Šestdnevne demonstracije jasno govore: roke proč od naše zemlje! PISMO ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE SLOVENSKI JAVNOSTI Štiridncvne demonstracije študentov Ijubljanske univerze povedo dovolj: Le ena je naša skupna pot in dlj je enak vašemu; ne poznamo ovinkov, ko zahtevamo, dd česar nas opravičujeta preteklost in čas, v kate-rem živimo. Ne znamo in nočemo slepo. mišiti, kot to delajo uradni italijanski krogi; (dosegli so celo, da v čudni igri okoli Trsta, v kateri sami predobrO vidijo svoje koristi, uspešno zaposlujejo ves kominformistični svet in svojo fašistično prakso bogatijo z njcgovimi izkušnjami, slepomišijo pa drugi iz Zapada, ki bi že lahico spregledali, kdO jim je dovolj nesramno zavezal oči). Zato jasno povemo: sram nas je za vso tisto napredno italijansko mladino, ki dopušča, da skušajo v nesramni igri vojnohujskaštva in fašističnih pohlepov »rešiti« tržaški pro. blem in junačiti z gesli, ki blatijo naše ju-goslovansko ime! In tudi to hočentio p.oi>edati: ko demonstriramo skupno z vso našo jav-nostjo, je v nas moči in endtne volje dovolj in več kot davolj. Naša moč je v strnjenih vrslah in enotna volja v skupni zahtevi: Trst je preveč z nami in naš, da bi lahko z njim ravnali kot s sužnjem — prodaš ga, ali pa kar podariš — ne da bi pri tem vprašali, kaj mMijo jugoslovanski Ijudje! Ne moledujemo, da to store, niti nismo va-jeni psovati (kot bi nekateri v Italiji morda celo žehli), zahtevamo pa brez tolepšavl Naivni nismo (da ne bi vedeli za njih na-mere) in niti slepu da ne bi videli, kako nas hočejo izigrati. A tudi ponosni smo in nismo vajeni klecniti, kjer upravičend za-htevamo, in enotni smo, pa sinovi tistih narodov, ki žele miru m tudi prijateljstva s sOsedi, a ne za ceno, ki bi jo drugi vsilili! Študentje Ijubljanske univerze smo zatQ tudi v teh dneh, fcot zmeraj, ko ste Seleli našega mnenja in dejanj, čvrstd z vso slo-vemfco javnostjo, odločeni, braniti pravične zahteve jtigoslovanskih narodov tudi vna-prej. Štndentje Ijubljanske univerze in visokih šol. Ljubljana 3. aprila 1952 Leto I- Štev. 6 Cena 10 din tribuna LIST LJUBLJANSKIH STUDENTOV Vse življenje in delo na univerzi je freba prežeti s polno polilično ideološko aktivnostjo Govor predsednika univerzitetnega odbora lovariša Zorka Ščuke na II. plenumu UO V TEJ STEVJLKI: 2. stran: 3. zasedanje Gdboira za zna-nost in visoike šole. StiMientje. bomo sodelovali pri letošnjih ctelovnih akcijah. 5. stran: Problem elavtetičnega študija. Potrčevim »Kreflom« na rob. Univerza v Urbani » Illions. Program festivala. 6. stran: Pismo z Duna|a. DOBRODOŠLI V LJUBLJANH MENVENU A LJUBLJANAI WILLKOMMEN INLJUBLJANA Tako pozdravtjanao vse ude- I ležence let<^njega Mednarod. ! nega študentskega festivala, ki | ga prireja Zveza študenl«v Ju- I goslavije na ljubljanskl uni- \ verzi. Kdor koli spremlja delo j te mladc orgaaizacije snciali- | sfičnih intelektiialcev, mora | priznaii, da ne drže križem i rok. Na vsa področja sega nji- | hova dejavnost. od političnega = preko znanstvenega in kuMur- | nega &« fizkulturnega. Poleg I notranjega dela pa je ena glav. = nih nalog Zveze študentov Ju- | goslavije, da naveže in_ vzdr- | žuje stike z naprednimi štu- | dentskimi organizacijami dru- 1 gih držav. Zavedajoč se tega, | so sklenili naši študentje. da = prvrede v Ljubljani Mednarod- = ni študentski festival Pot od te | smcle zamisli pa do njene \ uresničitve ni bila lahka. In | vendar so študentje s pomočjo j Sveta za prosveto in kulturo, \ tov. rektorjev Univerze, Viso-kih šol in Akademij in z vztrajnim delom dosegli, da bo festival organizacijsko in teh-nično uspel, veliko zanimanje inozemskih študentov in sode-lovanje najboljšvh dumačih plesnih. igralskih in glasbenih skupin pa je jamslvo. da bo fe«tival tudi na visoki umetni. ški ravni. Dan za dnem prihajajo proš-nje in prijave za udeležbo nn festivaju iz Bonna in Saraj«va, h Pariza in Beograda, pa spet iz Dunaja in Graza. Skoraj ne-verjetno, pa vendar resnično je dejstvo, da je prav sestava programa ena največjih težav. tako obširen j«. Samo Nemci so prijavili dva celovečerna spo-reda. da ne omenimo Franco-zov, Avstrijcev in naših doma-čim umetniškth skupin iz Beo-grada, Sarajeva in Ljubljane — in vse to je treba zvrstiti v tri večerne programel Poleg kulturnega pa bo imel festival tudi velik politični po. men, saj bo ne morejo živeti«. Med temi so tu-di tisti, ki so ob zadnji akciji Ijudske obia&ti prl Liš6enju snega sabotirali mobilkacijo, dovolj časa pa vedno najdejo za neokusne in dekadentne za-bave. Taki malomcščanski pro-menadni levi pa znajo vedno temeljito izkoristiti ugodnosd, ki jih Zveza nudi svojim čla-nom. Nekateri so se vrinili tu-di v Združenja in so seveda vedno prvi pri nabavi kart za gledališče in kino, uporabljajo objave za znlžano voznino na železnici itd., obenem pa go-drnjajo, da jim organ>zacija nl. česar ne nudi, so zdolgočaseni in hrepenfjo po nečem ab-straktnem. kar je vidno le na platnu v obliki cenene filmske plaže. Takšni posamezniki na-pačno pojmujejo našo sociali-gtično demokracijo, ki ]e demo-kracija za delovne ljudi. ne pa za lenuhe in naš) družbi na-sprotae Ijudi. Ti poedinci me-fejo nlabo luč na zdravo jedro Studentske mladme. ki bo pri leto,šnjih delovnih akcijah do-kazala, kot je dokazovala do-slej, da želi z vsemi močmi sodelovati z deh>vnim ljud-stvora Jugoslavije pri skupnih naporih. Naloga Združenj fe vscstran-ska prtprava za delovne akcije. PriČPti moramo z zbiranjem prijav, da si že v aprilu ustva-rimo realno sliko o udeležbi. Vsak zaveden in socializmu predan študent bo razumel po-trebo in pomen udeležbe v bri-gadi tcr se bo odzval klicu Partije in Zveze študentov. L B. S 3. ZASEDANJA ODBORA ZA ZNANOST 1N VISOKE ŠOLE Na svojem zadnjem zasedanju je odbor predvsem o izbeljšanju študijskega (Nodaljevanje, s 1. strani) V diskusiji po poročilu tdvariša mi-nistra, so se člani Odbora živahno o-glašali k besedi. Prinasamo nekatere najznačilnejše postavke h diskusije. I>r. Milan Vidmar: Nespomo je, da naše visoke §ole propadajo, in to vse fakultete. Problema prenatrpanosti, sredobeinih tcmJenc in speciali^.cije se moramo lotiti praktično. Nekorietno je, če bomp gkde redukcije spraševali fakultete, ki so pač sestavljene \% lju-di, katere veae že nagon po ohranitvi. Študij m«ra biti tak, da bodo študent-je državi koristfli. Specialisti se v sami študijski dobi ne morejo vzga-jatd. Kar more in kar mora visoka šola dati, je teanljito osnovno ziianje. Jaz na primer sploh nisem študiral elektrotehnik«, ampak atrojeslovje. Omovno znanje nam omogoča, da se v praksi poprimemo česarkoli in po-stanemb specialisti. Tendenca preda. vati zato, da se prikaže predavatelj neobhodno potreben, je napačna. šte-vilni honorarni predavatelji so nepo-trebni. Na primer enciklopedija elek-trotehnike. Enciklopedija je enciklo. pedija, Čemu je potrobno, da jo ima vsaka fakulteta posebej? Martalcaj se predava dvakrat, trikrat. 50% ljudi na visokih šolah je preveč, tndustriji pa za pogone manjkajo najpotreb-nejše moči. Združitev visokih ^ol je primarna potreba. Pri univerzi ne gre zgolj za zunanjo fasado, nekdanji univerzitetni svet (vsi redni profesorji) je bil mo-gočna opbra za obdržanje univerzi-tetne ravni. Kader resni^nih ananstve. nikov pa naj prevzame kontrolo nad za znanost in visoke šole razpravljal na naši univerzi in visokih šoloh znanstvenim nivojem. Glede užnih načrtov prav drastiene mere so potrebne na priineT z dekretom ukiniti deveti semf>st ukvarjamo samo mi, ampak se s tem ukvarjajo pdvsod po -u Ta študijska panoga se je razrasla v o-gramno zadevo, ki je izmarv'la štu. j ni povsem enakovredna generaciji, ki je univerzo ustanovila. Sodba pa je vendarle nepravična. Občutek nazadb. vanja imajo po vseh univerzah v svetu. Spjravljajo ga v zvezo z razširitvijo denta, da nima več pojma o sdravr.iš- i baze, ki zahteva povečano število do kih vesčinah. Povseiri naše pa je 1 centov, ki se jemljejo tudi še preden IMENOVAN JE KURATORIJ ZA ŠTUDENTSKE MENZE IN DOMOVE Predeednik Sveta za proeveto in kulturo, tov. minister Borie Ziherl }e n.a polagi 4. točke Odločbe o prenehaniu državnega gospodarskega pcdjetja »Študenlske meuze in domovi v Ljubljani« in na predlog komi-eije za študenteka vprašanja Odbora za znano6t in vleoJte šole imenoval Kuratorij študentsklh menz in domov v sledečem eestavu: Predsednik: Kyovsky dr. Rudolf, docent pravne fakultete; člani: Fettich ing. Viktor, redni prof. fakultete za rudanstvo ln metalurgijo, Zavrnik dr. Fran, redni prof. Agronomfiiko gosdarfike faJcultete, Hebein dr. Joeip, izredni profesor medicinske fakultete, Debenjak Riko, docent Akad-emije za upodabljajočo umetnoet, Skaberne dr. Branislav, načelnik oddelka za skrbnlštvo Svela vlade LRS za I)ud6ko zdravetvo in socialno politiko, Marion Sikgt, načelnik občega oddelka Sveta vlade LRS za prosveto kulturo, Cretnlk Olga, študent rudareko metalurške fakultete, Mikoš Boris, abeolvent fakultete za gradbeništvo in geod^zijo, Mozetič Vinko, absalvent mediclneke fakultete. in ;o končali svojo lastoao znanstveno pripravo. Poldg tega moramo upošte-vati §e eno: prva generacija je dala standardna dela, nana je ostalo pa-berkovanje. Potrebno je določiti v vseh panbgah osnovne predmete in za te predmete potrebno število ur. Tendenca prebiranja, ki jo napove. duje ndvi univerzit«4ni zakon, je zdra. va. Linija je po vsem jasoia, tako da bi to telo moglo dolo&ti csnove za odlbčitve v osebnih in pedagbšikih vprasanjih. Dr. Vidmar ugovarja mišljenjxi, da bi univerzitetni svet n« mogel izvršiti >>prebiranja«. Svet lahkb presodi, ali je rekdo na zadostini znanstveni vis-ni, ne da bi morali biti člani strokov. njaki v vseh panogah. Dr. Kušej: V problemih smb si edi-ni, skeptičen pa sem v tein, da bi dr. Vidinarjev način že vse rešil. Gre za reorganizacijo, ne pa za dJskvalifika-cijo. Pri reorgznizaciji pa se narašča-ju ne sni«mo odpovedati. Dr. Pirc: Naše fakultete so se raz. vile v tip visoke strokovne šole, na-mesto da bi ostale fakultete univerze. Med uiniverzb in strokovno šblo je kvalitetna razl'iika. Režimi šttidija morajo študiju dajati značaj študija, ne pa u^enja. Na visoki šoli profesor študenta navaja v študij, mu je men-t>or, saj ne študira posameznih pred-metov, ampak medicino, agronomijo itd., torej cblikuje študente z medi. cinffkfm, agronomskim itd. znanjem. Če bomb ukinili prakso filtsnih iz-pitnih rokov, bbmo lahko čas preda-vanj podaljšali za osem tednbv, saj imamo pri nas gorostasno malo pre. davanj — povsbd po svetu se temu udijo, kako je mogoče, da imamo tako malo mesecev za predavanja. Dr. Iladži: Prirodoslovnajnatenia. tiona fakulteta jei študijski načrt že spremenišLa in meniimo, da snio delo 'pravili. Dr. Kušej; Na univerzi smo v tej jmeri že delali, vendar bomo sedaj še »spešili. Dr. Pirc: Agronomskb-gozdarska fa- kiilteta jie prešla na novi režim hitr5 n brez kvarnih posledic za študij, ar je tudi vzgojno važno. Daljša rehodna doba je bdveč. V dfokusiji je govoril tudi tov- mkiister Bo^ris Ziherl, ki je tned dru- giin dejal, da je razveseljiva eno- dušnost, s katero oo člani Odbora sprejeli predlagana načela. Vpraša. ja, ki sb z njimi v zvezi, pa sO taJce iarave, da zahtevajo večjo publicitebo. reba je o njih pisati, potreben bo nogoče celo nekak javen pritisk na ^se prizadete činitelje. Tovariž mini. ter je glede znanstvenih knjig in kript dejal, da je dolžnost profesorja, la svoja dela publicira in jih tako a v rbke študentu. Izdajanje skript pa je stvar študentov samih, ki naj zapisujejo predavanja, zapiske dajo y pregled profesorju \n nato razanno-že. Iz takih zapiskov so nastala že ve. lika zaianstvena dela. Pri nas pa je videti, kakbr da bi se profesorj; te po-moii študentov branili. Ali ni ponekod vzrok y občutku, da predavanja niso na višini? Menim, da spada tudi to v prebiranje, kajti imamo predavute-lje, ki takorekoč n č ne dajo cd sebe — pa je le potrebno dajati javnosti obračun o svojem delu. Delo 3. Zasedanja se je nadaljevalo 22. marca, ko je Odbbr razpravljal o raznih vprašanjih; prinašamo še iz-vleček iz zaključkov, ki jih je spr jel Odbor, predvs^m tist'h, ki se nanaša-jo na študijska vprašanja. 2Va podlagi poročila predsednika Sveta za prosveto in kulturo LRS tov. ministra Borisa Ziherla je Odbor v celoti sprefel nasiednje ucpotovitve, načela in smernice v zvezi s problemi, ki naj jih rešuje: 1. Dosedanji rezultati revizije učnih naertov, programov in Študijskih ter izpitnih predpisov, h katerim so bile vse fakultete pozvane pred letcm dni, so nezadovoljivi. Pomanjkljivosti, ki kategorlčno narekujejo pospešek re. zije, sO v glavnem naslednfe: a) Usmerjenost na ozko specializa. cijo na fakultetah se je izkazala škod. Ijivd. Nekatere fakultete (med njimi celo humanistične) so izgubile iz vida, da je njih pedagoško-vzgojni smdter poslati v življenje oeloviti tip stro. kovnjaka določene panoge, ne pa ozko omejenega speeialista. b) Učni načrti so se marsikje rav. nali po kadru docentov. Fakultete so složno nastopale v obrambi osebnih biteresov profesorjev, ki pa niso bili vedno ttidi splosni interesi. c) Prenatrpanost u6nih načrt&v in (Nadaljevanje na 5. straori) GOVOR TOV. ŠČUKE NA H. PLENARNEM ZASEDANJU UNIVERZITETNEGA ODBORA Vse življenje in delo na univerzi Je treba prežetl s polno e»®Bifično afet§vn®sftjo (Nadaljevanje s 1. strani) prazni. So pa področja, ki bi lahko živela tudi brez prostorov, na primer obiski agronombv v zadruge, ekono-mov v podjetja, prireditve naših kul. turnih krožkov v deJavsknh centrih itd. Nujno je treba očistiti našo orga- mzacijo naj ne oportunizma. bodo tisti, ki Funkcibnarji imajo največ časa, ampak tisti, ki imajo največ iz-kušenj in sposobnosti. Borci iz NOV morajo v naši ZŠJ biti prvL Danes je naša brganizacija v zelb kritičnem položaju in zato so nam potrcbni najboljši kadri. Predvsem kadrovske politike. Mnogo jih je za masbvnb delo s študentsko mladino nespbsobnih, del je pa takšnih, ki mi- slijo, za funkcionarje obstojajo manjše obveznbsti kot za člane Zš. Od ustanovne skupščine v mesecu de. cembru še ni bilo nbbenega sestanka predsednikov, kjer bi bil: zastopani vsi predsedniki združenj. Ne morem si predstavljati dela v osnovnih br. ganizacijah z vodstvi, ki jih po neka-terih bddelkih študentje niti ne pb-znajo. Predlagam plenumu, da o tej stvari diskutira, sicer nam akcija za se mbramb mo^io oprijeti vprašanja brigade y letošnj^m letu ne bo uspela li pa bo uspela tako lani. Mi zahte. amo od naših funkcibnarjev in čla-bv ZŠJ, da se v to deio pog-lobijo po-olnbma, kot se poglobi naš delavec industriji in drugod. Ne želim, da bi se naše delo oce-ijevalo po številu vpisanih v brgani. acijo. Moramo priti na nivb, ko bomo diskutirali, kdo je lahkb sploh član naše zveze, ne pa da se radujemo, ko nam kdo milostnb prinese svojo prijavnico, takoj za tem pa vpraša, kje je študentska sambpomoč. Vse preveč je elementov, ki nas hocejo izigravatj in to nas tudi bodo lahko, dokler bomo tako neodločni in omah. ljivi. Lep primer je medicinska vi-soka šola, ko je organizacija prešla preko nekega ig-noranta, ki je prisel na bdbor po denar, s katerim bo pla-čal kazen, ker ni bil na snežni ak. ciji. To jc bil Šečerov, študent II. let-nika, ki se je vpisal 1. 1947 in je sedaj že 4 leta v II. letniku. Tu za-služi odbor oster opomin. Kako bbmo vod'li mi idebloško borbb proti našim rasprotnikom, če ne upamo niti na takšne stvari reagirati, kot bi se spo-dobilo. S tem pača avtoriteta naše Po univerzah sveta belgija Univerzitelni festival, ki ga je od 11. do 16. februarja letos priredil AStA (Allg^aeiner Studenten Aus-echues) na LuttichSki univerzi, eo po-setiili ko4 eodelujoči in kot gostje šte-vilni doanaačf in tuji študentj«. Pro-gram feertivaia je bil izredno pestei in bogat. ZAHODNA NEMCIJA Inazemski oddelek AStA na univer-zi v Mainzu bo letoe proti koncu poletnega seme®tra priredil mitmg štud€ntov jugov^hodne Evrope. Ude-ležili se ga bodo študentje iz Grčije, Turčije, Jugoelavije in Italije. V Nem-čiji bodo oetali približno tri tedne. organizacije. Prav ta nam manjka takb v organizaciji kot posameznim funkcionarjem. To vidijo slabi štu. dentje in si na ta račun lahko marsi-kaj dovblijo. Dokler bomo v takšnem stanju, sem prepričan, da ne bbmo prišli dalje kot do prodajanja vstop-nic in ug-otavljanja izpadov nekaterih tipov, ki hočejo to slabost naših br-ganizacij izrabiti. Naša tolerantnost lahko v primerih, ko ni na mestu, rodi le slabe posledice. Z njo bi se naša organizacija samo diekreditirala. V zimskem semestru smo s« bavili samo z ekonomskimi in strokovr. ^ii vprašanji, politično delo smo pa za-nemarjali. Enako se je dbsti delalb po študijskih vprašajijih, vendar ne dosti vztrajno in dosledno. Končno pa niso učni programi delb, kratkega časa, potrebno je tu dosti storiti. Če pa hočemo priti enkrat do cilja, je treba začeti. Treba je začeti na vseh podrocjih, delo planirati, konkretno zadolževati in izvedbo obvez kontrolirati. S plan-skim delbm bomo nekaj dosegli, si-cer bomb pa samo plavali in čakali, kam nas zanese tok. ANGLIJA »Uporabljanje mamil ie za Oxford resnejši problem, kot miBliio neka-teri,« piše čaeopis »Cherwell« v eni zaidniih številik, v kateri so obiavilJ rezultate šeetttedeneke preiskave o uporabljanju mamil na Oxfordski uni. rerzi. Tudi študentje Cambridgea jem-Ijejo maimila, v glavnem kofein, pa tudi nevarnejša kot bašiš in marihu-ana. Precejšnie števdlo študentov upo. rablja dražiln« sred»tva. * FRANCIJA 6000 študentov univerze Montpelliet je sklenilo, da iaiko dolgo ne bodo obiekovali nobenih kinopredetav. do-kler jim epet ne odobrijo znižan© vstopnine, kot eo jo imeli pred drugo vojno. * GRCUA 800 študentov atenske univerze ie demonstrira;lo pred glavnim štabom angloamertških čet v Grčiji za pri-ključitev Cipra Grčiji. E>emoiiS'tranti eo strgali britansko zastavo. Policija, ki ie nanje etreljala, je raniia 20 študentov. * ITALIJA Na milaneki univerzi so nedavno podelili prvič doktoreiki naslov kandi. datu, ki ie nameeto dieertacije pred-ložil kulturni film. EGIPT Več tifioč studentov univerze Fuad v Kairu (ki jo ie kralj dal zas&sti s policijo) i« demonstrlralo. Študentje 6O zahtevali prekinitev vmh ©tikov z Veliko Britaniio in takojšnjo preki-nitev pogajanj z Angleži. Policija je demonstrante razgnala. AVSTRALUA Na avstralskih univenah 6O zbrali okrog 200 funtov šterlingov za inter-nacionalni študenteki eanatorij na KL tajekem. Avstralski študentie bodo še nadalie podpirall študentski TBC 6a-natorij na Kitajekem. sistema Problem študija naše književnosti in jezika Ne bi mogli trditi, da se na našem ,4slavističnem oddelku najmočneje po-zn-ajo velike spremembe, ki smo jih Slovenci doživeli v zadnjih letih — čeprav bi jih prav na slavistiki pri-Žakovali. Celo nasprotno je v resnici. Morda je to vpražanje vredno obrav-navanja zato, ker ima slavističen štu-dij v primeri z drugimi oddelki jn fakultetami neko posebno svojskost. Marsiikateri slav-ist pravi, da se študij slavistike danes ne sklada z življenjsko problematikd in zahtevami današnjega življenja pri nas, da se torej ne sklada z interesi, kakršne imajo slavtsti po končanem študiju na tem ali onem službenem mestu. To zelo boleče neskladje vnaša v mlade ljudi, ki so sicer zdravi, nenara-ven, čuden zamolkel ton, fci jih teži kakor breme, katerega se ne morejo znebiti. ^larsikdo se zaveda, da tu marsikaj ni v redu — toda kaj in kako, o tem razmišlja le malokdo (človek se vprašuje, zakaj irnajo štu. dentje svbjo Tribuno?— vkolikor jkn je torej list koristen? žalostna je ugo. tovitev, da se za svoj list ne brigajo, da ne izrabljajo možnosti, ki se jim dajejo, skratka, da piše list pet, šest Ijudi. Pa o tem le mimogrede). Ta nenavadna situacija, v kateri so Ijudje, ki sb si izbrali za predmet svojega študija slbvensko književnost in jezik, prinaša v predavalnice, na seminarske ure in sploh v njihove medsebojne odnose, kakor še posebej v odnose med njimi in predavatelj' nemogoče stanje. Predavatelji pa se s svoje strani tudi ne morejb pohva-liti, da so kaj prida storili za zbolj. šanje razrner. Razprave, ki teoretično obravnavajo Stodijske probleme na šolah, se dado čudovito razpletati, na dolgo in ši-roko obravnavati v vseh podrobnd-Stih. skoraj vsak mesec se dajo se. staviti novi učni načrti itd., toda haska m nobenega. Študentje osta-jajo pri starem: z neltako muko se silgo v študij predmeta, ki jim je bil kolikor toliko shnpatičen, dokler ivso prišli na unverzo — a postaja iz dneva v dan večjj ne&misel, ker pri vsem tem manjka tistega glav-n«ga, kar je potrebno za vsak študij: resncčne zainteresiranosti. Ta pa se ne da na noben način s silo vtepsti ljudem v glavo, pa naj gimnazije po podeželju še tako potrebujejo učnih mooi. Interesiranost in pripravljenost žrtvovanja, kar je bilo vedno zdru-ženo s pravim študijem, daje zmerom le aktualnost problemov. človek se inora z nekim živim zamimanjem ba-viti s predmetora — kakšen smisel naj sicer ima študij. V stvareh, ki jih obravnava predmet, moraš najti neke elemente, ki te zadevajo v živo, iščeš takih momentov, nekaj iz rado-vednosti, kako so drugi v drugačnih časih in prilikah reševali probleme, nekaj pa, ker zahteva zgradba tvo-jega lastnega svetovnega in življenj. skega nciora čim več argumentov, do-kazov in protidokazov. Živiino v čisto določenih okoliščinah — in kaj more bifcj bolj človeško, kot da skušaino opredeliti čisto določen odnos do pre. teklosti in do sedanje življenjske stvarnosti? Zelo lahko je obiti so-dbbnost, jo kratkomalo negirati z neko vzvišeno gesto, Češ mi se ukvarjamo le z velikimi dsli in osebnostmi pre-teklega časa, ta negotova in nemirna sedanjost nas ne zanima. So Ijudje, ki tako mislijo. Ljudje, ki hočejo de-lati znanost. Toda — aji ni jasno, da je ravno tako naziranje jn ravnanje poglaviten vzrok stanju, kot sem ga omenil gori? Nevzdržnemu, slabemu stanju na naši slavistiiki? Morda pa bi bila še neka rešitev, neka pcsebna pot s tega položaja, zelo naravna in preprosta, bolj slavi-stična, to se pravi, ožje povezana s študijem slovenske knjižcvnosti in je-zika. Ne vem, kako je po drugih univerzah v svetu, res pa je, da tam narodne književnosti obravnavajo z večjim poudarkom na novejših do. bah, prav do najnovejšega easa. V tem je neka napaka našega prouče. vanja književnosti: premajhen pouda-rek na novejši slovenski knj:gi. Pri tem ne mislim samo izdaj, katerih tisk se je ktanaj posušil, temveč pred. vsem našo književno&t med obema v<)j. nama, to, po problematiki tako sijajno razdobje v slovenskem narodnem živ-ljenju, tako bOgato in razgibano dobo, da ji ni enake pri nas. Kajti ža. lostno je, a resnifcno, da se s tem raz. dobjem naše preteklosti na slavistiki sploh nihoe podrobneje ne ukvarja, čeprav bi nas morale v naši danasnji situacijj zaniimati predvsem te stvari. Na tak način se ustvarja usodna yr-zel v našem študiju, ki ima velike pbsledice: živimo v svojem času in okoliščinah, proučujemo pa do vseh potankosti tisto, nam se zdi, tako davno preteklost, da že skoraj ni več resnična. Časovni tok nas je vrgel )z nekda. njc^ . (še nedavnega) patriarhalnega študija na povsem nove pozicije: ali naj še vedno veljajo metode, kot so jih v literarni zgodovini postavili oČetjo. slavistične vede pred stoletjem in prej? čuden položaj, ki nastaja za študenta spričo take situacije, je r.a dlani. Na eni strani se ne more od-trgati od obkrožujoče ga sedanjosti (v katero ga, če ni drugače, usmerja organizacija), na drugi pa., ce hoče biti dober študent, »strokovnjak« v svo-jem predmetu, spet nima druge poti, kot da se zazida v preteklost, zg-ubi tla pod seboj in zaplava ... Tako pla. va več ali manj vsa naša današnja slavistika. Ni razumeti stvari tako, da bi kdo hotel zanikati potrebo po študiju najstarejse m starejše knji. ževnosti. To bi bilo blaznb. Toda s trdno oporo v sedanji in polpretekli dobi bi se ustvarili novi vidikj za proučevanje preteklih ra^zdobij naše književnosti. Sodobna usmerjenost študija bi prikazala našo starejšo li-teraturo v novi luči, nam mnogo bližji, aktualni, ki bi odgovarjala po-trebam našega življenja. Zanikavati potrebo po s>modemizaciji« študija na univerzi pomeni ravno toliko, k*t tr-moglavo vztrajati pri ročnern plugu, kot naša polja že orjejo traktorji. Drago Ham Potrčevim »Kreflom« na rob Dogodeik ne le za slovensko drama-tiiko, temveč za celokupno našo kul-turo pomeni vsako novo izvirno delo na »dru slovenskega narodnega gle-dališča. Nismo vajeaii pogosto belež;ti taikšen pomeimbein dogodek. Morda ravno vskd tega ocenjujemo ¦vsako domačo noviteto s strožjimi merli. Manjka nam namreč tiste široke pro. izvodnje v nzvirni dramski umetnosti, ki pri večjih narodih obravnavajo afctualne sodobne probleme in sku-šajo z množico najrazličnejših del viečje ali manjše vrednosti vsaj pri-pomoči k ustvaritvi nekega zmerom času primernega kriterija. Tako osta-jamo mi v vseh časih pri vrednote. nju domačih dramskih del navezani v bistvu le na strožja merila že do-gnanih kvalitetnih del preteklega ali polpreteklega časa. V tem se mcrda. po eni strani skriva svojevrstna pred-nost (čeravno nas čieto materijalne mcžnosti silijo v to, dKreflov«, zlasti kar se tiče v njih nastopajočega predsed-nika KLO, češ da taki slučaji, tudi Če se najdejb, niso tipični), saj *3 navsezadnje že sam stvariteljski po-gum pisca, da skuša javno obraviia-vati težka, a resnična vprašanja na-šega življenja, vreden vsega priena. nja. Postaviti stvari na javno tribunb — in kaj je gledal'ški oder drugega? — da se ljudje zamislijo ob danih vprašanjih, da s-e sprcžijo diskusije, da se pišejo nadaljnje stvar\ ki sku-šajo prodreti v probleme in jih reše-vati na vse načine. Morda se bbmo le kdaj približali taki zamisli gleda-liške umetnosti, kakor jo prakticirajb drugod po svetu in kakršno zahteva vsako, na neki določeni stbpinji raz-voja gibajoče se kulturno življenje neke družbe. D. H. študentjein študij v ameriki Univerza v irbani -Illinois V Združenih državah je okrog 300 priznanih visokih šol — popblnih n nepopolnih, državnih in privatnih. Po-sebno znaiie so Harvard, University ©f Chicago, Columbia, University of Califbrnija, za tehniko pa predvsem Massachusset8 Insttute of Techno-logy. Univerza Illinois v Urbani je nekoliko manj slavna, vendar pa spa-da po svojem obsegu med največje visokošolske ustanove v Severni A. meriki. Ustanovljena je bila 1867 z name. nom, dati poceni č;m večim ljudem tisto izobrazbo, ki j.m je bila tcdaj najpotrebnejša, to je poljedelstvo, teh-niko in malenkost splošne izobrazbe. Na ta način je bila bolj podobna ne. kakšni tehnični sr°dnj; šcli kct uni-verzi. šele sčasbma je postala to, kar danes razumemo pod imencin visoka \ šola. Pred pbslednjo vojno je imela največ 14000 študentov ;n 2500 učne-"a osebja. Vseh študentov v ZDA pa ie bilo tedaj 1 milijon 200000; pri-bližno 2,5% tistih, ki so obiskovali Ijudsko šolo, se je vpisalo na univerzb. Po vojni se je procent nekoliko dvignil. Mnogim demobillizirancem je namreč dala država možnbst un-. verzitetne izobrazbe. Tako je bilo v študijskem letu 1948/1949 v ZDA 2.300.000 študentov; demobiliz:ranci so tvorili kar polovico Tudi v Urbani / so štev:lke pbskočile. V letu 1950/51 nas je bilo vpisanih 24000, letos 22000. Ena četrtina je žensk. 400 (2%) študentov je iz tujine, največ ;'/. Južne Amerike, Kitajske, Indije in Arabje. ; O unfaerzi lllinois je državna ustanova — uni verza države Illinbis. Vodi jo Board of Trusters (bdbor zaupnikov), ki hna 11 članov; devet jih izvolijo di-rektno na volitvah v državi Ulinois, dva člana pa imenuje vlada države Illinois. Ta odbor odloča o splošnem delu univerze m določi predsednika, ki potem univerzo vodi. Univerza je razdeljena na tri dele. Največji, z večino fakultet (cbllege jim pravimo) je v Urbani in v Champaignu (poleg Urbane). Tu sta dobri dve tretjmi študentbv. V Chica. gu pa je medicinska fakulteta in tako imer.ovani Navy Pier, kjer se vrše po-splošena začetniška predavanja. Ne-kateri poslušajo dve leti tu, potem pa nadaljujejo v Urbani. V okviru univerze Illinois je združenih več raz-ličnih ustanov kot na pr.: šola za zasčitne sestre, muzeji, razne poiz. kusne postaje, gospodinjska šola, šola za telesno vzgbjo in druge, seveda po-leg oddelkovj ki so običajni na vseh univerzah. Študij Prvo leto študija je pri nas težko, ker novinci nimajo enotne srednje-šolske izbbrazbe. Srednje šole v ZDA so namreč zelo različne. Na nekaterih fakultetah obstojajo sprejemni izpiti, da se nekako kontrolira znanje, ven. dar tistim, ki so dokončali srednjb solo s sclidnim uspehom, ne delajo posebnh težav. Predavanja so načelno obvezna, to. da udoležbe skoraj n;i če ne kontrolira. Vsak predmet se predava samo en semester. Če je snov cbširna (n. pr. fizika, materoatika), jo razdele na več delov ;n ob kbncu semestra so izpiti iz vsakega dela posebej. Zahteve na izpitih niso posebno velike :n se po. zitivna ocena kmalu dcseže. Vendar je važno, kakšn« ocene imaš, za di- ima ena petina študentbv. So pa ye činoma bolj nizke, okoli 200 dolarjev na leto. Nekateri dobe nekaj več. Le-tcs n. pr. ima 46 študentov štipendje nad 500 dolarjev, 89 med 200 in 500, vsi drug-i (okrog2000) pa man j. Možnb je dobiti posojilo (nekakb desetina študentov ga ima), pa tudi to redko presega 200 dolarjev. Večji dohodek da delo. Ena tretj^na študentov se preživlja z delbm med študijem. Delajo po šolah, restavra-cijah, trgovinah in drugcd. Na uro zaslužijo navadno po 0,75 dolarja. Kdor dela n. pr. deset ur na teden, zasluži vsaj za tretjinb svojih izdat-kov. Težje izhajajo študentje privatnh univerz, kjer je samo šolnina 600 do-larjev na kto. plomb, ker bbstojajo sem pa tja neki predpisi o višini redov. Na izpitu dobi slušatelj samo tretjino ali polovico končne ocene. Na ostali del pa vpliva delb v laboratoriju, programi, kolok. viji med semestrom (navadno sta dva ali trije) in pcdobnb. Na ta način morajo študentje delati sproti, kar dokaj olajša študij. Poleg tega je tudi predavanj bolj malb (na tehniki 20 do 30 ur na teden). Je pa študij u-smerjen bolj na prakso kot na teorijo. v Pb štirih letih študija dobi študent, če je seveda v redu »vozik, naslov 2>Bachelor's Degree«, naslednje leto pa »Master's Degree«. Naprej je mož-no študirati še za dcktorat. Večina ne gre preko prvega naslova. Kaj pa finančna plat? Na leto potroši študent približno isbč dolarjev. šolnina pravzaprav ni velika. 160 dolarjev na leto za prebi- valce države Illinois in 300 dolarjev za študente drugih drŽav. štipeoid je DruSabno življenje Političnih organizacij ni, ker je pb. litika izključena iz šole. Obstoja pa več strbkovnih združenj, preko kate. rih so študentje povezani z drugimi univerzami. Poleg tega obstojajo tudi razni klubi in društva (n. pr. glasbe-na, dramatična, športna ipd.). Nekako vodi vse skupaj »Ulini Union«, ki ga deloma študentje izvolijo, delonaa pa ga ianenuje univerza. Ta cdbor uprav-lja »Union Building«, kjer so klubske sobe, dvorane in podobno. Mbčno or. ganizacijo predstavljajo tako imenO. vani »Fraternity« in »Sorority«, ame-riški študentskj dbmovi. V zvezi z tuiiverzo Illinois izhajata v Urbani dva lista: meseenik The News, ki ga izdaja zveza bivš h štu-dentov te univerze, m pa drevnik The Daily Illini, ki ga izdajajo štu. dentje, je pa privatna last. / Napisal za Tribuno Bruno Fajgar, študent tehnike na univerzi Illinois v Urbani. Na festivalu bo nastopila tudi folklorna skupina i>Tone Tomšič*. Program festivala 4. APRILA OB 20. URI V OPERNEM GLEDALIŠČU SLAVNOSTNA OTVORITEV PROGRAM NASTOPIJO DOMACE IN TUJE FOLKLORNE, BALETNE IN IGRALSKE SKUPINE 1. FRANCOSKA FOLKLORNA SKUPINA. BASKOVSKI PLESI 2. NEMSKA BALETNA SKUPINA. PANTOMINE 3. NEMŠKA IGRALSKA SKUPINA 4. FOLKLORNA GRUPA ŠTUDENTOV SARAJEVSKE UNIVER2E 5. FOLKLORNA GRUPA »TONE TOMŠIČ«, LJUBUANA 6. IGRALSKA SKUPINA AKADEMIJE ZA IGRALSKO UMETNOST, LJUBLJANA 5. APRILA OB 19. URI NASTOP V SLOVENSKI FILHARMONIJI PROGRAM NASTOPUO GOJENCI SOLISTI DOMACIH IN TUJIH GLASBENIH AKADEMIJ OB 21. URI AKADEMSKI PLES NA ČAST TUJIM IN DOMAClM GOSTOM V PROSTORIH KAZINE — VSTOP Z VABILOM 6. APRILA OB 20. URI NASTOP V SLOVENSKI FILHARMONIJI PROGRAM NASTOPIJO GOJENCI SOLISTI DOMAČIH IN TUJIH GLASBENIH AKADEMU (Nadaljevanje z 2. strani) prdgramov povzrdca, da je normalen pojav, posebej še tta Tehniški v:soM šoli, da potrebujejo tiuli dobri štu-denti po absblutoriju poldrugd leto in več, preden diplomirajo. 6) Prenatrpan&st tumih načrt&v jn programov kakor tudi izpitni predpisi povzročajo, da količkaj vesten student, ki hoče zadostiti zahtcvam sedanjega štvdijskega režbma, praktično fnima časa za dvig svoje obče razgledartfi. sti, ki mu jo more dati tideležba na tem ali onem področju javnega žh. Ijenja. 2. Predavateljski kader na univerzi in visokih šolah kakor tudi znanstveni kader po naših institutih se preveč širi na račun operative, kateri včasih biez nujne pdtrebe odtegiijemo vo. dilni strokovni kader, ]ci je- zanjo nad vse dragocen. a) Nujno je potrebno, da tudi v našem visokem šolstvu in v naših in-stitutih ugotovimo, Le so za uspesno izvrševanje danih nalog potrebni prav vsi, ki se sedaj na teh delovnih me. stih nafiajajo, in če je današnja ka-drovska politika na visokih šdlah v interesu vzgoje novega znanstvenega naraščaja. b) Znunstveni delavec, ki si ne pri-zadeva venomer za napredek svoje discipline, ni znanstveni delavec. Tudi širša javnost ima pravico, da ugdtav-Ija, kaj so posamezniki prispevali k razvoju znanosti. c) Število honorarnih predavateljev na nekaterih fakultetah skorajda ni manjše od števila rednih docentov. To je nezdravo stanje. Marsikateri kurzi bi mogli biti skupni za vec fakultet. Človešlte sile kot titdi matcrialna sred. stva je treba smotrnejše izrabljaU, zato pa poiskati, če ireba, tudi novih oblik dela. č) Nezdrav je tudi pojav, da se izpopolnjuje učni kot titdi pomožni učni kader z docenti in asstenti, ki niso nikčli v svoji stroki praktično delalu 3. a) V poglcdu povojne organiza. dje visokih šol čdbor obžaluje, da se je razbila enotnost univerze in da sd se fakultete pričele razvijati v tip višje strokovne šole. Fakultete naj razmišljajo o poteh, ki vodijo do čim večje kobrdinatije dela. b) Odbor pozdravlja namero, da se pripravi enoten zakon o univerzah in visokih šolah v FLRJ, ker je čas zanj ie dozorel, ter naroča univerzi In vi. sokim šolam, da osnutek, ko jim bo predlozen, čim vestneje preuče. 4. Odbor naroča sekciji za visoke šole, da v smislu gornjih ugotavitev in nakazanih načel poišče ustrezno pot, ki bo privedla začetd revizijo in redrganizacijo do uspešncga zakljiička. Odbor naroča sekciji za znančst, da analizira stične točke med viso-kimi šolami in Akademijd znanosti ter njenimi instituti, pretrese probleme ter jih predloži v obravnavo Sdboru. a) Odbor odobri sestav kom'sije za študentska vprašanja, ki je naslcd-nji: redni profesor dr. ing. Avseo Dušan (kot predsednik dekan dr. Rant Jože, docent Jeneek Ladislav, docent ing. Sever Milan, izredni p-rofesor Avčin France, izredni profesor dr. Finžgar Alojzij, docent dr. Boncelj Josip, rcdni profesor ing. Sevnik Franjo, profesor Skandali Zvonko, stud. ekonomije Lužovec Dušan, stud. tehnike Ivanetič Peter, student teh-nike Gčrkic Rndovan, stiuicnt medi. cine Luzar Saša, student mcdicin.4 Kerstein Jože. Študentje in Zdravstveni fond O Zdravstvenem fondu beremo prav malo. Kdaj pa kdaj kak oglas v dnev-nem časopisju, v kaiorem obvešča ZF člane o spremombah svojega poslo-vanja, o različnih akcijah. opomin absolventoni, naj poravnajo članarino ali kak oglas na dekanatih; to je men. da v&e. Lo redki so oni slušatelji, ki vestno prebero vse oglase na deka-natih, posebno Le so nekoliko daljši. Mcd drugim je bil tam tudi zadnji čas oglas, ki je govoril o pravicah in dolžno-tih članov ZF. Tako ni čudno, da veliko študentov, posebno mlajših, niti ne ve za vse bonitet©, ki jih nudi ZF. Organizacija šteje okoli 4500 čla-nov. Po pnavilniku ZF (izdan od Mi-nistrstva za prosveto LRS 5. septem-bra 1946) morajo biti člani ZF vsi redno vpisani stušatelji. Letni pri-spovki študentov s članarino (znašali so približno eno tretjino vseh finanč. nih sredtev) so se v današnjih raz-merah kljub 100 % povišanju znižali ma eno šestino vseh sredstev. Ostalo predstavljajo dotacije raznih ministr-stev. Podpornih članov ZF nima, dasi govori Pravihiik tudi o teh. Če upo-števamo še priložnostno materialno pomoč, ki ]o nudi RK Slovenije, je to skoro vse. Le izdatnejša pomoč Sveta za zdravstvo je pripomogla, da upravi do sedaj še ni bilo treba črtati nobene izmed bonitet, ki jih nudi svo. jim članom. Preglejmo nekoliko pravice in ugod nosij članstva. Upravi je uspelo s poinočjo odgo i voraih forumov zvišati število ambu lantnih dni z dveh na pet (razen so~ bote) ter dobiti za svojo ambulanto zdravnika specialista za interne bo-lezni. Poleg tega posluje še trikrat tedensko ambuianta za kožne bolezni in malo kirurgijo. S tem je omogo-čeno, da pridQ vsak bolni študent v popoldanskih urah do zdravnika, ne dia bi imi bilo treba dalj čakati nanj. Vsi težji bolniki, ki zaradi bolezni ne morejo v ambulanto, imajo pravico do brezplačnega obi&ka fondovega zdravnika i\a domu. Obfok je treba javiti v pfsarni ZF vsak delavnik od 7. do 14. ure. Tudi zobna ambulanta je razširila svoj dolovnl čas. Sedaj dela cek>. dnevno vsak delavnik razen sobote vsakega 1. in 15. v mesecu, boleče pri-mere dnevno. Vsak član, ki se zdravi v bolnici, ima pravfco do 50 °/» popusta, če ob popoldne. Dentista izvršujeta sanacij-cijska in protetična dela v domači ambulanti. Nove pacieate sprejomata nastopu zdravljenja predloži napot. nico zdravnika študentske ambulamte ali ZF. V primeru da ne more plačati niti polovične oskrbe, mu uprava ZF posreduje odpis stroškov zdravljenja na podlagi predloženega potrdila o premoženjskera sianju. Nadalje imajo brezplačno zdravljenie vsi člani, kt se ob sprejemu izkažejo z napotnico in potrdilom dckanata o prejemanju štipendije, ter vsi člani, katerih svojci so državni nameščeaci (do 24. leta staro9ti). Čfanom jo zagotovljena brezplačna nabava zdravil, očal, ortopedskih pri-pomockov. Uprava ZF jim povrača stroške rešilnih prevozov. Abonenti dijctne menze dobivajo denarno pomoč za hranarino. Članom, ki &o potrebni zdravljenja v zdraviiiščih in toplicah, oskibi ZF mesto za zdravljenje. Slušateljem, ki so potrebni zdrav-Ijenja ter okrevaaja, po«reduje ZF brezplačni sprejcm v klimat&ka zdra-viKšča in okrevališča. To so v skopih črtah oirsane ugodnosti, ki jih nudi študentska zdravstveua zaščiba v da-našnfi oblikf. Kaj pa dolžnosti? Te res niso ve-like! V pravilniku ZF lahko beremo: 1. redno plačevanje semestralne članarine, 2. »od-elov-anje in pomoč pri akcijah, ki jih izvaja ZF. Res je, da se je članariaa stoodstot-no povišala, vendar večioa študentov ni temu oporokala in rade volje pla-čala letni prispevek; saj je dovolj skromen za ugodnosti, ki jih z njim pridobiš. Kar se tiče druge obveznosti pa uprava vedno znova opaža veliko ne. razumevanje in nehvaležnost s strani študentov. Predolgo bi se zamudili, če bi našievali primere, ki bi dokazo-vali upravičenost gornje trditve. Le prim«r iz zadnjegia časa. Dogodek, ki se je pripetil ob slikanju pljuč štu-dentov kemije. Na prošnjo uradnice ZF, da na) bi nekdo iznted študentov pomagal pisati kartoiečne Hste, se ni fia^vil nihče izmed prisotnih, ki jih j« bilo okrog potdeset. Nikogar ni bilo, ki bi bil pripravljen žrtvovati pol ure časa, da bi delo hitreje steklo, kar |e bilo pač najbolj v interesu samih študentov. PoudaTjamo, da to ni osam. Ijen primer. Prav letošnje fluorografiranje, slaba udeležba ter ponašanje študentov pri slikanju dokazuje, kako nepraviloji odnos ima bodoča inteligenca do raz-Hčaih akcij, ki jih organizira ZF. Uprava ni dobila niti od posamezni-kov niti od študentske organizacije zadostne podpore pri svojem prizade. vanju pri odkrivanju TBC, ki je naj-uspešncjši del borbe proti tej socialni bolezni. še do danes ni prodrlo med študente innenje, da je ravno fluoro-grafiranje najmodernejše in najuspeš. nejše gredstvo pri odkrivanju novih (uberkuloznih žarišč. Kljub v&em tem dejstvom pa je uprava ZF primoraua izvesti slikanje obvezno za v»e redne sluSatelfe, da bi dosegla večji odziv. Dekanati bodo brezpogojno zahtevaJi potrdilo o sli-kanju pri testiranju letnega semestra. Siušatelji, ki se iz katkršnegakoli vzro. ka niso udeležiJi fluorografiranja, naj predlože upravi ZF izvid reatgenske-ga pregleda pristojnega protituberku. loznega dispanzerja, kar jim bodo po. trdili y njihove člaraske izkaznice. Ta in podobna dejstvia dokazuj^jo, da niti med študente nbo še prodrli osnovni principi zdravstvea© vzjjoje. Prav v tem pogledu bo freba še ve-liko besed, še več pa dejanj, če bomo hoteli doseči smoter, zdravo in krepko inteligenco, ki bo kos svojtm nalogam. Janez Jež ŠTUDENTJE, MARIBORČANI! Ustanovili bomo klub mari-borskih študentov, ki bo pričel delati v počitnicah. Daii zboro-vanja bo objaivljen v dnevnem časopisju in po fakultetah. UO ZSJ Pismo z Dunaja Ste že kdaj bill na Dunajiu? I>a? Potem gotovo veste, kje je Poitadeins-dorf v XVIII. Beziarku? Ne? Rad vam verjamem, kajti pd več kakor eno-urrti vbžnji s tramvajem (oziroma s traimvaji, ker sem štirikr&t presedel) po razkoano razsvetljenih dunajskih ulicah sem že obupal, da bam kdaj prišel na cilj — namreč v Potzleins. dorf, kjer je v malem gradu študent. ski hotel. To je zatočišče vseh. potu-jočih študentov, ki se ustavijo na Du-naju. Končnb sem le prišel do cilja, to sq pravi do zadnje tramvajske po-staje, od katere seatn še pet minut daleč vlekel svoj težki nahrbtnik. Pod »študentskim hotelom« si ne smete predstavljati ogromne stavbe z ble. ščečimi sveblobnimi napisi, z livrj-ranian vratarjem in drvečimi dvigali. To je enoTKadstropna stavba v 2>Bie-dermayerstilti«, znotraj — kbt sem pozneje videl — okusno opremlj-ena. V pritličju so moške spalnice in umi- Če ste mešetarili z Moskvo — z nami ne boste nikdar Množice Ljubljančanov so fašističnim kričačem, informbi-rojcem in zapadnim silam, ki tej bandi popuščajo, jasno odgo-varjale skozi šest dni. Svojo revolucionarno patriotsko zavest je znova dokazala tudi velika večina ljubljanskih študentov — na-, predna večina naše študentske mladine. Na sliki: v avli Univerze govori študentom ljudski poslanec tov. Vižentin. Yr •K- * *i valnice s t\iši, v prvem nadistropju pa j« ženski oddeleik. V pritličju je še klubska soba in zraven nje kuhinja, kjer dobite za malo denarja okusem zajtrk in, če je dovolj gostov, tud'i kosilo in večerjo. V pisarni me je prisrčno sprejel upravn^k hotela, ki mi je po krat. kem pbstopku z prijavljanjem naka-zal sobo, czixoma posteljo v sobi, kjer je razen mene stanovala še pisana druščina študentov. Da jih kar po vrsti predstavim: posteljb pod m/enoj ima inženir tehnike Graham iz Av-stralije. Ves obraz ¦ima porasel s gosto rdečkasto brado, na katero je zelo ponosen. V kotu spi Jozef, štu-dent tehnike iz Frankfurta. Pod njiiu spi zamorec Beniamin z Zlate obale, ki na Dunaju trenutno nie ne študira, a je preteklo leto študiral v Eimu umetncstno zgodovi>no —• kot mi je zaupal pozneje v klubski sobi. Doka. zoval je to trditev z znanjem itali-janšcine, ki pa je bila vse prej kot italijanščina. Zadnji gost te sobe js še mali Pierre iz Lyona, študent glas-bene akademje na Dunaju. Oboevalni jezik te pisane družbe Je jezik gbsti-telja — nemščina, ki je podkrepljena z nenavadno živahnim gestikuliranjeini in zelo nvalo podobna literarni nem. šč;ni. Vsi govorijo v infinitjvjh ja členov skoraj nihoe ne uporablja. Toda med seboj se razumemo — in to je glavno. V prijetno zakurjeni klubski sobi, ki je opremljena z ličnim lesenim po-hištvom, smo se pd večerji zapletli v zanimiv pogovor. Vsakdo je pripbve-doval o svoji domovini, o svojih na-črtih in o svojih doživetjih na Du-naju. Zamorec Benjamin je pravil o svojem šfcudiju v Rianai, kjer je šest mesecev spal v, spalni vreci pod ne-kim mostom. Zjutraj, ko je šel na predavanja, je spravil spalno vrečo v bližnjo hišo in jo zvečer zopet vzel. Jaz kot novinec in edini Jugoslo-van sem moral odgovarjati na tisoče vprašanj. O življenju študentov pri nas, o univerzah, o prirodmih zani-m-vostih in ne vem, kaj še vse jih je zanimalo. Ko sem jim povedal, da sem pripotoval na Dunaj z vlakom, so me debelo gledali. Eazložili so mi, da potujejo edlnole zastonj, na ta na. čin, da ustavljajo avtomobila. Ta zastonjkarski način potovanja imenu-jejo avtostop ali tudi hichnicking in je v navadi po vsej Evropi — mairsi-kdo tudi prepotuje vsd Evropo na ta način. Po prvem dnevu bivanja v tem hotelu, ki sem ga pravkar opisal, v postelji leže še dblgo nisem mogel za. spati. Premišljal aem o vsem mog:o-. oem, največ pa o tem, kako se bom počutil v tem čudnem, a prijaznem študent&kem hotelu Potzleinsdorfu. Ž. P. ČRNO na BELEM BESEDA O ,,AVTONOMIJI" Pri nekaterih študenbih se pojav-Ij&jo kaj čudni pojmi o socialistični: demokraciji. Čeprav se včasih zdlijo naivni in absurdni, so po svojem bi-atvu globoko reakcinarni. Nekateri so-cialistično demokracijo, ki pometmi de. rookraoijo za v naš; socialfetični državi vladajoči delavski razred, razumejo kot nekakšno »svobodč« za vse in za vsakogar. Imamo pa primere, ko gre za izrecno sovražno delovaaije, ki se skriva pod tem pojmovanjeon. Jasno je, da skuša sovražnik izkoristiti tudi vse študente in jih uporabiti kot orodje za razbijanje enotnosti v naši študentski orgamizacijl; in za razbija-nje socalistične gradlitve sploh. Eno takih sovražnih gesel, ki sku-šajo študenta oddvojiti od stvarnosfc", je parola o 5>avtonomiji univerze«. Kot vse sovražnikove parole, je tudi ta v b'stvu zelo neumna in nelogična. če bi bUi ljudje, ki taloo »avtonomijo« propagirajo, dosledcni, b: se takoj da. nes odrekli vsem ogromnim vsotaaTi, ki jifo skupnost daje našemu visokemu šolstvu — saj hočejo popolno neodv.s-nost 6d skupnosti. Potein bi bilo »ay-tonomije univerze« kmalu konac iz enoartavnega razloga, ker bi tudi: uni. vorze ne bilo več. Toda tem parola n ldiub njihovi smešni heumnosti nase-da.lč včasih tudli študentje, kl so bili dobri mladinc: in celo petkrat na akci-jah — kot n. por. Horvat Matij.a iz montartistike, ki vidi v tej avtbno. miji nekako ^zaščito pred oblastjo«. Četnu bi naj bila univerza zašoitena pred oblastjo? Bi jo morda bilo treba >zaščiti« pred subvencijami, ki jih ji daje oblast? Skupnost, ki douje za vi-soko šolstvo ogromne vsote, ima vso pravico, da vedno ve, kako in komu v prid se uporablja ta denar. čeptnu bi naj bil dober in napreden šfcudent ali profesor zaščiten pred oblastjo? Morda bi bilri radi zaščiteni neikateri anarhistčni malomeščanski in Merikalni elementitki jiun socialistjčna graditev ni po godu, ker so zgubili svoje privilegije? Naše žrtve v Revoluciji so tako ye-like in dragocene, da že zaradi njih d«lavski razred ne more dovoliti, da bi kdorkoli pod krinko »demokracije« »n 2>avton in ruSil delovno dtsci-plino — obsojen na 2000 din. 18. Gradišar Boruf — pravna fakul-teta — javil se je 2 dni prepozno — kaznovan s 500 din denarne kazni Omenjeni so bil» obsojeni od sodni-ka za prekrške pri MLO v Ljubljani. TRIBUNA, li*t liubljansJtlh študeu-tov. Izdaja Zveza študentov Jugosla-vije. Urejuje uredniški odbor, zanj: MiloS Mikeln. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Kongresni trg 11/1. Tekoči račun pri KB 601-90332-24. Cena izvoda 10 dinarjev, letna naroč-nina 100 dinarfev. Rokopisov ne vra. čamo. — Rotacijski tisk Tiskarne To-neta Tomšiča, Ljubljana. I PRILOGA "TRIBUNE" ŠT. 1 resolucija o politlcnem in ideoloskem delu zveze Studentov jugoslavije Na osnovi referata in diskusije, prvi kongres ZŠJ ugotavlja, da so organi. zacije Zveze do sedaj dosegle po-membe uspehe v utrjevanju polilične enotnosti študentov z delom pri iz-vrševanju nalog na vsch področjih družbenega živjenja na univerzah in visokih šolah. Toda analize dela pred kongresom in na samem kongresu so pokazale — kot je poudarjeno tudi v pisum CK KPJ z dne 12. iebruarja 1952 — da še vedno obstoia cela vrsta slabosti, od katerih so najresnejše: odsotnost aktivne politične in ideološke borbe v vprašanjih naše socialistične graditve, a posebej v vpraSanjih daljnj«ga raz. voja univerz y duhu odlokov III. ple-numa CK KPJ, nezadostno povezova. nje specifičnih nalog univerz z občimi problemi našega dmžbenega in eko-nomskega razvoja, kar otežkoča iz> gradnjo Zveze študentov in izvršitev njene osnovne naloge — ustvarjanje stiokovno solidno usposobljenih in politično pravilno orientiranjh kadrav naše nove inteligenc«. Iz tega izhajajo siedeče osnovne aaloge: 1. Prežeti s polno politično aktiv-noRtjo vse življenje na univerzah in visokih ^olah z organiziranjem vsako^ dnevnega političnega dela v okviru združenja za tolmačenje vprašanj naše notranje in zunanje politike, povezu. }oč ia vprašanja 6 specifičnimi prili-kami na univerzab in visokih šolah. Z razvijanjem takega vsestranskega družbenega in političnega življeaja usmerjati člane Zveze, da spremljajo in aktivno sodelujejo v reševanju mnogih problemov naše izgradnje, po-služujoč se pri tem raznih možnosti povezovauja z drugimi organizacijami (Ljudske fronte, Zveze eindikatov, go. spodarskimi organi, zadružnimi orga-nizacijiami itd.). 2. Združenja morajo posvetiti po> sebno pozornost tolmačenju ukrepov. ki zadevajo poglablfiaaje in jačanje naše socialističoe demokracije, kot so: nkrepi usmerjeni k debirokratizaciji ˇseh oblik našega družbenega življ«. nja, uvajanje novega go^podarsJkega in finančnega skrtemta, nkrepi za na- daljnjo socialistično preubrazbo vasi, vprašanja naše zunanje politike, po-sebej pa ekonomske in vojne pomoči iz našib odnosov z zapadnimi drža-vami itd. Študentska združeuja še morajo stalno brigati za ideoJoško vzgajanje članov Zveze in organizirati delo v tem smishi, da bodo študcntje odšli z univerz z znanjem vsaj osnovnih po-stavk marksizma, kai jim bo omo-gočilo pravilen pristop k raznim po-javom v družbi in naravi in jim bo posebtoj še kažipot na področju kon-kretnega materiala, ki ga študirajo. V tem cilju je treba, vodeč račuoe o pravihii izbiri materiala in kvalitcti njegove obdelave potom debatnib klu-bov, "TPdavanj in drugib koristnih oblik organizirati delo za osvajanje teoretičnih postavk naše Partije in pri tem vedcti, da je Iabko vsako prak-tično vprašanje naše borbe za socia-Hzem področje Žilave ideološke borbe, Ideološko delo na posameznib fakul-tetah je prav tako treba preubraziti z marksističnim prežetjem znaostve-uega materiala, ki se na njib pro-učuje. 4. Treba se )o odločno zoperstaviti vsem oblikam sovražnega delovanja in vpliva med študenti na univerzah sploh, naj gre pri tem za ostanke reakcionarne buržoazije ali informbi-rojščine. Prav tako se je treba zoper-»taviti prodiranju malomeščanske sti_ hije in negativnemu zapadnemu vpli-vu. Proti vsem takim vplivom je treba voditi stalno in oporno borbo. ker lahko zamegljijo perspektivo našega nadaljnjega razvoja in vnesejo maJo-dušnost in dezorganizacijo v napore za obvladanje težkoč naše notranje iz. gradnje. Prav tako |e treba razkriti malomeščansko in anarhistično pojmo-vanje principov socialistitne dempkra. cije, kot tudi širjenje in toleriranje raznih teorij o tako imenovani »apoli-tičnosti« in »čisti strokovnosti«, za katerimi se v bistvu gkriva politično negativen odnos do socialisdčne gra-ditve. V tej borbi pripada — kot v vsem našem delu — posebna vloga šiudentskemu tisku, kateremu morajo organizacije Zveze posvetiti polno po. zomoei, posebej v pogledu vsebine in •— f mest vedno spreminja in gornje številke niso dokončne. V inozemstvo pa bo I.etos šlo 50 študentov metalur-gijo ter po 40 mkon-f-erence ©notuost«, katere cilj je, da prikrije diskriminatcrsko in nedemo-kratično politiko MZŠ, ki kot orodje KommfoTme ruši enotiiost in onemo. g^oča praktično sodelovanje študentov. 5. Kongres smatra, da mora Zveza študentov Jugoslavije vzpostaviti em ožji kontakt z vsemi naprednhn': štu-dentskimi organ'izacijami, posebej z onimi izvenevropskih držav in jim predložiti kcnkreten načrt sodelovainija. III. 6. Centralni odbor Zveze študentov Jugoslavije naj še dalje vzdržuje in razširja praktične zveze z inozemski-mi študenti z izmenjavo strokovn:h, delovnih, znanstveriih, kulturnih, športnih in drugih grup ter štipendij in seminarjev in naj v tem pogkdu najožje sodeluje z odgovarjajočimi državnimi ustanovami z namenom, da dobi materijalne olajšavg za študesste: — 6 —• Kongres odobrava včlanjenje jugo-slovanskih študentov tehn.iških zna. nosti v Mednarodno organizacijo za izmenjavo študentov za tehiuško prakso (IAESTE) in nalaga Cen. tralnemu odboru, da prouči moanosti sodelovanja s slienimi organizacijaani kot so MJednarodna organizacija me-dicincev, farmacevtov, ekonomistov in z drugimi. 7. Kongres se zahvaljuje Medna-rodni študentski pomoči (WUS) za pomoč, ki jo je do sedaj dala ju^o-slovanskim študentom in nalaga Cen-tralnemu odboru Zveze študentov Ju-goslavije, da najožje sodeluje z jugo-slovanskim nacionalnim komitejem Mednarodne študentske pomdči. 8. Kongrcs poudarja potrebo, da Centralni odbor še nadalje sodeiujc z UNESCO-m v vseh vprašamjih, ki so zvezana s potrebami študentov. 9. Centralni čdbor se zadolžuje, da redno informira vsa združenja in vodstva Zveze študentov Jugoslavije o mednarodniih zvezah Zveze ter 0 delu mozemskih študentskih organi-»acij in da redno izdaja publikacij0 in Informativni bilten v tujih jezikih. 10. Univerzitetni odbori Zveze Stu. dentov Jug-oslavije naj še nadalje »odelujejo z univerzitetnimi orgaivi-zacijami y drugih državah na gor-njih principih in s pomočjo im soglas-nostjo Centralnega odbora Zveze šfcu-demtov Jugoslavije. RESOLUCIJA O PROBLEMIH ŠTUDIJA IN POUKA Na osnovi referata in diskusije o probleraih študija in pouka na uni-verzah in visokih šolah kongres ugo-tavl ja: 1. V izvajanju odlokov III. plenu. ma CK KPJ so na vseh naših univer-zah in visokih šolah doseženi neki gotovi — čeprav nezadovoljivi — re-zultati. Razširjena je materialna baza za delo fakultet in nove univerze (Sa. rajevo, Skoplje) se hitreje dokonču. jejo. Razširjen je prav tako sestav učnega kadra. Vmešavanje državnih crganov v notranje zadeve univerz je zmanjšano na najmanjšo mero, s če-mer so ustvarjeni pogoji za nadaljnjo demokrat:zacijb odno&ov na univerzah in visokh šolah. Močnejše tendence študentskih organizacij po nepravil-nem vmešavanju v zadeve pouka so v glavnem llikvidirane. Toda poleg vseh teh uspehov imamo v pogledu študija in pouka še vedno resne slabosti. 2. Čeprav se je nivo znanja študen-tov v primerjavi s prejšnjimi leti zvi-šal, še vedno ni zadovoljiv. Del štu-dentov se še vedno uči pdvršno, nesi-stematično in samo za izpit, brez globljega in solidnega študiranja uč-nega materiala. število zaostalih izpi-tov je veliko. Število študentov, ki pravocasno diplomirajo, je v prkneri s številom rednih študentov nesoraz-merno majhno. Doba med absolutori-jem in diplomo je predolga, s čeaner se pcdaljšuje trajanje študija. 3. Na nekaterih fakultetah in kate-drali pouk ni sodoben. niti ni povezan s problematiko našega socialističnega razvoja; en del predavatelj (posjbno s področja družbenih vcd) ni uspel, da vnese v pouk materialistični po. gled na svet in uporablja mater ali-stično metodo. Temu problemu so po-svetili premalo pozornosti tako po-edine katedre, kot tudi fakultetni sveti in društva profesorjev. 4. Učni načrti so na vseh fakulte-tah še vedno preobremenjeni s pre-velifcim številom predmetov, a po-trebno sorazinerje v proučevanju p<»-sameznih predmetov ne obstoja. Tudi tam, kjer je krčenje učne materije izvršeno, je to bilo bolj formalno, na ta načn, da je več predmetov zdru-ženih v enega samega, ne da bi pri tem odpadel ddvečen material. Prav tako za nekatere predmete manjka dobrih učbenikov, a nekateri ne od-govarjajo ne po vsebini, ne po mo-todi, s čemer se negativnc strani v pouku še povečujejo. 5. Režim študija še vedno ni prila-gojen smerncam III. plenuma CK KPJ, ki predvidevajo demokratizac:j» našega pouka in ne odgovarja stvar« nim možnasfcim in potrebam štu-dentov. 6. V reševanju vseh teh problemov se Zveza študentov ni dovolj aktivizi-rala potom svojih zdmženj, niti nis« združenja v reševanju teh problemov; našla svojega pravega mesta. Da se od-pravijo te slabosti, kongreg predlaga: 1. Vse delo študentskih združenj usmeriti v sm slu doses?aTija boljših' usp^iov študentov, ostvariti zavestna. — f — stalno in sistematično proučevanje in solidno študiranje ucne snovi — v ameri vzgajanja študentov v dobre strokovnjake in vsestransko izobra-žene intelektualce, ki resnd razranejo svoj poklic m izpolnjujejo svoje ob-veznosti napram šoli. 2. V tretiranju problemov učenja in študija se morajo študentska zdru-ženja osvoboditi uiporabljamja raznih administrativnih ukrepov in prakti. ciBsma, pač pa morajo na širši osnovi organizirati boljše izkoriščanje pre-davanj in vaj, seminarjev, pomoč sta-lejših nižjim ietnikoin, delo ziianstve. nih in sbrokovnih Muibov in društev, zagotcviti učbeaii'ke itd. Treba je vztrajati na tem, da Ko učna snov, ki se proučuje, čim bolj prežeta z mar. ksističnim pogledom na svet, dosega-joč to tako v okviru samib. predavanj, vaj, seminarjev kbt tudi z delom znanstvenih in strokovnih organiza-cij Študentov, vodeč odločno in siste-matično borbo proti vsem pojavom idealizma, misticizma in neznanstve-nosti in za znanstveno materialistično prietopanje k vsem pojavom v naravd in družbi. 3. študentska združenja morajo da-jati vsestransko poinoč absolventom, da pravočasno završe študij«. Treba je odločno razbijati in razkrinkavati vse pojave namernega zavlačevanja študija in nezdrave težnje, da se po končanem študiju ne gre izven uni-verzitetnih centrov, čeprav je potreba po vieokokvalificiranih kadrih v vsej državi zelo velika. 4. Združenja Zveze študentov naj organizirajo disknsijo o vseh proble. mih študija in pouka in naj v sode- lovanju z društvi profesorjev prieno borbo za pravilno reševanje vseh teh problemov na ta naoin, da bodo zdru-žesnja po vsestranski principielni di-skusiji stop^la pred univerzitetne oblasti s svojiin izdelanim stališčem. Na ta način se ustvarja pravilen od. nos študentov do šolskh oblasti m so-deldvanje med profesorji in študenti, usmerjeno k ureditvi in dvigu pouka ter proti vsem destruktivntrn tenden-cam in poskusom rušenja tega sode. lovanja (pritisk, štrajk, bojkct itd.). 5. Pri reševanju teh problemov se naj študenteka združenja poleg so-delovanja z profesorskimi kolegiji in univerzitetnimi oblasstmi povežejo z razaiimi strokovnimi združenjd kot tudi gospodarskimi isn prosvetnimi organi. 6. Posebno pozornost je treba pd-svetiti režimu študija in njegovemu prilagajanju programom in učnim načrtom. Režim študija mora omogo-čiti svobodnejši način študiranja in odstraniti administrativne ukrepe, s čemer se bo izboljšal pouk in dvignila kvaliteta naših študentov. 7. Združenja študentov naj organi-zirajo za izipapolnjevanje pouka razna predavanja naših strokovnjakov, za-tem pošiljanje grup študentov na te-ren v sodelovanju z raznimi strokov-niani organizacijami, da bi študentje bolje spoznali svojo strbko in razaie probleme našega gospodarstva. 8. Za izmenjavo izkušenj v vseh problesmib. študija in pouka med istimi fakultetaini v naši državi je treba vzpostaviti najožje sodelovanje med študeaitskimi združenji odgovarjajočih fakultet. /---------------------------------------------------------------------------------------------------------------- OHNE UNSERER MITWIRKUNG UND ZUSTIMMUNG KANN ES KEINE LÖSUNG IN BEZUG AUF TRIEST GEBEN. WENN MAN ETWAS ÄHNLICHES VERSUCHEN SOLLTE, TÄTE MAN EINEN UNGEHEUEREN FEHLER. VOR DEM ANTLITZE DIESES HOCHEN HAUSES ERKLÄRE ICH, DAß MAN DAMIT EINEN NOCH SCHWEREREN UND GERADEZU UNVERBESSERLICHEN FEHLER BEGEHEN WÜRDE, ALS DIES MIT DER UNGLÜCKLICHEN DREIMÄCHTEDEKLARATION GESCHAH. (AUS MARSCHALL Til O'S NEULICHER PARRLAMENTSREDE IN BEOGRAD) IL N'Y A AUCUNE SOLUTION POSSIBLE DE PROBLEME DE TRIESTE SANS NOTRE PARTECIPATION ET SANS NOTRE CONSENTEMENT. CE SERAIT COMMETTRE UNE GRANDE FAUTE GRÉE DE NOUS CONTRARIER. PUIS *TTO AJOUTE EN PRESENCE DU PARLEMENT QUE CETTE CONTRACTION v SERAIT — PLUS MALHEUREUSE QUE LA DECLARATION TRIPARTITE. v_____________________________________ —-«si*.._____ J Erklärung des Rektors der Universität Ljubljana zum Triestproîilem Die Geschehnisse, die sich dieser Tage in Triest, m der A-Zone des Freien Gebietes von Triest und in ganz Italien abspielen, erfüllen mit tiefster Sorge und Entrüstung nicht nur jeden Slowenen und Jugoslawen, sondern auch alle diejenigen, denen eine recht-massige und moralische Friedensgrundlage überhaupt am Herzen liegt. Wir sind nun Zeugen organisierter -rredentistischer Wutausbrüche, die von den höchsten Exponenten der italienischen Regierung, sowie Vertretern der italienischen politischen Parteien und Gruppen, von den Neofaschisten bis zu den Kominformi-,^3n, ganz offen angefacht werden. Mit solch einem Vorgehen schaffen sie eine Atmosphäre gegen den Frieden und normale Nachbarbeziehungen gerichteter, künstlich aufgepeitschter chauvinistischer Leidenschafen, nur um zu beweisen, dass man den italienischen Friedensvertrag annullieren und Italien FGT anschliessen müsse. Nun wollen I sie das Unrecht, das mit diesem Vertrage am slowenischen und kroatischen Volke sowieso schon verbrochen wurde, nur noch vergrössern. Alle Professoren der slowenischen Universität, einheitlich verbunden mit ihren Studenten, appellieren an das Gewissen und Verantwortungsgefühl der im vergangen Weltkriege alliierten Machte, dass sie den italienischen Friedensvertrag halten und in keiner Hinsicht von ihm abtreten mögen, so lange, bis nicht über etwaige erwünschte Veränderungen mit unserem Staate eine Uebereinstimmung erzielt würde. Die slowenische Universität pflegt, im Bewusst-"sein ihrer Verantwortung gegenüber ihrem Volke, die höchsten Ideen der Humanität, Gerechtigkeit und internationalen Zussammenarbeit und besonders die Idee des Volksrechtes an eigene nationale Kultur und J politische Vollwertigkeit. i Darum betonen wir in diesen schicksalsschweren Stunden mit aller Entschlossenheit, dass ein Vertragsbruch und Aufopfern der Interessen der slowenischen, kroatischen wie auch der fortschrittlichen italieni-hzhen Bevölkerung im FGT zugunsten irredentisti-scher Erpressungsversuche wohl der schwerste Schlag gegen die Prinzipien der UNO für ein friedliches Völker zusammenleben sein würden; ein Verrat also an den Idealen dieser höchsten internationalen Organisation, die im Sinne des italienischen Friedensververtrages die Becshützerin des Freien Gebietes von Wiest sein müsste. DER REKTOR DER UNIVERSITÄT LJUBLJANA SONDERAUSGABE LJUBLJANA, 7. 4.1952 EDITION SPECIAL STUDENTENZEITUNG DER UNIVERS!)*! IN LJUBUANA LE JOURNAL D'UNIVERSITÉ DE UUBLJANA Déclaration de recteur de 1' Université de Ljubljaia sur la question de Trieste Les événements, qui se passent ces jours a Trieste (zone A de TLT) donnent du souci et de la colere a chaque Slovene et Croate et doivent en donner a chaqun, qui estime les fondaments juridiques et morales de la vie réglée entre les nations. Nous sommes les témoins d'une colere irrédentiste organisée, laquelle est lancée tant par les plus hautes re-presantans de l'autoritée italienne, que par les expo-nents des parties et des groupes politiques italiennes, des neofachistes jusqu'aux cominformistes. Ils ont créé une atmosphere des passions artificiellement excitée qui se dressent contre la paix et les relations normales entre les voisins. Ils veuillent prouver q'on doit défaire le traité de paix avec l'Italie. Ils veuillent annecter le TLT et ainsi encore aggrandir les injustices faites aux nations Slovene et croate par ce traité. Tous les proffeseurs de l'Université Slovene, unies aux étudiants, levent leur voix appelant a la conscience et au sens de la responsabilité des forces alliées unies dans la guerre antifachiste passée, qu'ils tiennent le traité de paix avec l'Italie et qu'Us ne permettent aucune reculation, jusque un accord avec notre état sera rejoint. L'université Slovene ayant conscience de la responsabilité envers son peuple, cultive des hautes idées de humanisme et de justice en relations internationales. Surtout elle insiste au principe que chaque nation aie le droit d'etre libre tant culturelement que politiquement. C'est la cause pourquoi dans ces moments fatales Vuniversite Slovene accentue que le desapprouv entent des obligations accepetées par le traité de paix et la tahison des interets des peuples slovene et croate et aussi des Italiens démocratiques de TLT a labrutailité irrédentiste, serait le coup les plus terrible envers les principes progressives sur lesquelles fonde VONU, l'union internationale la plus haute qui ha le devoir de défendre TLT selon les clauses du traité de paix avec l'Italie Dr. Gorazd Kusej, recteur DE L'UNIVERSITÉ DE LJUBLJANA Der jugoslawische Studentenverband und seine internationalen Beziehungen Der jugoslawische Studenteaverband pflegt enge Beziehungen mit den ausländischen Studentenorgani-sationen. Bei diesem Wirken befolgt er folgende Regeln: Zusammenwirken auf Grund gegenseitiger Achtung und volle Gleichberechtigung im gemeinsamen Kampfe für einen daerhaften Frieden und gegen jegliche Agression. Wir sind der Meinung, dasa ein direkter Kontakt zwischen unseren und den ausländischen Studenten zur gegenseitigen Kennenlernung sowie zum Erfolge unserer Arbeit beiträgt. Deshalb suchen wir Verbindungen der allerverschiedensten Arten: in kulturellen und künstlerischen Veranstaltungen, Sporttreffens, Arbeitsgruppen und turistischen Besuchen, verschiedenen Delegationen usw. Unlängst wohnten Vertreter unseres Studenten-Verbandes zwei bedeutenden internationalen Studentenkonferenzen bei: in Edinburg und Hald. In Edinburg diskutierten die Vertreter von mehr als zwei Millionen europäischer und außereuropäischer Studenten über die Regeln und praktischen Formen einer erfolgreichen Srudentexizusammerarbeit in einer Atmosphäre vollkommener Gleichberechtigkeit. Die praktichen Schlüsse der Edinburger Konferenz wrden als eine solide Grundlage für jede weitere Zusammenarbeit dienen. — Auf der Konferenz in Hald verhandelte man über einen praktischen Gegenaustau9ch von wissenschaftlichen, turistischen und anderen Studentengruppen. Für heuer hat unser Studentenverband einen gro9szügigen Austauschplan vorberitet. Über 2000 ausländische Studenten werden im Rahmen verschiedener wissenschaftlicher und anderer Gruppen bei un9 aufgenommen. Es werden besondere Studenten-lager und Ferienstätten an der adriatischen Küste, in den slowenischen Alpen und im kroatischen Gebirge, Fortsetzung auf der 3. Seite HÄNDE WEG VON UNSERER HEIMATERDE Schon sieben Tage Demonstration sind hinter uns. Damit wollen wir der Welt beweisen, dass so mancher unter uns noeh als Knab and als zierliches Mädchen die ungewöhnliche Parade erlebte, die vor elf Jahren in Ljubljana einzog. Damals kamen in erster Linie angefahren: Moto-risten in Stahlhelmen mit schwarzen Hutfedern, hinter diesen die Panzerformationen usw. Mit diesen Leuten in schwarzen Hemden ist der schwarze Tod in unsere hone Stadt Ljubljana, damals im April 1941, einzogen. Dann wollte man uns italienisieren; wir alle sollten Angehörige der faschistischen Gill-Organisation worden und die zweitausendjährige Kultur Mussolinis übernehmen. Schon damals antworteten wir entschlossen darauf. Sie konnten nicht einmal unsere Minderjähringen einschlich iern. Im Gegenteil, der freche Eroberer wurde von Tag zu Tag aufs neue unangenehm überrascht. Mit jedem nuen Morgen erwachte Ljubljana in seiner fast wundertätigen Parole: Tod dem Faschismus — Freiheit dem Volke! Noch als Gymnasiasien schrieben wir Parolen an die Wände und vor allem and die Wälle der Kasernen, wo sich die Schwarzhemden einquartiert hatten. Glauben sie uns, dass dieser Kampf für unsere Völker nicht leicht war. Davon zeugen die Opfer eineinhalb Millionen unserer Söhne und Töchter, welche für die Freiheit mit ihrem Blute zahlen mussten. Später entrissen wir den Schwarzhemden ihre Gewehre, ja, noch als Knaben und Mädchen, die wir damals waren, holten wir mit blossen Händen die Waffen dort, wo sie einzig und allein zu finden waren. Vielleicht schein« das ungewöhnlich, doch auch unsere jüngsten Mitglieder der Preiheitsfront, die unter der Führung der KPJ stand, leisteten das ihre. Das soll nie wieder geschehen! (Das slowenische Kulturheim in Triest, von den Faschisten und Chauvinisten in Brand gesteckt) Ça ne doit pas se repeter! (L'édifice ou était le centre de la culture Slovene a Trieste, incendié par les fascistes et les chauvinistes.) Viele unter uns waren auch beim siegreichen Endvormarsch, in welchem unsere Völker den letzten Winkel ihrer Heimat befreiten — unter anderem auch Triest. In diesem Kampfe gegen den Faschismus hatten sich uns schon damals jene Brüder aus Italien — die Garibaldinipartisanen — angeschlossen, von denen unlängst eine ganze Reihe ebendeshalb vor das Gericht gestellt wurde. Unsere Herzen erfüllt Bittcrniss und Trauer, dass nicht einmal heute, sechs Jahre nach dem Kriegsende, unsere Landsleute in Italien. Görz und slowenisch-Venezien, ihre grundliegendsten Volksrechte geniessen. Dies beweist unter anderem aufs allerdeutlichste der schändliche Process in Lucca, wo man den ganzen Kampf der freiheitsliebenden Welt gegen den Faschismus in den Schmutz zog. Besorgt verfolgten wir alle die dunklen Vorbereitungen der heutigen Geschehnisse. Vor kurzem brach der chauvinistische Sturm in den italienischen Städten und besonders in Triest mit aller Wucht los. Wie auf einen Befehl begannen die Squadristen gemeinsam mit ihrem verführten Nachwuchs und den Kominîor-misten. getreu ihrer T "ilion, die n»r ~;se7>:!sten chauvinistischen und imperialistischen Parolen wiederzubeleben; kein Wunder, dass alles dies einen Eindruck hervorrief, als ob man voller böser Vorhaben einen tollgewordenen Hund von der Kette losliess. Ist dies nicht ein Verlachen aller Ideen und der öffentlichen Meinung der fortschrittlichen Menschheit überhaupt, wenn man dort hinausschriet: Da Trieste Fortsetzung auf der 2. Seite Er&iinungsanspracke des Pr&ssdenten des Studentenausschusses Liubliana ' Mit dem Wunsehe, alle Mitwirkenden und alle Zuschauer mögen sich in freudiger Begeisterung noch enger zusammenschliessen, eröffne ich den heurigen internationalen Studentenfestiwal.. Ich grüsse unsere lieben Gäste — öie ausländischen Studenten aus Frankreich, Deutschland, Oesterreich und Italien. Ich würde ihnen gerne einen recht angenehmen Aufenthalt in einem sonnigen Ljubljana wünschen, doch wie sie es ja selbst sehen, ist uns das Wetter ein wenig ungeneigt und nichts weniger die heutige Zeit. Ich bin jedoch überzeugt, dass sie sich, wenn schon nicht mit Sonnenschein, so doch mit einem Erkennen unserer Wege und Stege, unserer gerechten Forderungen um Tr'est, werden bereichern können. Schon heute und auch die folgenden Tage werden sie sich wiederholt überzeugen können, dass man auch in so schweren Augenblicken, wie heute unsere Völker sie überwinden müssen. — da sie immer wieder die allerunmöglichsten Lügen, Hintergehungen, Intrigen, ja selbst den Faschismus, der in der Welt noch lebt, feststellen müssen — einen Frohsinn bewahren kann, wenn man nur erkennt, dass sein Volk ein einziger mächtiger und einheitlicher Herzschlag durchpulst und dass in ihm noch sehr viel Optimismus liegt. Ein Optimismus, der neben Unkraut und Disteln auch noch Ähren findet und der sich auch von Nacht und Dämmerung die Sonne nicht ganz verdecken lässt; ein Optimismus, der in der Welt ganz deutlich die Kriegsverbrecher von den edlen Leuten trnnt und der in die Siegeskraft der Letzteren glaubt. Und weiter wünsche ich unseren Gästen, obwohl Ausländern, dass sie unsere Reden, die ihnen von Freundschaft und von Wünschen nach engerem Zusammenwirken sprechen, und unsere Lieder, die auch an sie gerichtet sind, verstehen mögen. Und wenn nichts weiteres, so werden sie doch bemerken können, dass hier ein frohes Menschenblut lebt, ein Blut, das den morgigen Tag nicht fürchtet und dass wir Jungen stoltz sind auf unsere reiche Jugend und gerade deshalb um so viel jünger und frecheren Herzisns sind. Ich grüsse auch euch, liebe Freunde aus-Sarajevo und Beograd. Es ist noch nicht lange her, da wir uns getroffen und ich hoffe, dass wir uns auch nach diesem Festiwale uecht bald wieder sehen. Im Namen aller slowenischen Studenten drücke ich ihnen warm die Hand, in fester Überzeugung, dass alle weiteren Worte hier unnötig wären. Was wollen wir mit Worten, wo wir doch Eines denken und fühlen. Ich grüsse alle Vertreter der Partei und Regierung, der Universität, Hochschulen und Akadamien, weiter alle Vertreter der Armee, der Massenorganisationen und alle diejenigen, die gekommen sind, um die Tänze, Lieder und Reden fremder Wölker kennenzulernen. Ich glaube, dass uns heute abend allen gleich angenehm zu Mute ist, da wir doch fühlen, dass wir uns mit so vielen Menschen aus den verschiedensten Teilen Europas so nahe stehen. Viele gemeinsame Eigenschaften und Wünsche vereinigen uns, Vieles trennt uns wieder. Und doch würdigen wir alles, was ehrlich ist, was auch in der Kunst offenherzig ausgedrückt wird. In uns ist Sonnenschein genug, um leihte Schatten, wenn sie auch wären, zu überwinden; sind doch alle Ausführenden noch junge Studenten. Es geht ja garnicht um ein Bewerten sondern vor allem um unseren gemeinsamen Wunsch, dass wir so oft als möglich zusammentreffen und uns die Hände schütteln mögen und dass Einer dem Anderen in die Augen blicke, wie dies bei offenherzigen Menschen der Braucht ist, bei Mensehen nämlich, die sieh ihrer Taten nicht schämen und auch gemeinsam singen, tanzen und sich unterhalten können. Mit diessem Wunsche uns aller und mit der sfcoltzen Genugtuung, dass dieser Festiwal gerade in Ljubljana stattfindet, eröffne ich die Veranstaltung. AUS GESPROCHEN MIT AUSLÄNDISCHEN FESTIWAlSTEiLNEHHERN Kreplin Dieter, World University Serviee Bonn Wir Studenten aus Deutsehland vertreten vier Universitäten : Hamburg, Bonn, Göttingen und Heidelberg. Unsere Reise nach Ljubljana war Dank des schönen Wetters sehr angenehm. Besonders gefiel uns die Fahrt über die Alpen, war sie doch für die Mehrzahl von uns ein herrliches Ersterlebniss. Bei unserer Ankunft in Ljubljana wurden wir angenehm überrascht, da uns nämlich mehr Leute empfingen, als wir selbst es waren. Wir danken unseren jugoslawischen Kameraden für den ausserordentlich warmen Empfang und die vorzügliche Unterkunft im Hotel, wo wir uns nach der 24-stündigen Reise bequem ausruhen konnten. Das erste, wa smir nach unserer Ankunft in Ljubljana auffiel, waren Massen von Demonstranten, die durch die Strassen der Stadt zogen. Unsere Studenten wissen leider über euer Triest Prablem, das augenblicklich für euch so aktuell ist, leider nur sehr wenig. Doch hat es uns, dass ich mich so ausdrücke, geradezu erschreckt, als wir erfuhren, dass die Westmächte um den grünen Tisch in London ohne Teilnahme Jugoslawiens über eine Frage verhandeln wollen, die gerade Jugoslawien am meisten berührt. Solch ein Vorgehen ist ohne Zweifel verurteilenswert. Es ist doch ganz klar, dass man die Frage Triest nicht ohne Mitwirkung Jugoslawiens wird lösen können. Vielleicht interessiert mich die Triesterf rage gerade deshalb so sehr, weil ich in ihr eine grosse Ähnlichkeit mit unseren Gebietsproblemen, z. B. dem Saargebiete, sehe. Und noch etwas muss ich hier betonen. Wir sind fest davon überzeugt, dass der internationale Festiwal, der vom Jugoslawischen Studentenverband in Ljubljana veranstaltet wird, die Beziehungen zwischen den jugoslawischen und deutschen Studenten um vieles vertiefen und stärken wird. Gerade das halten wir für sehr bedeutend und deshalb begrüssen wir jeden Erfolg in dieser Hinsicht auf das wärmste. Le discour d' ouvertre du president des étudiants de Ljubljana au festival Avec le vive désir de contenter les exécutants et I spectateurs, de créer chez eux un courant d'enthousiasm devant nous unir plus étroitement, j ai l'honneur d'inaugu rea- le festival international des étudiants de 1 université^ de Ljubljana. Je salue nos chers hôtes, les étudiants d France, d'Allemagne, d'Autriche et d'Italie. Je voudra leur souhaiter un agréable séjour dans notre ville ensoleillé mais le temps, aux deux sens du mot, ne nous favoris guere. Cependant, s'ils n'emportent pas des souvenirs d< soleil, ils connaîtront nos voies, nos justes revendicatio au sujet de Trieste et aujourd'hui et demain ils poui encore voir par eux—memes combien durs sont les j que nos peuples yougoslaves vive actuellement, alors qu doivent sans cesse et toujours de nouveau démasquer mensonge, la forberie, les intrigues et plus encore — fascisme qui vit toujours dans le monde. Es verront encoré que, maigre tout cela nous allons de lavant fermes e joiyeux, quand nous voyons, que le coeur de notre peuplu bat a l'unisson et est rempli d'optimisme, de ce véi'itebl« optimisme qui parmi l'ivraie et les mauvaises herbes sai distinguer les beaux épis et a qui les ténebres ne peuven cacher le soleil, qui sait distinguer entre les hommes noble« et généreux et les fauteurs de guerre et qui croit a la foret et au triomphe de ces memes hommes. Je souhaiterais qu< nos hôtes, quoiquo étrangers pussent comprendre nos pa roles dictées qu'elles sont par l'amitié et le désir dun( collaboration de plus étroites, qu'ils pussent comprendn notre chanson, qui leur esrt, aussi destinée. En tout cas, ils verront, que nous sommes gais, que nous n'avons pas peui du lendemain, que nous, les jeunes, nous som mes fiers d< notre exubérante jeunesse et que nous en sommes d'autan plus jeunes et d'autant plus joyeux. Je salue encore nos chers amis de Sarajevo et d< Beograd; tout récemment nous nous étions rencontrés e apres le festival nous nous reverrons bientôt. C'est pourquoi au nom des tous les étudiants Slovenes, nous les saluoru chalereusement, fermement convaincus que les mots son superflus entre nous. Et d ailleurs, ne pensent ils et n< sentent ils pas comme nous? Je salue également les représentants du Patri commu niste, des autorités, de l'Université, des Hautes Evoles e Academies, de l'Armée et des organisations populaires e tous ceux qui etes venus pour connaître les danses, la musique et la parole des autres nations. H me semble, que ce soir nous sentons tous d'un meme coeur car nous somm on communion d'esprit avec tant des jeunes gens venua d'un !>eu partout. Nous sommes unis par bien de caracteres communes, meme si nous avons chacun nos particularités, Cependant, en nos tous, nous sentons le respect de tout ce qui est honnete, de tout ce qui dans l'art est sincere et il y'a en nous une telle clarté que des potites ombres né sauraient l'obscurcir. Toas les exécutante que nous aliona voir sont des jeunes, pusque ils sont étudiants. Il ne s'agit pas ici de l'apréciacion ou de critique: il s'agit de collaboration, de notre désir commun de fréquentes rencontres nous permettant de nous serrer la main, de nous regarde! franchement dans les yeux comme le font les gens quî n'ont rien a cacher, qui n'ont pas honte de leurs actes, de chanter, de danser et d'etre gais tous ensemble. Voila quels sont mes désirs et j'ajoute que nous sommes fiers d'avoir, cette fois, ce festival a Ljubljana meme Von der 1. Seite fino Bocea di Cal taro! Es geht also noch um etwas mehr .— um die Eroberung jugoslawischen Volksgebietes. In unseren jungen Herzen regen sich wieder die furchtbaren Eindrücke der Vergangenheit: wieder brennt vor unseren geistigen Augen der slowenische Kulturpalast in Triest, wie dies schon einmal geschah (13. Juli 1920), dies unsere nationale Heim, für dessen Wiedererbauung wir eben Beiträge sammeln. Nach diesem Brand in Triest loderten unsere Heime auch, in Rojan, Barkovlje und anderen Städten in Flammen auf. Ihnen fielen auch hunderte unserer Dörfer in slo-wenisch-Venezien und Küstenland zu Opfer (1941—45). Wieder tauchen vor unserem Geiste die demolierten Räume der slowenischen Volksschulen und dio zerstörten Redaktionen der slowenischen Zeitungen auf. Ihnen folgen die unzähligen erblindeten, erschossenen, erhängten und enthaupteten Bazowischen Menschenopfer und lebend-toten Skelette der Internierten auf der Insel Rab. Alle die Tage, von damals an, als wir uns zur ersten Kundgebung versammelten und unsere heissen Herzen in die Strassen Ljubljana's trugen, bis zu dem Tage, wo wir über die Lautsprächer Marschall Tifo's Rede im Parlament lauschten, der ganz unsere eigene Meinung ausdrückte, und weiter bis zum Tage, wo wir unsere Volksabgeordneten, die von der Parlaments-sitzung aus Beograd zurückkehrten, auf dem Bahnhofe mit einer grossen Massenversammlung empfingen, — alle die Tage, als wir in frühen Morgenstunden, an Nachmittagen und kühlen Abenden, sogar auf neuge-lallenem Schnee und im Regenwetter, demonstrierten, wurde in uns von neuem die Parole wach: Tod dem Faschismus — Freiheit dem Volke! — so, wie zur Zeit der italienischen Okkupation. Klar und eindeutig sprechen die Massen: Hände weg von unserem Land ! : Tausende von Studenten aus allen Fakultäten unserer Hochschulen, Partisanenkämpfer und die jüngste Generation mit ihnen, haben ihren Protest geäussert: wir wollen, dass man auf die Millionenstimme unserer Völker hört, — man wird uns nicht überschreien, — wir beschimpfen niemanden, obwohl wir entsetzt sind, — auch diesmal rufen wir: es leben die Garibaldinis, es leben hoch die demokratischen Massen Italiens! Wir verlagen jedoch, dass bei jeder Verhandlung über Triest die jugoslawischen Völker das erste Wort haben. Bis jetzt haben wir leider nur Beschimpfungen auf Rechnung unserer Nationalehre und die ausgefeil- Les paroles des masses sont claires et résolues: ne touchef pas notre pays! testen diplomatischen Phrasen erlebt, jedoch keine einzige Tatsache, die zur Verbesserung unserer gegen seitigon Beziehungen beigetragen hätte. Wir wundern uns nicht wenig über den unver bindlichen Standpunkt der Regierungen derjenige!* Völker, mit denen wir gemeinsam den Kampf gegen den Faschismus gewannen. Wir demonstrieren noch weiterhin und appellier en an alle unsere jungen, fortschrittlichen Freunde in der Welt, besonders an die Studenten, dass sie nui einen Augenblick uns zuhören, mit uns fühlen und uns verstehen mögen in unserem berechtigten Proteste: Hände weg von unserer Heimaterde! NE TOUCHER PAS NOTRE PAYS! Depuis sept jours, les démonstrations ont succédé aux 9émontration6. Nous avons ainsi voulu rappeler au mond A iue, voila bientôt onze ans, alors que nous n'étions encore iue des enfants, il nous a été donné d'assister a une étrange parade. de furent d'abord des motocyclistes aux casques ornés de panaches noirs qui se montrerent. Derriere eux, des) chars d'assaut avec leurs équipages de chemises noires apporterent avec eux la mort noire, dans notre blanche ville de Ljubljana. Et cela se passait en avril 1941. Bientôt ils voulurent nous italianiser, faire de nous des membres du GIL fasciste, des adeptes tle la culture deux fois millénaire dont se réclamait Mussolini. . Alors aussi nous répondîmes; malgré notre jeunesse, ils ne réussirent pas a nous intimider. Chaque jour réservait de nouvelles surprises aux envahisseurs. Et, chaque four, Ljubljana s'éveillait plus forte, plus décidée a la résistance en se répétant la devise qui agissait sur tous d'une manierte tenant du miracle: Mort au fascisme —* ijberté au peuple! fu/*- Petits lycéns, nous écrivions devises et mots d'ordra i les murs, les maisons et meme sur les murs des ca^ /érnes ou étairnt cantonnées les chemises noires. Puis nous aidâmes a leur enlever des armes pour armer notre résistance. Garçons et fillettes, nous allions; chercher des armes la seulement ou om pouvait en trouver.! Bien que cela puisse paraîtr étrange, nous pouvons affirmer que meme les jeunes du Front de la Libération qui s'était formé sous la dirction du Parti communiste participerent a la lutte contre l'ocupant. Elle fut dure, croyez-le, cette lutte de notre peuple) Slovene, de tous nos peuples Yougoslaves, car un millioii et demi de leurs enfants payerent de leur sang leur tribut a la liberté. H en est parmi nous qui prirent part a la marche triomphale, a la marche libératrice de nos peuples, libérant de l'envahisseur le territoir* tout enitier de notre patrie st meme Trieste — et cela par leurs propres et leurs) sacrifices. Dans cette lutte contre le fascisme, nos freres d'Italie, les partisans italiens, les Garibaldiens, ceux qu'on vient de traduire devant les juges, se grouperent a nos côtés. Linfa me proces de Lucca et le fait que nos nationaux en Italie, a Gorica, en Venétíe sont encore aujourd'hui — six ans apres la fin de la guerre contre le fascisme —> privés de leurs droits les plus élémentaires, peuvent expK-fner a l'Europe a l'humanité tout entiere pourquoi nos1 coeurs, nso jeunes coeurs se sont, au cours de ces six ; années, remplis d'amertume. Triest gehort uns — so lautet die Parole Trieste est a vous — c'est la divise Programm des Festiwals 4. APRIL UM 20. UHR IM OPERNHAUS: FESTLICHE ERÖFFNUNG 1. Begrüßungsansprache de9 Präsidenten de® Uni- versitätskomitees des Jugoslawischen Studentenverbandes Ljubljana, Zorko ëtëuka 2. Kärtner Volkstänze — Studenten der Universität Ljubljana » 3. Jahrmarkt — Pantomime — Studenten der Uni- versität Göttingen ? 4. Baskentänze — Studenten der Universität Bordeaux 5. Volkstänze aus* Montenegro — Studente« der Universität Sarajevo (Bosnien) 7. Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac (1. Akt) — Studenten der Akademie für Bühnenkunst 8. Die Vaee oder Die Leiden des alten Wärters — Pantomime — Studenten der Universität Göttingen 9. Bosnische Volkstänze — Studenten der Universität Sarajevo 10. Baskentänze — Studenten der Universität Bordeaux 5. APRIL UM 19. UHR IM SAALE DER SLOWENISCHEN PHILHARMONIE Händel: Trio — Sonate in E-dur J. Bartlmä, I. Violine Rudolf Ebner, II. Violine Walter Klasine* Klavier, Geste-rreieh Vitali: Chaconne Kop Pavle, Violine Dusan Trbojevic, Klavier, Jugoslavija Haydn: Andante con Variationi f-mol Tatjana Orloff, Klavier, Deutschland Mozart: Duett aus der Oper sDie Hochzeit des Figaro« R. Strauss: Duett aus der Oper > Arabella« Elisabth Czernohorsky, Sopran Gertrude Wagner, Sopran, beide Detschland Zdenka Lukec, Klavier, Jugoslavija Kärntnerische Volkstänze — Studenten der Universität , Ljubljana Les danses populaires de la 3armthi3 — les étudiaíís de l'Université de Ljubljana ~~* 5. Debussy: Le passe-pied P. Mangiagolli: La dance de olaî Pierné: Letude de concert Colette Meunier, Klavier, France 6. Siegrid Ernst: Klavier — Duo Siegrid Ernst, Klavier Walter Koch, Violine, Deutschland 7. Maticic: Zwei Kompositionen für Violine und Klavier Paganini: Sonata akalar Sabina, Violine Verbic Nada, Klavier, Jugoelavija 8. Verdi: Pace (Arie aus der Oper >Die Macht des Schicksals«) Elisabeth Czernohoreky, Sopr., Oesterreich Zdenka Lukec, Klavier, Jugoslavija 9. Chaminade: Concertino für Flöte und Klavier Werner Tripp, Flöte Walter Klas ine, Klavier, Oesterreich 10. Franz Liszt: Variationen auf Bach's Thema >Wei-nen, klagen, sorgen, zagen ...« Nada Verbic, Klavier,. Jugos>lavija 6. APRIL UM 20. UHR IM SAALE DER SLOWENISCHEN PHILHARMONIE 1. Mozart: Sonate B-dur für Violine und Klavier Isa Pagel, Violine Tatjana Orloff, Klavier, Deutschland 2. Händel: Arie der Kleopatra Schubert: Frühlingslaute Schumann: Du Ring an meinem Finger Barbara Hörn, Sopran Tatjana Orloff, Klavier, Deutschland 3. Trbojevic: Das Unwetter Gostuski: Zwei Lieder Dusan Popovic, Klavier, Jugoslavija Dusan Trbojevic, Klavier, Jugoslavija 4. Beethoven: Sonate D-dur op. 10 No. 3 Tatjana Orloff, Klavier, Deutschland 5. Lipovsek: Die Einsame ai vie: Der Abschied des Partisanen Cajkovski: Arie der Liese aus der Oper 2Die Pik-dame« Vanda Gerlovic, Sopran Zdenka Lukec, Klavier, Jugoslavija 6. H. Wolf: Verborgenheit Marx: Marienblüten Gertrude Wagner, Sopran, Oesterreich Zdenka Lukec, Klavier, Jugoslavija 7. Debussy: Mädchen mit flachsfarbenen Haaren Trbojevic: Kolo Chopin: Polonaise As-dur Dusan Trbojevic, Klavier, Jugoslavija 8. Beethoven: Klaviertrio op. 70 No. 1 Siegrid Ernst, Klavier Walter Koch, Violine Günther Koch, Cello, Deutschland C'est avec inquiétude que nous avons suivi ce qui a été une sorte de prélude aux événements d'aujourd'hui* H n'y a pas longtemps que, dans plusieurs villes italiennes et surtout a Trieste, les squadristes et les jeunes qui ilsi ont entraînés se sont livrés a diverses violences avec l'appui de tout l'apareil cominformiste, faisant reviví te, dans leur Iidélité aux traditions, les mots d'ordre chauvins et impérialistes. N'est ce pas une insulte a tout ce qui est clair et pur, n'est-ce pas une insulte a l'opinion publique contemporaine que de crier: »Da Trieste fino a Bocea di Cattaro«. H s'agit de quelque chose de plus, il s'agit de la conquete de territoires appartenant aux peuples yougoslaves. Et nous avons évoqué des scenes du passé: l'incendie du Narodni Dom de Trieste (Foyer national) le 13 juillet 1920, d)e ce foyer pour la reconstruction duquel nous> sommes justement et train de faire des collectes. Nous avons évoqué J'incendi de Foyers semblables a Rojan, Barkovlje, la destruction de milliers de villages dans toute la Vénétie Julienne de 1941 a 1945. A nos yeux apparu les ruines des écoles Slovenes démolies, les rédactions des journaux Slovenes pillées; milliers de camarades, ces morts-vivants, ces squelettes du' camp de concentration de Rab se sont levés devant nous. Apres notre premiere réunion de protestation, de, lorsque les étudiants de nos hautes écries ont manifesté leurs sentiments dans la rue, lorsque nous avons antendu le discours du Maréchal Tito et lorsque nous sommes allés asecuillir a la gare de Ljubljana nos députés qui rentraient de la derniere senssion de nos Chambres, nous n'avons cessé, alors que, soir et matin, dans la neige nouvellement tombée et la boue nous manifestions, d'avoir présente a l'esprit la devise: »Mort au fascisme«, aussi ardente qu'aux' jours de l'occupation italienne. Par milliers, les étudiants de toutes nos Facultés et de toutes nos Hautes Ecoles, combattants, anciens paxíi-sans, et leurs camarades plus jeunes ont fait entendre leurs protestations »Ils ne couvriront pas nos voix! Nous voulons que des millions des nôtres les entendent. Nous n'insultons personne, bien que notre indignation soit â son comble.' Et cette fois encore nous crions: Vivent les partisans italiens, les Garibaldiens! Vivent les foules démocratiques d'Italie! Nous demandons que dans la discussion de cette question, la premiere place soit accordée aux: peuples de Yougoslavie! Jusqu'a, présent, nous avons tout entendu, des pires injures a l'adresse dfcs peuples yougoslaves aux paroles, diplomatiques subtiles et d'un sens douteux, mais nous n'avons malheureusement pas été témoins de faits qui pourraient modifier l'actuel état de choses. Nous sommes surpris de l'attitude si peu »alliée« adoptée par les gouvernements des pays avec lesquels nous avons combattu contre le fascisme. Nous continnuons nos démonstrations et nous adressons cette protestation a tous les jeunes amis que nous avons dans le monde, a tous les étudiants épris de progres et nous leus disons: »Ecoutez-nous un instant et pénétrez bien notre protestation justifiée : Que nul ne touche a notre terre!« Die vielköpfige Hydra — Alcide de Gasperi. Heute möchte er Triest, morgen wieder Lybien und dann vielleicht Abessinien ... lyHydra a nombreuses tetes — Alcide de Gasperi. Ajourd'hui 11 vaudrait Trieste, demain encore Lybie et alors peut etre Abissinie Von der 1. Seite ein Kajakausflug auf der Drina, ein Seminar in Ljubljana usw., vorbereitet. Zur selben Zeit wird eine grös&ere Anzahl unsere* Studenten a