Testi * Slovenska predavanja v nacionalni ra-dio-uri. Strokovni učitelj g. Rudolf Dostal bo 8. t. m. predaval o »Dolini slovenskih pisateljev«. Skladatelj g. Matija Bravničar bo imel 22. t. m. predavanje: Dr. Benjamin Ipavic najpomembnejši slovenski skladatelj v čitalniški dobi. 29. t. m. bo predaval šef davčne uprave za ljubljansko okolico g. Joža Bekš. Naslov njegovega predavanja je: Davčni uradnik in njegovi vzgojni odnosi do naroda. Opozarjamo tudi na predavanje gospe Zore Stanojevič-Priseker-jeve, katero bo 27. t. m. oddajala beograjska radio-postaja. Naslov tega predavanja je: Slovenske žene kot književnice in novinarke. * Smrt zaslužnega oficirja in narodnega delavca. V Kragujevcu je umrl upokojeni polkovnik g. Vojislav Glišič, star 56 let. Vojislav Glišič se je rodil v Dolnji Mut-nici pri Paračinu, kjer je bil njegov oče učitelj. Kot oficir se je udejstvoval v vseh bojih za osvobojenje in uedinjenje in uvrstil se je med najhrabrejše vojnike. Ko je bil leta 1922. upokojen, se je nastanil v Kragujevcu, kjer se je do svoje smrti požrtvovalno in zgledno udejstvoval v nacionalnem delu. Bil je odbornik raznih nacionalnih organizacij in predsednik Narodne odbrane v Kragujevcu. Na bojiščih je zaslužil Karadjordjevo zvezdo in razna druga visoka odlikovanja, a tudi za uspešno nacionalno delo so mu bila izražena priznanja. * Kongres reformatorske cerkve. V Novem Sadu zaseda kongres reformatorske cerkve pod predsedstvom škofa dr. Agasto-na in svetovnega presednika. reformatorske cerkve dr. Henrika Kurta. Kongresa se udeležuje tudi nekaj cerkvenih dostojanstvenikov iz inozemstva. Kava nag Vam da,kakc6-Ona jamči za v'ied-mknajplemcpdkjžnfiz/ina-M kai\ diagocem almuy iamacen ekm,keš$a daje-jo&cm&mjSefpz mimk& Bptemmjulep Judi iteiz* ■.Zabpa&a * Na obfnem zboru Jugoslovenskega kirurškega društva, sekcija Ljubljana, je bil dne 12. oktobra izvoljen sledeči odbor: predsednik: docent, dr. J. Chole\va, Ljubljana. podpredsednik: šef primarij dr. Mirko černič, Maribor, in šef primarij dr. P. Pehani, Celje, tajnik dr. O. Baje, Ljubljana, blagajnik dr. Ivan Peršič, Ljubljana, odborniki: dr. Arko V-. dr. Brecelj B., dr. Kakovec S. in šef primarij dr. Steinfelser, Celje. Nadzorni odbor: šef primarij v. p. dr. Dergane F., šef primarij dr. Ješe L. in dr. Šlavnik L. * Otvoritev koče na Pungartu. V nedeljo bo nepreklicno ob vsakem vremenu otvoritev in blagoslovitev nove planinske koče na Pungarju. katero je zgradila slovenj-eraška podružnica SPD. Koča je zgrajena najmodernejše in lahko v njej prenoči do 70 oseb, ki bo gotovo v ponos našemu Pohorju in bo mnogo pripomogla k "-e večji popularizaciji našega idiličnega Pohorja. Otvoritev je obenem zvezana s planinskim rajanjem ter bo vse mlado in staro imelo dovolj prilike, da se ne samo navžije^ dovolj svežega pohorskega zraka, temveč da se tudi pozabava in zaraja pod stoletnimi pohorskimi smrekami. Dostop h koči je najlepši in naiorikladnieši od oostaie Dovže. -pO' Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici. je najbolje vzeti zvečer pol čase naravne »Franz-Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Ogl reg Dr 1503 lfl'<6 * Smučarski klub Dovje Mojstrana vabi vse prijatelje v nedeljo 7. t. m. v Mojstrano v hotel »Triglav« na svoj veliki smučarski trening ples. Start ob 15. Prijavnina din 5. Na cilj pride vsak, ker vodi ga poskočni takt. Okrepčilo pa sladko, da vsak vesel ga bo. Po snegu že diši, blagajna naša pa ječi. Zato prosimo pridite vsi; Smuk. Na svidenje! * Planinske knjižice namešča SPD v svojih planinskih kočah. S to akcijo je pričelo že lansko leto ter prejelo od raznih planincev štivo, ki sa doma lahko pogrešajo. V vseh planinskih kočah Osrednjega društva SPD najde planinec primerno štivo, da si krajša čas v onih urah. ko ga vremenske prilike zadržijo v postojanki. Izkazalo se 'e že letos, da je dosedaj zbrano in po kočah razdeljeno gradivo nezadostno in da ponekod turisti niso mogli dobiti primernega štiva. ker so bile vse knjige v rokah turistov v koči. Osrednje društvo SPD v Ljubljani ponovno vljudno prosi vse planince, da pregledajo svoje knjižnice ter poklonijo Slovenskemu planinskemu društvu one izvode, ki jih ne bi rabili- Z zoranim materialom bo SPD izpopolnilo svoje planinske knjižnice v svojih kočah. Darovalci nai sporočijo pisarni SPD, Ljubljana, telefon 29-63, kje so knjige pripravljene. * Vrgoraško polje bo izsušeno. Vrgora-ško polje je kompleks plodnega zemljišča, ki je popolnoma obdan od peščenega in skalnatega sveta. Na polju je vsako leto pod vodo kakih 3.200 hektarjev. 2e pred vojno so napravili načrt za odvodni kanal, da bi bila rodovitna zemlja zavarovana pred poplavami. Vsa dela je prekinila svetovna vojna, šele konec leta 1934. je dela obnovila primorska banovina. Kanal je treba izkopati še na razdaljo kakih 500 m in strokovnjaki upajo, da bo to delo končano do spomladi. Potem bo polje popolnoma izsušeno. V 10 letih je bilo polje osemkrat poplavljeno in samo dvakrat v 10 letih so imeli lastniki zemljišč pričakovano žetev. Kanal bo odvajal vodo iz Vrgorskega jezera v Bačinsko jezero. Stro ški bodo sicer veliki, a dosti večje bodo koristi. Povprečna žetev na reguliranem polju bo znašala okrog 600 vagonov, kar predstavlja v denarju preko 8 milijonov. Posedanje poprečne žetve pa znašajo na leto komaj kakih 50 vagonov, kar pomeni v denarju okrog 700 tisočakov. Na ta način bo denar, vložen v regulacijo polja, dajal 50-odstotne obresti. * Ogromna škoda od prirodtnih nezgod v Bosni in Hercegovini Strokovnjaki so ocenili škodo, ki so jo povzročile zadnje poplave v Bosni in Hercegovini. Po tej cenitvi iznaša škoda na glavni cesti Sarajevo — Mcetar 2 milijona, na železniški progi pa poldrugi milijon. Še vedno so zaposlene velike skupine delavcev, ki popravljajo železniško progo. Seja o božičnem obdarovanju siromakov. Karitativue organizacije in ljubljanska občina so izvedle lani božično obdarovanje siromašnih prebivalcev po dkup-nem načrtu. To sodelovanj« naj bi ostalo trajno, zato vabi mestno poglavarstvo vse karitativue ta socialne organizacije, ki žele tudi letos sodelovati pri izvedbi božičnega obdarovanja, da se po svojih zastopnikih udeleže prvega sestanka, ki bo drevi ob 18. v mestni sejmi dvorani. Na dnevnem redu je razgovor o načinu letošnjega obdarovanja. Posebnih vabil občina ni razposlala. n— Uprava kina Matic« obvešča, da je danes ob 21.15 premiera krasnega ljubezenskega in glasbenega velefilma »K novim obalam«. Življenje, kakor ga riše ljubezen: od slavne pevke do kaznjenke in novih obal v krasnem glasbenem velefilmu K NOVIM OBALAM ŽARAH LEANDER WILLY BIRGEL Glasba: BENATZKY Preffiie?a danes cb 21.15 uri v Elitnem kinu Matici 2 REZERVIRAJTE VSTOPNICE V PREDPRODAJI! 11 * Avstrijskega turista so okradli. Iz železniškega skladišča na postaji Dovje -Mojstrana so neznani storilci ukradli te dni letoviščarju dr. Krakauerju z Dunaja kovčeg iz rjavega usnja, v katerem je bilo poleg druge drobnjave več ženskega svilenega in moškega perila, več parov ženske in moške obutve in nekaj kosov razne obleke. Okradenec trpi nad 4.000 Din škode. * Neznan utopljenec v Savinji. Na desnem bregu Savinje v Rimskih toplicah so našli truplo neznanega utopljenca v popolnoma razpadlem stanju, ker je ležalo že več mesecev v vodi. Neznanec je okrog 170 cm visok in je bil srednjih let, oblečen pa je bil v temnorjav suknjič s svetlimi črtami, svetloriav telovnik, rumen zimski sviter, modre dolge hlače, kakršne nosijo železničarji, težki rjavi čevlji pa so bili na petah okovani z rudarskimi žeblji. Vse, kar so mu našli v žepih, so bili 4 dinarji in polovica rumenega glavnika. Orožniki na Zidanem mostu skušajo dognati pokojnikovo ime. * Beg dveh nevarnih razbojnikov iz kaznilnice. Iz lepoglavske kaznilnice sta zbežala razbojnika Ivan Kurelič in šime Novak, ki sta bila obsojena na dolgoletno robijo. Prepilila sta omrežje na oknu 3voje celice. Novak je bil oblečen v kaznilniško obleko, Kurelič pa je utekel v sami spodnji obleki in bos. Novak je že pred 6 leti pobegnil iz kaznilnice, se pod tujim imenom dolgo skrival tudi v Avstriji in šele pred 6 meseci so ga prepeljali iz Gradca. * Obtoženi navijalci cen. Pred sodiščem v Somboru se mora zagovarjati 29 mesarjev, 33 pekov in 19 trgovcev zaradi navijanja cen. Lesne trgovce je sodišču ovadila občinska uprava. Zgodilo se je, da je neki lesni trgovec ponudil občini vagon drv za 3.000 Din, občina pa je enakovredna drva kupila v Bakraču in je plačala za vagon 2.250 Din. Pri vsej nabavi si je tako občina prištedila okrog 60.000 Din. Predstavniki občine naglašajo, da lesni trgovci brezobzirno izkoriščajo položaj ter navijajo cene. V Somboru in Petrovaradinu bodo zaradi tega maksimirali cene drv. * Strojevodja je preprečil veliko nesrečo. Na progi Zagreb-Split je pred postajo Sive-rič strojevodja Ivan Dežman preprečil s svojo prisotnostjo duha veliko kat?strofo. Proti postaji je vozil brzovlak iz Zagreba, na tiru pa so blizu postaje stali trije vagoni, čeprav je bila proga signalizirana kot prosta. Na razdaljo kakih 40 metrov je strojevodja Dežman opazil vagone ter ustavil vso kompozicijo. Razen lokomotive in službenega vagona so se pravočasno ustavili vsi vagoni brzega vlaka, lokomotiva je pa drvela naprej ter zadela ofo prvi tovorni vagon, ki se je dvignil na lokomotivo. Lokomotiva j« tiščala vse tri vagone skoraj do postaje, kjer so se vagoni iztirili. Službenemu osebju in potnikom sp ni nič pripetilo, pretrpeli pa so 6eveda dosti stia-hu. Brzovlak j.e imel zaradi te nezgode eno uro zamude. * Strašna noč dveh zaljubljencev. Mladenič Jerko Prce iz Bivoljskih brda v mostar-ski okolici se je zaljubil v neko vaško lepotico. a ker je bila njegova snubitev od staršev dekleta odbita, se je Jerko po 6tari tradiciji zatekel k otmici. S pomočjo nekega sorodnika je dekle ponoči odvedel s seboj in v vasi onstran Neretve j€ bilo že V6e pripravljeno za poroko. Zaljubljenca sta se s spremljevalcem ponoči ukreala v čoln, čeprav je bila Neretva močno narasla. Blizu nasprotnega brega so valovi čoln prevrnili, zaročenca in spremljevalec pa so se srečno oklenili neke vrbe, ki je štrlela iz vode. Na vrbi so prebili strašno noč in šele zjutraj jih je rešil neki ribič. Vest o hudem doživljaju oheh zaljubljencev 6e je razširila tuli po domači vasi in dekletovi starši 60 se omehčali, videč, da Je tudi usoda mlademu paru nenavadno naklonjena. Svato-vanie je bilo prav veselo. * Udeležite izleta v Trst, dre 13. in 14. novembra. Pniave sprejema Metna Pisarna M. Okom. Ljubljana, hotel Slon. telefon štev. ?6-4o. Vbod iz Prešernove ulice- * Pntnik sporoča, da ie redni promet na progi Raška Gora — Mostar, ki je bil zaradi poplav ustaviien. zonet odr^rf. Eno srce — ena RADENSKA. * i»varna l<» KKICH sprejema mehke va. plisira in lika tovarna Jos Reich 2 Iz Lfubliane u— Lepo darilo univerzi. Iz pisarne rek-torata naše imiverze smo prejeli: Kako globoko pojmujejo važnost univerze za naš narod naši gospodarski krogi, je dokazala tudi plemenita gesta tvornice Me-dič-Zankl d. z o. z. iz Ljubljane, ki je darovala ljubljanski univerzi dragocen astronomski daljnogled z namenom, da podpre njena znanstvena stremljenja in študijsko delo slušateljev. Darovalki vse priznanje in iskrena hvala! u— Rodoljubi ljubljanski, ki imate srce za trpeče brate za mejami, posetite jutri zvečer šempetrskih ciriimetodarjev »Martinovanje«, pri Zupančiču na Ahac-ljevi cesti. S tem zadostite svoji narodni dolžnosti, obenem se boste pa tudi res prav prisrčno zabavali. Pridite! u— Opozarjamo na predavanje v društvu »Pravnika« v soboto cb 20. v salonu restavracije Slamič. Predava g. dr. Fran Ska-berne o »črticah iz kongresa mednarodne zveze odvetnikov v Parizu«. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. INTENZIVNO DELO ustvarja uspeh v življenju. Edino zdravi in močni ljudje zamorejo popolnoma razviti svojo duševno in telesno sposobnost ter korakati od uspeha do uspeha. Sile, ki se porabljajo za čas dela, najbolje obnovi koncentrirani krepilna hrana Ovomaltine. 2—3 žlice Ovomaltine v mleku za predjužnek in južino ustvarjajo novo moč. ki zagotovi uspešno delo. Samo z Ovomaltine se doseže Ovomaltinski uspeh. Stotisoči so že to izkusili. Prepričajte se tudi Vil Kupite še danes škatlico zdravja — škatlico Ovomaltine! Dobiva se povsod, počenši od din 6.50. n— JNAD Jadran poziva svoje članstvo, da se sigurno udeleži članskega sestanka, ki bo drevi ob 20. zvečer v društveni čitalnici v areni Narodnega doma. Pred sestankom bo predavanje univ. prof. dr. F. Vebra o temi: Filozofski temelji nacionalizma. Udeležba je za vse članstvo, zlasti pa za novince strogo obvezna- — Odbor. u mi t iiiiitiiiuuuiiaimiHiuii tu iaiiiiiiii u uuii iiu utuaiiuuii intuii uimaui uuw i uuiuiiui aiuuuaiuuuiuuuauuiM ui Jesenski čas je najbolj primeren, da si napolnite album s fotografijami, ki ste jih napravili v poletnih mesecih lz mnčgih Vaših negativov bi se dale napraviti lepe povečave, ki bi krasile zbirko fotografij iz Vašega življenja. Ako želite res dovršene povečave za kompletiranje albuma, Vam bo po znatno znižanih cenah izdelal vse povečave Foto Tourist — Lojze Smuc, Ljubljana. Aleksandrova cesta št 8 mKmmmmmimmm u— 50 let državnega obrtnega šolstva v Ljubljani. Poziv absolventom in absolventkam- Današnja državna tehnična srednja šola z delovodsko, moško in žensko obrtno šolo v Ljubljani se je razvila iz dveh državnih obrtnih strokovnih Sol, na katerih se je začel pouk leta 1888. Zavod je stopil v 50. šolsko leto. Meseca junija 1938 bo zavod proslavil svojo SOletnico z veliko šolsko razstavo in izdanjem obširnega spominskega izvestja. Poleg vseh domačih šolskih oddelkov in banovinske šole za glasbila se bodo razstave udeležile s svojimi izdelki tudi vr,e druge obrtne in industrijske šole v dravski banovini (Osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, tekstilna šola v Kramu. rudarska šola v Celju, ple-tarska šola v Ptuju, ženska obrtna šola v Mariboru) in morebiti tudi obrtne nadaljevalne šole. Spominsko izvestje bo vsebovalo zgodovino, delovanje m vse osebne in statistične podatke vseh obstoječih in bivših (Kočevje. Idrija, Gorica. Trst itd.) obrtnih in industrijskih šol in vseh raznih strokovnih izobraževalnih tečajev na slovenskem ozemliu. Dodani bodo pregled in statistika vseh tehničnih srednjih, obrtnih in industrijskih *ol v kralievini Jugoslaviji in tudi splošni spisi o pomenu in nalogah takih šol. Šolska uprava vabi absolvente in absolventke vseh bivših in današnjih šolskih oddelkov zavoda vseh let od 1891 do 1937, da ji čim prej javijo svoje naslove z navedbo zadnjega šolskega leta in današnjega poklica. u— Glasbcnemn občinstvu! Drevi bo v frančiškanski dvorani koncert »Ljubljanskega godalnega kvarteta«, katerega tvorijo na si priznani virtuozi. gg- profesorji L. Pfei-fer (I. violina), F. Stanič (II. violina). V. šešteršlč (viola) • in G. Miiller (čelo). Skrbno izbrani spored obsega 6klad'e Haydna, Ravela in Dvoraka, ki predstavljajo višek kvartetne literature, naši odlični izvajalci pa so nam v polni meri zanesljiv porok za dovršeno izvedbo. Vso našo kulturno glasbeno javnost, člane in abonente Društva glasbene akademije opozarjamo na ta edinstveni glasbeni večer. Začetek koncerta bo točno ob 20. Vstopnice so v prodaji v koncertni poslovalnici v frančiškanski pa-sažL l n— Foersterjevo glasbeno raistaro, ki I jo otvori Glasbena Matica ljubljanska t nedeljo 7. L m. ob pol 12. bo vpeljal kratek koncertni program. Najprvo zapoje Slovenski vokalni kvintet enega Foersterjevih najboljših moških zborov »Povejte ve planinec, ki 6Voj čas izšel v »Novih akordih< in se je posebno v predvojni dobi pel z vsem iskrenim navdušenjem. Zatem zaigra znana naša pianistka gcepa Marta Osterc-V al jalova 5 krajših Foersterjevih klavirskih skladb, gdč. Polajnarjeva pa zapoje 3 samospeve s spremljevanjem klavirja. Zatem otvori razstavo v imenu Glasbene Matice predsednik dr. Vladimir Ravnihar, g. France Marolt pa bo dal kratek pregled razstave. K otvoritvi najvljudneje vabimo. Isti dan, zvečer ob pol 6. uri je v stolnici koncert Foersterjevh cerkvenih skladb, v ponedeljek, 8. t- m. ob 20. pa v veliki unionski dvorani koncert Pevske zveze, na katerem bo nastopilo pod vodstvom prof. Marka Ba-juka 350 pevk in pevcev. Vstopnice za oba koncerta v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. . ,__, u_ SKavtska razstava ostane odprta se ves ta teden vsak dan popoldra; in v nedeljo ves dan na Velesejmu, g-lavni vhod. Oglejte si zanimivo razstavo, ki prikazuje delovanje in življenje v svetovni skavt-ski organizaciji. u— Zimska pomožna akcija. Zima je pred durmi in siromaki so v velikih skrbeh-Tudi mestna občina se pripravlja na to dobo in bo za siromake storila, kar bo mogla. Vendar mora prositi občane, da ji P" tem delu pomagajo. To pot gre za preskrbo siromakov z obleko in obutvijo. Mnogo je obrabljenih oblek in obuval po meščanskih hišah, samo volje je treba, pa najde gospodinja gotovo kak kos. ki je svojemu dosedanjemu gosnodarju doslužil. ki pa more biti dragocen za siromaka. Mestna občina bo v prvi polovici prihodnjega tedna na raznih krajih mesta nabirala ponošeno obleko in obutev ter bo v to svrho po-tavila na javne kraje mize in zaupnike, ki bodo sprejemali darovano blago. V imenu siromakov prosi občina prebivalstvo, da naj se te dni spomni revežev in naj daruje ono blago, ki ga samo ne porablja več. Vse bo dobro: stare suknje, hlače, suknjiči, krila, pepkN nogavice, čevlji, galoše, klobuki itd. Mestna občina bo to zbrala in delila med siromake* Nabiranje bo le ob suhem vremenu. V te,rn primeru bodo nabiralne mize postavljene v ponedeljek 8. t- m. na Vodnikovem trgu in na trgu v Sp. Šiški, v torek 9. t m na Kongresnem trsti in 7.a Bežigradom. v sredo 10. t. m. na šentjakobskem tnni in pred šolo v Mostah in v četrtek 11. t. m. pred kavarno ^Evropo" in pred cerkvijo na Viču. Nabiranje bo vselej od 9. do 15. ure. Gospodinje, pripravite svoj dar! Za preproge trajna §myrna vo!na TONI JA6ER, Kongresni trg 1, Ljubljana u— Gluhonemi bodo nastopili na Viču. Društvo gluhonemih v Ljubljani si je nadelo velevažno nalogo, da z javnimi nastopi pokaže javnosti, kako vzgaja in skrbi za najbednejše med nami. Društvo skrbi, da se gluhonemi izobražujejo vsestran- • sko in da prav lahko opravljajo tisto kar zdravi ljudje. Pod strokovnim vodstvom učitelja g. V. Rupnika je družina gluhonemih nastopila po naši domovini z največjim uspehom. Tako bomo imeli priliko videti nastop društva gluhonemih tudi na Viču v Sokolskem domu v nedeljo ob 20. Uvodno besedo o gluhonemih bo spregovoril tajnik društva g. C. Sitar, nakar bodo igralci vprizerili v režiji g. V. Rupnika šaljivo enodejanko in resnejšo enodejanko. Vabimo viško občinstvo, da v velikem številu poseti nastop gluhonemih in izkaže sočustvovanje z najbednejšimi, ki so oropani sluha in govora. Sprejmite vljudno te dni prodajalce vstopnic v svojih stanovanjih in izkažite jim vso naklonjenost. V nedeljo pa napolnite sokolsko dvorano do kraja. u— Akademska Jadranska straža opozarja, da jutri ne bo plesne vaje. Prihodnja plesna vaja bo zopet v sobolo 13. L m. Odbor. u— »Martinovanje« sentpeterskih <-51 podružnic bo 6. t. m. zvečer pri Zupančiču na Jegličevi cesti 15- Večer bo prav prijeten, zakaj, na sporedu so srečolov, licitacija goske in nebroj drugih zabav. Za pijačo in prigrizek bo tudi dobro preskrbljeno. Na svidenje! u— V drugi sezoni samomorov. Za pomladjo, ko sprejema zemlja vase največ obupancev nad življenjem, so jesenski dnevi tisti čas, ki nam prinaša največ samomorov. V sredo so reševalci in policija morali intervenirati v dveh takih primerih. V poznih večernih urah so ljudje našli na cesti ob zmajskem mostu mlado žensko nezavestno, poleg nje pa steklenico, iz katere je močno dišalo po lizolu. Reševalci so na poziv takoj prihiteli in odpeljali kandidatko smrti v bolnišnico, kjer so spoznali v njej 28-letno brezposelno šiviljo Slavko M. iz Bohoričeve ulice. V bolnišnici so ji izpraznili želodec in ji vrnili življenje. Popoldne okrog 14. pa je bila policijska uprava obveščena, da leži na progi blizu letališča razmesarjeno truplo mladega človeka. Komisija, v kateri sta bila zdravstveni svetnik dr. Dapajne in dežurni uradnik Kette, je takoj pohitela na mesto in ugotovila, da gre za truplo mizarskega pomočnika Ivana Sengerja z Viča. Vrgel se je pod osebni vlak, ki odhaja ob 13.35 z glavnega kolodvora proti Mariboru. Kaj je mladega moža, ki je zapustil ženo in dva otroka, pognalo v smrt, preiskava ni mogla ugotoviti. u— Drzen poizkus tatvine dragocenih preprog. V sredo zvečer so neki bosanski prekupčevalci poizkusili na drzen način izmakniti večjo količino perzijskih preprog, vrednih okrog 70.000 din, ki so bile lastnina znanega trgovca Aleksandra Milutina z Bleivveisove ceste. Milutin se je bil dogovoril z neko svojo znanko na Poljanski cesti, da bo za nekaj časa shranil preproge na njenem stanovanju. Naročil je po-strežčka, da jih prepelje, a ker se je mož spotoma napil, je zgrešil naslov in jih je nazadnje odložil pri ge. Vrhunčevi na Poljanski cesti 17, ki o stvari ni imela pojma in je dragoceni tovor prevzela samo, ker je znal biti postrežček dovolj siten in vsiljiv. Ko sta se z gospo pričkala na pragu, sta čisto slučajno prišla mimo dva bosanska prekupčevalca, ki sta na nah uganila, da bi «?e iz zadeve dal kovati kapital. Malo pozneje je neznan, črno or1«-čen gospod v srbohrvaščini .lagovoril po-strežčka Jožeta Kalčiča na slavnem kolodvoru in mu naročil naj gre h ge. Whi;n-čevi. prevzame preproge in jih prepelje v gostilno Pod lipo na Borštnikovem trgu. Izprva se je gospa branila izročiti blago, ki je na tako čuden način romalo po Ljub- Samo ob 16. in 19.15 uri veliki pustolovski film po romanu Jack Londona UPOR NA LADJI ELSINORE Jean Murat Winna Winfried Ob 21.15 uri premiera krasnega ljubezenskega in glasbenega velefilma K NOVIM OBALAM Žarah Leander Willy Birgel Glasba: Benatzky PREMIERA! Velefflm pretresljive vsebine in romantične ljubezni PARADA SMRTI V glavnih vlogah: Friderik Marsch, Warner Baxter, Lionel Barrymore in lepa J trne Langova. Preskrbite si vstopnice v predprodajl! mmimJLiizm V Benetkah odlikovani film MLADOST Film obravnava življenje mladega pariškega dekleta, ki ga predstavlja Lisette Lanvln. Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri ljani, nazadnje pa je le pristala, a je možu sledila na cesto in opozorila policijo. Pod lipo ni bilo nikogar, ki bi bil dragoceni tovor prevzel, a takoj za postrežčkora je bila na mestu tudi policija, ki je preproge prevzela na svojo skrb. Sleparskim Bosancem je policija na sledi. u_ Tatvina starinske slike iz cerkvice v Stepanji vasi. Iz kapelice božjega groba v Stepanji vasi je na nepojasnjen način izginila starinska oljnata slika, ki je predstavljala Marijo kot dobro gospo s skupino otrok. Pred kratkim je hodil okrog božjega groba starejši moški, ki se je živo zanimal za sliko in jo je hotel na vsak način kupiti od cerkvenega predstojništva. Ker so kupčijska prizadevanja ostala brez uspeha, sumi policija, da je slika izginila ž njim. ■a KINO fDEAL Danes! PREMIERA: Danes! Prvič v Jugoslaviji: najlepši film letošnje sezije „BIvf$@ iaii Nine Petravne" Fernand Gravey — Isa Miranda Predstave ob 16, 19. in 21.15 uri Iz Celja e_ II. strelske tekme celjske sokolske župe 6C bolo pričele v nedeljo 7. t. m. ob pol 9. doipoldne na srelišču v Pečovniku pri Celju in bodo trajale ves dan. Tekmovali bodo člani in naraščajniki, prvi v treh !*>-Jožajih, leže kleče in stoje, drugi samo leže z naslonom in brez naslona puške. Tekmovalec okla v vsakem položaju po pet strelov. Uvodoma bosta vsakemu do vol je« po dva poskusna strela. Tekme telo za p*r edince in za vrste društev. e_ Nušičevo komedijo »Dr.« bo vpriz^ rila ljubljanska drama danes ob 20. v celjskem gledališču v režiji g. Bra-tka Krefta. Sodelujejo dame Nablocka. P. Juvanova, Ra-karjeva, Levarjeva, Slavčeva. M. Danilova in Boltarjeva ter gg. Cesar. Daneš, Dreno-vec, Jerman in Gregorin. Predstava je za abonma. e_ Ukinitev nedeljskega obratovanja t mesnicah in na stojnicah. Združen.je mesarjev in klobasičarjev v Celju sporoča, da bodo v smislu oblastvenih določil mesnice in stojnice v oibmočju mestne občine oe'j-ske ob nedeljah in praznikih od nedelje 7. t. m. do 15. maja 1938. ves dan zaprte. Občinstvo s© opozarja, da si nabavi meso že v soboto oinosno na dan pred praznikom. e_Gozdni čuvaj ga je obstrelil. V sredo je gozlni čuvaj Fedran iz Šmiklavža pri Skofji vasi zalotil v revirju pri Škofji vasi 16-le>t'nega posestnikoveea sina Ru iolfa Ven-gnsta z Ljul>ečne pri Celju. Fedran je pozval Vengusta. nai obstane. Ker se pa Ven-gust pozivu ni odzval, je Fedran pomeril proti njemu z lovsko puško in sprožil. Naboj je zadel Vengusta v levo nogo. Vengusta so oddali v celjsko bolnišnico. Vremenska poročila a Dan je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut. P. 5. Emerik večinoma lepo, topleje S. 6. Lenko Ratislav N. 7. Zdenka Engelbert P. 8. Bogomir T. 9. Božidar Teodor S. 10. Andrej A. C. 11. Davorin Martin šk. P. 12. Martin p. S. 13. Stanislav N. 14. Borislava P. 15. Levko Leopold T. 16. Otmar S. 17. Gregor čud. e. 18. HiJda Ščip ob 9.30 Poročilo Meteorološkega zavoda na univerzi 4. novembra Ljubljana 7. 762.5, 7.8, 83. S3. 10. dež, 0-8; Maribor 7. 763.7, 7.0, 90, NW2. 6, dež, 2.0; Zagreb 7. 762.8. 9.0. 60. NE5, 8, dež, 06; Beograd 7. 758.9, 11.0, 95, O, 10. dež, 4.0; Sarajevo 7. 753.2, 10.0. 95, O. 10. dež, 6.0; Skopi je 7- 757.8, 12 .0. 95, O. 10. dež, 2.0; Kumbor 7. 755.2. 15.0. 80. E4, 8. dež. 1.0; Split 7. 755.5, 16.0, 60, NE4. 8, dež. 4.0; Rab 7. 758 4. 13.0. 50. E5, 4. dež, 1-0. Temperature: Ljubljana 13.5. 7.8; Maribor 12.0. 6.0; Zagreb 13.0. 80; Reograd 19.0, 11.0; Sarajevo 160. 10.0; Skonlje 14.0, 12.0; Kumbor 19.0, 16.0; Split 19.0, 13.0; Rab 18.0. ll.fr deževno Prvi krajec ob 10.33 vetrovno ponekod dež rahel dež skoro vsak dan nekaj dežja e— Štiri hude nesreče. V ponedeljek je padel 34-letni, pri tvrdki Stermecki v Celju zaposleni sluga Josip Kranje iz Med loga pri deku po stopnicah in 6i poškodoval hrbtenico. V ponedeljek si je 31-letni drvar Franc Zakovšek iz Zagorja pri Pilštanju pri padcu zlomil levo nogo. Istega dne je v Gornjem gradu krava polrla 46-letno preužitkarico Frančiško Pečnikovo na tla in ji zlomila levo nogo. V sredo je skočil 17-letni dninar Ludvik Zaibav h Levea pri Celju z voza in padel tako nesrečno, da si je prav tako zlomil levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celiski bolnišnica. e— Bela kuga. Na okrožnem sodišču v Celju W JC zagovarjalo včeraj v tajni razpravi osem obtožencev zaradi odprave telesnega plodu in sokrivde. Obsojeni bo bili: Ana Filipičeva (ki je bila že lani zaradi istega. delikta obsojena na 1 leto in 3 mesece) na 1 leto 6 mesecev zapora. Maks Štem na 3 mesece zapora. Alojzija Sternova, Ignac Javornik in Maks Arnšek vsak na 2 me&eca zapora. Filipičeva je bila obsojena nepogojno, ostali pa pogojno za d oN) treh let. Trije obtoženci so bili oproščeni. Vsi obtoženci so iz Celja. Iz Maribora a— Lepo uspeli koncert mariborskega komornega udruženja. Drugi samostojni koncert mariborskega klavirskega tria, ki ga sestavljajo gg. dr. R- Klasinc (klavir), T. Poljanec (violina) in 0. Bajde (čelo) se je vršil preteklo sredo v Kazini pred polno dvorano. Za letošnji koncert so si člani tra izbrali večja dela sodobne romantike (Dvorak in Brahma) ter eno sodobno (Če-irapnin). Trio je s tem koncertom pokazal velik napredek našega mladega komornega združenja, ki je pod vodstvom g. dr. Kla-sinca na poti stalnega spopolnjevanja in strnjenja v pcvoljno celoto. Občinstvo je bilo 7 izvedbo zadovoljno in ni štedilo z aplavzom. a— Protiplinska razstava. Od 4- do 8. t m. se nahaja v Mariboru potujoča protiplin-ska razstava banske uprave v Ljubljani. Priporočamo občinstvu, da si ogleda razstavo radi aktualnosti in poučnosti. Protiplin-ska razstava je pri tovornem kolodvoru, tir 24a. ter je dohod po dovozni cesti skozi viadukt v Melju. Odprta je za občinstvo le v soboto, dne 6. t m popoldne in v nedeljo 7. t. m. ves dan, ker so ostali dnevi rezervirani za šole- Strokovno vodstvo je na razpolago. V«>{ep na razstavo je brezplačen! a— Ia gledališča. Otvoritev glasbene sezone v mariborskem gledališču bo v soboto dne 6. t m- Priljubljena opereta >Pri treh mladenkah« bo imela, kakor pred leti, gotovo tudd tokrat prodoren uspeh. a— Šahovske novice. V torek zvečer ee je v Centralu odigralo drugo kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Mariborskega šahovskega kluba- Rezultati eo bili naslednji: Prek: Nosan 1:0, Rupar: Senica 1:0, Stojn-šek: Lukeš st 1:0, Bien: Senica 1:0, Ku-kovec: Milura 1:0, Bien: Lukeš ml. 1:0, Radolič : Kresnik remis. Tretje kolo bo v petek 5. t m. ob 20. v kavarni Central. a— Glasbeni Matici v Mariboru je uspelo pridobiti za en koncert svetovnega kla-1 virskega virtuoza Rudo Firkušnega. 2e o priliki lanskega svojega koncerta je dosegel slavni češki umetnik pri naši publiki ogromen uspeh, vtis njegove nedosegljive igre je ostal vsakemu poslušalcu v neizbrisnem spominu. Vstopnica se dobe že zdaj pri »Putniku«. a— Strogi pasji sapor ukinjen! Mestno poglavarstvo razglaša: Ker se od 5. avgusta ni pojavil noben nov primer stakline v Mariboru, se s 5. novembrom ukinja strogi pasji zapor. Psi, ki so grizljivi, morajo še nadalje nositi nagobčnik. V veljavi ostane prepoved jemati pse v gostilne, kavarne in druge javne prostore. Pse jemati na trg ob tržnih urah j3 strogo prepovedano. a— Drzen vlom sredi mesta. V stanovanja Ivana Spesa v Betnavski ulici 17 so se v noči splazili doslej še neizsledeni nepridipravi s pomočjo ponarejenih ključev, prebrskali tam vse ko'e in omare ter odnesli obleke, perilo in druge predmete v skupni viednosti 6.500 din. Prezrli so pa v naglici predal neke mize. v kateri je bila shranjena gotovina. Policija je uvedla obsežno preiskavo, da izsledi drzne rokomavhe, policijski daktiloskop g. Grobin pa je posnel prstne odtise in je upati, da bodo zlikovci kmalu v rokah pravice. a— Edino oficiielno proslavo vseh Martinov ter Martin priredi v Narodnem domu v soboto 6. t. m. ob 8. zvečer Sokolsko društvo Maribor III. Vabljeni ste vsi! Dve godbi, bar, pečene gosi, prvovrsten mošt ter ribolov. . ., a— Dodatni avtobus na progi Marmor— Slovenska Bistrica in nazaj prične obratovati v soboto 6. t. m- zjutraj do preklica, po naslednjem voznem redu: ^f" ribora. Glavni trg, vsak dan ob 12.4), 18.iE» m 23.30. odhod iz Slovenske Bistrice vsak dan ob 6.45, 14 in 1915. Avtobus postane na Vl«eh postajah kakor redni avtobus na progi Maribor—Celje. rslv® Gibanje trgi in obrti Po večletnem stalnem nazadovanju števila trgovinskih itn obrtnih obratov opažamo letos zopet naraščanje, kakor je to razvidno iz statistike prijav in odjav trgovinskih in obrtnih obratov, ki jo je sestavila Zbornica za TO I za tretje letošnje četrtletje. Ta statistika nam kaže naslednje gibanje: Trgovina. V tretjem letošnjem četrtletju bilo prijavljenih 195 trgovinskih obratov (lani v istem četrtletju 169, predi. 173), ed javi jenih pa je bilo le 125 trgovinskih ©bratov (lani 142, predi 327). Tako so letos v tretjem četrtletju prijave presegale odjave za 70 obratov, medtem ko je lani zna šal v istem četrtletju ta presežek 27 obratov. predlanskim pa smo imeli še za 154 odjav več nego prijav. Največ prijav je bilo letos v tretjem četrtletju v trgovini z mešanim blagom namreč 73 pri 40 odjavah, v trgovini z lesom pa je bilo 16 prijav pri 5 odjavah. obrt. Obrtnih obratov je bilo prijavljenih 245 (lani 103, predi. 212), odjave pa so padle na 167 (lam 246, predi. 274). Značilno ie predvsem naglo nazadovanje odjav obrtnih obratov. Letos so v tretjem četrtletju prijave presegale odjave za 78 obratov, medtem ko smo imeli lani v tretjem četrtletju še presežek odjav za 143 obratov, predlanskim pa presežek odjav za 62 obratov. Največ prijav je bilo v čevljarski obrti namreč 26 (pri 23 odjavah), nadalje v krojaški obrti 25 (pri 10 odjavah), v mizarski obrti 23 (pri 15 odjavah), v pekovski obrti 90 (pri 11 odjavah). Šivilj se je prijavilo 19 (prav toliko odjav), brivcev in frizerjev 17 (6 odjav), mesarjev 13 (6 odjav): mlinov in kmečkih mlinov 13 (5 odjav), žagarskih obrti 7 (4 odjave), kovačev 6 (6 odjav) itd. , . . Gostinski obrati. Gostinskih obratov ja bilo prijavljenih 79 (lani 65, predi 80), od-javljenih pa je bilo 45 obratov (lani 43, predi. 61)- Prijave so torej presegale odjave za 34 obratov, medtem ko je lani znašal presežek 22 obratov, predlanskim pa 1.». Največ je bilo prijavljenih gostiln namreč 37 (31 odjav), krčm pa 23 (5 odjav); nadalje je bilo prijavljenih 5 hotelov (odljavljen 1) in 4 penzioni (odjavijen 1), bifeji pa so bili prijavljeni 3 (odjavljen 1). Industrija. Industrijski obrati so bili prijavljenih le 4, (lani 8. predi. 3), odjavljeni pa so bili 3 industrijski obrati (lani 4 predi. 1). Od prijavljenih industrijskih obratov sta dve tkalnici. m. Trgovske knjige Trgovec mora po prirodi in obsegu podjetja svoje knjigovodstvo urediti tako. da se iz njega jasno in popolno vidi njegovo imovinsko stanje, da se vidijo posli, ki so v zvem z njegovim trgovinskim obratom. in da se vidi gibanje teh poslov. Knjiženja morajo vršiti po pravilih rectaegia, knjigovodstva in se morajo sklicevati na spise, ki ta knjiženja upravi-čujejoi ob koncu leta pa se morajo zaključiti v skladu z inventarjem in bilanco. Trgovec je dolžan v poeetku svojega poslovanja in pozneje po zaključku vsakega poslovnega leta sestaviti popis (inventar), v katerem točno vpiše svoje ne" premičnine, terjatve in dolgove, gotovino, vreidnostne papirje in vse ostale imovinske predmete z označbo vrednosti vseh posameznih postavk. Napraviti mora tudi zaključek, ki predstavlja odnos (bilanco) imovine (aktive) nasproti dolgovom (pasivi). Poslovno leto ne sme presegeti 12 meeecev. če ima trgovec tako skladišče blaga, da se po priiodii njegovega trgovanja s tem blagom ne more vsako leto sestaviti popis, ga lahko sestavi vsako drugo lato, vendar mora o ostali imovini popis sestaviti vsako leto in se s tem ne spreminja dolžnost, da bilanco sestavi vsako leto. Bilanca se mora sestaviti po splošno priznanih trgovskih načelih tako izSrpno, jaano in pregledno, da zainteresirane osebe lahko popolnoma spoznajo imovino in gospodarsko stanje trgovca. Pri sestavljanju popisa in bilanca se morajo vse posamezne postavke označiti po vrednosti, ki jo mori3, redni trgovec vsakemu delu imovine dati ob času, ko se sestavlja bilanca. Vrednost mora biti označena v dinarjih. Nesigurne terjatve se vpišejo po verjetni vrednosti, odipišejo pa se one, ki jih ni mogoče izterjati. Popis in bilanco mora trgovec podpisati, kakor tudi vssk kom-panjon. ki osebno jamči. Korespodenca. Trgovec je dolžan spravljati prepise ali kopice vsakega pisma ali telegrama, ki ga pošlje v svojem trgovskem poslovanju. Prepise odnosno kopije in vsa sprejeta pisma in telegrame mora v redu hraniti. To velja tudi za beležke, ki si jih dela o p>oslovnih telefonskih razgovorih. kolikor ti razgovori tvorijo osnovo za vpis v trgovske knjige. Trgovske knjige se morajo, kolikor to ni v drugih zakonih ali mednarodnih pogodbah drugače dopuščeno, voditi v uradnem jeziku. Ko- <5 • respodenca pa se lahko vodi tudi v drugih živih jezikih. Pri knjiženju ne smejo ostati praznine na mestih, ki se po pravilu izpišejo. Kar je enkrat vpisano, se ne sme brisati ali popravljati, tako da ne bi bilo mogoče čitati. Prepovedana je sploh vsaka sprememba, zaradi katere bi bilo nejasno, ali je napravljena pri prvem knjiženju ali kasneje. Iz knjig se ne smejo listi (ki morajo biti numerirani) izvzemati ali dodajati. Pri drugačnem knjigovodstvu, ki se ne vodi v knjigah in glede katerega bo minister pravde izdal še uredbe, je treba napraviti potrebne ukrepe, da se odstranijo nedostatki zaradi tega, ker se ne vodi v vezanih knjigah. Trgovec je dolžan hraniti knjige 10 let računajoč od dne zadnjega vpisa. Prav tako je dolžan 10 let čuvati korespodenco, spise in druge poslovne beležke, s katerimi upravičuje vpisovanje v knjige. V sodnem postopanju lahko sodišče na predlog ali po službeni dolžnosti odredi, da ima ena ali druge ali da imajo obe stranki predložiti trgovske knjige. S tem se ne spreminjajo predpisi civilno-pravd-nega postopka, po katerem je protivna stranka obvezana predložiti listine. V konkurzu, poravnalnem postopanju, pri delitvi imovine (zlasti zapuščin), pri delitvi skupne ali družbene imovine lahko sodišče odredi, da se predlože knjige zaradi ugotovitve njihove celotne vsebine. Posebne določbe so za računovodstvo trgovskih družb. Kazni. Kdor krši dolžnosti glede vodenja trgovskih knjig in ostalih listin ter shranjevanja korespondence in listin, kdor krši določbe uredb, ki se bodo izdale za knjigovodstvo na listih, se kaznuje po službeni dolžnosti ali na predlog trgovčevega upnika z denarno kaznijo od 300 do 6000 Din in je če dejanje izvršeno namenoma, tudi zaporom do 6 mesecev, kar pa ne izključuje še kazenskega postopanja. Kazen izreka v izven pravdnem postopanju sodišče, ki pri svojem poslovanju opazi kršenje gornjih določb, če se pa vrši postopanje po prijavi ali na predlog upnikov, izreka kazen registrsko sodišče. Minister pravde lahko izda v sporazumu s trgovinskim in finančnim ministrom še druge uredbe o podrobnih predpisih glede vodenja trgovskih knjig. stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! BbojpdnJi za ji&Jula vaše PERILO BO SNEŽNOBELO IN DIŠEČE OD- 720 milijonov za cesto Subotica—Niš Pomočnik gradbenega ministra g. Stanislav Josifovič se je te dni vrnil iz Budimpešte, kjer se je mudil kot delegat naše države na sejah stalne komisije za veliko mednarodno cesto London - Carigrad. Ta stalna komisija je bila ustanovljena na osnovi sklepa mednarodne konference, ki je bila leta 1935. v Budimpešti. V stalni komisiji so zastopane vse države, preko katerih bo šla cesta. Delegati posameznih držav so podali svoja poročila, iz katerih je razvidno, da je cesta dograjena od Londona do avstrijske meje. Po sporazumu mora biti široka najmanj 6 m, toda Anglija, Belgija in Nemčija so to cesto zgradile v večji širini in ponekod ločeno za avtomobile, bicikliste in pešce; na najbolj obremenjenih trasah gre širina do 30 m. Prav tako je zgrajena cesta od Dunaja preko Madžarske do naše meje. Iz referata, ki ga je podal pomočnik gradbenega ministra dr. Josifovič, je razvidno. da je naša država žrtvovala za to cesto (poleg že prej izvršenih mostov n reko velikih rek) iz rednih proračunskih sredstev okrog 400 milijonov Din, iz po- sojila za javna dela pa je za to cesto do-I ločenih 323 milijonov Din, tako da znaša skupna vsota 720 milijonov. Del mednarodne ceste London - Carigrad, ki odpade na našo državo, je dolg 570 km. Ze prej je bilo izgrajenih 20 km, letos je bilo izročeno prometu 150 km, nadaljnjih 130 km te ceste pa še gradijo in bodo dogradili prihodnje leto. Do konca prihodnjega leta bo izgrajenih vsega 300 km. V teku letošnjega leta bodo izročili prometu del ceste od Subotice preko Bačke Topole do Novega Sada in od Beograda preko Mladenovca do Milatovačke reke. Del ceste od Crvenega Krsta do Niške Banje je bil že prej zgrajen. Do konca letošnjega leta bo docela zgrajena vsa cesta od madžarske meje do Kragujevačke Topole. Vsa cesta preko naše države pa bo gotova do konca leta 1940. Gornji podatki o gradnji ceste od madžarske meje preko Subotice, Novega Sada. Beograda, Kragujevca in Niša do bolgarske meje nam kažejo, kako naglo napreduje gradnja te ceste v primeri s cestnimi deli v dravski banovini. Gospodarske vesti = Pred novelacijo obrtnega zakona Go- epodaTske zbornice v naši državi so ponovno postavile zahtevo, da se obstoječi zakon o cti>rtih izpopolni, ker so se v (praksi pokazale mnoge pomankljivosti. Iz Beograda poročajo. da je trgovinski minister odredil, da se prično priprave za sestavo novele k obrtnemu zakonu. V ministrstvu bodo najprej proučili gradivo, ki so ga predložile zbornice, ko pa bo načrt zakonske novele izdelan, bodo pozvane zbornice k sodelovanju. = Reforma železniške blagovne tarife. Poročali smo že, da pripravljajo v generalni direkciji državnih žcileznic reformo konkurence avtomobilskega tovornega pro-neala povišanje tarif. Proti tej nameri je rasstal oster odpor v gospodarskih krogih, ki se sklicujejo na to, da so bile pri nas tarife povišane že leta 1&29. in so bile pozneje ponovno povišane. Sedaj poročajo iz Beograda, da se je generalna direkcija odločila za reformo tarife v temi smislu, da se tarife zmanjšajo na krajše oddaljenosti in na zelo velike oddaljenosti, pri srednjih oddaljenostih pa naj bi se postavke zvišale. Znižanje tarife pri krajših oddaljenostih naj bi se izvedlo zaradi konkurence avtomobilskega tovornega pro meta. To zniž:.nje fco baje veljalo do 300 km. Pri relacijah od 300 do 700 km bodo tarife povišane, pri relacijah od 700 do 800 kim pa znižane, kar utemeljujejo s tem, da je treba na joddal jenejšiim krajema v Jugoslaviji nuditi olajšave zaradi potrebe večje povezanosti teh krajev s celotnim gospodarstvom naše države. Kakor zatrjujejo, vsi ti predlogi še niso defini-tivni in se končni predlog še izdeluje. Najkasneje do srede decembra se bo sestal tarifni odbor, ki bo razpravljal o klasifikaciji razredov, in o novih tarifnih postavkah. = Železniške tarifne ugodnosti za uvoz češkega premoga v Slovenijo. V okviru če- škoslovaSko-avstrijske zvezne tarife je stopil 1. novemJ ra v veljavo tarifni popust za izvoz črnega premoga in briketov ter koksa iz Češkoslovaške preko Avstrije v Jugoslavijo. Popust velja samo za pošiljke, ki 6e pošljejo z direktnimi tovornimi listi s postaj v moravsko-šlezijskem premogovnem revirju do jugoslo venskih železniških postaj Hoče, Maribor gJ. kol., Maribor kor. kol., Preval je, Rače - Fra-m. Ruše, Št. I!j in Tezno. Popust vpSlužbenih noviinah«. Naloga strokovnega odbora za kompenzacijske posle je, da proučuje možnosti in pogoja za pospeševanje izvoza na poHagi kompenzacijskih poslov v zvezi z uvozom jugoslovanskega blaga. Odbor bo sklepal o prošnjah in predlogih za kompenzacijske posle in bo o tem vodil evidenco. Proučeval bo tudi rezultate teh poslov glede na koristi za naše gospodarstvo. Končno bo vršil vse posle v zvezi s kompenzacijami in e specialnimi ugodnostmi za uvoz in izvoz. = Na izplačilo v italijanskem klirlngu je treba čakati več nego mesec dni. Narodna banka sporoča, da je 4. novembra izplačala klirinške nakaznice v novem kliringu z Italijo do vštete številke 8179. od 1. oktobra t. 1. Na izplačilo je treba Čakati več nego mesec, dni. = V soboto bodo spustili v morje dva pri nas grajena parni-ta Jadranske plovidbe. V ladje lelnici v Splitu, ki je Last družbe Jadranska brodogradilišta d. d. bodo v soboto svečano eoustiili v morje dva doma grajena parnika Jadranske plovidbe. Svečanosti, ki predstavlja pomemben dogodek v razvoju našega ladjedelstva, bodo prisostvovali številni ministri. Parnika bosta imela po 500 bruto registrskih ton in bosta krščena na ime »Šumadijac in »Sarajevo-!:. = Promet na naših borzah. V mesecu septembru je efektni promet na nnših borzah zopet precej popustil. Medtem ko je v avgustu znašal 29 milijonov Din, je v septembru padel na 16 milijonov (lani 25 milijonov). Devizni promet pa se je v septembru ponovno dvignil im je v tem mesecu dosegel 336 milijonov Din nasproti 299 milijonom v lanskem septembru, 145 milijonom v predlanskem se»p'embru ki 107 milijone m v septembru 1937. Borze 4. novembra Na ljubljanski borzi so danes avstrijski šilingi ponovno za malenkost popustili im so se trgovali po 8.64. V zagrcibšikem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.61 (v Beogradu po 8.5970), v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29.40. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljusbljani in Zagrebu nespremenjeno 14.00, v Beogradu 13.99, za konec novembra pa v Zagrebu 13.85 za konec dcembra 13.75 in za konec januarja 13.70. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 418 do 419 (v BeogTadu za december po 4-18.50). V ostalih dirž;tvnh vrednotah ni bdto prometa. UEV IZE Ljubljana. Amsterdam 2368.16 - 2400.76, Berlin 1734.03 — 1747.90, Bruselj 730 65 —- 735.71, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.06 — 216.12, Newyork 4282.01 — 4371.33, Pariz 145.47 — 146.91, Pnaga 151.09 — 152.19, Trst 226.35 — 229.43. Cui-ih. Beograd 10, Pariz 14.63. London 21.5175, Newyork 432.75, Brusdj 73.3250, Milan 22.79, Airs'erdajn 239.1750, Berlin 1740.10. Dunaj 80.25, Stockholm 110 9250. Oslo 108.1250. KObenhavn 96.05, Praga 15.1650, Varšava 8180. Budimpešta 86.25, EFEKTI Zagrfcb. Državne vrednote: Vojna Skoda 418 — 419, za dec. 418 den.. 4% agrarne 53.50 den.. 4n/i> severne agrarne 53 den . 6% begluške 78 den., 6% dalm. agrarue 76 den., 7% invest. 94 den., TU Drž. lup. banka 100 — 175, 7% Blair 85.75 — 86, 8°/o Blair 94 den.; delnice: PAB 210 — 211, Trboveljska 220 — 240, Gutinann 50 — 52, Šečerana 0«i-jek 160 — 165, Šečerana Vel. Betike rek 580 — 650. Dubrovačka 430 bi, Beograd. Vojna škoda 418 — 420, za dec. 418.50 den. (413.50), 4% severne agrarne 54 den., 6°/« dalm. agrarne 76.25 — 76.75, 6% begLuške 78.50 — 78.75, 1% invest. 95 den., 7% Dež. hitp. banka 100.50 — 101. 7% Blair 85.50 — 86. 8% Blair 94.25 — 95. Narodna banka 7500 — 7600, PAB 212 — 213 (212). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 4. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 91.375, za maj 91; keruza: za 1 dec. 58. + Winnipeg, 4. nov. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 111.25. + Novosadska blagovna borza (l. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenica (78/79 kg): baška 172 — 173. banatska 167 — 176, ba-ška ladja Tisa 177 — 179. ladja Begej 175 — 177, sremska 77/78 kg 17o — 172, slavonska 77/78 kg 172 — 174. Koruza: ba-ška in sremska 106 — 108; hanatska 102 — 104, baška nova, mešana 96 — 97. Oves: Ihaski, sremski in slavonski 124 — 126. Rž: baška 164 — 166. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 — 132.50. Moka: baška in sremska »Og« in »Ogg« 265 — 285: »2« 245 — 255; »5« 225 — 235: »6» 205 — 215; >7« 165 — 175; »8« 127.50 — 132.50. Otrobi: haški, 6remski in banatsk! v vrečah 98 — 100. Fižol: baški beli, br€z vreč 205 _ 207. BOMBAŽ + LiverpooL, 3. novembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za nov. 4.46 (prejšnji dan 4.49), za dec. 4.50 (4.54), + Newyork, 3. nov. Tendenca stalna. Zaključni tečaji; za nov. 7.67 (7.89), za dec. 7.66 (7.88), za maj 7.77 (7.87) . Smrt redaktorja Stanislava Kubička V soboto so položili v Taboru k večnemu počitku zlato srce redaktorja g. Stanislava Kubička, urednika lista »Cesky Jih« in velikega prijatelja Slovencev. Pokojnik se je udeležil 1. 1908. s pevskim društvom »Taborsky Hlahol« pevskih slavnosti ob priliki petindvajsetletnice pevskega društva »Slavec« v Ljubljani in je navezal trajne osebne in prijateljske stike z mnogimi Slovenci. Od lepih vtisov, ki si jih je odnesel iz Ljubljane, je premnoge priobčil v svojem listu in navduševal svoje bralce za slovanske ideale. Ko sem 1. 1910. prišel s pevskim društvom »Slavec« v Tabor, se spominjam, da nas je na kolodvoru z izredno prisrčnostjo pozdravljal živahen gospod, ki so ga od vsepovsod hodili spraševat za navodila. Na glavi je imel znano slavčevsko pevsko čepico, čez prsi pa trobojko z napisom »Slavec«. Na vprašanje, kdo je to, so mi pojasnili, da je redaktor Kubiček. Postala sva dobra prijatelja. Za časa balkanske vojne smo vsi Slovani sledili z napetostjo razvoju vojnih dogodkov na bojišču. Redaktor Kubiček je bil na naši strani. Tisti dan, ko je padel Skader, je srečal na taborski ulici znano taborsko gospo, ki je žalostno vzdihnila »2alibog, Skader je padel«! »Kaj žalibog«, je zavpil redaktor Kubiček, »za nas velja le vzklik hvalabogu« in je oštel gospo, da je bilo veselje, imel pa je potem sitnosti s policijo. In 1918. leta, ob času majskih slavnosti v Pragi, smo ga spet videli na kolodvoru v Tabora v slavčevski čepici in s trakom na prsih. Organiziral je najtoplejši sprejem slovanskim gostom z juga. Ni zamudil nobene prilike, da se ne bi pokazal kot naš najboljši prijatelj. Nujni posli mu po prevratu niso nikdar dovolili, da bi spet prišel v Ljubljano, ki jo je ljubil kakor svoj nepozabni Tabor. Ne bo odveč, če opomnim še, da je bil redaktor Kubiček prvi, ki je že 26. oktobra 1918. razglasil na svoji uredniški deski propast Avstrije in ustanovitev samostojne češke republike in Jugoslavije. Zadnji čas se je pečal z načrtom, da napiše brošuro o delovanju svojih taborskih rojakov in rojakinj v Ljubljani in med Slovenci sploh. Njegove načrte pa je preprečila smrt, ki ga je ugrabila dosti prezgodaj, saj je dopolnil komaj dobrega pol stoletja. Ko se spominjamo z vso hvaležnostjo svojega velikega prijatelja in mu želimo po trudapolnem delu sladak počitek v svobodni češki zemlji, ki jo je ljubil nad vse, gojimo v srcu le eno željo, da bi dobil list »Cesky Jih« njemu vrednega naslednika, ki naj hodi po stopinjah svojega prednika. Prijatelj Stanislav Kubiček, počivaj v mirul A. L. iimm« u m ^ S ^ »n i»"«Si jgg Letošnja Nobelova nagrada za medicino ■ Mieses je umrl Iz Rige poročajo, da je tam umrl mani Sahovsika mojster Jacques Mieses. Postal je žrtev avtomobilske nesreče, ki ga je doletela že sredi avgusta v Kameri ju na Madžarskem, kjer &e je bil udeležil šahovskega turnirja. Noge je tedaj 72 letnemu možu . tako poškodovalo, da so mu morali eno v bolnišnici odrezati Sedaj so ga poškodbe spravile dokončno v £rrof>. Mie&es ni bil samo eden najpomembnejših šahovskfih mojstrov, bil je tudi popularen urednik šahovskih revij in kotičkov ter je izdaj več učnih knjig o znanstveni šahovski igri. Ogenj v pariškem Pantheonu Letošnjo nagrado Nobelove ustanove za medicino je prejel madžarski prof. Albert Szent-Gyorgy iz Szegeda. Učenjaka vidimo v njegovem laboratoriju V proslulem pariškem Pantheonu, kjer počivajo v večnem spanju mnogi kmed največjih Francozov, je nastal na večer pred praznikom mrtvih ogenj, ki so ga k sreči pravočasno opazili. Začelo je goreti pod streho ob kupoli. Gasilci so ugotovili, da se je vnela neka transformatorska naprava, od koder se je začel ogenj širiti proti žarometom, ki rabijo za razsvetljevanje poslopja. Ogenj so kmalu pogasili. Skoda je malenkostna. Prevrat pred dvajsetimi leti v Rusiji — Prvi beli strel na člana rdeče vlade v Moskvi Dne 7. novembra 1917. po novem koledarju je padla v Rusiji začasna vlada Ke-renskega, ki ni bila nikoli trdna. Sama je pričakovala svojega konca in delala na to, da s« reši. Zimsko palačo, kjer je imela ta vlada svoj sedež, so zasedli na njeno povelje učenci vojaških šol, ki so jih smatrali za zanesljivejše nego redne čete. Ko so 7. no-vemlbra boljševiki naskočili palačo, so se ti učenci res obupno upirali, dokler jih ni obvladala večkratna premoč in jih večinoma poklala. Zimska palača, zakladnica neprecenljivih umetnin, je padla druhali v roke in so jo oplenili. Kerenski je pobegnil še med bojem, ne da bi počakal na njegov izid. Preoblekel se je bil v kmetico in je ušel skozi neki zadnji izhod palače, kjer je imel zasebne apartmane zadnji ruski car. Začasna vlada je s tem prenehala obstajati in je napravila prostor vladi delavskega vojaškega sovjeta, ki je bila zasedala prej v poslopju plemenitaškega zavoda za dekleta v Smolnem in je spočetka imela vlogo nekakšne stra/nske vlade. Vlado je prevzel sedaj svet ljudskih poverjenikov. V življenju mirnih meščanov državne prestolnice se po nastopu te nove oblasti sprva ni nič spremenilo. Sovjetska vlada je bila popolnoma zaposlena z utrjevanjem svojega položaja, z zunanje političnimi zadevami in z demobilizacijo vojske. Ni imela ne časa ne volje, da bi se bavila preveč z notranjimi zadevami. Sprva ni odTedila nobenih posebnih ukrepov, ki bi se zadevali v življenje povprečnega meščana. čakali bo, in saoiii niso vedeli, zakaj. Bilo je pa vsem jasno, da dolgo tako ne bo ostalo. Ko je prišlo poletje 1918. je teniški klub na otoku Krestovskega ob izlivu Neve odprl svoja vrata in začele so se _ prvenstvene tekme. Ljudje so se zabavali, ne da bi mislili na jutrišnji dan ... Najmlajši podporočnik rumunske vojske Bumunski prestolonaslednik princ Mihai je te dni kot 161etni podporočnik prisegel zvestobo zastavi svoje domovine Kerenski Toda že tedaj so bili ljudje, ideološki predniki poznejših bojevnikov v vrstah an-tikomunistične bale vojske, ki jim dani položaj ni ugajal in ki so pripravljali odpravo sovjetske vlade. Blisk iz navidezno jasnega nefoa je treščil 15. julija 1918., ko jo stopil študent Kannegiesser v poslopje zunanjega ministrstva, hoteč govoriti z nekim uradnikom. Čakati je moral v predsobi, skozi katero so šli vsi carjevi zunanji ministri v zadnjih sto letih. Ko je tam stal, se je zgodilo to, kar je bil pričakoval in zaradi Česar je bil prišel: boljše viški zunanji komisar, sodrug Uricki, je stopil, kakor vedno ob tej uri, skozi predsobo, da bi o stavil ministrstvo. Kannegiess-er mu je 6topil naproti, potegnil pištolo in ga ustrelil. Tega in naslednjega dne se ni zgodilo ničesar. Bila pa je le tišina pred viharjem, ljudje se niso znali zbrati. Toda v noči od, 16. na 17. julij so padli v Jekaterinburgu streli, ki so napravili konec carjevi družini. To je bilo konec vsega. Kannegiesserja so strahovito mučili in je pri tem umri. V naslednji noči so se začele minožesitvene aretacije kakor blisk in istočasno so začel preganjanci bežati proti meji. Nekoliko dni pozneje je prejel revo-lucijski tribunal, ki je sodil politične »zločince«, 'posebno polnomoa Postal je eno najstrašnejših orožij strahovlade. Kanne-giesserjev strel je dal povod za strahotne dogodke, ki so prišli potem nad rusko ljudstvo. Drugi del japonske ofenzive po zlomu kitajskega odpora v čapeju se je začel z obsežno topniško pripravo. Cilj japonskih topov je bila kitajska črta na zapadu mednarodne koncesije. Japonci so uporabili na učinkovit način umetno meglo, da so si izsilili tudi prehod čez reko Sučav. Ob strahovitem ognju svoje artilerije, ki je izstreljevala tudi granate za umetno meglo, so se Japonci skrili v to meglo in za njo so poslali majhen oddelek na drugi breg. Ko so se tu zavarovali, so začeli graditi z mrzlično naglico pontonski most, da bi mogli spraviti še topništvo in oja-čenja na drugo stran. To jim je tudi povsem uspelo, zlasti še, ker so v njih operacije odločilno posegla letala. Ker sta zamolčrla podedovano bolezen V Berlinu so neka zakonca obsodili na štirimesečno ječo in zakoin so proglasili za neveljaven. Žena je bik ob lanski poroki zamolčala oviro proti porok; v oMiki dedne bolezni. S tem se je pregrešila zoper stroge nemške paragrafe, ki se nanašajo na zakon. Diplomatska napetost med Italijo in Francijo šef italijanske vlade je odpoklical iz Pariza dosedanjega poslanika pri francoski vladi, Ceruttija. Na njegovem mestu je ostal samo odpravnik poslov. Cerutt! prevzame v Italiji vodstvo nekega velikega pokrajinskega denarnega zavoda Bešitev v nesreči čudežni doživljaji — Padec iz letala — V kitovem žrelu — Rešilna radovednost Nekatera ameriška vseučilišča proučujejo v zadnjem času vneto zakone naključja in so ugotovila tako mnoge primere, ki morejo človeka res presenetiti. Med drugimi je ameriški letalski poročnik Hedley opisal doživljaj, ki ga je imel s svojim prijateljem, pilotom Makepeaceom. V vojni je bil z Makepeaceom nad za-padno fronto, ko se je pred njima nenadno Japonci so vkorakali v Paoting Oddelki japonske vojske so potem, ko so jim letalci pripravili pot z bombami, zasedli napol razdejani Eaoting pojavilo nemško letalo, ki je usmerilo proti njunemu letalu pravo točo krogel. Nenadno je Hedley začutil, kako se njegov stroj nagiba naprej. Začutil je sunek in — je zle tel iz letala. Zagrabil je v zrak in je ujel — rep lastnega letala. Oprijel se ga je krčevito in se je mogel povzpeti nanj, ko je letalo spet našlo ravnotežje. Počasi je plezal naprej in je dospel do svojega sedeža. Sedaj je opazil, da je bil njegov sedež ves preluknjan od krogel. Te krogle so zadele letalo v trenutku, ko je padel iz njega. Cela vrsta naključij je bila potrebna, da so poročniku Hedleyu s katastrofo rešili življenje. Na kitolovcu »Star of the East« se je zgodil drug, nič manj čuden primer. Vreme je bilo mirno, ko so na njem v bližini Falklandskih otokov zapazili ogromnega kita. Poslali so nadenj nekoliko čolnov in na kratko razdaljo so harpunisti zalučali v žival svoje ostve. Toda žival je bila. nenavadno žilava, nenadno se je v vodi obrnila s takšno silo, da sta se dva čolna prekucnila in je njiju posadka telebnila v vodo. Matični ladji je uspelo, da je rešila vse ljudi razen enega. Menili so, da je izgubljen. Toda ko so pozneje razsekali kita, ki je bil med tem poginil, »o našli tega pogrešanega moža nezavestnega, toda vendar še živega v kitovem žrelu! Ko se je zbudil iz omedlevice, se je izkazalo, da je znorel. Šele dolgo časa potem se je mogel osvoboditi strašnih občutkov, ki jih j« imel, ko je zašel kitu v žrelo. Tretji primer se je zgodil dvema italijanskima avtomobilskima dirkačema, ki sita hotela preizkusiti neko progo in sta vozila z veliko brzino. Hipoma je eden med njima zagledal čudno oblikovan kamen, ki je bil zdrsnil po nekem pobočju. Pripravil je svojega tovariša do tega, da sta ustavila z namenom, da si ogledata ta kamen. Ko sta stopila proti njemu, sta zagledala, da je nekoliko metrov pTed kamnom na ovinku, ki ga prej nista videla, zemeljski plaz zasul cesto v širini štirih metrov. Če bi vozača privozila z vso svojo brzino do tja, bi strmoglavila nedvomno v prepad. Internirani zaničevale! smrti" Hrabri Kitajci iz čapejskega Alkazarja — S solzami v očeh so zapuščali bojišče, kjer jih je čakala smrt Ko je kitajska vojska ostavila Capej, je ostalo v njem sredi divjajočih požarov, vendarle nekoliko manjših kitajskih oddelkov, ki so Japoncem prizadevali velike preglavice. Posebno slavo si je pridobil bataljon »zaničevalcev smrti«, ki se je utrdil v nekem skladišču in ki Japonci z vso premočjo svojega orožja in svojih ljudi niso bili sposobni, da strejo njegov odpor. Skladišče je bilo v neposredni bližini mednarodne koncesije in angleške straže, ki so čuvale njene meje in ki so bile priče silnega boja ob skladišču, so junaško kitajsko obrambo zaman pregovarjali, naj opusti brezupni boj in se reši na mednarodna tla. Kitajci so odgovarjali, da se umaknejo samo na najvišje povelje. Res je moral maršal čangkajšek sam izdati strogo povelje, naj ta zadnji ostanek ča- pejske obrambe zapusti svoje postojanke. Nato je bataljon ostavil skladišče, oddal svoje orožje britskim četam in se dal internirati v mednarodni koncesiji. Med tem, ko so Kitajci odhajali, so Japonci neprestano streljali nanje in na skladišče. Nekoliko Kitajcev je padlo, kakšnih 40 jih je bilo ranjenih. »Zaničevalci smrti« so oddali Angležem vse svoje orožje, to je kakšnih 40 pušk, dva tucata lahkih, pol tucata težkih strojnic, več zabojev streljiva in drugo opremo. Prenesli bo preko ceste, ki ie bila v ognju japonskih strojnic, tudi dvajset svojih ranjencev. Njih poveljnik Heičinjuan. ki je zapustil skladišče kot zadnji, je stopil s solznimi očmi na koncesijska tla. Ranjence so spravili v britsko vojaško bolnico, neranjene j pa so s tovornimi avtomobili odpeljali naprej. Tragedija na lokomotivi Kurjač z glavo v kurišču — štednfa z železniškim osebjem na nepravem mestu Na nekih progah poljskih državnih železnic uporabljajo ta čas lokomotive z eno samo strežno osebo, da bi preizkusili ta način obratovanja. Pred nekoliko dnevi je zirvel skozi postajo Skolibin osebni vlak s takšno lokomotivo, in sicer z največjo brzino. Taikoj so zasuanili, da se je bilo stroje- Darežljiv založnik Lastnik stockholmske založbe Bonnier, največje na Švedskem, je ob stoletnici tega podjetja poklonil 2 milijona švedskih kron. Polovica tega zneska gre za ustanovo, iz katere bodo švedski leposlovni in znanstveni pisatelji, časnikarji in umetniki v področju knjižne umetnosti prejemali podpore. Od ostalega milijona gre polovica v prid nameščencev založbe Bonnier, druga pa za poseben potovalni in študijski sklad. Bonnier obvladuje tudi drugi največji švedski dnevnik, »Dagens Nyhe-ter«, ki izhaja v nakladi kakšnih 135.000 izvodov. vodji nekaj zgodilo. Pred naslednjo postajo, ki so jo o tem Ibrzojavno obvestili, je uspelo nekemu uradniku, da se je povzpel na sfroj, ki je vozil tu zavoljo močne strmine, počasneje. Uradnik je opazil nekaj strašnega: strojevodja, ki je opravljal obenem ^elo kurjača, je tičal do ramen v kurilni napravi. Bržkone je hotel vreči na ogenj premog, ■pa mu je pri tem postalo slabo in ga je vrglo z glavo v kurišče. Umrl je strašne smrti. Glava in ramena so mu popolnoma zoglje-nela. Zdravniška preiskava je ugotovila, da je moža zadela kap. Poljske železnice po tem groznem dogodku bržkone ne bo !o več voljne, da bi štedile z osebjem na najbolj nepravem mestu. Naslednik vat? Zeet^/Sa Požar v Rotterdamu V rotterdamski luki so postala plen ognja štiri velika skladiščna poslopja, ki so predstavljala 150 m dolg in 50 m širok blok. Požar je uničil za 2 in pol milijona holandskih goldinarjev tobaka, kave, vezanih plošč, olja in masti. Kolikor je mogla preiskava doslej dognati, je ogenj nastal sam od sebe, razširjal se je počasi po prostorih in ga zavoljo praznikov niso pravočasno opazili. Največja zbirka bankovcev ukradena Neki Catlimg v Londonu se Je pooaSal, da ima največjo zbirko bankovcev na »vetu. Zbirka je obsegala 70.000 koeov iz vseh detov »veta in dob. Te dni pa so neznani vlomilci ponoči vso to zbirko odnealL. Škodo cenijo na 50.000 funtov šterlingov. Angleška hladnokrvnost Navzlic kritičnemu položaju v šanghaju stražijo angleški vojaki svoj del koncesije ob vrečah peska in imajo dovolj časa za kavaliroke pomenke Belgijski kralj Je poveril sestavo nove bruseljske vlade ministru Pierlotu. Podoba je, da se bo njemu posrečilo sestaviti kabinet ANEKDOTA Tristan Bernard je srečal v nekem salonu mlado igralko v črnini. Čudil se je njeni obleki in vprašal; »Kdo pa je umrl, da nosite žalno obleko,« »Kaj še ne veste tega.« se je čudila igralka. »Že dva meseca sem vdova.« »Tako. tako ...« je menil Tristan Bernard. »Po katerem pa?...« VSAK DAN ENA Nova sezija v izposojevalnici. »Dober dan, prišel sem zastavit teniški raket in rešiti svoje čevlje za smučanje.« (»Ric &t Rao«) Bitka v umetni megli Italijanski prostovoljci, ki so bili ranjeni v španski državljanski vojni, na rimskih ulicah ob letošnji proslavi fašističnega pohoda na Rim Sedmi november 1917 Kulturni pregled »Sodnik Zalamejski" v mariborskem gledališču Pedro Calderon de ia Bar ca, ta pomembni jpričevaiec življenja m verni razgriajaiec svoje dobe, se je s svojimi par sto deli vzpel med najvidnejše književne tvorce vseh časov in vseh celin. Njegova trodejanska ljudska igra »Sodnik Zalamejski«, ta veko-trajna epopeja časti in ponosa, pa je zaradi močne dinamike in veun> mikavne vsebine v stalni teatiski evidenci pri V6eh narodih in odrih. V letošnjem repertoamem programu je šel »Sodnik Zalamejski« tudi preko mariborskega odra in je bil deležen prepričevalno prodornega uspeha. saj zagrabi stvar vsebinsko vsakogar, navzlic nekaterim pomanjkljivostim, ki jih v tehnično strukturnem in arhitektonskem oziru očituje ta Calderonova drama. Režiser Joško Kovič ubira pri ustvarjanju odrskega okvira in vsebine svojo pot. Ta pot je ob problemih časovno verodostojnega ali neverodostojnega sceničnega prikaza obstala nekje na 6reiini. Joško Kovič je spreten urejevalec vsakovrstnih kom-binačuih možnosti in je to svojo značilno stran razodel tudi ob »Sodniku Zalamej-skem«, k.jer sta vrh tega prav dobro služila vrtilni oder in krožni horicont. Nedvomno je tudi režiserjeva zasluga, da 6e ob dejanju in osebah tako plastično odražajo bistvene poteze te Calderonove drame, ki je kakor slikovit kale.idoskop onih trenj, kjer se v medsebojnih načelnih in osebnih konfliktih prečiščuje Jicnta usihajočega, od-mirajočega plemstva na eni stTani ter k moči in veljavi vzpenjajočega se kmetstva in meščanstva na drugi 6trani. Skozi prerez te Calderonove drame je ostro začrtan dvoini svet: meščansko kmet-ski in plemiški. Najmarkantnejši predstavnik prvega je imoviti, ugledni kmet in sodnik iz Zalameje Pedro Oespo. Pavle Kovič je v tej podobi neustrašenega borca za čast svoje rodbine in svojesra stanu našel tako-rekoč samega sebe. Pedro Crespo je med vrhovi njegove ustvarjajoče sile, ki vodi k pravi, čisti umetnosti. Takšnile Cresni so najpomembnejše odrske mojetrovine Pavla Kovica. Pavle Kovič ni prodorno posegal samo v prizorih dinamičnega razmaha (6., 8. slika), ampak tudi nežno liričnih izlivov (7. slika). V to borbo za čast rodu je globoko zajet Crespov sin Juan, vihrav in udaren. R. Nakrstov Juan je ves prevzet v ponosu in samoobrambnem čuta. Izabela B. Rasbergerjeva je nežna in k duhu pokoT-ščine in stanovske zavesti vzgojena Cre-spova hčerka; pretresi ji vos t Izabeline usode je doživljeno podajala ob bridkem srečanju z očetom v šesti sliki. Tudi Ines D. Sa-vinove in L, Štandekerjev pisar sta posrečeno uvrščena v ta prvi krog borcev za čast in pravice k zavesti probtijajočega se kmetstva. V drugem, plemiškem in častniškem krogu pa srečujemo tri krepko zarisane like, ki se drug od drugega izdatno razločujejo. General don Lope (J. Košuta) je ves zadir-čen, godrnja v, na zunaj brezobziren: v notranjosti pa žari plemenita duša poštenega častnika. Nasilni stotnik don Alvaro de Ataide je drugi predstavnik plemiškega stanu. Na njem uziramo kopico slabih lastnosti 15<3 nadute vsiljivosti do moralične kom-premitiranosti. E. Grom je vse te značilnosti primerno izoblikoval. Donkihotskemu vzorcu se približuje tretji plemiški zastopnik don Mendo (E. Verdonik), šemast, vrto, glav in vzrepenčen ob niegovi strani don-kibotskesra sluge vredni drug Košičev zabavni, smešni, zafrkljivi Nunjo. Tz zbora vojakov izstopajo s posebnimi »misijami« in lastnostmi F. Blažev rohneči seržpnt. D. Gorinškov k vsemu pripravljeni Rebolledo in E. Starčev mestoma do preostre kariki-ranost.i izdelana markentenderica Chispa. Rujno, sočno zvene z odra £'jnančičeve besede v mojstrskem prevodu. Skrhno "n spretno je naštuHral vojaški kapelnik Ji-ranek prijetno donečo in v duhu šoanske pevske folklore prirejene pevske vložke. »Sodnik Zalamejski« bo potegnil v gledališče mnoge, ki so sicer precej odmaknjeni od Talijine umetnosti, ki pa bodo m orni i prej ko slej kloniti pred d<-bro voljo ki jo kažeio v letošnji spzoni vodiini ljudje pri mariborskem gledališču. —ec K današnjemu koncertu „Ljubljanskega kvarteta" Drevi bo v frančiškanski dvorani koncert »Ljubljanskega godalnega kvarteta«, katerega tvorijo naši priznani virtuozi,, gg. pro- fesorji L. Pieifer (L violina), F. Stanič (II. violina), V. šušteršič (viola) in G. Miiller (čelo). Na izbranem sporedu je Haydnov kvartet v d—molu, Ravelov kvartet v b—duru in Dvorakov kvartet v C—duru. Te skladbe so biseri svetovne kvartetne literature, naši umetniki, ki so si pridobili upravičen sloves, pa so popolnoma jamstvo ze dovršeno izvedbo sporeda. Nedvomno bo za vso našo glasbeno kulturno javnost nocojšnji koncert pravi umetniški dogodek. Zapiski Popravi! V včerajšnjem članku >Nova knjiga dr. Ivana Prijatelja« čitaj v tretjem odstavku in v zadnjem stavku pravilno: .. • čeprav je jasno, da je v jedru že dolgo rešeno« (namreč vprašanje individualnosti slovenskega jezika). Koncert italijanskega čelista Enrica Mai-nardija je v sredo zvečer privabil mnogo občinstva, ki je umetnika navdušeno akla-miralo. Uspeh je bil popoln in primeren svetovnemu slovesu tesia virtuoza. Strokovno poročilo še objavimo- Velik uspeh jugoslovenske glasbe v Sofiji. V dneh 27. in 28. oktobra sta se vršila v Sofiji dva velika koncerta jugoslov. glasbe. Prvi večer je bil posvečen orkestralni glasbi, drugi pa komorni. Na prvem večeru so sodelovali: beograjska Filharmonija, pod vodstvom dirigenta Lovra Matačiča* Zagrebški kvartet in pianist Božidar Kune. na drugem pa Zagrebški kvartet in solisti Bah-rija Nurilladžič, Melanija Bugarinovič, Ana tol Manoševski in Žarko Cvejič. Zelo obsežni program obeh vačerov je navajal najbolj znana imena iz jugoslovenske glasbe, med njimi kot edinega slovenskega reprezentan-ta L- M. škerjanca. Od našega skladatelja je bila izvajana >Suita v staram slogu« za godalni kvartet in godalni orkester v treh stavkih. Belo. ki je bilo med tem tudi izvajano v Parizu pod vodstvom dobro znanega francoskega dirigenta Rhene Batona, ja imelo ogromen uspeh pri publiki in pri kritiki. Pri koncertu navzoči slavni bulgar-ski skladatelj Pančo Vladigerov se je kar najbolj laskavo izrekel o tej skladbi, ki jo je »Zagrebški kvartet« že opetovano izvajal z največjim uspehom v Zagrebu in Beogradu. Koncert se je vršil v novi. zelo akustični dvorani »Bulgarija«, ki obsega 1600 sedežev in spada med največje in najlepše koncertne dvorane Evrope. Od ostalih jugoslovanskih skadateljev so bili na sporedu Slavenski, Gotovac, Baranovič, Kune, Konjo-vič, Vučkovič, Nastasijevič, Krstič, Stojano-vic, Jarnovič in Odak. K odličnemu uspehu so mnogo doprinesli sodelujoči, predvsem »Zagrebški kvartet«, ki sodi danes med najbolj odlična evropska kvartetna združenja, in pa dirigent Lovro Matačič, ki si je tudi ža pridobil prvovrsten sloves v tujini. »Umetnost«, mesečnik za umetniško kulturo, ki izhaja v redakciji M. Maleša, dr. Ložarja in Franceta Goršeta, priobčuje v lepo opremljenem zvezku (tisk Narodne tiskarne) na uvodnem mastu besede T. G. Masaryka o poslanstvu umetnosti, dalje pogovor slikarjev M- Maleša in Z. MuŠiča o 4. + 5. generaciji, dr. Hlavatega prevod Rodinovega »Izročila mladim umetnikom«, liriko Mirana Jarca, M. Maleša, Cvetka Go-larja in J. P. Polonskega, poročilo o Mest-nsm muzeju v Ljubljani, članek inž. Hermana Husa o ureditvi Marijinega trga in dolgo vrsto informativnih zapiskov o pojavih v domačem in tujem umetnostnem živ-lienju. Težišče številke je v številnih ilustracijah, ki nas seznanjajo predvsem z dali nekaterih mladih umetnikov. V prilogi je reproduciran Černigojev lesorez »Šanghaj«. nadalje so zastopani z reprodukcijami svojih novih stvaritev slikarji in kiparji: Zoran Mušič, Karal Putrih, Zdenko Kalin, Marij Pregelj, Maksim Sedej, Stane Kregar, Niko Omersa, Zoran Didek, Mira Pregelj, Olaf Globočnik, Fran Gorše, Fran Pavlovec, Miha Maleš, Božidar Jakac in Saša Šantel, izmed tujih pa Jan Štursa, Emile Bourdal-le. Lev Šimak, Jan Zrzavy, A. Prochazka, J. Slaviček in M- Wigman. Razstava Božidarja Jakca in Mihe Maleša bo letos v decembru v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. List »Glumafka reč«, ki izhaja v Beogradu, se bo z novim letom preosnoval v revijo in bo izhajal pod novim naslovom »Mi i vi<- Revija to prinašala vse, kar je v zvezi z gledališko kulturo pri nas in v inozemstvu, borila pa se bo tudi za napredek jugoslov. gledališke umetnosti in za zboljšanje socialnih razmer naših gledaliških umetnikov. Glavno uredništvo je prevzel naš rojak, igralec, režiser in dramatik Rado Pre-garc, ki se je 'že preselil v Beograd. »Srpsfci književni glasnik« o Vukn Ka-radžiču. Najnovejši (5.) zvezek »Srpskega književnega glasnika« fa v celoti posvečen Vuku St. Karadžiču (ob 150 letnici njegova rojstva). Prinaša uvodnik iz peresa prof. dr. A. Beliča, apoteozo v treh slikah »Vuk« iz peresa Božidarja Kovačeviča (v tej pesnitvi nastopa tudi Jernej Kopitar, Vukov učitelj in svetovalec), dalje prof. Beliča čla- nek »O KaradKčevu značaju«, prispevek prof. VL čoroviča »Vuk kao istoričarc, prevod Sreznjevskega skice o Karadžiča in članek Momira VaJikoviča »Vukova sudbi-na«. O uprizoritvi Cankarjevih »Hlapcev« v Pragi prinaša »Českč slovo« z dne 3. t- m. daljše poročilo iz peresa svojega odličnega kritika Jindficha V o d k k a. Kakor smo že na tem mestu zabeležili, ja »Hlapce« uprizorila v prevodu dr. R. Habrine in pod naslovom »Učitelj Jerman« Zveza delavskih gkdaiiških diletantov. Premi ara 27. t m. — toraj istega dne, kot je bila v Vino-gradskem gledališču premiera Kreftovih »Malomeščanov« — je stala v znamenju proslava prezidenta Osvoboditelja in uprizoritev je bila že v naprej določena za šest večerov. Prof. J. Vodak karakterizira najprej idejno in dramatsko vsebino igre in pravi: »Ibsenov vpliv iz »Sovražnika ljudstva« pronica povsod prav očitno, zlasti še tam, kjer hodi župnik za Jermanom s spravljivim svarjenjem in tam, kjer nasprotniki izzovejo Jermana na ljudskem shodu, da v svojem govoru o6tro odkloni »hlapčevstvo«. Toda Cankar je vzel vse to iz živega domačega okolja, ni se omejeval v strastno-sti svojega pojmovanja, sleherno, tudi najmanjšo postavo je prežel z naraščajočim bojnim vretjem in napravil prizore, ki kažejo skrajno poudarjeno objestnost klerikalcev ali njih napadalno škodljivost----« Glede igre sodi vodilni češki kritik, da »delavski igralci razumejo bistvo reči bolj kakor naši profesionalci, razumejo svoje občinstvo, čutijo z njim in umejo posamezne prizore v razpletu efektov tako izdelati, da gledalci kar strme in se vznemirjajo prav do zadnjega živca..*.« Kritik želi, da bi »Hlapca Jermana« uprizorilo še kakšno vačje gleda- HSče, vprašuje pa, katero 30. čteunstei sestanek v papirniški restavracij v Vevčah. V nedeljo ob 15. izredni občni zbor istotam. Glasovalno pnaivico imajo samo člani, ki niso v zaostanku s članarino. Sokol Za novo organizacijo Saveza Sokolov. Ves ustroj našega Sokolstva je točno urejen po enotnem pravilniku za Savez, župe in društva ter vse njihove organe, kakor načelništva, strokovne odbore, prosvetne odbore in ostale odseke. Izkušnje tekom zadnjih sedmih let so pokazale, da je prišel čas, ko bo treba marsikaj v sokolski organizaciji izpopolniti in prilagoditi stvarnemu razvoju sokolske organizacije v naši domovini. Zato je ustrojstveno-pravni odsek Saveza pod vodstvom HL zamenika starešine, br. dr. Otona Gavrančiča pristopil k proučevanju vseh sedaj veljavnih pravilnikov in poslovnikov in bo izdelal na temelju svojega študija nov osnutek celotnega ustrojstva našega Sokolstva. V ta namen je bila v Beogradu že prva seja saveznega starešinstva, ki je podala imenovanemu odseku glavne smernice v tem vprašanju. Kolikor nam je poznano, bo jugoslovensko Sokolstvo tudi v bodoče razdeljeno v gotovo število žup z društvi in četami, vendar bodo nastopile spremembe glede števila teh organizacijskih enot. Prav tako pa bodo prilagodeni sedanjim razmeram vsi pravilniki in poslovniki raznih organov. Prva seja Zveze Slovanskega Sokolstva na Poljskem. Koristne posledice uspelega vsepoljskega sokolskega zleta v Katovi-cah se kažejo tudi v pozitivnejšem razmerju poljske sokolske zveze napram Zvezi Slovanskega Sokolstva. Četudi je bila povojna ZSS ustanovljena sicer v Varšavi leta 1926., vendar poljsko Sokolstvo ni posegalo z ono vnemo v njeno delovanje, kakor bi lahko. Toda že udeležba vsega predsedništva ZSS na zletu v Katovicah je. upajmo, korenito spremenila to razmerje v ugodnejšo smer. Zato lahko tolmačimo kot znak, da se hoče poljsko Sokolstvo v bodoče v močnejši meri udeleževati slovanskega sokolskega udejstvo-vanja, da se bo letos sestalo 14. decembra predsedstvo Zveze Slovanskega Sokolstva v staroslavnem Krakovu in tamkaj obravnavalo razne svoje tekoče zadeve. Na dnevnem redu bo med ostalimi točkami razprava o veliki udeležbi vsega slovanskega Sokolstva na X. jubilejnem vseso-kolskem zletu prihodnje leto v Pragi in o poglobitvi vzajemnega sokolskega dela vobče. Jugoslovensko Sokolstvo bosta na tej seji zastopala L zamenik starešine, br. E. Gangl in zvezni tajnik br. dr. Milan Arsenijevič. Slovanske prvenstvene tekme v Beogradu. Načelništvo Zveze Slovanskega Sokolstva je na svoji seji v juliju v Kaštelu Su-čurcu med drugim sklenilo, da bo priredilo v decembru v Beogradu tekme za slovansko prvenstvo v vrhunskih poljubnih vajah na glavnih orodjih. Tekma naj bi bila istočasno nekaka večja in temeljitej-ša revija najboljših slovanskih sokolskih tekmovalcev za mednarodne telovadne tekme, ki bodo prihodnje leto za časa vse-sokolskega zleta v Pragi. Za beograjske tekme so se prijavile vse članice Zveze Slovanskega Sokolstva: bolgarska, češkoslovaška, jugoslovenska in poljska sokol-ska zveza. Savezno načelništvo prireja od 2. do 12. novembra v Beogradu 10 dnevni tečaj najboljših telovadcev kot pripravo za mednarodne tekme. Sprejetih bo v tečaj 25 bratov, kjer bodo predelali obvezne in poljubne vaje, določene za slovansko prvenstveno tekmo v decembru v Beogradu. Sokolsko okrevališče v Kranjski gori, ki ga je zgradila Jugoslovenska sokolska matica v Ljubljani s svojimi sredstvi v okviru Sokolske Petrove petletnice, bo otvorjeno v pričetku letošnjega decembra. Ob tej priliki bo zastopana savezna uprava po svojem predsedniku zdravstvenega odseka, bratu dr. Miloradu Feliksu iz Beograda. Po otvoritvi bo dom predan svojemu namenu. Iz sokolske župe celjske poročajo, da bodo župne strelske tekme letos 7. novembra za člane in moški naraščaj. V župi obstoje že vrsto let v pretežni večini društev strelski odseki, ki jih vodi župni strelski odsek, ki prireja že več let zaporedoma župne strelske tekme. V nobeni izmed ostalih žup dravskega zbora ni ta organizacija izvedena tako enotno, kakor v celjski. Razveseljivo je, da so pričeli v zadnjem letu tudi v ostalih župah gojiti streljanje, kar bo ▼ teku časa privedlo do splošne uvedbe te vrste vzgoje med vse naše članstvo in starejši naraščaj. V celjski župi bodo zborovali načelniki in načelnice v nedeljo 14. novembra v mali dvorani Narodnega doma ob 8.30 dopoldne. Dnevni red obsega poročila načelništva in raznih poročevalcev v župnem strokovnem odboru, razpravljal pa bo zbor tudi o taborenju, župnem zletu leta 1938., o udeležbi župe na vsesokolskem zletu v Pragi in o splošnih župnih tekmah za prihodnje leto. Načelniški zbor pa bo tudi izvolil župi novo načelništvo. Sokolsko društvo v Crikvenici je proslavilo v svojem društvenem domu 24. oktobra 30-letnico obstoja in delovanja. Ustanovljeno je bilo pod uplivom I. hrvatskega vsesokolskega zleta leta 1906. v Zagrebu in se je v teku treh desetletij povzpelo med vodilna društva sedanje župe Sušak-Rijeka, v kateri vodi erikveni-ško sokolsko okrožje. MaJopoljska sokolska Supa s sedežem v Lvovu se pripravlja že sedaj na svoj župni zlet konec junija prihodnjega leta, kjer bo proslavila 20 letnica osvoboditve M&» lopoljske, »JUTRO« si. 258. 8 PeteE. 5. XI. 1937. Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z. — Miklošičeva cesta 7 irndf zs vloge popolno varnost In jih obrestuje po 4% do 5% po dogovora. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. DAJE TUDI KRATKOROČNA POSOJILA PO NIZKI OBRESTNI MERI. _ Fellce Natale; 4 /smrtnih grehov Povest iz Casanovovih dn! »Odkod jemljete te primere, padrone?« »Ponavljam samo Domenicove lastne besede. Takšnega mi ga je opisal, in takšen mi živi v glavi. Takšen in ne drugačen je moral fra Vito tudi v resnici biti, ko je še hodil tod med živimi in vsako jutro bral pri Brezmadežni sveto mašo.« »Ali je tu pokopan?« »Ne.« »Kje pa?« »Tega ne ve v našem kraju nihče. Domenico je pripovedoval, da je legel k večnemu počitku v kaki knežji rakvi ali vsaj v dedni grobnici kake patricijske rodbine. Njegovo truplo so odnesli iz alberga, in moj prapraded ni vedel povedati, kam. Iz bratovih besed je bilo moči sklepati samo toliko, da je bil v njegovi notranjosti razen duhovnika razpel svojo šotor svetovnjak, da ne rečem, dvor-janik, in da mu ni bilo neznano nobeno ognjišče izobrazbe na vsem polotoku.. Doma je bil v Rimu in v Napolju; poznal je Palermo in Mesino; Padova in Benetke so mu bile domače kakor malokomu; skratka, vsa Italija je bila njegova.« »In je Domenico slutil, padrone, zakaj je fra Vito, ki ga je vendar imenoval svetovnjaka, da, celo' dvorjanika, pobegnil iz velikih mest svoje solnčne domovine in umrl v tej samoti? O tem, da je bil Italijan, pač ne more biti dvoma?« »Italijan je bil. In kar se tiče vzrokov, je Domenico res nekaj slutil.« »Namreč?« »Njegova slutnja, signore, je bila ta, da tudi svetni duhovnik ni nujno varen pred izkušnja-vami mesa in da doseže zmago nad vsem, kar je pozemeljskega, le menih v samoti svoje celice. Tako se je fra Vito, on, ki je bil monsignore, nekega jesenskega večera dobesedno izrazil proti prapradedu. Nadaljnje besede pa ni baje nikoli slišal iz njegovih ust.« »Ali je dolgo stanoval v albergu?« »To vam lahko natanko izračunam, giovanotto; počakajte malo.« Emilio je vstal. Stopil je k stenski omarici, ki je bila tudi tukaj vzidana, kakor v večini gornjeitalijanskih hiš in albergov, ter vzel iz nje majhen, tiskan zvezek. »To je letopis naše rodbine«, je rekel zdaj, »hkratu pa zgodovina Alberga del Sasso, ki jo je dal moj stari oče, sin tistega Domenica in prvega lastnika, spisati po nekem pisarju, da se ne bi vnukom nič izgubilo. Tukajle je zaznamovano, na četrti strani.« Emilio mi je podal zvezek, in pri plapolanju svetiljke, ki je visela nad mizo, sem bral, da je bil Domenico Carpani dne 5. junija leta 1810. kupil stari samostan del Sasso, s pogojem, da obdrži fra Vita do konca njegovih dni v svoji hiši. Emilio je obrnil nekaj listov. »Tu vidite konec, signore«, je rekel nato. »Fra Vito je učakal visoko starost; ko je prešla hiša v prapradedovo last, gotovo ni bil več mladenič, in tukajle je zapisano, da je umrl dne 7. oktobra 1838. Torej je živel še okoli trideset let. Sicer se pa to ujema tudi z Domenicovim pripovedovanjem o njem. Tudi njemu je moralo biti nazadnje blizu sto let, kakor prapradedu; kajti dobro še pomnim, da ga je Domenico rad primerjal s tistim beneškim dožem, ki ga je brezprimerni Tizian ovekovečil na zlatem ozadju in čigar slika je danes med biseri Akademije. Nemara da se je spominjate?« »V živem spominu jo imam,« je bil fnoj odgovor. »Tri ali štiri leta bo tega, kar sem bil, takrat še pravi zelenec, z očetom v Benetkah. V črni gondoli, padrone, sva prevozila lagunsko mesto na vse strani, in prav Akademija naju je skoraj vsak drugi dan videla med svojimi gosti; zakaj moj oče ni samo prijatelj umetnosti, ampak tudi izvrsten poznavalec umetnin.« Tisti mah, ko sem to rekel, je stopilo v obednico nekaj večernih gostov iz mesteca. Emilio Carpani jim je postregel s temnovijoličastim piemontezom. ki ga je točil kot »vino da pasto«, ter me prepustil moji usodi in mojemu premišljevanju, ker so ga pravkaršnji došleci takoj zapletli v pogovor o mestnih čenčah, ki mene tujca niso mogle zanimati. Vprašal sem torej samo še, koliko časa so vrata alberga odprta. Padrone je odgovoril, da ob enajstih zapre, da pa Battista tudi pozneje še odklepa gostom, ki se vračajo domov. Čudno nestrpna želja me je gnala pod milo nebo, in tako sem se neutegoma odpravil. Glede na položaj, v katerem sem bil tisti čas sam, me je bilo namreč Emiliovo pripovedovanje o monsignoru fra Vitu nekam razburilo. Moj odločilni korak še ni bil storjen. Beg iz jezuitske šole v Luzernu in vrnitev domov, kjer me svojci niso pričakovali, sta bila šele začetek tega, kar naj bi prišlo. Res ne vem, zakaj, a mahoma sem se začutil v duši sorodnega temu fra Vitu. Očividno je bil tudi on našel v katoliški juhi las, in večer njegovih dni, ki ga je bil preživel v albergu, je moral po mojem trdnem prepričanju skrivati prav posebno tajno. S tem sem si zdaj belil glavo, ko sem po ščeni in že ponočno tihi Cesti Carla Pietra stopal proti mestu. Slehernega svojih korakov sem slišal, kako je odmeval med zidovjem in zamiral v d arij avi. Luna je bila vzšla nad Bogliem in se vzdignila v zenit. Cerkve in palače, ki so obrobljale to staro Cesto Carla Pietra, so mi metale dolge sence čez pot. Prišel sem na majhen, s trgovinami in še razsvetljenimi trattoriami obrobljen trg zraven velike hiše božje, in ko sem korakal še pet minut, sem mahoma zagledal ob svojem znožju ploskev Ceresia, ki se je lesketala v mesečini. Tako sem bil, sam ne vedoč kako, dospel na Rivo, ki je bila še vedno polna življenja, in jel pohajkovati po nabrežju, bolj podoben potniku za zabavo kakor beguncu. A1LI OGLASI BEH33SSE9 iBesed« 1 t^n. 4svek 8 Din. Hi šifro aH dajanj« naslova t Dvn. Najmanjši iDeeek 17 Din. Korespondentko ita slovensko in nemško korespondenco sprejmem. — Pismen« ponudbe na pod ni i-n;co Jutra v Ceiju pod icnačko »Industrija«. 28681-1 Šivilja namiostojna, do SO let stara, kJ bi prevroia mesto vzgojiteljice k Šoloobv67®i7n otrokom, dobi mesto. Prednost imajo i znanjem nemščine in letnim spričevalom. Ponudbe na <*gl. odd. .Jutra pod »Za Ljubljano«. 387651 Šivilja za perilo dobi delo. Vprašati Metelkova o, v pisarni. 28784-11: Hišnika b stalno službo, sprejmem. Pisati na agrl. odd. Jutra 5*jd »Pridnosti. 28786-1 Natakarico Sščem. Ni; e top ta-koj. Sv. Petra e. 15. 287S1-1 Trgovsko sotrudnico «a mannfa.kturn-0 trgovino v Ljubljani, spretno prodajno moč, sprejmem. Ponudbe pol »-Poštenost 100« na ogl. odd. Jutra. 28782->1 Frizerka dobra moč, x vso opkrbo v hiši, dobi takoj službo. — Brstar Franc, Jesenice. _ 28735-1 Sprejmem kuharico ca zasebno hišo v Skopi ju. yešč>c> kuhanja srbskih jedel in kolačev za 7 oseb. — Obenem sprejmem žensko, itaro okrog 95 let la majhnega otroka in bišno postrežbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra s sliko pod šifro »Skoplje. 28706-1 Absolventka ženske obrtne šole l?če raposlirtve v ateljeju za perilo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 28748-2 IL. Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali lajanj« naslova 3 Din. Najmanjši tneees 17 Din. Za madžarski jezik potrebujem« prevajalca.. — Sever & Komp.. Ljubljana. 28794-4 Avto, moto Beseda 1 Din, davek 8 Din. za šifro ali lajanje oa«Mva 5 Din. Najmanjši tne»ek 17 Din. BSA 500 ccm dobro ohranjen, model 1939 zelo poceni p-od-am zaradi selitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra . 2S799-10 D-Rad motor » prikiolico, pisalni stnoj Remington portable. prodam ali samenjam. Malne-rič Mila.n, Črnomelj. 28749-10 Naslove malih oglasov pošiljamo samo onim, ki pošljejo enamke za 3 din. Prodam Beeeda 1 Din. davek 3 Din. za šifro &li dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Amerikansko peč za gostilniške prostore, poceni prodam. Vprašati Metelkova 5, v pisarni. 2878.1-6 K Vsaka beeeda SO par, davek 3 Din; u šifre ali d« Ja.nje natJovn 5 iDn; najmanjši znesek IS Din. Trgovski pomočnik mešane gtrofce, do sedaj dela! v Zagreba (prost voja-fčine), ižče nameščenj« v Sloveniji, v večji hiši. — Cenj. ponudbe pod K-4283 na Interreklam, Zagreb, Masarykova 28. 38754-2 Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telef. 20-59 Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din. G. Th. Rotraan: Gospod Kozamurnik postane umetni jahač Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Dim. Najmanjši znesek 17 Din. Pisalno mizo miŠEico za pisalmi stroj in omaro za spise, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V dobrem stanju«. 2S730-7 2 železna rezevoarja zn vodo po ca. 20 kub. m vsebine, če mogoč« ]« če-tveroogiate, kupimo. Ponudbe na Gostil niča rsko pivovarno d. d. Laško. 28751-7 Kapital Beseda 1 Din davek 3 Din. u šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dn. Kompanjona(ko) sprejmem za novo podjetje, ki je brez konkurence. Potrebna giotovina 20.000 Din. Ponudbe na ogrt. odd. Jutra pod »Naprednost«. 28756-i!lf5 mzssm Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali ia.jan.je naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dn. Slava Gril krerroe in knjoge o kozmetiki — Pot oa Rožnik št. 2 nad Čadom. 2878&-30 Lokali% Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek 17 Din. Večji prostor skladišče, šupo ali stavbo, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V najem 77«. 28791-H9 Belec je priletel ravno v tovorni avtomobil; zaradi hrupa na trgu šofer ni slišal, kaj se je godilo za njegovim hrbtom, in je, nič hudega ne sluteč, mirno vozil dalje. »Ho! Pru! Pru!« se je drl gospod Kozamurnik, toda zaman! Avtomobil je rohnel svojo pot! Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Hišo z vrtom pTodam. Rožna dolina, C. XVLL št. 20. 28738-20 Beseda 1 Dn. davek 8 Din za šifro al: iajanje naslova 5 Din. Najmanjši n>-«sek 17 Do. Dvosob. stanovanje lepo, v prvem nadstropju, oddam za 1. december. — Suša Zg. Šiška 384, (pod hribom). 28737-211 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Dn za šffro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za 1. december iščem lepo, dvosobno stanovanje v centru ali blizu. S kopalnico prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mlad par«. 28693-Sla U/SMSE& Beseda 1 Din davek 1 Z3 šifro ali lajanje naslov* 5 Do. Najmiaihl tneseb 17 D ul Opremljeno sobico s posebnim vh/odom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28792-33 2 prazni vezani sobi s kopalnico, odda za 1. december Hranilni in Posojilni konzorcij. Ga jeva ul. 9. 28790,23 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro a.li dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Zakonski par išče opremljeno sobo za takoj. Ponu ibe na ogl. odd. Jutra pod »Takcj 88«. 38793 Opremljeno sobo s separiranim vhodom, išč-e uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«. 28779-33a Sobico opremljeno ali prazno, s posebnim vhodom, iš&e solidne gospodična. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod značko »Takoj sobo«. 26772-333 Informacije Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjš* znesek 17 Dm. Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe: A. B., Brez konkurence, Brezplačna praksa, Bližina, Cista preteklost, D. R. P, Diesel, Dvoje je lepše. Dober motor, Dober zaslužek, Dobro vpeljano, Dobro obiskovana, Eksistenca za-si-gurana, Jumbo, Jesen 50, Iskreni in čisti račun, Kom-fort, Ljubljana 1867, Ljubljana, Ljubeizen, Lojze, Mlajša, Mirna soba, Moderni stnoji,. Mirna stranka 7, Mlad par, Ne predaleč, Neobdelano polj«. Nemška rodbina, November, Osamljena mladenka, Odločnost, Oktober, Plačam takoj, Preizkušeno, Pekarna, Prilika, Popolnoma zanesljivo, Poštena in pridna, Mlaj-derca, Prijeten dom, Per-fektna, Poceni, Povečanj« obrata, Rosni namen 100, Razvedrilo, Stalna služba, •Slavist, Stalna mirna stranka, Stalna, Stalno mesto, Sigurnost, Samo začetnica, Sigurno, Stalno 77, Sredina, Sluga, Starejši, Stilles Gliick, Sem zanesljiva. Sobica Takiojšen pričetek. Taksi, Uspeh, Usoda. Ve« dan odsoten, V brezhibnem stanju, V. M.. Vesten in marljiv. Voziček, Vešča vsega gospodinjskega dela in šivanja. Zvečer, Zmožna 22, Značaj na, 30.000 1936, 777. Dražbe Beseda 1 Dn. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dražba hiše št. 9 Veliki Stradon v Ljubljani z industrijsko zgradbo, gospodarskim poslopjem in vrtom, sodno cenjene Dn 283.654.50. bo dne lil. novembra 1937 ob % na 11 pri okrajnem sodišču, soba 16. Najmanjši ponudek znaša 100.000 Din. 36778-32 Prilika I ugodnega nakupa I trcnSkotov, I hubertusov, i obleke, I perila itd. IPresker ISv. Petra cesta 14 UJL Vsaka bestfia 2 D>n; davek 5 Din za dajanje davek 3 Din. za dajanje znoseK 20 Dn. Selma Roksandič Strokova. prosi nujno naslov. Važnol 3S8G0-34 ..................................................m liliiLijIiiliiiili.uilUittUltiUUUiiUliiiiliUilUUl mtlUUUUUUi- Najslajša in najboljša krepilna pijača je bermet-vino, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci. — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom.. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci. Fruška gora. Iz sodne dvorane Ljubljana, 4. novembra Lažna obdolžitev magistralnega uradnika Pred sodnikom poedincam g. Franom Gorečanom se je dopoldne zagovarjal zaradi klevete civilnega državnega uslužbenca glede njegovega uradnega poslovanja 401etni železniški uipokojenec in posestnik Ivan iz Ljubljane. V marcu letos se je bil mož zglcšil na domovinskem uradu mestnega poglavarstva in kakor je trdila obtožnica, je ob tej priliki trdil uradnicama Mariji Dobovjškovi in Dragi Cenčičevi, da je v iS ji pristav g. Braniimir Kozinc kriv, da njegov sin Ivan ni pristojen v Ljubljano, ker je Kozinc zavlačeval že od L 1926. rešitev njegove zadevne vloge. Ob isti priliki je tudi trdil, da je sedaj hvala bogu taka občinska uprava, da pridejo vse nepravilne stvari na dan, dočim so romale pod prejšnjim župsmom v koš. Zato da bo tudi g. Kozinc prišel v kazensko preiskavo in da je celo on sam vložil na bansko upravo ovadbo proti Kozincu. Na podlagi poizvedb na magistratu pa se je izkazalo, da bi g. Kozinc niti ne mogel priti v poštev za kakšno nerodnost v navedenem primeru, ker tisti čas, ko je bila domovnica datirana, ni bii nameščen na domovinskem uradu. Po krajši razpravi, v kateri je oihsojenec priznal, da je obdolževal g. Kozinca, kakor je navajala obtožnica, ga je sodnik obsodil radi klevete na 600 din denarne kazni, ki se v primeru neizterljivosti spremeni v 10 dni zapora. Zaradi dosadanje neoporečnosti pa je bila sodba izrečena le pogojno za dobo 2 let. INSERIRAJ V „ JUTRU"! Iz življenja na deželi Iz Zagorja %— Spomini Zagorjanov na Ferda To-mazina. 30 let je minilo, odkar je Ferdo Tomazin zapustil Zagorje. Kot dober ekonom je vodil Švajgerjeve apnenica na Še-povni. Ves čas v Zagorju je deloval v narodnih društvih. V vseh slojih ie imel samo prijatelje. Bivanje v Zagorju ga je gotovo le še vzpodbudilo k večji ljubezni do pri-rode- Imel je najkrajše zveze z očakom Kumom, Mrzlico, Sv. Planino in Sv. Goro. Vsako nedeljo je kakšnega prijatelja na novo povedel na izlet. Tako so Žagorjani dobili veselje do planinarstva, na kar eo danes ponosni. Ko se jc Tomazin že preselil Klavirji pianini, harmoniji: Steinway, Bosendorfer, Forster, Holzl, Man-borg — so nesporno najboljši fabrikati na svetu. Dobite jih le pri tvrdki ALFONZ BREZNIK LJUBLJANA, Aleksandrova 7. Majhni obroki, nizka izposojnina. — Tudi preigrani klavirji na zalogi. Istotam velika izbira vseh glasbil, muzikalij in strun! 8232 na svoj dom v Šmartno, sa je vedno še oglasil v Zagorju ter ee silno radoval, da je naraščala garda prijateljev prirode. Po vojni je nekoč še skušal rešiti podjetje nekega prijatelja, plačal je več tisočakov, toda dobra namera se mu žal n.i posrečila. Še ; pred mesecem je obiskal Sv. Goro in Pla-' nino, potem pa je v Izlakah potožil: >Ne vem, če bom še dolgo hodil gledat te svoje biserec. Novica o njegovi smrti je v Zagorju zbudila tekreno obžalovanje. Odbor SPI) je še tisti dan zbral z vseh izletnih točk prst, katero smo mu vrgli v grob. Pogreba se je udeležilo veliko število Zagorjanov in zastopnikov društev- Tako čist in nesebičen značaj se ne more kmalu pozabiti. Iz Hrastnika h— Nesreča pod Kumom. Priletna »kle-čevska mežnarica« je bila pred tremi tedni po opravkih na Dobovcu. Proti večeru se je v hudem nalivu vračala domov proti Klečevci. Od tistega dne so staro ženico pogrešali. Iskali so jo domačini in orožniki, a zaman. Pretekli teden so pa našli nesrečnico mrtvo v gozdu, kake četrt ure oddaljeno od njenega doma. Zašla je re-vica v temi in padla tako nesrečno z glavo na skalo, da se je ubila. Pokopali so jo na pokopališču na Dobovcu. h— Rudar Zaje umrl. Gotovo se še spominjajo čitatelji našega lista, na veliko rudniško nesrečo v Hrastniku pred 5 leti. Takrat se je ponesrečilo šest rudarjev. Trije rudarji Krameršek, VVišner in Zaje so pa ušli gotovi smrti. Dočim sta prva dva od takrat precej okrevala, se 20-letni Zaje Jože od tistega časa ni mogel prav telesno popraviti. V zadnjem času je pa zbolela še njegova noga in sedaj je moral po 5 letih slediti svojim šestim tovarišem rudarjem, komaj 26 let star v večno jamo, Pokopali so ga na dolskem pokopališču. Naj mu bo lahka domača gruda! Iz Slov. Bistrice sb— Sokolsko predavanje. V sredo je otvorilo naše sokolsko društvo serijo predavanj v letošnji sezoni. Predaval je g. prof. Lojze Bizjak iz Maribora o temi: Slovani in morje. V temeljitih in dokumentiranih izvajanjih je seznanil lepo število poslušalcev z zgodovinskimi borbami slovanskih plemen za oblast na Baltiškem, Črnem in Jadranskem morju. Osobito nas je dir-nila nesrečna usoda baltiških Slovanov, posledica slovanske nesloge, torej bolezni, ki je do danes nismo preboleli in ki nam ogra-ža še v današnjih dneh svobodo, priborjenos tolikimi žrtvami. Predavanje je nadvse lepo uspelo. V nastopajoči sezoni se nam obetajo še drugi prvovrstni predavatelji- sb— Nepričakovana brezplačna reklama sa sokolsko tombolo. Prejšnji teden je ponatisnil Slovenec kar na drugi strani dobesedno z vsemi podpisi in priporočili prošnjo gradbenega odseka našega sokolskega društva, ki jo je bil razposlal raznim strankam izven okoliša tukajšnje davčne uprave, kakor se to pač običajno dela. Lahko si mislit«, da si tolike naklonjenosti od lista, ki drugače piše samo slabo o Sokolu, nismo mogli drugače tolmačiti, kakor da je samo vidni izraz človekoljubnega hotenja generalnega štaba tukajšnje organizacije najnovejše unitaristične stranke. Hotd je rač s prstom pokazati na prizadete (državni in zasebni uradniki) z željo, da bi jih nadrejeni činitelji blagohotno nagradili za njihovo nacionalno delo. V tej dobri veri nas utrjuje dostavek, ki dovolj jasno priča o miselnosti bivših avstrijskih soldatov. Toliko v vednost vsem onim. ki nas sprašujejo, kako je mogoče, da dela Slovenec reklamo za našo tomboio. Naše prijatelje pozivamo, da si vzamejo to brezplačno reklamo k srcu ter nam pripomorejo do čimveč-jega uspeha, da bomo izvedli naš lepi načrt za Sokolski dom. sb— Nagradno kegljanje podružnice CMD naj poživi delo za obmejno deco. Prvikrat je bilo v nedelio. Uspeh prvega dne obeta najboljše. Nadaljuje se v nedeljo 7. t- m., razdelitev nagrad bo v nedeljo 14. t m. Iz Ljutomera lj_ Požar. Ze zopet moramo beležiti požar, ki je bil brez dvoma podtaknjen. V nedeljo v pozLincoln« v korist gradbenega fonda Sokola II. Začetek ob 20.15 uri. Nedelja, 7. t m.: >Lincolnc. Popoldanska predstava. Začetek ob 15. uri. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 5.: Zaprto. Sobota, 6.: Pri treh mladenkah. Premiera. Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAŠ VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Petek 5. novembra Ljubljana ll: šolska ura: Denar sveta vladar — bistvo in vloga denarja (g. B. Rihteršič). — 12: Iz domačih gredic (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Opoldanski koncert Radio orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: ženska ura: Mati v družini (gdč. Iva Slaparjeva). — 18.20; Ba-lalajke igrajo (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila.—19.30: Nac. ura. 19.50: Zanimivosti. — 20: Simfonična glasba iz XVIIL stoletja (prenos iz Zagreba). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota 6. novembra Ljubljana 12: Pester program s plošft. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18.40: Sanitarni razlogi za poglobitev žel. proge skozi Ljubljano (dr. F. Miss). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: -— 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Pratika za mesec listopad ali november. Besedilo sestavil g. N. Kuret, sodelujejo člani rad. igr. družine, vodi I. Pengov. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Lahko noč! (Radio orkester). Beograd 17.15: Slovenske pesmi. —17.35: Plošče. — 20: Večer pestre glasbe. — 22.20: Lahka glasba in ples. — Zagreb 17: Koncert orkestra. — 20. Prenos opere iz Nar. gledališča. — Fraga 19.20: Fuči-kove skladbe. — 20.15: Operetni večer. — 22.15: Plošče. — 22.30: Godba za ples. — Varšava 20: Lahka glasba. — 21: Valčkov večer. — 22: Koncert orkestra. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Skladbe po željah. — 17.55: Narodne pesmi. — 19.25: Skladbe Joh. Straussa. — 20.20: »V 70 minutah okrog sveta«. 21.30: Orkestralni in klavirski koncert. — 22.50: Lahka glasba. — Berlin 19.10: Koncert godalnega kvinteta. — 20.10: »Vsakovrstne mič-ne stvarce«. — 22.30: Plesna muzika. — Miinchen 19.10: Vesela urica. — 20: Koncert vojaške godbe in godalnega orkestra. — 22.20: Uganke med plesom. — Stutt-gart 19.15: Vedra muzika. — 20: Pester program. — 21: Koncert malega orkestra in solistov. — 22.30: Prenos iz Berlina. — Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.