poW** tismrrm&iitii
Cena t Din
Leto III. (X.), štev. 274
Maribor, sobote 30. novembra 1929 »j jjjf
Izhaja razun nedelje in praznikov »aak dan ob 10.uri Raiun prt poitnam iek. m. * Ljubljeni M. 11.400 Velje mlečne. prejem*« * upreti ell P« po»t) 10 Dte, dotte»1]tn ee dom pe 18 Oln
Ttlifon:	I	^r|dRiitM,A ,,PrM,lt Muibo^AiiiiMiN*« «m
Uradn. 440 llprtv« 485 I ogiNi epr»i«f*e mi agimi «hM«ti «Mm* »t)>M)eaf, Mmm i
Ogromen poiar v Bostonu
VEČ PARNIKOV V PRISTANIŠČU V OGNJU. — EKSPLOZIJA NA LADJI Z MINERALNIMI OLJL — VELIKA NEVARNOST ZA VSE MESTO.
Letošnji prvi december
bo izza leta 1918. prvi v zgodovini naše države in našega naroda, ki ga bomo lahko proslavljali pod zvezdo zrna (lovite jugoslovenske ideje. Vseh deset let, celo ob lanskem desetletnem iubileju, so nam grenile proslavo prvega decembra težke medsebojne borbe; slavili smo na zunaj, toda v svoji notranjosti smo občutili vso te-žino zadušljive atmosfere. Komur je bila jugoslovenska misel dogma o državnem in narodnem edinstvu »verujem« njegovega življenja, temelj, na katerem je hotel videti zgrajeno vse politično, ekonomsko, kulturno in so-cijalno delo, je moral požrtvovalno in v velikem samozatajevanju nele spremljati vse usodepolne dogodke minolih let, ampak tudi prenašati težke napade in očitke plitvih političnih demagogov. Ti demagogi pri svojem oerostratskem poslu niso hodili poti, jim jo je kazalo solnce naše svobode, ampak so se skrivali za razna temna gesla, ki so bila privlačna zn narod. vzgojen v stari suženjski mentaliteti razdora med istokrvnimi brati- Slabo razumevanje enakopravnosti jn enakosti z druge strani je ta razdor Je Še poglobilo in omogočalo še večjo privlačnost demagoških gesel. In vendar smo v najtežjih časih verovali v končno zmago jugoslovenske ‘deje, ki so jo samo trenutno mogli Potisniti v kot krivi preroki in slabi zdravniki bolne narodove duše.
Tako je jugoslovenska ideja, ki je skovala dogodke 1. decembra 1918, Preživela — mnogokrat oblatena in Ponižana — vse naskoke brezvestnih demagogov, separatistov, amputir-£ev, federalistov, Velikosrbov, Veli-kphrvatov in kakorkoli so se zvali, so izpodkopavali temelje države in ogrožali naše gospodarske dobrine, brez vesti in brez čuta odgovornosti: Preživela je tudi strašni 20. junij 1928, *° so padle žrtve pobesnelega partizanskega fanatizma; preživela je do-f? pP 20. juniju, ko je ozračje postajalo še vedno bolj zadušljivo, ko se je zaelo, da so tudi najtreznejši ob svojo razsodnost, in ko je tudi velik del in tehgence plaval v vodah ulice; preživela je tudi težke dneve, ko so pla-«x? kreature pričele na makedonski način izvajati strahovlado z umori in Ko je padel kot žrtev zagrebški novi-,jn?r’ veliki pobornik jugoslovenske deJe ScMegl: preživela je dr. Pave-l^a. Gustava Peršeca dr. Juraja Kr-njeviča, inž. Avgusta Košutiča in družil kl S0,Ae, v ,SV<?JI, bolnl domišljiji dali zapeljati celo tako daleč, da so zbežali iz domovine in s pomočjo ma kedonstvujuščlh in Italijanov ter bivših avstrijskih generalov, skušali »re sevati« hrvatski narod z rušenjem države od zunaj; preživela je tudi dobo, Ko predstavniki hrvatskega naroda od 6. januarja 1.1. naprej niso gg z besedo dali spoznati, kakšno stati«. z*vzemaJo napram novemu sta-v «v .^avi, ki ie prehodno in ki ima Prvi vrsti nalogo, da p^-me drža* notranji mir, da zasigura s tem go-
NEWYORK, 30. nov. Včeraj je nastal v luki Boston požar, ki je grozil, da uniči cvetoče mesto. V pristanišču je namreč pristal luksuzni parnik neke potniške družbe. Nenadoma je nastal na krovu ogenj, ki je kljub napornemu delu gasilcev hipoma zavil vso adjo v gost dim. Nekaj metrov vstran ;e bil zasidran še nek drug parnik, ki ga je istotako objel plamen In je pričel goreti. Od tam pa se je razširil ogenj nato še na neki parnik z mineralnimi olji. na katerem ie takoj nastala strahovita eksplozija, ki pa Je adjo dobesedno raztrgala na kose. Velikanski ognjeni zublji so švigali
več sto metrov daleč in na strehe bližnjih palač, ki so se kmalu vnele. Kljub nadčloveškim naporom združenih gasilskih društev in vojaštva, je bila nevarnost, da se ognjeno morje še bolj razširi. Končno pa se je s koncentričnim napadom vendarle posrečilo ogenj omejiti in zadušiti. Vendar pa je pristanišče močno poškodovano, ker so se žerjavi v silni vročini večinoma stopili in so bile uničene tudi vse ostale tehnične naprave.
Kako je nastal požar, ki je ogrožal vse mesto, še ni dognano. Škoda znaša več milijonov dolarjev.
Uelike proslave za 1. december
BEOGRAD, 30. nov. Prestolica se pripravlja, da čim slovesneje proslavi 11. obletnico ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v narodno državo. Slovesnosti ne bodo samo ofici-jelnega značaja, temveč se jih bodo udeležila tudi vsa kulturna In podobna društva.
ZAGREB, 30. nov. Danfes je prispelo iz Beograda 1200 visokošolcev, da se udeleže jutri blagoslovi jen ja »Jugoslovanske akademske čitalnice«. Med udeleženci je tudi 180 pevcev akademskega pevskega zbora »Oblllč«, ki priredi drevi v okviru bakljade armadnemu komandantu, banu in županu podoknice.
Kabinetna kriza u Belgiji
BRUSELJ, 30. novembra. Kralj Albert je sprejel včeraj ministrskega predsednika Jasparija, ki mu je poročal o možnostih za sestavo nove vlade. Ko mu je kralj poveril to misijo, si je Jaspar izprosil 24 ur za premislek. Nova vlada bo najbrže sestavljena iz liberalcev, socija-listov in dela katoličanov.
Rta k a na macdonoldouo vlado
LONDON, 30. novembra. Na petkovi Seji spodnje zbornice so stavili o priliki razprave o zakonu za zavarovanje nezaposlenih delavcev liberalci predlog, da naj imajo delavci izpod 18 let pravico do podpore samo tedaj, ako za časa, ko vživajo podporo, sodeUiifiicu^kjtkem tečaju. Vlada se je izrekla proti temupred* logu, češ da je sicer dober, vendar prak tično neizvedljiv. Pri glasovanju so liberalci in konservativci glasovali skupno, vendar ni bilo navzočih dovolj poslancev teh dveh strank, tako da je predlog propadel z 237 napram 167 glasom. Za časa glasovanja sta odšla Lloyd George in Baldwin skupno iz dvorane. Delavski poslanci so spravljali njihov odhod z vzklikom: »Ali hočeta prevzeti vlado? Vendar bi tudi v slučaju, ako bi vlada pri glasovanju ostala v manjšini, nikakor ne podala ostavke, ker to vprašanje ni tako važno. Kljub temu pa se temu glasovanju pripisuje velika važnost, ker se misli, da so se liberalci in konservativci morda že sporazumeli za strmoglavljenje sedanje vlade in ustanovitev nove koalicije.
Poslanik Bodrero-podpred-sednik italijanske zbornice
RIM, 30. novembra. Na včerajšnji seji italijanskega korporacijskega porlamenta je ministrski predsednik Mussolini sporočil najprej zaroko prestolonaslednika z belgijsko princeso Marijo Jose, nakar se je s toplimi besedami spominjal umrlih članov. Nato je bil za podpredsednika zbornice izvoljen bivSi italijanski posla nik v Beogradu, general Bodrero, za kvestorja Dudan, za tajnika pa PellizzarL V nadaljevanju seje so bili brez razprave sprejeti razni zakoni in dekreti, med njimi tudi novi cestni red.
Najlepii Miklavžev večer
5-4. decembre
V VELIKI KAVARNI
Pot za Dravo v Studencih
ob izvirkih je zadnji čas pod vsako kritiko. Štirje studenci so namreč vsled za mašenih odvodnih kanalov izstopili ter preplavili toliko frekventirano pešpot. Potrebno bi bilo, da studeniška občina že vendar enkrat to važno pešpot tako regulira, da ne oo več takih pritožb. Dela ne bi stala veliko, a nujno potrebna so, še predno zapade snegl —
spodarski razvoj in napredek in da izvede v smislu jugoslovenske ideje novo uredbo in konsolidacijo države.
Iz vsega kaosa in meteža minolih let izhaja jugoslovenska misel zmagovita. Veliko delo konsolidacije, začeto 6. januarja 1929 in nadaljevano 3. oktobra. ki ga izvaja kralj kot prvi In najvišji predstavnik in zaščitnik iu-goslovenske Ideje, je končno odprlo usta tudi nevernim Tomažem, ki so molče stali ob strani.
Spregovorila je Hrvatska, Zagreb prvi. za njim tudi druga hrvatska mesta, ki se po vrsti prijavljajo, da h
čejo sodelovati pri veliki manifestaciji poklonitve Zagreba in hrvatskih mest, vsega hrvatskega naroda kra lju. Jugoslovenska Ideja ni mogla do živeti večjega zadoščenja, nego je so glasni sklep zagrebškega občinskega zastopa in nego so Izjave ostalih hrvatskih mest. Zato pa bomo slavil jutrišnji, prvi december v neskaljenem veselju, zakaj prvič v zgodovini naše države davi ta dan enodušno v zna men ju zmagonosne jugoslovenske ideje' ves naš narod Slovencev, Hrvatov in Srbov, sebi v radost in zadoščenje, zunanjemu sveta v ponos!
Pogreb pilota mOHerfa
Včeraj popoldne se je mariborsko ob* Činstvo poslovilo od pilota Hansa Milerja, ki je postal žrtev usodne avtjon* ske nesreče na Olavnem trga.
Truplo pokojnika je bilo položeno na mrtvaški oder v mrtvašnici splošne bolnice, kjer je pred prevozom na kolodvor opravil pogrebni obred pastor g. Baron.
ginljivih besedah se je poslovil od u« mrlega pilota. Izrazil je željo, naj bi bi! ragičnl dogodek, ki je terjal dvoje mla-(ih življenj, zgled sprave med narodi. Cakor sta tokrat Slovenec in Nemec žr« vovala svoji življenji za skupno klejo, tako bi naj tudi narodi umirali drug za drugega, ne pa v boju in sovraštvu drog proti drugemu.
Ob 16. se je pričel skozi mestne ulic* »omikati žalni sprevod. Kjerkoli so SH itevilni pogrebci, so se množice meščanov v gostem špalirju poslavljale od pr-ve žrtve avijatske nesreče, kl se je pripetila na mariborski tleh.
Na čelu sprevoda je korakala vojaška godba. Za njo so se vozili motociklisti, colesarji in drugi športniki. Sledil je mrtvaški voz s Številnimi venci in šopki, med katerimi so vzbujali pozornost zlasti venci Aero-kluba, tvrdke Raab-Katzen-stein in venec nemškega konzulata v Za« grebu. Na krsto pa je bila položena eHsa* etalska čelada in očala. Za krsto je stopal odbor mariborskega Aero-kJnbe in predstavniki oblasti: bana inž. Serneca zastopal okrožni inšpektor dr. Schau-bach, mestno občino župan dr. Jovan la podžupan dr. LtpoM In predstavnici rasnih korporacij.
Na kolodvora se je od pokojnika pe-slovil predsednik Aero-khtba g. ravnatelj dr. Tominšek, pevsko društvo »Jadran« pa je zapelo žalostbdco. Duhovnik je še enkrat blagoslovi! truplo, oltar so odborniki Aero-khtba prenesli rakav v železniški voz.
Tisoči občinstva so zajezili vse dohode na kolodvor, nad pogrebci pa je prav do noči krožilo letalo z žalnimi trakovi ia tipalo cvetje v pozdrav preminulemu tovarišu.
V mrtvašnici fn na kolodvoru so tM posamezni akti žalnega slovesa tako gtn-Ijivi, da ni bilo očesa, ki bi ga ne zalila solza. Množice meščanov, kl so spraail* truplo pilota Miillerja na poslednji poti t njegovo domovino so dokaz, kako globoko je težka nesreča pretresla vse plasti občinstva.
Krame plsalnsta sflhe
bo predvajal predavatelj g. Koraaek * drugem delu svojega predavanja o fotografiji dne 2. dec. ob 20. ttrl v dvorani Zadružne gospodarske banke, nakar ie posebej opozarjamo naše planince. -* Vstop prosti Brezplačne vstopnice se be v vseh mariborskih fototrgovlnah. —» Mestno kopaHiče bo jutri, 1. decembra, radi praznika zaprto. —
Mariborski zimskošportni .
Prvi sestanek delegatov zlmskospori-nih odsekov oz. klubov mariborskega o-koliša se bo vrši! v torek dne & dcceB* bra ob 20. url v kavami Central v Mariboru. Delegati naj se važnega gotovo udeleže. — Tajnik.
Gfevm
rahli wjwj«
»•
CROATIA"
IVAN BOOUC
je piemt g*
Gr«Jfki to* It 1 SMMMMOGUC).
nu
MizcrUa mariborskega osnovnega Šolstva
DOBER SLOVES NAŠEGA ŠOLSTVA DOMA IN DRUGOD. — NA DRUGI STRANI PA MIZERIJA, KI JI NI NAJTI PARA.
Z nekim ponosom in s posebnim zadoščenjem se povdarja v javnosti, da Maribor prednjači pri reformi vzgoje in pouka ne samo v dravski banovini, ampak v vsej državi. Da; ta sloves je že tako velik, da je prodrl celo preko mejnih kolov v sosedno državo. Tudi dunajski veliki reformatorji, katerih mnenje o novodobni vzgoji in pouku upošteva ves svet ter jim priznava zasluge, ki so si jih iztekli na tem polju, imajo o stremljenju Maribora za izpopolnitev njegovega šolstva v modernem smislu, kar najlepšo sliko. To je predvsem uspeh resnega dela našega učiteljstva v zadnjih letih, ki pod okriljem in vodstvom Pedagoške centrale sistematično proučava reforme vzgoje in pouka ne samo na Dunaju, ampak tudi drugod. Tako je n. pr. te dni predavala gdčna Mlinaričeva o svojih u-tisih in izkušnjah, ki jih je dobila kot udeleženka svetovne pedagoške konference v Helsingoru. Poset njenega predavanja je bil od strani mestnega in okoliškega učiteljstva, kakor običajno, kar najpo-voljnejši.
Ta stran našega šolstva je torej nad vse razveseljiva in nam obeta pri takem zanimanju od strani našega učiteljstva lepe uspehe tudi v bodočnosti.
Druga stran pa nam kaže vso raizeri-jo, v katero je zašlo zlasti mariborsko mestno osnovno šolstvo ne po zaslugi u-čiteljstva, ampak po zaslugi krajevnih či-niteljev in vzdrževateljev. Ako nas danes obišče kak tujec in se hoče na lastne oči uveriti o faktičnem stanju našega o-snovnega šolstva, ki uživa sloves po vsej državi in še zunaj nje, bo trpko razočaran. Zakaj naletel bo v naprednem Mariboru v osnovnem šolstvu na take pojave, ki bijejo' naravnost v obraz ne samo moderni, ampak sploh vsaki pedagogiki in higijein.
Pa poglejmo!
Pouk traja že nad dva meseca. V javnosti so bile v tem času pogosto pritožbe, ker posamezni razredi niso imeli deloma ne svojih lokalov, deloma pa ne učiteljstva. Kaj so vse govorili starši otrok pri takih razmerah, ki bi bile 'sramotne celo za vsako hribovsko vas, kaj še le za mesto, ki hoče biti napredno in moderno, o tem hvala Bogu, molči zgodovina. Še-le po preteku dveh mesecev se je po dolgih
tosvetovanjih dobilo za vse razrede lo-ale in po večini tudi učiteljstvo. Pa kako in kje?
Najbolj sta pri tem prizadeti obe o-snovni šoli na desnem bregu Drave t. j. dekliška magdalenska in deška na Ruški cesti. Dekliška magdalenska ima 10 razredov; izmed teh je samo 5 nameščenih
v nehigijenskih in zatohlih luknjah starinskega poslopja. Drugih 5 razredov pa je že nekaj let na ekskurziji in na obisku pri prvi dekliški v poslopju Mestne hranilnice. Še hujše se skoro godi letos tretji deški na Ruški cesti, ker je še bolj raz tresena, kljub velikemu šolskim namenom odgovarjajočemu poslopju. Zaradi visokega števila otrok ima 12 razredov. Toda le 9 jih ima prostora doma, ostali so pa na počitnicah in sicer: 2 na drugi deški v Razlagovi ulici, 1 je pa šel v vas k dekletom na četrto dekliško šolo v Cankarjevo ulico.
Ta dva slučaja sta najhujša in kažeta vso mizerijo našega mestnega šolstva. Gotovo zaslužita, da jih pokažemo tujcem, ki se zanimajo za naše sloveče moderno šolstvo. Bi vsaj videli, kakšna na; ne bo šola. Mnogo na boljšem pa niso tudi druge mestne osnovne šole. Zakaj od vseh osmih, imajo samo štiri vse svo je razrede pod lastno streho. Druge štiri pa trpe na stanovanjski krizi. Tako ima četrta deška iz Samostanske ulice 1 razred v četrti dekliški v Cankarjevi ulici. Celo vadnica ženskega učiteljišča ima 1 razred na letovišču v Cankarjevi ulici.
Ta dejstva dovolj osvetljujejo vso mizerijo mariborskega osnovnega šolstva. Kako je v takih razmerah mogoče uspešno vzgojno in poučno delo učiteljstva, je naravnost zagonetka. In vendar to u-čiteljstvo stremi, čeprav deluje pod tako neugodnimi razmerami, po reformi pouka in vzgoje. Še večja uganka je seveda, kako vzgojiti v takih okoiščinah telesno in duševno zdrav ter odporen rod za vse težave in neprilike, ki ga čakajo v po znejšem življenju.
Dolžnost odgovornih faktorjev je, da se že vendar enkrat lotijo temeljite sanacije našega šolskega vprašanja, ki je tako zavoženo, da ga ne bo lahko spraviti na pravi tir. S samim odlašanjem na boljše čase se ne opravi ničesar. To smo videli pri vprašanju druge deške meščanske šole, to vidimo danes pri osnovnem šolstvu. In ta pereča vprašanja bodo trkala od leta do leta vedno z močnejšo silo na vrata naših mestnih očetov.
Značilno pa je, da se pri sestavi letošnjega proračuna ni zgubila niti besedica za omiljenje te kalamitete. Sklenilo se je sicer najeti več stotisočev in milijonov posojil v razne — sicer tudi potrebne namene — a o rešitvi našega šolskega vpra šanja se je molčalo ko grob.
Gospodje! Razvoj Maribora na zunaj nam dela čast. Razvoj šolstva v njem pa je velik madež na licu modernega Mari bora.
(Tlariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sobota, 30. novembra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski'«. Svečana predstava. Gos*ovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinka Nučiča. Navadne dramske cene.' Kuponi.
Nedelja, 1. decembra ob 15. uri »Worm-ski orožar«. Kuponi. — Ob 20. uri »Pi-skrovez«. Kuponi.
Pondeljek, 2. decembra ob 20. uri »Koncert eterične glasbe«. Izven.
Koncert eterične glasbe v mariborskem gledališču. V pondeljek, dne 2. decembra se obeta mariborskim posetnikom gledališča kar največja senzacija. Ruski profesor Lev Theremin, izumitelj fenomenalne godbe iz ozračja, ki je sestavil tehnično kar najbolj izvežban trio za od njega izumljene aparate, priredi enkratni koncert v Mariboru z zelo pestrim spo-Godba se proizvaja edino le z bližanjem ali odmikanjem rok od aparatov. Priporoča se nakup vstopnic v pred prodaji.
6 Stolna ulica 6
Parfumerija
Darila v zavitkih
Ikarou l£t
Hansu Miiileriu in Ivu Šestanu.
Zabrneli so motorji! —
Ptič železni, orji, orji zrak v ljubezni kakor plug in premeri vse višave sem od Tezna preko Drave v sever, vzhod, zapad in jug!
O, kako se mlada sila trdno upira nam v krmila!
Živo bije udar srca, ko pogumno se pogrezne skoz ozračij sile jezne V k zemlji spet izpod neba.
Misli kot družice zveste spet že krčijo si ceste k solncu pod nebeški svod, da bi se napile sreče, ki iz virov božjih teče tajno na človeški rod.
Duh pa dobro se zaveda, ko iz dalje sinje gleda na življenja pisan vrt, da kot svetel žar plamena brez rodu in brez imena šel bo morda v črno smrt!
M t r i b o r, konec novembra 1929.
J. S.
Petainova očala
*o najboljša!
Mariborski in dnevni drobiš
Dr. Firbasa poslednja pat
Nov grob se je zaprl včeraj ob vznožju Pohorja na pobreškem pokopališču. Grob, v katerem je našel svoje zadnje domovanje in odpočitek po dela in požrtvova-nja polnem življenju starosta mariborskih Slovencev, neustrašeni narodni borec, notar dr. Fran Firbas. Krsto skromnega narodnega delavca so pokrivali številni venci sorodnikov, tovarišev in prijateljev, častno spremstvo pa je tvorila množica odličnih Mariborčanov, zastopnikov mesta in oblasti. V žalnem sprevodu so bili med drugim: okrožni inšpektor g. dr. Schaubach kot zastopnik bana dravske banovine, mariborski župan g. dr. Juvan, podžupan g. dr. Lipold, predsednik okrožnega sodišča g. dr. Žiher, prvi državni praVdnik g. dr. Jančič, pokojnikovi stanovski tovariši notarji ih odvetniki, sodniki okrožnega sodišča ter številni prijatelji.
Ob odprtem grobu se je notar g. dr. Ašič poslovil od staroste mariborskih Slovencev s sledečim govorom:
»Ljubi tovariš dr. Firbas!
Notarska zbornica mi je naročila, naj se od Tebe poslovim v imenu notarske zbornice, katere dolgoletni zaslužni član si bil, in od tovarišev, katerim si bil vedno najboljši in najiskrenejši prijatelj.
Dolgo si se upiral nemili usodi, ki je zahtevala, da se končno odpočiješ tudi Ti, ki nikdar v svojem življenju počitka nisi maral, ki si poznal le en smoter živ ljenja, to je neumornega dela. Ze smo u-pali, da boš še enkrat ukanil usodo, ali bila je močnejša in Te je nenadoma poklicala za Tvojim najboljšim prijateljem dr. Turnerjem.
Naštevati Tvoje zasluge in vrline bi bilo odveč, saj Te je poznai vsakdo v Mariboru in daleč naokoli.
Ob Tvojem grobu se tovariši klanjamo Tvoji veliki ljubezni do stanu, Tvoji skrajni korektnosti, Tvoji kolegijalnosti in tisti, ki smatramo., da je družina temelj mirnemu človeškemu sožitju, Tvoji najpopolnejši požrtvovalnosti za svojo rodbino.
V imenu Tvojih bivših koncipijentov Ti izrekam udano zahvalo, da si z veščo roko znal krotiti mlado, neugnano hotenje in vrvenje in si ustvaril iz nas delavce po svojem najboljšem vzgledu.
Slava Tvojemu spominu, častiti rodbini najiskrenejše sožalje!«
Mašim naročnikom!
Današnji številki smo priložili položnice. Cenjene naročnike prosimo, da nam sigurno poravnajo zaostalo naročnino ker se v decembru zaključi letni račun. V nasprotnem slučaju bomo žailbog primorani vsem zamudnikom s 1. januarjem 1930 pošiljanje lista ustaviti.
UPRAVA.
Dupjna mera
Na osnovni šoli v Razlagovi ulici sta bila do pred kratkim dva nemška razreda. Nemški stariši pa so vložili energičen protest proti baje nehigijeničnim šolskim prostorom. Vršile so se intervencije, do-šlo je do komisij in pregledov in konečno je oblast izrekla, da so predmetni šolski prostori, kakor tudi stranišča res nehigije nični in zato nevporabljivi za šolski pouk. Nemškim razredom so bili nato nakazani lepi prostori v šolski zgradbi v Cankarjevi ulici.
Do tukaj je vse v redu in kaže dovolj jasno, da so naše oblasti zelo dobrohotne in ugode rade željam tujerodnih starišev. Toda odobravati ne moremo nikakor, da se ti za nemške otroke nehigijenični prostori vporabljajo sedaj za slovenske o-troke. Tudi mi slovenski stariši ljubimo svoje otroke in ne moremo prenašati te vojne mere. Bili so časi, ko so Nemci uveljavljali načelo, da so oni »boljši« ljudje, a mi manjvredni. Pričakujemo, da )o ta krivica za slovenske otroke v kratkem odpravljena. —
Oglejte
si našo veliko
5158
razstavo predmetov iz pravega in China-srebra. Velikanska izbira. Presenetljivo nizke cene. Prodaja tudi na obroke. Izložbe so ob nedeljah celi dan odprte.
M. 3LGER3EV SIN
Juvelir
Maribor, Gosposka 15.
Zgodovinsko društvo v Mariboru
ma dne 8. dec. ob 10. dop. v čitalnici »Studijske knjižnice« svoj letni redni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo odborovo in razne aktualne zadeve, ki se tičejo zgodovinsko-narodopisnega dela v Mariboru. «
Iz agrarne službe.
Pri srezkem načelstvu v Ljubljani so postavljeni: za agrarnega pristava v 8-1 Matija Brčič, za zvaničnico Milena Faganel, za pripravnico Ida Cerar; pri srez-kemu načelstvu v Mariboru za pripravnico Marija Kos, dosedaj pripravnica agrarnega urada v Mariboru. —
Knjige za Miklavža.
Miklavž bo osrečil letos pridno deco t velezabavnimi pripovedkami, ki so izšle v lepih knjižicah s številnimi slikami: Janko in Stanko. Prigode gospoda Koza-murnika. Skok, Cmok in Jokica. Prigode porednega Bobija. Sinko Debelinko. Princeska Zvezdana. Knjige se dobijo po 12 Din, s poštnino 13.50 Din v upravi »Jutra« in »Večernika«, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Za mal denar mnogo srečnih in veselih uric mladini. — Nevarnost nalezljivih bolezni je minula.
Slučaji,Škrlatice in tifusa, ki so se raztreseno pojavljali, se vsled hitre in skrb-ne odpomoči od strani oblasti niso razširile. Da je ta epidemija izginila, pa je zasluga občinstva, ki je ohranilo prisotnost ter je s higijenskim načinom življenja in s pogostim umivanjem odbilo od sebe nevarnost infekcije. V teh slučajih se more zelo uspešno uporabiti »Albus-milo« za umivanje, ki kljub pogosti uporabi ne razjeda kože, se zelo peni in je v vsaki trgovini zelo poceni na prodaj. —
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega delovanja želodca ih črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	I-
»Jadranov« Miklavžev večer.
V nedeljo, 8. decembra, ob 4. pop. pri' redi pevsko društvo »Jadran« tradicijo-nalni Miklavžev večer v veliki dvorani Narodnega doma. Razen otročje igre »Miklavž prihaja« se priredi še druga igra, ki bo izzvala obilo smeha. Moški in mešani zbor nastopi s par lepimi Pe' srni. Obenem bo zapel »Joško« par solo* spevov in nekaj bolj za smeh. Člani ju tudi drugo občinstvo se vabi, da v obilnem številu poseti ta večer, ter pripelje s seboj svoje male. Radi oddaje morebitnih darov, bo občinstvo pravočasno obveščeno. — Odbor.	3117
Najlepša Miklavževa darila
li
n
Kožuhovlnasti plašč«
Krzna vseh vrat Velika izbira! Brez-Konkurenčne cene!
SaTon „CHIC
Gosposka ulica 1530-4
Za jesen In zimo KARO čevlji. VI. Dolenc, Tolmač h kazenskemu zakonu
samo še danes Din 196.
Družabni večer.
Zveza privatnih nameščencev, danes.
v soboto, ob 20. uri pri Unionu. PnvabU nameščenci, posetite svojo prireditev
polnoštevilno!
Kavarna Evropa.
i dnevno koncert* «-»
V M a rfBsrtJ, STne 30. XT. 1S29-
WRBMnrvc f w wi ir mm
'Srwr
Obiinska davšžlna na n«ia< zidane parcele v Mariboru
Izmed vseh dokaj številnih predlogov za nove davščine gotovo noben ne bo dobi’ toliko glasnih zagovornikov in toliko odločnih protivnikov kakor ta. Pred-laga se namreč, da je plačati od vsakega metra nezazidane stavbne parcele v L II. in delu V. okraja po 3 Din, v ostalih mestnih delih pa po 1 Din, kajti oni slučaji, kjer stoji provizorna stavba m ni predlog višje obremenjuje, so tako remu, da jih ne bomo posebej obravnavah. Dognati nam je le davčno upravičenost nezazidanih stavbnih parcel pod sedanjimi gospodarskimi prilikami.
Komur so bile kedaj resno mar komunalne zadeve, je gotovo preštudiral knjigo itd. Damaschkeja »Die Bodenreform«, kjer avtor popolnoma pravilno prihaja do sledečih zaključkov: Posestnik kake parcele ne prispeva nič ali vsaj ne mnogo k temu, da se zgradi mimo njegovega posestva cesta, kanal, da se pripelje v bližino voda in električni tok itd. Po vsem tem pa njegova posest v svoji vrednosti Silno pridobi. Vrednost njegovega zemljišča ie torej povečala družba, pa bodi to občina, okraj, dežela ali država, zato '■o'tudi te korporacije upravičene, da vsaj partlcipiraio na dobičku, ki ga doseže zetntnSk! posestnik.
Kakor je ta utemeljitev In ta zahteva upravičena drugod, tako velja tudi za naš Maribor. Le pomislimo, koliko je pri* dobila periferija z avtobusi: kako tu nam je bil še pred leti okoliš pri kadetnici in koiiko bližji nam je postal seda!, odkar vozilo avtobusi, Enako je t vodovodom, električno napeljavo itd. Občina Je mnogo storila, vrednost posesti se je dvignila in občina upravičeno zahteva za-se pri-spevka. Vendar čbllka; kalcof Jo pfMm* ca mestno knjigovodstvo, ni združljiva z nazori gori imenovane knjige. Le poglejmo sl. kako b! se Izvajala ta uredba v praksi!
Že to, da so enako obdavčene vse stavbene parcele enako, samo da leže v dotičnem okraju, ni pravično, sai je vendar razlika med južno in severno Stranjo, Domislek na katerega je prišlo že knjigovodstvo samo — poleg drugih kriterijev, ki določajo razllfino vrednost posameznih stavbnih parcel,
Naibolj so obdavčene stavbne parcele v sredini mesta, kjer Je določeno sklenjena zazidava dvo Ih trftnadstttmnih hiš. Ootovo, da so te parcele najdražje in tako lepo se da demagoSko trditi, kako lastniki s temi parcelami stavbni prostor dražijo. Temu pa bo moral oporekati, kdor kollSkaJ trezno presodi razmere in ve, da še po vojni ni bilo mnogo privatnih Interesentov, ki bi bili kupovali stavblšče sredi mesta, kjer bi morali zidati večnad' stropne hiše. Kupovala so se pač stavbi Sča na periferiji, kjer Je bilo dovolleno eradlti pritlične ali enonadstropne hiše., Kaj naj napravi posestnik stavbne parcele sredi mesta, Če sploh ata parcelo ni Interesentov?
Naslednje vprašanje pa Je načelno: Od česa se sploh naj plačuje davščina? Vsakdo, ki se je pečal s temi vprašanji, bo odgovoril, da ali od uživanja (pri nas voda, elektrika) ali pa od dohodkov, nikdar p« ne sme že sama posest biti predmet obdavčitve, izjemo delajo seveda luksuzni predmeti. Zemljišče samo, ki ne donaša absolutno nlkakih dohodkov, ne more biti torej obdavčeno, davek je u-mesten šele takrat, ko Je posestnik za stavbno parcelo radi ugodnejših prilik
več dobil kakor je njega stala. Takrat se naj oglasi davčna oblast in upravičeno zahteva delež tudi zase. — Breme, kakor ga predvideva predlog, pa ni že več davek, marveč oddaja premoženja, kajti tekom let bi posestnik plačal na davkih vso vrednost zemljišča, ne da bi imel od zemljišča le količkaj haska. Zato odločno predlagam, naj se ta uvedba spremeni tako, da bo treba pri vsakem prekupu zemljišča plačati mestni občini primerno prirastkarino, ki pa se naj seveda progresivno veča. Naj se ugotovi cena parcele lob priliki zadnjega nakupa, če se je ta izvršil po letu 1920, sicer pa dožene vrednost parcele tega leta in se naj u-pelje progresivni davek, kakor ga imamo že za poslopja. Tako bi bila obdavčitev stavbnih parcel pravično in na vse strani pravilno urejena m bi ne bilo nasilne raz-ike med posameznimi mestnimi okoliši.
Predlog sam pa predvideva tudi previsoke postavke: obdavčitev m* z 3 Din vendar ni v nikakem razmerju s ceno 8 Din za m* kakor je občina še do nedavna prodajala stavbišča... Tudi preostre predpise glede prijavljenja vsebuje ta predlog; kajti kdor bi ne prijavil svoje parcele v točni izmeri tekom meseca januarja vsakega leta(l) temu se naloži kazen v izmeri petkratne davščine* Nepojmljiva je drakonska strogost tega predloga, zlasti, ko se s to zahtevo po nepotrebnem birokratizira in poveča delo na magistratnih uradih. Gradbeni urad ima najtočneje zabeležene vse parcele In vse lastnike, ob vsaki Izpremembl Je treba plačati visoke občinske pristojbine, tako da že vzamejo magistratni uradi vsako izpremembo radostno na znanje: vseeno še zahtevajo vsakega januarja nove prijave, kakor da bi še Mia parcela med letdm povečala... Ne delajte nepotrebnih potov davkoplačevalcem In nepotrebnega dela uradom! —
Pri tej obdavčitvi gre še za eno načelno stvar. Povsod na svetu skušajo ohraniti kolikor največ vrtov v mestu... S to uredbo pa so tndl vrtovi obdačenl, razven tistih ozkih predvrtov pred hišami, kjer ne tvorijo lastne parcele... Če je to v interesu mesta, bi skorai dvomil Kdor ve, da stane obdelava vrta v mestu radi lepotilnih rastlin skoraj toliko, kolikor daje koristi, ter prišteje še stro ške za ograjo in skoraj vsakoletna po pravila, ta bo razumel, da morajo vsi večji vrtovi Ižgltiltl, ako bodo še obdav Čeni. Naravnost v posmeh deli OlepŠe valno društvo vsako leto za najlepše vrtove prlznalne diplome, mestna občina jih pa obremeni z novim davkom. Če več ne, vsaj ograjeni in gojeni vrtovi ob cestah z nestrjeno zazidavo naj ostanejo neobdačenl. Sicer pa naj tudi za nje velja zgoraj predlagana prirastkarlna. Tako ostanejo vrtovi ohranjeni, ako bi postali predmet trgovanja kot stavbišča, pa itak ne uide mestni občini njen de’ež. In oboje je enako važno!	Dr.	P. St.
orman
Tlakso Snučerl:
tlouek iz samote
zdala in zatožila Tiskovna založba v liarlboru. Osmerka, strani 180. Tisk Mariborske tiskarne.
Ljudska univerza v Mariboru. (Apolo kino).
V pondeljek, 2. decembra, ob 8. zve Čer predava naš dobro znani pedagog prof. dr. Zgeč iz Maribora o temi: »Nova šola na Dunaju«. Govoril bo o poskusih in uspehih, doseženih na šolskem polju mesta Dunaj. S številnimi projekcijam' bo predočll notranji In zunanji ustroj no vlh dunajskih šol.
Slika ima 11 napak. Kdor Jih ugane !n pri-1 drevo, ki Je razstavljeno v izložbi pohištva ■oži 15 nagradnih listkov t raznimi Črkami I Zelenk a. — ReSitev z listki Je posl« tl na !j| *# nahajajo v vseh tablicah, MIKIM-čoko* j tovarno »MIRIM«. ^	9069
*de* dobi kot prvo darilo okrašeno božično 1
Maribor se je letos osvobodil svojega dosedanjega mrtvila, postal je tudi književno aktiven, kajti pred nami leži že četrta knjiga: Šnuderiove novele »človek iz samote«. Devet jih je, a skozi vse «se kakor rdeča nit vije pisateljev samobitni odnos do življenja, družbe, bolne nlvelizlrane konvencionalnosti in vseh njenih tisočerih Izrodkov, katere biča s ino prikrito, a zato tembolj zdravo sa-iro. Daslravno je stopil skoraj iznenada v javnost kot pisatelj, je njegov slog dovolj originalen, čeprav tu in tam še ne teče tako kakor bi moral. Tudi jezikovne in druge napake, katerih je nekaj, še motijo, a jedro vseh teh novel Je tako kleno, da moramo biti Tiskovni založbi samo hva-ežni, da je knjigo izdala. V njih se razodeva nova moč, močan talent, ki mnogo obeta. In lahko rečemo, da je po snovi ln obdelavi to ena najmočnejših cnjlg najnovejšega slovenskega slovstva. Nekaj andrejevsko samobitnega je v nji, a tudi odsviti Cankarjeve bistro-vidnosti jo spajajo s svojo žarko svetlobo umetnosti.	?
Prva po vrsti, ki je tudi knjigi naslov dala, je novela »Človek iz samote*. Ze v nji je dokaj jasno izražen Šnuderlov odnos do življenja in družbe, Čeprav se mi zdijo nekateri prehodi razpoloženj prenagli, premalo psihološko utemeljeni, da na dveh, treh mestih celo motijo. Zato pa so sledeče:	»Nikodem	Šabeder«,
Soeur Isabelle«, »Mož«, »Štorija o Jurju Požganu«, »365. angel« in »Poslednje pismo« toliko bolj zaokrožene in prečiščene. Izredno močna je druga, kočljiva po sižeju tretja, a srečno Izvedena in utemeljena, dočim je četrta, »Nož«, najbolj realistično in jasno koncipirana. Središče in osrednji prehod iz arhitektonsko enotno zgrajene zbirke — duhovnost — realizem — duhovnost — tvorijo »Dobrotniki Lazarjeve vdove«, ki so močna satira na socijalno sedanjost družbe. Po karakterizaciji ln jasni nazornosti oseb, dejanj in miselnosti se odlikuje šesta, »Štorija o Jurju Požganu«, dočim sta naslednji, »365. angel« in »Poslednje pismo« psihološko globoko in svojevrstno originalno r/ajeti, preoblikovani in podani. Obe sta umotvora svoje vrste.
Najznačilnejša za pisateljevo miselnost, pronicavost v probleme skritih duševnih globin Življenja, stilistiko in tehniko pa je poslednja, najdaljša: »Zgodbe izveličarja Tamuzla«. V njej je Snuderl prevrednotil vrednote, zato da Je preko laži in hinavstva pokazal na usta Izveličarja Taunzla na edino pravo pot — notranje očiščenje v duhu čistosti in Bogu všečne lepote. Zaradi tega nauka, katerega ne razumejo, Tanuzla sicer odvede-jo in zaprejo, a preden odide, še pove'. »Saj ste rekli, da sem nauk oznanjal. Jaz pa &em le hotel, da bi bili božji, ko sem jim povedal, kak hudičev katekizem je bil hudobec v njih zasejal. In Še Izmislil si nisem nič, sami so ml ga pokazali. Pastir je pastirju pravil, da je gada srečal, a oni mu ga kar že pokaže v svojih nedrijih. •“ Nič ne pomaga. Zlu smo zapisani za vse večne čase in pomoči ni nobene. Tudi hudičevo zrcalo ni pomagalo. Bog je na svetu izgubil zoper hudiča.« — ln v tem leži bistvo te najgloblje novele, a tudi najbolj svojstvene in šnuderlovske obenem.
Knjigo je Mariborska tiskanja odično opremila, naslovno stran ji je psKdal arhitekt g. Černigoj, učenec velikega\našega mojstra Plečnika, tako da cena 40 vin za broširan in 60 za vezan izvod zares ni previsoka.
Šport
TEK OSVOBOJENJA.
Jutri, ob 11. dop. se bo vršil skoz! mestne ulice »Tek osvobojenja« za pokal, ki je bil darovan v spomin pokojnega Toneta Vahtarja.	„	%
Doslej se je prijavilo nad 20 lahkoafte-i tov, ki bodo tekmovali za dragoceno trofejo. Prireditelj pa Je razpisal Še peti tolažilnih daril, ki so bila razstavljena v] izložbi tvrdke Šoštarič za pet atletov, ki bodo prispeli prvi na cilj za zmago-j valcem.
Start konkurentov bovpred moškim «-čiteljiščem, proga pa je določena po naslednjih ulicah: Koroščevi, Maistrovi,! Kolodvorski, Aleksandrovi, Slovenski inj Gosposki. Cilj bo ob prehodu na Glavni
trg.
Ža prireditev, ki se bo brŽCM ponavljala Še dolgo vrsto let, vlada med ob-' Činstvom veliko zanimanje.
SK Železničar :SK Rapld
V okvirju olimpijskih prireditev se bo vršila jutri prijateljska nogometna tekma med SK Rapidom in SK Železničarjem« ob pol 15. na igrišču SK Raplda.
Tokrat bodo železničarji nastopil! vj nekoliko oslabljeni postavi brez Frangeža in Wagnerja, vendar je upati, da bodo i rezervne moči v zadostni meri nadottte-] stile vrzeli. Rapid je nominiral najmočnejši team in ima več izgledov do zmage, ni pa izključeno, da bodo Železničarji kljub, handicapu izsilili »ase ugoden izid.
Sodil bo g. Bizjak.
KARO
I
K
A
19
pfavi vir za nakup dobrih čevljev
Dijakl-kolesarjl!
Pozivajo se vsi dijaki-kolesarji, da se javijo jutri ob 10.30 pred državnim moškim učiteljiščem. — ISSK Maribor.
ISSK Maribor — zimskošportni odsek priredi v dneh od 15.—24. decembra pri Mariborski koči smučarski tečaj za začetnike in že izvežbane Člane. Poučeval bo izprašan smučarski učitelj. — Vsi Člani se pozivajo, da oddajo v svrho verifikacije po eno sliko pri »Sport-Rogll-ču«. “* Zimskosportniki naj oddajo svoje športne legitimacije za polovično vožnjo v svrho prolongacije. Vabijo se tudi novi Člani, da se poslužijo uogdnostl na že-jeznicah.
liiia »psi i lin
iprejme U slučaj smrti in dolivat)* VM zdrave oiebe od 1. do 90. M* 1* itpirta do nujvefc Din 510001- isa podporah. Zahtevajte brezplačno pristopnohsjavo
"S*
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Bsnetk
228
»Poslan sem k ekscelenci generalnemu kapitanu z važnim sporočilom,« je odgovoril Džennaro.
»Kdo vas pošilja?«
»Moj predstojnik, policijski načelnik Gvido Džennaro.«
»Dobro. Počakajte tu.«
Uro nato so odvedli Gvida Džennara v kabinet genralnega kapitana.
»Vi prihajate od Džennara?« je vprašal Altieri, ne brez prikritega nemira.
»Nočem vas varati,« je dejal policijski načelnik. »Jaz sam sem Džennaro.«
»Ah, zdaj vas spoznam . . . toda zakaj . . .«
»To preoblečenje? Stara navada. In poleg tega, neljubo bi mi bilo, če bi drugi videli, da sem prišel k vam. Imam vam zaupati nekaj tajnega.«
»Izvolite!« je dejal Altieri in pokazal Džennara
stol.
Obenem je potegnil bodalo in se začel maši-nalno igrati z njegovim ostrim rezilom.
Džennaro se je nasmehnil.
Altieri je čakal z naraščajočo skrbjo, pripravljen, da zabode policijskega načelnika ob najmanjšem sumu.
Džennaro pa je izpregovoril nenadoma:
»Kaj bi rekli, če še nocoj aretiram Rolanda Kandiana? ...«
Altieri se je stresel; oči so se mu mračno zasvetile.
Džennaro se je zopet nasmehnil in nadaljevil:
»Nisem namreč hotel izvršiti tega važnega dejanja, od katerega zavisi toliko raznih interesov, ne da bi prej govoril, z vami.«
»Ali ste z doze mže govorili?« je vprašal Altieri živahno.
»Ne še. Mislil sem, da ste vi prvi, ki ga treba obvestiti . . .«
Altieri se je mračno ozrl na policijskega načelnika.
Vedel je. da je Džennaro vdan dožu. ali vsaj mislil si je tako. Že dolgo časa je bila njegova prva skrb, umikati se zasledovanju tega človeka .... Kaj hoče zdaj od njega? ... Ali hoče vohuniti? . .. Zakaj mu je vrgel Kandianovo ime. kakor vrže ribič ščuki živo vodo?
»Kako to,« je vprašal z nekakšno hladno jezo, »da prihajate s to novico k meni prej nego h komu drugemu? Kaj me briva republičanska policija? Ali sem jaz njen načelnik? . . . Ah, veste kaj, gospod: če bi bil to. bi bil Roland Kandiano že zdavnaj obglavljen. Izdajalec, upornik, poglavar roparjev — pa se je predrznil hoditi po Benetkah!«
»In se še predrzne!« je dejal Džennaro mirno-dušno.
Altieri se je zdrznil.
»Kaj iztika tod? Cesa išče?« je zarohnel, stis-kaje svoje bodalo.
»No, vidite, da imate povod, zanimati se za usodo Rolanda Kandiana . . . Pozdravili ste me na tak način, da bi moral vstati in iti... če vam ne bi bil preveč prijatelj...«
»Da. Ali se čudite? ... In vendar je resnica .. Verjemite, znano mi je marsikaj.. .«
»Marsikaj kakšnega?« je kriknil Altieri in prebledel.
»No . . . takšnega, kar se tiče Rolanda Kandiana. Zndano mi je predvsem vaše osebno in opravičeno sovraštvo do njega. Dajte, govoriva odkritosrčno . . .«
»Prvi in glavni dokaz moje odkritosrčnosti je ta, da vas potrebujem . . . kasneje vam povem, v kak namen .. «
»Kdaj?« je vprašal generalni kapetan zasoplo.
»Čez mesec dni... morda tudi že čez dva tedna ... Predvsem pa odpotujem iz Benetk .. . Karkoli se zgodi medtem, ničesar nočem vedeti .... ali aretirajo Kandiana, ali ga puste v svobodi . . . ali če se zgodi kaj drugega — meni bo neznano!«
»Vi odpotujete iz Benetk? Ali smem vedeti, zakaj?«
»Samo zato, ker se nočem mešati v reči, ki se bodo godile, in nočem vedeti ničesar.«
Altieri je planil pokoncu.
Zdaj je bil prepričan, da je zarota znana policijskemu načelniku. Stopil je k njemu.
»Če bleknem samo eno nepotrebno besedo,« je dejal Džennaro sam pri sebi, »je po meni.«
»Kaj torej misilite, da se bo godilo?« je zarenčal Altieri.
»Saj vam pripovedujem že ves čas o aretaciji Rolanda Kandiana.«
Altieri si je oddahnil.
Vrnil.se je na svoje mesto.
»In zakaj se nočete mešati v to reč?« je vprašal matij osorno, napol že ukročen.
»Vidite: že dvakrat sem poizkusil- aretirati Kandiana, pa se mi ni posrečilo. Če doživim še enkrat neuspeh, bi ga moral drago poplačati. Prepričan pa sem — morebiti mi boste Očitali praznovernost — da gre v tretje rado in da tudi zdaj ne' bom imel uspeha. Ne vem, ali me dobro razumete.«
»Razumem vas; le govorite!«
»Spoznal sem v njem tako strašnega in neukrotljivega človeka, da sem se ga začel bati — jaz, ki drugače ne poznam strahu. Irt prišlo mi je na um, da aretacija Rolanda Kandiana pravzaprav ni policijska, nego .. . rodbinska zadeva,«
»Aha!«
»Nekakšen dvoboj, če vam ugaja ta izraz. Mi-
slil sem, da so v Benetkah ljudje, ki bi jih zelo zanimalo vedeti, da bo Roland Kandiano nocoj sam v svoji hiši.«
Ob teh^ besedah je stresel Altierija drhtlaj, ki ga je bil Džennaro v teku tega razgovora že večkrat opazil.
Toda generalni kapitan se je premagal in vprašal z zamolklim glasom:
»O kakšnih ljudeh govorite?«
■ »O vas, na primer,« je. dejal Džennaro z nekakšno naivnostjo, ki pa je bila v resnici čudovit napor njegove zvijače. »O vas, Altieri . .. Saj sem vam rekel, da hočem biti odkritosrčen. In to bom do konca, tudi če se vam zdela moja odkritosrčnost žaljiva ... Ali mi ni znano, da sta imela oba-dva, vi in Roland, isti ideal? ... Ali mi ni znano, da je življenje tega človeka zapreka vaše Meni je pravzaprav vseeno, ali je Roland Kandiano aretiran ali ne! .. S tem, da mu zabranim. škodovati republiki, je v polni meri zadoščeno moji dolžnosti ... Z vami pa je drugače. Prepuščam ga vam in sem prepričan, da vam storim resnično uslugo, s tem, da yam prepustim tega človeka... Oh, nič se ne čudite. Odrivali ste me proč od sebe, ker ste me smatrali za lepo vdanega interesom nekoga drugega. Toda jaz sem zasledoval vaša prizadevanja ... s simpatijo. Zal mi je bilo, da vas nisem videl v položaju, kakršen bi vam pristojal . . . Pomiloval sem vas zlasti zaradi vaših sksbi in žalosti.*
Nastopilo je dolgo molčanje.
»Koga izdaja?« se je vprašal Altieri.
Toda kmalu se mu je zazdelo oči vidno, da govori Džennaro res od srca. Če pozna zaroto in je vdan Foskariju — kdo mu brani, aretirati ga v do-ževski palači, kamor zahaja zdaj skoraj vsak dan?
Pogledal je policijskega načelnika, ki je kazal popolno mirnodušnost.
In Džennaro je čital v tem pogledu, da je njegova stvar dobljena.
Policijski načelnik je vstal.
»Zdi se mi,« je dejal, »da sem opravil s tem. posetom svojo moralno dolžnost. Ostavljam vas.... Naj se zgodi karkoli, ne pozabite, da sem ravnal kot vaš prijatelj.«
Altieri je pomolčal; nato je vstal ter spremil Džennara do vrat svojega kabineta.
Preden je policijski načelnik prestopil prag, mu je generalni kapitan naglo pomolil roko.
Džennaro je segel vanjo z diskretno spoštljivostjo.
»Pravite torej.« je vprašal Altieri tiho in z nekoliko drhtečim glasom, »da bo Roland Kandiano nocoj v svoji hiši?«
»Na Olivolskem otoku.«
»Sam ?«
»Da, sam ... s svojim starim očetom.«
(Nadaljevanje sledi).
MALI OGLASI
Hiša, dve sobi in kuhinja,
gospodarsko poslopje, njiva, vrt in studenec, ugodno prodani. Maribor, Pobrežje, Zerkovska 33.	3073
Kratek giasovlr,
pripraven za začetnike, radi selitve ceneno na prodaj. Prešernova ulica 34 II.	3072
frizerka,
ki je vsestransko verzirana v svojem poklicu, se išče. Naslov v upravi lista.
3070
Stanovanje, 1—3 sobe,
išče za takoj ali pozneje mala uradniška družina. Ponudbe pod: Edo Planinšek na upravo »Večcrnika«. .3064
Velik kabinet,
prazen ali tudi mebliran oddam. Stri-tarjeva ulica 5 I. _	3055
Prave Urbasove kranjske klobase dobite pri tvrdki I. Martinjak. Meljska cesta 57.	3054
Angležinja
daje angleške ure in konverzacijo. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod: »Angležinja«.	f3050
Kolesarji pozor!
Zima je tu! Prihaja čas, ko bo treba oddati vaše kolo v popolno oskrbo in shrambo čez zimo. V istem času se vam nudi prilika, da daste vaše kolo temeljito popraviti. Generalno popravilo z emajlacijo ra 180 stopinj vročine potom električne peči, poniklanje ter temeljito očiščenje in brušenje vseh krogljičnih ležajev, tako, da postane koio z malimi izdatki zopet novo. Zadostuje dopisnica, da pridem po kolo na dom. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova ulica 14, na-sproti Narodnega doma.	3009
Dobro šiviljo za belo perilo
sprejmem. Olga Rupnik, Slovenska ul. *t. 20.	3081
Prodam prvovrstno ovčjo volno.
Vprašati Kardinar, Ruška cesta št. 3, dvorišče.	v	3^3
Najboljša dalmainska vina Iz Šibenika
in vedno tople morske ribe dobite v kleti pri Vidmarju, Mesarska ulica 5 in Vojašniška ul. 6. Poskusite! 3116
Krasna oljnata slika na platno,
velika madona se proda, cena nizka. Ogleda se Rotovški trg 3.	3109
Sobo z vso oskrbo
takoj oddam, cena nizka. Aleksandrova cesta 51 I., dvorišče.	3079
Snežne čevlje,
vulkanizira najceneje in najhitreje »Brzopodplata«, Tattenbachova ul. 14.
3092
Zgubila se je
na pol izgotovljena polovica ročne torbice, (Gobelin delo). Oddati proti nagradi v atelje Rupnik, Slovenska ul. 20.
3103
Izučena šivilja
išče mesta in gre tudi za sobarico. Naslov v upravi lista. _________________ 3106
Fina šivilja gre na dom.
Izučena v izdelovanju spodnjega perila, obleke, plaščev in popravilu starega perila. Tudi za ročno delo. Naslov v upravi lista.	3105
Lep lokal
v sredini mesta, pripravljen za vsako trgovino ali pisarno, zračen in svetel, se odda takoj v najem. Vprašati pri I. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	3013
Ročni kovčeki. damske, »pisne, šolske in tolletne torbice, denarnice, Ustnice, nahrbtniki, gamaše itd.
SO najprimernejša Božična darila.
Velika izbira, vsaka velikost in najceneje
Ivan Kravos, Maribor
Alaksandrova cesta 13.	3107
					
IS!
Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. (Iger-ja sin, Maribor. Gosposka ulica 15.	1548
Sobo- in črkoslikanje Izvršuje po ceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
V soboto, dne 30. novembra L L
velika pojedina jetrnih in krvavih domačih klobas. Gostilna Lahainer-Star-man, Frankopanova 39.	3100
Pozor!
Patent posteljni fotel, soliden, praktičen, za vsako sobo uporaben, od 1000 Din naprej pri izumitelju in izdelovate-liu B. Jagodič, Rotovški trg 3.	3090
Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pleta rna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	2319
Brezalkoholna restavracija
»Zvezda«, Taborska 1!, izborna domača hrana (tudi vegetarična), sprejema abonente. Proda ugodno dobro ohranjeno lončeno peč.	3108
Meblovano sobo oddam takoj.
Naslov pove uprava »Večernika«.
3082
Sobo s prostim vhodom
oddam. Betnavska cesta 39.	3082
iščem 13letno deklico
k odlični družini brez otrok. Ponudbe pod šifro »Priskrbljena« je poslati v Sv. Jurij ob Ščavnici.	3084
Mlad pes, doberman,
rujave barve se je zatekel. Sliši na ime »Tunjuš«. Komu je o njem kaj znano, naj javi proti nagradi na upravo lista.
3085
Smučarski goden
po Dinizb -, ir. ur-. w,
dobite pri tvrdki	3089
Franjo Maler, Maribor.
Predno krijete Vaše potrebščine
za Miklavža In Božic
v kanditah, čokolad), naveskih za božična drevesa, bonbonjerah, keksih finem čajnem pecivu 1.1. d„ oglejte sl specijalno trgovino
..Pri slattkorEku" Maribor. Stolna ni. 6
' da se prepričate, da najdete tam, največjo izbero vedno svežega blaga po n a jIn 12 J in
3074	cenah , ki |th ima iz prvih največjib tovarn.
Barhende, flanele
moške in ženske plašče, kakor vso drugo zimsko blago si nabavite v dobri kvaliteti 27»	in	solidnih	cenah	pri	znano	stari	trgovini
I. PREAC, Maribor, Glavni tre 13
Pofcebirem
4-5 delavk
za izvrševanje belega moškega finega perila. Mesto stalno. V poštev pridejo samo hitre in fine delavke. Sprejmem tudi delavko za šivanje ovratnikov. Naslov in pojasnila daje uprava „Večernika“.	3102
05RAM* 05RAf
~iSšflwz&vdt$Z'4e@e!
Tloi^anje matVuuie &aJinice olajšajo dobro raxrtdiiev svetlobe.
u
i'Povprašaj eLektro - strokovnjaka
TOVARNIŠKA ZALOGA PERILA IN VOLNENIH PLETENIN
2665
ZATO, PRI NAJVEČJI IZBIRI, IZREDNO NIZKE CENE.
DOS. KARNIČNIK
MARIBOR, GLAVNI TRG 11
SPEC1JALNA ZALOGA SAMOVEZN IC
Mariborska letna industrija
A. Domicelj
Koroška cesta štev. 46
Telefon 2160
Parna žaoa in strojno mizarstvo
Izdeluje pohištvo, oprave tr*. lokalov, stopnice, okna, vrati, ladijski pod. tople grede okvirje Itd. Prevzame sploh vsa v mizarsko stroko spadajoča dela in popravila. — Košare za sadje.
Umetna stiSlinlca In parllAica
Ima v zalogi razne vrste lesa, deske, remeljne, S letve, vezane plošče itd.
PostraZbs solidna!	Cene zmerne! B
Kupuje po dnevnih cenah vse vrste okroglega lesa, predvsem smrekovega.
Zastopniki!
Za Miklavža
»0#8
najfinejše bonbone, čajno pecivo in Miklavževa darila priporoča slaščičarna
Svetovno podjetje, ki je po vsej državi prvovrstno uvedeno Išče dva marljiva rajonska zastopnika za mesto Maribor. Stalna tedenska plača in dokazano visoka provizija. Ponudbe poslati na upravo »Večemika« pod »Agilnost«.	3095
Usniate rokavice in volnene nogavice kupite
najboljše in oo zmernih cenah pri F. PodgorSek-ovem nasl.
F. Bela, Maribor
Slovenska ulica 7
ZE1SS
PUNKTAL
Diplomirani optik z državnim izpitom
PETELN
MARIBOR. GOSPOSKA 5
Izvanredna ponudba. 3099
Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite
koino pelerino za dei
(H G O. V.) tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože Imm. Odlično se je ta pelerina izkazala, ker ne prepušča mokrote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna beležnica, ki se jo nosi vedno lahko s seboj, ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežju in snegu, za izlete in spoit.
Reklamna cena s posebno kapuco In etuijem samo 70-— Din franko, zacarlnjena. poslana po poStnem povzetju. 2 kosa 138'— Din. Razpošilja A. MARIK, export, PRAHA XII. Londynski 57. (Če ne bi ugajala, jamčim zameno.)	Naslov natančno napisati.
Zahtevajte povsod „Večernik!“
IIIIIIIIIHIIUIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilll!
lisa
		
KRZNO «18	najboljše in najcenejše pri A. Butolen, stroj, koiuhovin Lolka ulica 18 Nakup kož divjačine po najviš. dnevnih cenah I	
2«lo znižane cene za Miklavža
V galanteriji, igračkah, drobnariji, hišni in kuhinjski opremi. — Perilni trak bel ali barvan meter od Din 1‘— naprej, 6 parov moških nogavic Din 39—, 6 parov damskih nogavic Din 39—, 6 žepnih robcev od Din 4*- do 18*-, 6 ovratnikov trdi ali kavčuk Din 18’- itd. n Poskus in Vi ostanete stalen odjemalec!	^
osip Mlinar!?, Maribor, Glavni trg 17
Hočete da bode VaSe Miklavževo darilo res učinkovito???
Praktično darilo tvorijo le Oblačilni predmeti, katere kupite zelo ugodno pri znani tvrdki
L Ornik - Maribor
Koroška cesta 9
Nekaj
primerov:
Namizne garniture, kavine ali druge okusno desin.
serviete
žepni robci
moške zimske majce, pletene moški ali damski puloveri moški ali damski telovniki kravate
moške in damske nogavice
moški ali damski snežni čevlji „Wimpassing*
moške in damske galoše „Wimpassing“
moške in damske usnjene rokavice, fino podložene
KRZNO za obšivek plaščev
damski krzneni ovratniki (Collier)
moški krzneni ovratniki Seal, Oposum, Oposet itd.
Cene kljub plačilnim olajšavam zmerne Kupujte že sedai
302»
.‘iTc
MEINEL & HEROLD
tovarna glazbtl. gramofonov in harmonik
Nekaj primerov natlh cen:
Gramofoni od . . . mandoline od . . .
violine od..............
Kitare od.................*	*	’	*
ročne harmonike od.
le o*vori!a svojo prodafalno v novih Scher* baumevih paviljonih v Aleksandrovi cesti
Din
Din
Din
Din
Din
345.-136.— 95.— 207.— 85.-
dalje
Aromatične harmonike od...	 Di'	,	con‘
Sili
■bhfi« '
Sfrim »•	'	V	PCFP	WY*	ffS	'	"	V	MfFTffSruTSnF '30?Xl7T920.
DDEAL
Edison Bell Penkala d. d. Zagreb
Najnovejši
modeli
Damski
plašči
Gramofoni
gramofonske plošče
znamke Edison Bell Penkala, HIs Masters Volče Columbia
Tudi na dolgoročna odplačila na obroke! Zahtevajte brezplačne cenike!
Samoprodaja:
los. Martlnz
Maribor
Gosposka ulica 18
Pama pralnica in kem. Čistilnica
Centrala: Frankopanova 9 Podružnica: Vetrinjska 7
Pride in dostavi se na dom
H.J.TURAI
MARIBOR
JfKOB PERHAVEC. MARIBOR. GOSPOSKA UUCA 9
Na debelo!
Na drobno!
Nazniajim, da sem otvoril v Maribora
na Aleksandrovi cesti štev. 48
nov, modern krojaški salon
za dame im gospode, pod firmo
„ELEGANCEM
kot večleten lastnik modnega ateljeja v Trstu ter poslovodja prikrojevali« tvrdke .Elite- v Ljubljani lahko jamčim za v««taO, točio in solidno postrežbo. — Na razpolago prvovrstni češki la sngleSki vzorci. Cenjenemu občinstvu se najtoplejše priporočani
3037	Vekoslav	Terier
Vana vsem ja naia znana PLETARNA za to simo pripravila veliko Izbiro toplih pletenih nas
Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otročjih igrač ter pletenine domačega izdelka otročje nogavice od	Din	5*—	naprej
damske nogavice od	Din	T—	naprej
moške nogavice (sokni) od Din	6*—	naprej
vezenine od	Din	1*—	naprej 2S8
čipke od	Din	!•—	naprej
Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, za novorojenčke opreme lastnega izdelka. — Cevije za dom, čevlje za telovadbo; otroške čevlje in sandale. Nadalje nudim: kravate, samoveznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje in krojače po brezkonkurenčnih cenah. Torbice, nahrbtnike, škatlje za peresnike, table itd. v veliki izbiri.
»»»♦»♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦»♦•»•♦•♦♦•»e* •
iiDl.MTipni s^aEii
J [ 15 let najbolje obnesli. Dnevno nova priznanja. Podrobnejša ],
::	ul“K|oirarii!!	sv.	Stefana	lir J.FfcOslieHfll.;:
Vse is čiste volne in tako poceni, kakor ie doaod^j nobeno leto. Zato pa predno te reči kupite* sl oglejte to
UPI llfII 7® aVSfl vpletamlM.VEZHA^
V OlHlU SafUSu VO Maribor, Vetrinjska ulica 17
Ze kroz
prodaja najboljše češko in angleško sukno za obleke in plašče, volneno blago, platno, šifon, flanel, o* deje, preproge, perje in puh itd. Najnižje cene, točna postrežba! Blagovolite se prepričati!
Kalodont, Clorodont, Pebeco i. t d. nudi
najugodneje
in kapi ODOL steklenice.
Galanterijska trgovina
Drago ROSINA
Vetrinjska ulica št. 26
je najpopolnejša in najbolj ekonomična trajna peč sedanjosti. Na 100 m’ porabi v času 24 ur samo 4 kg koksa, s katerim se kuri. Ze drugo leto so stroški poplačani! Ne zamudite, se poprej pri „American Comer-clal Agency“, Marlbor-Krievlna, Praprotnikova ul. 200 prepričati!
! I	Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje	j;
II	in v tekočem računu, eskontira in leeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge	<	j
!!	v denarno stroko spadajoče transakcije. — Sprejema vloga na vložne knjižice in tekoči račun od zasebni-	*	\
kov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih obrestuje najugodnejše. — Za vse obveze Oblastne hra-	;	1
nilnice mariborske oblasti jamči mariborska oblast z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
E	Zato je zavod najvarnejši v celi oblasti. — Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice.	im	J!
- ■	-■ ■- ■ • ~	•	,v ;	j	flj.
fedaja Konzorcij »Jutra« .v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. it« predstav«1
Stanko Detela v Maribora.
/Plfl || PRVOVRSTNIH	T DII 11M
ZNAMK V VELIKI	TRAUN
W mmm i	,	„.__________    Aleksandrova	ces
3104
IZBIRI PRI	ALEKSANDROVA	CESTA	19.
MMMN