DOMŽALE, 20. MAJA 1994 • ŠT. 5, LETNIK 32 GLASILO OBČINE DOMŽALE Največja skrivnost vsakega dela je začetek V SLAMNIKU PREBERITE V nedeljo, 29. maja 1994 bomo tudi v naši občini glasovali na referendumu za ustanovitev občin. Vsa volišča bodo odprta od 7. do 19. ure. Predčasno glasovanje na sedežih volilnih komisij bo 24., 25. in 26. maja 1994 od 7. do 19. ure. Glasovanje po pošti. Predstavljamo referendumska območja, volišča, vsebino glasovnic, vodstva volilnih komisij, nekatere zakonske določbe. To in še marsikaj lahko preberete na straneh 2-3 Volilne komisije Večni prehod Ne, to ne bo pogrevanje stare juhe, o kateri več kot šestdeset odstotkov Slovencev najbrž še misli, da je ni več. Ta strupena juha je še vedno na jedilniku vseh komunistov, le servirana je z navidezno demokratičnim priborom in z drugačno barvo. Ne verjamete mi, kajne? Kaj res ne berete časopisov in ne gledate televizije? Povsod samo tranzicija! Sliši in piše se tudi o mehkem prehodu, o čemer navadni davkoplačevalci vemo le to, da nas udarja po žepu. Dvomim, da se je naš politični sistem kaj bistveno spremenil, čeprav bi nas lahko površno in površinsko opazovanje vsakodnevnega političnega, gospodarskega, kulturnega, prosvetnega in drugega - za slovenski narod vitalnega - dogajanja prepričalo o nasprotnem. Politiko delajo ljudje, je nekoč zapisal Janez Evangelist Krek. Ljudje pa se nikoli ne spreminjajo čez noč. O tem sem trdno prepričan. Na vseh pomembnejših področjih nam še zmerom vladajo bolj ali manj isti ljudje. Iz časov, o katerih še mnogi menijo (popolna izguba zgodovinskega spomina), da jih sploh ni bilo. Kot da na Slovenskem nikdar ni bilo vladavine komunističnega režima, kot da so popolnoma izbrisane vse njegove katastrofalne posledice. Največ jih je seveda na najpomembnejšem, to je v gospodarstvu (podjetjih, bankah...), kjer se vsak dan uveljavlja načelo mafijske vladavine, vse se skuha nekje zadaj, na skrivaj, pod mizo. Nepošteno. Tranzicija ali prehod je po mojem mnenju ena velika potegavščina. Sploh je namreč ni, ampak je le trajajoče stanje preoblečenega komunizma, ki je prenoviteljsko prešel s položaja politične oblasti in se »neverjetno« spretno polastil ključnih vzvodov ekonomsko-finančne moči. S tem pa se začenja »ameriška« zgodba o uspehu... Če sploh lahko zapisujemo kako misel o tranziciji, o njej velja edino to, da je stanje skoraj nepopravljivega moralnega razkroja, vladavina ekonomske klike, ki je do svojega neugotovljivega bogastva prišla z navadno krajo »družbene lastnine«. Krščanski demokrati so šele dobro zaorali ledino, kajti do vrha ledene gore je še daleč. Mar naj vržejo puško v koruzo? Koliko časa se bomo še slepili, da so se naši bivši tovariši in njihovi dodobra izučeni »vajenci« že poboljšali? Kaj se ni spremenil le njihov besednjak, s katerim varajo najprej sebe, nato še svoje bližnje? Ne, nobenega prehoda ni, je ena sama sedanjost, ena sama vsakdanjost, v kateri je naša preteklost in se nekje za obzorjem svetlika demokratična prihodnost. BOGDAN OSOLIN Pogovor z Marjanom Smolnikarjem, predsednikom Obrtne zbornice Domžale Pomlad v Domžalah V Športnem parku v Domžalah je bila v okviru prireditev Pomlad v Domžalah od 3. do 8. maja na ogled razstava obrti in podjetništva. Zato smo za bralce Slamnika pripravili tale pogovor s predsednikom Obrtne zbornice Domžale Marjanom Smolnikarjem. Gospod Marjan Smolnikar povejte, prosim, nekaj o letošnji razstavi obrti in podjetništva? Prejšnjo razstavo obrti smo postavili pred tremi leti, ki pa je bila zaradi vojne v Sloveniji odprta samo dva dni. Mislim, da je letošnja razstava dosegla svoj namen. Razstava je bila izredna priložnost, da so naši obrtniki in podjetniki prestavili svoje izdelke in znanje. Hkrati tudi pozdravljamo poizkus, da bi takšne razstave v Domžalah s tako razvitim obrtništvom in podjetništvom postale stalne - tradicionalne. Letošnja je bila nekaj posebnega zato, ker so se na njej predstavili tudi mnogi novi obrtniki in podjetniki. Razstava je bila v hali teniškega kluba v Športnem parku v Domžalah. Ali menite, da je bil prostor dobro izbran? Kar zadeva samega prostora v hali smo izkoristili najboljšo možnost v občini. Razstava je bila postavljena na 1800 m2, razstavljajo pa je 120 obrtnikov in podjetnikov. To je bilo ugodno. Nekoliko manj ugodna je lokacija te dvorane. Ker je bila razstava precej izven središča, si jo je ogledalo gotovo precej manj Domžalčanov, kot bi si jo v hali komunalega centra. Ali menite, da je bil datum razstave po prvomajskih praznikih posrečeno izbran? Datum morda res ni bil najbolj ugoden, vendar je bilo prav tedaj v Domžalah še nekaj drugih večjih prireditev. Za naprej pa bi tudi o datumu takšne prireditve kot je razstava obrti in podjetništva, kazalo še premisliti. Koliko ljudi si je kljub temu razstavo ogledalo? In od kod so obiskovalci prišli? Kakšno odmevnost je ta razstava Pomlad v Domžalah, po vašem mnenju, imela drugod po Sloveniji? Nadaljevanje na strani 5 Perspektive pospeševanja obrti in podjetništva Župan delegatom Kako pomagamo otroku pri učenju Prireditev: Dobrodošli na alpskih cestah Diabetes in šport OBČINA DOMŽALE Sekretariat za notranje zadeve OBVESTILO Občane obveščamo, da bo od 16. maja do 30. junija 1994, organizirana zamenjava vozniških dovoljenj (rok zamenjave 25. 6. 1994) vsak delovni dan, v naslednjih uradnih urah: od ponedeljka do petka: od 8. do 19. ure, ob sobotah: od 8. do 13. ure Prosimo in pozivamo občane, da zaradi predvidenega povečanja števila strank, z zamenjavo pohitijo. (Več na strani 19.) SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE NAPREDEK M wl «Fa» m m m mNK Wxffl HB alf lik TRGOVINA, d. d. NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI Park v središču Domžal. Več na strani 14 TRGOVINA OKRŠLAR USNJENI IZDELKI SPB, DOMŽALE, Ljubljanska 90, (nasproti Kuriva) MAJHNE SERIJE • VELIKA KVALITETA • NIZKE CENE 2 /lamnik Domžale Del odloka o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin (Uradni list RS št. 22/94) Državni zbor je z odlokom o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin (Uradni list RS, št. 22/94) v občini Domžale določil devet referendumskih območij: površ./ha štev. preb. REFERENDUMSKO OBMOČJE TRZIN štev. 26 859 2794 REFERENDUMSKO OBMOČJE DRAGOMELJ-PŠATA štev. 27 446 786 REFERENDUMSKO OBMOČJE MENGEŠ štev. 28 2235 6447 REFERENDUMSKO OBMOČJE DOMŽALE štev. 29 3103 22374 REFERENDUMSKO OBMOČJE MORAVČE štev. 30 6270 4251 REFERENDUMSKO OBMOČJE DOB štev. 31 2143 2918 REFERENDUMSKO OBMOČJE LUKOVICA štev. 32 2873 3160 REFERENDUMSKO OBMOČJE ČRNI GRABEN štev. 33 4634 1104 REFERENDUMSKO OBMOČJE RADOMLJE štev. 34 1428 2212 OBČINA DOMŽALE 26. Referendumsko območje za ustanovitev občine TRZIN obsega naslednja območja naselij: TRZIN 27. Referendumsko območje za ustanovitev občine DRAGOMELJ-PŠATA obsega naslednja območja naselij: DRAGOMELJ PŠATA 28. Referendumsko območje za ustanovitev občine MENGEŠ obsega naslednja območja naselij: DOBENO LOKA PRI MENGŠU MENGEŠ TOPOLE i 29. Referendumsko območje za ustanovitev občine DOMŽALE obsega naslednja območja nase-lij: BIŠČE BRDO DEPALA VAS DOBOVLJE DOMŽALE GORIČICA PRI IHANU HOMEC* IHAN KOLIČEVO MALA LOKA NOŽICE* PODREČJE PRELOC PRESERJE PRI RADOMLJAH* RODICA SELO PRI IHANU SPODNJE JARŠE SREDNJE JARŠE ŠENTPAVEL PRI DOMŽALAH VIR ZABORŠT ZGORNJE JARŠE 30. Referendumsko območje za ustanovitev občine MORAVČE obsega naslednja območja nase-lij: ČEŠNJO PRI MORAVČAH DEŠEN DOLE POD TROJICO DOLE PRI KRAŠCAH DRTIJA DVORJE GABRJE POD LIMBARSKO GORO GORA PRI PEČAH GORENJE GORICA GORIČICA PRI MORAVČAH HRASTNIK HRIB NAD RIBČAMI IMENJE KATARIJA KRAŠCE KRIŽATE LIMBARSKA GORA MORAVČE NEGASTRN PEČE PLES PODGORICA PRI PEČAH PODSTRAN POGLED PRETRŽ PRIKRNICA RUDNIK PRI MORAVČAH SELCE PRI MORAVČAH SELO PRI MORAVČAH SERJUČE SOTESKA PRI MORAVČAH SPODNJA DOBRAVA SPODNJA JAVORŠICA SPODNJI PREKAR SPODNJI TUŠTANJ STEGNE STRAŽA PRI MORAVČAH SVETI ANDREJ VINJE PRI MORAVČAH VRH POLJE PRI MORAVČAH ZALOG PRI KRESNICAH ZALOG PRI MORAVČAH ZGORNJA DOBRAVA ZGORNJA JAVORŠICA ZGĆRNJE KOSEZE ZGORNJI PREKAR ZGORNJI TUŠTANJ 31. Referendumsko območje za ustanovitev občine DOB obsega naslednja območja naselij: BREZJE PRI DOBU BREZOVICA PRI DOBU ČEŠENIK DOB GORJUŠA KOKOŠNJE KRTINA LAZE PRI DOMŽALAH RAČA RAČNI VRH STUDENEC PRI KRTINI ŠKOCJAN TROJICA TURNŠE ZALOG POD TROJICO ŽEJE ŽELODNIK 32. Referendumsko območje za ustanovitev občine LUKOVICA _ obsega naslednja območja nase-lij: BRDO PRI LUKOVICI BREZOVICA PRI ZLATEM POLJU ČEPLJE DUPELJNE GRADIŠČE PRI LUKOVICI IMOVICA KOMPOLJE KORENO KRAŠNJA KRAJNO BRDO LUKOVICA PRI DOMŽALAH MALA LASNA OBRŠE PODGORA PRI ZLATEM POLJU PRESERJE PRI LUKOVICI PRESERJE PRI ZLATEM POLJU PREVALJE PREVOJE PRI ŠENTVIDU RAFOLČE SPODNJE KOSEZE SPODNJE LOKE SPODNJE PRAPREČE STRAŽA ŠENTVID PRI LUKOVICI • TRNJAVA TRNOVČE VIDEM PRI LUKOVICI VRBA VRH NAD KRAŠNJO VRHOVLJE ZGORNJE PRAPREČE ZLATO POLJE ŽIROVŠE 33. Referendumsko območje za ustanovitev občine ČRNI GRABEN obsega naslednja območja naselij: BLAGOVICA BRŠLENOVICA ČEŠNJICE GABRJE POD ŠPILKOM GOLTAJ GORENJE HRIBI . , JAVORJE PRI BLAGOVICI JELŠA KORPE LIPA LOG MALI JELNIK PODMILJ PODSMREČJE POLJANE NAD BLAGOVICO PREVOJE PRILESJE PRVINE SELCE SPODNJI PETELINJEK SUŠA ŠENTOŽBOLT TROJANE UČAK V ZIDEH VELIK JELNIK VOŠCE VRANKE ZAVRH PRI TROJANAH ZGORNJE LOKE ZGORNJI PETELINJEK ZLATENEK 34. Referendumsko območje za ustanovitev občine RADOMLJE obsega naslednja območja nase-lij: DOLENJE HUDO JASEN KOLOVEC RADOMLJE ROVA ŠKRJANČEVO ZAGORICA PRI ROVAH ŽIČE VOLILNE KOMISIJE VAS OBVEŠČAJO 29. maja 1994 - referendum za ustanovitev novih občin Volivci Pravico glasovati na referendumu imajo vse osebe s stalnim prebivališčem na referendumskem območju, ki imajo pravico voliti v državni zbor. Vsi volivci boste o dnevu glasovanja in o volišču, na katerem ste vpisani v volilni imenik, pravočasno obveščeni. Če obvestila o dnevu glasovanja na volišču ne boste prejeli, stopite do najbližjega volišča, kjer boste, če se bo na osnovi evidence pristojnega organa občine Domžale ugotovilo, da pomotoma niste vpisani v volilni imenik, lahko glasovali. Glasovanje bo trajalo od-7. do 19. ure. Volišče, kjer so glasovali vsi v volilni imenik vpisani volilci, se lahko zapre že pred 19. uro. Predsednik ali član volilnega odbora bo na volišču vašo identiteto ugotovil z osebnim dokumentom ali drugače. Istovetnost se lahko ugotovi na podlagi vsakega osebnega dokumenta (osebna izkaznica, vozniško dovoljenje, potni list ipd.), ki izkazuje volilčeve osebne podatke. Zaradi lažjega dela vas prosimo, da prinesete s seboj na volišče obvestilo, kjer bo navedena številka, pod katero ste vpisani v volilni imenik. Hvala! Če volivec zaradi telesne okvare ali drugih vzrokov, ne bo mogel glasovati tako, kot je določeno v Zakonu o lokalnih volitvah, ima pravico pripeljati s seboj osebo, ki mu pomaga izpolniti oziroma oddati glasovnico. O tem odloči volilni odbor in to vpiše v zapisnik. Glasovnica Glasovanje na referendumu je trajno, glasuje se z glasovnicami. V skladu s sprejeto zakonodajo se vprašanje, o katerem se odloča na referendumu glasi: Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi občina? Glasovalec glasuje tako, da na glasovalnici obkroži besedo »za« ali »proti«. Izjema Vprašanje volivcem referendumskega območja za ustanovitev občine Drago-melj-Pšata pa se v skladu z odlokom o razpisu referenduma za ustanovitev občine Dragomelj-Pšata glasi; »Ali ste za to, da se ustanovi občina: 1. Na našem referendumskem območju Dragomelj--Pšata 2. Na območju, ki obsega naše referendumsko območje Dragomelj-Pšata in referendumsko območjo za ustanovitev občine Domžale. Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred opredelitvijo, ki ustreza njihovi volji. Če hočete, da bo vaša glasovnica, ki jo boste prejeli na volišču, pravilno izpolnjena, upoštevajte navodilo, ki je izpisano na njej! Glasovanje po pošti Oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega biva- lišča v domu, ter volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, bodo glasovali po pošti, če bodo volilnim komisijam svojo željo sporočili najkasneje 7 dni pred glasovanjem (do 22. 05. 1994). Enako lahko glasujejo po pošti volivci, ki na dan volitev niso v kraju stalnega prebivališča, ker služijo vojaški rok. Vsi volivci, ki jim zakon omogoča glasovanje po pošti, Referendumsko območje Prostor bodo pravočasno prejeli volilni material. V kolikor pa bodo na dan glasovanja doma, lahko glasujejo na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, vendar le s predloženo volilno karto, s katero bodo dokazali, da niso volili po pošti. Predčasno glasovanje Volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, lahko predčasno glasujejo 24., 25. in 26. maja 1994 od 7. do 19. ure, in sicer bodo zanje odprta volišča za predčasno glasovanje - na sedežih volilnih enot: kjer e volišče 26. Trzin prostori 27. Dragomelj-Pšata prostori 28. Mengeš prostori 29. Domžale prostori 30. Moravče prostori 31. Dob prostori 32. Lukovica prostori 33. Črni Graben prostori 34. Radomlje prosotri Krajevne skupnosti Trzin Osnovne šole Dragomelj Krajevne skupnosti Mengeš Skupščine občine Domžale Krajevne skupnosti Moravče Krajevne skupnosti Dob Krajevne skupnosti Lukovica Zadružnega doma Trojane Krajevne skupnosti Radomlje Glasovanje na domu Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, morajo sporočiti volilni komisiji referendumskega območja, da želijo glasovati na svojem domu, 3 dni pred dnevom glasovanja do 26. maja 1994. Prijave posredujte tajniku vseh volilnih komisij - osebno na sekretariat skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69, lahko tudi po telefonu 721-320! Volilni odbor Vas bo obiskal na dan glasovanja! Vse informacije v zvezi z referendumom lahko dobite v sekretariatu skupščine občine Domžale, Ljubljanska 69, in po telefonih: 721-320, 721-022, int. 31, 37 in 38. Tajnica volilnih komisij VERA VOJSKA, l.r. ODLOČITEV JE NA REFERENDUMU SPREJETA, ČE JE ZANJO GLASOVALA VEČINA VOLILCEV, KI SO GLASOVALI. Zaradi nepravilnosti pri izvedbi referenduma ima vsak glasovalec pravico vložiti ugovor pri republiški volilni komisiji v roku treh dni od dneva izvedbe referenduma, ta pa mora o ugovoru odločiti v roku 48 ur. Na podlagi 14. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS, štev. 5/94) izdaja Volilna komisija referendumskega območja štev. 26 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na referendumu za ustanovitev občin dne 29. maja 1994 na referendumskem območju štev. 26 za ustanovitev občine Trzin VOLIŠČE 26.0T - OSNOVNA ŠOLA TRZIN I Trzin: Habatova ulica, Jemčeva cesta, Kmetičeva ulica, Kidričeva ulica, Kratka pot, Ljubljanska cesta, Mengeška cesta, Za hribom, Ulica Rašiške čete, Zorkova ulica. VOLIŠČE 26.02 - OSNOVNA ŠOLA TRZIN II Trzin: Blatnica, Brodišče, Bergantova ulica, Cankarjeva ulica, Dobrave, Gmajna, Košakova ulica, Lobodova ulica, Mlakarjeva ulica, Motnica, Na jasi, Partizanska ulica, Pernetova ulica, Peske, Planjava, Ploščad dr. Tineta Zajca, Prešernova ulica, Reboljeva ulica, Špruha, Trdinova ulica, Ulica pod gozdom, Ulica Kamniškega bataljona, Ulica OF, Ulica bratov Kotar, Vegova ulica, Zupančičeva ulica, Zupanova ulica. VOLIŠČE 26.03 - PROSTORI KRA|EVNE SKUPNOSTI TRZIN Predčasne volitve Republika Slovenija VOLILNA KOMISIJA REFERENDUMSKEGA OBMOČJA ŠTEV. 26 ZA USTANOVITEV OBČINE TRZIN Številka: 1/26-94 Datum: 12. 5. 1994 PREDSEDNICA VOLILNE KOMISIJE Biserka ČIČEROV, dipl. prav., l.r. Na podlagi 14. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS, štev. 5/94) izdaja Volilna komisija referendumskega območja štev. 27 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na referendumu za ustanovitev občin dne 29. maja 1994 na referendumskem območju štev. 27 za ustanovitev občine Dragomelj-Pšata VOLIŠČE 27.01 - OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ Dragomelj, Pšata Republika Slovenija VOLILNA KOMISIJA REFERENDUMSKEGA OBMOČJA ŠTEV. 27 ZA USTANOVITEV OBČINE DRAGOMELJ-PŠATA PREDSEDNICA VOLILNE KOMISIJE Jana ZAJC, dipl. oec, l.r. Na podlagi 14. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS, štev. 5/94) izdaja Volilna komisija referendumskega območja štev. 28 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na referendumu za ustanovitev občin dne 29. maja 1994 na referendumskem območju štev. 28 za ustanovitev občine Mengeš VOLIŠČE 28.01 - GASILSKI DOM TOPOLE Topole VOLIŠČE 28.02 - OBRTNA ZADRUGA ZORA MENGEŠ Mengeš: Aljaževa ulica, Čopova ulica, Drnovo, Dragarieva ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gorenjska cesta, Gostičeva ulica, Jalnova ulica, Jama, Japljeva ulica, Jurčičeva ulica, Kamniška cesta, Kolodvorska cesta brez štev. 2a, 2b in 2c, Levstikova ulica, Krekova ulica, Medvedova ulica, Novakova ulica, Pot talcev, Prešernova cesta, Staretova ulica, Steletova ulica, Sadnikarjeva ulica, Svetčeva ulica, Valvazorjeva ulica, Veselovo nabrežje, Zupanova ulica. VOLIŠČE 28.03 - DOM POČITKA MENGEŠ Mengeš: Glavarjeva ulica, Glavni trg, Kolodvorska cesta štev. 2a, 2b, 2c; Levčeva ulica, Slamnikarska ulica štev. 2, 4, 6, 8, 12, 14; Zavrti štev. 36 in 45. VOLIŠČE 28. 04 - KULTURNI DOM MENGEŠ Mengeš: Balantičeva ulica, Detelova ulica, Janševa ulica, Slovenska cesta od štev. 1 do 67; Kersnikova ulica, Kopitarjeva ulica, Lavričeva ulica, Mehletova ulica, Prelovškova ulica, Slamnikarska ulica brez štev. 2, 4, 6, 8, 12 in 14; Šolska ulica, Šubljeva ulica, Zavrti brez štev. 36 in 45. VOLIŠČE 28.05 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ I Mengeš: Cankarjeva ulica, Glasbilarska ulica, Grobeljska cesta, Jarška cesta, Slovenska cesta od štev. 68 dalje, Stara pot, Trdinov trg, Trubarjeva ulica, Vegova ulica, Vodnikova ulica. VOLIŠČE 28.06 - GLASBENA ŠOLA MENGEŠ II Mengeš: Baragova ulica, Dalmatinova ulica, Glavičeva ulica, Gregčeva ulica, Jelov-škova ulica, Koblerjeva ulica, Linhartova cesta, Liparjeva cesta, Muljava, Ogrinovo, Pristava, Rašiška cesta, Ropretova cesta, Šubičeva ulica, Za malnom. /lamnik Domžale VOLIŠČE 28.07 - TRAK MENGEŠ - NOVI OBJEKT Mengeš: Hribarjeva ulica, Maistrova ulica, Murnova ulica, Ulica dr. Zajca, Slomškova ulica, Zadružniška ulica, Zoranina ulica. VOLIŠČE 28.08 - GASILSKI DOM LOKA PRI MENGŠU Loka pri Mengšu: Gasilska cesta, Grajska cesta, Na gmajni, Pot na Dobeno, Testenova ulica, Trzinska cesta, Za Pšato. VOLIŠČE 28.09 - DOMAČIJA ANŽIN FELIKS DOBENO 10 Dobeno. VOLIŠČE 28. 10 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI MENGEŠ, ZAVRTI 2 Predčasne volitve. Republika Slovenija VOLILNA KOMISIJA REFERENDUMSKEGA OBMOČJA ŠTEV. 28 ZA USTANOVITEV OBČINE MENGEŠ Številka: 1/28-94 Datum: 11. 5. 1994 PREDSEDNIK VOLILNE KOMISIJE Franc KIMOVEC, dipl. prav., I.r. Na podlagi 14. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS, štev. 5/94) izdaja Volilna komisija referendumskega območja štev. 29 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na referendumu za ustanovitev občin dne 29. maja 1994 na referendumskem območju štev. 29 za ustanovitev občine Domžale VOLIŠČE 29.01 - PROSTORI DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOMŽALE, Ul. Simona Jenka 11 Domžale: Cankarjeva ulica brez štev. 1, 1 b, 3; Kajuhova cesta 1, 2, 3, 4, 5; Ljubljanska cesta 69, 71; Savska cesta od štev. 1 do štev. 45 a in štev. 50; Tabor štev. 13, 14, 15, 15a; Ulica Simona Jenka. VOLIŠČE 29.02 - AMD DOMŽALE, Krakovska 11, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta štev. 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 20, 22; Karlovška cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Stranska ulica, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica, Vodnikova ulica. VOLIŠČE 29.03 - GASILSKI DOM STUDA Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica. Radio cesta, Savska cesta od štev. 46 dalje brez štev. 50; Študljanska cesta, Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠČE 29.04 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Ljubljanska 105, Domžale Domžale: Kamniška cesta štev. 7, 11, 12, 13, 14, 16, 18; Levstikova cesta, Ljubljanska cesta štev. 100, 101, 102, 103, 106, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118, 120, 124/126, 128, 130, 131, 132, 134, 135, 136, 138, 140; Ulica Nikola Tesla; Ulica Ivana Pengova, VodopivČeva ulica. VOLIŠČE 29.05 - DVORANA KOMUNALNEGA CENTRA - VOLIŠČE I Domžale: Karantanska cesta štev. 1, 3; Lobodova ulica; Mestni trg, Ulica Matije Tomca, Zupančičeva ulica. VOLIŠČE 29.06 - DVORANA KOMUNALNEGA CENTRA - VOLIŠČE II Domžale: Ljubljanska cesta, štev. 73, 77, 77a, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97, 99. VOLIŠČE 29.07 - DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE, Karantanska cesta 5, Domžale Domžale: Karantanska cesta 5 VOLIŠČE 29.08 - ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, Mestni trg 2, Domžale Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica štev. 1 a, 1 b, 1 c, 1 d, 1 e, 3, 13, 15, 17, 19. VOLIŠČE 29.09 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I Domžale Domžale: Gregorčičeva ulica, Miklošičeva ulica štev. 2a, 2b, 2c, 2d, 4a, 4b, 4c, 4d, 35. VOLIŠČE 29.10 - OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE II Domžale Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Ješetova ulica, Ljubljanska cesta štev. 105, 107, 111, 113, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 133, 137; Miklošičeva ulica štev. 5, 7, 9, 11; Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Slamnikarska ulica, Sejmiška ulica, Vegova ulica. VOLIŠČE 29.11 - OSNOVNA ŠOLA RODICA Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Jarčeva ulica štev. 1, 2, 7, 12, 13, 18, 23; Kettejeva ulica štev. 13, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica, Triglavska ulica, Trdinova cesta, Zoranina ulica. VOLIŠČE 29.12 - SREDNJA ŠOLA DOMŽALE, Cesta talcev 6, Domžale Zaboršt: Ihanska cesta, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico, Šumberška cesta. VOLIŠČE 29.13 - GASILSKI DOM STOB Domžale Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od štev. 1 do 45 ter štev. 47, 49, 49a, 49b, 51, 53, 55; Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Stobovska cesta, Trubarjeva ulica, Trzinska ulica, Ravnikarjeva ulica. VOLIŠČE 29.14 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI VENCLJA PERKA Domžale Domžale: Cankarjeva ulica štev. 1, 1 b, 3; Ljubljanska cesta štev. 46, 48, 52, 54, 54 a, 59, 61, 61 a; Partizanska ulica, Prečna ulica, Tabor brez štev. 13, 14, 15, 15a; Taborska cesta, Varškova ulica. Vodovodna cesta. VOLIŠČE 29.15 - OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA DOMŽALE - STARA STAVBA - (vhod z dvorišča) Domžale: Kajuhova cesta brez štev. 1, 2, 3, 4, 5; Kersnikova ulica, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta štev. 56, 58, 58 a, 60, 62, 63, 63 a, 64, 65, 65 a, 66, 67, 67 a, 68. 70, 74; Masarvkova ulica od štev. 1 do 17 in štev. 24, Nova ulica, Obrtniška u'ica, Prešernova cesta, Roška ulica, Ulica Urha Stenovca, Železniška cesta. VOLIŠČE 29.16 - DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, Kolodvorska 8 Domžale Domžale: Kamniška cesta štev. 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 9, 10, 13d, 15; Ljubljanska cesta štev. 72, 72a, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 92, 96; Masljeva ulica. VOLIŠČE 29.17 - BIFE KIVI, DEPALA VAS Depala vas VOLIŠČE 29.18 - OSNOVNA ŠOLA RODICA - JARŠKA ŠOLA Domžale: Jarčeva ulica, razen štev. 1, 2, 7, 12, 13, 18, 23; Kamniška cesta 17; Kettejeva ulica, od štev. 13 dalje, Masarvkova ulica štev. 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25; Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Kamniška cesta štev. 15, 17, 19; Kettejeva ulica, Jarčeva ulica, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica, Slomškova ulica; Spodnje Jarše: Čevljarska ulica od štev. 1 do 8; Jarška cesta od štev. 1 do 34 brez štev. 30; Jelovškova ulica, Kamniška cesta štev. 2; Prežihova ulica, Šolska ulica, Šubljeva ulica. VOLIŠČE 29.19 - GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE Srednje Jarše: Čevljarska ulica od štev. 9 dalje, Gasilska pot, Golčajska cesta, Jarška cesta štev. 30 in od štev. 35 dalje; Kamniška cesta brez štev. 2, 17,18, 20, 24, 26, 28; Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta štev. 17, 18, 20, 24, 26, 28; Krožna cesta. VOLIŠČE 29.20 - OSNOVNA ŠOLA PRESERJE PRI RADOMLJAH Preserje pri Radomljah: Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Staretova ulica, Tovarniška ulica, Vaška pot od štev. 1 do 27a, ter štev. 28a; VI. ulica, VII. ulica od štev. 1 do 14 brez štev. 13; VIII. ulica štev. 1, 2, 3. VOLIŠČE 29.21 - GASILSKI DOM HOMEC Homec: Bolkova ulica, Gostičeva cesta od štev. 1 do 21; I. ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica štev. 13 in od štev. 15 dalje; VIII. ulica brez štev. 1, 2, 3; Vaška pot od štev. 28 do 37, brez štev. 28a. VOLIŠČE 29.22 - GASILSKI DOM HOMEC Nožice: Gostičeva cesta od štev. 22 dalje, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica, Šeskova ulica. Preserje pri Radomljah: Vaška pot štev. 28, 29, 32, 34. VOLIŠČE 29.23 - OSNOVNA ŠOLA IHAN Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu. Ihan: Bistriška cesta štev. 1, 2, 3; Breznikova cesta štev. 52 in vse štev. od 54 naprej; Češminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta štev. 2, Emonska I. ulica; Emonska II. ulica; Emonska III. ulica; Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica, Taborska cesta; Prelog: Bistriška cesta, razen štev. 1, 2, 3; Breznikova cesta od štev. 1 do 51 in štev. 53; Drinova ulica štev. 1, 3, 5, 6; Krožna pot; Pod hribom; Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica, Ulica Slavka Pengova; Selo pri Ihanu. VOLIŠČE 29.24 - SAMOSTAN MALA LOKA Bišče, Mala loka VOLIŠČE 29.25 - DELAVSKI DOM VIR Vir: Aljaževa ulica, Bevkova ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica od štev. 1 do 20, Čufarjeva ulica, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta, Tkalska ulica, Zoisova ulica. Podrečje. VOLIŠČE 29.26 - VRTEC VIR Vir: Bukovčeva ulica od štev. 21 dalje; Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Hubadova ulica, Ipavčeva ulica, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica. VOLIŠČE 29.27 - UPRAVA PAPIRNICE KOLIČEVO Vir: Parmova ulica, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica, Metelkova ulica, Papirniška cesta, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica, Žnidaršičeva ulica. Količevo VOLIŠČE 29.28 - SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE, LJUBLJANSKA 69 Predčasne volitve Republika Slovenija VOLILNA KOMISIJA REFERENDUMSKEGA OBMOČJA ŠTEV. 29 ZA USTANOVITEV OBČINE DOMŽALE Številka: 1/29-94 Datum: 12. 05. 1994 PREDSEDNICA VOLILNE KOMISIJE Ivica BIRK, dipl. prav., I. r. Na podlagi 14. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS, štev. 5/94) izdaja Volilna komisija referendumskega območja štev. 30 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na referendumu za ustanovitev občin dne 29. maja 1994 na referendumskem območju štev. 30 za ustanovitev občine Moravče VOLIŠČE 30.01 - KULTURNI DOM MORAVČE Moravče: Čebulovna ulica, Detelova cesta, Malova ulica, Marokova ulica, Partizanska cesta, Rudniška ulica, Šlandrova cesta, Tomanova pot, Trg svobode, Vegova ulica, Podstran, Rudnik pri Moravčah, Zalog pri Moravčah, Straža pri Moravčah VOLIŠČE 30.02 - GOSTILNA NAD LOGOM MORAVČE Češnjice pri Moravčah, Drtija; Moravče: Cesta heroja Vasje, Cesta na Grmče, Masljeva cesta, Spodnja Dobrava, Zgornja Dobrava. VOLIŠČE 30.03 - PRI URANKARJU, GABRJE 6 Gabrje pod Limbarsko goro, Hrastnik, Limbarska gora, Selce pri Moravčah, Ples brez štev. 8 in 9; Mošenik. VOLIŠČE 30.04 - PRI MRČUNU, NEGASTRN 16 Negastrn, Podstran 9, Pogled, Serjuče, Soteska pri Moravčah, Vinje pri Moravčah. VOLIŠČE 30.05 - ZADRUŽNI DOM KRAŠCE Dole pri Krašcah, Dvorje, Gorica, Imenje, Krašce, Prikrnica, Sv. Andrej. VOLIŠČE 30.06 - GASILSKI DOM PEČE Križate, Peče, Ples štev. 8, 9; Podgorica pri Pečah, Pretrž, Zgornje Koseze. VOLIŠČE 30.07 - DOM KRAJANOV VELIKA VAS - DEŠEN Dešen, Hrib nad Ribčami, Katarija, Spodnji Prekar, Zalog pri Kresnicah, Zgornji Prekar. VOLIŠČE 30.08 - PISARNA KRAJEVNE SKUPNOSTI NA VRHPOLJU Dole pod Sv. Trojico, Goričica pri Moravčah, Selo pri Moravčah, Spodnja Javoršica, Spodnji Tuštanj, Stegne, Vrhpolje pri Moravčah, Zgornja Javoršica, Zgornji Tuštanj. VOLIŠČE 30. 09 - PRI VALENTINI LAVRINC, GORA PRI PEČAH 16 Gora pri Pečah. VOLIŠČE 30. 10 - PISARNA KRAJEVNE SKUPNOSTI MORAVČE, MORAVČE, TRG SVOBODE 4 Predčasne volitve Republika Slovenija VOLILNA KOMISIJA REFERENDUMSKEGA OBMOČJA ŠTEV. 30 ZA USTANOVITEV OBČINE MORAVČE PREDSEDNICA VOLILNE KOMISIJE Berta KUNAVAR, dipl. prav., I.r. Na podlagi 14. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS, štev. 5/94) izdaja Volilna komisija referendumskega območja štev. 31 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na referendumu za ustanovitev občin dne 29. maja 1994 na referendumskem območju štev. 31 za ustanovitev občine Dob VOLIŠČE 31.01 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Kajuhova ulica, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta, Prešernova ulica, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica, Trdinova ulica, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta, Vegova ulica, Vodnikova ulica, Župančičeva ulica. Želodnik. VOLIŠČE 31.02 - PRI PAVLU MARINČKU, Češenik 9 Češenik, Turnše. VOLIŠČE 31.03 - JAMARSKI DOM NA GORJUŠI (PROSTORI JAMARSKEGA DRUŠTVA) Brezovica pri Dobu, Gorjuša, Laze pri Domžalah, Trojica, Žeje. VOLIŠČE 31.04 - OSNOVNA ŠOLA KRTINA Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Studenec pri Krtini, Škocjan, Rača, Račni vrh, Zalog pod Sv. Trojico. VOLIŠČE 31.05 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB, DOB, UL. 7. AVGUSTA Predčasne volitve Republika Slovenija VOLILNA KOMISIJA REFERENDUMSKEGA OBMOČJA ŠTEV. 31 ZA USTANOVITEV OBČINE DOB PREDSEDNICA VOLILNE KOMISIJE Cirila GOLOB, dipl. prav., I.r. Na podlagi 14. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS, štev. 5/94) izdaja Volilna komisija referendumskega območja štev. 32 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na referendumu za ustanovitev občin dne 29. maja 1994 na referendumskem območju štev. 32 za ustanovitev občine Lukovica VOLIŠČE 32.01 - OSNOVNA ŠOLA KRAŠNJA Kompolje, Koreno, Krašnja, Spodnje Loke, Žirovše VOLIŠČE 32.02 - PRI IVANU URBANIJU, KRAJNO BRDO 3 Krajno brdo, Vrh nad Krašnjo VOLIŠČE 32.03 - ZADRUŽNI DOM LUKOVICA Brdo pri Lukovici, Čeplje, Gradišče pri Lukovici, Lukovica pri Domžalah, Preserje pri Lukovici, Spodnje Koseze, Spodnje Prapreče, Trnjava, Videm pri Lukovici, Zgornje Prapreče VOLIŠČE 32.04 - DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ ŠENTVID Imovica, Prevalje, Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Vrba VOLIŠČE 32.05 - BIFE DOBERŠEK, Rafolče 32 Dupeljne, Rafolče, Straža, Vrhovlje VOLIŠČE 32.06 - OSNOVNA ŠOLA ZLATO POLJE Brezovica pri Zlatem polju, Mala Lasna, Obrše, Podgora pri Zlatem polju, Preserje pri Zlatem polju, Trnovče, Zlato polje VOLIŠČE 32.07 - ZADRUŽNI DOM LUKOVICA PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI LUKOVICA Predčasne volitve Republika Slovenija VOLILNA KOMISIJA REFERENDUMSKEGA OBMOČJA ŠTEV. 32 ZA USTANOVITEV OBČINE LUKOVICA Številka: 1/32-94 Datum: 13. 5. 1994 PREDSEDNIK VOLILNE KOMISIJE Peter PRIMOŽIČ, dipl. prav., I.r. OBVESTILO Vsa društva, športne organizacije, podjetja ter nosilce gostinske dejavnosti obveščamo, da je zaradi splošnega nereda izvajanja plakatiranja, izobešanja transparentov in postavljanja reklamnih tabel in panojev na območju Občine Domžale, sprejet nov občinski Odlok o zunanjem videzu naselij (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 22/93), ki določa, da se plakatiranje izvaja na samo za to določenih mestih: na betonskih podstavkih, ki so nameščeni v vseh naseljih, na oglasnih deskah posameznih krajevnih skupnostih in v lokalih z notranje strani izložb, če to dovolijo lastniki. Za postavljanje reklamnih panojev in razobešanje transparentov se mora pridobiti dovoljenje na občinskem Sekretariatu za urejanje in varstvo okolja. Za postavljanje reklamnih panojev in razobešanje transparentov se mora pridobiti dovoljenje na občinskem Sekretariatu za urejanje in varstvo okolja. Za nespoštovanje zgoraj navedenega odloka so zagrožene visoke kazni. Uprava za inšpekcijske službe Na podlagi 14. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS, štev. 5/94) izdaja Volilna komisija referendumskega območja štev. 33 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na referendumu za ustanovitev občin dne 29. maja 1994 na referendumskem območju štev. 33 za ustanovitev občine Črni graben VOLIŠČE 33.01 - KULTURNI DOM BLAGOVICA Blagovica, Gabrje pod Špilkom, Golčaj, Jelša, Korpe, Mali Jelnik, Podsmrečje, Prevoje, Prilesje, Spodnji Petelinjek, Veliki Jelnik, Vošce, Vranke, Zgornje Loke, Zgornji Petelinjek, Zlatenek VOLIŠČE 33.02 - OSNOVNA ŠOLA ČEŠNJICE Češnjice, Lipa, Poljane nad Blagovico, Selce VOLIŠČE 33.03 - ZADRUŽNI DOM TROJANE Hribi, Trojane, V Zideh, Zavrh pri Trojanah VOLIŠČE 33.04 - PRI CIRILU SMRKOLJ, ŠENTOŽBOLT 1 Bršlenovica, Gorenje, Javorje pri Blagovici, Log, Podmilj, Prvine, Suša, Šentožbolt, Učak VOLIŠČE 34.05 - ZADRUŽNI DOM TROJANE Predčasne volitve Republika Slovenija MOLILNA KOMISIJA REFERENDUMSKEGA OBMOČJA STEV. 33 ZA USTANOVITEV OBČINE ČRNI GRABEN PREDSEDNIK VOLILNE KOMISIJE Lado GORIČAN, I.r. Na podlagi 14. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Uradni list RS, štev. 5/94) izdaja Volilna komisija referendumskega območja štev. 34 ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ za glasovanje državljanov na referendumu za ustanovitev občin dne 29. maja 1994 na referendumskem območju štev. 34 za ustanovitev občine Radomlje VOLIŠČE 34.01 - KULTURNI DOM RADOMLJE Hudo brez štev. 26, 27, 27a, 28, 29, 36; Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete brez štev. 40, 40a, 41, 42, 43, 44, 44a, 44b, 44 c, 45, 46, 48, 49, 49a, 53, 54, 54a, 56, 57; Dermastjeva ulica, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica, Škrjančevo VOLIŠČE 34.02 - GASILSKI DOM ROVA Dolenje, Hudo štev. 26, 27, 27a, 28, 29, 36; Jasen, Kolovec, Radomlje: Cesta Radomeljske čete štev. 40, 40a, 41, 42, 43, 44, 44a, 44b, 44c, 45, 46, 48, 49, 49a, 53, 54, 54a, 56, 57; Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče. VOLIŠČE 34.03 - PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI RADOMLJE Predčasne volitve Republika Slovenija VOLILNA KOMISIJA REFERENDUMSKEGA OBMOČJA ŠTEV. 34 ZA USTANOVITEV OBČINE RADOMLJE PREDSEDNIK VOLILNE KOMISIJE Emil Tome, dipl. pravnik, I.r. Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. I. RS št. 46/92) in 11. člena Zakona o referendumu za ustanovitev občin (Ur. I. RS št. 5/94) izdajam RAZGLAS o razgrnitvi volilnih imenikov za glasovalna mesta v občini Domžale / za glasovanje: o referendumu za ustanovitev občin 1. Volilni imeniki se razgrnejo na sedežu Sekretariata za notranje zadeve občine Domžale in na sedežu krajevnih skupnosti od 18. 5. 1994 do 22. 5. 1994. 2. Državljani imajo pravico pregledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek ker, - sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oz. tega volišča - če je vpisana oseba, ki je umrla - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega 3. Popravek volilnega imenika lahko zahteva državljan ustno ali pisno na zapisnik pri Sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale do 23. 5. 1994. 4. Razglas o razgrnitvi volilnih imenikov za volišča v občini Domžale se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Sekretar BOGDAN ZUPAN /lamnik Domžale KOMENTAR Kolikor občin, toliko težav -in še kakšna več Država in njeni državljani smo že utrujeni od velikih projektov, kot sta bila zlasti osamosvojitev in lastninjenje, vendar je pred nami še eden, ki pa je povsem drugače vtisnjen v zavest posameznikov. Gre za projekt preobrazbe sedanjih občin v nove, saj so avtorji nove ustavne ureditve že pred tremi leti naredili križ čez dosedanji komunalni sistem in se odločili za sistem lokalne samouprave, ki je eden od elementov vsake demokratične ureditve. Pri osamosvojitvi in lastninjenju so bili razvidni vsaj politični interesi posameznih strank, tokrat pa je drugače; ne le da ni enotne parlamentarne volje, nekateri so šele sedaj začeli sploh razmišljati, kaj »se gremo«, čeprav se je že marsikaj zgodilo. Ker niso razmišljali prej, zdaj pa se morajo nenadoma odločiti, je napak in neumnosti veliko. Ni namreč pametnih utemeljitev niti ne za to, da hoče nekje biti vsaka hiša svoja občina, kot ni pametnih opredelitev, da hočejo nekje biti vse v eni občini. Izid v Državnem zboru 26. aprila, ki je odločal o ugovorih na odlok o določitvi območij, v katerih bodo 29. maja referendumi za ustanovitev lastnih občin, je bil neizbežen. To, da bomo v prihodnje imeli očitno okoli 300 občin (zdaj jih imamo 62), je posledica nepremišljenih ali vsaj prenagljenih odločitev. In vendarle bi lahko bilo tudi drugače. Lokalna samouprava je projekt, katerega začetki segajo že v leto 1989. Kdor se je hotel pustiti poučiti, kaj je lokalna samouprava, kaj naj bi z njo počeli oziroma kaj naj bi od nje imeli tisti, ki jim je namenjena, je to možnost imel. Ali pa jo je tudi udejstvil? To je drugo vprašanje, zato je vsaj neokusno pritoževanje nekaterih (tudi občinskih mož, ki bi morali že po službeni dolžnosti o teh stvareh kaj vedeti), da zdaj tarnajo, kaj z njimi dela država, v kaj jih sili in kaj sploh hoče. Ta država oziroma njen zakonodajni organ pa je res kriv vsaj za dve stvari; za to, da je treba reformo izpeljati »na komando« (beri - naenkrat), saj je parlament sprejel izjemno kratke roke, v katerih je treba opraviti prvo stopnjo lokalne reforme, to je teritorialno preoblikovanje države (do konca leta), obenem pa v zakonodaji ni vgradil varovala, ki bi vsaj deloma onemogočalo, da bi prihajalo do absurdnih rešitev. Takšne rešitve je 26. aprila v DZ ponazoril eden od razpravljalcev, ko je dejal, da ima naselje Rogla, za katerega se potegujeta tako Zreče kot Vitanje, zdaj le tri prebivalce, saj so se drugi štirje, ki so se zavzemali za priključitev k Vitanju, medtem že tja izselili. Druga napaka Državnega zbora pa je, da nima odgovora na temeljno vprašanje, od česa bo občina živela. S tem vprašanjem se srečujemo tudi na 27. referendumskem območju za (ne) ustanovitev občine Dragomelj - Pšata. Vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se glasi; »Ali ste za to, da se ustanovi občina: 1. na našem referendumskem območju Dragomelj - Pšata, 2. na območju, ki obsega naše referendumsko območje Dragomelj - Pšata in na referendumskem območju za ustanovitev občine Domžale.« Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred opredelitvijo, ki ustreza njegovi volji (glej Uradni list RS, številka 22, stran 1414, z dne 28. aprila 1994). »Poleg zavesti o pripadnosti, zgodovinski danosti in ozemeljski značilnosti določajo meje občine možnosti za zadovoljevanja osnovnih potreb krajanov. Te se izražajo zlasti v: - osnovni preskrbi z življenjskimi potrebščinami, - osnovni komunalni opremljenosti ob ustreznem delovanju lokalnih javnih služb, - dostopnosti socialne in primarne zdravniške oskrbe, - predšolski in osnovnošolski dejavnosti - osnovnih prometnih in PTT storitvah, - osnovnih pogojih za kulturno in športno dejavnost - informacijsko-dokumentacijsko dejavnost, - delovanju hranilnice ali banke, - civilni zaščiti in požarni varnosti ter - obstoju prostorov za izvajanje lokalnih upravnih, socialnih, političnih in kulturnih dejavnosti.« (glej ZAKAJ V NOVE OBČINE, vladna Služba za reformo lokalne samouprave, Ljubljana, februar 1994, stran 38). Vsi, ki se bodo odločili, da gredo na referendume za ustanovitev lastnih občin, nimajo več veliko časa za premislek, kako bodo glasovali. Odločitev ne bo lahka, posebej zato, ker je vprašanje novih občin še brez odgovora. Po eni od analiz, ki pa ni popolna tako kot ni nobena druga, saj še ni jasno, kako bodo razdeljene naloge med državo in lokalnimi skupnostmi - bo večina novih občin potrebovala pomoč države za to, da bo lahko svojim ljudem zagotavljala primerno raven bivanja in življenja v tistem okolju. In ker država zelo težko da denar, potem je jasno, da se bo breme preživetja novih občin spet prevalilo na pleča posameznikov. Toda samoprispevki so že lep čas iz mode. Vsak občan, ki ima glasovalno pravico, se bo referenduma udeležil in po tehtnem premisleku glasoval po svoji vesti. V primeru, če se posamezni upravičenci ne udeleže referenduma za ustanovitev lastnih občin, lahko v nekaterih primerih pride do izida, ki ne bi odseval volje volilcev kraja ali krajevne skupnosti; zato se bomo referenduma vsi udeležili. IVAN KEPIC Občina Domžale - Podjetniški center in Obrtna zbornica Domžale sta v okviru prireditev Pomlad v Domžalah v torek, 3. maja 1994, organizirala okroglo mizo z naslovom: Podjetništvo in obrt - Preoblikovanje, pospeševanje, konkurenčnost. Poleg podjetnikov in obrtnikov so se je udeležili tudi častni gosti: Domžalski župan Ervin Anton Schvvarzbartl, veleposlanik Republike Albanije Napoleon Dhimiter Roshi in veleposlanik Republike Češke Petr Kypr. Uvodne prispevke so pripravili: Dr. Jože Mencinger, predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakutlete v Ljubljani; mag. Tomaž Štebe, predsednik Izvršnega sveta občine Domžale; Pavle Sedovnik, namestnik sekretarja Obrtne zbornice Slovenije; Marta Turk, predsednica Sekcije združenj in klubov pri pospeševalnem centru za malo gospodarstvo ministrstva za gospodarske dejavnosti; Maks Resnik, član izvršilnega odbora Obrtne zbornice Domžale; Zoran Kramžar, sekretar za družbeno planiranje in razvoj Občine Domžale in Stane Ocepek, predstavnik Podjetniškega centra Domžale. Dr. Jože Mencinger je opozoril predvsem na ekonomske temelje za razvoj podjetništva in obrti in menil, da se prepogosto pozablja, da je lastnina tudi odgovornost za gospodarjenje in vir učinkovitosti. Večja učinovitost gospodarstev, ki temeljijo na privatni lastnini, izhaja iz tega, kako se ljudje odločajo. Pravil lastnikov pa ni mogoče ustvariti z dekreti in lastninskimi nakaznicami. Meni, da je slovensko gospodarstvo makroekonomsko relativno uspešno, mikroekonomski temelji pa so zelo slabi. Veliko novonastalih podjetij (leta 1993 jih je bilo 43000) pomeni ogromno rast, njihov delež v zaposlovanju in družbenem produktu pa je majhen. Velika večina teh podjetij bo propadla, ostala pa bodo tista, ki temeljijo na starem obrtniškem znanju in delu. Kljub temu pa ta nova podjetja ustvarjajo slovenskemu gospodarstvu moč, "ki se kaže v fleksibilnosti gospodarstva, določena pa je z gospodarskim sistemom. Osebno meni, da Slovenijo ne bodo reševale velike državne strategije, ki bi določale, katere panoge je treba razviti, ampak bo Slovenijo naredilo uspešno predvsem drobno gospodarstvo, oz. fleksibilne gospodarske dejavnosti. Tudi v preteklosti so se v Sloveniji izkazala za najuspešnejša tista podjetja in obrtniki, za katere se je država najmanj menila. V gospodarski politiki bi se morali zavzemati za enaka pravila za uspešna in neuspešna podjetja. Vsi morajo spoštovati neka splošna pravila, kar velja tudi za obdavčenje. Če bomo imeli takšen gospodarski sistem, bo slo- Perspektive pospeševanja obrti in podjetništva vensko gospodarstvo uspešno, s tem pa tudi gospodarstvo občine Domžale. Mag. Tomaž Štebe je spregovoril o perspektivah pospeševanja v smeri kakovosti in konkurenčnosti. Potrebno je dvigniti tehnološki in profesionalni nivo malega gospodarstva. Probleme vidi predvsem v nezadovoljivi izvozni naravnanosti zasebnega podjetništva, obrati in ostalega zasebništva na zahtevnejša tržišča; nezadovljivem povpraševanju po zahtevnejših profilih delavcev; nezadovoljivi izobrazbi in neustreznemu strokovnemu izpopolnjevanju in prilagajanju razmeram tistih, ki odločajo; v premajhni medsebojni povezanosti za skupne funkcije (promocija, marketing, informatika, financiranje, kakovostno svetovanje, itd.); v nezadovoljivem obsegu kooperacij s tujimi firmami, ki ne obremenjujejo okolje; nezadovoljivem obsegu kvalitetnih novih naložb. Opozoril je, da nimamo lastne, v tujini registrirane posredniške firme, za plasma naših zahtevnejšimi dosežkov. Rešitev problemov vidi v usmerjanju ugodnosti in kapitala v zahtevnejše in donosnejše naložbe, s strani občine Domžale z višjim subvencioniranjem obresti za tvegane naložbe, v povezovalnem delovanju občine predvsem s pomočjo dejavnosti Podjetniškega centra v smislu svetovanja, izobraževanja, pomoči začetnikom, informiranjem in skupnimi akcijami, ki bodo širše zanimive. Dolgoročni plani občine bodo vsebovali dolgoročno strategijo in vizijo razvoja podjetništva z zagotavljanjem prostorskih, družbenih in prometnih pogojev. Pri tem morajo sodelovati zbornice, združenja, lokalne skupnosti, podjetja in posamezniki. Posebej bo pomembno, kako bodo postavljeni temelji, usposobljeni kadri in izdelana dokumentacija za konkuriranje na ustrezne pregledne razpise države in drugih pospeševalcev razvoja in potencialnih sovlagateljev in investitorjev. Strateški cilji občine oz. okraja so postati pravo »Mesto na deželi« in intenzivno spodbujati »Zmagovita hotenja«. Temelj prehoda v tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo in profesionalne storitve naj postanejo obrti, zasebna podjetja, privatizirana in reorganizirana industrijska in storitvena podjetja z intenzivno specializacijo in širokim, predvsem mednarodnim sodelovanjem. Znanje in spretnost mora postati glavni profitni temelj, zmanjšati je potrebno obremenitev okolja, ga urediti in zavarovati, razviti rekreacijske in rehabilitacijske storitve in zagotoviti prometni legi ustrezne turistične in visokokakovostne specializirane storitve. Perspektive za dvig kakovosti in konkurenčnosti so v enakih temeljih za vse, ustreznih predhodnih ukrepih v obdobju prilagajanja zunanji konkurenci za izbrane prednostne in stalni podpori strateškim panogam. Vse drugo mora biti odvisno od sposobnosti in preizkušeno na trgu, kar je edina in prava garancija za dvig kakovosti in konkurenčnosti. Pavle Sedovnik je kot izziv pospeševanju podjetništva in obrti predstavil dva vidika;' - glede pravnosistemskih vidikov je omenil, da prehajamo na evropsko ureditev, ko obrt ne bo več statusna oblika in da se bo obrt določala po načinu opravljanja dejavnosti. To pa pomeni, da se bo obrt lahko opravljala v vseh pravnoorganizacijskih oblikah, ki jih ponuja temeljni status in Zakon o gospodarskih družbah. Vsak bo lahko glede na svojo uspešnost poiskal primerno prav-noorganizacijsko obliko in v okviru te tudi deloval. Za področje izobraževanja je dejal, da želijo v predlogu Obrtnega zakona zagotoviti fleksibilnost majhnih enot, za doseganje le-te pa potrebujejo majhne enote kvaliteten kader. - glede delovnopravnega in socialnega področja meni, da je potrebno zaščititi majhnega delodajalca. Odpravnino za odpuščenega delavca in boleznino za delavca na bolniškem dopustu bi morali prevzeti ustrezni državni skladi. Takšno delovnopravno socialno ureditev ima nemška zakonodaja, rezultati te pa so, da je v nemški obrti v povprečju zaposlenih okoli devet delavcev Marta Turk je predvsem poudarila pomen in vlogo izobraževanja pri pospeševanju drobnega gospodarstva. Meni, da bi morali podjetniki in obrtniki sami premakniti malo gospodarstvo iz sfer političnih parol in zavzemanja za razvoj malega gospodarstva, v konkretna dejanja. Poudarila je, da je delež zaposlenih v malem gospodarstvu velik (v celotnem gospodarstvu je bilo po zadnjih podatkih zaposlenih 471.974 ljudi, od tega v drobnem gospodarstvu kar dobrih 200.000 ljudi) in da bi se morali mali podjetniki in obrtniki tega zavedati in razmišljati o tem, kako urejati pogoje za delo malega gospodarstva. Meni, da bi si le preko avtonomije malega gospodarstva zagotovili več možnosti vplivanja na druge pogoje delovanja kar zadeva zakonodajo, predpise, davke, zaposlovanje in drugih stroškov dela. Glede znanja in izobrazbe je opozorila na nizko izobrazbeno strukturo, ki je med malimi podjetji na srednješolski ali poklicni ravni, za obrtnike pa ni dobila podatkov. Glavne težave se kažejo pri poslovnih znanjih. Pri vsakdanjem poslovanju moramo poleg strokovnih znanj obvladati tudi sociologijo, psihologijo, in druga menedžerska znanja. Kratki tridnevni tečaji in seminarji, ki jih je sicer veliko, ne zadoščajo, ker vsega tega v tako kratkem času ni mogoče osvojiti. Predlaga, da se v skladu s programom višješolskega in visokošolskega študija organizira poseben program za izobraževanje podjetnikov in obrtnikov, ki bi bil dvostopenjski in bi rezultiral s posebnim certifikatom. Tudi Zoran Kramžar je menil, da obrtniki in podjetniki potrebujejo dodatna znanja, saj se dogaja, da marsikateri od njih sam ne zna napisati niti navadne prošnje ali vloge na razpis za ugodna posojila. Udeleženci so opozorili tudi na problem zaposlovanja na črno pri obrtnikih in na dejstvo, da informacija in dobra zamisel še vedno nista dovolj cenjeni. STANISLAVA POLAJŽER Zakaj občina Radomlje Bliža se čas referenduma, ki ga je Državni zbor določil za nedeljo, 29. maja 1994, in vprašanje, ki se nam kar samo po sebi zastavlja - zakaj Občina Radomlje? To vprašanje ni aktualno le za nas; zastavili bi si ga lahko kjerkoli po širši domovini, verjetno pa na vsa vprašanja v zvezi z referendumom vsaj za sedaj še ni odgovorov. Če se le malce ozremo v bližnjo zgodovino, bomo lahko ugotovili, da smo mini občine že imeli in med njimi je bila tudi Občina Radomlje. Kako so tedanje občine živele in kako bodo bodoče, jih žal še ne moremo vzporejati in primerjati. Nekdanji standard in današnji način življenja med seboj nista primerljiva, saj so ljudje nekdaj živeli precej bolj skromno. Da so bili le za silo siti in oblečeni, pa so bili že zado- voljni s svojim življenjem in svojo občino. Če torej vemo, kakšna je bila zgodovina, je seveda samoumevno, da je strokovna služba pri vladi Republike Slovenije tudi tokrat predlagala ustanovitev Občine Radomlje. Omenjena služba je izhajala iz ozemeljske naravne celovitosti, velikosti po vzoru zahodnih držav, sposobnosti preživetja in dinamičnega razvoja - zato je predlagala, da sestavijo bodočo občino krajevne skupnosti Homec-Nožice, Preserje, Radomlje in Rova. Po oceni nekaterih strokovnjakov bi to območje lahko postalo idealna občina. Tako je bilo torej zamišljeno, žal pa so zbori občanov z malo udeleženci pokazali drugačno voljo ljudi. Če je to dejanska želja večine, pa se bo seveda potrdilo na referendumih. Ne moremo se znebiti občutka, da sosedom na zborih občanov marsikaj ni bilo povedano, oziroma je bilo namerno zamolčano. Saj vsi po vrsti vemo, da občinske službe niso izdelale ali posredovale kakšnih posebnih strokovnih razlag, Prav zaradi tega so se udeleženci zborov občanov na slepo odločali po nekem lastnem nagibu oziroma intuiciji - češ, v Domžalah je vse utečeno, tam je veliko denarja in bo vse teklo tudi naprej kot po olju. Takšen zaključek je dvorezen, predvsem pa je nepopoln. V Domžalah so predvidene velike investicije, kar je ža tako dinamično občino tudi normalno. Dragi sosedje, ko boste torej šli na referendum in obkrožili usodni ZA ali PROTI, si vendarle pri sebi zastavite vprašanje in nanje poskusite tudi odgovoriti: - Kako bo z udeležbo naših odbornikov v občinskem svetu, občinskih odborih ali v nadzornem odboru? - Kako bomo enakopravno odločali v novem občinskem svetu? - Ali bodo proračunski tolarji v novi, še vedno maksi občini med vse sodelujoče pravično razdeljeni? - Kdo bo upošteval naše želje in zagotavljal naš razvoj? In nazadnje si zastavite še eno vprašanje. Kaj je dražje in kaj je cenejše - mesto ali podeželje? Naj vam čisto na kratko pomagamo odgovoriti, saj se boste potem laže odločili. 1. Glede na proporcionalni sistem volitev, ki bo uveljavljen v tem primeru, bo udeležba vaših odbornikov v Domžalah minimalna. Kaj pomeni en ali dva glasova proti drugim dvajsetim, pa najbolje vemo iz dosedanjih izkušenj. Rezultat je vsakokratno preglasovanje in dobro zamišljeni predlogi se izničijo. Domžale /lamnik Pogovor z Marjanom Smolnikarjem, predsednikom Obrtne zbornice Domžale Pomlad v Domžalah Nadaljevanje s prve strani Ogled razstave je bil brezplačen. Ogledalo pa si jo je okoli 10.000 obiskovalcev. Največ je bilo seveda domačinov. Razstava je svoj namen gotovo dosegla tudi s svojo odmevnostjo v Sloveniji in tudi zunaj njenih meja. Med drugimi so si jo ogledali tudi nekateri tuji ambasadorji in predstavniki sosednjih držav. Naj dodam še to, da so gostje iz Makarske predlagali, da bi del takšne razstave naši obrtniki in podjetniki organizirali in postavili v Makarski. V Domžale so prišli predstavniki menda vseh občinskih obrtnih zbornic Slovenije. Torej je razstava tudi s svojo odmevnostjo dosegla svoj namen. Pa vendar, kaj obrtniki in podjetniki od razstave dejansko lahko pričakujete? Razstava res ni bila prodajna, a so mnogi razstavljala na razstavi ali sejmu kot ga nekateri imenujejo, sklenili veliko dogovorov in naročil za svoje izdelke. Zato je tudi v tem pogledu za mnoge razstava uspela. Kakšne stroške so imeli razstavljala z razstavo? Mislim, da je bilo za vse dokaj ugodno. Stroški za prostor niso bili preveliki, saj sta večji del prevzela obrtna zbornica in občina Domžale. Ali nameravate s tradicijo razstav ali sejmov, ki so bili včasih v Domžalah že vpeljani, nadaljevati? Vsekakor. Hkrati pa izkoriščam priložnost, da že kar sedaj povabim vse obrtnike in podjetnike, naj razmišljajo, kako se bodo prihodnje leto predstavili s svojimi izdelki na razstavi ali sejmu v Domžalah. Obenem se zahvaljujem vsem letošnjim razstavljalcem za tako kakovo- Marjan Smolnikar predsednik Obrtne zbornice Domžale sten prikaz obrtništva in podjetništva v občini Domžale in za vzorno urejene razstavne prostore. Vsem hvala. Gospod Marjan prav lepa hvala za tale pogovor in še naprej veliko uspehov. Pogovarjal se je STRAŽAR MARJAN TEKAVEC O OBRTI IN PODJETNIŠTVU Ob odprtju razstave Že pred več kot sto leti je naš rojak iz Mengša, velik slovenski pripovednik Janez Trdina, zapisal: »Obrtniški duh je prešinil vsako hišo, s čimer si bodo pomagali Mengšani čedalje bolj, vkljub težkim davkom, ki jih tarejo.« Slamnikarji, kitarji - pletilci kit, te so zatem uporabljali slamnikarji, klobučarji, usnjarji, kamnoseki, pečarji, mlinarji in Žagarji in kar je bilo še drugih takrat najbolj številnih obrtnikov na tem našem polju med Ihanom, Domžalami, Moravčami in Mengšem, so zvečine kljubovali vsem neprilikam in preživeli tudi tiste čase, ki obrti niso bili naklonjeni in dočakali v zadnjih dveh desetletjih ponoven razcvet obrtništva. Ob bogati tradiciji obrtništva pri nas se zato ni čuditi, da je število obrtnikov v občini Domžale po letu 1959 začelo naraš- čati, v zadnjih dveh desetletjih pa se je celo podvojilo. Že leta 1980 je delovalo skoraj 1.600 obrtnikov, ki so dajali 12% družbenega proizvoda v občini in okoli 50% občinskega proračuna. Takrat se je govorilo o Domžalah kot občini, kjer so bolj kot drugje znali prisluhniti željam in težavam obrtnikov. Tako je po številu obratovalnic samostojnih obrtnikov občina Domžale po stanju konec leta 1992 z 28 obratovalnicami na 1000 prebivalcev na tretjem mestu v Sloveniji za Izolo in Piranom. Obrtniškemu duhu pa se je v zadnjih petih letih pridružil še pravcati razmah podjetniške miselnosti. Zmrzali dolgih zim na tem področju je dokončno konec. Zasebna podjetja so se rojevala kot gobe po dežju. Vse več je ljudi, ki želijo na trgu samostojno opravljati pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost zaradi pridobivanja dobička. Obrtniški duh in podjetniška miselnost sta si blizu. Zakon o gospodarskih družbah, ki ga je slovenski parlament sprejel lansko pomlad, je obrt še bolj približal podjetjem. Mnogi iz vrst obrtnikov, opogumljeni z obrtniškimi izkušnjami, se tudi zato lotevajo podjetništva. Predvidevam, da me je naša domžalska obrtna zbornica pozvala, da spregovorim kot podjetnik danes tukaj nemara tudi zato, ker sem sam prehodil pot od obrtnika do podjetnika. Morda pa tudi zato, da bi iz lastnih izkušenj povedal, kaj je potrebno, da obrt in zatem podjetje enega zaživi v čimbolj pravem pomenu podjetništva. Splošnega odgovora oziroma recepta seveda ni. Prav gotovo je 2. Enakopravno odločanje ne bo možno, kar je razvidno že v prvem odgovoru. 3. Proračunski tolarji tudi teoretično ne morejo biti razdeljeni pravično. Kako bo to potekalo v novi lokalni samoupravi, pa lahko le ugibamo. 4. Vaše želje in razvoj naj bi v novem občinskem svetu zastopali in zagovarjali tudi vaši odborniki; vendar kako, ko jih pa boste glede na proporcionalni sistem izvolili le za vzorec. 5. Glede zadnjega vprašanja pa vsi vemo, da je mesto bilo in bo vsestransko dražje od podeželja. Kje bo torej ostal proračunski tolar, je tudi povsem jasno. Če ste se, spoštovani sosedje, sprijaznili s smernicami, ki so vam bile začrtane na zborih občanov, pomeni, da boste tudi svojo usodo prepustili v upravljanje drugim, ti pa bodo v večini. Prav zaradi naštetih neizpodbitnih odgovorov bi bilo prav in smiselno, da o svojem odločanju in odločitvi temeljito razmislite. Zato se boste mogoče vprašali, kaj se bo pravzaprav spremenilo, če bi glasovali za Občino Radomlje. Marsikaj se bo spremenilo. Najbolj pomembno je, da bo sistem volitev omogočal enako in enakopravno udeležbo odbornikov vseh dozdanjšjih štirih krajevnih skupnosti. To pomeni enakopravno odločanje v občinskem svetu in za vse drugo, kar je bistveno v razdeljevanju proračunskega tolarja. Lažje in predvsem pošteno bi bile upoštevane vse želje, odborniki pa bi tako optimalno vplivali na razvoj vseh sodelujočih krajev v novi občini. Novi župan bo iz kateregakoli kraja s tega območja, kot je bil na primer zadnji župan občine Radomlje (že v stari Jugoslaviji) posestnik in gostilničar Karol Rode iz Rov. Vse to lahko zagovarjamo, saj bi bila Občina Radomlje ozemeljska in bivalna celota z osrednjim cestnim križiščem. V ta predvidevanja pa vključujemo vse, kar nas vsakodnevno pove- zuje: pošta s telefonom, predvidena bodoča banka in razne obrtniške servisne delavnice, šola, otroški vrtec, cerkev s pokopališčem; razna društva ter kulturne in športne organizacije, kot so pevska društva, FVKK Mavrica, radi-oklub, gasilska služba, Rdeči križ, društvo upokojencev, turistično društvo, športno društvo, taborniki in drugi. Radomlje z vso okolico povezujejo tudi trgovine s prehrano in tehnične trgovine, predvsem pa je na tem območju veliko obrtništva. Z vsemi temi dejavnostmi bomo tudi v prihodnje lahko izboljševali in dvigovali skupni komunalni standard (voda, elektrika, plin, kabelska TV in drugo) in tako složno sosedsko ter prijateljsko živeli skupaj. Spoštovani krajani Nožic, Homca in Preserij - če se boste kot »lokalpatrioti« odločili za Občino Radomlje, boste na referendumu glasovali PROTI občini Domžale. Pa srečno v novi Občini Radomlje. dipl. oec. JANEZ CERAR razen samoiniciativnosti, ta je poleg marljivosti, vztrajnosti in bistrosti tako značilna za našega človeka, potreben še pogum, veliko dela in odpovedovanja. Potrebno pa je tudi nekaj tveganja, brez katerega dostikrat ni pravega uspeha. Seveda je potrebna tudi profesionalnost z vizijo in hotenjem, ki se ne smeta nikoli zadovoljiti z dosežki današnjega dne, ampk morata stremeti k še boljšim rezultatom jutri. Za te je potrebno razmišljati, analizirati in delati že danes. Hkrati je potrebno predvidevati, kaj bo na trgu jutri in pojutrišnjem. Na vrsto sprememb na trgu mora podjetnik reagirati hitro, čeprav nanje zvečine nima neposrednega vpliva. Prav sposobnost hitrega pravočasnega prilagajanja najpogosteje loči uspešne podjetnike od manj uspešnih ali tistih, ki ne uspejo. Uspešen podjetnik, ki to že je in želi to ostati ali pa želi to šele postati, ne bi smel nikoli pozabiti, kar se vse prapogosto dogaja premnogim podjetnikom današnjega časa, da lahko uspe podjetnik le z delavci, ki čutijo resnično pripadnost podjetju. Zanjo je potrebno skrbno gojiti prave odnose med vsemi zaposlenimi delavci, ki kakorkoli sodelujejo pri delu v podjetju. Podjetnik, ki ne zna, ne more ali noče prisluhniti na videz nepomembnim težavam ali drobnim radostim svojih ljudi, ki se z njimi ne pogovarja ali pa to počne le zviška in oholo, ki se z njimi ne razveseli in nikoli ne sprosti, ki,1 skratka, zanje ne najde ne časa ne razumevanja, ta ne bo nikoli doživel stopljenosti zaposlenih s podjetjem, ki ga vodi ali katerega lastnik običajno je. Tak podjetnik, gledano z očmi, uprtimi vnaprej v prihodnost, ne more računati na uspeh. Le dobro, pošteno nagrajevani delavci, ki delajo v vseh pogledih v urejenem, prijetnem, prijaznem dolovnem okolju, kamor poleg prostora sodijo tudi iskreni, pošteni odnosi med ljudmi v podjetju, so porok ne samo za razc-cvet podjetja na pomlad ampak tudi za uspešno rast in zorenje v dolgem, blagem poletju in tudi za plodov polno jesen podjetništva pri nas. .... NAPREDEK Servis motornih žag, motornih kos in vrtnih kosil- nic. Močnik Robert, Pšata 38 Dol/Lj., telefon (061) 374-224 SERVIS MENGEŠ 15? 73 84 09 POGOVOR Z JANEZOM NOVLJANOM Tudi urejeno mesto je pot v Evropo Krajevna skupnost Venclja Perka Domžale je najbolj zahodni del mesta, kjer se manjši del industrije in precej uspešne obrti meša s skoraj kmetijskim predelom našega mesta. »Posamezni deli naše krajevne skupnosti so komunalno zelo neurejeni,« mi pripoveduje gospod Janez Novljan, predsednik Sveta krajevne skupnosti Venclja Perka, »saj imamo kar precejšen del naše KS brez kanalizacije, marsikaj pa manjka tudi na drugih komunalnih področjih.« Po njegovem mnenju je do nazadovanja napredka v tem delu naše občine prišlo tako zaradi neizglasovanja zadnjega samoprispevka, kot tudi zaradi zelo majhnih sredstev, ki so bila v zadnjih letih namenjena tej KS. Mesto ima vrsto neurejenih problemov, ki to ne bi smeli biti. Tako je zelo boleče vprašanje razširitve pokopališča, zato se vsako leto nameni nekaj finančnih sredstev, ki pa ne zadoščajo niti za odkup zemljišč, s tem pa je povezan tudi problem ureditve starega pokopališča. Tudi ureditev KULTURNEGA DOMA, ki bi tudi njegovi KS omogočil bolj pestro in kvalitetno kulturno in družabno življenje, je eno samo odprto vprašanje, ki so ga v letošnjem letu skušali rešiti z realizacijo dogovora, sprejetega na mestni koordinaciji, da v njegovo obnovo namenijo tudi denar, namenjen komunalni infrastrukturi. Gospod Novljan je jezen, ko mi pripoveduje, da so razprtije v »občinski hiši« preračunani tudi vzrok, da vsi kar čakamo, pa ne le letos, dvanaj-stine pa ne pomenijo veliko. Malce bolj vesel je, ko se pogovarjava o urejeni Poljski cesti, ki čaka le še na javno razsvetljavo, o Koščevi, ki je tudi v planu, ni pa denarja za rekonstrukcijo Vodovodne ulice. Treba bo pohiteti s kanalizacijo v Depali vasi, z ureditvijo okolice AS Domžale, v sklopu katere je tudi že več let načrtovana rešitev vhoda v mesto, ki hromi STOB in njegov razvoj, pa tudi že obstoj. V pogovoru o STOBU, o njegovem jutrišnjem dnevu kot edinem starem jedru mesta Domžal gospod Novljan meni, da je tu potrebna pomoč urbanistov, spomeniškega varstva, pa tudi financ občine, če ne bo STOB, kakršnega poznajo le še najstarejši Domžalčani, izumrl in dokončno izgubil svojo nekdanjo podobo. Predolgo traja tudi urejevanje prometnih zagat. Vizija rešitve vpadnice, pa tudi drugih cest, ki bi razbremenile ta del mesta, je le spomin na govorjenje o enosmerni cesti, ki bi zagotovila večjo prometno varnost, in željo po štiripasovnici in nivojskem križišču, ki bo, če bo... Janez Novljan Preoblikovanje lokalne samouprave spremlja, vendar z njo ni zadovoljen, saj meni, da se bo lokalna samouprava utrjevala naslednjih deset let, nihče pa ne more z gotovostjo trditi, da bo pot nove lokalne samouprave pot za blaginjo ljudi, ki bi radi živeli v miru in sožitju, z rešenimi osnovnimi življenjskimi problemi, ne pa borba za stolčke, polna razprtij. Čistoča in urejenost mesta sta po njegovem tisto, kar Domžalam manjka. Pravkar zaključena podjetniška razstava, o kateri pa govori samo pohvalno; tudi druge prireditve, so dosežek, pokvari pa ga zanemarjena avtobusna postaja, pa še kakšen del mesta, ki obiskovalcem daje vtis, da so Domžale neurejeno , umazano mesto. Tudi v Evropo bomo šli s čistočo in urejenostjo - s katerima pa moramo začeti vsak pri sebi, pa tudi vsi skupaj. Čistoča in urejenost mesta je po njegovem osnovni pogoj, po katerem bodo prebivalci Domžal ter vsi, ki bodo naše mesto obiskali, sodili Domžale, ga vzljubili in širili govorice o urejenosti in čistoči mesta. VERA VOJSKA PODJETNIŠKI CENTER DOMŽALE Katalog obrti in podjetništva 1994 Podjetniški center Domžale je v tem mesecu izdal najbolj pregledni katalog obrti, podjetništva ter zaseb-ništva v občini Domžale. V katalogu, ki je osnovan na podlagi trenutnega stanja v računalniški bazi podatkov, na 203 straneh pregledno predstavlja ponudbe zasebnih, pravnih in fizičnih oseb po dejavnostih. Pregled se bo še izpopolnjeval in bo tudi neposredno računalniško dosegljiv vsem zainteresiranim in upravičenim, ki potrebujejo informacijo zaradi sodelovanja, nakupa, promocije. Vsi podatki, ki jih katalog vsebuje, so bili pridobljeni z neposrednim osebnim anketiranjem, pri izdelavi pa je sodelovala tudi Obrtna zbornica Domžale. Katalog obrti in podjetništva v občini Domžale lahko brezplačno dobite v Podjetniškem centru Domžale, Ljubljanska c. 102, tel. 714-747. /lamnik Domžale Temna slika prometne prihodnosti občine Mudi se mi v službo. Sedim v avtu in čakam. Čakam v nedogled, da bi v kolonah avtomobilov, ki se vsaka v svojo smer počasi pomikata po cesti mimo mene, našel luknjo, da bi se lahko tudi sam vključil v počasno reko jeklenih vozil. Kazalec nezadržno hiti, vse bolj me mineva potrpljenje, nazadnje pa noro drzno zapeljem pred enim avtomobilom in se še bolj nasilno vrivam med vozila v drugi koloni. Za las mi je uspelo! Hupanje, dvigovanje pesti, žuganje in jezne kletvice me celo spravljajo v škodoželjno vznesenost. Uspelo mi je in avto ni dobil niti ene praske. To je vsakdanji prizor, ko se Trzinci skušamo vključiti v promet na cesti Maribor-Ljub-Ijana. Ali so možnosti, da bi se stvari kaj kmalu izboljšale? Žal vse kaže, da se bo problem le še vlekel dalje, zaostroval in mogoče pripeljal tudi do tragičnih posledic. Krivci za zastoj naj bi bili le kmetje, ki se ne želijo odreči svoji zemlji. V tem je nedvomno del resnice, vendar bi bilo stvar mogoče rešiti z bolj odločnimi posegi (nadomestnimi zemljišči, ipd.). Žal pa sedanji vodstveni ljudje v občini nimajo več interesa, da bi se ukvarjali s tem. Stvar naj bi reševali njihovi nasledniki, ki bodo na oblast prišli po volitvah, še zlasti pa takrat domžal- skih funkcionarjev verjetno zadeva ne bo več motila, saj bo mogoče Trzin samostojna občina in bo to njena skrb. Potniki AVTOCESTA Bitka je dobljena, vojna (še) ne Zelena pobuda je 3. maja pripravila predstavitev nevladnega odbora za varovanje slovenskih interesov pri graditvi prometne infrastrukture. Predstavitve so se udeležili vodje poslanskih skupin ali predsedniki večine strank, ki so v občinskem parlamentu: Jožef Pajnič (SKD), Franc Gorše (NDS), Jurij Berlot (SLS) in Stane Oražem (ZLSD). Navzoči so bili tudi predstavniki Društva za varstvo okolja Domžale-Kam-nik. Od poslancev državnega zbora je bil navzoč Tone Peršak, Jože Lenič je, zaradi zadržanosti, stališča in pripravljenost za pomoč podal pisno. Udeleženci so najprej poslušali poročilo o delu nevladnega odbora in argumente njegovih članov proti načrtom avtocest vzhodno od Ljubljane in skozi domžalsko občino. Vsi so se čudili, da slovenski parlament tako pomembne stvari odloča na izrednih sejah, pokazali pa so vendarle nekaj zadovoljstva, ker so državni poslanci izvzeli začetek gradnje avtoceste Malence-Šentjakob, ker je njena trasa še nedorečena in neusklajena. V bogati razpravi ni manjkalo polemičnih tonov, soglasno pa so se dogovorili troje: - o vseh svojih aktivnostih na področju varstva okolja se bodo stalno obveščali in informirali; - zahtevali bodo izčrpne, variantne in z argumenti podprte načrte avtocest ter jih kritično osvetljevali v javnosti; - zavzeli se bodo, da v Slamniku dve strani namenijo predstavitvi načrtov za avtoceste skozi občino. IGOR LIPOVŠEK Domžalska uspešnost pri vračanju Upravni odbor domžalskih -razlaščencev se je v zadnjem obdobju od izida zadnje številke Slamnika sestal dvakrat. Obiskali smo tudi center slovenskih podružnic v Ljubljani. V aprilu smo bili tudi povabljeni na sestanek z IS občine Domžale, kjer smo skupaj s predsedniki komisij za vračanje premoženja in nami ugotavljali vzroke za počasen potek vračanja. Nekaj ugotovitev: 1. Pri vračanju premoženja v obliki stavbnih zemljišč in nepremičnin nastajajo velike razlike v volji zavezancev do poravnave. Trenutno je najbolj svojeglavo vodstvo firme Napredek, ki se do razlaščenca, na čigar svetu stoji Veleblagovnica, obnaša brezobzirno. 2. Pri vračanju kmetijskih zemljišč je trenutno največji problem nedelovanje odškodninskega sklada, tako da se postopki često ustavljajo. Prav tako vidimo težavo v tem, da ne Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo RS ne občinska uprava nimata strategije, ki bi na podlagi vloženih zahtevkov že sklepala o globalni oceni površin, potrebnih za vračanje, in znesku denarja za odškodnine. Prav tako nas moti, da zaradi interesov ozke skupine ljudi znotraj institucij, ki so pod državno kapo, v zvezi s kompleksom Krumperk in Jable ne tečejo postopki vračanja tako, da bi bilo lastnikom omogočeno smiselno investiranje, in to čimprej - predvsem to velja za Krumperk. 3. V pogovoru smo ugotovili, da je arhivska služba, ki hrani podatke o nacionalizaciji slabo organizirana in celo uradnikom domžalske občine težko dostopna. 4. Glede na to, da proces teče prepočasi In bi marsikaj lahko postorili občinski uslužbenci ob delu zunaj rednega dela - uslužbenci izjavljajo, da za reševanje denacionalizacije porabijo med 10 do 20% rednega delovnika, predlagamo IS, da sklene z uslužbenci delovne pogodbe in jih plača primerljivo z odvetniki. Za nas razlaščence, med katerimi je veliko ljudi starejših od 70 let, je dragocen vsak dan in trdimo, da imamo pravico in dolžnost, da od oblasti zahtevamo večjo ustvarjalnost in več dela in naj se upravi to delo tudi plača. Razlaščenci smo upali, da bosta desni župan in desni iz-vršnik precej bolj uspešna pri izvajanju nalog, ki jih nalaga zakon o denacionalizaciji. Osebno sem prepričan, da vmes ni več toliko politična usmeritev kot sposobnost in volja za organiziranja, ki ju je žal premalo ali pa se vodstvena energija izgublja kje drugje. JURIJ BERLOT iz Domžal bodo po vsej verjetnosti še vedno preklinjali kolone. Res naj bi šlo pri tem tudi za širši državni problem ureditve prometnih povezav, vendar gredo gospodom v Ljubljani že tako ali tako lasje pokonci, če le kdo omeni ceste prek domžalske občine. Slišati je ocene, da bo problem rešen, ko bo zgrajena avtocesta do Blagovice. Kdor tako razmišlja, pa se krepko moti, saj bo takrat odpadel le del tranzitnega prometa, zamaški in kolone pa se bodo nadaljevali zaradi dnevne migracije iz domžalsko-kamniškega obmo-čaj v Ljubljano in nazaj. Ker tudi Trzin, če bo postal občina, ne bo imel zadosti sredstev za rešitev problema, se nam slika kaj črna prometna podoba prihodnjega Trzina. Zelo vprašljiv pa je tudi čas, kdaj bo cesta skozi Trzin in sploh skozi našo občino razbremenjena tranzitnega prometa v smeri vzhod-zahod. Vse kaže, da bo slovenski avtocestni program padel prav pri cestah skozi našo občino. Večini Slovencev je jasno, da naša država nujno potrebuje sodobnejše avtocestne povezave, povsem upravičene pa so tudi zahteve naravovarstvenikov po kar najbolj pretehtani izbiri trase prihodnje avtocestne povezave. Tisti, ki v celoti nasprotujejo gradnji avtocest, so se rodili nekaj stoletij prepozno. Ceste so nujne, če hočemo v razviti svet, pa čeprav vemo, da razvoj ni vse. Prav pa je, da zaščitimo kar največ rodovitne zemlje in da svojim potomcem pustimo, kolikor le moremo, neokrnjeno naravo. Ko se pogovarjamo o novih avtocestnih povezavah, je zato prav, da sežemo tudi nekoliko globlje v žep in tako zagotovimo ekološko najmanj sporne ceste. Na območju domžalske občine naj bi to verjetno pomenilo, da je treba ceste speljati prek gospodarsko manj pomembnih gozdnih pobočij nad Črnim grabnom. To pa bi zahtevalo nove dodatne raziskave, novo projektiranje, več predorov, več viaduktov, več dela in kasnejšo izgradnjo cest. Pri družbi za avtocestni razvoj Slovenije sicer zatrjujejo, da so v igri tudi te variante in da so doslej kar najbolj upoštevali ekološki vidik gradnje, vse pa kaže, da ves čas držijo fige v žepu in da računajo na hitrejše in cenejše variante. Če so sumi upravičeni, Slovenija do leta 2.000 še ne bo imela posodobljene cestne povezave od vzhoda do zahoda, avtomobilske kolone pa bodo še naprej počasi zastrupljale našo ob- Čin° MIRO ŠTEBE Javna informacija Sekretariat Skupščine občine Domžale daje naslednjo javno informacijo o poteku 27. skupne seje vseh zborov Skupščine, ki se je začela 29. 3.1994 in do danes še ni zaključena. 1.) 27. skupna seja vseh zborov Skupščine občine Domžale, sklicana za 29. 3. 1994, je bila prekinjena pri drugi točki sprejetega dnevnega reda ob glasovanju zaradi nesklepčnosti, ki so jo povzročili obstru-enti, ko so zapustili sejo. Na sejo se je prijavilo 58 delegatov in delegatk (16 iz Zbora združenega dela; po 21 iz Družbenopolitičnega zbora in Zbora krajevnih skupnosti). Pet delegatov je svojo odsotnost sporočilo, (Lazo Radenovič, Marjan Velepec, Jože Lenič, Karel Grad, Peter Jerman), 18 delegatov in delegatk pa svoje odsotnosti ni sporočilo (Vinko Cedilnik, Andrej Golob, Matjaž Jereb, Milan Juhant, Franc Kerč, Marko Marin, Marjana Seiko, Branka Slabanja, Janez Vasle, Franc Amuš, Toni Dra-gar, Igor Kovač, Jernej Lenič, Peter Primožič, Bojan Kaplja, Peter Križnar, Janez Mav, Andrej Rotar). Ob preverjanju, sklepčnosti posameznega zbora (pred glasovanjem), je bilo, da Zbor združenega dela ni sklepčen in se je seja morala prekiniti. 2. ) Na nadaljevanje 27. skupne seje 7. 4. 1994 se je prijavilo 50 delegatov in delegatk (14 iz Zbora združenega dela; 16 iz Družbeno-politič-nega zbora in 20 iz Zbora krajevnih skupnosti). 13 delegatov in delegatk je svojo odsotnost sporočilo ( Marinka Repič, Marjan Velepec, Vinko Vodnik, Stanislav Matjan, Roman Rutar, Marjan Šare, Jožica-Miša Alešovec, Franc. Amuš, Anama-rija Cerar, Jelka Haibjan, Jože Lenič, Stanislav Oražem, Mitja Šircelj); 18 delegatov in delegatk pa svoje odsotnosti ni sporočilo (Vinko Cedilnik, Andrej Golob, Matjaž Jereb, Milan Juhant, Marko Marin, Marjana Seiko, Branka Slabanja, Janez Vasle, Miran Skok, Marko Vresk, Bojan Kaplja, Peter Križnar, Janez Mav, Andrej Rotar, Janez Cerar, Igor Kovač, Jernej Lenič, Peter Primožič). Ob poimenskem preverjanju sklepčnosti so sejo zapustili - obstruirali: Danica Merlin, Jožica Polanc, Nada Smrkolj, Tohi Dragar, Simon Mavsar, Milan Pirman, Cveta Zalokar-Oražem, Martin Grošelj). 3. ) Na drugo nadaljevanje 27. skupne, seje 21. 4. 1994 se je prijavilo 47 delegatov in delegatk (12 iz Zbora združenega PRVA ČETA, PRVI VOD, Ml NAJBOLJŠI SMO POVSOD Nekaj drugega Nadaljevanje iz prejšnje številke ja< prav ste prebra|j JUTRANJA TELOVADBA. Ne verjamete, a ne? Pa je res. In resnica je tudi, da vojaškim obveznikom tega ni bilo težko delati, nekateri so v pravem jutranjem hladu razgalili »svoje junaške prsi«. Hja, časi se pač spreminjajo. V prejšnji »rezervi« je bila jutranja telovadba že to, da si uspel odpreti oči, se obrniti za 90 stopinj in potem si čakal, da te pridejo spet poklicat ali pa da pozabijo nate in veselo kje v seniku prespiš dopoldne. Torej vstajanju je bilo namenjene kar precej energije in vsi so jo zmogli. Mogoče zaradi tega, ker je vstajanju sledil zajtrk. Pri tem pa se vsa »filozofija« konča. Če hočeš, da bo človek zadovoljen, mu daj dovolj hrane, ki pa ne sme biti slaba. Razlika med hrano v Logatcu in na Vrhniki je bila v tem, da so na Vrhniki obroke pojedli za mizami, pokritimi s prti, in še kakšna rožica se je našla, v Logatcu pa samo za mizami - brez prtov. To pa je bila tudi edina razlika. Tudi mnenja vojakov glede hrane so bila enaka. Hrana (bila) dobra. Nekateri so morali zaradi svojih kapacitet zaužiti kakšen kilogramček kruha več, drugače pa je bilo vse v redu. Spet pa sem na lastni koži občutil, da je le v uniformi možno jesti kruh zraven testenin, recimo špagetov. Ne verjameš, dokler ne poskusiš. Neustrezno pivo v »kantini« pa je zelo dobro vplivalo na delo oziroma usposabljanje. Ni bilo težkih »mačkastih« glav, nog, ki ne ubogajo, rok, ki se tresejo in kakšnih prebavnih težav. Slišati je bilo celo govorice, da je pivo v »kantiti« nalašč tako zanič, da bi vojaki z večjo lahkoto dirjali naokrog. Glede na izkušnje iz prejšnje »rezerve« res lahko trdim, da so dirjali, kajti to usposabljanje, čeprav so nekateri trdili, da se ne Preizkus strelske usposobljenosti na strelišču Bač bodo in da se niso nič novega naučili, je prineslo marsikaj novega. Najbolj pomemben je vsekakor odnos do dela, pa tudi odnos poveljujočih do vojakov in nasprotno je precej drugačen. Lahko bi rekli civiliziran. Seveda pa vojaki ne bi bili pravi »rezervisti« in obešenjaki, če si ne bi privoščili takšnega odnosa. Najbolj znani stavek je bil: »Gospod vojak ali bi se, prosim, vrgli v tisto lužo?« Mnogim tega ni bilo treba reči, mogoče tudi zato, ker ni bilo nobene luže. So pa res svetle izjeme. Ena izmed njih je bil prvi vod prve čete. Ti so bili pravi »norci«, ampak v pozitivnem smislu. Ko je na terenu potekalo usposabljanje za vod v napadu, se je ta »tigrova naveza«, kot so se imenovali, namazala z blatom, zamaskirala z vejami in listjem in po celem dopoldnevu tekanja gor in dol po »Tigrovem hribu«, tako so poimenovali njihov hrib, so ob vračanju v vojašnico, v močnem opoldanskem soncu še prepevali pesem: »Prva četa, prvi vod, mi najboljši smo povsod«, z napevom iz vrst ameriških marincev. Ker so imeli sončna očala, so bili tudi videti taki. Delo oziroma usposabljanje je bilo namenjeno več ciljem. Naj- pomembnejša sta bila streljanje z avtomatsko puško in tromblo-nom ter končna taktična vaja. Priprave na streljanje so bile dobre, saj so vsi uspešno preizkusili svoje strelske sposobnosti s puško, podobno je bilo tudi pri streljanju s tromblonom. Tam so imeli vojaki priložnost preizkusiti novo tarčo, narejeno v Induplati Jarše. Svojo nalogo so vzeli zares in tarčo dodobra preizkusili, z drugimr besedami povzročili so ji precejšnjo škodo. Še bolj posebno nalogo pa je imelo poveljstvo ali štab. Hkrati je potekala tudi štabna vaja kot priprava na sklepno taktično vajo. Člani poveljstva so med štabno vajo skušali zmagati v spopadu z goro dokumentov in papirjev, potrebnih v takih primerih. V trenutkih obupa so se pojavljali prepričani predlogi, da je treba to vajo poimenovati vaja »Papir 94«, no, kljub vsemu pa je poveljstvo zmagalo, kako le ne bi, le kateri vojak oziroma častnik bo pa priznal, da je omagal v spopadu s kupom papirjev. »Poveljstvo se ob tej priložnosti še posebej zahvaljuje neutrudnemu sodelavcu-osebnemu računalniku - ki je reševal najbolj brezizhodne primerke«. (nadaljevanje prihodnjič) dela, 13 iz Družbeno-politič-nega zbora in 22 iz Zbora krajevnih skupnosti), kar pomeni, da sta bila Zbor združenega dela in Družbeno-politični zbor nesklepčna. 14 delegatov in delegatk je svojo odsotnost sporočilo (Franc Gnidovec, Marija Jerina, Jožica Polanc, Janez Ur-bas, Marjan Velepec, Toni Dragar, Jelka Habjan, Jože Lenič, Stanislav Oražem, Milan Pirman, Janez Stibrič, Mitja Šrcelj, Cveta Zalokar-Oražem in Marija Urbanija. 20 delegatov in delegatk pa svoje odsotnosti ni sporočilo (Miša-Jožica Alešovec, Franc Amuš, Anamarija Cerar, Igor Kovač, Jernej Lenič, Peter Primožič, Bojan Kaplja, Peter Križnar, Janez Mav, Marjan Šare, Vinko Cedilnik, Andrej Golob, Milan Juhant, Franc Kerč, Marko Marin, Danica Merlin, Marinka Repič, Mirjana Seiko, Nada Smrkolj, Janez Vasle). 4.) Za tretje nadaljevanje 27. skupne seje Skupščine 17. 5. 94 je poslalo na prošnjo Predsednika Skupščine pismeno potrditev prisotnosti 60 delegatov in delegatk. Iz Zbora združenega dela je prisotnost potrdilo 22 delegatov in delegatk. Pisno: Marko Vresk, Vinko Vodnik, Janez Ur-bas, Danica Merlin, Branka Slabanja, Nada Smrkolj (če bo zdrava), Franc Gnidovec, Franc Smrkolj, Matjaž Jereb, Marija Jerina, Janez Flis, Franc Herle, Milan Juhant, Vinko Okršlar, Srečko Gerčar, Ciril Smrkolj, Miran Skok, Jožica Polanc, Franc Kerč, Lazo Radenovič in Marinka Repič (ki ne bo sodelovala pri glasovanju o IZJAVI) in telefonsko Marko Marin. Dva sta po telefonu sporočila, da ne prideta (Marjan Velepec, ki je naknadno poslal tudi pisno izjavo, in Vinko Cedilnik). Marjana Seiko, Janez Vasle in Andrej Golob bodo na seji dne 1 7. 5. 1994 razrešeni delegatske funkcije, ker jim je prenehalo delovno razmerje. Iz Zbora krajevnih skupnosti je prisotnost potrdilo 21 delegatov in delegatk. Pisno: Janez Cerar, Vincenc Jeras, Peter Jerman, Luka Mivšek, Zdravko Prašnikar, Katarina Prvinšek, Andrej Rotar Marjan Ručigaj, Andrej Senica, Marko Starbek, Karel Strehar, Janez Škrlep, Janez Učakar, Jože Razpotnik, Vinko Urbanija, Marija Urbanija, Martin Grošelj, Karol Svetlin, Karel Grad, Maks Strmljan in Stanislav Matjan, s pripombo, da se bo seje udeležil, če mu bo to dopuščal delodajalec. S pisno izjavo niso potrdili udeležbe: Peter Pavli, s pripombo, da bo službeno odsoten; Roman Rutar, Marjan Šare. Kljub telegramski urgenci se niso odzvali: Bojan Kaplja, Peter Križnar in Janez Mav. Iz Družbeno-političnega zbora je prisotnost potrdilo 22 delegatov in delegatk. Pisno: Jožica-Miša Alešovec, Jurij Berlot, Darinka Grum, Janez Hribar, Janez Pirnat, E.A. Schvvarzbartl, Mihael Starbek, Stanislav Stražar, Mitja Šircelj, Tomaž Štebe, Matjaž Vovk, Janez Stibrič, Janez Cerar, Milan Pirman, Cveta Zalokar-Oražem, s pripombo, da zagotavlja sklepčnost, vendar o sporni točki ne želi glasovati; France Gorše, Stanislav Oražem, Marjan Cencelj, Simon Mavsar in telefonsko Anamarija Cerar, Jože Lenič, Peter Primožič. S pisno izjavo niso potrdili udeležbe: Jernej Lenič, Igor Kovač, s pripombo, da bo službeno odsoten in telefonsko: Toni Dragar, s pripombo, da se seje ne bo udeležil, dokler ne bo spremenjen dnevni red in Franc Arnuš. Kljub telegramski urgenci se ni odzvala Jelka Habjan. Dejansko prisotnost na seji bomo bralcem posredovali po seji. Domžale, 12. maj 1994 SEKRETARIAT SKUPŠČINE Domžale /lamnik 7 Župan delegatom Spoštovani delegat-ka, DNE 13. 4. 94 OB 17. URI SKLICUJEM V SEJNI SOBI OBČINE SESTANEK vseh članov Skupščine občine Domžale, ki se niso udeležili nadaljevanja 27. seje vseh zborov Skupščine občine Domžale 7. 4. 94 in vseh, ki ob poimenskem preverjanju sklepčnosti po zborih niso bili prisotni, čeprav so se pred pričetkom seje evidentirati. Vljudno vabljeni! Dovolite mi, da se obrnem neposredno na vas in vam pišem to pismo, ker sem kot predsednik Skupščine zaskrbljen za nadaljnje delo tega voljenega telesa in za porušeno zaupanje v demokratične pridobitve svobode izražanja mnenj in stališč občanov. Skušam razumeti tiste, ki se seje niste udeležili iz opravičljivih razlogov, saj sem nadaljevanje seje sklical s telegrami dva dni prej in nekateri svojih drugih obveznosti verj"**"" niste mogli uskladiti z delom Skupščine. Prepričan sem, da boste sedaj našli čas in se udeležili napovedanega sestanka in seveda nadaljevanja seje, ko bo sklicana. Razumem tudi vse, ki se iz političnih razlogov ne strinjate z vsebino IZJAVE, ki sem jo po- sredoval v obravnavo 29. 4. 94 po sprejetem dnevnem redu in jo po zaključeni razpravi želel z glasovanjem sprejeti (ali zavrniti), saj je nestrinjanje legitimna in legalna pravica vsakega posameznika. Ker pa pravica do svobode izražanja in mišljenja ni rezervirana samo za tiste, ki se ne strinjajo, ampak pripada tudi tistim, ki želijo s svojimi »izjavami« opozoriti javnost na določen problem v družbi, ne razumem, zakaj jim tega niste dovolili. Če ste želeli nedvoumno izraziti svoje nestrinjanje, bi to lahko storili tudi z zahtevo po poimenskem glasovanju. Priznavam različne načine izražanja (ne)strinjanja v parlamentarni demokraciji, ne samo z glasovanjem. Eden njih je vsekakor obstrukcija, ki jo sprejemam in razumem kot orodje opozarjanja na nespoštovanje osnovnih pravil parlamentarnega dela in kot protest zoper grobo kršitev načel demokracije. Prepričan pa sem, da nič od omenjenega nismo zagrešili in je bila obstrukcija nepotrebna. Še več. V normalnih razmerah bi bila neučinkovita, ker bi v enodomni Skupščini kvorum bil dosežen. Žal pa pri nas (v naši občinski Skupščini) Spoštovani delegati-ke vabilo, ki ste ga prejeli za nadaljevanje 27. seje 21. 4. 94, je nastalo po razgovoru s tistimi delegati in delegatkami zborov Skupščine občine Domžale, ki se zadnjega nadaljevanja niso udeležili in sem jih povabil na neformalen sestanek 13. 4. 94. Čeprav je bila moja osebna stiska pred razgovorom .zelo velika, saj nisem vedel, kako ravnati v naprej, sedaj ocenjujem, da so se stvari izjasnile in sem se zato odločil sklicati nadaljevanje seje. Menim namreč, da bo seja sklepčna, ker ste tisti, ki dovoljujete svobodo izražanja mnenja vsem, tudi tistim, s katerimi se ne strinjate, v večini. In če boste prišli vsi, ki ste bili že na zadnjem nadaljevanju in večina njih, ki jih iz objektivnih razlogov zadnjič ni bilo, neudeležba obstruentov ne bo pomembna. Ob razgovoru 13. 4. 94 sem spoznal, da je relativno malo delegatov in delegatk, ki iz političnih in prestižnih razlogov ter zaradi prepričanja v svoj prav niso pripravljeni sodelovati pri glasovanju, če se bo seja nadaljevala tam, kjer je bila prekinjena. Njihovo odločitev jemljem preprosto na znanje in upam, da ne bodo z demagogijo in pretvarjanjem, kar bi bilo nepošteno, skušali vplivati še na druge in tako onemogočili svobodo izražanja mnenja, ki je ena temeljnih pridobitev demokracije po osamosvojitvi. Govoričenje obstruentov, da je njihov primarni interes obravnava in sprejem proračuna ter drugih pomembnih točk dnevnega reda, hkrati pa onemogočiti nadaljevanje seje zaradi nekajse-kundnega glasovanja o točki, ki je bila z večino glasov uvrščena na dnevni red, razprava zaključena in eno glasovanje že opravljeno, ne more sprejeti in razumeti drugače kot pretvarjanje in demagoško prikrivanje nepoštenih namenov. Še več, to kaže, da jim je preprečitev glasovanja o IZJAVI tako pomembna, da so za dosego tega cilja pripravljeni onemogočiti nadaljnje delo Skupščine. V tem primeru tudi ni možen kompromis, ker je vsako prestavljanje točke zgolj popuščanje tistim, ki drugim kratijo pravico do javnega izražanja mnenja, kar zame pomeni tudi konec parlamentarne demokracije, v imenu katere smo bili izvoljeni. . Zato pozivam vse, ki jim je kaj do demokracije, da pridejo na sejo in s svojo prisotnostjo zagotovijo normalno nadaljevanje dela Skupščine. Mag. ERVIN A. SCHVVARZBARTL Podružnica SLS v Moravčah Sobota, 23. aprila, bo ostala zapisana v kronologiji kot datum, ki pomeni mejnik v delu članov SLS v Moravčah, kajti po nekaj mesečnih pripravah smo ustanovili samostojno podružnico SLS, ki združuje člane in simpatizerje SLS po vsej dolini vse tja od Peč preko Moravč do Vrhpolja. Politične in gospodarske razmere v državi so nas še dodatno spodbudile pri pripravi programa in oblike organiziranja, ki je vedno specifično za prostor delovanja. Iniciativni odbor je s pomočjo domažal-ske podružnice SLS pripravil temelje za nadaljnjo izgradnjo enega pomembnih elementov v mozaiku podružnic v Sloveniji. To, da je prav vsak element mozaika naše stranke še kako pomemben, ponazarja tudi dejstvo, da so se ustanovnega zbora udeležili številni gostje, ki so prispevali in nam dali dosti energije za začetek dela. Naj jih naštejem samo nekaj. Na prvem mestu je vsekakor prav SLS g. Marjan PODOBNIK s soprogo, ki je s svojim govorom navdušil preko osemdeset krajanov Moravske doline. S specifičnim prijetnim glasom nam je g. Feltrin podal nekaj smernic za bodoče delo. O razmerah v novi lokalni samoupravi je spregovoril g. Ciril Smrkolj. Podpredsednik SO Domžale, Jure Berlot, pa je zelo sproščeno govoril o zadnjih dogodkih v domžalski skupščini, o vzrokih in posledicah le teh. Zbor sta pozdravili in spregovorili o delu posameznih zvez tudi Katarina Smrkolj in dr. Berta jereb. Volitve, ki so sledile, so oblikovale upravni in nadzorni odbor nove podružnice SLS. Za kulturni del je poskrbel moški pevski zbor. Zaključne besede mag. Marije Klopčič, delovne predsednice, so se glasile - »Svečano razglašam, da je podružnica SLS v Moravčah ustanovljena.« Po burnem aplavzu pa se je v predverju kulturnega doma ob dobrotah iz domače peči in medici razvil sproščen pogovor z gosti. M. K. še nismo odpravili iz samoupravljanja podedovanega in nesmiselnega večdomnega sistema, ki omogoča blokade tudi v primeru večinske podpore kakšni odločitvi. Zato je po mojem globokem prepričanju uporaba instrumenta obstrukcije v danem primeru vprašanje morale in posledične odgovornosti tistih, ki so ga uporabili. Verjetno se boste strinjali z mano, da imamo v nadaljevanju seje še nekaj pomembnih točk dnevnega reda, ki bi jih ne smeli zanemariti in bi bilo modro oporno točko čim hitreje končati. Končno je razprava že zaključena, na vrsti je samo še glasovanje. Zato bi tudi prestavljanje točke bilo nesmiselno, če v ozadju ni globjih vzrokov nasprotovanja. Posebno še, ker verjamem v iskrenost tistih obstruentov, ki so mi po prvi obstrukciji zatrdili, da IZJAVA ni več aktualna niti pomembna, ampak je pomembno sprejemanje Proračuna '94. Verjamem, da bodo zato tudi oni omogočili s svojo prisotnostjo nekajsekundno glasovanje in nato normalno nadaljevanje seje. Kljub temu sem sestanek sklical, da bi ob ponovnem sklicu seje vseh zborov Skupščine ne prišlo do neljubih zapletov in ker želim prej razčistiti še kakšne nejasnosti oz. dileme, ki mi niso poznane. Po pogovoru tudi pričakujem od vabljenih osebno izjas-nitev za udeležbo in podporo nadaljevanju seje. Nadaljevanje seje bom namreč sklical samo v primeru, če bom dobil zagotovila za udeležbo, osebno pa ocenil, da bo seja sklepčna. Razumljivo je, da od tistih, ki ste se nadaljevanja seje 7. 4. 94 udeležili, pričakujem prisotnost tudi na naslednjem nadaljevanju. To pismo sem poslal vsem, ki se nadaljevanja seje niste udeležili kot vabilo na sestanek, vsem drugim, ki so na seji bili prisotni, pa v vednost. Prosim tudi člane Predsedstva, da se sestanka udeležijo in mi pomagajo rešiti nastali položaj. Z odličnim spoštovanjem. Predsednik Skupščine občine Domžale Mag. ERVIN-ANTON SCHVVARZBARTL, dipl. inž. Koalicija SKD z LDS - da ali ne? Stališča Socialnega krila pri SKD za obstanek stranke v vladi, snov za pogajanje z Drnovškom (podano na konferenci SKD v Zagorju ob Savi); 1. Se letos naj se izdajo mrliški listi za vse vojne in povojne žrtve in se razišče, kje so njihovi grobovi 2. Opozoriti je treba koalicijskega partnerja, da je zakon o poravnavi krivic iz koalicijske pogodbe še neizpolnjen 3. Slovenska vlada mora zaprositi vlade drugih držav, da raziščejo, kje je naš denar 4. Stranka SKD mora zahtevati pravico veta na vsak vladni zakonski predlog, ki bi bil pisan izključno na kožo LDS 5. Opredeliti in požlahtniti je treba odnose s Cerkvijo in zahtevati uvedbo pouka o verstvih s posebnim poudarkom krščanstva v šolski program; verouk v ožjem smislu (pojem zakramentov in krščansko življenje oziroma pouk in vzgoja za eno in drugo) naj ostane v okviru Cerkve 6. Vprašanje brezposelnosti, plač, pokojnin kakor tudi narodne sprave je treba reševati globalno 7. Zagovarja se večinski volilni sistem. FRANC MIKLAVĆIČ, podpredsdnik SKD in predsednik Socialnega krila IVAN KEPIC, predstavnik Regijskega odbora Socialnega krila Ljubljana-okolica in predstavnik KO SKD Domžale Kdo je kriv za nedelovanje skupščine Te vrstice pišem, ker me (s Sokratom) NE SKRBI PRIDA TO, KAR PRAVI O MENI VELIKA MNOŽICA, TEMVEČ KAKO SODITA TISTI EDEN IN PA RESNICA SAMA. Resnice pa ne spoznamo le z razumom, marveč tudi s srcem (B. Pascal). Pregrešiti se zoper resnico in poštenje je torej vprašanje vesti in ne morale ali etike, je torej vprašanje odnosa do stvari same. Ne priznati resnice in se izogibati pošteni presoji dejstev z močjo argumenta pa je hinavščina, kratenje demokratičnih pravic in oškodovanje človekovega dostojanstva. Naj se torej zaradi strpnosti v želji najti kompromis pravica, resnica in svoboda teptajo in dovoli uveljaviti brezobzirnost in hinavščina? Ali nismo temu bili priča v polpretekli dobi, ko je veljalo, da za sovražnike socializma in socialistične izgradnje svobode ni in je ne more biti (stenografski zapisi seje IO OF 14. in 15. maja čas prevare in demogoškega prepričevanja z argumentom moči brez pravice presoje in izjasnjevanja? Eklatanten (očiten) primer kratenja demokratičnih svoboščin in hinavščine smo doživljali te dni v Skupščini občine Domžale, ko je del delegatov in delegatk z ob-strukcijo ali odsotnostnjo onemogočal zaključno in odločitveno glasovanje o IZJAVI, potem ko je bila s sklepom prepričljive večine točka uvšrčena na dnevni red, opravljena o IZJAVI razprava, zaključena obrazložitev glasu in zavrnjen predlog o tajnem glasovanju in je ostalo samo že nekaj sekund za izvedbo glasovanja. V tem primeru ne gre samo za kratenje demokratičnih svoboš-* čin, gre za demagogijo tistih, ki so v zadnji številki Slamnika s članki o IZJAVI zavajali bralce, ko so pisali o vsebini IZJAVE in ne o poteku izjasnjevanja (glasovanju). S tem so skušali v javnosti ustvariti vtis, da ne gre za kratitev demokratičnih svoboščin, ampak zgolj za nasprotovanje vsebine IZJAVE in da niso oni krivi za nedelovanje vsebine IZJAVE in da niso oni krivi za nedelovanje Skupščine. Trdim, da so obstru-enti in tisti, ki niso prihajali na seje, krivi za zastoj pri delu Skupščine, čeprav bi pred javnostjo radi vrgli krivdo s sebe, ko iščejo način kako zaobiti demokratične svoboščine. Zakaj? Ali se vsebini ne nasprotuje v razpravi in z glasovanjem? Zakaj potem po vseh demokratičnih pravilih niso dovolili točko zaključiti z glasovanjem? Morda se kdo od njih boji, da bi trditvam, ki so zapisane v IZJAVI marsikdo pritrdil, če bi bile objavljene in zato tako zelo hiti »razlagati« svoje mnenje o IZJAVI, še prej preden je bila točka dnevnega reda s to temo zaključena. Ali ni to ista logika in metoda dela, kot je bila prisotna pri tistih, ki so odstavili ministra Janšo prej, preden so bila znana dejstva in razkrita krivda? Mislim, da je in da je zaradi takšnih metod umrlo in trpelo veliko ljudi med drugo svetovno vojno, in po njej, da je zaradi takšnih metod bila zamolčana marsikatera RESNICA in poteptano POŠTENJE. Tem metodam se moram javno in odločno upreti ob vsaki priložnosti tudi za ceno zamere vsem, ki so bili na visokih položajih v prejšnem režimu in se danes hvalijo, kaj so za Slovenijo naredili v času, ko smo »mi drugi« bili v »mišjih luknjah«. Osebno mislim, da nič dobrega, vsekakor pa manj kot tisti, ki nismo kolaborirali in tudi danes nočemo. Če bi se vsi udinjali, danes ne bi uživali samostojnosti. Bila pa je, po mojem menju, storjena tudi napaka Uredniškega odbora Slamnika, ki je v nasprotju s civilizacijskimi normami in novinarsko etiko dovolil objaviti prispevke, ki razčlenjujejo ali komentirajo določeno stališče ali tekst, ne da bi bralec imel možnost prej ali sočasno (v isti številki) prebrati originalni tekst IZJAVE. S tem je bila bralcu odvzeta pravica PRESOJE VSEBINE PO LASTNEM PREUDARKU, saj se ga navaja na pritrjevanje stališču komentatorja, ki prikazuje dejansko stanje po svojih merilih. Zato menim, da imam pravico zahtevati od uredništva, naj »sporno« IZJAVO objavi in tako omogoči sodbo in komentar tudi tisti večini, ki ni imela priložnosti se z njo seznaniti. Menim tudi, da imam pravico v primerno daljšem sestavku skupno odgovoriti na prispevke, ki zadevajo mene osebno, ker v kratkem ne morem odgovoriti na številne pridržke do stališč avtorjev, niti ne želim dajati komentarja na komentarje o zadevi, ki širši javnosti ni znana. Kar zadeva »odprto pismo« g. Simona Mavsarja meni, pa nisem dolžan odgovarjati, ker v resnici ni bilo namenjeno meni, ampak bralcem. Kako si naj drugače razlagam objavo pisma, namenjeno meni, ki ga jaz kot naslovnik nisem dobil. Sicer pa vsebina kaže nastopaško narcisoidnost razlagalca politične modrosti, sklepanja (gnilih) kompromisov tam, kjer zaradi-resnice in poštenja to ni mogoče. Ali naj torej odgovarjam na demogogijo, kot da ta sama ne bi bila dovolj velik dokaz odvračanja pozornosti od pomembnega k nepomembnemu. Končno je prav, da se bralci seznanijo še z mojim mnenjem, ki sem »razlog« za pisanje o zadevi v zadnji številki Slamnika in dam »odgovor« tistim, ki prodajajo meglo v zameno za RESNICO. »Glavnino« stališč ste, upam, lahko prebrali iz objavljenih pisem delegatom in delegatkam in v tem članku, zato bi dodal samo še naslednjo misel. Vztrajanje na zahtevi, ki je za koga »banalna«, da se točka dnevnega reda zaključi z glasovanjem, je sicer res drža, ki politično ni modra, je pa načelna. Ker pa načenost ni ravno vrlina politikov, je razumljivo, da si z njo ne morem nabirati volilnih glasov, lahko pa ohranim mirno vest, osebno dostojanstvo in prepričanje, da sem nekaj prispeval k uveljavljanju parlamentarne demokracije po desetletju pohablja-nja občanov in državljanov s totalitarnimi vrednotami, ki jim svoboda izjasnjevanja in govora ter besede ni bila vrednota. In za to mi gre, ne za svoj ugled politika, tega so mi mediji z neobjek-tivnostjo uničili že zdavnaj in ne verjamem, da so mi ga pripravljeni vrniti. BORIM SE ZA TO, DA SE MENI IN MENI PODOBNIM NE BO VEČ KRATILA PRAVICA OBJAVLJATI IN JAVNO POVEDATI SVOJIH STALIŠČ IN DA NE BOM JAZ IN MENI PODOBNI ZA POVEDANO RESNICO PONOVNO MORAL V ZAPOR. Pri tem se KOMPROMISI ne morejo sklepati. Naj zaključim s Konfucijam, ki pravi, da človek živi od svoje pokončnosti, brez nje živi le od srečnih naključij in izmikanj. Mag. ERVIN-ANTON SCHVVARZBARTL Predlog izjave za skupščino občine /. Odstavitev ministra za obrambo g. Janeza Janše je bila izglasovana ob ne dovolj razjasnjenih odgovorih predlagatelja, ki na ključna vprašanja obstoja tajnih služb in preteklega ravnanja v podobnih primerih ter političnih ozadjih odstavitve ni hotel odgovarjati; 2. Z argumenti ne dovolj podprto zagovarjanje predloga predsednika Vlade od poslancev levih strank in njihova nepripravljenost prisluhniti argumentom poslancev, ki so nasprotovali razrešitvi, nas navdaja s sumom, da gre za zaroto, poskus restavracije sistema izpred devetdesetih let in željo ustvariti monopolni položaj levih strank v Državnem zboru; 3. Prepričani smo, da stanje, ki je nastalo po glasovanju o nezaupnici Janezu Janši, vodi v politično nestabilnost in ogrožanje vseh pridobitev osamosvajanja, ne omogoča demokratičnega dialoga med politično različno mislečimi državljani ter ne daje jamstva, da se bodo ozadja prijetja osumljenca Smolnikar v resnici razkrila; 4. Prepričanje v predhodni točki nam potrjuje tudi dejstvo, da Državni zbor ni znal ne hotel prisluhniti zahtevam večtisoč-glave množice demonstrantov pred poslopjem Parlamenta, ampak je z vzvišeno držo oblastnika enopartijskega sistema, ki mu je pripadala večina poslancev DZ, zaščitil interese tistih, ki so krivci in nosilci odkrivanih nepravilnosti v zadnjem obdobju z namenom, da njihove identitete in kazenske pa tudi politične odgovornosti ne bomo nikoli doživeli; 5. Rešitev iz nastalega položaja vidimo v predčasnih volitvah poslancev za Državni zbor in predsednika Republike, zato predlagamo vsem političnim strankam, ki se zavedajo posledic nastalega položaja, da, dokler je to še možno, naredijo vse, da do njih tudi pride; 6. Strankama »koalicije« (SDSS in SKD) predlagamo, če še tega niso storile, da takoj izstopijo iz koalicije, v DZ pa zahtevajo odstop vlade dr. Janeza Drnovška. Kolikor njihova zahteva ne bo upoštevana, pa pričakujemo od vseh desnih strank opozicije, da ne sodelujejo pri delu teles in glasovanju na sejah Državnega zbora. 7. Pričakujemo tudi, da bodo po tem dogodku v DZ desne stranke ugotovile zgrešenost dosedanjega sodelovanja v »koaliciji« in naredile vse za strnitev strank ob enotnem programu, po katerem bi na naslednjih volitvah zagotovili zmago demokratičnih sil za obnovitev v tem trenutku izgubljenih pridobitev osamosvojitve ter preprečili osamitev oz. izločitev Slovenije iz evropskega prostora. Predsednik Sob Domžale Mag. ERVIN-A. SCHVVARZBARTL dipl. inž. 8 /lamnik Domžale Zaupanje in odgovornost Ti dve besedi sta bili vodilo redne letne konference SKD za leto 1994 v Zagorju od 22. do 24. aprila, katere so se poleg vodstva stranke, poslancev, svetnikov, predsednikov občinskih odborov in krajevnih odborov SKD udeležili tudi predstavniki krila Narodnih demokratov in Socialnega krila SKD. Konferenco je poleg gostov iz tujine spremljalo vse tri dni večje število novinarjev osrednje TV, radia in časopisov. Prvi dan letne konference je bil namenjen formalnostim in akademiji od 5. obletnici stranke SKD. Bogat kulturni program so oblikovali; dramska igralca Metoda Zorčič in Janez Albreht, operna pevka Olga Gracelj s pianistom, ki je doživeto zapela tri znane arije, ter vokalna skupina Cantate, ta je prireditev tudi začela. Prehojeno pot stranke SKD je orisal njen predsednik Lojze Peterle. Drugi dan konference je bil delovno naravnan. Po pozdravnih nagovorih gostov iz Anglije, ZDA, Italije in Avstralije ter branju pozdravnih brzojavk iz tujine sta uvodna referata oz. poročila podala predsednik stranke SKD Lojze Peterle in glavni tajnik Edvard Stanič. Predsednik se je osredotočil na obdobje med obema konferen- cama, poseben poudarek pa je posvetil prvi polovici lanskega leta, ko smo stopili skupaj z SDSS v tako imenovano veliko koalicijo, v vlado dr. Janeza Drnovška. Kljub temu da je v začetku bilo veliko dvomov, so poznejši in sedanji rezultati pokazali, da smo ravnali odgovorno in da vsa štiri ministrstva, ki jih pokrivamo v vladi, kažejo dobre rezultate. Stanje v državi se je stabiliziralo, tako na gospodarskem kot tudi na finančnem področju. V državo prihaja več denarja, v prvem letošnjem tromesečju je za 20% tujih gostov, smo pred vstopom v G ATT in podpisom pridruženemu članstvu Evropske unije. Tudi privatizacija se je v letošnjem letu začela izvajati v večjem obsegu. Stranka je podala 800 prijav o divjih lastninjenjih in od teh jih je okrog 300 s kaznivim predznakom. Smo tudi pred gradnjo cest, tako imenovanega cestnega križa Slovenije, kjer bo naša gradbena operativa dobila velik delež in s tem bodo odprta nova delovna mesta. Izgube na železnici so se zmanjšale za 10-krat in tudi posodobitvi železnic je namenjeno več sredstev in tujih ugodnih posojil. Skratka, po predsednikovih ugotovitvah je bil stop v vlado modra poteza in je v dobršni meri stabilizirala slovenski politični prostor ter zmanjšala bipolarnost. Glavni tajnik stranke Edvard Stanič je ob pregledu delovanja stranke svoje izvajanje opremil tudi s statističnimi podatki in tako skušal prikazati njen notranji utrip. SKD je stranka, meni Stanič, ki jo vsi gledajo kot nevarnega nasprotnika. V političnem smislu moramo SKD to našo »nevarnost« znati tudi vnovčiti. Nevarnost, ki da jo povzročamo političnim nasprotnikom, je neizprosen spopad za vzvode oblasti, ki pa mora biti z naše strani drugačna od pretekle, temeljiti mora na poštenih, demokratičnih principih, ki omogočajo pluralizem vsega in za vsakogar, ki oplaja tako po vsebini kot tudi praksi. Nato smo poslušali še poročila vseh komisij, ki delujejo znotraj stranke, in poročila Mladih krščanskih demokratov, Socialnega krila, Ženske zveze... in do Zveze seniorjev. Popoldan se je prijavilo večje število razpravljal-cev, tako da je bilo potrebno del obveznosti programa letne konference prestaviti na naslednji dan. Sama razprava je bila dokaj polemična, predvsem pa je bilo več vprašanj in razmišljanj, kako naprej po izstopu vladne stranke SDSS in po razrešitvi Janeza Janše kot obrambnega ministra. Sklep Sveta SKD z dne 29. marca 1994, Ob Bukovčevi cesti na Viru so pred kratkim postavili križ. Tako je Vir po skoraj pol stoletja spet dobil nabožno znamenje. Foto in podpis Stražar Pred leti so v vaseh okrog Češnjic neznani tatovi sneli skoraj vse lesene kipce s križev. Pavčev Kristus v Poljani se vandalom ni dal, križ pa se je povesil. Zato so ga vaščani podložili in ponovno utrdili. Tekst in foto: Igor Lipovšek da SKD ostane v vladni koaliciji z LDS, vendar brez ZLSD, sicer se umakne v opozicijo, je bil vsem znan. V nedeljo, zadnji dan konference, se je razprava nadaljevala glede na spremembe posameznih točk statuta in s sprejetjem posameznih poročil. Nekaj več pozornosti, tudi vseh prisotnih novinarjev, je sprožila najava ustanovitve novega, tako imenovanega Omanovega ljudskega krila, katerega program smo dobili vsi delegati že prvi dan z dodatnim gradivom. Program, ki so ga zagovarjali predvsem MKD, zahteva predvsem več odločnosti, načelnosti in doslednosti v politiki SKD. V to ljudsko krilo naj bi se lahko vključevali tudi somišljeniki in nečlani SKD. Pristaši ljudskega krila sicer podpirajo koalicijo z LDS, a so kot alternativo predlagali glasovanje o pobudi, da se v koalicijo povabi še SLS in ponovno SDSS. Po burni razpravi o tem predlogu sta na koncu prevladala stališče in sklep, da se o obeh predlogih konferenca tajno opredeli, glede same ustanovitve ljudskega krila z morebitnimi spremembami programa pa naj odloči Svet stranke na svoji prvi naslednji seji. Tajne volitve so pokazale, da smo delegati sprejeli prvi predlog, ki ga je sprejel tudi Svet SKD 29. marca, da namreč stranka sklene koalicijo samo z LDS. Izid glasovanja o tem sklepu je bil naslednji; 58 delegatov letne konference je bilo za, 24 pa proti. Na koncu smo navzoči sprejeli še spomenico 4. letne konference, poziv predsedniku republike in tudi pomembno izjavo letne konference SKD o prenovi šolstva v naši državi ter sklep o sklicu izrednega kongresa SKD letošnjo Jesen. JOŽE PAJNIČ STARŠI! PRIJAVE ZA VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 Vse osnovne šole Občine Domžale bodo vpisovale v 1. razred šolske novince za šolsko leto 1995/96. V šolskem letu 1994/95 bodo otroci najprej opravljali pripravo na šolo (malo šolo). V skladu z Zakonom o osnovni šoli morate starši: - obvezno prijaviti vse otroke, rojene v času od 1. 3. 1988 do 29. 2. 1989; - pogojno pa lahko prijavite tudi otroke, rojene od 1. 3. 1989 do 31. 8. 1989. Otroke prijavite v prostorih centralnih šol v svojem okolišu in sicer: - v petek, 3. 6. 1994 od 8. do 12. ure in - v soboto, 4. 6. 1994 od 8. do 12. ure. S seboj prinesite fotokopijo izpiska iz matične knjige rojstev, zdravstveno izkaznico s potrdili o cepljenju in matično številko občana (otroka), če še ni vpisana v rojstnem listu. Otroka pripeljite s seboj. _ . , r r ' ' Osnovne sole občine Domžale Krščanski etos Prve besede programa Slovenskih krščanskih demokratov sporočajo, da so politična organizacija, ki želi z demokratičnimi sredstvi povezovati vse ljudi, ki v javnem in političnem delovanju sprejemajo temeljne občečloveške vrednote in krščanski etos. Njihov skupni cilj je, da na osebni in družbeni ravni dosegajo višjo duhovno in materialno blaginjo. Ob teh programskih izhodiščih se zastavlja pereče vprašanje, o katerem se na slovenskem političnem in strankarskem prizorišču že dalj časa lomijo kopja. Ali vztrajati v sedanji vladni koaliciji ali oditi v opozicijo? Letošnja medijsko razvpita letna konferenca SKD v Zagorju ob Savi je sicer že odgovorila na »nesrečno« dilemo oz. na precej neprijetno zagato, toda »zli duhovi« se še niso pomirili. Bržkone se še ne bodo do naslednjih (predčasnih?) volitev. Nasprotovanje sodelovanju SKD z LDS in ZL v »veliki« koaliciji je povzročilo tudi dva - prav je, da si osvežimo spomin - bolj ali manj odmevna in pomenljiva izstopa iz stranke krščanskih demokratov, to je domžalskega župana E. A. Schvvarzbartla in znanega ter prenikavega publicista Viktorja Blažiča. Njuni dejanji in z njim povezani razlogi so zagotovo vredni tehtnega razmisleka, kajti dotikajo se v veliki meri - po njunih javnih stališčih - pomanjkanja krščanskega etosa pri vodstvu Slovenskih krščanskih demokratov, ki se neomajno oklepa svojega položaja v »Drnovškovi« vladi in s tem druženju z bolj ali manj prebarvano strukturo prejšnje, nekdanje komunistične elite. O njej pa jima je najbrž dobro poznano, da je imela v svojih rokah vso politično moč, s katero si je »priborila« tudi neprecenljive privilegije (nezaslužene ugodnosti, predvsem materialne, pa tudi informacije in večinoma samo njim dostopno izobrazbo in položaje) v samoupravnem socialističnem sistemu. Izbira, ali naj SKD vlada z ljudmi starih struktur in s tem aktivno in objektivno sodeluje z dediči enopartijskega sistema, nikakor ni lahka. Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti Brez korenin ni krošnje Je čas, ko se ne da nič povedati, in čas, ko se da kaj povedati, ni pa časa, ko bi se dalo vse povedati, pravi latinski pregovor. Težo tega pregovora smo občutili udeleženci in razpravljale! na tridnevni konferenci Slovenskih krščanskih demokratov (od 22. do 24. aprila) v Zagorju ob Savi. Radovitno seme kritičnega vrenja na konferenci je bil »primer Janša« in v dobršni meri z njim povezan odhod ali obstanek SKD v vladni koaliciji. V obsežnih in preveč idiličnih poročilih o strankinem 5-letnem delu in njeni prehojeni poti je bilo pogrešati resno analizo vloge SKD v vladni koaliciji in pogoje za obstanek v njej: nič ni bilo govora o tem, kaj iz koalicijske pogodbe je ostalo neizpolnjeno. Na to, da je v poročilih napisano vse o cestah in mostovih, nič pa o mostovih do drugih programsko sorodnih strank, zlasti SLS in SDSS, je bilo slišati številne glasove. Čeprav ne lahko, smo razboriti udeleženci navsezadnje le podprli svoje zmernejše vodstvo in njegovo odločitev za nadaljevanje pogajanj z dr. Janezom Drnovškom. Kot nadomestilo za obstanek v koaliciji v LDS brez ZL bi morali uveljaviti veliko višjo ceno, kot smo jo doslej. Enkrat za vselej bi morali prekiniti z neodločnostjo, kar je bilo tudi stališče Krajevnega odbora SKD Domžale, ki sem ga med drugim zastopal na konferenci. Potrebna bi bila v ta namen razširitev pogajalske skupine med SKD in LDS, ki naj bi bila sestavljena tudi iz predstavnikov regionalnih, to je območnih odborov, je še bilo stališče našega odbora, s katerim sem seznanil konferenčnike. Ob vsej zasluženosti Janeza Janše za slovensko pomlad, ob njegovi sakralizaciji, ki je resno načela, ni pa (še) razbila krščanskih demokratov, je vendarle treba spomniti, da je bil tudi on član komunistične partije, prevetriti njegov odnos do prve Demosove vlade in se vprašati, zakaj je hotel *\a mestu predsednika vlade Peterleta zamenjati z Bavčarjem. »Janši« je »razcepitev« v stranki SKD vsekakor uspela, čeprav je bilo navsezadnje, po burni razpravi, odločanje v Omanovem ljudskem krilu prepuščeno svetu SKD. Vsekakor je treba reči, da je »primer Janša« rodil zamisel o ustanovitvi ljudskega krila. Pustimo sedaj ob strani Janševo članstvo v komunistični partiji in njegov odnos do Peterletove vlade. Ali je bila udeležba dela vodstva SKD v zaroti proti Janši, o čemer govori tajno policijsko poročilo, maščevalne narave? Kakorkoli že: udeležba ključnih krščanskodemokratskih mož v »primeru Janša« je prestopila mejo partnerstva. Skupen imenovalec Peterletovega sodelovanja z Drnovškom je pragmatizem in da ne.bi »žajfali« zamorce, je treba reči, da ima Drnovšek Peterleta v mnogočem za dekoracijo. Drnovšek potrebuje Peterleta zaradi tujine, sicer krščanskih demokratov ne bi vabil v vlado, doma pa LDS »raste«, SKD pa izgublja. In še bolj bo izgubljala, če bo pristala na tri-partitno koalicijo, torej še z ZL, ker bi s tem poteptala sklepe konference v Zagorju ob Savi. Potem bi bilo treba »bitko za duše« začeti znova. Trditev nekaterih predstavnikov levih strank, da tri-* partitna koalicija še velja - socialdemokratska stranka je iz koalicije izstopila - je za čehljanje ušes: koalicijska pogodba je bila sklenjena med liberalno-demo-kratsko in krščansko-demokrat-sko stranko na eni strani ter med liberalno-demokratsko stranko ter združeno listo na drugi - ni pa koalicijski partner sedanja Liberalna demokracija Slovenije v sestavi prejšnje LDS, eko-zelenih, Bavčarjevih demokratov in Žak-Ijevih socialistov. SKD v koaliciji pomaga ohranjati staro oblast, zato se tudi Liberalni demokraciji nič ne mudi skleniti koalicijo s Slovenskimi krščanskimi demokrati in po možnosti še z Združeno listo, da bi se »primer Janša« čimbolj polegel. Koalicija SKD z LDS je dobra za državo, a slaba za stranko SKD, ker se bo morala slednja še naprej soočati s svojo neodločnostjo, nerazpoznavnostjo ali kvečjemu slabo razpoznavnostjo in podrejeno vlogo. Med slabimi možnostmi izbrati najboljšo, ni lahko. Na republiški ravni se povezujejo desne in leve sile v vladno koalicijo, na občinski - konkretno domžalski - ravni pa leve sile obstruirajo skupščino. S tem delajo »uslugo« ne samo desnim strankam, ampak prav tako sebi, in kar je najbolj ironično, da so si za tarčo izbrale nestrankarskega človeka. Če kdo drugemu meče polena pod noge, bi po človeško gledano še razumeli, toda da jih hkrati meče tudi sebi...? Ob pluralno razgibani slovenski krščanski demokraciji pa je treba poudariti, da je SKD stranka v nastajanju in torej Peterle predsednik nastajajoče stranke, sicer pa imamo tudi v LDS različne »bloke«, tako Drnovškovega, Školčevega, regionalnega..., kakor seveda tudi v drugih strankah. »Marta, Marta, vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno...« Ali bo vodstvo SKD spoznalo in uvidelo, katero je tisto »eno«? Sicer pa je slovenska krščanska demokracija pognala že toliko korenin, da se kljub izstopu posebej uglednih članov ne more več posušiti, čeprav je izstop slednjih velik udarec za stranko, tako da se kljub vsemu lahko nadejamo tudi krošnje. Bog daj, da bi bila bogata in uporabna za slovenski narod in državljane R Slovenije. IVAN KEPIC (kot mnogi počnejo zunaj in znotraj stranke) le na način, ki ga terja »krščanski etos«, zdi se nam veliko bolj pomembna notranja drža najodgovornejših strankinih ljudi v vladi in ministrstvih, da na teh mestih ravnajo, kakor jim »ukazuje« krščansko izoblikovana vest. Pomembneje je, da se morajo zavedati svoje poklicanosti (Oblast je od Boga!), se bojevati proti protičloveškemu in protinaravnemu pragmatizmu v vladi, parlamentu in javnosti. Če krščanski demokrati v »brlogu« z bolj ali manj obla-stiželjnimi oblastniki ne bodo mižali pred zlom, ki se dogaja v vladni palači, ampak bodo udarili po mizi in pokazali zobe, potem lahko pričakujemo, da bodo izpolnili vsaj del svojega poslanstva. Tudi v koaliciji se morajo - in tudi se - nenehno zavzemati za »večne« vrednote, za poštenost, pravičnost in resnicoljubnost. Upam, da njihovi »začasni in nebodijihtreba« koalicijski partnerji nimajo preveč kosmate vesti! Kdo je v tem primeru lahkomiseln? Tenkočut-nost je tudi v politiki dovoljena, kajne? BOGDAN OSOLIN KRAJEVNI ODBOR . SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV DOB vabi na PREDAVANJE in pogovor na temo: MESTO LJUDSKEGA KRILA ZNOTRAJ SKD Gost večera bo gospod poslanec Ivan Oman. Prestavljeno iz prejšnjega meseca! Prireditev bo v kulturnem domu naMOČILNIKU v Dobu v PETEK, 17. junija 1994, ob 20. uri SKD Domžale /lamnik 9 Spotakljivo visoke poslanske plače ali neokomunizem Vedno znova ugotavljamo, da znanilci demokracije ni-s(m)o izpolnili svojih obljub. Tako zavidljivo se obregamo (ne vsi!) ob borčevske privilegije oziroma njihove visoke pokojnine, da poslanskih privilegijev in njihovih visokih novopečenih politikov skoraj ne vidimo. Nedvomno poslanci zaslužijo višje plače od smrtnikov, ker so tako rekoč v službi ves dan in je včasih vsak njihov (ne)dvig roke v parlamentu lahko usoden za ves slovenski narod oziroma državljane Republike Slovenije. Toda imeti visoke plače ob dejstvu, da nekateri nimajo niti za golo preživetje, pomeni nič drugega kakor »vsaj manipulacijo s krščansko etiko in moralo:« Po Sih delih jih boste spoznali...« e kdo ni bil izvoljen v parlament, je »za nagrado« najmanj eno leto užival bonitete. »Banka« še vedno živi tudi na račun desnih in levih politikov, zato ti nimajo moralne pravice kritizirati »nasprotne« strani. Volunterstvo je ostalo. Čehi so zakonsko prepovedali delovanje komunistov v javnih službah in funkcijah, nadomestek za totalirarizem morajo biti kakovostni ljudje, močne osebnosti. Obračuna z vsem tistim, kar v naši polpretekli zgodovini ni bilo zavidljivo, ne more biti vse dotlej, dokler ne bomo imeli moralno kakovostnih ljudi z neupogljivo hrbtenico, zato ljudje ne verjamejo politični desnici in volijo levico. Politična desnica tudi ne pozna pojma »pometanje pred svojim pragom« in je velik del njenih nosilcev podoben komunistom, ki jih kritizira. NI OČIŠČENJA IN POMLAJENJA, kakor je rekel bivši obrambni minister Janez Janša, ker so si v želji za privilegije desni in levi politiki tako enaki. Na Češkem so torej lahko uzakonili nekomunizem, če se lahko tako izrazim, ker očitno »razpolagajo« z močnimi osebnostmi. Ali naj pošljemo komunizem »v kraj« in potemtakem tudi obstoječo desnico in si omislimo nekaj novega? Vse bolj namreč postaja razvidno, da je s sedanjo politično garnituro domala (nisem še rekel - povsem) ne-uresničljivo tisto, kar si narod želi in mu je pisano na kožo. Pa naj me kdo argumentirano popravi! Kajpada imamo vedno opraviti tudi z izjemami. Pravi borci (veliko imamo namreč »umetnih«) so z ozaveščenim bojem proti okupatorju moralno in politično dvigali slovenski narod - tu gre za pozitivno ovrednotenje narodnoosvobodilnega boja, a so, čeprav dobro misleč, nehote »pridelali« tudi komunizem in njegov neizprosni . boj za oblast. Tako so bili borci - ne-komunisti ali protikomunisti prevarani, med borci komunisti pa je treba razlikovati tiste, ki so bili ožarjeni od tako imenovanih komunističnih idealov in vanje verjeli, če ne kar verovali, od oblastiželjnežev, ki jim je namen posvečeval vsako sredstvo. Svoje sile in moči so torej mnogi pošteni borci investirali za komunizem, čeprav ne po svoji krivdi in v toliko jih velja obravnavati za zaslužne. Toda tudi subjektivno zaslužni borci kakor tudi objektivno zaslužni, kolikor gre za osvoboditev izpod okupatorja, so novemu sistemu, kolikor gre tudi za njihov, čeprav nehoteni »pridelek« komunizma, v toliko postali trn v peti. Kakorkoli že, kljub vsemu velja poudariti, da preteklosti ne moremo izločiti iz zgodovinskega spomina in vsak poskus te vrste bi pomenil »brez dna polniti sode«. Očitno, nekateri imajo takšno moč. Treba je tudi razlikovati med poslanskim foteljaškim, čeprav napornim delom, in borčevskim »udobjem« v gmajni. Kdor je strokovnjak na svojem delovnem področju in hkrati žanje uspešnost svojega dela, naj z veliko žlico prejema zanj tudi plačilo..., nikakor pa ne na račun skomer-cionalizirane politike (ker smo preveč zagnano oznanjali demokracijo), da se ne bi namreč več ponovili privilegiji prejšnjih funkcionarjev - aparatčikov. In sprava? Sprava pomeni predvsem ali tudi pristanek na resnico drugega: konkretno na resnico borcev proti okupatorju in na resnico borcev proti komunističnemu nasilju. Gospe in gospodje, ali ne gre tu za medsebojno priznavanje? Med plačicami in plačami, da o brezposelnosti ne govorimo, pa so demokratičnega sistema nevredni prepadi, prepadi, da bi se sam Bog zjokal nad njimi. Sapienti sat. - Pametnemu zadostuje. IVAN KEPIC, predsednik Socialnega krila pri Slovenskih krščanskih demokratih za regijo Ljubljana-okolica Gospa Kati Prvinšek prejema priznanje iz rok predsednice Katarine Smrkolj Ovca. ZDRUŽENJE ŽENSK ZA DEMOKRACIJO Majhen korak za dosego velikih sprememb Želja, da s svojim trudom in prizadevanjem prispevajo za sožitje med vsemi ljudmi, je Združenje žensk za demokracijo spodbudila k organizaciji prireditve ŽENSKE ZA ŽIVLJENJE v Mengšu, kjer so nagradile tiste ženske, ki so sicer neopazne, so pa s svojim življenjem in sodelovanjem z okolico stopile preko svojega praga. S tem so želele spodbuditi tako moške kot ženske k večjemu vključevanju v družbeno življenje. Napovedovalka Marija Kavka, ta je v spremni tekst vpletla tudi lastne občutke, je na oder najprej povabila pevce iz Kulturnega društva Groblje, za njimi pa sta vse prisotne pozdravila in jim čestitala Marjan Podobnik, predsednik SLS, ter gospa Lila G. Gracey, izvr- V IMENU DEMOKRACIJE: »KAJ NAM PA MOREJO...?« Še druga plat podaljševanja skupščinske agonije Domžalsko skupščinsko zdraho je posredno zakuhal bivši obrambni minister Janez Janša, neposredno pa domžalski župan mag. Ervin Anton Schvvarzbartl, ki je na dnevni red skupščinskega zasedanja uvrstil glasovanje o izjavi v podporo Janezu Janši, menijo veljaki domžalske Liberalne demokracije in Združene liste. Poslanci LDS ob podpori poslancev nekaterih drugih strank in neodvisnih poslancev niso hoteli sodelovati pri glasovanju o tej izjavi, ki da je nesprejemljiva in prenapeta, in ob dejstvu možnega preglasovanja glede te, zanje sporne točke. Svojo namero so zakuhali z dvema obstrukcijama in z enim nesklepčnim skupščinskim zasedanjem, kar je že preseglo vsa pričakovanja, ker obravnava predloga proračuna za letošnje leto ni nekaj takšnega, kar bi lahko opravili »pod roko« ali kakorkoli ali s čimerkoli nadomestili. Zato na pobudo desno-sredinskih strank tečejo dogovori z levosredinskimi strankami, kako vendarle zagotoviti zanesljivo sklepčnost skupščinskega zasedanja in tako med drugim sprejeti občinski proračun. Na prvem mestu je potrebno povedati, da je predlagano izjavo v podporo Janezu Janši Skupščina na podlagi županovega predloga uvrstila na začetek dnevnega reda. Izhajamo iz dejstva, da jo JE uvrstila in sedaj naj bi bil župan kriv, če je zaradi že navedenih zapletov, ki so jih povzročili levi poslanci, med drugim sprejemanje proračuna, ostalo nedotaknjeno. Zaplet v zvezi s skupščinskim zasedanjem bi še nekaj razumel, če bi sprejetje občinskega proračuna zadevalo samo tako imenovane desne poslance ali če bi predsednik skupščine gospod Schvvarzbartl hotel kakorkoli vplivati na izglasovanje predlagane izjave. Res da je politika tudi sklepanje kompromisov, ki bi morali biti v interesu vseh in za katere, bi se morali vsi "prizadevati; na to nas opozarjajo predstavniki levosredinskih strank. Sklepanje kompromisov? Da, toda, kjer je to potrebno: brž ko je skupščina predlagano izjavo uvrstila na dnevni red, bi morala biti s tem zadeva rešena. Župan poslej ne pričakuje drugega, kakor da se poslanci o njej ižjasnjujejo, tudi če glasujejo negativno, in nič dru- VABLJENI NA OLIMPIJSKI TEK! 24. junija 1994 popoldne bo v Športnem parku v Domžalah Atletski klub Domžale organiziral že drugič OLIMPIJSKI TEK, na katerem boste po lastni želji tekli štiri ali enajst kilometrov, vsakega udeleženca pa bo na njegovo sodelovanje v OLIMPIJSKEM TEKU spominjala olimpijska majica. SLEDITE OBVESTILOM V DNEVNEM ČASOPISJU IN SE PRIJAVITE ZA OLIMPIJSKI TEK V DOMŽALAH! POSTANITE TUDI VI ČLAN ŠTEVILNE OLIMPIJSKE DRUŽINE! gega. Čeprav je obstrukcija legalna oblika parlamentarnega dela, vendar z njo levi poslanci škodujejo predvsem sami sebi, čeprav se trkajo na prsi: »Kaj nam pa morejo...« ali »brez nas nič ne morejo...« Ali ni v tem le preveč nekonstruktivne arogance? Levi poslanci se s svojim podiranjem skupščinskega zasedanja obnašajo tako, kakor da bi imeli sami »prste vmes« pri nedemokratični odstavitvi Janeza Janše. Sicer jih pa prav nihče ne sili, kakšno stališče naj zavzemajo do predlagane izjave, kar bi tudi bilo nedemokratično. Skratka: pri vsej zadevi gre za golo oponiranje in načrtno rušenje županove načelnosti in pokončnosti, s čimer pa avtorji žal pljujejo tudi v lastno skledo. Naj končam z dramatičnim pozivom Viktorja Blažiča ob njegovem izstopu iz SKD: Bog se nas usmili! IVAN KEPIC silna pomočnica ambasadorke ZDA na Dunaju, ki se zaradi službenih obveznosti ni mogla udeležiti prijetne prireditve. Pohvalila je prizadevanja slovenskih žensk v boju za mir in poudarila, da tudi majhni koraki vodijo k dosegi velikih sprememb ter da ženske vselej bolj preprosto, človeško pristopajo k reševanju problemov in so navadno uspešnejše. S tem se je v svojem pozdravu strinjala tudi Mihaela Logar, poslanka v Državnem zboru, ki je prisotne opomnila, da se prav v letu 1995 zaključuje desetletje žensk, v katerem je bilo narejenih veliko majhnih stvari, ki jih lahko naredi vsak, vse skupaj pa vodijo v uresničitev Gospa Lila G. Gracey, izvršilna pomočnica ambasadorke ZDA na Dunaju med svojim pozdravom. velikih skupnih ciljev. V kulturnem programu so nastopili tamburaši z Vrhpolja, ženski pevski zbor iz Moravč, komorna skupina čelistov, prisrčno pesmico je povedala učenka iz Doba, ponovno pa so navdušile har-monikarice kluba Zupan iz Mengša. Osrednji del prireditve ŽENSKE ZA ŽIVLJENJE je bila podelitev priznanj ženskam, ki so v svoji okolici naredile nekaj več: za sožitje med vsemi ljudi, varstvo okolja, ohranjanje ljudskih izročil, uveljavljanje resničnih interesov ljudi, prizadevanja za kvalitetnejše in lepše življenje v okolju, kjer živijo. Priznanja, ki jih je podelila Katarina Ovca Smrkolj, predsednica Združenja žensk za demokracijo, pomagali pa sta ji Tatjana Podobnik in Emiljana Sre-botnjak, je prejelo štirinajst žena in deklet iz cele Slovenije, med njimi tudi gospe Ela Ma-rinšek in Kati Prvinšek iz naše občine, ki jima ob tej priliki iskreno čestitamo! V. MLADI FORUM ZLSD Irena Praznik nova predsednica Sestanki Mladega foruma so vedno pestri, konkretni in kratki. Nova predsednica Irena Praznik (druga z desne) je doslej skrbela predvsem za športno področje. ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Ustanavljanje krajevnih odborov v Mengšu in Domžalah ZLSD se pripravlja na bodočo lokalno organiziranost, ko se bo obseg občin precej zmanjšal. Zato sta bila ustanovljena krajevna odbora ZLSD v Mengšu in Domžalah. Za sedaj bosta oba tesno povezana v območni odbor Domžale, ki jima pri prvih korakih tudi izdatno pomaga, če se bodo pokazale potrebe in možnosti pa se bosta povsem osamosvojila. Območni odbor razmišlja tudi o ustanovitvi odborov v drugih novih občinah. Na svojih sejah je vodstvo območnega odbora največ časa namenilo poskusom presegati blokade dela občinske skupščine. Zdi se jim bolje, da na občinskih sejah obravnavajo le tiste naloge in tematiko, za katero obstaja pretežno soglasje poslancev. Menijo, da ni modro v ospredje siliti zadev, ki politično in ideološko polarizi-rajo poslance, neobravnavane pa potem ostajajo reči, ki nimajo političnega predznaka (občinski proračun, komunala, šport, kultura,...). Ob koncu junija pripravlja območni odbor srečanje članov in simpatizerjev v Mengšu. Organizirali naj bi kulturno-za-bavno prireditev, na kateri bi se dobro počutili vsi družinski člani: od najstarejših do najmlajših. Tekst in foto: LIPOVŠEK Kadrovske spremembe včasih pomenijo nagli vzpon, velikokrat pa hitro zamiranje kakšne dejavnosti. Mladi forum Združene liste socialnih demokratov iz Domžal meni, da se to ne bo zgodilo, saj je njegova nova predsednica Irena Praznik že dve leti ena najaktivnejših članic. Poleg tega Mladi forum pripravlja obilico aktivnosti, ki bodo potekale do konca pomladi. Najzanimivejša bo prav gotovo volitev mis in mistra, ki bo konec maja pri Repovžu v Domžalah. Udeležbo so napovedali mladi iz vse Slovenije: od Maribora do Kopra in od Trbovelj do Jesenic. Domžalski Mladi forum je aktivno sodeloval tudi na republiškem kongresu v Postojni. S svojimi idejami je poskušal decentralizirati državno vodstvo Mladega foruma in ga zapeljati bolj v levo plat političnega prizorišča. Uspelo mu sicer ni, zato pa so se takoj pokazale posledice: pipico za tiskanje glasila Levi čar so Dom-žalčanom zaprli. Domžalsko vodstvo meni, da bo uspelo zagotoviti denar za časopis iz drugih virov. IGOR LIPOVŠEK 10 /lamnik Domžale DRUŽINSKI KOTIČEK Kako pomagamo otroku pri učenju? Pred kratkim izvedena anketa Zveze prijateljev mladine Slovenije in okrogla miza z naslovom: Instrukcije da ali ne?, je pokazala, da večina naših šolarjev ne pozna ustreznih načinov učenja in da se starši pogosto odločajo za dodatne instrukcije. Osnovni motiv pri osnovnošolskih inštrukcijah je doseganje boljših ocen, ki so potrebne za vpis na srednjo šolo, srednješolci pa želijo s pomočjo inštruktorja popraviti slabe ocene. Kar 63 odstotkov srednješolcev poudarja, da ne poznajo najustreznejših načinov učenja. Zamisliti se velja tudi ob podatku, da kar 82 odstotkov otrok, starih šest let, zaupa v svoje učne sposobnosti, pri dijakih, starih 16 let, pa je ta delež le še 18 odstoten. V Sloveniji imamo lepo število knjig domačih in tujih avtorjev, s katerimi si lahko učenci (in starši) pomagajo, da bo učenje uspešnejše. Tudi v društvu za Starše, Mlade in Ani Globočnik Otroke (SMO) že dobro leto organiziramo tečaje in treninge učinkovitega učenja, ki so pripomogli k spodbudnejšim rezultatom in odnosu do učenja. Omenjena anketa Zveze prijateljev mladine Slovenije nas je spodbudila, da naredimo še kaj več. Dragocena pomoč otroku pri učenju so tudi starši, seveda, če vedo, kako pomagati pri oblikovanju učnih navad in motivaciji za učenje. Odločili smo se za praktične in konkretne nasvete staršem, za sodelovanje pa smo prosili dolgoletno prosvetno delavko in avtorico knjige Učimo se učiti, gospo Dušico Kunaver. Objavili jih bomo v šestih nadaljevanjih. Nasveti Dušice Kunaver: ČAS IN KRAJ UČENJA Predvsem ne mislimo, da lahko svojemu otroku vsilimo delovno vnemo in veselje do učenja od zunaj. V njegovi no- Kot smo že večkrat pisali, je ena izmed pomembnejših usmeritev nadaljnjega razvoja območja, na katerem živimo, tudi razvoj turizma, ki naj bi v naše kraje pripeljal čimveč turistov. Naravne, zgodovinske in kulturne znamenitosti imamo, imamo tudi pridne ljudi, ki želijo vse to predstaviti bodočim turistom, obenem pa vedo, da znanja o tem področju ni nikoli dovolj. To ve tudi Izvršni svet Skupščine občine Domžale, ki je v ta namen na osnovi razpisa izbral Ml AMIGO iz Mengša kot najugodnejšega izvajalca seminarja za TURISTIČNE DELAVCE. Prijav je bilo najmanj za tri podobne seminarje, zato je bila odločitev g. Tatjane Sivec Strm-šek o organizaciji prvega seminarja kar težka. Odločila je prijaznost OŠ Krašnja, kjer so imeli tečajniki, bilo jih je 21, svoj drugi dom. Pod vodstvom mentoric Juste, Špele in Karmen so pridno obiskovali 50-urni tečaj, ki je zaradi velikega zanimanja in želje po čimvečji praktični usposobljenosti postal kar 100-urni, in pridobivali znanja iz gospodinjsko-gostin-skega področja, iz prve pomoči, obenem pa se naučili tudi najosnovnejših besed nemščine, ki jim bodo ob sprejemanju tujih gostov še kako koristile. Vsa znanja je organizatorica seminarja zbrala tudi v ličnih knjižicah, ki jih bodo koristno uporabili vsi naslednji tečajniki. Poudarek je bil na domačnosti, prijaznosti, ki naj gosta vselej in povsod prepriča, da je pričakovan, zaželen, da so gostitelji naredili vse, da bi bil z njihovo ponudbo zadovoljen. Domačnosti, prisrčnosti in za-dovoljnosti je bilo veliko tudi na zaključni večer, ki se ga je udeležil tudi Janez Per, član Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, zadolžen za podeželje in turizem, ki ni mogel skriti svojega navdušenja nad sprejemom, pri katerem je bila glavna gospodinja Francka Maselj iz Sp. Lok. Vsi smo se počutili zaželeni in pričakovani gostje ob bogato založeni mizi, na kateri ni manjkalo raznovrstnih dobrot kmečke kuhinje, kar vse so pripravili tečajniki sami. Podelitev diplom, vse tečajnike bo na uspešno opravljen preizkus spominjalo lično priz- tranjosti moramo najti tisto, kar ga bo prepričalo, da je znanje nekaj koristnega, nekaj, česar mu nihče ne more vzeti, predvsem nekaj, kar je njegovo. Če pa hočemo, da bo sprejel nekaj kot svoje, potem mu pustimo, da bo o tem »svojem« tudi sam odločal. Dokler si bomo mi, kot starši, lastili pravico, da razpolagamo z otrokovim časom, toliko časa otrok svojega učenja ne bo sprejemal kot svojo lastnino in svojo dolžnost, ampak kot izpolnjevanje volje staršev in učiteljev. Najbolje, če se poskušamo za kratek čas preseliti v otrokovo kožo in si predstavljati njegov delovni dan: Vstani! Si si umil zobe? Pridi hitro k zajtrku! Kaj spet cmo-kaš? Zakaj drsaš z nogami? Po- Družinski izlet na Pohorje Ob mednarodnem letu družine vas vabimo na 2. tradicionalno srečanje družin - družinski izlet po poteh pohorskih gozdov do Črnega jezera bo v nedeljo, 12. 6. 1994. Prijave in informacije: Društvo SMO, tel.: 711-875. nanje, izmenjava daril in gorenjskih nageljčkov, lep družabni večer in prvo usposabljanje TURISTIČNIH DELAVCEV, kateremu upamo, da bodo prav kmalu zaradi velikega interesa sledilo drugo, je bilo končano. Tisti, ki smo bili zraven, vemo, da bodo gostje, ki jih bodo gostili tečajniki, vedno zaželeni in lepo sprejeti. JOŽI AVBELJ, BLAGOVICA: za tečaj sem izvedela čisto po naključju, zato sem še bolj vesela, ker sem ga uspešno končala. Kuhanje in nemščina sta mi najbolj ugajala, pri njiju je bilo veliko praktičnih vaj, pa tudi v medsebojnih pogovorih smo veliko izvedeli, kako pridobiti in lepo postreči goste. Pridobljena znanja pa bom koristno uporabila pri nadaljnjem delu. VINKO NAKRST, GRADIŠČE, predsednik razreda: seminar nam je prinesel veliko znanja, ki ga bom uporabil pri svojem delu v Turističnem društvu Gradišče. Tečajniki smo se lepo razumeli, bili vedno zraven in uspeh ni izostal. Če bi razvoju podeželskega turizma namenili še nekaj več denarja tudi v obliki kreditov, potem bi bila ponudba lahko še pestrejša in bi bilo tudi gostov več. FELIKS LUKATI, IMENJE: kmečki turizem poznam in spremljam že več kot desetletje, saj je naša domačija že skoraj pripravljena za pravi kmečki turizem. Tako izvedeno izobraževanje je bilo imenitno, v njem je bila vrsta vsebin, ki jih nismo ali preslabo poznali, saj je bil seminar kot napisan na kožo bodočim turističnim delavcem. Včasih smo kar tekmovali, kdo bo »bolj zraven«. hiti vendar! Si napisal matematično nalogo? Glej, da ne prine-seš spet kake enojke!... Vstanite, učenci! Tomaž, pridi k tabli! Si spet brez naloge? Zakaj imaš tako počečkan zvezek? Seveda, pesmice spet ne znaš!... Posesaj sobo! Odnesi smeti! Pojdi v trgovino! Pomagaj očku umiti avto! Spet odgovarjaš! Za kazen zvečer ne smeš na trening... Ne vem, kako bi ta mamica vzdrževala svoj delovni elan, če bi ji ves dan kdo govoril: Skuhaj! Pomij posodo! Zakaj še nisi tega oprala! Zlikaj vendar to perilo!... Mi odrasli kljub vsem obveznostim, imamo to veliko prednost pred otroci, da si vsaj zunaj službenega časa, lahko sami razporejamo svoje obveznosti, kakor najbolje vemo in znamo. Pustimo ta košček svobode tudi otroku! Seveda to ni recept, ki bi bil vedno uporaben. Svojega otroka sami pač najbolje poznamo. Če ni dovolj samostojen, bomo počasi spuščali vajeti, vendar naš cilj vsekakor mora biti njegova samostojnost pri šolskem delu. Otrokova domača naloga je njegova - ne očetova in ne mamina, ampak njegova! Pogovorili se bomo z otrokom, kdaj bi bil zanj najprimer- ANI GLOBOČNIK, ZAGO-RICA: pripravljamo kmetijo odprtih vrat, zato mi bodo vsa nova znanja še posebno koristila. Največ novega sem izvedela v zvezi s sprejemom gostov, z obnašanjem do njih, dobri so bili tudi recepti pravih kmečkih jedi, kijih tudi na naši kmetiji ne bo smelo manjkati. Čeprav sem imela veliko dela, sem v Krašnjo rada prihajala, bilo je »lušno« in poučno. JUSTINA URBANEC, VODJA SEMINARJA: največ skrbi smo namenili opremljenosti kmečke hiše, sprejemu gosta in kulinariki, pozabile pa nismo niti na pripravljanje posameznih jedi, ki smo jih jemali iz zakladnice starih kmečkih jedi; teh je žal vsak dan manj. Pri znanjih iz prve pomoči je bil poudarek na gostinskem vidiku, pri nemščini pa osnovam, brez katerih pri sprejemu in postrežbi gostov ne gre. Pohvaliti moram vse tečajnike, ki so se resnično potrudili in ob mojih kolegicah Špeli in Karmen največ prispevali, da je seminar uspel. Justina Urbanec nejši čas za učenje. Tudi otrok ima svoj bioritem, ne le mi! Nekdo se laže uči s polnim želodcem, drugi s praznim, tretji zjutraj, četrti, zvečer, noben otrok pa ne tedaj, ko zunaj sije sonce in ko njegovi vrstniki na dvorišču nabijajo nogomet. Ko smo torej skupaj z otrokom izbrali čas učenja za tisti dan ali za tisti teden, potem si oglejmo še prostor, kjer se bo vaš otrok učil. Če je njegova delovna miza vsa polna avtomobilčkov, nalepk in kdo ve česa še, sporazumno z njim, vsaj med učenjem pospravimo vse to. Zakaj bi vsak pogled na sliko priljubljenega pevca otroku motil koncentracijo pri učenju? Na pospravljeno mizo naj si nato otrok po kupčkih zloži knjige in zvezke, ki jih bo naslednji dan potreboval v šoli. Nato mu pomagajmo »premešati kupčke« tako, da se pisne naloge in učenje menjavajo, npr: slovenščina (pisna naloga), zgodovina (učenje), matema- Razumen človek ali Homo sapiens (človek od zadnje pole-denitve naprej) ter zelo stari rek: Človek človeku volk sta si v nekakšnem nasprotju. Za živali po osamoohranitvenem nagonu, to je po očuvanju lastnega organizma, v kar se vključujeta tako ohranitveni kot obrambni nagon, velja preprosti pregovor: Velike ribe malo žro. Razumni človek pa je v svojem razvoju zelo čudno napredoval. Tudi pri njem delujeta oba omenjena nagona, ki pa se razcepljata v materialni in duhovni svet. Pregovor: Človek človeku volk pa velja za oboje. V materialnem pogledu bi posamezniki radi živeli na račun drugega in ne le od svojega dela; v duhovnem pa se vsakdo od teh hoče pokazati, da je bolj pameten. Kadar s tem ne uspe ali uspeva, uporablja nasilje, tatvino, prevaro, moč oblasti in celo blatenje nasprotnika. Ali torej smo res Homo sapiens - pametni in razumni ljudje? In kaj ima vse to opraviti z našo okolico. Žal veliko, saj bi vzporedno lahko rekli: Človek naravi volk. Povsod pa ni tako. Kadar gremo na sever ali zahod, lahko vidimo, da imajo tamkajšnji prebivalci lepo urejene hiše in večje stanovanjske enote kot tudi vso okolico. Vse je tudi v cvetju. Javna počivališča ob cestah so čista in urejena, posode za smeti redno odvažajo, okoli njih ni nič nastlanega, sanitarije so čiste in vzdrževane. Razni objekti ob cestah, škarpe, ograde, ograje, prometni znaki in različne table, predvsem -pa vsakovrstna znamenja so redno vzdrževani in ohranjeni. Vse je poslikano in popleskano; nič ni polomljenega in nič razpadajočega. Po cestah in na pločnikih, ob ograjah in za njimi, na parkiriščih, na dvoriščih, pa naj bodo ta pri stanovanjskih stavbah, trgovinah, ob tovarnah ali drugih javnih zgradbah - povsod je vse čisto in urejeno. Kako pa je s tem pri nas, v naši mili domovini? Zelo različno. Po eni strani vse več prebivalcev veliko da na zunanjost, saj je okoli domov precej urejenih vrtov in različnih cvetličnih nasadov. Tudi na oknih je vse več rož in cvetja, kar je zelo pohvalno. Precej ljudi se tudi odloča za kurjavo in ogrevanje na kurilno olje, kar dokaj prispeva k čistejšemu ozračju. Tudi posamezne ustanove, firme, trgovine, tovarne ter cerkve s pokopališči in župnišči moramo pohvaliti, da vedno tika (pisna naloga) ... Že te menjave pri delu pomenijo, neke vrste spremembo, tako da otrok ni prehitro utrujen. Slovenska domača naloga je prva na vrsti in ko je gotova, gre »slovenski kupček« v torbo. To deluje zelo spodbudno. Miza je že malo bolj prazna. Nikar ne sedimo poleg otroka, ko ta piše domačo nalogo in mu ne glejmo pod prste. S tem ga bomo le »živcirali« in ga ovirali na njegovi poti k samostojnosti. Vsekakor pa naj otrok ve, da smo mu v vsakem trenutku pripravljeni pomagati, če nas bo le poklical in res potreboval našo pomoč. Ko pa pride na vrsto naslednji »kupček« - zgodovinske knjige in zvezki - bomo sedli k otroku in ga poskušali voditi na poti k čim bolj uspešnejšemu in preprostejšemu načinu učenja. O tem pa v prihodnjem nadaljevanju! Za družinski kotiček zbrala in uredila: STANISLAVA POLAJŽER bolj zasajajo, opremljajo ter urejujejo in lepšajo okolico. Žal pa povsod ni tako; marsikje je veliko zanemarjenega. Polomljene, zarjavele in razpadajoče ograje za cesto po svoje dopolnjujejo nepospravljena, nepograbljena in nikoli pome-terla dvorišča. Na njih je polno ropotije, ki spada le na odpad. Najdejo se tudi še odprta gnojišča in ob deževju gnojnica od njih teče kar na cesto. Marsikdo se izgovarja, da za različne obnove ni denarja. Delno je to res, saj prenovljena fasada veliko stane. Za grablje in metlo, da bi počedili dvorišče, pa denar ne more biti izgovor. Posameznikom preprosto manjkata čut in veselje, da bi vsaj za silo pospravili in počistili okoli hiše. Podobno je z nekaterimi tovarnami. Nekje imajo na dvoriščih do centimetra točno in poravnano zložene surovinske materiale, polizdelke in izdelke ali embalažo; drugod pa je prava »mizerija«. Postrani zložene palete, zraven povešen sklad, nekaj pa se jih je že podrlo. Vmes je na kupe smeti, ki jih veter raznaša tudi zunaj ograje. Bog pomagaj, če je tudi v sami tovarni takšen nered, kot se razkazuje zunaj nje. Zaradi obratovanja nekaterih tovarn je okolica precej prizadeta. Pretiran hrup moti normalno bivanje. Še hujši pa so razni strupi, ki jih tovarne odvajajo v vodo ali spuščajo v ozračje. S tem se zastrupljajo zelenjava v vrtovih ter rastlinje na njivah in travnikih pa tudi sadno drevje. Najbolj obremenjene so okrasne smreke, ki zaradi pretiranih strupov v ozračju že umirajo. Kaj pa ljudje - se bo zanje kdo potegnil? O ekologiji se le veliko govori, žal, pa premalo stori. Vse preveč je tudi divjih odlagališč odpadkov. To je skoraj nerazumljivo, saj vse smeti od stanovanj redno odvažajo, občasno pa tudi kosovne odpadke. S tem tako opevanem »Homu sapiensu« celo prihranijo sitnosti, pota in stroške. Turistična društva bi pri tem lahko veliko postorila. Okolico kazijo tudi zelo slabe ceste z jamastimi in za-smetenimi bankinami. Balkanizem je od 20. let tega stoletja naprej naredil svoje in nekateri »svobodnjaki« so se vse preveč navadili na zanikr-nost, površnost, malomarnost in splošni nered. Če se hočemo vrniti med Evropejce, bo treba vzgajati že otroke ter jih stalno navajati na red in čistočo. FRANCE CERAR Srebrno odličje za Domžalski komorni zbor Na mednarodnem tekmovanju v Mariboru od 22. do 24. aprila 1994 je Domžalski komorni zbor pod vodstvom Karla Leskovca osvojil srebrno odličje. Zborovodji in pevcem čestitamo. SEMINAR ZA TURISTIČNE DELAVCE Za več kvalitete v turizmu Naša okolica /lamnik 11 Florjanova slovesnost v Domžalah Pred drugo svetovno vojno je bilo v navadi, da so se na Flori-janovo nedeljo gasilci zbrali pred gasilskim domom v Stobu, Godba na pihala Domžale pa jih je med igranjem koračnic pospremila v župnijsko cerkev na Goričici. Nato je godba igrala pri maši. Florijanova slovesnost je bila zmeraj ob desetih dopoldne. Po maši je godba gasilce spet z igranjem pospremila nazaj v Stob. Po drugi svetovni vojni je bila tako kot mnoge druge lepe navade in slovesnosti zatrta tudi Florijanova slovesnost v Domžalah. Ko je leta 1990 pri nas prišlo do »otoplitve«, je Tone Juvan, ki se živo spominja predvojne Florijanove pobožnosti v do- mači župnijski cerkvi, s skupino godbenikov poskrbel za instrumentalno spremljavo bogoslužja na Florijanovo nedeljo. Tako so godbeniki letos že petič popestrili mašo z ubranim igranjem sakralnih skladb. Žal zaradi prostorske stiske na koru ne morejo sodelovati vsi godbeniki. Letos jih je nastopilo 16. Treba je dodati še to, da je bila skladno s skrbno izbranimi skladbami za velikost naše župnijske cerkve prilagojena tudi glasnost godbenih instrumentov, da niso bili preglasni. Tako kot prejšnja leta je poleg dela Haydnove in Schuber-tove maše tudi letos sakralna dela za instrumentalno spremljavo maše izbral in priredil TOiie Juvan; ta je hkrati tudi dirigent. Kot posebnost ome- nimo še to, da so godbeniki spremljali tudi pevski vložek solista, dirigenta in organizatorja lepe Florijanove slovesnosti v Domžalah Toneta Juvana. In še ena posebnost je pritegnila našo pozornost. Na koncu maše godbeniki vsako leto spremljajo tudi po eno ljudsko pesem. Letos je na koncu maše vsa cerkev ob spremljavi godbenikov zapela tisto znano: Marija, mati ljubljena... STRAŽAR HIPO HRANILNICA IN POSOJILNICA d.d. Ljubljanska c. 76, II. nadstropje, 61230 Domžale Vrnjeni kipci dajejo glavnemu oltarju prvotno podobo Obnovljena kapelica Srca Jezusovega na Goro-pečah; obnovil jo je g. Ivan Marinšek s Pšate Zahvalna maša v cerkvi sv. Miklavža Pred dobrima dvema mesecema ste verjetno v dnevnih časopisjih brali članke, ki so govorili o hudi tatvini v majhni cerkvici Sv. Miklavža na Brdu pri Ihanu. Tatovi so odnesli devet kipov, nekaj večjih, nekaj manjših, vsi pa imajo neprecenljivo vrednost. SERVIS MENGEŠ tP?73 84 09 Naj vam na kratko opišem dogodke, ki so se prepletali vse do srečnega dne, ko so bili ti kipci najdeni. Vse se je dogajalo tako hitro; hitro je stekla akcija kriminalistov, tudi župnik farne cerkve, g. Franc Zaplata, je z vsemi svojimi močmi sodeloval pri tej akciji, prav tako pa tudi domačini. Že čez nekaj dni so prijeli vlomilce in jim odvzeli kipce. V nedeljo, 1. maja, je bila zahvalna maša za vrnjene kipce. Pred mašo je g. Zaplata blagoslovil kapelico Srca Jezusovega, katero so obnovili Go-ropeški na Brdu. Ta kapelica je v neposredni bližini okradene cerkvice. Po tej blagoslovitvi pa smo se vsi skupaj odpravili k cerkvici Sv. Miklavža; tu smo se v številnem obisku zahvalili za vrnjene kipce. V zahvalo za vsesplošno prizadevanje za vrnitev ukradenih kipcev so domačini pripravili manjše presenečenje. Po maši so postregli z domačim pecivom in pijačo. Na njihovih obrazih je bilo videti nasmeh in občutiti srečo. To, kar se je zgodilo v cerkvici Sv. Miklavža, naj bo opozorilo vsem, d? moramo našo kulturno dediščino veliko bolje varovati in ceniti. H. A. Izidorjevih šest-indevetdeset let V Domu počitka v Domžalah je te dni praznoval svoj šestindevetdeseti rojstni dan in god. Mnogi njegovi nekdanji sodelavci v Papirnici Koli-čevo ga poznamo po izredno vestnem opravljanju kurirske službe, po jasni izgovorjavi nekoliko manjši postavi in izjemni resnosti. Obiskal sem ga nekaj dni po njegovem rojstnem dnevu in pred njegovim godom - sv. Izidor praznuje 15. maja. Ob njegovem visokem jubileju sem se z njim pogovarjal za bralce Slamnika. Gospod Izidor, Jesiharjev in Izidorjev pri nas ni veliko, zato prosim, da se bralcem Slamnika kar sami predstavite. Sem Izidor Jesihar z Vira. Rojen sem bil 30. aprila 1898 in tako sem torej že dopolnil 96 let, god pa imam vsako leto na praznik sv. Izidorja, to je 15. maja. Jesiharjev rod izvira iz okolice Šmarne gore. Oče mi je pripovedoval, da so bili štirje fantje, ki so šli po svetu. Moj oče, ime mu je bilo Janez, je bil rojen v Radomljah. Jesiharjevo hišo na Viru številka 31 je postavil pred več kot sto leti ob močvirju in številnih studenčnih izvirih, sedaj pa pelje mimo cesta med Dobom in Podreč-jem. Kakšne spomine imate na otroška leta? .... i... .3-, . ,1 .t.......Jiim'i'iiiimahiiiifu"i utVU^ir riintt'Ulriniilrii Uri Žalostne. Vse moje življenje je bilo trdo in revno. Matere nisem nikoli poznal. Spominjam pa se njene"ga pogreba. Ko sem imel štiri leta, je utonila v Rači. Ker mimo naše Jesiharjeve hiše še ni bilo ceste, kot je sedaj, so jo z vozom peljali skozi Vir in nato po stranski cesti proti cerkvi v Dobu. Mimo naše hiše je bila tedaj samo peš pot. Oče je bil mlinar pri Škr-jancu na Škrjančevem in se je ponavadi vračal domov samo ob sobotah. Sestri, ki naj bi zame skrbela, sta veliko delali, zlasti ena. Vračali sta se šele zvečer in potem pozno v noč pogospodinjili za ves dan. Tako sem že kot otrok vse dneve preživljal sam na tisti samotni Jesiharjevini. Šolo dvorazrednico sem obiskoval v Dobu; tu me je največ učil Matija Hiti. Spominjam se tudi sestre, kako trdo me je prijemala: »Te bom kar s peči vrgva,« kadar sem pozno ponoči med molitvijo zadremal. »Pa za kaplana se katekizem nauči,« je še pribila, ko je zjutraj odhajala z doma. Alije voda pogosto poplavljala? Najmanj dvakrat na leto. Večkrat smo se pred povod-nijo umaknili k sosedu. Nekega dne mi je, ko sem se po službi vračal, sosed dejal: »Domov ne moreš, voda je hišo zalila, sestra pa je očeta v cizi pripeljala k nam.« Voda je pri nas v hiši pogosto gospodarila in jo zalila do peči. Spominjam se vas, da ste zmeraj govorili lepo slovenščino? Od kod ta dar? No, saj še zmeraj govorim lepo slovensko. To imam po naravi. Zelo veliko sem bral knjige. To imam po očetu. On je tudi rad bral. Na Mohorjeve knjige je bil naročen od prvega dne. Kje ste preživeli prvo svetovno vojno? Avstrija me je mobilizirala, a sem jo preživel v zaledju, najprej v Judenburgu, nato pa v mestecu Tolmaj v Severni Italiji. Spominjam se vas kot kurirja v Papirnici Količevo, kako dolgo ste bili tu zaposleni? Tu sem bil v službi osemindvajset let. Službo sem nastopil še v Bonačevem času, upokojil pa sem se pod direktorjem Ivom Soncem. Kako ste tu na samoti preživeli drugo svetovno vojno? Ali ni bilo nevarno? Bil sem kurir v službi pa tudi pri partizanih. Ko so imeli partizani bunker na Žagi na Podrečjem, mi je neko dekle prinašalo pošto za Cirila Sitarja v Papirnici. Bilo je nevarno, a se je zmeraj vse dobro izteklo. Spominjam se, da so Nemci ob okupaciji pisali: Na tistega, ki se nam bo upiral, se ne bo mogoče ozirati. Ko sem nekega dne prišel službeno iz Papirnice v občinski urad v Dobu, me je tajnik Husov trdo prijemal, zakaj nisem član Karntner-volksbunda. Dodal je še, da se preveč igram z življenjem in me bodo nekega dne Nemci odpeljali tja, od koder me ne bo več nazaj. Jaz pa sem mu pokazal figo, seveda v žepu in si mislil svoje. Čeprav na občino nisem rad prihajal, sem moral naslednji dan spet tja. Husov mi je dejal, naj mi Hiršeger v Papirnici že enkrat izpolni prijavnico. Nato me je še vprašal, če se ne mislim vpisati. Odvrnil sem, da zdaj še ne. On pa je rekel: »Trden si, trden«, in me s tem še potrdil, da imam prav. Ko sem po stopnicah odhajal, pa sem po tihem zre-citiral Gregorčičevo pesem Domovina. Kako je bilo po drugi svetovni vojni, ali ste tudi imeli težave? Seveda. Ker nisem šel volit, sem se zameril tako politikom v tovarni kot na terenu, da so mi kar vsi povrsti pretili z odpustom iz službe, da bom ostal brez pokojnine. Tisti hudi komunist Jerina iz Doba mi je zatrjeval, da bom ostal brez državljanskih pravic. Jaz pa sem mu pribil: tu je bil rojen in je živel moj oče, tudi jaz sem bil tu rojen in živim tu, zato mi domovinske pravice nihče ne more vzeti. Njegov sosed pa me je poučil, da sem se s svojo trmoglavostjo odpovedal vsem pridobitvam socializma. Prebral sem nekaj vaših so-minov v rokopisu, ali jih še pišete? Res je. Svoje v glavnem grenke spomine na kruto in trdo življenje sem popisal v nekaj debelih zvezkih, a nimam nobenega več. Nekaj sem jih sam razdajal, druge pa so mi pobrali. Zdaj ne morem več ne brati in ne pisati. Slabo vidim, pa tudi hodim težko, revmatizem me daje. Ko pa sva si segla v roke, mi je šestindevetdesetletni Izidor Jesihar prijazno dejal, naj le še pridem, da se bova še kaj pogovorila ter dodal: »Slamnika bom vesel, če mi ga boste prinesli, čeprav ne morem več brati.« Izidorju sem tudi v imenu bralcev Slamnika še naprej zaželel tako bogato jesen življenja. Pogovarjal se je STRAŽAR Sodobno tiskarstvo Malokatera obrtna, industrijska ali umetnostna stroka se je v zadnjih dvajsetih letih tako zelo spremenila kot ravno tiskarstvo. Prave tiskarne so z uvajanjem računalniške opreme pri raznih stopnjah tiskarskega dela izredno napredovale. Predvsem velja to za stavek oziroma stavljenje besedila. Včasih je bilo besedilo postavljeno in »shranjeno« v svinčenem stavku in cinkovih, kliše-jih, pred dvajsetimi leti še na filmu, danes pa je že na disketi (podobno kot je glas oziroma glasba na kaseti). Na računalnikih potem iz tega besedila, slik in drugih tiskovnih elementov programerji »zmontirajo« že dokončno obliko tiskovine ali posamezne strani, pa naj gre za knjige, časopise ali revije in druge pomembne tiskovine. Da pa z rokopisa (tipkopisa) pridemp do končno očiščenega, popravljenega in za tisk uporabnega besedila, pa so le še vedno potrebni lektorji, ki pregledajo in popravijo rokopis, korektorji, ki izčistijo postavljeno besedilo in revizorji, ki tiskovino pred tiskom podpišejo (ta pa naj bi bila seveda brez napake). Sama reprofoto-grafija, tisk in knjigoveštvo pa napredujejo kot vse druge stroke. Kakorkoli že, prave naše tiskarne se razvijajo s časom, v katerem živimo; s svojimi odličnimi izdelki pa se uvrščajo v evropske vrhove. Ob že omenjenih dveh tiskarskih velikanih, kot sta Delo in Mladinska knjiga, /aste danes in se razvija nova velika škofijska tiskarna na Črnučah. (Mimogrede - škoda da nima slovenskega imena.) Druga podoba tiskarske revolucije pa je bolj žalostna. Danes imamo tako imenovane tiskarne, tiskarnice in razmnoževalnice že v vsaki kleti ali pa kar v drvarnici. Človek si kupi računalnik, si »načara« črke, nabavi papir in tiska, tiska. Žalostno in revno pri tem je dejstvo, da ti »umetniki« ali rokodelci za to stroko niso niti izučeni niti naučeni. Kje so časi rajnke Avstrije in stare »gnile« Jugoslavije, ko so po različnih delavnicah na steni visela mojstrska spričevala in je tako vladal neki red. Zdaj se pa ti kvazistrokovnjaki ukvarjajo prav s tiskarstvom in na svet spravljajo tiskovine-spačke, saj pri tem početju ne potrebujejo ne stavcev in tiskarjev ne lektorjev ne korektorjev in ne revizorjev, ker »vse sami znajo«. Posledica tega so tiskovine, ki niso vredne današnjega časa; med temi so najbolj izrazite tako imenovani oglasniki, plakati, letaki in različna vabila ali celo navadni napisi. V njih kar mrgoli napak, tako pravopisnih, grafičnih in še oblikovalskih. Med pravopisnimi napakami so najpogostejše: pri vrstilnih štev-nikih manjkajo pike (npr. sedi v 15 vrsti ali - začetek ob 20 uri); za glavnimi števniki so pa pike, a ne bi smele biti (npr. s 15. leti je šel delat). Večkrat pa za vrstilnim števnikom s piko ni presledka (npr. ob 10.uri). V različnih napisih manjkajo vejice (Prosimo zapirajte vrata ali Prosimo preštejte denar). Obakrat manjka vejica, saj sta po dva glagola. Preveč je dvopičij; ta naj bi bila v glavnem pri naštevanjih. Prevečkrat je uporabljen klicaj, saj jih v oglasih kar mrgoli. Vse prevečkrat so v besedilih okrajšane besede in še napačne po vrhu. Daljša števila piše vsak po svoje. Po evropskih normah naj bi bila pisana z majhnimi presledki (1 000000000). V nekaterih tiskovinah pa se to drži kar skupaj (1000000000). Najbolj pregledna je stara oblika (1.000,000.000), to je: pika, vejica, pika. Pri številki ali številu 1000 pa, razen v bančništvu in pri financah, ne sme biti pike, kot je tudi ni v navadni letnici (1994). Med pogoste grafične napake spada pogosta zamenjava deljaja (diviza) in pomišljaja. Pri deljenih besedah sme biti samo deljaj, prav tako v telefonskih številkah. Pri navedbah relacij, npr. Ljubljana—Kamnik mora biti vezalni pomišljaj, saj besedi povezuje, drugače pa je s stavčnim pomišljajem; pred njim in za njim je presledek. Vsa druga ločila pa so levostična, razen pri dvopičju, kadar je v pomenu proti in je z obema presledkoma. Med besedami naj bo le za eno črko presledka. Težko pa je govoriti o oblikovalskih napakah, ker je vse to povezano z okusom posameznika. Na splošno pa rečemo, da je tiskovina lepa ali grda, privlačna ali odbijajoča, okusna ali pa navadno »skrpucalo«. Za uspešen oglas, privlačen plakat ali okusno oblikovano reklamno tiskovino pa še vedno drži staro likovno pravilo: Čim manj stvari je poudarjenih, tem bolje učinkujejo. Zato naj bo poudarek na imenu podjetja ali na izdelku ali na varstveni znamki blaga ali pa na propagandnem geslu. Kadar pa je vse poudarjeno, ni nič poudarjeno. Slabe oblikovalce zmoti misel, da bo oglas učinkovit, če bo do zadnjega milimetra vse natrpano. Oglas je velik, kolikor prostora zaseda in ne glede na to, če je v njem okusno oblikovano besedilo iz majhnih črk, okoli njih pa je veliko praznega prostora ali beline. FRANCE CERAR 12 /lamnik Domžale Kulturni utrinek iz Trzina Trzinski kulturniki, zbrani v KUD Franc Kotar Trzin, so v letošnji sezoni pripravili res bogat in pester program. Po ponovitvi uspešnice Legende o poldrugem Martinu, s katero so sodelovali tudi na republiškem srečanju in jo je nadvse uspešno pripravil g.Andrej Zupane, je bila še premiera Krstičeve komorne drame SEANSA s kar osmimi ponovitvami v samem Trzinu. Predstavo je zrežiral in vsestransko pripravil g. Jože Štih. Računajo še z več gostovanji; cilj jim je tudi gostovanje v Mladinskem gledališču in Cankarjevem domu. Na glasbenem področju so pripravili 'uspešen koncert pevskega zbora TE DEUM iz Ljubljane, ki je bil popestren z domiselnim recitalom. Ker je bilo zanimanje po koncertu za takšne glasbene prireditve kar precejšne, se je upravni odbor KUD-a v katerem so poleg rutinira-nih, tudi zagnani mladi člani, odločil, da organizirajo koncert oktetov. Tako so v petek 8. 4. ob skoraj polni dvorani nastopili: Moški oktet Zavodnje iz Šaleške doline, le korak stran od bolj znane Topolščice. Z domiselno izbranim programom in odlično izvedbo je oktet rutinirano vodil dirigent g. Jože Grabner. V osrednjem delu so nastopile simpatične Mengšanke, ki so s svojimi milozvočnimi glasovi in tenkočutno izbranim programom navdušile občinstvo. Nonet VIGRED iz Mengša je spetno vodila ga. Marija Veider. Na koncu pa je nastopil Trzin-cem že dobro znani Stobljanski oktet iz Domžal. Klasični program so popestrili z manj znanimi novimi pesmimi in tako lepo prispevali k glasbeni pestrosti programa. Oktet je mojstrsko vodil dirigent g. Jože Dolinar. Program koncerta je bil tekstovno povezan v celoto, tako da so številni gledalci na koncu v pogovoru izrazili željo, da bi bile takšne prireditve pogostejše. Kot skoraj povsod, pa tudi trzinski kulturniki, ne morejo mimo grenke čaše dejstev. Nerazumljiv je namreč odnos KS do kulturnih dogodkov v Trzinu. Ne samo, da pri KS, ki je prva poklicana, da podpira kulturna dogajanja v svojem okolju, ni pravega zanimanja, dogajajo se tudi stvari, ki dajo misliti, da posameznike moti delo društva. Kako bi si sicer razlagali, da morajo nastopajoči in obiskovalci, zmrzo-vati v neogrevani dvorani; na koliko vajah so posamezne skupine trepetale od mraza in še bi lahko naštevali, vendar to ni namen tega članka. Absurdno pa je že samo dejstvo, da je kurilnica v kletnih prostorih Kulturnega doma, ključ od kurilnice pa na sedežu Krajevne skupnosti. Da je stvar še manj razumljiva, je društvo pred kratkim nakazalo 50.000SIT namensko za ogrevanje prostorov. Torej namesto moralne in finančne pomoči ignorantski odnos in mrzla tortura. Bo tako tudi v novi Občini Trzin? Prizadevni kulturniki se sprašujejo: ZAKAJ? in DO KDAJ? ZA UO KUD F. K. TRZIN TONE IPAVEC Domžalski rogisti se predstavljajo Skupina »Domžalski rogisti« deluje od leta 1991. Predsednik je Gregor Rettinger, umetniški vodja pa Andrej Volkar. Ostali člani so še: Florjan Zabret, Ivan Kozarič, Matevž Oman in Uroš Oražem. Vsi so preizkušeni glasbeniki, saj štirje v skupini igrajo pri domžalski godbi na pihala. Delovanje skupine je na različnih kulturnih področjih, kot so srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov, glasba treh dežel, kjer so nastopili že trikrat, otvoritev Kmetijskega sejma v Kranju, slikarskih razstavah, spominskih svečanostih, raznih lovskih brakadah in lovskih pogrebih. Njihov nedavni nastop je bil v Mengšu na otvoritvi razstave slikarja - lovca Jurija Mikuletiča. Skupina »Domžalski rogisti« torej nikakor ni neznana, saj so njihovi nastopi čedalje bolj pogosti. Zabeleženi so bili že v raznih časopisih, nazadnje v reviji Lovec in v sosednjem Mengšanu. Za kvalitetno in tehnično dovršeno igranje gre zasluga Andreju Vol-karju, ki kot umetniški vodja skrbi za odmevnost in vse večjo zaželjenost skupine. Dosti pomoči pri posredovanju notnega materiala je skupina dobila od vodje prekmurskih rogistov Jožeta Grleca, ki je posebno zanje skomponiral dve skladbi, ki nosita naslov »Domžalski rogisti igrajo« in »Veseli domžalski rogisti igrajo.« Skupina je nedavno prejela povabilo na tekmovanje rogistov v Halbenreinu v Avstriji, ki bo meseca maja 1994. Vaje, ki jih imajo enkrat tedensko pri Florjanu Za-bretu v Krtini, pa bodo potekale še bolj pospešeno za čimboljši nastop. Želimo jim veliko uspeha. Informacije o skupini lahko dobite pri Gregorju Rettingerju na telefonski številki 721-197. KAJETANA RETTINGER, tajnica skupine OBČINA DOMŽALE Sekretariat za notranje zadeve OBVESTI LO Občane obveščamo, da bo od 16. maja do 30. junija 1994, organizirana zamenjava vozniških dovoljenj (rok zamenjave 25. 6. 1994) vsak delovni dan, v naslednjih uradnih urah: od ponedeljka do petka: od 8. do 19. ure, ob sobotah: od 8. do 13. ure. Prosimo in pozivamo občane, da zaradi predvidenega povečanja števila strank, z zamenjavo pohitijo. SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE VIDA BOGATAJ Razstava v Kamniku Šestega maja je bila v razstavišču Veronika otvoritev samostojne razstave slik Vide Boga-taj-Vidke. V kulturnem pro- Obisk lutkovne skupine ZOOM v Kulturnem domu v Moravčah V želji, da bi bile dejavnosti v vrtcu čim bolj pestre in zanimive, smo 14. februarja povabili lutkov-nico Jano Stržinar z lutkovno predstavo MALA MORJANKA; ta je otroke zelo navdušila. Že takrat smo se odločili, da še kdaj povabimo katero od lutkovnih skupin. Tako je v ponedeljek 9. maja gostovala lutkovna skupina ZOOM iz Ljubljane. Z igrico KAM, PA KAM KOZLIČEK... sta Marjan Kunaver in Brane Vižintin poskrbela za pravo zabavo in sprostitev otrok. Malčki iz vrtca in učenci do tretjega razreda so dvorano v Kulturnem domu napolnili do zadnjega kotička. Na predstavo pa smo povabili tudi otroke, ki sicer ne obiskujejo vrtca. Lutka iz penaste gume - Kozle je ponagajal igralcu Branetu, samo da bi mu preprečil pot v glasbeno šolo. Taki so včasih tudi otroci, ko počnejo vse mogoče vragolije, da bi pritegnili pozornost staršev, ki se jim vedno kam mudi. Otroci so hitro priskočili na pomoč Branetu s ploskanjem, petjem in odgovarjanjem na vprašanja. Predstava je kar prehitro minila in otroci so veseli ter nasmejani zapustili dvorano v Kulturnem domu. Da nam je uspelo to izvesti, nam je pomagala tudi Krajevna skupnost Moravče; brezplačno nam je odstopila dvorano. Zato se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo in se priporočamo še v naprej. MARIJA GOTAR gramu sta z izborom Vidkine poezije nastopila igralca Mladinskega gledališča iz Ljubljane Olga Kacjan in Janez Škof (na sliki), ki sta številnim gledalcem, še dodatno oplemenitila prireditev. Vida se je rodila leta 1955 v Šentvidu pri Lukovici. Na Pedagoški akademiji v Ljubljani je diplomirala iz likovne vzgoje. Petnajst let je službovala kot likovna pedagoginja v domžal- ski in idrijski občini. Sodelovala je na slikarskih kolonijah in drugih srečanjih likovnikov, samostojno pa se je lani predstavila na Brdu pri Lukovici. S svojo družino živi v Šentvidu. Akademski slikar Dušan Lipovec je strokovno predstavil slike in med drugim povedal: »Ti, pretežno bežni zapisi krajin, arhitektur, urbanih okolij, cvetličnih tihožitij pa figur in zametkov portretov, so včasih podrejeni risbi, drugič pa se risba podredi, razblini pod intenzivnostjo barvnih nanosov. Spet naslednjič so barvni krokiji zopet akvarelno nežni, prosojni, žensko čuteči zapisi vsakdanjosti. Skratka: slikarsko zapisovanje vtisov in doživetij Vide Bogataj je enkrat bogato pripovedno ali nežno čuteče pravljično upesnjevanje narave, sanj in imaginacije, drugič že kot likovno pregnetena trpka izkušnja, tretjič kot stvarna realiteta, kjer življenje postane likovnost in likovnost izkušnja življenja.« Razstavo, ki bo na ogled do 22. maja, sta podprla Napredek Domžale in Čibos Šentvid. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK D.0.0. / ~ Domžale /lamnik 21 KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE vabi košarkarje in prijatelje košarke na DAN KOŠARKE v soboto, 18. junija 1994 v športnem parku Domžale Dopoldan - športni program pionirjev, kadetov, mladincev Popoldan - športni in družabni del veterani: Zagorje, Vrhnika, Domžale OLD GIRLS : YOUNG GIRLS IMPORTED BOYS DOMŽALE : HELIOS DOMŽALE Družabni del - nagradno tekmovanje specialitete na žaru, pivo, vino, UNI in... V slučaju slabega vremena bo program v Hali KC. HELIOS DOMŽALE PRVAKI SLOVENIJE 1983/84 Stojijo: predsednik Zakrajšek, Žirovnik, Slevec, Oster-man, Kovačič, Škerjanc, Zlatkovič, Kokalj, podpredsednik šircelj Čepijo: statistik Kuzma, Frlfunovič, Slapnik, Vrhovnik, Skok, Kotnik, Juvan, trener Gorjan = LD©TTHE ■ LUB) VOMŽALĆ. Tel. 722 920 MELODIJA Proizvodnja glasbil, d.o.o. Trdinov trg 4, 61234 MENGEŠ objavlja prosto delovno mesto: PLANER NABAVNIK za proizvodnjo harmonik in kitar Pogoji: - srednja šola tehnične ali ekonomske smeri - izpit B kategorije - poznavanje dela z računalnikom (teksti, preglednice) Pisne prijave z vsemi dokazili pošljite v 8 dneh na naslov: Melodija Mengeš, Trdinov trg 4, 61234 Mengeš. Vaška skupnost Tuštanj se iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem, darovalcem dobitkov za srečolov in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi prvomajske prireditve, katere izkupiček bo namenjen za izgradnjo ceste. badex PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Radio c. 1 A, Domžale tel.: 713-001 • faks: 713-001 TERMOTEHNIKA, s. p. Trgovina in servis Velika izbira oljnih gorilnikov, sobne in kotlovne regulacije, peči SIME, bojlerjev in rezervnih delov za gorilnike. Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, Staretova 2, 61234 Mengeš, telefon: (061) 739-426 Osnovna šola MENGEŠ proda različno rabljeno opremo šolske kuhinje. Licitacija bo 26. maja ob 12. uri v šoli. Informacije lahko dobite po tel. 737-268, možen pa je tudi ogled po dogovoru. Pred pričetkom licitacije je treba položiti 10% varščine. CENEJE, NAJCENEJE, ŠE CENEJE V TRGOVINI SPINA V KRAŠCAH V S PIN I ŠE VEDNO PO NAJBOLJ UGODNIH CENAH PREHRAMBENO IN NEPREHRAMBENO BLAGO. Pestra izbira in ugodne cene steklenih kozarcev in pralnih praškov. Še vedno popusti in dostava blaga na dom. Veseli bomo vašega obiska! Občinski odbor SKD Domžale in krajevni odbor SKD Mengeš vabita na prijeten izlet na dan državnosti, 25. junija 1994. V okviru enodnevnega izleta s sodobno opremljenim avtobusom na Sv. Višarje in možnostjo ogleda čudovitih Belopeških jezer (Italija) bo triglavski župnik France Urbanija v cerkvi na Višarjah ob 11. uri daroval sveto mašo za domovino. Odhod bo ob 6. uri izpred Veleblagovnice Napredek Domžale, prihod v večernih urah. Prijave zbiramo do 22. junija 1994 po telefonu 711-234 (popoldan) in na 721-359 (24 ur - telefonska tajnica). Okvirna cena vožnje ob polni zasedenosti avtobusa (50 udeležencev) znaša ca. 1000,00 SIT, stroške za dodatne oglede pa boste plačali na kraju samem (ogled jezer ipd.). Podrobnejša navodila dobite na sedežu SKD Domžale, Ljubljanska 70, p.p. 88. Vljudno vabljeni! OKRŠLAR USNJENI IZDELKI Ljubljanska c. 90 (nasproti Kuriva) Delovni čas: pon.-pet. od 9.-12. ure in od 16.-19. ure sobota od 9.-12. ure V DOMŽALAH SMO ODPRLI NOVO LASTNO PRODAJALNO Z USNJENIMI IZDELKI. V lokalu Vam nudimo: • torbice - platno, usnje, umetno usnje • denarnice, pasove, rute, kravate... /Q LB - BANKA DOMŽALE d.d, Vedno v službi podjetništva, obrti in občanov I. TOLARSKO VARČEVANJE Pregled obrestnih mer, veljavnih od 1. 5. 1994 Revalorizacijska in realna obrestna mera Skupna letna obrestna mera Skupna mesečna obrestna mera TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV VPOGLEDNA hranilne vloge, tekoči računi, žiro računi tekoči računi - dovoljena prekoračitev - nedovoljena prekoračitev 60,00% R + 16% R + 30% 15,89% 48,16% 66,04% 1,26% 3,40% 4,40% VARČEVALNA KNJIŽICA R 27,72% 2,10% DEPOZITI VEZANI OD 31 DO 90 DNI od 5.000 SIT do 49.999 SIT od 50.000 SIT do 99.999 SIT od 100.000 SIT dalje R + 6,00% R + 7,00% R + 8,00% 35,39% 36,66% 37,94% 2,61 % 2,69% 2,77% DEPOZITI VEZANI nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev R + 8,00% R + 9,00% R + 10,00% 37,94% 39,22% 40,50% 2,77% 2,85% 2,93% VEZANE HRANILNE VLOGE NAD 12 MES. VEZANE HRANILNE VLOGE NAD 24 MES. VEZANE HRANILNE VLOGE NAD 36 MES. R + 10,00% R + 11,00% R + 12,00% 40,50% 41,77% 43,05% 2,93% 3,01 % 3,09% DEPOZITI Z VALUTNO KLAVZULO od 31 do 90 dni od 91 do 180 dni nad 12 mesecev D + (8-9,6)% D + (9-10,8)% D + (10-12)% Revalorizacijska obrestna mera za MAJ 1994 znaša 2,1 %. D = valutna klavzula DEM Za tolarske vloge jamči LB BANKA DOMŽALE d.d. s svojim premoženjem. II. POSOJILA PRAVNE OSEBE, OBRTNIKI, OBČANI Banka vam za nadomestitev vašega začasnega in trajnejšega finančnega primanjkljaja nudi posojila po ugodnih in konkurenčnih pogojih: Posojila lahko koristite za: 1. Pravne osebe in obrtniki - financiranje vlaganj v osnovna sredstva - financiranje pridobitve certifikata kakovosti - financiranje izvoza - financiranje tekočega poslovanja in doseganja likvidnosti 2. Občani - pridobitev gotovine - plačila raznovrstnih nakupov blaga in storitev (avtomobilov, računalnikov, vseh proizvodov osebne in splošne porabe, letovanja, knjige in šolnine, kurjave.....) - financiranje stanovanjske gradnje in nakup stanovanj ter financiranje adaptacij - vlaganja v podjetja ob internem lastninjenju ter za dokapitalizacijo družb. Za vse dodatne informacije kličite na telefon 715-422. 22 /lamnik Domžale EM • EN d.o.o* prodajalna svetil KARANTANSKA UL. 13, DOMŽALE BIVŠA PRODAJALNA TOKO DOMŽALE TEL: (061) 711-004, int. 205 NAJVEČJA IZBIRA SVETIL DOMAČIH IN TUJIH PROIZVAJALCEV-ZA DOM, ZA POSLOVNE PROSTORE IN LOKALE, VRTNE LUČI, NEONSKE IN HALOGENSKE, " FASADNE IN OSTALA SVETILA PO NAJNIŽJIH CENAH. MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV. PRI NAROČILU IN PLAČILU SE BOMO POTRUDILI V VAŠE ZADOVOLJSTVO. - PRI VEČJIH GOTOVINSKIH NAKUPIH PA ŠE DODATNI POPUSTI S K B - ne p remi čnine & leasi ng d.o. o. PRODAJA STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV V DOMŽALAH 1. Stanovanja na Ljubljanski cesti - ob gostišču Kober Na atraktivni lokaciji v Domžalah, v neposredni bližini centra in poslovnih objektov, so naprodaj nova stanovanja višjega standarda, velikosti od 30,23 m2 do 100,20 m2 s parkirnim mestom v podzemni garaži. Stanovanja savseljiva takoj. 2. Stanovanje na Kamniški cesti Naprodaj 1-sobno stanovanje, površine 44,75 m2. Cena stanovanja je 1500 DEM/m2. 3. Poslovni prostori na Ljubljanski cesti V centru Domžal so naprodaj poslovni prostori v II. nadstropju, skupne površine 180 m2. Kupcem nudimo možnost obročnega odplačevanja. Informacije: SKB - Nepremičnine & Leasing d.o.o. Slovenska 54, Ljubljana Tel.: 061-313-468 ali 061-301-632, Fax: 061-1321-202 ZA ZAVAROVANJE VAŠEGA PREMOŽENJA VAM NUDIMO: SERVIS IN TRGOVINA NA LJUBLJANSKI 69, TELEFON: 714-406 (OB OBČINSKI STAVBI) * varnostne ščite, prečne zapore, varovala, dodatne ključavnice in alarmne naprave * ključavnice za stavbe, avtomobile, kolesa in motorna kolesa * prenosne in zidne blagajne * kopiranje ključev (cilindrične, dozične, avto ključe, ključe za blagajne) * popravila ključavnic * montažo varnostnih ščitov * gravirane napise V POSLOVNI ENOTI VELE-NAPREDEK DOMŽALE - KLETNA ETAŽA (12.-19. ure). Se priporočamo! DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE PROGRAME za usposabljanje in prosti čas: - vodenje poslovnih knjig za obrtnike (začetni in nadaljevalni) - računalniški tečaji za odrasle: VVord, VVordstar, Lotus 123, Quatro-pro, Paradoks ali dBase-4, Framevvork - tečaj higienskega minimuma (osnovni in obnovitveni) - tečaj iz varstva pri delu TRGOVCI IN POSLOVODJE - dokvalifikacija in prekvalifikacija za trgovsko stroko, ki jo zahteva zakon. AVTO ŠOLA - tečaj CPP za A in B kategorije - tečaj F kategorije (za voznike traktorjev in traktorskih priključkov). POLETNE ŠOLE Jezikovni tečaji za otroke: - angleščina 20 ur - nemščina 20 ur Osvežilni jezikovni tečaji za odrasle - angleščina 20 ur - nemščina 20 ur Računalniški tečaji za otroke za otroke od 8-11 let 20 ur za otroke od 12-15 let 30 ur Tečaj krojenja in šivanja Tečaj strojepisja Priprave na popravne in zaključne izpite iz: - slovenskega jezika - angleškega jezika - nemškega jezika - matematike. Obiščite nas ali pokličite po telefonu: 711-082 ali 712-278. Velike bolečine iščejo velike duše in samo velike duše trpijo velike bolečine V SPOMIN Sedemnajstega maja je minilo žalostno leto, odkar je tiho odšel naš mož, oče, stari oče, brat in stric Milan Jesenšek iz Peč pri Moravčah Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem ; grobu. Vsi njegovi! Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, v naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam ti lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Minilo bo četrto leto, odkar smo ostali brez dobrega in skrbnega moža, očeta in starega očeta Ivana Vrenjaka z Vira Hvala vsem za vsako lepo misel nanj, za postanek ob njegovem grobu ali prižgano svečko. Vsi njegovi! Drugo leto že mineva kar te več med nami ni, mirno spiš v hladnem grobu, zunaj spet pomlad brsti. A spomini še živijo na vse lepe, srečne dni, manjka le beseda tvoja, ki nas tolažila bi. V SPOMIN Petindvajsetega maja minevata dve leti, kar nas je zapustila naša draga mami Helena Morela rojena Vode, iz Zaboršta pri Domžalah Vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu - iskrena hvala! Vsi njeni! KRZNARSTVD Ts SMOL MATJAŽ SMOLE TRGOVINA KOMISIJSKA PRODAJA Slovenska 30 (Titova 6) 61000 Ljubljana tel.: (061 ) 212-505 Trgovina z zdravo hrano SRČEK organizira delavnico VAJ POMLAJEVANJA dne 27. 5. 1994 od 16. do 20. ure (kje bo delavnica potekala, boste zvedeli v trgovini Srček) Tečaj obsega učenje petih tibetanskih obredov, ki spodbujajo pretok življenjske energije skozi telo in nam pomagajo, da se že v kratkem času počutimo kot prerojeni. Tečaj vodi psihoterapevtka Martina Kralj, cena 3.500 SIT. Spoznate tudi knjigo Vrelec mladosti, založbe Vale. ter TEČAJ KUHANJA ZDRAVE HRANE, ki bo potekal 27. 5. 7994 od 76. do 19. ure (predavanje) in 28. 5. 1994 od 8. do 13. ure (kuhanje in degustacije) Cena: 3.500 SIT ter KUHANJE ZA POLETJE Z ZELENJAVO, ki bo 2. 6. 1994 od 16. do 20. ure. Oba tečaja bosta potekala v OŠ Domžale, Bistriška, cena: 2.500 SIT. Tečaj vodi višja med. sestra in strokovnjakinja za makrobiotiko Mojca Nastran. DELAVNICA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA 4. 6. 1994 ob 14. uri v prostorih KS V. Perka (zadaj za Knjižnico) SPOZNAJTE IN ODSTRANITE VZROK SVOJEGA SLABEGA POČUTJA Cena: 3.000 SIT, vodi Darja Vse informacije osebno ali na tel. 715-353, prijave in obvezna akontacija (500 SIT) v trgovini Srček na Kolodvorski 5 v Domžalah. Kje si zdaj naš ljubi ata, kje tvoj resen je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? V SPOMIN Čas mineva, ti pa v grobu mirno spiš. Eno leto je že, odkar si odšel v večni dom, a v naših srcih si še vedno živ. Viktor Prašnikar iz Vrbe Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete Ane Kunaver Mlinarjeve mame iz Serjuč pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče ter darove za svete maše in obnovo župnijske cerkve. Iskrena hvala g. župniku Viktorju ter patroma Pashalu in Jožetu za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala zdravstvenemu osebju in gospodu Juretu za odigrano Tišino. Njeni domači! ZAHVALA V šestdesetem letu nas je zapusti mož, oče in stari oče Ahmet Melkič iz Preserij pri Radomljah Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu Dolfetu za poslovilne besede ob njegovem grobu. Vsi njegovi! Domžale /lamnik 23 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete Matilde Flis p. d. Poznetove mame iz Domžal Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in drugo pomoč. Žalujoči: sin Vili z družino in hčerki Ditka in Slavka z družino Prezgodaj si od nas odšel, ostala je praznina brez meja. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in svaka Frenka Centa iz Domžal se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, stanovalcem Stritarjeve ulice, sodelavkam, sodelavcem, znancem, bivšim Frenkovim sošolcem, Dejanovim in Primoževim prijateljem, sošolcem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, denarno pomoč ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo kolektivu Napredek Domžale za vso pomoč in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! ZAHVALA V dvainosemdesetem letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča Marija Videmšek Marička, upokojena gostilničarka iz Doba Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku, pevcem okteta Pirnat za lepo zapete žalostinke ter osebju Doma počitka Mengeš. Ostala boš v našem spominu! Vsi njeni! Ko moči me bodo zapustile in roke, vedno delovne, obmirovale, žalujte tiho, dragi moji, privoščite mi pokoj -vse je dokončano. ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, sestre in tete Helene Jamšek iz Dol pri Krašcah Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se ge. Brodarjevi za poslovilni govor, g. župniku za pogrebni obred, moravskim pevcem za zapete žalostinke, g. Močil-nikarju za zaigrano Tišino in vsem za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Vsi njeni! Ne žaluj, prijatelj moj, ob grobu mojem kdaj postoj, življenje včasih lepo je, a vendar, žal, prekratko je. % *nHfl ZAHVALA V devetdesetem letu nas je zapustila naša mama Marija Ulčar roj. Urbanija, s Homca Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala pevcem za lepo petje. Hvala Vinku za aranžma in drugo pomoč. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti na homški hrib, katerega je tako ljubila. Vsi njeni! Šele v pokoju tihem hladne hiše, ki pelje vanjo temna pot pogreba, počije, smrt mu čela pot obriše. ZAHVALA Nenadna smrt nam je z družinskega naročja iztrgala dragega moža, očeta, strica in brata Maksa Breznika iz Rafolč Vsem prijateljem, sorodnikom in sodelavcem Papirnice Koli-čevo, ki ste ga spremljali na zadnji poti in nam pomagali prebroditi najtežje trenutke, se iskreno zahvaljujemo. Žalujoči: žena Tončka, hčerki Maja in Darja z družino Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki močno boli. ZAHVALA Ob smrti našega dragega in dobrega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, strica in tasta Štefana Vesa mesarja v pokoju iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in druge namene ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Zevniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala kolektivu Napredek za poslovilne besede, mengeškemu »Zvonu« za občuteno zapete pesmi slovesa in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: žena Jerca, otroci z družinami in drugo sorodstvo Ljubila si družino, ljubila si svoj dom, a tiho brez slovesa odšla si v večni dom. V grobu mirno spiš, v našem domu je praznina in v srcih naših neizmerna bolečina. ZAHVALA V osemdesetem letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, prababica ter sestra in teta lijana Bedenik roj. Štrukelj, p.d. Boštjanova mama iz Podgorice pri Pečah Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darovane svete maše. Posebno se zahvaljujemo gospodoma župnikoma za pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani ter našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! i Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa si odšel v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. V SPOMIN Enaintridesetega maja bo minilo žalostno leto, odkar je tiho odšel naš mož, ati, sin, brat in stric Anton Ložar iz Male Loke Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu! Vsi njegovi! Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrne^ več. ZAHVALA V triinšestdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mami, mama, sestra, teta in tašča Vida Mlakar rojena Grčar, z Rov Veliko vas je bilo, ki ste v dneh slovesa sočustvovali z nami in nam pomagali - vsem iskrena hvala. Njeni: mož Vinko, hčerke Sonja, Cili in Joži z družinami ter sin Rok Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V šestinšestdesetem letu starosti je tiho odšla od nas naša sestra in teta Marija Brinovec roj. Osolnik iz Drtije 10 pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, darovano cvetje, sveče, darove za maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Viktorju Primožiču za lepo pogrebno slovesnost, pevcem iz Moravč za zapete pesmi. Posebno se zahvaljujemo sosedoma ge. Francki in g. Francetu Josmačevima za vso pomoč v njeni dolgi bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. Štefki Brodar za poslovilni govor in vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka Ivana Koželja iz Zgornjih Jarš se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pavla, sinova Janez in Peter z družinama ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, sestre in tete Ane Kvas iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, poklonjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen poslovilni obred, pevcem mengeškega Zvona za zapete žalostinke in g. Trobcu za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Radivoj Petrovski 25. 7. 1954 - 29. 4. 1993 SO LONG Ritko Le misel na smrt ohranja življenje! t^- Novo gasilsko vozilo Centra požarne varnosti Količevo TAM-260 T 17 Iz kronike Centra požarne varnosti Dne 14. aprila 1994 ob 21. uri smo gasilci iz Centra požarne varnosti Količevo posredovali pri Srečku Audi na Viru, kjer so se v dimniku vnele saje. Naslednji dan nekaj minut pred 14. uro smo posredovali v Robovi ulici na Viru, kjer so imeli težave pri peči za centralno kurjavo. Dne 15. aprila nekaj minut pred 18. uro so domžalski policisti poklicali gasilce v Prelog, kjer je bila prometna nesreča, vendar akcija ni bila potrebna. Dne 21. aprila ob 12.50 smo bili obveščeni, da gori streha gostinskega lokala Zlata kaplja v Radomljah. Vnelo se je pri varjenju hidroizolacije. Ogenj so pogasili poklicni gasilci. Istega dne ob 19.45 so nas obvestili, da gori v Nožicah pri gospodarskem poslopju. Vnela se je silirana krma. Da smo zamovžig lahko pogasili smo vseh 5m3 krme premetali in polili z vodo. Pomagali so tudi gasilci iz Mengša. V soboto, 30. aprila ob 6. uri zjutraj so nas poklicali v Preserje, kjer smo po prometni nesreči pobrali razlito olje in gorivo ter cestišče oprali. Center požarne varnosti je od aprila letos bogatejši še za eno gasilsko vozilo. Dne 26. aprila smo dobili kombinirani gasilski avtomobil TAM-260 T 17. Podjetje HELIOS ga je kupilo v tovarni TAM v Mariboru. Poleg gasilskega orodja ima cisterno za 6000 litrov vode in 600 litov penila ter visokotlačno črpalko Rosenbauer. To je sedaj najbolj sodobno in edino gasilsko vozilo v občini. Namenjeno je predvsem za bolj zahtevne požare na težko dostopnih območjih. Moč pogonskega motorja je 260 konjskih moči. VIKTOR SVETLIN PREDSTAVLJAMO NOVO DEJAVNOST G. STANETA ORKIČA Dobrodošli v Flori ! Najbrž Vas je med bralci SLAMNIKA bolj malo, ki ne bi poznali BARA BLED, ki Vas v samem centru Domžal vabi z bogato ponudbo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, sadnimi kupami, ledeno kavo, toa-stov, sladoledov ŠANSONI. Z enako Epigrami Ustno in pisno jezikovno sodelovanje V Domžalah je bila razstava OTVORJENA in v Mengšu je harmonika FIXIRANA. Papirnica, kemična in ekologija Ko raja je ogrožena in se živcira, narava bližnja nam od strupa umira, tovarna pa vse skupaj ignorira. Reklama za cigarete - trojna bomba Mladino zavaja, v kadilce jih vzgaja, ker zdravje kaj draga je stvar, vsem drugim se krade denar. FRANCE CERAR Izredna ponudba uvoženega blaga v blagovnici Vele inčešminki (nasproti kina) NAKIT*URE*SONČNA OČALA bor bled Ljubljanska 82 61230 Domžale Tel.: 0611712-985 prijaznostjo, konkurenčnimi cenami In bogato ponudbo je vse Stane Or-kič, znani domžalski podjetnik, povabil tudi v ZLATARNO KARAT, ki ima z BAROM BLED isti vhod. Poleg zlatega nakita, ur svetovnih znamk in najmodernejših očal RAYBAN preseneti zlasti s kvaliteto in zmernimi cenami, kar vse bo tudi odlika nove dejavnosti g. Orkiča CVETLIČARNE FLORA, ki VAS že vabi v Sta-inerjevi hiši, par korakov od občine - takoj čez železniško progo - nasproti banke. V njej bo vse, kar se pričakuje od dobro založene cvetličarne: rezano cvetje vseh vrst, lončnice, trajnice, poročne šopke, pri katerih bodo upoštevali svetovne trende, po Vaših željah vam bodo pripravili vence in ikebane, druge aranžmaje - vse po konkurenčnih cenah, nasvet in nasmeh prijazne prodajalke bo seveda zastonj. Vabijo Vas, da se oglasite in sami prepričate. V cvetličarni FLORA Vam bodo aranžirali tudi darila, svetovali pri tem, kako bi še bolj presenetili obdarovanca in Vam pomagali z malenkostmi, ki tudi skromno darilo naredijo dragoceno. Zato pot pod noge in po poti prisrčnega vabila podjetnika Staneta Orkiča. CVETLIČARNA FLORA je nekaj novega v njegovi dejavnosti, zato se prepričajte, če bo tudi tu enako uspešen kot v BARU BLED in ZLATARNI KARAT. DOBRODOŠLI, BOGATA PONUDBA, ZMERNE CENE IN VELIKO PRIJAZNOSTI VAS PRIČAKUJEJO! Ljubljanska cesta 67 61230 DOMŽALE NAPREDEK DOMŽALE Vse za poletno garderobo majice, hlače vseh vrst, kopalke - ženske, moške, puloverji, lanena oblačila in drugo poletno blago damski, moški in otroški čevlji za pomlad in poletje (lepi modeli, nizke cene) Čas prijetnega posedanja na vrtu ali verandi je tu. Kam po kvalitetne stole in V VELE na ŠPORTNI ODDELEK Cene za 1 kos: - vrtal stoli - 890,00 ali 1.600,00 ali 2.300,00 SIT - mize - 3.500,00 ali 5.600,00 SIT - otroški stoli - 600,00 SIT - otroške mize - 1.800,00 SIT Vse je izdelano iz kvalitetne oele ali barvne plastike • Garancija 3 leta. Senčniki - 2.600,00 SIT, podstavki 820,00 SIT hladilne torbe - 181 - 2.200 SIT - »71 - 2.500 SIT Gornja ponudba velja do prodaje zalog. /lamnik Domžale Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠEL), Liberalno demokratska stranka • lanez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Združena lista socialdemokratov 9 Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati 9 Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka • lanez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Narodna demokratska stranka, • Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. Uredništvo glasila na Ljubljanski c. 69, Domžale tel.: 721-022, Marija GUTNIK. Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale oglase, razpise in objave) oddajte v uredništvu glasila, Ljubljanska c. 69. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta Republike Sir Tlije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.