UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : :sprejemajo	s • •
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21‘60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86’ .	: ;
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikof
ob pol 11. dopoldne.
■M
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II„ in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. — (lseral? niejema npravništvo. H
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
———	Reklamacije lista so poštnine proste.	■
Stev. 421.
V Ljubljani, v torek dne 29. oktobra 1912.
Leto II.
Bolgarska armada oblega Drinopolje.
Bolgari osvoje Baba Eski. — Srbska vojska zavzame Mitrovico in Čuprili. — Romunija mobilizira? (Glej Zadnje vesti.)
Vojna na Balkanu.
SPLOŠNA SLIKA.
Kakor kažejo novejša poročila, se je udeležil bojev pri Lozengradu (Kirkilisi) en sam turški armadni zbor, ki so ga številno mnogo jačji Bolgari napadli in premagali. Posrečilo se je Turkom, da so še ponoči umaknili velik del svojih čet proti jugu v okolico Baba Eski. Le zadnje straže so Bolgari zajeli, ali pa jih potisnili na vzhod proti Bunar Hisarju. Tem razkropljenim četam groze bolgarski oddelki, ki prodirajo ob pobočjih Strandže planine; leliko se zgodi, da jim prestrežejo pot in jih zajamejo. Vsekako je naglica poraženih čet po navadi mnogo večja nego zmagovitih preganjav-cev, kar se je v francosko-nemški vojni posebno pokazalo pri VVdrthu in St. Ouentinu. Vest, da so Turki osvojili zopet Lozengrad, je pač neresnična; turška poročila — to se je v poslednjih dnevih posebno dobro pokazalo — so skozinskoz nezanesljiva.
Glavna osmanska vojska je bržčas zbrana na črti od Dimotike preko Uzun Kjopru do Ljule Burgasa, kjer utegne priti do odločilne bitke na rumelskem bojišču. Bolgarsko središče pod dejanskim vodstvom generala Ivanova je začelo z obleganjem Drinopoljain doslej uspešno zavračalo vse izpade turške posadke. Bolgarska težka artiljeriia je v boju zoper vnanje utrdbe, ležeče med veliko plovdivsko cesto in reko_Tundžo. Bolgari razpolagajo v to svrho s 24 15-centimeterskimi havbicami Schneider-Canetovega sistema, s 14 12-centimeterskimi Kruppovimi oblegovalnimi topovi starejšega datuma, s 24 12-centimeterskimi oblegovalnimi topovi novega Canetovega sistema, s 15 starejšimi 15-centimeterskimi oblegovalnimi topovi Kruppovega izdelka in z drugim zastarelim ruskim in turškim materialom. Ali turške utrdbe na tem mestu ustrezajo modernim zahtevam, ali so opremljene z jeklenimi oklopnimi pločaini ni znano. Vesti iz bolgarskega tabora, da se trdnjava vsak hip vda. so bržčas nekoliko prenagljene. Koliko časa bo drinopoljska trdnjava navezana na lastno moč.zdržalabolgarskinaval je odvisno od posadke. Nekatera poročila pripovedujejo, da so Turki v bojih pred vnanjimi utrdbami uporabljali redife (domobrance) drugega poziva; ali je tudi ostala vojaščina v trdnjavi sestavljena iz takih manjvrednih čet, se ne da povedati. Aktivno obrambo bi pač hudo oteževali, četudi so za okopi prav dobro po-rabni.
Krščanski vojaki so se po soglasni sodbi jako slabo obnesli; z vojno reformo, ki je raztegnila vojaško dolžnost tudi ha kristjane, so Osmani samo izpridili svojo vojsko ih zanesli vanjo nezanesljive življe.
Na zapadnem bojišču je srbska vojska zasedla vso staro Srbijo in se v Sandžaku združila s črnogorsko kolono. Na skrajnem zapadu je padec Skadra neizogiben.
PISMA IZ SRBIJE.
B e 1 g r a d , 11 ./24. oktobra.
Kakor ste že izvedeli iz brzojavk — je Novi Pazar zavzela srbska vojska. To je nedvomno velik uspeh, ker v tej smeri doslej ni bilo nikdar nobenih uspehov: Karagjorgje je bil prisiljen odpovedati se Novemu Pazarju, dasi je srbska vojska 1876 do 1878 doprinesla velike žrtve brez kakega uspeha. Novi Pazar je bil utrjen, pa tudi prirodno je strategiško mesto,
o	kojem so mislili, da ga dolgo ne bo mogoče osvojiti, ker so ga zaseli Turki in 20.000 Ar-navtov. Do zavzetja Novega Pazarja je imela srbska vojska znatne izgube; dočim so turške orgomne. Dešava in Gjurgjevi Stubovi so dobesedno namočeni s srbsko in arnavtsko krvjo.
Po teh uspehih, zlasti pa po zavzetju Novega Pazarja, je srbski in črnogorski vojski olajšano prodiranje ter se bodo nadalje morali krvavo vojevati okoli Mitroviče, VučHrna, Peči. Djakovice, Prizrena, Kačanika, Skoplja...
Citatelje bo gotovo zanimalo, koliko je srbskega življa v pokrajinah v katerih operirata črnogorska in srbska vojska. V naslednjem po-dajerno podatke srbskih domačij v Sandžaku;
v mestih v vaseh skupaj v peškem okraju	643	3.283	3.826
v prištinskem okraju	1531	12.517	14.048
v šjeniškem okraju	423	2.977	3.400
v pleveljskem okraju	923	2.977	3.400
v prizrenskem okraju	982	1.418	2.400
Skupaj	3965	22.374	26.338
»Po številu hiš se ne more imeti točnega pregleda o naseljenosti srbskega naroda«, do-daje pisec knjige Novo-Pazarski etnlšk! problem. »Cesto veljajo velike in zelo raztegnjene zadruge (naselibne) za eno hišo, pa štejejo do 50 ali 60 oseb.« Po verojetnem računu je na tem ozemlju do 50.000 srbskih hiš. Ostalo je arnavtsko .(poarnavčeni Srbi). Turki (poturčeni Srbi), Muhaciri (naseljeni mohamedanci, poglavitno iz Bosne in Hercegovine).
*	Podatki so vzeti iz del J. Cvijiča. profesorja belgrajske univerze, ki so natisnjeni v izdanjih akademije znanosti. Kakor se vidi, podatki niso priobčeni pod jugoiztočnim (turškim) vplivom.
OBLEGANJE BRINOPOLJA.
V	središču zanimanja stoji obleganje Dri-nopolja. Druga, glavna bolgarska vojska, pod vrhovnim poveljstvom carja Ferdinanda prodira po dolini reke Marice in se je v krvavih bojih približala Drinopclju; zasedla je Sliven (Kara Mustafa), Čermen, Kadi-kjoj in Juruš in potisnila Turke v Drinopolje. Bolgarska poročila trdijo ceio, da so se Bolgari polastili že ene drinopoljske utrdbe in da obstreljavajo mesto, ki se je na nekaterih krajih vnelo. Po drugih poročilih se vrše boji tudi pri Ahir-kjoju, seve-
rozapadno od Drinopolja, iz česar izhaja, da pritiskajo Bolgari proti mestu tudi od severa. Verjetno je nadalje, da prodira oddelek Bolgarov tudi po dolini Tundže proti Drinopolju. O obrambnih pripravah so londonske »Times« te dni priobčili članek, iz katerega posnemamo: Mesto leži med tremi vodami, ob Marici, v katero se z desne izliva Arda, z leve Tundža; obvladuje cesto m železnico v Carigrad in je prikladno oporišče za napad in za obrambo. Obdano je od venca utrdb, ki so izza leta 1905 popolnoma modernizirane; v poslednjih tednih so jih spojili še s poljskimi utrdbami. Vojaštva je
v	mirnih časih 20.000 mož. katerim se je v poslednjih letih pridružilo še 60 stotnij trdnjavske artiljerijc. Število topov znaša 400, med njimi je mnogo težkih. V zadnjem času so utrdili Turki trdnjavo še z različnimi zaprekami: minami. žičnim omrežjem, jarki itd. na vseh izpostavljenih mesfh. Turška posadka razpolaga z velikm številom reflektorjev, ki služijo obrambi zoper nočne napade. Drinopolje ni trdnjava prvega reda kakor r. pr. Port Arthur in njena naloga je le, da zlomi prvi naval, da da turški vojski čas za koncentracijo in da olajša poznejšo ofenzivo. Dokler Bolgari ne zavzemo Drinopolja. se ne morejo posluževati železnice in brez železnice je prehrana 200.000 moč broječc vojske težka stvar. Posest železnice je tako važna, da je poskus Bolgarov z naskokom zavzeti trdnjavo precej verjeten. Poročevalec »Tirnesov« pa dvomi o uspehih bolgarskega poskusa.
PRIHOD PRVIH RANJENCEV V BELGRAD.
Kakor smo že poročali, so dospeli 22. oktobra prvi ranejnci v Belgrad. Od kolodvora do bolnice je stala množica kakor temen zid. Slehernemu je trepetalo v srcu plaho, neizgovorjeno vprašanje: »Ali je tudi kdo mojih zraven?« Ko je slednjič zabrlizga! rezki pisk lokomotive, ko so zaropotala na tirnicah kolesa, tedaj se je razprostrla nad množico smrtna tišina. Ranjencev je bilo 295 — večinoma iz južnih pokrajin in prostovoljcev, le malo Belgrai-cev — med njimi sedem četovodij in en častnik. Najprej so jih pozdravili ministri, predsednik skupščine in poslanci. Potem so zapuščali vozove drug za drugim, množica se gnjete k njim s solzami v očeh, stiska jim v roke tobak, denar in jedila, obsipava jih s cveticami. Vsi so dobili svoje rane v bojih med Vranjo in Pre-polcem, večina v praskah z Arnavti in v krvavi b tki "ri Merdarju. Največ ranjencev je oplazila krogla na glavi, roki ali nogi, temu je odtrgala nekaj prstov, onemu je odnesla nos, in oficir
i	molče — krogla mu je šla skozi usta. Am-pak vkhub bolečinam ni slišati stokanja in ihte-n Težko ranjene oprezno odneso na nosilnicah. vse oči jim slede ganjene, vsaka roka damic "Ujmo ali večje darilo. In vmes se slišijo pozdravni klici: »Slava vam, junaki s Koso-\	' Slava vašim ranam!« Lahko ranjeni sami
nesejo svoje orožje in odgovarjajo na tisočera vprašanja, preden izginejo v vozovih ali tramvajih. Na nobenem ni opaziti nejevolje ali ža-
losti. Nekateri so bili pri Merdarju, kjer se je bil 7. polk, sestavljen iz samih Belgrajcev; sc dmi polk je strahovito trpel, o njem ni nič natančnega znanega, le šepetanje o groznih slutnjah se poraja pod okriljem globokega urad-n va molka. Govore o minah/ki so pognale polk v zrak, drugi pripovedujejo o premoči so-
vi	ažnika. Vse možno slišiš, le resnice ne izveš. Mnogoteri pripovedujejo o zvijači Arnavtov; ko so razvili belo zastavo, so se jim Srbi mirno približali. Vodil jih je mladi artilerijski lajtnanf Milan Popovič, ki je takoj po razglasitvi mobilizacije odhitel iz Pariza v Belgrad, da pre-' vzame vodstvo komitadžijev. In v hipu, ko je hotel Popovič odvzeti sovražnemu častniku sabljo, mu je ta z njo preparal trebuh. Prepe-; ljali so ga v Belgrad in ga pokopali ob splošni udeležbi. Njegova podoba visi v mnogih izložbah. Bil je ena prvih žrtev; mnogo, mnogo pa mu jih še sledi ...
Za uvoz argentinskega mesa.
V	poslanski zbornici so socialno demokratični poslanci Reumann. David, dr. Diamand irt tovariši podali trgovskemu in poljedeljskemu ministru naslednjo interpelacijo:
Vsled balkanske vojne je zelo otežkočena oskrba Avstrije z mesom. Srbija je v vojnem stanju in zato je sedaj nemogoče dobivati iz te dežele meso, tudi ne proti plačevanju visoke avtonomne carine.
Izrabili bi seveda sedaj lehko še rumun-ski kontingent. Ali znano je, da tega kontingenta nismo še prav nič izrabili, odkar obstoja trgovinska pogodba. Nepristranski krogi sicer trdijo, da je običajno zagotovilo o nezmožnosti Rumunije uvažati meso, popolnoma napačno. Pripovedujejo, da je razvoj sladkorne industrije in proizvajanje špirita močno pospešil bogastvo te dežele na pitani živini. Ako so te trditve resnične, tedaj je očividno, da so izrabljenje rumunskega kontingenta naravnost preprečili avstrijski trgovci z živino in da niti dunajska občina, niti vlada nista storili najmanjšega koraka, da bi zlomili obroč trgovcev z živino. Ministrova dolžnost je, da poroča poslanski zbornici, zakaj je bilo nemogoče izrabiti ru-munski kontingent.
Ali naj bo s to zadevo že kakorkoli, dejstvo je, da je rumunski kontingent neizrabljen in tudi prenos rumunskega kontingenta na Srbijo ne bi — vsaj v tem času, dokler traja vojna
—	olajšal naše preskrbe z mesom.
Vsled teh okoliščin se ne more vlada nič več odtegovati dolžnosti, preskrbeti nam druge uvozne vire. Prav krepko moramo opominjati zato vlado, da je obljubila pred enim letom poslanski zbornici upeljati nova pogajanja z Ogrsko zaradi uvoza argentinskega mesa. Po našem pravnem prepričanju so ta pogajanja popolnoma nepotrebna; Avstrija je opravičena za uvoz zdravega mesa brez ogrske dovolitve. Ker pa vlada ni z nami enega pravnega prepričanja in ker nam je bilo nemogoče uveljaviti
A. K. GREEN:	c
Sosedov dom.
(Dalje.)
In ne da bi se brigala dalje za slab Vtisek, ki ga je s svojimi besedami in grožnjami napravljala na mladega moža, se je hudovala na svojega zaročenca, češ da je le njegova ljubezen preprečila njen zakon s Franklinom. Toda ne dovolj, popolnoma odkrito je priznala, da hoče po poroki prav dobro izrabljati gmotne ugodnosti, tako da jo je Franklin ods!r! moral zaničevati in sovražiti. r Saj se tudi ni trudil prikriti svoje misli. Toda ona ni hotela vrniti pisma. Sedaj je Franklin Poskusil z grožnjami. Rekel je, da mesto takoj zapusti in da ne prisostvuje poroki, če mu ne ugodi. Na to mu je odgovorila, da hoče takoj po Poroki, če ne bo navzoč njegovo pismo pokazati Howardu. Ta grožnja je napravila na Franklina močan vtisk. Četudi jo je vsled tega tembolj zaničeval, vendar je moral storiti kar je zahtevala. Ostal je torej v Four- Corneru dotlej, da se je izvršila poroka, a gledal tako žalostno in temno v svet, da so ga smatrali gostje za Prav neprijetnega vsiljivca.
Vse to sem torej izvedel v Four-Corneru. Med njegovim pripovedovanjem sem bila opazila, da se gospod Gryce ni razgovarjal z menoj, temveč z gospodom nadzornikom. Bil je nedvomno zelo vesel, da se mu je nudila tako ugodna prilika opisati temu uradniku vsaj približno svoj trud in svojo spretnost. Toda po svoji stari navadi ni gledal pri tem ne njega, ne niene, temveč pazno božal ročaj majhne srebrne košarice, ki jo je bil našel na mojem ognjišču. In pojasnjeval je dalje:
—	Prve mesece njunega zakona sta preživela mlada človeka v Youkers-u. Tam sem izvedel, da je bil Franklin dvakrat obiskal go-Spo Van Burnamovo, — po mojem mnenju je to s{oril na njen poziv. Pri takih sestankih sta
drugega obsipavala z najhujšimi očitki. Franklinu se ni bilo posrečilo sprijazniti mlade žene z rodbino njenega moža. Tudi je že nekaj časa sem opažala, da se je začela ljubezen njenega moža, ki je temeljila le na njeni telesni lepoti, vsled neprestanih tožb in neprijetnosti hladiti. Vedno bolj je želela, da bi se njun zakon priznal, ker je upala na sijajnejše življenje. Ko je Hovvardov oče za dalje časa odpotoval v Evropo, se je Howardu šele po dolgem prigovarjanju posrečilo pregovoriti zabaveželjno soprogo, da se preselita v malo mestece. Hovvard je upal s skromnim in priprostim življenjem omečiti svojega očeta. Soprogi pa je obljubil, da v jeseni in pozimi vse zabave nadomestita, kar jih bo zdaj pogrešila. Imela sta celo namen, pozimi oditi za nekaj časa v Washington, da se tam nekoliko razvedrita od dolgega časa, ki ju bo moril na deželi.
Enolično življenje, v katero je Hovvard prisilil svojo ženo, je nanjo le slabo vplivalo. Od dne do dne je bila nemirnejša in nestrpnejša, in ko je zvedela, da se Howardov oče povrne v Nc\v York, je kovala razne načrte, kako bi se ji •' ilažje posrečila sprava, tako da se je Ho-\v;; J že vsega naveličal in ji pustil popolnoma proste roke.
Toda najnesrečnejši korak, ki ga je napravila in ki je povzročil njeno smrt, je ostal Ho-vvardu prikrit. Na dan umora je zalotila Franklina v njegovi pisarni in mu je zagrozila, da ono staro ljubavno pismo njegovemu bratu če ji ne pomaga izvršiti njenega načrta za dosego sprave pokaže. Gotovo je precenjevala vpliv Franklina na njegovega očeta in ostale člane njegove rodbine, zakaj trdila je celo, da stori Franklin vse, kar le mogoče, da odvrača rodbino od nje. Jeane Pigot je bila pri tem razgovoru v Franklinovi pisarni navzoča in gospa Van Burnamova je tam izjavila, da jo gospod Silas Van Burnam gotovo povabi v stanovanje v Grammercv-Parku k ostali rodbini, samo če Franklin hoče.
Gospa Van Burnamova je šla torej 16. septembra takoj po svojem prihodu v New York v Franklinovo pisarno; preden je poiskala gospo Parker, pri kateri je prenočevala tisto noč. Franklin tega pri zasliševanju ni bil omenil. Izvedeli smo o tem šele mnogo pozneje, ker je nihče od pisarniškega osobja ni spoznal; Franklinu pa je bila naznanjena z napčanim imenom. Ne poznam siecr vseh podrobnosti tega razgovora; ker pa je trajal precej dolgo, morale so se pač razpravljale važne reči.
Ko je gospa Van Burnamova zapustila Franklinovo pisarno, je bilo čitati na njenem obrazu tako mi je pozneje zatrjeval neki na-stavljcnec — samozavest. Franklin, ki jo je bil iz previdnosti ali vljudnosti spremil do vrat, je bil popolnoma bled, menda od jeze. In vedel se je sploh tako čudno, da je vsak lehko opazil. Mlada gospa je imela v rokah pismo in se je z njim iz pisarne gredoča veselo pahljala. Izprva je zamahnila, kakor da hoče položiti pismo na Hovvardovo pisalno mizo, toda umaknila je zopet roko, in pri tem poredno pogledala Franklina, kar ga je do skrajnosti vznemirilo. Tisti dan ni sprejel Franklin nobenega obiska več, tako ga je bil razburil obisk tuje dame.
Prepričan sem, da je Franklin sklenil iz strahu, da njegov brat izve in mu odreče svoje spoštovanje, iz strahu, da bi njegovo dobro ime vsled razkritja mladostne strasti preveč trpelo, preskrbeti si za vsako ceno ono usodepolno pis-njo. Ta želja je bila tako silna, da se ni strašil niti zločina.
To so torej moje domneve in moja razkritja. Ali se strinjajo z Vašimi, miss Butterworth?
Trideseto poglavje.
—	Da, vseskozi, — sem odvrnila tako ironično, da &m lahko opravičeno trdila, da nisem lagala. — Toda nadaljujte. Ni mi še dovolj. Ko ste odkrili vzrok zločina, prav gotovo še niste počivali.
Smehljaje je postavil srebrno košarico na njeno mesto.
— Prav imate, nisem počival, — je rekel.
—	Najprvo sem potem iskal dolaazov za Franklinovo krivdo.
— Ali. se Vam je posrečilo jih kaj najti?
— Gotovo. Znaki, ki govore proti njemu, so mnogo tehtnejši nego sum, ki leti na njegovega brata. Preudariti je bilo treba le zadnji del liowardove izjave: kaj potem še priča proti njemu? Sledeče troje:	upornost	ko ni hotel
spoznati njegove soproge; dalje, da je prosil svojega brata, naj mu prepusti ključ vežnih vrat' za en dan, in slednjič, da ga je nekdo v nenavadni uri videl na stopnjišču pred hišo njegovega očeta. In kaj priča proti Franklinu? Prav* mnogo stvari!
Prvič: posreči se mu prav tako malo kot njegovemu bratu dokazati, kje je bil v času od poldvanajstih v torek dopoldne do petih zjutraj naslednjega dne. Sedaj trdi, da se je bil zaprl v svoje stanovanje, drugič zopet, da je iskal svojega brata; pa ne enega ne druzega ne more dokazati.
Drugič: on in ne Hovvard je oni mož s svit-lim plaščem, on pa ne Hovvard je imel tisto noč' ključ od vežnih vrat. Navesti Vam hočem vzroke za te dve prevažni trditvi. Ne opirata se na trditev blagajnika v hotelu D; slednja ju le potrjuje. Hišnik, ki pospravlja v trgovskih prostorih firme Van Burnam, je stal 17. septembra dopoldne približno dvajset korakov oddaljen od hiše na cesti in gledal kako so skladali z voza velik kotel in ga spravljali v bližnjo tovarno. Ko je tako stal, je prišel Hovvard naglo> mimo — bilo je to po razgovoru z njegovimi bratom, tudi ključ mu je bil Franklin že izročil: Howard je moral obstati in čakati, da so odnesli kotel in da je bila pot zopet prosta. Bilo' je zelo vroče. Hovvard je potegnil robec iz žepa! in si brisal čelo.
(Dalje)
to prepričanje proti vladi, zato zahtevamo, da izpolni vlada vsaj obljubo, ki jo je dala zbornici. Prenehanje srbskega uvoza vsled vojne zahteva uvažanje argentiskega mesa bolj, kakor kedaj poprej.
Vprašamo zato vlado:
1. Ali je vlada že pričela pogajanja z Ogrsko za dovolitev uvoza argentiskega mesa? Kakšen uspeh so imela ta pogajanja?
2. Ali bo vlada dovolila uvoz argentinskega mesa z ozirom na zaprte srbske meje?
3. Ali hoče vlada poročati poslanski zbornici, zakaj Je izrabljanje rumunskega kontingenta nemogoče?
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob 11, dopoldne in stane naročnina
Za avstro-ogrske kraje:
celoletna.................................K	21 60
polletna................................... 10-80
četrtletna  ...........................................540
mesečna  ...........................................  1-80
Za Nemčijo: celoletna.................................K	26-40
6»Metna  ................................13	20
trtletna . . ;w"...........................6	60
mesečna.................................... 2-20
Za ostalo	Inozemstvo	celoletno	36	kron
in sicer s pošiljanjem	na	dom	ali	po	pošti. Na-
ročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administracij in tobakamah:
Naročnina 3e pošilja pod naslovom : Uprav aištvo »Zarje" v Ljubljani.
Ljubljana in Kranjsko.
Pojdi in stori enako! Dunajska »Arbei-terzeitung« poroča: Sodrugi na Dunaju so dosegli s hišno agitacijo dvelt nedelj lepe uspehe sa polju pridobivanja naročnikov. Savno v Fa-aroritnu so pridobili nad petsto naročnikov. Zahvaljujemo se tem potom vsem zaupnikom za inlihovo sopomoč in prosimo za njih nadaljno ©odporo. Neumorna agitacija mora in bo prisedla do tega, da ima vsak delavec »Arbeiter-zeituBg«. fn pri nas? Radi in hvaležno priznavamo. da posamični sodrugi agitirajo za ■»Zarjo« in ji pridobivajo naročnikov. Ampak Neprimerno večje je število tistih, ki drže roke (križem, v lastno in vsega našega delavskega gibanja Škodo. Ob sijajnem agitacijskem delu dunajskih sodrugov za svoje glasilo naj se ven-ttar že enkrat krepko razmahnejo tudi slovenski socialni demokratje ter agitirajo od delavca So 'delavca, da si naroče svoje bojno glasilo *Zarjo«!
—	Kako nastaja nova draginja. Posebno v jkseni ima delavstvo, oziroma siromašni sloji Iftnogo velikih stroškov. Treba skrbeti za kur-' vo in toplo zimsko obleko. Ta dva večja iz-itka pa nastaneta poleg rednih izdatkov za vljenje« hrano Ud. Slo in sedaj pride še vojna sosednih državah, ki so v tesni zvezi z na-in domačim gospodarstvom. Iz sosednih dr-av in državic dobivamo živila in še nekaj dru-ih potrebščin. Pa ne le to, iz naših dežel se tildi izvaža blago, kar tudi pripomore vsaj nekoliko k boljšim delovnim razmeram in kupo-[ralni zmožnosti delavstva. Iz balkanskih držale, ki sedaj prelivajo človeško kri kar v re-:ah, dobivamo v Avstrijo precej žita in nekaj gih poljskih pridelkov. Iz Bolgarije smo pre-li za 12,4 miljonov kron blaga, iz Grške za ,5 miljonov frankov, iz Srbije za 41,4 miljo-»v kron In celo iz Črne gore za 1,1 miljon on} Uvoz blaga iz teh deželic je torej znaten. >daj je vojna, državice ne izvažajo nikakršna blaga, ker ga potrebujejo doma. Na Bal-anu ob vojnem času mnogo več živil potrebujejo, a mnogo manj pridelujejo, ker je naj-Jrepkei® in najdejavnejši del prebivalcev v frojnl. Toda ne samo to, tudi ne izvaža se nikakršno blago v vojnem času. Avstrija je še več paga izvažata v balkanske državice nego ga le od tam dobivala. V Srbijo je šlo leta 1911 iblaga za 40 miljonov kron, v Bolgarijo za 35,5 jtniljonov krofi, na Grško za 20 miljonov fran-
—gSjgSgaaEjSBSaiiiUS81.	.1	»•iJnHr-T.ijtiy»ir-j -j . /fr
Slovenski jezik in gledališče.
(Predavanje Otona Župančiča.)
(Dalje.
Edien tistih predmetov, ki vede do trme, si človek hote in vede zatiska oči in ušesa ne mara ne videti ne slišati dokaza in besede blagogiasje. S tem sem se doteknil strune, na itero brenka — oh toliko rok, toliko rok. ežko je govoriti o tem. Kdo se more tukaj po-aviti za merodajnega sodnika, da nam razloži avdo o blagoglasju ali neblagoglasju? In ka-■ se tukaj, kjer naj bi odločal čut za bistvo na-fonetike in ortoepije, kako se tukaj šopirijo japrioFistične teorije, ki se naslanjajo na neko
Ejalno blagoglasje, ki visi v zraku, ali na kras-slovna pravila drugih jezikov, recimo itali-lščine. Tako recimo, slišim trditev, da je u pgrd«, ušesu neprijeten vokal, da so zamolkli glasovi neestetični, nasproti čisti glasovi lepi in blagoglasni. Potem bi se morali Francozje svo-foga ježka strašno sramovati, ker imajo vse-folno zamolklih ejev, in besedo žunour — kako |to. da položi vendar Escamillo svoji Carmen y ta grdi u toliko sladkosti, ognja in hrepenenja.
~ bomo iskali res v tujih jezikih, v italijanščini vzora blagozvočju naši slovenščini? Slišal sem že ljudi, ki jih grozno boli, da ne pišemo več vert, smert — in radi česa? Ker tujec najde, £Jemec ali Italijan, ki vzame slučajno slovenski list v roke in ga iz kurijoznosti malo preletava, v njem glasovne skupine, ki |fee mu zde neizgovorljive. Resen, izobražen mož mi je govoril to popolnoma resno — bil je |celo slovenski pisatelj. Ali nimamo mi svojega |ezika zase? Tista govorica, ki jo je ustvarila množica našega naroda, nam mora biti edino inerodajna — prašanje blagoglasja ali neblago-
kov, v črno goro za 2,7 miljonov kron. Več nego za 100 miljonov kron blaga se je pošiljajo pred vojno v štiri balkanske državice. Železarska industrija, predilna industrija, papirna industrija kaj hudo trpe zaradi balkanske vojne, saj smo nedavno poročali, da po naših krajih delajo v železarskih tvornicah delavci !e po nekaj dni na teden (n. pr. na Jesenicah), da so ob stavki v Vevčah delavci prezrli to okolščino in naj-brže so prav iz tega razloga tudi v ljubljanski predilnici zmanjšali obseg tvornice in odpustili celo vrsto delavcev in delavk. Zaradi balkanske vojne bodo tudi avstrijski trgovci izgubili domala 80 miljonov kron na terjatvah, ker bodo posledice vojne take, da se dolgovi ne bodo dali več izterjati po vojni. Propale bodo tvornice, dela ne bo. zaslužka ne. beda pa bo večja. No, in navsezadnje pa prihaja še vlada in zahteva zopet miljone za oboroževanje. Stotine miljonov kron gre vsako leto za vojaške namene, a letos so zopet v delegacijah nedavno dovolili večje izdatke, in sicer za vojsko 125 miljonov, za mornarico pa 24 miljonov več. To so zopet novi izdatki, novi davki in nova še večja beda. Balkanske državice so enako kapitalistične kakor naše. Majhne so, in ker so majhne, tako majhne, da njih kapital ne more priti v njiiiovem ozemlju do prave velajve, so začele vojno, da si pridobe zemlje, da pripravijo boljšo podlago za plodonosno nalaganje kapitalij, ki jih doslej niso mogle, ker je Turčija hudo nazadnjaška. Vsa balkanska vojna ima kapitalistični značaj, ne pa verski. Navadna laž je. če ta ali oni rimskokatoliški ali pa liberalni list trdi, da je vojna nastala zaradi osvoboditve kristjanov, da je ta vojna vojna — križa proti polumesecu. Osvojevalni nagibi balkanskih kraljev in kraljičev, služeči edino kapitalistično - buržvaznim mogotcem današnje družbe, so rodili krvavo balkansko klanje. In pri tem poslu so znali zgornji deseteri tisoči izrabiti čuvstva ljudstva z zlaganimi manifesti in bobnečimi besedami, oznanjajočimi nekakšen »boj za križ in svobodo tlačenih rojakov«. V dežele, balkanske in sosedne, pa se plazi draginja. Beda v vojni, beda po vojni: to je delež ubožnih slojev pri balkanskem klanju. Kralji in kraljiči ter zgornji deseteri tisoči pa bodo vtaknili v brezdanjo malho bogat plen, pridobljen s krvjo izkoriščanih slojev.
—	Religiozno sanjarstvo. Pod tem naslovom poročajo graškemu »Arbeiterwille« iz Maribora: Nekaj let sem uganjajo apostelni ndven-tistov, židovsko-krščanske sekte, po Štajerskem svoj posel. V Gradcu in Mariboru imajo popularna znanstvena predavanja o »ugankah življenja«, o »namenu življenja«, »o prerokovanjih svetega pisma« itd. S svojimi predavanji, ki so po obliki dobra in se naslanjajo na znanost, toda so enostranska in temelje na napačnih sklepih, znajo površnim in sanjarskim ljudem zmešati glavo in jih pregovore k prestopu v svojo sekto. Ne bi se pečali s početjem te sekte, če bi ne kalili družinskega življenja in ne bi iztrgali ljudi iz ugodnega življenskega položaja na Jih pahnili najbrž v bedo. Tako sta nam znana dva mlada moža. ki sta napravila maturo v realki. Po daljši bedi se je obema posrečilo, da sta dobila ugledno in ugodno eksistenco. Eden je bil poštni uradnik na državni železnici. Tedaj sta zašla obadva brata v roke adventistov in sta pristopila tej sekti. Zapovedi sekte pa so zelo stroge, zlasti zapoved posvečevanja sabata. V. nobenih okoliščinah se ne sme delati v soboto. Vzlic nujnemu odsvetovanju predpostavljenih in prijateljev sta obadva mlada moža zapustila dosedanjo službo, ker nista hotela delati v soboto, ter gresta negotovi usodi nasproti. Poštni uradnik je stopil proti obljubi, da mu v soboto ne bo treba delati, kot vajenec v trgovino. Vprašanje je, ali pozneje kot trgovski nastavljenec ne bo delal v soboto. Drugi je brez službe in se hrani z molitvami. Svarimo starše dozorevajočih otrok pred početjem adventistov in jim svetujemo, naj skrbe za potreben pouk. če otroci posečajo versko-poneumnevalna predavanja. — To poročilo prinašamo zategadelj, ker smo tudi v Ljubljani pred kratkim brali in še beremo na lepakih vabila k sličnim predavanjem, ki so se jih tudi udeleževali različni ljudje, ki se zani-
glasja se mora gibati samo izključno v mejah ritmike našega jezika:
Kar mat’ me učila me mika zapet, kar starka zložila* jo lično posnet,
Evo — Vodnik nam je pokazal s štirimi priprostimi vrsticami v svojem epigramsko prišpičenem kratkorečju pravo pot. Tu moramo biti samostojni, res Slovenci — in ... Povedal bom paralelo iz upodabljajoče umetnosti, ki je šla v tem isto pot, kakor je šla moderna filozofija, in ki jo mora iti tudi filologija, zakaj vse vede se gibljejo v okviru istega svetovnega na-ziranja. Tudi v kiparstvu in slikarstvu so bili časi ( v poeziji tudi) ko so mislili umetniki, da so našli ideal lepote že vresničen, da je prašanje o formah in linijah človeškega telesa že rešeno, davno rešeno — na krožniku pred nijimi na mizi — Grki so ga rešili za vse večne čase, v kiparstvu, v arhitekturi, v poeziji — samo nje je treba posnemati, pa se povzdignemo zopet do ideala, ki ga sicer ne najdemo nikoli. In kaj je nastalo iz tega? Puste akademične podobe, suhoparni kipi takozvanih lepih linij, vsa prazna psevdoklasika. Kar je pri Grkih živelo, ker so se učili od žive prirode in so jo oblikovali v slogu, ki je odgovarjal njihovemu naturelu in dušnemu svojstvu — to je pri njih klavernih, kratkovidnih posnemačih vedlo v nenaturno prisi-ljenost, v dolgočasno pozo. In bilo je treba burnih bojev v umetnosti, predno je prodrlo načelo, da ni nikjer nikake abstraktne lepote, da naj estetiki izvajajo svoja večnoveljavna pravila iz tega, kar so že pred njihovo modrostjo umetniki praktično izvršili — in da je cilj umetnosti (prjaduševljenje karakteristikov, ki jih je ustvariio polno življenje v v.si svoji mnogo-
majo za taka vprašanja. Ampak pametnejši so bili že na prvem predavanju temeljito razočarani, po dveh, treh predavanjih pa so se za vedno poslovili od tega »znanstva«. Zakaj »dokazovanje« je bilo tako, da se z njim niti abe-cedarček v logiki s količkaj zdravimi možgani ni mogel sprijazniti. In vrhu tega so se izrekala naziranja o svetu, naravi in življenju, ki so se pač slišala v nevednem, mračnem, z verovanjem v čarovnice dovelj žalostno označenem srednjem veku, ali pa se še utegnejo slišati v najzakotnejši hribovski vasi. Ni nam znano, ali so prireditelji teh neznanstvenih, na krivih logičnih sklepih slonečih predavanj v zvezi z adventisti; zdelo pa se nam je potrebno, da ob mariborskem slučaju pravočasno povemo svoje mnenje o teh zagonetnih gospodih.
— Zakonodajalnl šušmarji v deželnem odboru. Zakoni, ki jih fabricirajo v deželnem dvorcu, so tako klavrno formulirani, da so pravniškim strokovnjakom naravnost v zasmeh Prav tako je zakon o ustanovitvi posredovalnih uradov v kranjskih občinah šušmarija najslabše vrste. Častiti deželni zakonodajalci so hoteli s takimi posredovalnimi monstri po sili osrečiti vse občine, a so svojo tehtno voljo izrazili na tako neroden način, da smatra dunajska vlada uvedbo posredovalnih uradov le za fakultativno: osnuje si ga občina, le če je je volja. S tem je vpletena v venec klerikalnih blamaž nova rožica in da reši svojo reputacijo pred vaškimi župani, katere je še predkratkim pestil in jim pod kaznijo zabičaval ustanovitev omenjenih uradov, berači deželni odbor pri deželni vladi, naj ne izda okrožnice na okrajna glavarstva v zmislu ministrske okrožnice in nai ne sne pri vaških starešinah pičlega kredita, ki ga deželni odbor vživa. Zakonodajalni
abecedarčki obljubljajo, da na prihodnjem zasedanju deželnega zbora popravijo, kar so zagrešili.
— Žrtev brezvestnosti. V nedeljo je pri vlaku št. 2275 ponesrečil sprevodnik drž. železnice sodrug Otič. Na nogo mu je namreč padel pri izkladanju 300 kg težak nagrobni spo-mirik in mu jo popolnoma zdrobil. Ponesrečenca so pripeljali z vlakom 2214 ob 3. popoldan na državni kolodvor in od tam v deželno bolnico. Na lice mesta je prišel tudi žel. zdravnik g. dr. Illner, ki je takoj konstatiral, da je nc zgoda le malenkostna m da bo Otič v 14 dneh zdrav. Ta imenitna diagnoza je pač popolnoma državnoželezniška, kakor je državnoželezniški sistem, ki je povzročil nezgodo. Radovedni smo, komu se bo skušala ta nezgoda naprtiti. Da pa tozadevno nekoliko olajšamo delo. že danes opozarjamo merodajne kroge na sistem prometnega kontrolorja Batagelja, ki je povzročil redukcijo osobja pri tovornih vlakih na dolenjskih progah in vzlic opravičenim ugovorom trdovratno vztrajal na svojem stališču. Skrajni čas bi bil, da tega povsem nezmožnega Človeka odstavijo od odgovorne službe.
— Izlet slovenskih inženirjev v Zagreb. V soboto in nedeljo je »Društvo slov. inženirjev« obiskalo svoje hrvaške tovariše v Zagrebu. Izlet je uspel nad vse pričakovanje sijajno.
— Najdeno okostje. V gostilni »Amerika < na Glincah so te dni v kleti nekaj razkopavali ter so naleteli na človeške kosti. Pravijo, da so kosti kake tri do štiri leta starega otroka, ki so tu počivale kakih devet let. Kako so sem prišle, bo dokazala morda preiskava.
Knjigo veselja do življenja, ki pouči našega bralca, kako si svojo mo& in zdravje ohrani, ali kako si jo zopet pridobi če jo je izgubil vsled preobleženja z delom ali vsled premnogega uživanja, dobi vsak, ki jo zahteva od Rlektro-Vitalizer, zdravniškega instituta (Budimpešta, VI., Andrdssyut 27, Mezzanin 172).
—	Nihče naj ne zamudi razširiti svoje znanje, ker vsebuje ta velezanimiva knjiga svete za zdrave in bolne.
Naročajte se na Zarjo!
Štajersko.
— Dve rudniški nezgodi. V sredo 23. t m. je padla v velenjskem Lappovem rudniku delavcu Francetu Miklancinu med delom težka kepa premoga na desno nogo in mu jo zmečkala. Nesrečnika so prepeljali v bolnico. — Dne 22. t. m. se je hotel v Trbovljah rudar Vinko Uratoner ogniti s premogom naloženemu huntu; pri tem je zašel z levo roko med dva hunta, ki sta trčila skupaj. Roko mu je zmečkalo; prepeljali so ga v rudniško bolnico.
— Dekle v lisičji pasti. Posestnik Mlekuš je nastavil v svojem gozdu past za lisico, ki mu je zadnje tedne pokradla več ducatov kokoši. Ko gre Mlekuš nekega jutra pogledat k pasti, sliši že od daleč javkanje. Mož se je nekoliko vstrašil; l iizu prišedši vidi pri pasti čepeti 161etno sosedovo hčer, ki je že v ponedeljek prišla nevede na past in prebila celo noč pod milim nebom, železo je dekleta zgrabilo in strla si je levo nogo.
Koroško.
— Pobožen tat. V petek dopoldne je opazoval cerkovnik v cerkvi sv. Križa v Beljaku približno 30 let starega moža, ki je stal ob stebru poleg nabiralnika .in silno vneto in goreče mo-lil. Cerkovnik je šel večkrat mimo njega, mož je vedno molil. Ob 2. popoldne je opazil cerkovnik, da je nabiralnik vlomljen in oropan. Pobožni mož je izginil s svojim plenom in do sedaj se še ni posrečilo, da bi dobili najmanjšo sled za predrznim tatom, posebno še, ker ga cerkovnik ne more natančno opisati, ker je imel na sebi dolg havelok in na glavi veliko kapuco.
Istra.
— Javne zgradbe na Reki. Finančni odsek občinskega sveta na Reki je sklenil, da se porabi ostanek mestnega posojila v znesku 3 miljone 560.000 K za javne zgradbe. Pred vsem namerava občina graditi novo kopališče, štiri šolska^ poslopja. večji prizidek k ubožnici za zapuščeno mladino in več vodovodnih in cestnih naprav.
Državni zbor.
Dunaj. 28. oktobra.
Na današnji popoldanski seji se je nadaljevala proračunska debata. Stališče socialnih demokratov je obrazložil sodrug Seitz, ki se Je dotaknil balkanske vojne ter pokazal na veliko gospodarsko škodo, ki jo ima že sedaj Avstro-Ogrska vsled vojne. Nedogledne pa bodo posledice, če se Avstrija vmešava v balkanske zmede. Govornik je odločno povdarjal, da južno^ od naše meje nimamo ničesar iskati z oboroženo silo. Ostro je kririzital notranje razmere v monarhiji in izjavil, da bodo glasovali socialni demokratje proti proračunu.
#
Podajemo poročilo.
Predsednik dr. Silvester otvarja sejo G&
3.	in 10 mrnut popoldne.
Trgovinski minister izroči zakonski naCrt o krošnjarjenju.
Nadaljuje se orvo čitanje državnpga pro računa za leto 1913.
Poslanec Seitz i Da skuša Sturgkhova vlada kakor nekdaj Bienerthova sistematično zavleči posvetovanje o proračunu, je že to dokaz, da se snide zbornica v tako poznem času. da skoro ne bo možno proračuna pravočasno rešiti. Kljub temu fcedo storili socialni demokratje vse, da privedejo zbornico do proučava-nja proračuna. Govornik krene k vnanjemu položaju. Če Avstrija zgubi potrebni mir in se vmeša v balkanske zmede, nastanejo
nedogledne posledice.
Že zdaj se poraja iz kaljenj^ trgovinsko-političnih odnošajev z Balkanom mnogo bede in stiske.. V tekstilni industriji se silno krčijo
7 A ^ Trt MI ni amPak za * K 80 vin. dobiš „Zarjo“ ves Lj3 1 Ull J mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen.
obrazni konkretnosti. Poslej imamo Šele zopet umetnost naših časov, Meunierjeve podobe, ki so tako daleč od one nazvi-klasike, Rodina, in celo vrsto umetnin, ki so istovredue s klasičnimi, ne zato, ker so jih hoteli umetniki posnemati, nego kar so pili iz istega večnega vira, kakor vsi pravi umetniki — iz velikega neizčrpnega zaklada majke prirode.
Ravnotako se je morala na odru umekniti takozvana lepa»weimarska« poza karakterističnim kretnjam, napeti slog in afektirana govorica priprostemu naravnemu tonu. Isto mora biti z našim blagoglasjem. Ne iz abstraktnih pojmov, ne iz tujih jezikov — iz bistva, ritmike in glasovnosti našega resničnega ‘jezika mora zajemati naša ortoepija svoja pravila. In prav v karakterističnosti bomo našli	tudi edino
pravo, priprosto lepoto. Prešeren ... Shakespeare.
In če že hočemo teoretizirati — kako za boga naj bi bil u — ki je, če že ne vokal, vsaj semivokal — kako naj bo ta glas trši, suro-vejši od 1-a, ki je vendar soglasnik, torej sploh nima zvoka Ali ni narodova izreka v resnici polnejša, zvočnejša, mogočnejša. Izgovorite, prosim besede povn, vovk, — in poln, volk — prisluškujte, kje je več zvenka. Poleg tega naj pripomnim še nekaj: izgovarjava poln, volk sploh nima na slovenskih tleh eksistenčne pravice, ker se nikjer na naši zemlji tako ne govori. Tudi po tistih malih okrožjih, kjer izgovarja ljudstvo še pravi, trdi končni 1, izreka te besede na u: vuk, pun, čut. In zakaj naj bi bil glas biv neblagoglasen, dočim je živ blagoglasen. Kje je za nepokvarjeno uho razlika med izreko pav in stav, iz višav ali jemav. I®^'k je vendar ustvarjen za uho; se oprostiti črke m teorije — zamisliti se edino v zvok m ta je y temin onem slučaju popolnoma isti. Doslej vsaj
ni trdil živ krst, da je postavim živ, zdrav, prav, spev neblagoglasen, tudi pri petju ni bilo-dosihmal najmanjšega pomisleka irt sedaj kar naenkrat surovost v govoru, težkoče pri petju. Ali ne bi prašali tudi oseb, ki jim moramo, če smo odkriti in pošteni, priznati v tem oziru več sodbe nego sebi samim? Ivan Cankar je moral od gospodov kritikov marsikatero bridko preslišati, vsi mogoče prigovori in očitki so leteli nanj od vseh mogočih strani — v eni točki pa so si edini vsi, tudi ntuhujši in najdoslednejši njegovi nasprotniki: da je pisatelj, ki mu je oblika do skrajnosti dovršena, ki mu je slog sama muzika. Ni ga kritika, ki ne bi bil milostno posladkal svojih hudih izvajanj s tem cukerčkom. In gletje čudo — ta čarovnik slovenskega jezika, ki stresa same bisere iz svojih ust, ta prvi ritmik naše proze — izgovarja končni 1 na v. In sedaj ubogi muzikant, stisni svojo harmoniko pod pazduho, pa pojdi v božjem imenu naprej, zakaj, po tem odkritju je šel še tisti košček tvoje slave rakom žvižgat, zakaj ti, prvi naš ritmik in krasnoslovec, si nam godel rovtarske popevke in si nas varal, da zvene blagoglasno. Da, da, kako papirnati smo postali, gospoda moja. Ritem in melodika ni črka, nego zvok, mi pa ga vživamo z očesom ne z ušesom. In v petju? Če nima mojster Hubad, ki je ponesel svoje dni sloves slovenske pesmi med tuji svet preko naših meja, v tem oziru ugovora proti izreki na u, kako se mu hočemo postaviti po robu mi revčki, ki komaj poznamo note, ali znamo razbijati po klavirju? In če pravi Lajovic, ki mu menda tudi ne bo nihče odrekal finega sluha, da je za petje izgovor na v lažji, ker ne zapira Jezik glasu izhoda, kakor se to godi pri 1-u, in blagoglasnej-ši, ker je vokal — kaj mu odgovorite na to, gospoda.
(Dalje.
obrati in bati se je, da ji sledita tudi lesna in železarska indusrija, kar bi pahnilo
tisoče delavcev V neizmerno bedo.
Govornik napada ministrskega predsednika, ki še doslej ni odgovoril na socialno demokratično interpelacijo o vnanjem položaju, Kar je treba obžalovati tem bolj, ker mora razprava o vnanjem položaju še vedno temeljiti na pojasnilih, ki jih je dal vnanji minister v zadnjem delegacijskem zasedanju. Opomnji grofa Berchtolda, da ima Avstro-Ogrska na Balkanu gotove interese in da jih bo branila v. vseh okoliščinah. je treba nasproti postaviti
voljo miljonov
V	tej državi, ki pravi, da Avstrija nima
ničesar iskati na jugu svoje meje z oboroženo silo. AH naj avstrijsko narodno gospodarstvo upropastimo zaradi bajnega statusa quo? Socialni demokratje Zahtevajo na to odgovora od odgovornih ministrov! Ampak ravno notranje razmere so nal-fesnejše svarilo proti vojni. Vojno veselje si utegne privoščiti država, kt je nacionalno utrjena; osmero avstrijskih narodov pa zastopa osmero različnih stališč. Ampak tudi na Ogrskem so razmere zelo žalostne. Država, kjer pehajo ljudske zastopnike s policaji iz zbornice, država, kjer stoje pred iniciativo, ali naj Upravlja deželo kakor Čuvaj ali vojaški diktator, ima v polni meri razlog, da skrbi za svoj notranji razvoj in se odteguje pustolovščinam. Slednjič izjavi govornik, da bodo glasovali so-fcialni demokratje proti jproračunu. (Živahno Odobravanje in ploskanje pri soc. demokratih.)
Krščanski socialec Stumpf govori brezpomemben govor.
Poslanec Choc (češki radikalec) napada »jtističnega« ministra dr. Hochenburgerja in pravi, da bi ga bilo treba postaviti na obtožno klop, ker je kršil državna načela in neodvisnost Sodnikov. Ostro protestira proti barbarski za-itvoritvi čeških šol na Dunaju in povdarja, da Avstrija nima ničesar iskati v Sandžaku.
Interpelacije.
Poslanca dr. Ravnihar in Verstovšek in-terpetlrata zaradi zidanja zasebne Šole v Studencu.
Poslanec Rien5B| se obrača v vprašanju na predsednika proti dr. Kramafu, ki je baje jtezžalil dunajskega župana. Podpredsednik Ltnkel izraža željo, da se taki dogodki ne pobove.
Konec seje ob 7. zvečer. Prihodnja seja ju-tri ob ti. dopoldne.	_______
Vestnik organizacij.
Seja dramatičnega odseka »Vzajemnosti« se vrši v petek 1. novembra t. 1. ob lO. dopoldne v društvenih pro-itorih.	,
Predavanje. Jutri v sredo ob 8. zvečer predava v Se-lenburgovt ulici št. 6, II. nadstr., sodrug prof. Franke o italijanski pesnici Adi Negrl. Sodrugi se vabijo na polnoštevilno udeležbo.
Zadnje vesti.
Vojna na Balkanu.
BOLGARI SO OSVOJILI BABA ESKI.
Sofija, 28. oktobra. Včeraj opoldne so Bolgari zavzeli Baba Eski in zajeli v bližini me-Bta turški vojaški vlak, sestavljen iz osmih vagonov. Osvojitev Baba Eski je važna vsled rega, ker je s tem prerezana turškim drlnopolj-8kim četam železniška zveza s Carigradom.
BOLGARI ZASEDEJO PRELAZ KRESNO.
Sofija, 29. oktobra. Bolgarske čete so zasedle prelaz Kresno ob Strumi. Pravtako so Bolgari zavzeli Bunar Hlssar, kamor se je bila jiunaknHa pobita klrkiliška armada.
NOVA TURŠKA OBRAMBNA ČRTA.
Pariz, 29. oktobra. »Journal« poroča: Nagim paša je razvrstil svoje sile v črti od Bunar tllsarja do Ljule Burgasa, vrhovni poveljnik 'Abdulah paša vodi operacije v glavnem stanu Iv Čortu.
TURKI OSVOJILI MARAŠ?
S Carigrad, 28. oktobra. Vojno ministrstvo je obilo brzojavno obvestilo, da so Turki zopet svojill Maraš, vzhodno utrjeno pozicijo drino-
nnfftctrA
PRED DRINOPOLJEM.
Sofija, 29. oktobra. Vzlic neugodnemu vremenu nadaljujejo Bolgari s koncentracijsko akcijo proti vzhodni turški armadi. Turki so odrezani zveze s Carigradom. Železniška proga fCarigrad-Ljule-Burgas je pri Cerkeskoj pretrgana. Železniški most so razstrelili. Turška ar-gnada se ne bo mogla drugače rešiti bolgarskega vsestranskega obkoljenja, kakor z bitko Pri Ergeni.
DRINOPOLJE NE PADE ŠE KMALU.
Milan, 29. oktobra. Italijanski vojni poročevalec Luigi Barzim meni, da Drinopolje ne $>ade tako hitro, kakor menijo v Sofiji.
TURKI V LOZENGRADU.
London, 29. oktobra. »Daily News« poročajo iz Carigrada, da so Turki zopet osvojili ^-ozengrad (Kirkiliso). Poročevalec je izvedel |to od visokega turškega častnika, ki mu je zatrdil, da bo prihodnji dan razglašeno. Čete pilmi bega in Brusa Izmajla da so srečale pred polgart bežeče turške oddelke, beguni da so se petam pridružili in se z občudovanja vrednim Pogumom zoperstavili Bolgarom. Turki so pognali bolgarske čete v beg, osvojili zopet utrdbo Maraš in utrdbo BalČiklar; med tem je Mahmut Muktar paša od strani napadel Bolgare, ki so Prišli med dva ognja. Razvila se je velika bitka,
V	kateri so Turki zmagali. Izgube na.pbeh straneh so ogromne.
TURŠKI POLOŽAJ SE IZBOLJŠAL?
Berlin, 29. oktobra. Tukajšnji merodajni krogi so dobili danes poročila, da se je turški položaj izdatno izboljšal in da se bodo Turki vendar že povzpeli do odločnega odpora proti Bolgarom.
Dunaj, 29. oktobra. Iz Carigrada je došlo poročilo, da se je vojna situacija v prid Turkom izboljšala. Vsled poraza, ki so ga doživeli Bolgari pri Marašu, so se umeknlli izpred Drinonolja in iz Lozengrada, kjer so imeli velikanske izgube.
SMRAD GNIJOČIH TRUPEL IZPRED LOZENGRADA SEGA DO DRINOPOLJA.
Carigrad, 24. oktobra. Ker trupel pred Lo-zengradom padlih vojakov niso pokopali, se razširja neznosen smrad notri do Drinopolja, kjer se resno boje, da izbruhne epidemija.
KRIVCI TURŠKEGA PORAZA PRED LO-ZENGRADOM.
Carigrad, 29. oktobra. Egiptovski princ general Azls paša, poveljnik konjenice pred Lo-zengradom, sin velikega vezirja Muktar paša in lozengrajski vali (guverner) pridejo pred vojno sodišče, češ da so zakrivili beg osmanskih čet. Iz enakega vzroka je bilo ustreljenih 200 vojakov.
KIRKILISA—CARIGRAD.
Carigrad, 29. oktobra. Železniška zveza Kirkilisa-Carigrad, ki je bila prekinjena, ker je železniško osobje ob izpraznitvi Kirkilise pobegnilo, se zopet otvori, bržčas že danes. Ravnateljstvo orijentalske železnice nastavi novo osobje. Vsako postajo bo stražil vojaški oddelek. Zdaj je proga prosta.
TURŠKO PREBIVALSTVO BEŽI Z MEJE.
Carigrad, 29. oktobra. Sem so došli Štirje vlaki s turškim prebivalstvom, ki je zbežalo z lozengrajske in drinopoljske okolice; začasno so jih nastanili po mošejah.
RUSIJA IN BLOKADA BOLGARSKE OBALE.
Peterburg, 28. oktobra. Ruska vlada je sporočila porti, da prizna blokado bolgarske obale le pod pogojem, Če bo uspešno izvedena.
RUSKI RDEČI KRIŽ ZA BOLGARE.
Peterburg, 29. oktobra. Uprava ruskega Rdečega kfiža je sklenila, da daruje miljon rubljev iz rezervnega zaklada za sanitetne potrebščine Bolgarije.
KAPITULACIJA TURKOV?
Belgrad, 29. oktobra. Uradno poročilo iavlia, da so se turške čete, ki so zbežale v Tetovo, udale srbski konjenici, ki jih le zasledovala. Na progi Skoplje-Tetovo so Srbi uplenili 125 turških topov.
SRBI ZAVZAMEJO MITROVICO.
Belgrad, 28. oktobra. Tretja srbska vojska (ibarska) je zasedla Mitrovico in uplenila 15 turških topov,
PRODIRANJE SRBSKE ARMADE.
Belgrad, 29. oktobra. Vest, da je drinska divizija zavzela Mitroylco, se potrjuje. Srbska armada je osvojila Tetovo brez boja Stepanovičema armada je baje zavzela Štiplje In Ko-prflrii. Sto vasi v okrajih Dreniče in Lobusnlce so dobili Srbi brez odpora. Posebne izdaje bel-grajskih listov poročajo v zavzetju Kdpriilii. Izgube so bile velikanske.
UMIKANJE TURKOV.
Vranja, 29. oktobra. Turki se umikajo južno od Skoplja. Srbska prva armada se pomika proti Velosu. Vreme je krasno, mrzlo in suho. Ceste so zopet v najboljšem stanju.
NOVI TRANSPORTI RANJENCEV.
Belgrad, 28. oktobra. Včeraj in danes so pripeljali več kot 1000 ranjencev z bojišč.
SLOVENSKI ZDRAVNIKI V BELGRADU.
Belgrad, 29. oktobra. V nedeljo so dospeli semkaj slovenski zdravniki dr. Šlajmer, dr. Oražem, dir. Krajec in dr. Premrov. Na kolodvoru jih je sprejela velika množica in jih živahno pozdravljala. Zdravniki so odpotovali v Niš. — Semkaj je tudi dospela ruska sanitetna ekspedicija, ki šteje 400 mož.
CAR PETRU!
Belgrad, 28. oktobra. Ruski car Nikolaj je k zavzetju Skoplja brzojavno častital kralju , Petru. (!)
GRKI SO OSVOJILI DVA PRELAZA.
Atene, 29. oktobra. Vrhovni poveljnik grške vojske v Eplru poroča, da so Grki zavzeli prelaza Luros in Penta Pighadia na cesti v Janino.
GRŠKO PRODIRANJE.
Atene, 29. oktobra. Del vdške armade prodira severozahodno od Kozanija proti Verziji. Čete dele izjave na prebivalstvo, v katerih zagotavljajo versko strpnost.
GRŠKI RANJENCI.
Atene, 29. oktobra. Ranjeni grški vojaki so dospeli semkaj in prinesli seboj zastavo, ki so jo bili ugrabili pred Elasono. Ljudstvo jih je entuziastično pozdravilo.
OTOŠKI GRKI.
Atene, 29. oktobra. Z egejskih otokov so dospeli semkaj prostovoljci. Na Karpatošu, Ka-Ivmnosu in drugih egejskih otokih so bili ljudski tabori, ki so protestirali proti vrnitvi otokov Turčiji in so zahtevali avtonomijo otokov.
TURŠKI MINISTRSKI SVET.
Carigrad, 28. oktobra. V soboto popoldne je bil v palači ministrski svet. Kakor pravijo, se ustanovi posebna komisija, da se posvetuje o sedanjem položaju.
Carigrad, 28. oktobra. Posvetovanja ministrov, kateremu prisojajo važnost, so se udeležili tudi mnogoštevilni civilni, vojaški in duhovniški dostojanstveniki in senatorji. Posvetovanje se je sukalo okolo vojnega položaja in je trajalo do polnoči. Z vojnim ministrom so se dalj časa zelo živahno razgovarjali. Sklenili so, da ukrenejo vse odredbe, ki so potrebne za brambo vojaške časti Turčije. Zadnja vest vojnega ministra sc glasi, da je turška armada v defenzivi in da je splošen položaj dober. Sultana so sproti informirali o teku posvetovanj. Po sklepu ministrskega sveta je sprejel velikega vezirja, ki mu je sporočil sklepe, ki so se tudi vojnemu ministru telegrafično sporočili.
TURŠKA KRIŽARKA PRED VARNO.
Sofija, 29. oktobra. V nedeljo je dospela pred Varno turška križarka »Hajerdin Barba-rossa«, ne da bi doslej stopila v akcijo. Pred Burgasom ni nobene turške ladje.
TURŠKO BRODOVJE.
Carigrad, 29. oktobra. Turško brodovle bo v teku prihodnjih dni odplulo skozi Dardanele, da prežene grške bojne ladje iz turškega vodovja. Ob bolgarski obali križari le še nekaj manjših ladij, večje bojne ladje so odplule že pretečeni ponedeljek v Carigrad.
TURČIJA ODKLANJA POSREDOVANJE?
Carigrad, 28. oktobra, Snoči se je vršil ministrski svet, ki so se ga razen velikega vezirja udeležili še ostali člani kabineta izimši vojnega ministra Nazim bega, kateri je odšel na bojišče, nadalje na željo sultana tudi bivši veliki vezir Ušim beg, Hilmi paša in več voditeljev stranke »Edinosti in napredka«. Ministrski svef le načeloma odklonil vsako posredovanje evropskih velevlastl, češ da bi tako posredovanje škodovalo ugledu Turčije in postavljalo izvedbo notranjih reform pod tujo kontrolo; ker ima Turčija ogromne rezerve vojaštva v Anatolijl, mora nadaljevati vojno dotlej, da Izčrpa svoje nasprotnike, ki nimajo nobenih rezervnih armad.
London, 29. oktobra. »Reynolds News-paper« poroča, da se je Turčija po svojih poslanikih v evropskih prestolicah obrnila do ve-levlasti za posredovanje. Pogoji, ki jih je Turčija voljna sprejeti, niso znani.
KIAMIL PAŠA — VELIKI VEZIR?
Frankobrod ob M., 29. oktobra. »Frankfurter Zeitung« poroča iž Carigrada, da se pripravlja izprememba turškega kabineta: Kiamil paša postane veliki vezir in predsednik senata Albanec Ferid paša minister notranjih zadev.
VLADA V EGIPTU PROTI BALKANSKIM DRŽAVAM.
Carigrad, 29. okobra. »Sabah« poroča: Ko je porta sporočila egiptovski vladi, da je pretrgala vse odnošaje z balkanskimi državami, je tudi egiptovska vlada pretrgala vse vezi z balkanskimi državami in dostavila konzulom teh držav potne liste. Kakor hitro bo izključen vsak napad grškega brodovja, bo vlada v Egiptu, če se bo zdelo porti potrebno, poslala na turško bojišče 18.000 mož.
do uo seciaj- taKo molčeča avstnjsKo-ogrska ui* plotnacija, ako se ne bodo upoštevali njeni na> tančno formulirani interesi, govorila prav glasno in da bo posegla monarhija aktivno v dogodke na Balkanu.
ANGLIJA MOBILIZIRA MORNARIŠKE REZERVISTE?
London, 29. oktobra. Razred A mornariških rezervistov, ki obsega 30.000 mož, je dobil povelje, naj bo pripravljen za poziv pod orožje,
TISZA NADALJUJE ROKOVNJAŠTVA.
Budimpešta, 29. oktobra. Za sejo poslanske zbornice, ki bo jutri, pripravlja kvestura po Tiszovem naročilu odredbe, ki naj preprečijo slehernemu opozicionalnemu poslancu udeležbo na seji. Okolo zborničnega poslopja potegnejo kordon, v zbornici pa bodo dali opravka Pav-liku.
PROCES PROTI KOVACSU.
Budimpešta, 29. oktobra. Preiskovalni sodnik je izročil akte v Kovacsevi zadevi državnemu pravdništvu, ki ne bo odstopilo od obtožbe vkljub zdravniškemu mnenju. Obtožba se bo torej raztezala na nameravano usmrtitev; in utegne priti meseca novembra pred porotnike.
ZAGONETNA BOLEZEN CARJEVIČA.
London, 29. oktobra. »Daily Ncws« poroča, da je atentator streljal na ruskega prestolonaslednika iz brownlnga. Krogla je šla V spodnji del telesa. Rana je resna, vendar zdravniki upajo, da carjeviču ohranijo življenje. Atentat se je izvršil na carjevi jahti »Standard«.
DIAZ OBSOJEN NA SMRT.
Novi Jork, 29. oktobra. Vojno sodišče je obsodilo generala Dlaza kot voditelja zadnje mehlkanske revohicije na smrt. Izvršitev obsodbe so preložili, ker je javno mnenje proti usmrtitvi.
Novice.
■	fc
BOJI PRED SKADROM.
Rjeka, 29. oktobra. Obleganje Skadra se nadaljuje.
VUKOTIČEVA ZMAGA.
Cetinje, 29. oktobra. General Vukotlč Je osvojil Roza!. Na Tarabošu Je bila ostra artilerijska bitka.
ROMUNIJA MOBILIZIRA?
Dunaj, 28. oktobra. Bivši ministrski predsednik Bratlanu se je izrazil napram poročevalcu »Wien. Allg. Ztg.«: Javna skrivnost je, da je romunska vlada v soglasju z Nemčijo sklenila z Avstrijo tajen dogovor, da poseže Romunija vmes, ako bi v teku balkanske vojne grozila Carigradu nevarnost. Liberalna stranka smatra, da je prišel čas, ko mora Romunija poseči aktivno v balkanski konflikt; zahtevamo takojšnjo mobilizacijo. — Ministrski svet je včeraj z ozirom na politični položaj odobril znaten vojni kredit.
NOVA VLADA V ROMUNIJI.
Bukarešt, 28. oktobra. Snoči so prisegli novi ministri. V novem kabinetu, ki mu načeluje Majorescu, so štirje konservativci in Štirje demokrati. Nova vlada razpusti zbornico in razpiše nove volitve; nova zbornica se snide 26. novembra.
KONCENTRACIJA VOJAŠTVA v ROMUNIJI.
London, 29. oktobra. »Times« poročajo iz Bukarešta, da se zbira v Bukarešta in v Ple-ščlh veliko število vojaških čet.
avstrijsko-ogrska IN balkanska
VOJNA.
Berlin, 29. oktobra. »Tageblatt« je dobil iz vodilnih dunajskih krogov naslednje informacije: Balkanske države morajo odkrito priznati, ako nameravajo trajno obdržati osvojena ozemlja. Potem morajo velevlasti zavzeti stališče napram tej izjavi. Ako bo stališče velevlasti odgovarjalo programu Poincarčja in Sa-sonova in če bodo velevlasti v stanu nastopiti proti teritorialnim zahtevam balkanskih držav, tedaj nima Avstrijsko-Ogrska nobenega povoda staviti kakršnekoli zahteve. Ako pa velevlasti opuste program, ali če ga ne bodo mogle izvesti, tedaj ni Avstrijsko-Ogrska nič več ve-. zana na Poincarčjev program in na mesto dosedanje dunajske politike bo stopila izključna avstrijska interesna politika. Avstrijska diplomacija bo poteni Ižjarrj«, da ni kriva razruše-hja obstoječega položaja na Biffkami in da ne ho nosila škode, ki vzraste iz omajanja nJCfrftj interesov. Z gotovostjo se lehko pričakuje, da
* Glavni urednik našega bratskega glasila »Glas Slobode« v Sarajevu, sodrug Sreten Jakšič, je v petek odpotoval na srbsko bojišče, da bo poročal o vojnih dogodkih.
* Ženska volilna pravica na Pruskem In Danskem. V torek je pričela pruska poslanska zbornica s svojim zasedanjem. Med drugimi peticijami je bila tudi peticija ženskih društev za aktivno in pasivno volilno pravico ženstva v mestne zastope. Pri debati o tej peticiji so se zavzeli za podelitev volilne pravice ženStvu le socialisti in naprednjaki. Konservativci' so izjavili, da so proti vsakemu političnemu delovanju ženstva. Nacionalni liberalci so izjavili, da ni še prišel čas, da bi znale ženske prav izrabljati politične pravice in centrumaši so konsta-tirali, da ženstvo še ni zrelo za politično delovanje. Peticijo so odkazali kot material vladi.
—	Vse drugače je na Danskem. Ministrski predsednik Danske je predložil zbornici načrt za volilno reformo. Načrt določa: Ženam se dovoli aktivna in pasivna volilna pravica za državni zbor.
* Žena v pregovorih balkanskih narodov. Mnogo pregovorov balkanskih narodov o ženi in zakonu, kaže, da je žena pri teh narodih še popolna sužnja. Nekatere navajamo: Mož je glava, žena je trava. — Mož je več vreden kakor devet žensk. — Mož vlada svet, žena naj vlada hišo. — Hiša ne stoji na zemlji, temveč na ženi. — Umna žena gradi hišo, neumnica jo podira. — Mož brez žene je kakor soba brez sten. Mož sam ne pride v paradiž. — Žena rodi tudi junake. — Kjer žena obleče hlače, mož pa’ krilo, tedaj gorje čez oha in čez hišo. — Lepa-ženska ins ladko vino sta dva sladka strupa. — Vino je piti, žene pretepati. — Kdor ne pretepa’ svoje žene, ni mož. — Kadar umrje žena, je dom brez temelja.
* Dekla zastrupila šest oseb. Pri Wado-wicah blizu Oswiecima je obolela 24. t. m. zvečer družina posestnika Jablonskega in njegov zet posestnik KowaIski za znaki zastrupljenja, vsega skupaj šest oseb, ki so v soboto umrle. Jedli so bili ribe, katerim je primešala dekla strupa iz maščevanja, ker so ji bili odpovedali.
* Ženitovanjsko potovanje v letalu. Ii Ko-danja poročajo: Danski letalec Ulrik Birch in njegova soproga sta se te dni vrnila t ženito-vanjskega potovanja, ki sta ga napravila z letalom. Potovanje sta nastopila na poročni dan in preletela vso deželo, približno 1000 kilometrov. V Vseh večjih krajih šta napravila polete. Na potovanju nista imela nikakršne nezgode. Birch bo svojo soprogo izvežbal za le-talko.
* Rusko obsodba. V Jalti je bila te dni značilna obravnava. Obtožen je bil pisatelj Si-korskij, da je član socialno demokratične stranke in da je pri volitvah v drugo dumo — pred šestimi leti! —• agitiral za socialno demokratičnega kandidata. Sodišče ga je obsodilo k izgubi državljanskih pravic in v dosmrtno pregnanstvo v' Sibirijo.
—	Opčine. Na željo mnogih domačih delavcev je sklical tržaški politični odbor jugosla-vanske socialno demokratične stranke pretečeno nedeljo zaupen sestanek. Obisk je bil izredno dober. Častno število delavcev je pokazalo, da ima najboljšo voljo, otresti se neplodnega in ponižujočega narodnjaštva. Na shodu je poročal sodrug Golouh iz Trsta. Raztolmačil in utemeljil je potrebo in korist kulturne in politične organizacije. Golouhova izvajanja so poslušali navzoči z vidnim zanimanjem in jasno pa odločno so se izrekli za delo, ki naj obrodi bogate sadove za delavstvo in delavsko socialno demokratično stranko. Po poročilu in kratki razpravi se je izvolil odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev kulturnega društva, katero je za sedaj najbolj potrebno.
Pole« železničarjev smo imeli doscdaj na Opčinah le tajne pristaše, ki so oddajali redno svoje glasove socialističnim kandidatom. Niso pa bili organizirani in niso imeli nobene medsebojne vezi. Z nedeljskim sestankom se je storil temu konec. Kar jili je raztresenih in tajnih naših somišljenikov. se bodo vsi zbrali v našem društvu in zajemali tam hrano in moči za delo v korist zanemarjenemu opčinskemu delavstvu. Naprej in uspeli je zagotovljen.
— Shodi po okolici. Pretečeno nedeljo sta se vršila zidarska shoda v Trelčah in Skednju.
V	obeh krajih je bil obisk dober in se je povsod pokazalo veliko, neugašeno navdušenje za organizacijo.
— Sv. Križ. Tukajšnja podružnica »I.jud-
-	skega odra« priredi v nedeljo 17. novembra t. 1.
veliko veselico v dvorani (Vlaganja v Sv. Križu. Na veselici nastopi zopet pevski zbor s štirimi mešanimi zbori. Poleg lepe dramatične predstave bomo imeli topot tudi koncertni komad na gosli, kar nam obeta lep umetniški užitek. Zunanjim sodrugom priporočamo, da se udeleže te veselice v velikem številu. Natančen program objavimo priliodnjič.
— Predavanje. V nedeljo 3. novembra ob 5. popoldne bo predaval v »Delavskem domu«, ulica Madonnina 15, dr. Hogumil Vošnjak, docent na vseučilišču v Zagrebu, o Rousseauju in njegovem ustavnem idealu.
Militariziranje železničarjev.
Na seji poslanske zbornice so vložiii socialno demokratični poslanci Tomschik, Miiller, Moraczewski in sodrugi na železniškega ministra in ministra za deželno brambo naslednjo interpelacijo o pripravah za militariziranje Železnikih uslužbencev:
»Eisenbahner« je priobčil od vojaških oblasti pripravljeni ukaz, ki sklicuje vojaško obvezane železniške uslužbence v vojaško službo, v njih vojaški lastnosti pa naj jim od-Kaže nadaljevanje njihove železniške službe.
Ta ukaz ni nič druzega kakor izpričevalo slabe vesti vlade. Očividno se vlada boji, da bi se dali železničarji v opravičeni nejevolji nad zadrževanjem njim že obljubljenega in po parlamentarnem sklepu odobrenega povišanja plač dovesti do tega. da si osvoje s pasivno resi-stenco ali s stavko, kar jima odrekata vlada in parlament. Vlada očividno sodi, da mora priti takemu sklepu železničarjev v okom s tem, če iili postavi pod vojno pravo.
Tako postopanje pa bi po zakonu nikakor ?f. v ^utemeljeno. Najprej brezpogojno izključuje S 3 brambnega zakona tako porabo v vojaško službo poklicanih železničarjev. Po tem zakonitem določilu se more porabljati oborožena sila izključno za brambo monarhije proti vnanjim sovražnikom ali za ohrano reda in varnosti v notranjosti; nikakor pa ne dovoljuje zakon, da se porabljajo za delo v železniškem obratu. Potemtakem ni nihče, niti cesar, opravičen, da pokliče železničarje za drug namen kakor za brambo proti vnanjim sovražnikom ali za podporo varnostnih policajev v notranjosti. Militariziranje železničarjev, da se jim onemogoči mezdni boj, bi bilo torej nedvomno drzno prekoračenje zakonito omejene za povedne sile.
•	Na tem ničesar ne izpremeni niti dejstvo, oa je vlada v § 44 brambnega zakona vtihotapila določbo, da se sme izvršiti delna pritegnitev rezerve ne le po nabornih letnikih, krajevnih okoliših in armadnih delih, ampak tudi »po posebni porabnosti«. Zakaj ker s« more armada rabiti le za namene, imenovane v § 3 brambnega zakona, je dovoljena tudi delna pritegnitev rezerve in nadomestne rezerve le po porabnosti za te namene. Torej je očividno, da je le slaba vest zapeljala vlado, ko je pripravila odredbo, za katero je zakon ne opravičuje.
Zategadelj vprašamo ministra: Ali sta pri-pravljent takoi kot nezakonite preklicati in odpraviti vse odredbe, ki se pripravljajo za mili-fanziranie železničarjev v slučaju mezdnega riba n ia?
Tiskarska stavka v XVI. sto-
letju.
(Konec.)
Vajence, te male hudomušneže, ki so s svo-j;m cenim delom nehote tako silno poslabšali pridobitne razmere pomočnikov, so izročili starši gospodarjem v popolno oblast; najprej so poskusili delati dalje. Nekatere so mojstri celo prisilili, da so ponoči opravljali pomočniško delo. Toda pomočniki so izborno pazili; opazovali so skozi okna in vrata in čim so opazili v tiskarni količkaj svetlobe, so neustrašeno vdrli. Ob taki priliki so naleteli tudi par stavkokazov. ki so jih navsezadnje naklestili s poleni. Nato je poskusil profos s svojimi stražarji posredovati; toda tiskarji so napravili tako z njimi kakor v Parizu študentje z nočnimi čuvaji: vse skupaj so pretepli prav pošteno; nekoč je prišlo celo do krvi. Sedaj ni bilo več v (iskarno ne vajencev ne stavkokazov. Zveste Fridoline so izključili naravno iz tiskarske bratovščine, kar je bilo takrat še hujša sramota nego je danes. Tako so stale nekaj tednov tiskarske preše nerabljene, pa tudi stavške omare iti stavki so se zaprašili. Tiskarnarji so večkrat intervenirali pri starešini, višjem kronskem častniku, ki je sodil v imenu kralja Francije. Oospodarji niso spočetka hoteli ničesar slišati o izboljšanju hrane in otvoritvi tiskarn. Razgla-
šali so pa stavko kot velikansko škodljivost'^ javnost in kot pogin lijonskega tiskarstva, ki je velikega pomena za vse kraljestvo francosko. Starešina se je zavzel za ta boj, nj pa vedel kako naj ga poravna.
V	tem so jako .vztrajni pomočniki prihajali v vedno večjo bedo. V bratovščinski blagajni ni bilo dovoli denarja, da bi utegnili vse dovolj podpirati. Prisiljeni so bili torej kot siromaki prositi »veliko miloščino« pri takozvancni mogočnem dobrodelnem lijonskem zavodu, ki so ga ustanovili ob hudi lakoti leta 1531. da je delil miloščino med mestne siromake. Ko je pa stavka trajala že štiri mesece, so tudi temu zavodu pošli pomočki, in upravitelj zavoda .lean Bou-lon je naznanil starešini, da ne more več prehranjevati tiskarskih žen in otrok, ker tiskarski pomočniki sploh ne marajo več delati. Dne 31. julija se je odločil starešina končno, da poseže odločno vmes. Pozval je k sebi zastopnike tiskarnarjev in tiskarskih pomočnikov pa ie razsodil. Zapovedal ie tiskarnariem, da morajo dajati hrano pomočnikom kakršno so dajali pred petimi in šestimi leti. S tem je priznal, da se je pomočnikom res godila krivica in da so bile tožbe opravičene. Toda kot kraljev namestnik pa zopet ni mogel dopuščati, da bi se navadni meščani, delavci, javno puntali kakor so napravili tiskarski pomočniki. To vendar niso bili nikakršni kraljevi vojaki, ki edini smejo nositi bodalo in meč in se shajati v oborožene čete: po skupnem dogovoru puščati osebno delo, to se ne more strinjati z javnim mirom in redom, je grmel nad pomočniki starešina: posebno še, ker se je bilo bati. da bodo slabi zgled tiskarskih pomočnikov posnemali tudi delavci drugih strok. Če hi se take vstaje in upori množili, bi se to vršilo le v škodo splošnosti. Dasi ie starešina priznal opravičenost pritožb tiskarskih pomočnikov vsaj deloma, ie vendar ravnal neusmiljeno strogo z njimi. Prepovedal je sestanke več nego pet oseb. Prepovedal je se združevati in jim zapretil s hudimi kaznimi in izgonom. Prepovedal jim je nositi orožje in nasilnosti napram vajencem in stavkokazom. če je že bila stavka ali nie. Velel jim. je, da tiskarnarji niso dolžni odpirati tiskarne, kadar to žele pomočniki; pravtako tudi niso smeli več resno braniti gospodarjem, da so najemali vajencev kolikor so hoteli.
Tako se je zdelo tiskarjem, da so kljub ču- ( dovito vztrajni stavki še prišli v slabše razmere. Oospodarji bi jim morali dajati res boljšo hrano; na pravoreku starešine se ni dalo ničesar spreminjati; toda ali je prišel ta veliki gospod kdaj pokušat juho? Sigurno je bilo le to, da so mojstri lahko ravnali tako zdaj kakor prej, dočim pomočniki niso imeli niti pravice več, da bi se smeli združevati. Vendar so še vedno poskušali rišajoč neizrečno slabo stanje svoje izprositi, da bi kralj razmere uredil pravično. Zagotavljali so ga. da so sami pravi umetniki in ne pa založniki knjig in razpečevalci ki po ves dan čepe v svojih trgovinah, se raztovarjajo in lenarijo, dočim se pomočniki mučijo ob omari in preši.
Nikakor torej ni XVI. stoletje razumelo nadlog tiskarskih pomočnikov; 34 let kesneie, še leta 1573 je prepovedal tedanii krali vsako' združevanje, ki bi z njim skušali ustaviti delo. Oospodarji pa so se smeli združevati, bili so namreč bogati in ugledni ljudje. Organizacija ie bila prej javna, a sedaj je nastala namesto nie tajna. Tako je bilo tudi pri vseh drugih obrtih. Pridobila si je misel složnosfi veljavo med delavstvom, složnost, ki edina krepi, in ni se te misli dalo več odpraviti iz delavskih glav.
Od-rovorni urednik Fran R a r 11.
Izdala in znlago založba »Zarje«.
T-clrrt *l	’	n	Tiskarna«	v	1 iuMipni
mm
(Pa6) (3aG)1(SaG) &G)
Naznanilo!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzela 26. t. m. staro znano
gostilno pri ,Kankertu‘
v Spodnji Šiški št. 20
točila bodem samo pristna vina, cviček in Oa-dove peči in Štajerca, postregla bodem z gorkimi in mrzlimi iedili.
Za obilen obisk se priporoča.
Milka Knafllč-eva.
Priporočam svojo bogato zalogo
nagrobnih spomenikov
iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrbništva. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega Izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labra-dorja, kraškega in beljaškega marmorja itd, jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah.
Fr. Kunovar, kamnosek
LJUBLJANA, poleg Sv. Križa, novo pokopališče.
Kovaški pomočniki
kateri so zmožni tudi na primožu delali se sprejmejo v tovarni vozov
Peter Keršič, Sp. Siska pri Ljubljani.
Tobakarne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kaset Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1 Beden, ulica Madonnina št.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc oacio št. 25 Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piam Ca-serma)
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piam Rarriera.
Bruna, utica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št 20.
HoeltI, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Mnraro Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Benussi, Gretta.
Skladišče II. kons zadrug na Relvedere. Artuš, Relvedere 57.
Sekovar, Piam Caserma.
Ronzel Goachino, Via S. Marco 26.
Wenc Neža, Via Broletto.
Segolin Rosa, Via Industria 16
M saj ec »v ef &$» I ]v» f novej »c
Maksim Gorki j
— Mati“.
Cena K 4*—.
lo pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja je izšlo te dni. Dobjva se po vseh knjigarnah, ka kor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.	-.4
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
— Biljardi. s==
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Nervozni ste
4
utrujeni in onemogli, se hitro razburite kakor skoro vsi ljudje dandanes, ki morajo nositi težki križ življenja. Imamo pa proti tej bolezni izvrsten pomoček, in to je elektriciteta, ki se z najboljšim uspehom lahko rabi ob oslabelosti živcev, glavobolu, pomanjkanju spanja, motenju prebave, črevesni malodelnosti kakor tudi pri revmatizmu, protinu in pri najrazličnejših ženskih boleznih. Seznanite se torej z električnim zdravilnim načinom čimpreje!
Brezplačna knjiga!
Ravnokar je izšel najnovejši natis moderne elektroterapije ki na 64 straneh v sijajni opremi in s premnogimi slikami opremljena razlaga blagodejni učinek elektricitete To knjigo dobi vsak bolnik
grntis I« Iranko.
Za ženske posebna izdaja. ------------
Ako nas obiščete Vam radi razkažemo naš zdravilni način.
Elektro -Yitalizer, zdravniški zavod
Budapešta VI., Andrassystrasse 27, Mezzanin 172.
Občno konsumno društvo
v Zagorju
(vpisana zadruga z omejenim poroštvom)
vabi svoje člane na drugi
izredni občni zbor
v zmislu § 47. zadružnih pravil
ki bo v nedeljo dne 3. novembra 1912 ob 2. popoldan v dvo-===== rani gospoda Rihard Mihelčiča. —
Dnevni red:
Preosnova zadružnih pravil. Vstop je dovoljen samo članom konsumnega društva.
Zagorje, dne 19. oktobra 1912.
Franc Klobčič
zapisnikar.
Nadzorništvo:
Ivan Wallend
predsednik.
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporočat«1 vab7apS" »“vensko občinstvo, da^kle^LvaroTifnr
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. - BANKA .SLAV1JA* Ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje žlvljenia Njeni tari« z' preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona f**deiiule ves čisti dobiček svojim elanom, ^ivljenske polic*	Slavile"	so	nč*
»_. - -** " *	j	n»	r*	—i	* *	’	**	*	*	“	*	“	Mornrinifti	H^Kr^dpin m	n a ni enotii in ctmmi	i _*__m « 
i
i
izpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavij;-
mosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni i^rvniTondriTsJ
skega oddelka K 2,495*719. Kan^'„, m Skod pa je do sedaj izplačala	   .	—
GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE" VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
osa-življen-prosto