listalofenflkifideUTeevYAmeriki. My fa the United States. awl legal Ho&kya. 78,000 TSLSVOV: Olllh«« S—Utt COMi lfatt* teptamb« SI, 1301, at tka Post OtBm u Rnr Tort, V. T, mšm A* «C Oo^nm tf March 3, 1879. TKLBTOH: OSdM S-1M No. L72. - Stev. 172. NEW YORK, SATURDAY, JULY 24, 1937 -SOBOTA, JULY 24, 1937 Volume XLV.—Letnik XLVf RAZBURJENJE V BEOGRADU JE ZELO NARASLO Boj za justicno reformo ni bil zaman BEOGRAJSKA POLICIJA JE NASKOČILA MNOŽICO, KI JE POSLUŠALA RADIO GOVOR Patriarh umira. — Za alučaj njegove smrti bo po ▼aej Srbiji vzpUmtelo ogorčenje proti vladi. — V senatu bi kma!u nastal splošen1 pretep. — Zadevo ameriškega dopisnika preiskuje ministrski predsednik. — Korošec smatra časnikarje za u jugoslovanske goste". DUNAJ, Avstrija 23. julija. — V bližini katedrale sv. Save v Beogradu so se zopet ponovili ne- miri. V AZIJI SO SE POJAVILI ZNAKI MIRU Voj. ministrstvo je vstavilo pošiljanje orožja na Kitajsko. — Kitajske čete nočejo zapustiti Peipinga. položaju meti Japonsko in Kitajsko ni (mogoče videti vzroka za to odredbo, vendar nekateri opazovalci položaja menijo, da je to bolj znak miru kot pa vojpe. Velika množica se je zbrala pred katedralo, da posluša govore proti predlaganemu konkordatu z Vatikanom. Takoj se je na šestih tovornih avtomobilih pripeljala policija, ki je naskočila množico. Nek policist je baje, ko je podil bežeče demonstrante, padel in se je nasadil na svoj bajonet. Ta vest pa je bila uradno zanikana. Neko poročilo pravi, da patriarh srbske pravoslavne vere umira. Ves dan je imel visoko vročino, njegovo stanje je vedno slabše in more vsak čas u-mreti. Ako bo jutri v narodni skupščini potrjen konkordat in bo ob istem času umrl patriarh, tedaj !:o po celi Srbiji vzplamtelo ogorčenje proti vladi. Zvečer so po vseh pravoslavnih cerkvah v Beogradu zopet zvonili zvonovi v protest proti vladi. Ne meneč se za opozicijo pravoslavne cerkve in celega srbskega naroda, je vlada trdna v svojem oklepu, da mora biti konkordat jutri potrjen. Ker kmetski demokratski blok noče iti v narodno skup -ščino, trdeč, cha je bil parlament izvoljen po ko-i uptni in nasilni metodi, bo vlada najbrže v narodni skupščini preglasovala majhno opozicijo. Ves dan so močni policijski oddelki patrulirali po mestnih ulicah. V senatu so bili hrupni prizori in je skoro zopet prišlo do splošnega pretepa, katerega je odvrnil nek senator samo s tem, da je prebral uradno poročilo, ki pravi, da so bili nemiri delo politične o-pozicije. Senatorji, ki so bili priče nemirov, so razburljivo ugovarjali poročilu in nastali so zelo ostri besedni boji in padale *so tudi psovke. Beogradsko časopisje je naznanilo, da sme beo-gradski dopisnik lista "The New York Times", Hubert Harrison, še ostati v Jugoslaviji, ker njegovo zadevo preiskuje ministrski predsednik. Ameriški poslanik Charles S. Wilson se je oglasil v uradu vnanjega ministrstva ter se je pritožil proti policijski odredbi, po kateri Harrisonu ni več dovoljeno bivališče v Jugoslaviji. Nadomestni vna-nji minister je poslaniku obljubil, da bo to zadevo predložil ministrskemu predsedniku dr. Milan Sto-jadinoviču, ki je obenem tudi vnanji minister. BeOgradska policija je odredila Harrisonov izgon iz Jugoslavije, ker so bila njegova poročila večinoma drugačna, kot pa vladna poročila. *ju, kjer je bil nastanjen Ka- Notranji minister dr. Anton Korošec pravi, dalvagoe, oonskim poveljstvom. Kitajska armada je že pričela s pripravami, da izvrši določbe sj>orazuma ter je žt* pričela odhajati iz zapadliega predmestja Peipinga, V a m -piutgsiena. Ker »pa Japonci niso izpolnili svojih obveznosti sporazuma, *o tudi Kitajci nenadoma prenehali z odhajanjem iz mesta. Ddžeč Japon ce, da so jih hoteli prevariti, so kitajski vojaki zopt t pričeli prihajati v mesto. Domei časnikarska agentura tudi naznanja, da je nek kitajski častnik okušal umoriti ja-poinskega poslanika Šigeru Kavagoe, da pa se je njegova namera izjalovila. Japonski konzulat v Šangiha- stojankah v Pariz in London. Francoski viri zatrjujejo, da je zaradi tega angleški mini strski predsednik N. Chaftib-erlaiu (naprosil svoje ministre, da naj ne puste, da bi šla angleška vlada na počitnice. | Kot pravita oba francoska , lista, so Nemci zgradili posto-Ijanke za submarine in aero-! plane v Melilli in Alucemas, na severni obali Španskega Maroka; v Ceuti (nasproti Gibraltarju, v Larache na za-padnem obrežju Španskega Maroka, v Ifini v Spancem Maroku ob Francoskem Maroku ter na Kanarskih otokih. Na nekaterih krajih so poleg postojanik za submari/ie in aeroplane tudi [postavili bencinske zaloge, električne i i* brezžične postojanke. Vsled teh vznemirljivih poročil išče angleška vlada boljše odnosa je s španskimi fašisti in pri tam posreduje španski voditelj device Joe Maria Gil Robie RIM ŽALUJE ZA MARCONI-JEM Zadnja poročila javljajo, * da je narodna skupščina potrdila sprejem konkordata ter da je kmalu nato umrl patriarh Varnava, poglavar srbiske pravoslavne cerkve, ki je bil največji nasprotnik kon-Jkordata. udi OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA tajskimi vojaki, pravi, da je bil atentat poskusen v tsoboto, da pa ga je preprečila japonska konzularna policija. Atentator je častnik Caj <šu-tang, ki je podpisal obiskovano knjigo ter je rekel, da želi govoriti s poslanikom Kava-goeom. Njegovo obnašanje pa se je japonski policiji zdelo sumljivo in (ga je aretirala. — Preiskava njegove osebe je dokazala, da se je Caj zarotil skupno s častnikom 29. armade, da etapno pomorita vse Kitajce, ki so naklonjeni Japoncem, in Kavagoea, RIM, Italija, 21. jnlija. — Po velikih žalnih svečanostih so prevedli danes truplo slavnega italijanskega iznajditelja Marconija v cerkev sv. Marije, kjer so se zbrali zastopniki rimske aristokracije in zastopniki papeža. Predjno so štirje vranci prepeljali hrastovo krsto pred cerkev, so se od pokojnika poslovili fašisti na svoj običajni način. Na Piazza Esedra je za-klical tajnik fašistične stranke Aahille Starace: — GnMielmo Marooni! Nr tisoče fašistov je odgovo-rilo: — Tukaj! To je znamenje, da je njegov duh še vedno med (njimi. (MADRID, Španska, 23. julija. —f Boji v Sierri zapadno od Madrida so začasno ponehali in le sem in tam pride do kakih manjših spopadov in protinapadov, ki pa ne izpre-mepe splošnega položaja. Poročila iz Madrida naizna njajo, da so republikanci pri čeli piodirati proti Majada-honda Lais Rozas. Republikanci so dospeli pred Villafrainca del Castillo, toda mesta še niso skušali zavzeti. V drugih mestih, posebno pri Brunete. Quijonm iin Viltanu-eva de la Canada, se vrše artilerijski boji. Republikanci so ol>streljeva-li več sovražnih postojank ob fronti. Fašistični letalci pa so 'bombardirali Colmenar Vie-jo; ubitih je bilo 25 oseb in mnego 'več ranjenih; poru.šc nih je bilo tudi inekaj hiš. V republikanskem ozemlju na več krajih gore polja, katera so zažgali fašistični letalci. Kmetom pomagajo vojak1' gasit: požar. Posebno veliko škodo je povzročil požar na žitu in oljkah okoli Las Rozav MADRID, Španska, 23. julija. — Ko so fašistični letalci bombardirali - Madrid in dve drugi mesti, je bilo ubitih 6'i oseb in nad 150 ranjenih. Največ žrtev je bilo v Col-mejiar Viejo, okoli 16 milj «e-verozapadno od Madrida. V Madridu je bilo ubitih 8 oseb in 20 ranjenih. Na Quintanar de la Orden so fašistični letal ci vrgli 400 bomb, ki so ubile 5 oseb, ranile pa 32. GIBRALTAR, 23. julija. --Trije vojaški vlaki so v Alge« ciras pripeljali x okoli 1000 ranjenih fašističnih vojakov, med katerimi je mnogo Italijanov. Ranjenci so prišli s fronte pri Cordobi, kjer je republikanska ofenziva zelo močna. Mestne oblasti »v Algecirasu so zasegle vse avtomobile in vozove, s katerimi so bili ranjenci prepeljani v bolnišnice. Mnogi so nastamjeni tudi po privatnih hišah. Mnogo fašističnih ranjencev je tudi dospelo s fronte rota odločila, da so to bili "upravičeni uboji", ko je bilo ubitih 10 demonstrantov. "Vsi policisti so odkrito priznali,'' pravi poročilo senatnega odbora, "da ranjenim ni bila nudqna prva pomoč. Policisti >x> neusmiljeno pometali ranjene in umirajoče v policijske vozove skupno z ne ranjenimi. Fotografije kažejo, da je policija vlačila ranjence nezavestne po tleh, kot bi bili pi-jainci." Poročilo pravi dalje, da policija palice, kamne in železne droge, o katerih trdi, da so jih rabili stavkarji, pobrala na kupu na praznem zemlji- v v scu. Z ozirom na rane pravi (poročilo, da je zdravniška pre iskava dognala, da so bili ubiti in ranjeni stavka rji ustreljeni, ko so bežali. na. Zdaj so v kongresu na vrsti druge, zelo važne zadeve, pred vsem sprejem raznih delavskih, farmskih in stanovanjskih predlog. Če bi se kongres prej odg«>-dil, bo sklical po uspelem poletu preko severnega tečaja dospeli sem trije ruski letalci, bodo razdrli in ga v kosili poslali v Sovjetsko unijo. Predmo odpotujejo letalci v Rusijo, bodo obiskali še Washington in New York. POSEBNI VAGONI ZA ŽIDE BERLIN, Nemčija, 21. julija. — Hitlerjevo časopisje zahteva, naj nemške želeaniške družbe določijo posefano spalne vagone za židovske potnike. — Noben posten Nemec ne bq •prenočeval z Židom v istem spalnem prostoru, — pravi peitf list. - Ji&k : < 'Id > \ ■ i . . ■ .-'A-. - ■ > '/- EDEN OBISKAL ROMUNSKE GA KRALJA LONDON, Anglija, 22. julija. — Angleški vnanji minister Eden je danes obiskal romunskega kralja Karola, ki se mudi tukaj incognito. ZOPET RUSKI IZDAJALCI USTRELJENI MOSKVA, Rusija, 21. julija. — Iz Daljnega Iztoka zopet prihaja poročilo, da je bilo ustreljenih 24 japonskih vohunov in safootažnikov. Sodišče v Hairabovskn jih je obsodilo na ?mrt zaradi sabotaže na transsibirski železnici. 1 V zadnjih mesecih je bilo v Sibiriji ustreljenih že 322 izdajalcev. f ____ ' - . 'isr ■■Bil «9900«« N*w York, Saturday, July 24, 1937 ti «km Hov Y«k CHr. X X. "GLAS -NARODA" (Vote of tin PtifbX DW Except Sundoji sad Holldayo ■a odo lato vetja tat >—rtito to .................. 8a New York m telo teto |Tj60 ta. pol leta...............M„«LI(| Sta lnoeemstro H etio tato • /■■•■ flMI Za pol leta HOD Advertisement ob Uavtaf brat podploe la ooetonoid se ne prloMoJejo. Denar naj m blagovoli M»)ett po Money Order. Prt ■ppemembl kraje naroSntkov, pcodao, da aa tadl prejšnje blrtllHe aajnanl, da hitreje najdeno naalornlka. BalncrtpClon Yearly t&OO lakaje vaakl daa lavi aadelj la "GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New Ink H. X. Telephone: CHehea 3—1242 VSEM NI MOGOČE USTREČI To je že star pregovor, ki je pa uajbra tuj angleški vladi. Z ozirom na špansko državljansko -vojno je sestavila že nešteto "neintervenoijskih" načrtov, ki so se pa drug za drugim izjalovili. Toda ko se en načrt izjalovi, sestavi iznajdljivi minister Eden drugega. Vsak novi (načrt je boljši od prejšnjega, to se pravi, boljši za fašistične sile. Nedavno je priznaj minister Eden fašističnemu generalu Francu pravico do 'bojevanja, pod pogojem, da izžene iz španske vse proetovoljoe. Ta Edenov odlok je naletel na odpor pri angleški delavci stranki. V poslapski zbornici je vzkliknil delavski zastopnik Clement Attlee: — Angleška vlada je vedno naklonjena vsemu, kar so tiče generala Franca in njegovih vstašev. Neki drugi laborit je dostavil: — Amglija se zapleta v vojno. In 'ko je vladni zastopnik izjavil, da ni vladi ničesar znanega o angleškem tovornem 'par,niku "Moltonu", ki ga jo obstreljevala Frapieova križarka " Almirante Cervera" so pretresli zbornico klici: — Sramota! Sramota! Razen Anglije se ves svet norčuje iz angleških neinter-vencijskih predlogov, ki so tako sestavljeni, da jih smatrajo v domovini za mirovna, prizadevanja, istočasno pa tudi zadovoljujejo Francu naklonjene angleške industrijalne interese. Naposled so pa tudi Angleži spregledali. Auigleški predlogi grmadijo kompromis na kompromis, hoteč zadovoljiti vsakogar, v resnici pa nikogar ne zadovolje. Nemčija in Italija sta hvaležni Angliji, ker je priznala Francu pravico do bojevanja, niti na misel jima pa ne pride, da bi odpoklicali svoje čete. Francija in Rusija se strinjal s predlogom, da bi bili prostovoljci odpoklicani, nikakor pa nista zadovoljni, ker jo Anglija priznala Francu pravico do bojevanje. Že vnaprej je znano, da bi se nihče ne držal določb pogodbe, ako bi bila sklenjena. Franco se bo še naprej bojeval, in prostovoljci bodo ostali ma Španskem. V zadnji neintervencijski pogodbi sta Mussolini itn Hit-'er obljubila, da bosta prenehala pošiljati "prostovoljce" na Špansko. To obljubo sta seveda, takoj ko sta jo dala, tudi prelomila. • Denarne ■—t—ss pošiljatve bssssssssssss DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ? JUGOSLAVIJO M &H _ Din. m lin-Mn. )m I UM _ Dto. m ilLM_Dla. fM I2SJ9 .................. V ITALIJO Ca ACM liste ISAM-Ur Mt < rtJN___ Lir UM tllLM_"tir MM HAN _Ur MM SB CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI lirah tovoUnJeoao Še Mjie bodla! v dinar Jih «U Izplačila v ameriških dolarjih I I*— OMfatf podati Hi*- " -SIL— " M ..J 5.75 .,.$111.85 PreJenmlk doM t starem IL2S .......................ABLM kraja UpUCUo t dolarjih. SLOVENK PUBLISHING COMPANY tUr-ollV ; imm&mm STRAŠNO NEURJE ' 1 lezmwrjd Pod ježami 13 v Mos- NAD HALOZAMI Huda nevihta je strašno opu-stošila Haloze. Debela toča je hudo poškodovala vinograde v Zavrčni, LovTečanu, Goričaku, delu Turškega, vrlia in delu Hrasto vca. Stolkla pa je tudi koruzo in druge poljske pridelke. Nedrje je trajalo približno tri četrtine ure. Silen vihar med nevihto je odnašal s his strehe in ruval drevje s koreninami vred. Banovinska cesta v Zavrču in Občinska cesta v Borlu sta bili zjutraj posuti z drevjem in ga je moralo cestno osebje odstraniti, da se je o-mogoč.il promet; Lastniki vinogradov cenijo škodo na oralu vinograda na približno 10,000 Din. KAKO SI POMAGA "PIPANOV FRANK" 30-letni France Narobe, ki je bil rojen v Chieagu v Ameriki, doma pa je iz okolice Domžal, je v domačem okraju poznan pod imenom 'Pipanov Frenk.'. Nastopati zna tako, da vzbuja zaupanje. Ljudem pa -se to navadno hitro maščuje, kar je izkusil tudi posestnik Miha. Klopčič iz Prevoj, s katerim sta se sešla pred dnevi v Peč-nikarjevi gostilni na Pisati. Med pogovorom je Klopčič pokazal Narobetu 300 din vredno srebrno žepno uro in mu potožil, <1 a ne gre prav. 11 Pipanov Frenk" pa jo je brž vtaknil v žep, smuknil izza mize in pobegnil. Za Frenkom že nekaj časa ni nobenega sledu. ZASLEDOVAN VLA-CUGAR IN TAT • Varnostne oblasti iščejo 45-letnega Antona Štrbenca iz novomeške okolice. Štrbenc je znan vlačugar in tat, ki je v zadnjem času zagrešil več tatvin ter vlomov po Dolenjskem. Oni dan se je vtihotapil v hišo posestnika Josipa Ruparja v Goriški vasi pri Škocjanu ter mu odnesel zlato amerikansko žepno uro, zlato verižico, 200 din in par čevljev. Štrbenc,. ki je takoj po tatvini pobegnil, je oškodoval Ruparja za 1400 din. SMRTNA NESREČA V Pipanovi jami ob Vilhar-jevi cesti v Ljubljani se je pripetila težka nesreča, ki je zahtevala življenje mladega delavca. 22-letni priložnostni delavec Ivan Hujan, stanujoč pri svojem očetu, vpokojenem že- tah, je pomagal Pirčevemu hlapcu z Ambroževega trga nakladati v jami voz gnoja. Ko je bil gnoj naložen, je Hujan korakal poleg voza oib desni strani. Na ovinku v jami pa se je voz naenkrat -nagnil in prevrnil na desno stran, da je pokopal Hujaka pod selboj. Hlapec, ki je stopal ob levi strani voza, je jel klicati na. pomoč, nakar so prihiteli v bližini zaposleni delavci, ki so z dvigalom dvignili voz. Čim so odstranili gnoj, se jim je nudil grozen prizor. Hujan je imel popolnoma zmečkano glavo in je bil trenutno mrtev. STRASEN POSKUS SAMOMORA V kaznilnici Kralau na Štajerskem je zaprt 42-letni Josip Likavec, Slovenec, pristojen v Jugoslavijo. Mož je zaradi raznih deliktov obsojen na dosmrtno ječo in «edi -že pet let v zaporu. Že sedemkrat si je hotel končati življenje, in se večkrat strašno pohabil. Tako si je nedavno odrezal obe ušesi in se z glavo zaletel v zid, da je dobil globoko rano. Nekoč si je tudi prereza! žile na obeh nogah. Pred meseci je Likavec pogoltnil dve spiralni peresi, kos žice in kroglico stanjola. Zdaj je dobil hude bolečine in motnje t želodcu in morali so ga prepeljati v bolnišnico v Gradec, kjer so ga bperirali. Operacija se je posrečila in je Likavec že izven nevarnosti. ELEKTRIFIKACIJA SAVINJ. DOLINE Glavnemu odbora za elektrifikacijo krajev v občinah Sv. Juriju, Vranskem, Gomilskem, JJrasloTČak in Sv. Pavlu pri Preboldu je uspelo priprave za elektrifikacijo navedenih krajev tako daleč rešiti, da bodo mogle Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani gradbo elekt-rovodov in draga dela začeti najbrž že v mesecu oktobru. Kaže -da "bodo te občine imele že prihodno zimo elektriko. SMRTNA NESREČA S PUŠKO Te dni se je pripetila na Si-novici pri Sodražici smrtna nesreča. Pri posestniku Ivanu Oblaku .jo z domačimi kosil tudi Gregor. Modic iz Brinažice pri Sv. Gregorju. Kmalu po 6. zjutraj so se vrnili vsi na gospodarjev dom k zajtrkovanju. Modic je skrivaj izročil domačemu sinu Ivanu flobertko, češ Po Goriški in Krasu zbirajo ljudje z vso vnemo o-stanke granat in drugega stre-liva ter orožja, ki 'ga je že zmerom vse polno po tamkajšnjih Igmajnah in hostali. V zadnjem času «o namreč cene železu, pa tudi; drugim kovinam znatno poskočile. Tako plačujejo trgovci baker že po 8 lir za kg, medenino po 4 lire itd. Nabiralcev ne strašijo ne nesreče, ne prepovedi oblasti. Zaradi nabiranja starih granat je bilo v poslednjih dneh samo v Gorici 13 ljudi obsojenih na zaporno kazen po 6 mesecev in globo po 100 lir. Pri Sv. Ivanu v Trstu se je pripetita huda nesreča. 38-Ietna Antonija Furianova se je pred dnevi na vse zgodaj odpravila k vodnjaku, tla dvigne iz njega več čebrov vode. Na spolakih tleh pa jI je nenadoma spodrsnilo, tako da je o- TUDI AGENTA VČASI ZADENE da naj jo spravi v kaščo, ki sto-ji nasproti hiše. Ker se Ivan ni takoj vrnil iz kašče, ie šel oče gledat, ikaj je z njim, da ne pride k zajtrku, a v svoje grozno presenečenje je našel svojega 18-letnega sina Ivana na tleh mrtvega s prestreljenim srcem. Kako se j^ nesreča zgodila, je težko pojasniti. Pokojni Ivan ni znal ravnati z orožjem in gotovo ni vedel, da je bila paska nabita. Najbrž je botel puško pregledati, pa je pri tem ravnal tako nesrečno, da ga je krogla zadela v srce. Morda pa se je spotaknil ob pragu pri čemer se je flo-bertka sprožila. IZ VLAKA JE SKOČIL Ponoči se je pripetila po-sestnikovemu sinu Skrabarju Jožetu iz Rzalak težka nesreča. Z Znanci se je udeležil fantovskega tabora v Celju in se je vračal domov. Ker je pa zaspal, se je, namestu, da bi iz-rtopil v Zagorju, peljal do Save in tanlkaj izstopil. Počakal je nočnega vlaika, ki odpelje s postaje Save ob 23. uri. Najbrž ni vedel, da se vlak v Zagorju THE LARGEST BfflVEHF EHLI TIP M3. coklja rta vozu napredka. En dolar na roko in -en dolar «u teden. S temi besedami je kar v ve ži nahrUlil agent našega rojaka. Rojak se ga je nekaj časa o-tepal, sledfnjič ga je pa povabil v stanovanje. Stapovanje je -bilo majhpo: kuhinja in dve sobi. Pet otrok; najstarejši star sedem let, najmlajši pa -šest mesecev; ipes, mačka in dva kanarčka. Agent je sedel k mizi in cl-ganil: — Prejšnji teden sem prodal trideset aparatov. Tudi ta teden ne bo slabše. Ljudje postajajo kulturni. — Ne vem, kako bo, — se je izgovarjal rojak. — Žena jo gospodar. Brez žene ne morem ničesar ukreniti. Ona ima besedo pri hiši. — Kje pa je žena? — Je rekla, da bo šla k prijateljici. Dva bloka od tukaj. Ali jo je pa kam drugam neslo. Saj veš, ženske ženske. >— Vprašat jo pogdi. Stavim, da bo zadovoljna. -— Saj res. Jo bom pa Šel vprašat, — je odvrnil rojak, vzel klobuk Ln zaklenil vrata za seboj. Vrata je vedno zaklenil, kadar je puščal otroke same doma. Sedaj pa še toliko — Ali že imaš radio, prijatelj? Ali že imaš to čudovito iznajdbo dvajsetega stoletja .' S pomočjo radia moreš slišati vse, kar se na svetu godi: govore slavnih govornikov, predavanja slavnih profesorjev, najslavnejše pevce in druge u-metnike. Kot kulturen človek ga moraš imeti. Če ga nimaš, si zaostal za duhom časa in si mahnila v vodnjalk in utonila v njem. ZaTadi zgodnje jutranje ure nihče ni opazil nesreče. Ljudje so šele v popoldanskih* urah videli v vodnjaku plavajočo truplo, ki so ga nato gasilci dvignili iz globine. V Bazovici se je pred dnevi ponesrečila 40-letna Margerita Devetako-va iz Ljubljane. Z osebnim avtomobilom se je peljala iz Opatije proti Trstu. V Bazovici je na sprednjem kolesu avto. mobila počila pnevmatika, tako , ,. pmOto t nth starch. VaM nle Ms* Mm skutaje Vua liiiriiii toll najMJift XJunlte * taati 4» peak*«!, * J» ftfmju —IUI to MUC M mr perrmtnK dovoljenja, MI pok* 'k*r > ki kar J« gftmo, m NMiMjWlHtol M Bili J i to -toJm tmmtf»,'tor »tedne ee toM b WuMfcttaa »*vrati» dovoljenje. RE-ENTRY PRkfttiT, 'PltortoNt toko) m' knqtoteo Mveftla to ufotavUaae Vaa. to beoto>9ocenl to ntofcae peiovaU. - SLOVW8C PUBLISHING COMPfWW (TranrellkiiWu) 216 West 16th Street New York, N. Y. . m- ? titi, se je opravil po svojih o-pravkih. Ko je odšel, je kazala ura dve popoldne. Otroci so sedli na tla in nekaj časa zvedavo gledali agenta. Agent jih je vpraševal, kako jim je ime, pa ni dobil odgovora. Samo (najstarejši je rekel: — Daj mi nikel. — Na tukaj ga imaš, če boš pride«. V hipu se je stegnilo troje parov rok proti njemu in troje ust je reklo: — Nikel! Šo trem je dal po grošu. — Še za babyta daj nikel. Babv spi. — Na, pa še za babyta, če boste pridni. Agent je postajal nestrpen. Vstal je in se hotel razgledati po kuhinji. Pri tem je irtopil psu, ki je dremal pod njegovim stolom, jna rep. V inaslednjem trenutku je že začutil v bedru močne pasje zobe. Tedaj je bilo ustvarjeno prijetno razpoloženje. Otroci so se glasno zaameja- li. — Ali te je? Ali te je? Zaloc te je, o tako strah," je tarnal mladec. 1 'Zgodi se namreč lahko tudi nesreča, kajti revolver se lahko sproži sam od sebe." "Saj ima morjla prav," se je zdaj vmešala Camusotov« žena, boječa se tudi sama, da se i* bi sprožil revolver. 44Vedi, da ni hotela ta mrei-na nič drugega, kakor vlomiti 4'Jezus, Marija!" je krikni-la Camusot ova žena. 4 4 Saj res umira..." Vrgla je nase jutranjo haljo in je stekla v kuhinjo. 4'Nikar Jie delaj takšnega hrupa, saj vidiš, da igra teater, — je dejal Camusot V Ne, ne, le poglej, res mu je slabo. Daj mi steklenico z meliso!" In Canmsotova žena si je na vse načine prizadevala, da bi mladca zopet spravila k sebi. Držala mu je stekleničko z etrom pod nos, hodila okolo njega z meliso in mu trla senci s kolinsko vodo. "Saj pravim," je govorila vmes,44 ta tukaj ni nič drugega Razaevestl SKRIVNOST TRGOVCA IZ BILBAA. Nekoliko dni, preden je padel Bilbao. 90 baskovske oblasti pozvale prebivalstvo, naj se izseli iz tega mesta. Neki bogat francoski trgovec, ki je bival v tem mestu, je odšel nato na francoski konzulat, in tam vprašal, za svet, kaj naj napravi s tsvojimi prihranki. Pri teh besedah je mož, ki se imenuje Pierre Brunet, potegnil iz žerpa 300,000 pezet in jih položil na mizo. Konzul je dejal, da je pripravljen to denar shraniti in je svojemu 'rojaku dal potrdilo o prejemu. Nekoliko dni pozneje so anarhisti napadli konzulat in uropali ves denar, ki so ga tu našli. Namesto da bi zahteval od zunanjega ministra povračilo svojega denarja, je Brunet stopil k pariškemu policijskemu komisarju Badinu in nm L. Gftngho fee;; Grad Hubertus :: Roman :: 169 kakor -žrtev drugega, kakor v j povedal sledeče: Leta 1910 je aferi Lesu reus. Vidiš, to je bil izropal katedralo v Rouenu kakor v tisti detektivski zgod-in nas okrasti!" je dejal zdaj j bi. Prisilili so ga, da je zleeel Camusot. "Čakaj mrha, ti(v najino stanovanje, potem sva bom že pokazal, kaj se pravi: prišla midva domov in se je sil-j jeta 1922 mn je res uspelo, da je obiskovati tuja stanovanja." j no prestrašil. Pravi vlomilec z nekaterimi drugimi kaznjenci Prijel ga je s trdo roko za ne bi bil tako hitro izgubil pri-podlehtje. : sotnosti duha. Zdaj na koncu 44Na pomoč, na pomoč!" je, Bog ne daj, da nama še tukaj začel vpiti mladec, ki je preiz- umre! Jaz ne bi potem nikakor kusil trde Camusotove kosti, i mogla zaspati. In še sitnosti "Nikar -ga tako ne muči!"hi za™15 , ' Prav imas, skoro hi dejal, saj, se je zopet vmešala žena, vidiš, da se ne upira." "Se tega bi bilo treba!" je dejal Camusot in nekoliko popustil. 4'Ali ste že kdaj slišali ali videli kaj takšnega? Da se nepridiprav vtihotapi pod posteljo poštenih zakoncev. Nesramnost!" 44Nič ne morem za to, je zaječi jal zasačeni. 44 Prosim, poslušajte me. Nisem noben vlomilec. Žrtev sem, in sicer žrtev nekoga, ki sem ga pravkar spoznal ter me je zapeljal ter poslal sem. Na cesti sva se vi- da govoriš prav," je popustil Camusot in pregibal roke m>a-Miča. Na koncu je dosegel za-željeni uispeh. Bolnik se je o-svestil, videlo se je, da ne bo umrl. Odprl je oči, in kakor v kriminalnem romanu je dahnil predse:44Kje pa seml" 44Pri prijateljih, pri prijateljih, nič se ne bojte," je dobil v odgovor. "Lačen sem," je dejal. Dobra prodajalka je bila tri njena. Dejala je svojemu možu: 4 4 Adolf, skoči v kuhinjo, po- in so ga zavoljo tega obsodili na dvanajst let Gujane. Po-gostoma je poskusil Ubežati in dosegel prostost. Z njimi je prišel najprvo v Venezuelo, od tam je odpotoval v Kanado in kqneno se je naselil v Bilbau. dela in on 1111 le naročil, naj . . , ..... 1 . j igrei iuho, razbil laice, saj vi- splezen po zidu v to stanova-1 \ . , , n T . . . , , . ,dis, da je popolnoma sestra- nje. Rekel mi je, da bo zunaj| (j ,»» na preži. Primoran sem bii na.i ' ' . ^ . praviti ta obisk. Zlezel sen. j Pf onio je Cainusot odhitel skozi kuhinjsko okno. 0e bi * kuhinjo, ki je bila v »terenu, zil koga srečal, bi mu bil »e plin, čakal, da je za- to povedal, tako pa sem moral m4a -luha m je razbil j nji jaj-biti pokoren onemu tam zunaj Niihče ni slutil njegove preteklosti. Delal je pošteno in sčasoma je obogatel. Upal je, da bo konec svojih dni mirno preživel v Španiji. Revolucija je njegovo upanje uuičila. 4 4 Upam, da sem se za svoj greh dovolj pokoril 'n da me bodo sedaj ipomilostili," je de jal policijskemu komisarja. Zaprli ga res niso in zdaj so storili korake, da bi ga pomi-lostili. "Adolf, saj vedno pravim, da moramo kupiti psa." je prista- ce po naročilu svoje žene. Ko se je vrnil v spalnico, se je nudil njegovim očem ne- vila Canmsotova žena. "Justi- P™*- N-ie-ova mansard i, onn ne sliši ,ezala v nuho zavita na tleh. na spi v ničesar." Mladec pa je nadaljeval s hlin.jenim glasom; 44V trenutku, ko sem prišel v stanovanje, ste stopil vi sko- V ustih je imela prtič, da ni mogkt izdaviti besede, fe njenih oči je sijala groza. prišla do moči čim se je Camu- POROD BREZ BOLEČIN. Iz Stochholma poročajo, da sta si docent P. Wetterdal in zdravnik za ženske bolezni dr. Stig Carlson izmislila pripravo, ki omogoča porod brez bolečin. Zgradil jo je inženjer Emil Anderson. Kiti je •prešinila slutnja. Prestrašena se je »»klonila Gundini roke in zašepetala: 44Werner?" Tedaj je obstal voz na trgu v Ravellu. Iz bolnice se je skozi ->dprta bronasta vrata čulo pet je.in orgije. Kakor bi se prebudila, je Gundi Kleesberg dvignila obraz. 44 Hotel Palunibo je dejel tenek taaorski glas. Stari mož, ki je nosil črn žameten suknjič In bil videti tudi drugače kot potepen slikar, jii odprl vratca in pomagal damama stopiti z voza. Kakor je bila Gundi Kleesberg razburjena, je vendar takoj opazila, da sta dvorišče in veža v hotelu Palunibo izredno snažna. Ko ;ie prišla gospodinja, da bi pozdravila dami, se, je -*tvar razjasnila: najemnica je bila njuna »ojakinja. Odvedla je dami v stranski del hiše. V neki sobi je pospravil j ala služkinja in vrata so "bila odprta. Gundi Kleeserg se je začudeno razburila, ko je zapazila v prostoru razne sli-l-arske potrebščine, stojalo in več okvirov z napetim -platnom. 4'Le hrtro, otrok! Hitro!" je priganjata, ko je odprla gospodin ja Krtino sobico s pohištvom v/ olivnega lesa in z zavesami iz belega pliša. "V petih minutah bom pripravljena." Gundi Kleesberg je pri jela gospodinjo za roko. 44Pojdite. ljuba gospa, prosim vas, pojdite, govoriti moram z vami." Kiti je stopila v sobo. Mali, prijazni prostor ji je zazdel domač in jo spomnil na inj«no sobico na Hubertovem. Skozi odprto okpio se je videlo čez zelene vinograde v minoritsko dolino in tja daleč na morje. Kiti si je primaknila naslanjač, se spustile vanj in pritisnila dila-,ni na razgreta lica. Ni cula, kaj ste se tiho pogovarjali obe ženski v sosedni sobi. Potopila se je v brezciljne misli in zajelo jo je občutje, ki si ga ni znala razložiti. In potem so se odprla vrata in Gundi Kieesberg je stala pred njo, pol prestrašena in i>ol ogorčena. "Za božjo voljo! Otrok! Kaj si pa počemjala ves ta čas«? Skoro četrt ure! Biti bi morala -že čisto j.ripravljena in sediš še vedno v klobuku in plašču!" Kakor hišna se je ročno zavrtela, da bi pomagala Kiti napraviti se. "Samo hitro, otrok! Hitro! Ne smeva zgu- zi vrata. Ni mi preostalo nič sot odstraniil. Skozi odprto ok-drugega nego da sem se skril, 110 je mladec planil iz stj pod posteljo. Veste, imam hu- nja. In ž njim je izgini Aparat vsebuje uspavalni plin, ki mu je bistvena sestavina dušikov oksidui smejalni plin. Ta plin pronica v natančno doziranih količinah v masko, ki si jo ženska, ko se pojavijo prve porodne bolečine, lahko sama natakne na obraz. Ko vdihne zadostno količino Sestradana žrtev je najbrž £lin*' ^arat ^ izkloPL j___v. v.________'Poskusi v stotinah primerov so pakasaali, da nima uporaba tega do srčno 'bolezen in bom kmalu umrl. prosim gospodo, naj mi oprosti ta naročeni obisk." Pri teh besedah je prdbledel kakor kreda in se zvrnil na tla. stanovanja. In ž njfm je izginila Ca-musotovw denarnica, zlata ura, samokres, briljantni uhani Camusotove žfne in trije dragoceni prstani, ki so ležali na nočni mizici..... _j_ bljati časa. Oditi morava takoj v palačo Rufa-1). To je prvo. Najvažnejše! Vse drugo pride pozneje. Pojdi! Pojdi!" Iz vaze je potegnila tii lepe vrtnice. Kiti se je branila: <4-Saj veš, da sedaj ne od-' sim cvetlic." 44Pač otrok! Le vzemi jih! Danes!" Kako ' :dno je Gundi Kleesberg poudarjala to besedo. "Danes! Ne morem trpeti, da bi hodila v tej neprijazni črnini! Vzemi vrtnice! Prosim te!" In je njena tudi obveljala. Potem je premaknila Kitin klobuk, popravila kopreno in gube na krilu, kakor bi ibila njena varovanka namenjena «na svoj pni dvomi ples. Nazadnje je bila vendarle zadovoljna. 4'Tako, zdaj si mi všeč. Pojdiva!" Materinsko gimjena je stegni- roke, da bi objela Kiti. 44Ne! Ne! Zmečkala bi ti vrtnice! Pojdiva!" Odšumela je k vrat-'•em, kakor bi bila vsaka minuta dragocena. Presanečena je Kiti majala z glavo. "Toda t?ta Gundi? Kaj neki je s teboj?" "Kar pojdi! Ne brigaj se zame! Meša se mi malo Tu je tako lepo, tako neverjetno lepo! In vse drugo, saj niti ne slutiš—" Gundi Kleesberg je prestrašena umolknila, kakor bi «bila povedala že preveč. "Pojdi, pojdi!" Pred hotelom ju je čakal cicerone v svojec čmem žametnem suknjiču. Snel je svoj sivi klobuk. "Premieraniente," je začel s svojim nilečim tenorskim glasom, "condurro le ignore alia bella vista mei giardino degli Affliti— 44Kaj me briga razgled v vrtu žalostnih!" mu je pretrgala besedo Gundi Kleesberg.44Odpeljite naju v palačo Rufalo." Cicerone je ob tej >amolastnos1iui prizaneslji-\o prikimal in zmignil z rameni 4'Come Le pia-ee," kakor želite. Toda ko so prišli do stolnice, mu je kar iz navade ušlo: "Ed ora emtriamo nel santo duomo. Fu construtto nel secolo undice-sirao—." Teto Gundi je prijela nestrpnost. "Nič mi ni mar, kdaj je bila vaša cerkev sezidana! V palačo Rufalo, s»m rekla!" "Come Le piace!" Cicerone je bil užaljen. 4'To je venda*- .neverjeten človek!" Kiti je skušala teto pomiriti, Gundi Kleesberg se je razvnemala vedno bolj. DALJE PRIDE SOVJETSKI LETALCI, KI SO DOSEGLI NOV SVETOVNI REKORD NA POLETU IZ MOSKVE PREKO SEVERNE GA TEČAJA v aparata, kakor tudi ne te plinske mešanice nobenih zlih posledic na paoientko. Zdravniška veda je že dolgo iskala pripomočka, ki bi rabil takšnemu namenu kakor priprava, ki sta jo izumila oba švedska raziskovalca. Zdi se, da je sedaj uspela. Dejstvo, da, so zvezane s porodom tolikokrat bode bolečine,. je gotovo eden izmed vzrokov, da se mnoge ženske tako boje otrok. Težava .problema porodov brez bolečin jeMa v tem, da je potreben pripomoček, po katerem porodnica ne izgubi zavest. Tej zahtevi ustreza nova priprava s *tem, da se dovod ma-milnega plina ustavi avtomatično v trenutku, ko je ženska vdihala zadostno količino pli- Podobno metodo, kakorsno uporabljata Wetterdal in Carlson, »porabljajo v ostalem na Angleškem že dve leti. Plinska mešanica sestoji tam iz duškovega oksidnla in zraka. Preizkusili so jo ie v okroglo, pet tisoč primerih in še nikoli) niso ugotovili ktkčne škode za mater ali otroka. Po čudnem naključja pa se angleška metoda m deteti Fablab (Chicago, Cb wv In Illinois) JoUet, Maty Bamblch La 8aUe, J. Spellcb Mascoutah, Frank Augostia North Chicago in Waokegar, BI j-thias WarSek OHIO: Barber ton, Frank Traaa Cleveland, Anton Bobek, Chaa. Karl* linger, Jacob Rernlk John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Lonli Balant, John Knm** Youngs town, An too KlkeU )REGON: Oregon City, Ore« J. Koblu (PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlku MARYLAND: Kltaniller. Fr. Vodopfvm JTCHIOAN: -Detroit, L Plankar MINNESOTA: Chlahoim. Frank Goal* Ely. Joa. J. Parte] Ereleth, Loula Govts Gilbert. Loula Viaad Hibblng, JoLa Povit Vlrgina, Frank Hrvatica MONTANA: Roundup, If. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlefc WW YORK: Gowanda, Sari I4tt* Valla, ta* B rough ton, Anton Ipavea Oonemangh, j. BrextvM Coverdale In okolica, Mrs. Rupnik Export, Laoig SnpanBi Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferencli k Johnstown, John Polmntx Krayn, Ant. TtnMj Lnserne, Frank Balloeh Midway, John 2nit Pittsburgh in okolica, Philip Progar •hllip Progar Steel too. A. Hren Turtle Creek, Fr. BtUtm West Newton, Jooeph J or an WISCONSIN: Milwaukee. West AUli, fr. »* Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Levis Diamond vffle. Joe RoUcfc iTT Vm k pnfcL . ...... ^tiT&SL-. ,':«ifJ.S6 .