te* un. fltv. ni v (JUNIORI, v toreh 30. Mili 19Z9. Cna Dtn 1* ^^______ _ ._^_^____^^^_^^___ . _ ____________^_____________ kbala vuk dan Dopotone, tarzemfi nedelie kl praznike. — Insert« do 30 petit £ Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji Inscratl petit vrsti Din 4.—* Popust po dogovora. I n se ratni divek posebei. »Slovenski Narod« vetia fetno v J«sosla*tfi 144— Din. za inozemstvo 300,— Din. — Rokopis] se ne vračalo. — Naie telefooske itevttk« %o: 3122, 3123, 3124, 3125 Ui 3124. Poincareieva vlada v Briandovi izdaji Po neuspelih pogajanjih z radikalnimi socialisti se je Briand odiočil za ohnovo prošnje vlade - Nova vlada se bo danes ali jutri predstavila zbornici, ki bo takoj naio odgođena - Briandovo vlado smatrajo le za predhodno počitniško vlado Pariz, 30. juli ja. Po celodnevnih razgovorih s predstavniki radikalno socijalistične frakcije se je Briand uveril, da ne more računati na sodelovanje radikalov. Zaradi tega je ustavil nadaljne razgovore ter je ob 7. zvečer odšel k predsednikti republike in ga obvestil o razple-tu krize in poteku pogajanj. Glede na to, da je nujno potrebna čim prejšnja rešitev krize zaradi reparacifske konierence v Ha agu, se je Briand odiočil, da ostane dosedanja Poincarejeva vlada neizpremenjena. Le Poincarejevo mesto bo zavzel Briand sam. Predsednik republike je ta njegov predlog odobril in je bila že snoči nova vlada imenovana in zaprisežena. — Pariz, 30. julija. Včeraj popoldne sestavljena 12 Biiandova vlada se razlikuje od vlade, ki je odstopila, samo po osebi minlstrskega predsednika. V političnih krogih se ta vlada splošno označuje kot prehodna in počitniška, ki bo imela samo nalogo in program, da resi međnarodne probleme, čijih rešitev Je prič ako vati v prihodu }lh mese-cih. Briand, tako izjavljajo v okolici novega ministrskega predsednika. Je kot spreten politik takoj uvidel, da bi b?i morebitni vstop radikalov v vlado in z njim zvezana pregnipaciia m nova politična orijentacija neJzvedlfva že Iz Časovnib vzrokov ln glede na haaško konferenco. Ražen tega za te-raelfito spreraembo v vladi tildi ni bilo mijnega povoda, ker vlada, kl je od- stopila, ni bifa prisiljena k odstopu. Vsa važna notranje politična vpraša-n]a bodo potemtakem odgođena na jesen. Vladna izjava bo po končnovelfav-ni odobritvi ministrskega sveta preci-tana v zbornici najbrž že danes popol-dne. Kakor $e zatrjuje, bo zelo kratka ln se bo bavila v glavnem samo z zu-nanje-političntmi problemi. Briand je sklenil, da bo takoj po debati in glasovanju o vladni izjavi parlamentarno zasedanje zaključil, po možnosti že v sredo zvečer. Z vso energijo bo nasto-pll proti vsaki nadaljnji debati, posebno proti razpravi, ki jo zahteva levica glede zakonskih osnutkov o davenih olajšavah in o amnestiji v Alzaciji. Nekatere frakcije so se že danes sestale, da se zedinijo glede stališča do nove vlade. Ćlani nacUonalistične frakcije Marina so ^e v splošnem zadovoljili z Briandovo rešitvijo krize, ki ni prinesla sprememb v vladi. Nekaterl člani frakcije so izrekli pridržke glede Brlandove zunanje politike. Đomneva se, da bo približno štlri petine Marino -ve skupine, ki steje okoli sto poslan-cev, glasovalo za vlado. Končnove-ljavna odločitev o tem bo padla sele danes. Ravno tako nesklepčni kot Marinovci so tuđi radikall. Dosedaj so sklenili le toliko, da ne bodo glasovali za vlado, glede vprašnja pa, ali bo frakcija glasovala proti vladi, ali pa se bo glasovanja vzdržala, se ni padla odločitev. O vsem tem bodo znani končnoveljavni sklepi sele popoldjie ali jutri. Težavna pogajanja za obnovo diplomatskih odnosa jev med Anglijo in Rusi jo Včeraj se je vrsil prvi sestanek med Hendersonom in Dovga-levsAcim, — Pogajanja se bodo zelo zavlekla, ker si stališča obeh vlad zelo nasprotujejo. t— London, 30. julija. Včeraj dopol-dne je prispel v London sovjetski poslanik v Parizu Dovgalevski, ki ima po-oblastila od sovjetske vlade za pogajanja z Anglijo v svrho obnove diplomatskih odnošajev. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki zunanjega ministr-stva. Popoldne se je vršil prvi sesta-nek med zunajijim ministrom Hendersonom in poslanikom Dovgalevskim. O sestanku, ki je trajal dve uri, je bil izdan naslednji komunike: »Na sestanku se Je v prijateljskem tonu razpravlialo o sedanjera položaju ln s eda njih odnošajih med obema državama. Zunanji minlster Henderson in poslanik Dovgalevski sta pojasnila stališče svojih vlact Sporazumela sta se tako, da bo poslanik Dovgalevski na podlagi tega razgovora poročal svoii vladi o stališču Anglije in prosil za podrobneiše instrukcije. Poslanik Dovgalevski pri-čakuje odgovor do srede dopoidne, tako da bi se mogla pogajanja nadaljevati že v sredo popoldne.« V poučenih krogih zatrjujejo, da se bodo i>ogajaTTja zelo zavlekJa. Sovjetska I vlada zahteva kot predpogoj za pogajanja glede odškodnine angleškim đržav-Ijanom in glede garancij, da sovjetski zastopntki v Angliji ne bodo širili ko-munistične propagande, obnovo diplomatskih odnošajev. Angleška vlada pa je na docela nasprotnem staliŠču in zahteva poravnavo škode britanskim dr-žavljanom in garancije zaradi komuni-stične propagande kot neizogibni pred-pogoj za obnovo normalnih odnošajev. To nasprotje naj bi se izravnalo na ta način, da bi sovjetska vlada pred obnovo diplomatskih odnoŠaiev pristala na zahtevano odškodnino in se načeloma izjavila, da bo opustila komunistično propagando. Podrobna pogajanja glede odškodnine bi se vršila sele po haaški konterenci, dočitn bi se vprašanje ga-rancij glede komunistične propagande obravnavalo direktno med obema vladama. Kakor se zatrjuje, bo Sokolnikov imenovan za prvega ruskega poslanika v Londonu Kennworthy pa za prvega an-gleškega poslanika v Moskvi. 17 dni brez prestanka v zraku Ameriško letalo »Saint Lois Robin« Je postavilo nov rekord. — Sedaj je že 408 ur neprenehoma v zraku in bo vztrajalo še par dnL — St Loute, 30. julija. Letalo »Sahtt Louis Robin« je postavilo nov rekord v neprestanem poletu v zraku. Letalo se nahaja že 408 ur v zračnih višinah in bo skušalo svoj lastni rekod potolči. Le-ta\u dobavljajo potrebno kurlvo, oi}e In bencin z dru gega letala, ki se od časa do časa dvigne v zrak ter lete oddaja letalu »Saint Louis Robin« i gorivo i hrano za Pilote. V Združenih državah vlada za to tekmovanfe nenavadno zanimanje. Vse je radovedno koliko časa bo letalo vzdržalojv zraku. Letalo ie bilo do včerajšnkga dne že več kot li> dni v zraku. Konec .sladkorne krize" Češkoslovaška bo začela v Perziji gojiti sladkorno peso v ta-kih količinah, da bo lahko krila ves evropski trg, kar bo po- vzročSlo padec sladkornih ceu. — Teheran, 30. julija. Ceškoslova-fke sladkorne tovame so poslale v Per-zijo svoie zastopnike, da prouče, ali bi bilo tamošnje podnebje prikladno za go. jitev sladkorne pese. Iz poročlla, ki so ga šesta vili češkoslovaškl strokovnfaki na podlagi podrobne prouČItve vseh v poštev prihajajočih okoliščln, izhaia, da so v Perziji ogromne pokrajine, kjer hl se moglo gojki sladkorno Vtšo % visoko rentabiliteto. V poučenih krogih se zatr]u|e, >da bo češkoslovaška industrija v kratkem zgradila v Perzifi več sladkornih tova-ren. Produkcija sladkorja bi mogla v Perzffl v najkraćem času zadovolHH vse dom1.02 _ «n^.rt2, Praea 16^*>3 — 169.30. Efekti: Vojna škoda 406.5 __ 406. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.22625, Newyork 519 55 Pariz 20.3925, Milan 27.17375. Madrid 75.85, Berlin 123.85, Duna] 73.25, Beograd 912.70, Praga 15.37875, Budimpešta 90.60, Sofija 3.75, VarSava »J6. Aretacija čsl. komunističnega poslanca na Duna ju Avstrijski komunisti pripravljaj za 1. avgust krvave demonstracije. — Čsl. poslanec Smerda, ki jih je k temu hujslud, je bil izročen sodišču. — Dunaj, 30. juHja. V'čeraj je bil are-tiran tukaj češkoslovaški komunistični poslanec Smerda v trenutku, ko se je hotel odpeljati nazaj v Prago. Poslanec Smerda je prispel pred par dnevi iz Prage na Dunaj, kjer se je udeležil komunističnega »tiskovnega dneva«. Komunisti so namreč priredili veliko propagando za revolucionarni tisk ter so imeli tem povodom manifestacijsko zborovanje, na katerem je govoril tuđi poslanec Smerda, Smerda je v svojem govoru pozival avstriiske komuniste, naj se ne ustrašlio policijskih pre-povedi in naj kljub temu 1. avgusta, ki naj bo dan komunistične revolucionarne propagande po vsem svetu, izvrše instrukcije, ki so jih prejeli. Zaradi tega hujskanja na nepokorščino proti oblastem je bil Smerda aretiran in izro» Čen sodišču. Dumajski komunisti pripravljajo za 1. avgust velike demonstracije in so že dolgo časa Širili propagandne brošure, v katerih naglašajo, da mora ves svet 1. avgusta spoznati, da komunizem kljub nasilju kapitalizma prčevita in se širi. Dunajska policija je komunistične demonstracije prepovedala. Komunisti so zoper to prevoved vložili pritožbo na dunajskega župana kot deželnega glavar.ia, vendar pa njihovi pritožbi ni bilo ugodeno. Komunisti pa že sedaj razglašajo, da se ne bodo ozirali na prepoved in da so odločeni, izvesti svoj program, tuđi če bi morala teČi kri. Y tej ndločnosti jih je hotel Še bolj utrditi poslanec Smerda. ki je v ta namen po-sebe-j prispel na Dunaj. Z niim vred je bilo aretiranih tuđi več dunajskih ko-munističnih voditeljev. napovedujejo pa se še nadaljne aretacije. Kakor vse kaže, bo 1, avgusta prišlo do sličnih krvavih izgredov, kakor so se odigrali juHja lanskesa leta, ko ie pogorela justič-na palača. Priprave v Parizu — Pariz, W. juhja. Zarad1. \zdrževann reda in miru v Parizu dne 1. avgusta bo ta dan vamostna oblast osredotočila v Parizu 22.000 policijskih stražnikov. Policiji bo ražen tega na razpolago še ena konjeni.ika divizija. Senzacionalna razkrltfa o komnnlstlčnl akclfl Komunisti so pripravljali za 1. avgust velike izgrede-Voditelji so prispeli iz Rusije - Številne aretacije v Zagrebu in večjih centrih — Zagreb, 30. julija. V rvezi z od-kritjem komunrstičnega snezda v Samoboru nadaljuje za^rebška policija obsežno prei^kavo, ki je že po dose-danjili podatkih rodila popolen uspeh in dovedla do senzacijonataih razoriti], ki dokaxujejo, da so komunisti v Jugoslaviji pripravljali za 1. avgust velike izgrede. Na podlagi đokumentov, ki so jih našli pri ubitih komunistih v Samoboru, Je policLia Izvršila v Zagrebu in v v^eh ostalih centrih države šteulne areta-cije. Med dokumenti so najdeni zapi-ski, iz katerih je razvidno, da so pre-iemalt denarno podporo iz Moskve. Najdena ie bila tuđi vecja množina orožja in eksplozivnih snovi. Med drugim je policija ugotovila, da je prišlo iz Rusije več je število komu- nfetov, ki $o obbkovali v Moskvi te-rori*tiCno Soio. Policiji se je posrećilo, da je aretiraia glavnega voditelja ko. mun'rsticne akoije v Jugo^tavljL V«l komunističnj a^itatorij in voditelji se posiuiujek> lažnh d1)a^kih legttimacif zagreMke in beograjske univerze. Glede na ta ođkritla je zagreMka policija izdala za 1. avgust stroga navodila. V vseh obratni se mora vršiti redno obra tov an Je. DeUvei, ki bi ne prišli 1. avgu^ta na delo, bodo aretira-ni in pozvani na odgovor. Deiodajalci so dolžni takoj prijavit vsakega delav. cau ki bi izostal od dela. Glede na to, da se komunisti posluzujeki terorizma, je policija izdala vsem podrejenim or-ganom nalog, da pri najfmanjšem od-poru uporabi orožie. Dve najlepsi ženi sveta Težavna naloga in sakwnonska razsodba žirije na svetovni le- potni konkurenci v Deatnrillu — Pariz, 30. juliia. V franeoskem :rum-denskern kopa!i§ču Deauville se je včerai vršila tekma za ponosni naslov ntjlepSe žene sveta. Ogromnu bajno opremljeni vrt restavracije »SoleiU je bil že ob 10. dopadne zaveden od večtisočslave množice. ki ie čakila na senzadjonalen dozodek. Tek-ma je bila napovedana za tretio uro popoldne. Na odru je zavzela mesto 5uryja, ki je obstojala iz tren Evropcev in tren Ame-ričan-ov. \r ožjo volitsv ^ta pr:*'i >potna kraljica Evrope Madžarka Simon in ame-riška kraljica za leto \92&. Kmalu po tretii uri je stopila na oder *Miss Evropa« ^n ir\-ajala svoj obhod pred sodniškam zborom in elegantnim občinstvom. Nosila ie moder trikot z belosrebrnim ljetom. Publika e rospodično Sdmon nozdrtvila z vihirnm aplaviom. Za tem se je pokizila »Mss Amerika« v crnih nltčkah in belem tn-kotu. Ameriška lepotica ni žeU aplavrt svoje prednice in rivalinje iz starega sveta. Nato je bilo sporočeno, da se bosta pokaz-ali obe kandidatinji ntenkrat. Sodni-fci so se posvetovali dve urt Med občins'.^m so se vnele brezkonjne điikusiie in mnofi so stavili visolte zneske pa eno in drugo lepotico. Končno je bila ob 5. uri pritrjeni na zidu salamonska razsodba. ki je raz-delila nagrado 50.000 franke, v cnak h tle-leh obe lepotici. Izbruh vulkana — Stava Fldjl, 30 Julija. Britanski konzul poroča, da ]c za£el na otočju Tonsa ponovno bruhati vulkan Vuaflou. Ocromne množine lav« se vale v dolino in so zacrnile že več človešklh naselbin. ^koda ie Ofrom-na. Nad sto ljudi pa |e našlo smrt v »trvho-vltem obiemu ž a reče lave. Šahorski turnir za STeiovno prvenstvo — Berlta, 30. julija. Državna oblist je sklenila prispevati gotovo vsoto zi izdatke turnirja, na katerem se bo vriil boj za sve-tovno prvenstvo v Šahu. Občinski Svet v Berlinu pa je v to svrho dovolil 2000 roark. Vročina v Ameriki — >>my«rk. 30 juli)A lt ▼•♦b krajk^ Zdrvfenin ^riav ^rikaja)« ■•▼% p«>r»rila • p«n6mi a#iB#«mi Tr^ini T#np«ratMra ▼ Razorožitvena konferenca bo t Londonu 4 London, 30. juliia. Po ve&teh 12 Wa- si.ingtont je predsednik Združenih dr?av Hoover Iznzil željo, naj bi se konferenca u pomorsko razorofitev vrtila v Londonu. »Brcmen« na povratku — Brvaicnhalen, 30. julija. »Bretnen« vozi na svojem povratku s povprečno hitrostio mi ^MMMMT Ml STO. t •SEO VE V%K I N A K O D«. dne 30. Juliji 1929. >tev 171 Smrtna nesreča vzornega sina in orožnika Včen) popoftdoe •• fe oo neirtči »trelil ocofeuški kaplar Jane« Jotf. — M flNteof« se om j« tprožOa poflca in netrt&než ^ : |* M Uko; nirtev. V5enJ popokfa* eo je ob JJLIO pri $• ičenju pufte nutoo poneetečfl oroSnlHcl k&pkr JtUMS F. Jug. Pokojni jo bil zaposlen v litografiji 8. žandannerijskega polka v pritličju ko-m&ne bik namrec odprta ter se je puška najbrže piri spuKanju navrdol nekim rade 1 a in sppoiila, kaT se pri odprti zapori večkrat zgodi te pri malem udarcu. Pone-srečenec je bil mrtev v trenutku bre« krika in bropenja. Pobočnik poveljnika 8. iand polka kapetan 1 kl. g. Gjorgjcvić je takoj sklical službeno komisijo, ki so jo tvorili on, vo-jaiki 9dravnik dr. Spirović in kot priča zastopnik policije okr, nadzornik Matko Močntk. Ugotovili so soglasno, da gre le za oterečo in na amoomor nt mogoc# niti mitlitL Pokojnika to odpeljali v mrtrašni-co v vojno botnioot odkoder bo danas po-poklao ob 15.30 pogreb na pokoptiilče k Sr. Krilu. Jugorv« mati je vdova in ima malo po-aettvo na Vtaakem vrhu It. 7, p, Smarje pri Jcftth. £na njegova sestra je le poro-čena, po pripovedovanju njegovih tovari-9ev ima pa ie nekaj bratov in sestra. Do* ma pri materi so bile vtdno vse misli do-brega Janeza. Vsak mesec si je od svoje borac plače pritrgal po 300, 300 in rudi već dinarjenr ter jih poslal svoji materi, za ostali denar si je pa nakupil znanstvenih knjig. Naročen je bil na »Jutro« in na »Življenje in svet«, ki mu je bilo najljubše čtivo. Vse knjig« je dal lepo vezati in jih neprestano prebiral, češ, da so silno poučno. Kupil si je tuđi englesko slovnico, od svojega tovariža si je pa izposoddl ita-lijansko gramatiko, ter se obeh jezikov u£il z neutrudij ivo marljivostjo. Da bi si izpo-polnil splošno znanje, si je naročil s ćirilico tiskano knjigo Obrada Vlaha: »Kratak uput u predmete oplteg znanja«, na* bavil si je pa tuđi Bon-ton, Hitrega raču-narja, p«leg tega je pa vedno Cital poučne knjige iz javne knjižnice za dvorski okraj. Največji njegov ponos je bila pa hranilna knjižica, na katero je zsčel naUgati svoje skromne prihranke, da si doma z njimi uredi lepo sobico. Za 2000 Din si je za njo žc nabavil opremo in pred kratkim si je lzposodil čopič, da bi jo bil na dopustu lepo poslikal. Kadar je bil na dopustu, ki si ga je izprosil vedno le ob Času, ko je bilo doma največ dela, je doma pridno pomagal, jeseni je pa vedno materi pri* pravil drva za vso zimo. Ta vzorni sin, katerega je materi iztr-gala nenadna smrt, je bil rojen 24. novembra 1898. pri Sv. Barbari in je bil torej star komaj 31 let. Izučil se je kolarske obrti« pred dobrima dvema letom* je pa vstopil k orožniStvu Kot pripravnik je služboval v Šent Jerneju na Dolcnjskem, po dovršeni soli je pa služboval kot ordo nanc pri komandi 8. žand p. v Ljubljani. Tako njegov poveljnik gosp. kapetan Gjorgjević, kakor tuđi njegovi tovarisi podoficirji ne morejo prehvaliti predobre-ga, ambicijoznega in vedno veselega ter dobro razpoložcncga pokojnika. V »lužbi je bil vzorno veiten, drugače pa skromen in štedljiv ter dobrodušen. Ker ga nikdar nišo opazili, da bi bil hodil za kako žensko, in je bil v službi popolnoma zadovoljen ter se je z največjim veseljem pri-pravljal na dopust, za samomor tuđi ni imel nikakega povoda. Svoji revni materi nenadomestljivi sin in najboljši prijatelj svojim tovarisem je moral pasti kot žrtev nepreračunljive usode. NT. v m. p.! Novo življenje v Trnovskem pristanu Tuđi Trnovčani čutijo, da se Ljubljana razvija in modernizira. — Od napredka drugih delov mesta pa nimajo nobene koristi Osemdeset let bo žc, kar je pritekla že-leznica v Ljubljano in je jelo pešati življenje na Savi in Ljubljanici. Velikih ladij z banatsko pšenico nišo več vlačili konji po ozkit v kamen vsekani poti ob Savi in utih-njlo je pokanje % bici objestnih furmanov, kl so dovažali bariglje sladkega hrvatskega vina. Polagoma sta osamili Sava in LJub-ljanica in se umirile staroslavne tovarniške In čolnarske gostllne in naenkrat ie bil za-pu^čen tuđi ljubljanski Breg, ko je bila tam ukinjena cesarska mitnica ali »Oberamt-haus«, kakor so imenovali glavno carinarnico. Breg je bil namreč srcdiščQ prometa vse dežele, ker so tu postajale ladje in vozniki z blagom iz vseh krajev. Gospodar-ji pristanišča so bili »iblajtarji«, ki so cari-nili blago in pobirali mitnino, in pa čolnarji in nosači, ki so glavne med njimi imenovali barabe. Kakor vsi stanovi, so imeli tuđi ti organizacije s strožim! pravili in predpisi svojih pravic in dolžnosti. Ko se je umiril Breg, se je pristanišče preselilo nad izliv GradaSčice v Trnovski pristan. Trajala jo pa slava le do časa, ko je stekla železnica tuđi na Vrhniko. Ostali so le ribiSki čolni In predpotopne vrhniške barko z opeko in drvmi. To idilo so motili le parnik podjetja, ki je reguliralo Liublja-nico in pa vrhmška dreednartha »Ljubljana« in »Titanic II.« Ceprav Se ni dolzo tega, vendar se te redke podjetnosti na Uubliani-cl le komaj spominjamo, ker je vožnja s parniki trajala tako milo čast. Polagoma so ribISke karte pregnale tuđi ribUke čolne in komaj vsake tri dni je po leni reki tiho pri-plaval velik čoln z opeko. Letos ie pa Trnovski pristan nenadoma zopet oživeL Ljubljana se veča, prenavlja in presnavlja. Zida se na vseh koncili in kraiih, da je Trnovski pristan vedno poln opeke in krasnega modrosivkistočmega podpeškega marmorja. Scveda ga vozniki, ki ga s pari komtj vlaCUo po ivoienem klancu n* cesto, kolnejo kot oajpreprostejii gramoz. vendar nam je pa moister Plečnik v palači ZTOI dokazal, da se podpečan lahko meri z dragiml tujimi marmorji. Optke je vedno polno pristaruiče. pa jo je še vedno premalo za rastočo Ljubljano. VrhniŠke opekarne ne zmoreio več naročil In $e ćelo za novo veliko Zalarnikovo stav-bo na Prulah, ki obeta postati s svojim vzornim vrtom ena najleplih in najmoder-nejSih vil v Ljubljani, so morali vozHi opeko od dru*od. čeprav b« Jo bili po Ljubljanici lahko pripeljali prav do stavbi5ča,ka-kor so to stoHU t kamenjem za rustiko. Kamenju, opfki In vorovom pi v ozkem pristanišču delajo napotje veliki kupi sipe. Ta mivka je pa posebno imenitna, ker je sedaj ražen bohotne trave in smradu edini produkt Ljubljanice. Rib od fcpicc uavzdol že davno več ni, ker so jih po'ovili ribiči In otroci kar z rokami,' ko je biU struga suha. Smrdljiva luža od šentjakobakega mostu navzgor je sedaj postala nov vir blagosta« nja krakovskim ribičem in trnovskim čolnar* jem. Prav za prav ne luža sama, temveč le blato v nji, ki grozi zasuti za poglobljenJe namenjeno strugo. Gradaščica je ob povod-njih nanosila s Polhovgrajskih hribov toliko fine sipe, da jo robiram kar iz vode. Sredi Ljubljanice zapiči čolnar drog v dno struge, privele čoln nanj in pobira z motiko mivko iz plitke vode ter jo naklada v čoln. Odteče se mivka kar skozi Špranje čolna. Vidite, vsaka stvar na svetu je za nekaj ko-ristna, Še ćelo razpoke v čolnu. Ker kemič-ni institut naše tehnike vsak dan kuha in preceja gosto Ljubljanično kalužo iz Trnov-skega pristana, naj bi vendar končno prc-iskal tuđi to sipo, če ražen umazanije in milnice kopalcev nima morebiti tuđi zlata v sebi — v Trnovem bi nam prav prišlo. Pa tuđi les za stavbe in drva ter trske za kurjavo nam v Ljubljano pripeljejo vrh-niški čolni in delajo konkurenco Jžancem na Grudnovem nabreiju. S Sentjakobskesa trga so namreč te trde kolerike z njihovim! mirnimi, flcgmatičnimi koniiči prcjmli sem, kjer so že ponujali drva in Soto, ko so stala še Vodna vrata in so se od njih vile doli do pod Grabna £ rabi je v Uubljanici. Tam na Žabjeku je bila tuđi mestna Supa za les in drva, ker so s tem potrebnim materijalom pred stoletji prav pridno spekulirali ob* činski svetovalcL Z grabljami so pa hotel) stari Ljubljančani obraniti mostove škode pred šunki ledenih plo$č in lesa, ki sa je nosila velika voda. Ker so bili pa takrat ze-lo bojeviti, so purgarji trdili, da so te ne-dolžne in nepotrebne grtblje prava nepre-magljiva obramba pred sovrafnim ladjev-jem, če bi to pridrvelo z Barja po Ljubljanici nad mesto. Ker pa tega mnenja ni bila cesarska gosposka, je grabi je 1. 1776. Um-val navigacijski direktor afcbe Oruber, učeni in slavni graditelj in lastnik sedanje polt-ne direkcije, ki je najlepSa baročna palaCa v deželi. Ce je hotel magistrat s premestitvijo Ižancev in drv na stari prostor staro Ljubljano restavrirati, mora o dare ti tuđi slavno gostilno pri Trtniku na Jeku, bučnem sha-jaliSču sejmariev * preliči In pitanimi svi-nJamL Do pred kakimi 80 leti je bil nunreč presičji trg ob Ori daščici po vieJ tedanji Cerkveni ulici. Vsaj, ktkor magistrat $krW za red in olepSavo tegt trga. se ntm idi, da ga je namenil zopet za svinjski semenj. PreSičji hotel tnestne klavnice s peronom, ki je sntinejli in impoimntnejli kakor sa-jasti peron na clavnem kolodvoru, je res prenobel m Ljubljano io prav bi bilo za Krakovo In Trnovo, da se nekaj stori tuđi za ta dva rodoljubna dtU mesta, ki ž i vita od samega motovilca in soltte. Tuđi bi bile dišave \i Ljubljanice prUetno izpopolnjene in pomnolene vonjave, ki v večernin urah prihajajo s vrtov, namočenih z gnojnico iz stranišč. Mirijade dilečih cvetiic in rož na našem koncu namreč ne pridejo v poštev, ker jih le nt vse zgodaj gjutraj pol ne vo-zičke odpeUejo v mesto na trg — le kislo zelje, po v»em svetu slovito. Trnovcem res dobro diSi. Zlati fiasl bi se vrnill, ko 50 Hrvatje gonili velike črede kodrastih Sćetinarjev po ljubljanskih ulicah. Blagostanje bi se zopet naselilo v Trnovo z naš i mi brvaUkimi brati in živahnost, saj Imamo sedaj Se mnogo premalo dalmatinskih vinotočev v naši soseski, da nam je kar dolgočasno v večno nekaljenem miru. Edino živahno je ob vodi in na nji. Ce-ravno ga&Uci ne iščejo krvoločno v vodo zmetanih otrok in stoglave množice ne ob-čudijjejo plavalne umetnosti Psov, pa izpred policijske stražnice uživamo prizore druiin-ske harmonije v barakah na Grudnovem na-brežju. Čujemo, da je sklenjeno demolirati ta kras Ljubljane in ga preseliti v peščeno jamo, ki je postala pravi muzej socijalnega čuta in zlatega srca LjubLjančanov. z bara-kami in njih prebivalci borno pa tuđi ob zanimive tekme v me tanju kuhinjske poso-de, loncev in velikih skled za pomivanje v Ljubljanico, ki smo se tako prisrčno delek-tirali čez strugo ob njih. Sedaj v pasjih dneh nas Pa zabavajo veslaJke tekme. Od Jeka do Špice je nad pol stotine bark, starih kiSt, čolnov in čolničev vseh barv ter oblik in 5e ćelo drdrajoči motorček je med njimi. Pod transformator-jem ie podjetna domača ladjedelnica otvorila novo izposojevalnico Čolnov po 6 Din za ćelo uro. To ni nič, sportnikov je pa toliko na vodi, da je ozKa, s Sčavjem prerasla in zamašena struga vsa gosta krakova kega. trnovskega in prulenzarskesa ladjevja. Ta-ke gneče ni bilo niti tedaj, ko je ljubljanska gospoda cesarem prirejala bučne slavnosti in razsvetHave na vodi. Tuđi ni to'iko unf-form in svilenih krinolin, ker so sedaj v modi lc še kopa'ne hlačice in srčkani kostumč-ki. ki pa na Barju kaj radi zdrknejo z za-gore'ih teles. Zla ti v mraku in hladu je prijetno na rrirni ve?emi Ljubljanki, čeprav jo le redko razsvetli rosamežen lampijon-ček. Da. Trnovski pristan se preravlja in presnavlja, od ć"e do dne nreraja in poraja v stare priT:e in nove čr.cs. 'tlGOM K U C NafboHše, ttattrainefie, zato 13 n^icene&e! Novi državljani Veliki župan ljubljanske oblasti je pri-znal po paragrafu 53. zakona o državljanstvu v juniju državljanstvo kraljevine SHS sledečim tujim držaijanom: Avstrijskemu drlavljanu Edvardu Virku, uslužbencu mestne elektrarne v Ljubljani, i ženo Rozo. CeSkoslovaškim državljanom Ludoviku Hajeku, sprevodniku državnih železnic v Ljubljani, z ženo Katarino in mladoletnimi hčerkami Ludoviko, Adalberto in Katarino; Josipu Mroneku, gradbenemu tehniku v Mariboru, Alojziju Klaseku. natakarju v Ljubljani, z ženo Ano in mladoletnimi otroci Viljemom, Otokarjem, Emilom, Aloizijem, Vladimirjem, Melanijo in Ano. Italljanskim državljanom Anđreju Bata-gelju, strojniku na Dobravi, z ženo Magda-leno in rnaloletnUni otroci Marijo. Maksimi-lijanom in Jožefom; Trančisk! Dalla Valle, hotelirki v Lc&cah, z mladotetnima otroko-ma Petrom in Clizabeto; Leopoldu Gregori-ču v Ljubljani z ženo Ljudmilo in mladoletnimi sinovi Leopoldom. Ljuboroirom in Zdenkom; Cirilu Ivančicu, davčnemu kontrolori u v Ljubljani, t ženo Ljudmilo in mladoletnimi otroci Dušanom. Zdenko, Medo in Desanko; Josipu Kosmini, policijskemu agentu v Ljubljani, z itno Marijo in mladoletnimi otroci Almiro, Marijo in Dulanom; Ivanu Rupniku, pregledniku finančne kontrole v Loškem potoku. % ženo Minjco in mla-doletnima hčerkama Marijo Ivano in Stani-slavo; Ivanu Sajovicu. kovalkemu pomoč-nlku v Ljubljani; Francu Skapinu, elektro-monterju na Selu; Josipu Sparzapanu, za* sebnem uradniku v Podionku, t ženo Ber-to In maloletnima otrokoma Vidom in Markom; Olgi Strukelj, trgov«ki totrudnici na Viču; Gabrijelu Tomažič«, atistentu botanič-nega instituta na universl v Ljubljani in Josipu Torolu. pragledniku flnančne kontrole v CeHrrJah ob KrH. g itao Angelo. Ruskim državljanom Aleksandru AkifUe-vu, kemilra v Zabefitu. občina Dol pri Ljubljani; Ivanu Artjnni. dntvničarju flnančne kontrole na Jesenftcan; Petru Bagrovu, dnevnlčanu flnančne kontrole v Ljubljani; Pavlu ĐMrukovu, dnevničarj« direkeijc državnih ieleznie v Ljubljani, i iano Alektaa-dro Josipino in mladoletnim Igorom: Petru Dimitrijevu. dn#vntČarjn finančne kontrole v Ljubljani: feodoni Fadejevu. bivšemu dnevničarJu flnančne kontrole v LJubUani; ViktorJu rirtovu, pogodbtnemu uradniku pri komandi dravske dSvtzUtkt obiasti v Uub* I Jani, z leno Marilo; I1UI Ivanovu, naredniku pri sodbi dravske drvirUske oblasti v Ljubljani z ženo Anastazijo in mladoletnim sinom Konstantinom; Nlkolaju Kacarkovu. dnevničarju finanćne kontrole v Kranjski gori; Timofeju Kajdaiovu, dnevničarju flnančne kontrole v Gorenjem Logatcu; Ni kiti Moskalecu- dnevničarju finančne kontrole na Rakeku; Leonidu Radčenku, pekovskemu pomočniku v Litiji in Vasiliju Tretjakovu« bivšemu dnevničarju finančne kontrole v Ljubljani _________ Bevšičevo truplo najdeno Ljubljana, 30. julija. V sredo svečer je utonil na Ipici v Uubljanici inkasant Aloma Companv g. Albin BeviiČ. Njegovo truplo so naili iele včeraj. Očividec nam piSe o tem: Včeraj ob pol dveh me je opozoril sta-rejli mož, da v Ljubtianici pred iolo na Prulah nekaj plava. Z grozo sem opazil, da je utopljenec, mlajši moški, oblečen v ko-palno obleko. Piaval je kakiti 10 raetrov od desnega brega, iz vode je Itrlel le gornji del glave, poraSČene z rjavimi iasmL Ko bi imel drog! Ne da se ga doseči z rokami — je dejal mož. lzposodil sem bi pri bližnjem stavbišču 4 metre dolg tramič. s katerim je mož zvalovil vodo toliko, da je zanesla utopljenca bliže k bregu. Na plitvini ob bregu se je pa nesrečna Žrtev vode ustavila. Med tem se je nabralo na obeh bregoviti mnogo radovedne^ev. ki so mirno pasli svojo neumestno radovednost, ne da bi kdo pokazal vsaj voljo pomagati izvleči pone-siečenca. posebno šc, ko je bilo med njimi nekaj lastnikov čolnov. »Pustimo, kar je mrtvo Je mrtvo, naj plava naprej,« — so se sllšale opazke. Odšd sem na policijo, kjer sern Javil za-devo. Službujoči stražnik na policijski straž-nici v Trnovem je telefonično obvestil do-lenjsko stražnico, ker je leial utopljenec na desnem bregu, ki spada v okoliš Imenovane stražnice. * Kmalu je prispel neki lastnik tovornega čolna s Trnovskega pristana na pomoč. Mož, ki je prvi opazil utopljenca, in Čolnar sta izvlekla ponesrečenca na breg, nakar je prispel s koiesom stražnik z dolenjske stražnice. Kmalu le prispel tuđi voz reSilne postale. Ponesrečeni Bev$ič, inkasant Alome Company, je utonil v sredo zvečer na »špici«, kakor ste poročalL Kot rečeno, se je ibralo na Prulah mnogo radovednežev obojega spola, med njimi tuđi mnogo otrok. Neki nadebudnež je ćelo z žvižganjem in mahanjem vabil ljudi, čel. pridite hitro, kaj takega se ne vidi vsak dan! Olejte, človek! sem si mislil bb pogledu na utonljcnca in radovedneže, ki Jih je pre-znala Sele a v ton te ta stražeikovega pendreka. Ouden gosFna policiji Ljubljana, 30. julija. Zanmiv in redek doživljaj so imeli davi na policiji. V roke jim je priscl popolnoma uepnćakovano nepridiprav, na katerega so sicer že pozabih, ki so ga pa vendar imeli v evidencL Okoli 9. it je polavil pri urad-niku. ki izdaja nravstvena spričevala, urar Fianc B-, doma iz Ljubljane in stanujoč ne-kje v Trnovem. — Prosim, ali bi lahio dobil nravstveno spričevalo? — O, pač! je odgovoril uradnik. Zabele-lil je njegove generalije in odsel v sobo, kjer imajo zabeležene vse podatke o sle-hernem Ljubljančanu. Ko je naSel B-jev spis, je presenećen opazil pripombo: Ga zasle« duje okrožno sodilče v Novem mestu po pa-ragrafih 170, 173 in 174, t j. radi hudodel-stva tatvine. Uradnik je vzel spis in se vr-nil, rekoč: Pojdite z menol! 3. je moral pred dežurnega. Tam so ugotovili, da ima fant precej masla na glavi Leta 19?S je kradel v Novem mestu in je pobegnil. Več let se je Potikal in služil v tujinl, bil ie, kakor pripoveduje sam, v Franciji. a nedavno se Je vrnil v domovino. Prišel je na policijo, trdno prepričan, da so na njegove grehe pozabilL Scveda je bil zelo presenečen, ko je videl, da tiralica iz 1. 1925, ki jo Je izdalo za njim novomesko sodišče, še ni romala v arhiv, še bolj pa je bil razočaran, ko mu je dežurni uradnik dejal: — Vi morate takoj v zapor! Žalostno je povesil glavo in odSe! v ra- por. Sofiral najbrž ne bo tako zlepa. Iz policijske kronike Ljubljana, 30. julija. Snoči je bilo v mtstu precej živahno in policija je imela z razgraJa«. pretepači in pijančki precej posla. AretiraU je sicer samo dva, zato pa jih je bilo okoli 15 ova-denih. Da razgrajanje in pretepanje ni tako poceni, se bodo najbrž vsi prepričali, ko dobe vabilo na policijo « pripombo. naj prlspe-va vsak 50 ali 100 Din za mestne reveže ter 20 Din za kolke. Tatvine koles so sicer tadnje CaK v Ljubljani prtnehale. ker se Je policiji posre-čilo dva nevarna kolesarska tatiča spraviti pod ključ. Toda včeraj je bila na policiji zopet prijavljena kolesarska tatvioa. Kolo ie bilo iz veže palače Liubljanskega dvora v Kolodvorski ulici snoči ukradeno državnemu uslužbencu Ivanu Smolčiču. Kolo Je inamkt »Amos«, bilo je skoro novo in vredno ?300 Din, Tovarnita Stcvilki kolesa Jt i33/.«536: Tuđi Utovi so bili včeraj agilni. V Tav-čarjevt ulici to odnesli odvetniku dr. Kon-radu Vodušku medeninasto napisno tablo, vredno 500 Din. — Včeraj ponoči se je pa ljubitelj žlahrnega sadja splazil v muieiski vrt In tam PrtceJ temeljito obral marelice. — Delavcu Jožetu Jakliču, zaposlenemu pri tvrdki ScasnettL Je neznan ilikovec odnese! » Din in 100 frtneosklh frankov. Ni policiji Jt prijavit dr. Mi lan Perko, stanuioč v Vodmatu i. da Je ntkdo ponoči U ilobnosti n* njegovem vrtu pred hifo dvema hruSkama polomil vrhove in mu POVtročU ?00 Din 5kode. — Kapetan Ivan Mirt Je pri-javil, da Je iiviUi Oizi Z» stanuioći &a ICo- deljevttm. nedavno Uročll 7 m barfuna, Iti, naj njegovi ženi ureze obleko. Cliza je i de lom odlalala od dne do dne. te dm pa je pobegnila iz Ljubljane. Mirt ima 400 Din škode. fBefosttfcci KOLEDAR. Dmt€t: Toreik, 30. .juiijg 1929, katoličt-ni; Genn., pravoslavni: 17. judija, Mtrm*. DAJS'ASNJE PRIREDITVE. Kino Msttcm: Valovi strasti (Gre*a Garbo). Kino Ideal: Carovnik. DE2URNE LEKARNE. Danc$: Piccoli. - Duntjik* c«f ta. Bakar* čič, Sv. Jakoba trg. Nagradno tekmovanje naših harmonikarjev ki se visi v nedelio dne 8. septembra na Ijubljanskem velcsejmu ob priliki Pokra- jinske razstave »Ljubljana v jeseni«. 1. Tekmovanje se vrsi dne 8. septembra od pol 10. ure dopoidn* in od pol 3- de 7. ure iveCer. 2. Tekmovanja se Ianko udeležl vsak harmonikar ti Slovenije; vendar pa ramorejo tekmovati harmonikarji, ki &e preživljajo izključno z godbvo. nadalje iz-delovalci in trgovci harmonik, njih nastav-Ijenci in oni sorodniki. ki five v hlli i*de-lovalca ali prodtjalca samo v posebni (IV) skupini in ne prejrnejo nikakih nagrad, marveS samo diplome. Vsi drugi tekmoval-ci pa lahko temkujejo v polJubni ikup:ni. 3. Vsak tekmovalec se mora pismeno prijaviti velesejmskemu uradu do 15. avg. t 1. — V iriemnih slučtjib se tamore pri. javiti še kasneje do dneva tekmovania, vendar pa odloči potem o prlpustitivi h tek-movaniu ocenjevalna komisija. V prijiv! mora tekmovalec navesti svoje ime in prilmek, poklič, točen naslov io v kattri kategoriji in skupini žeH tekmovati. 4. Tekmuje se: I. Skupina: diatonična barnonika. a) laf ja kategorija za začetnike; b) telja kategorija za dovršene igralce. II. Skupina: kromatične harmonike (za kroma r i Ću e harmonike se prtxna stmo om Instrumente, ki Imajo rudi popoine kroma-tične basove: a) kategorija za začetnike; b) kategorija za dovršene Igralce. Vsak tekmovalec, ki Je bU nagrajen na lanskoletnem jesenskem tekmovanJu na velesejmu s kako nagrado (hannonlko itd.) se more udeleiiti tekmovanja samo v težji kategoriji I. In II. skupine. Ostalim tekmo-vslcem ie na prosto tekmovanje v lažii ali težji kategoriji L ali II. skupine. IH. Skupina: Mladinsko tekmovanje za tekmovalce do \7 leta. starosti. IV. Skupina: a) Ttmovalci — profesijoaaii. b) proizvaialci hannonik. njih nastav ljcnci in svolci. (Olcj točko Z. določil). 5. Vsak tekmovalec igra pred ocenjeval-no komisijo po odločltvi iste ed«n do dva poliubna komada. BolJŠe tekmovalce lzloČl ocenlevalna Vomisija za Donovno izbimo tekmo. Izblrna tekma se vrJi po odredbi ocenjevalne komijiie v gori določenem tekmovalnera čašo; ura in prostor na sej-milču se razglasi na velesejam. Tekrmije se samo na barmonlkl; spremljevanjc z dniglrni instrumenti ni đovolieno. 6. Vsak telanovalec se aiora ob prihodu na veleselera Javiti v selmskem uradu, kjer dobi tekmovalno Itevilko. 7. Casovna rarvrstitev tckmovanU- I. skupina, obe kategoriji v nedeljo dne 8 septembra ves dan. n. skupina, obe kategoriji dne 8. septembra ob pol 3. uri popoldne. Ili ikisrtnt dne B. septembra ob pol 3. uri popoldne. IV. skupina, obe kategoriji dne «. sep-tecubra ob U. uri dopoidne. 8. Za dobre tekmovalce vsake skupine in kategorije, izvzemli IV. skupine, so predviđene lepe nigrtde in diplome. IV. skupna te nagradi samo z diniomami. 9. Cvent. spremembe in dopolnila se razglasilo potom ljubljanskih dnevnikov in tednfkov. Pijani gosi Tuđi fijosi se ga včasrh nasrkajo, to-da. taki pritneri so relo redki. Se bolj redko se D* ortr^tl, (U bi pdiatiost redila jro« bridke usode v ponvl, kjer se cvre, da priđe na gospodar je vo mizo kot dobri p^čonka. O takem primeru poroča-\o lx ameriftega mesta \Vhithall. V soboto je izrekla gospa Browno-va smrtno obsodbo nad dvema najlepsima goskama. NaroČila je raof u, naj gosi zakoni«, da bi prtili v nedeljo pečeni na mizo. Moi ni bil nič kaj navduteti za ta oosel. toda pomagati si ni motel in tako }e odiel na dvori&e k trtvam. Gost tta čepeli v kotu In tiićali glave ?od krtit Ceneli »ta nepretrrično m vse jt kazalo, da stt mrtvi. Brown je bite) v hi§o in povedal ženi, da sta gosi mrtvi. 2ena je videla v tem prst božji, ki ji je hotel prihraniti delo z nedeljsko pečen-ko. Moi je protestirali v imenu svojega družabnega i>ololaja in zdravstvenih otlrov. da bi Driili mrtvi gotki tučeni na miio In praktiftna lospodinia jt popustila ter dala vre^i rosi za plot. ZjutraJ Je bila Brownova rodbina presemečena. ko je zagledala gasi, ki sta se lzDrehaJali po dvorilču Izkazalo st je, da sta se poSteno napili molta, ki je stal v Skafu na dvoriSCu. Ves dan sta prečepeli pijani v kotu, zjutral sta pa imeli hudera maika hi naJbrf se jima niti sanjalo ni, da Ju Je molt relil smrti KDOR 0r.iA«iT.lF. TA NAPREDUJE! Stev 171 »SEOVENSK! N ARO Du dne 30, julija 1929. Stran 9 Dnevne vesti. — Z naše irahrerze. Rektorat univene kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje na kemijskem Institutu mesto asistenta s pravJcami uradnlka I. kategorije. Kandidat mora biti irvežban specijalno v organski In fizikalni kemiji. Prošnje Je treba vloiit! do 15. septembra. — Promocija Sloveooa na varšavsk! tmivenl Na univerzn v VarJavI na Polj-ske-n je promoviral ini. g. Bojpdan Vovk iz znane rodbine na Bledu za doktorja acrlkulturne kemije. Pred leti ie diplomira! xa inženjerjt v Krakovem in Je bil došle] asistent agrHculturno - kemične fakultete nt univerU v Varšavl Mlađemu znanstveniku iskreno čestitamo! — Iz državne službe nrernc5Čerr ao v tnlnistrstvo javnih del 'nt^ekćsr. bivšega oblastnega hidrotejničnega >ćde!ka v Ljubljani Ivan PetriC in tajn. bivše poSt. direkc. v Novem Sadu M*tija Kune, k oblastni po-štno brzojavni upravi v L!ub',iani inspektor bivSe poštne direkcije v Skuplju za mčun-skega uradnika knjigovodja oblastne tehnič-ne uprave v Ljubljani Ahčii Franc, za ad-miaistratlvna uradnika arhivska uradnika Vatroslav FabjanCič pri tehniCni sekciji v Bjelovaru in Maks Semcn ori cb!astni teh-niSni upravi v Ljubljani, ra oomožni ki ii-ffovođji računska pripravnika pri oddelku driavnega računovodstva pri fcr.anJr.i di-Tekclji v Ljubljani JoSko Praznik *n Stanko Gelc. — Razpisana služba. Pri okrafneTi sodiSču v LaŠkem se spreime dnevničar, perfekten strojepisec. Prošnje treba vlo-Jiti do 15 avsrusta. — Razoust droitev. Društvi »Podružnica lesnih delavcev v Kočevju« In »Skupina iuroslovanske »trokovne zveze rudar-Jcv v Kočevju« sti razpušCend, ker nlmata pogrojev za pravni obstoj. — Nalezijlve bolesni v jlubllanski oblasti. Od 8. do 14. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 1-4 slucajev tifuznih bolezni. 52 $kr-latinke, 16 ošpic, 19 davice. 43 duSIiivega kašlja, 3 šena in 1 krčevite odrevene!osti. — Žlvafske kužne bolezni v ilubllansV! oblasti. Od 15. do 21. t. m. i© bilo v ljubljanski oblasti 17 slučajev svinjske kujce, 20 svinjske rdefiice, 4 gtriJ in 1 vraniC-ne?:a prisada. — U »Urailnegt Usta«. »Uradni list« St. 78. z dne 39. t, :n. objavlja zakon o iz-premembaii in dopolnltvah v zakonskih odredbah o državni in oblastni trošarini ttr porazđ«Htev količine šphita med Ipirit-ne tvornfee. — Kongres zdravn&ov. Letožnji kongres zdravnikov Iz vse države se bo vrfll med 7. in 16. septembrom. V zverj s kongresom se bo vrSila v Zagrebu velika medicinsko - higijenska In veterinarska raz-stava. — Invalidska statistika. Po uraćnih po-đačkih je invalttov, kl spadajo pod irrva-linsko zakon, v Srbiji 16.221. v Crai gori 1721, v Dalmaciji 2288, v Bosni in Hercegovini 6960, v Sloveniji 6412, na Hrvilsktm In v Slavoniji 14.445, v Sremu 4631, skupaj 53.308. 100% invalidov Jt pa samo 1379. Po novem zakonu odpade 13.608 20% invalidov in 15.000 Invalidov, katerlh bolezen tii posleđlca v vojni radobijenih ran. VoJ-nfn vdov Je v Srbili 72.300. v crni »ori 4655, v Dalmaciji 4299, v Bosni in Hercegovini 6293, v Sloveniji 4306. na ttrivt-skem fn v Slavoniji 14.636. v Vojvodin! 1299, sftufcaj 107.669. Invalidom, vojnim vdovam in sirotam ]e irpttCala država 3A29.447A6B Din, — Tujskf promet v Daknaotll. S posredovanjem Jadranske Straže so posetile zadnje dnl Split manjše skupine dijakov iz raznih krajev države. Začetkom avgrusta posetfjo Split član! čelkoslovailee - jusro-slovenske Ltee, ki si odledilo mesto in okolico. Napovedan je tuđ] poset veCJc skupine dijakov iz DraMan In večja medna rodna ekskurzija, kl Jo onrtnJzIralo v Berlinu. V taj ekskuTfiJi bodo r a stopa ni tadi Kltajci. JapoDci. Indijci Itd. — Nov snopić zbirke zakoaov. Tiskovna zadruga je izdala 28. snopić" zbirke zako-nov, kl vsebule rak on o odvraćanju hi sa* tiranJu flvalsidh kufnfh bolezni. potem pravilniku o cepljenju iivali zaradi odvra-čanja, zdravljenla In spoznavanla živalskfh kužnih bolezni ter o upravUanlu drlavne-?a fonda za zatiranje živ a lik ih kutnih bo-leznJ. Pole? teja viebu]« Ie Uredbo o na* činu upravljanja denarnih kazni zaradi prekrikov in prestopkov po členih 111 in 113 tega zakona. Knjiga, kl Ie važna zlasti za sreska poglavarstva, £iv(nozdrivn)ke In občine, vdja s po *t ni no vred Din 21. — IM madiartklfa zdrtvnlkOT piitp« na Jadran. V prvi potovtei septembri posetl Hrvatsko Primojre in del DilmicUe okoll 130 madžarskih zdrtvnlkov. Izlet Je organi-*iral Zvonko Randić\ ief potnlSkega urada v B«dimr>ei§ti. — AmerUka ioUka Udja v Splku. V Spltt Je včeraj priplul amertlki ioliki ptr-nik »Nantunokes«, s katerim M je pripeljalo 116 fojencev pomorske akademUe, Parnik Ie prfcpel iz Benetk, iz Splita pa odpluje v Dubrovnik in Kotor. AmerilkI dljaki to ti veermj ozledali Split in njega znamenitosti — Velik promet ▼ llbmllkl lakL Sibe-niška luka Je nedvomno naSa najprometnej-sa in menda za izvoz najbolj prikladna luka. iV zadnjih 14 dneh Je prispelo v luko in jo zapustilo okoli 10 večjih tovornlh parnikov. Na« parnik »Vila« Je naložll 986 kubičnih metrov drv in stavbnega materijala, itall-Jansld parnik »Pro Montore« Je izvozil 1500 ton premota u Trblf, nemikl ptraik •Ote« 1U« 400 ton karbida ta Anvtrt, anfleiki parnik »fernanda« 1700 kub. m stavbnega materijala za Tunis, italijanski parnik »Per-Mvenuva« 600 ton premosa za Rtko, Ita- lijanski parnik »Anna« 600 ton celuloze za Newyork, italijanski parnik »Hugo Bassi« 410 ton cementa za Rotterdam in 710 ton karbida za London. Velik ie bil tuđi izvoz boksita. Davi je doplul v Rotterdam tovorni parnik, ki Je vkrcal 6000 ton boksita, za izvoz pa so pripravljene Ie ogromne količine. V ŠibeniSko luko prispe vsak dan okoli 40 do 50 vagonov boksita za izvoz. — Veliko caailsko slavle bo v Kranju v nedeljo, dne 4. avgusta t. 1. popoldne ob priliki proslave SOletnice obstoja — združene s pokrajinskim zletom Jugoslovanske gasilske zveze in s slovesno blagoslovitvi-jo nove motorne brizgalne. Opožari amo na to proslavo, ki se vrli ob vsakem vremenu. — Smrtna koea. Včeraj je prearinul v Ljubljana posestnik in jetnlSki paznik v pok. g. Fran B a j c. Pogreb bo iuiri ob 16. iz Rožne ulice št. 33. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naSe iskreno so-žalje. — Vreme. Vremenska papoved pravi, da bo deloma oblačno in bre« sprememb. Včeraj je bilo po vseh kia:'h uaJe državi bolj ali mani oblačno. Temperatura je po-vsod padla, najbolj scveda v severora-padnih krajih. V Splitu in SkoDlju je bilo včeraj 30, v Beogradu ?5. v Zagrebu 24, v Mariboru 23, v Ljubljni 20.8 $topinj. Davi je kazal barometer v Liubllaai 760 mm, temperatura je znaSaU 12.5 — Samomor 80-letnega starca. V selu Martinci so naSH te dni obešenega 80-letnega starca Njegovana Đrkića. Siromak je pred leti oslepel, trpel je veliko pomanjkanje In živel v bedi. Večkrat je omenil, da si bo končal življenje. V soboto zvečer se je napil žganja In se obesil. Tragična smrt starega slromaka je vzbudila splošno so-čutje. — Žrtev Drave. Včeraj popoldne Je v Dravi pri Osijeku utonil trgovski pomočnik Josip Aman. Plaval je parniku »Harman« naproti, pa so ga valovi zagrnill in začel se je potapljati. Ker mu nihče ni priskočil na pomoč, je utoniL — Številnl polarl. V Hrtkovcih pri Srem-ski Mitrovici je včeraj dopoldne nenadoma pričelo goreti pri posestniku Antonu Wurnm Ogenj je izbruhnil na skednju, kjer je bilo nakopičenega več vagonov žita. Zgorel je tuđi čebelnjak. Skoda znaša okoli 60.000 Din. Velik požar je nastal v nedeljo v Vrbovcu na Hrvatskem. Oorelo je pri posestniku Franju Domaćin - KolarjiL Požar ie uničil vsa gospodarska Poslopja, zgorelo Je pa tuđi 20 voz sena in 10 voz plenice. Skoda je zelo velika. — Tragična smrt dečka. V selu Donji Mi-holjac pri Osijeku je utonil 13-Ietni učenec Dragutin Gal iz Zagreba. Deček se Je kopal v bajerju tamošnje opekarne. Znal je sicer plavati, zdi se pa. da ga je v vodi prijel krč. O nesreći so orožniki obvcstili roditelje v Zagrebu, — O Celanu ni sledu. Drzen komunistič-ni atentator Celan, ki je v Dubrovniku povodom aretacUe ustrelil dva oroŽnika. je izginil brez sledu. Oblastim je zasledovanje za morilcem zelo otežkočeno, ker prihajajo vsak hip drugačne vesti o njem, Medtem ko ga policija išče na enem koncu, javljajo iz dragega kraja, da so ga videli tam. Včeraj je policija pomotoma aretirala nekega me-sarskega pomoćnika, pa ga U kmalu izpu-stila, ker je dokazal, da ni identičen z morilcem. — Poskušen samomor radi nesrečne 1}«-ImziiL V Osijeku je 27-letna Slovenka Ana Huterer izpila večjo količino luga. Prepe-Ijali so jo takoj v bolnico, kjer se bori s smrtlo. Vzrok poskuSenega samomora je bil prepir z Ijubčkom, s katerim se Ana že delj časa ni razumela. — Drava oaplavlla dve tntpll pri Osijeka. Pri Osijeku je te dni Drava naplavila dve trtipli. V nedeljo so potegnili Iz vode truplo vojaka Danila Dangubića. ki je utonil preteklo sredo, v soboto pa je Drava naplavila truplo 24-letnega kroJaSkega pomoćnika Stjepana Tosta, ki Je utonil 24. t. m. — Pri boleznih ledvlc, sečl. mebula In danke omili naravna »franz - Josefova« ZTenčica tuđi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bol ni Ini c potr i uje jo, da je »Franz-JotefoTa« voda, ker olajSa potrebo brez bolečin, zelo pripo-ročljiva za redno uporabo za staro in mlado. Dobi se v vseh lekarnah. drogeriiah In Specerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —II V meatoJ Uarnld (prosta prodaja) se bo v četrtek 1- avgusta ob 15. uri pro-dajalo pra&ičie meso. —I) Dvorska knjižnica ie zarajt prez'-dave niše ostala v istem po*;opju, vend^r je vhod v njene sedanje pr^s:3re pri druf.ih vratih na levo prejšnjega vbcdi. —U Pri Javni borzl dela je iskalo od 21. do 27. L m. dela: M o $ k i; \2 blapcev, 4 drvarji, 1 rudarski poslovodja, 1 pećar, 1 frebfjar, 7 kovačev, 9 lelezostrugarjev • livarjev, 4 kleparji, 1 brusač orodja, 1 graver, 1 strojni tehnjk, 25 strojnih klJiičavni-čarjev, 3 elektromehaniki. 17 elektromon-terjev, 2 lesostrugarja. 1 parketa r, 1 rezbar, 3 urarji. 10 mizailev, 6 kolarjev, 4 ia-garJl, l pleter, 3 sedlarJU 2 usnjarja, 5 stro-jarjev, a tkalca, 2 predilca, 5 tapetnikov, 24 krojačev, 24 čevljaricv, 1 čevljarski prire-zovalec, 1 klobučar, 8 brivcev, 6 knjigove-zov, 1 kart delovodja, 6 mlinarjev, 14 pe-kov, IO mesarjev, 4 natakarji, 5 tesarjev, 3 slikani. 5 zidarjev, 2 grad. tehnika. 1 cTko-stavec, 1J pisarniikih slug. 38 pomoinih delavcev, 7 kurjačev, 7 avtomehanikov, 40 tr-govskih pomočnlkov, 9i navadnib delavcev, 12 knjigovođu, 3$ zasebnih uradnikov, 2 lesna manipulanta, 1 ekonom, 18 stavbnlh krjučavnlčariev, 2 vodovodna Instalaterja, 7 vajencer. — Ženske: 13. Pisar, moči, 3 kontorittinJe, 8 prodajalk, 4 aatakarlett « 3ivil], i ttrflla perlla, 1 modiftinja. 1 Mtpa> rica, 1 črkoslikartca, 39 tovar, delavk, 5 ka-liaric, 2 sobarici, 3$ slulkJnJ. 5 POStrelnic av.Uiih __ Aaat Jal iš AS Miejoatavl M o i k i m ; 4 drvarjem, 6 hlapcem, 5 gozd-nim delavcem, 7 kovačem, 3 mizarjem, 2 2&garjem za venecUanko, 1 Čevlj. delovodji, 2 pekonvficikm. 8 zldarjenv 9 tesarjetn, 10 pleskarjem * soboslikarjem, 2 sodarjem, 3 mlnerjem za kamnolom, 6 kamnosekom, 4 tapetnlkom, 1 Pecar, pomoćniku, 29 rudar-Jcm, 5 krojačem. 8 kleparjem, 1 kuharju, 3 usniarieni, 5 navadnim delavcem, 17 vajen-cem. — 2 e n s k a m : 2 šteparicam, 1 tam-burirarici. 2 deinikarcam, 1 Sjvilji, 3 kuha-ricam, 1 vzgoiiteljici - učiteljici. 1 hotelski sobarici, ] perici. —1) Dve nesreći. Včeraj so pripeljali v bolnico 631ctno pošmo uradnico Ano Mrhe iz Ljubljane, katero je v Št. Vidu neprevi-den kolesar povozil In pcdrl na tla. Mrhe-tova si je pri padcu zlomila desno roko v rami. — Davi je pri delu v Rojiaovi tovar-ni v Kolodvorski ulici deska oplazila mi-zarskega pomoćnika Stanka Babna tako moćno po glavi, da so ga morali z relilnim vozom prepeliati v bolnico. Iz Celja —c Smrtna kosa. V Celju ie v nedeljo popoldne umrla, zadeta od srčne kapi. v starosti 55 let ga. Marija Bregantova, so-proga vpokojenega Solskega upravitelja iz Stofic pri Ljubljani. Na sprenodu il Je postalo slabo, In kmalu po prevozu v javno bolnico ie umrla. Pokojnici bodi ohranjen blag spomin, žalujočim iskreno sožalie! —c Akademija cellskega Sokola v Rimskih topllcah. Jutri 31. tm. se bo vrSila v zdraviliških prostorih kopališča v Rimskih toplicah telovadna akademija celjskega Sokola. —c Izgubljeno Is najdeno. Iz Radeč je prilla v Celje zasebnica VaJerija KoČar in pustila v času, ko je odšla na obisk k znancem v Oaberje, v gostilni na klopi kovčeg, v katerem je imela več perila in dokumente. Ko Je hotela ponJ, je pozabila, v kateri gostilnl ga je pustila. Kovčeg z vsebino je vreden nad 600 Din. — Zasebni uradrik Josip SorSak, stanujoč na Kralja Petra cesti 45, je izgirbil na omenjeni cesti v petek zvečer listnjco z 200 Din gotovine in več valnih listin. — Mariia Paučič s Teharja 31 je izgubila v soboto zvečer v mestu 70 Din. — V Gosposki ulici je nalel Vinka Graseli v soboto dopoldne bele otro-ške hlačice, katere dobi irgubitelj na policiji. čtjepota telesa je odvfsna od njegove nege. Kopelj doseže svoj namen popol* noma Ie tedai če pri tem uporabljate tuđi voljno in Čisto milo, kf idealno Čisti kozo in nanjo ne vpliva kvarno. Tako volmo in čisto je Elida Ideal milo. Njegova izdatna pena povzroča prije-ten občutek mehkobe in daje kozi decenten duh po razkošnera parfumu. To milo je tuđi zelo izdamo, vsled česar ni nikak luk sus ako se ga uporablja tuđi pri kopanju. S tem ie njegovega blagodejnega učinka delezno celo telo, ki gre inače v dobro samo obrazu in rokam. ELIDA">eal>1ILO Kaj vse uvažamo iz inozemstva Prra leta po prcTratu smo uvažali rečinoma živila in manufakturo, rdaj pa uvažamo najvec poljcdelskih in industrijskih stro-}ev9 motornih voz U, umetnih gnojil itd. Do prevrata je bila v Ljubljani na jlav-nem kolodvoru samo ena carinarnica, ki ie pa bila tuđi edina v Sloveniji. Carinamic torej pri nas nismo poznali tako kakor dan-danes. Vse blaso, kl Je prHlo k nam iz inozemstva, Je bilo ocarinjeno v Trstu fat na DmiaJo. Tedaj pa naši triovci tuđi nlso naroCali blaga naravnost U inoicmstva, temveč Ie pri večjih prekupčevalcih. Po vojni st Je pa tuđi naS trfovec osamosvojil In zdaj na-roča blago že večinoma neposredno Iz Inozemstva. Po prevratu v novih osvobojenih krajih države nekaj ian carinarnice sploh nišo poslovale. Tedaj se je uvozilo na stotine vagonov blaga brez vsake carine. * Ta kaos je bil razumljiv, kajii mala, od vojne izčrpana Srbija ni imela do vol j carin-skega uradniltva. da bi v vseh osvobojenih krajih ustanovila carinske urade. V Sloveniji so začelc carinarnice poslovati lele v drugi polovici 1. 1919. Razmere so se kmalu uredile in trgovina je začela cveteti. Carinarnice v Sloveniji, pa tuđi drugod v državi so bile takrat pre-obremeniene z delom. Pomisliti moramo, da so bile nale pokrajine takrat UČrpane in obubožane, da Je primanjkovalo vsesa. najbolj pa iiveia. Zato izkazuje statistika, da se je pri nas takoj po prevratu uvozilo Bajveč iiveža. Ljudstvo pa takrat ni bilo samo lačno, temveč tuđi razeapano, oblečeno v obleke, ki so jih v stari Avstriji, lzmozgani do skrajnosti, delali iz kopriv in papirja. Zato se ni čuditi, da je bila po prevratu pri nas takoj po živežu uvofena ogromna količina nanvlaktnrnesa In tekstil-aega blasa. §ele ko se Je ljudstvo nasitilo in obleklo. so zafieli misliti na uvoz drugih predmetov, kakor stroj ev, ttavbnega materijala Ud. V Beogradu to kazali takrat za naše po-trtbe mnogo razuraevanja in oblasti so s posebno nartdbo oprostile uvozne carine ves iz inozemstva uvoien tehnični materijal. Vojna Je pač porušila dobršen del Srbije, pa tuđi v ostalih krajih je unlčila mnogo, kar Je Wlo trtba zopet zgradtti. Toda rasmsft ao se hitro spremenile. Zftftdl oMutetct Piđca naše valute in ker Jt Uvdatvo Uhko saalužilo, so trgovci začeli uvtlati vtdno vaC nepotrebnih predmetov, kakor svilo, Uip Itd, tor*j Zato jt vlada kooetm L l»0 povttaia uvozno carino m hdesuzne pradmtte, kar P« ■! zakitio woam ncpotr^bofli prtdnutov. Zato Jt vlada L 1921 uvoz luksuznih pre4-mttov sploh prtportdaia. . , Toda tuđi to ni pomagalo. Kljub preoo-v«dl J« bilo v naU drtavl vadno vtfi tvUe, kl to Jo pt — vttbotapUL THiottpttvo Je olkodovalo drfavno blagajno xa tetke tiso-etkt, Vlada Jt kooCno tudl odredbo, U je prapovtdovala uvoz luksuznih predmtlov, pnkUctlt. ZdaJ se uvaJa preko UubUanske cartoar-nlet vtakovTitno blato. Nfcfrtč tt ivosl polltdtlaldh !■ la4sj0trQa4ft alroltv* Uvaiaio se Pa tudl kompletne tvornffkt ali stalacij se uvaža s predhodnim dovoljenjem ministrstva financ carine prosto. Zelo mnogo se uvaža tuđi motornih vozil, avtomobilov, motornih koles in tuđi dvoko-les. Za temi zavzemajo elede količine uvoza prvo mesto umetna gnojila, kar p ome ni, da je tuđi naš kmet spoznal vrednost umetnega gnojila, ki dvigne njegovo gospodarstvo. Mnogo se še uvaža raznega manufaktur-nega in tekstilnega blaga, čeprav je pri nas vedno več tekstilnih tovam, ki same uva-žajo vagone in vagone razne prele. Izredno mnogo se uvozi pri nas tuđi raznih električnih aparatov, posebno radic-aparatov, plinskih aparatov, štedilnikov itd. Mnogo se uvaža tuđi rotacifskesa papir] a, • boljSega belega papirja, instalacijskega materijala, volnene preje za domaće pletenje jopic, nogavic itd. Od drugih predmetov, ki se jih uvaža mnogo v Slovenijo, naj omenimo sirovo že-lezo za livarne, železne tračnice za gradbe, elektromotorje, pisalne in računske stroje, ognjegasne sesalke, lanene cevi, rii, južno sadje, posebno ie pomaranče in limone, nadalje rozine, kavo, čaj, železne cevi za plinske in vodovodne napeljave, parne kotle za centralno kurjavo, gramofone, medicinske instrumente, kositer, železne žage itd. Vsako blago ima prav za prav svojo sezono. Tako se uvozi spomladi največ gno-jil, galice, žvepla, raznih semen, zelenjave, čebule, krompirja, sadik, kolonijalnega blaga itd. Poleti uvažamo večinoma stroje, laneno in ricinovo seme za predelavo in instalacijski materijal. Jeseni se uvozi največ manu-fakturnega blaga, gabnterij^kega in luk^uz-nega blaga itd. Pozin.i pa največ koksa, pre-moga, rozin, dišav, kave, citron, pomaranč, ameriSke koruze, svežih cvetlic itd. Spcrt Plavabie tekme za državno prvenstvo v Ljubljani L. t. ta 10. avpnta v 1toimIWi*ii SK UMK Pribodnji t«den s« bodo vriil« v Ljuljan.! plaft-aln« tdune xa prve-n&tvo driave. Prvii bo ixn«la Ljoibl?ana priliko prlsosfrvovad teJtTi»ovaai.jiu sa drisvoo prvtaitvo. pri kMer«cn boAo sod«- lovali vsj klubi :z driave, ki toj« p4ivaq|c. Pr*»v^wj«i jt mca4« 10 tH U Uubov io ticrr 4xUvni prvak »Jadran* i« Setfeta, *vjt*>v n^-teHi protivni* *Jnf« » DufarovnJka, ki ima aaalo* drlavMca prvtkg v wa*«rto*i. ^irult. ic Splita, »Kirija« ~w »Primorje« iz LjutnUane, »BotM is Beograda, »Viictocija« t Suiaka, »KSU« \m *Orad}acifiki« iz Karl zdo zammiv te naj?ee4o Ln često me*to. Favorit za četrto iii«&to Jt ne-dvomno »lUrija«. ki ima &atfcn>o4ii«Jii io aajbci^ %l kadcr Ua*a£*v v dflavi te adi m, 4a )• tudl njena damska ekipa naJmoiceJSa. »PrimoTje« ima nekoliko iam s damam., u;po*tevati pa j«. da codelttje tuđi cjeifovo uaterpolo moitvo. »KSU« bo koofcurira! •IlAriiU s AtkUtm Oril-cem. doCim u xdU da »Oridjactiu« ic Karlovca n:ma poceboih lans. Ve-C t^t^edo-v hnata »Bob« rn SomborCani, kittrh w»terpolo-tini* »ta bate v izvrstfti formi. Podrotmo*t! o t*H&m'wtfn t*4cnv>vaaio borno Ie oparili. Propagandna kolesarska dirka Motoko'lesarski kiub »Ilirija« v LiuibUaial razpisuje nvrdikltkb&ko i»rot>a>£a£dino ko4««ar«lt« dirko, ki se bo vriila v oedei^o, 4. avvuata aa pj-or Ljuhljajia—Domžale—Tioflaae—stara d«-želna meja—Trojane—Oomžale. Start pri tm 1 na Dumaisia cesti točno ob S. uri ijutraj. Obrat pri km 43-200 (stara d«6«kia mela). Cll| v Dotmfaiah pri fivwi*ke«m »eJirrACni. Voti M samo v emi cJcupioL Darlla: Zm&go\i\tc ivejm« itfKKniOiko pli-ketc, nadali Iturle ćtrkaćj kolajne. Prv) Mnoc PTej>me sretroo koJajSK). Dirfcadi. U do«(»o 15 mU mu za vrvim na cilij, 6a«xyvii« ko4ajne. Sploin* dolomiti: Vozi se po doio£i« lmh diAalnera maviJfliki »Koruraikt^a Safvesa SriSt. F^avico »taita anay> v»l CJani klutotwf kateri so vćlanjeaii v »KcMiuraikevn Sa'vesv StlS«. V'saik duita-č wai na lastoo od«0(yvoTCK>a< ter se mora mrogo dirdlatfi ce«ttK>-Mia c •voocten m raiyH*vo tavoro. ZaJdfcrttfc prtjav I. a«v«t«ta ob 19. v klobtkui promotito »r^ovi a**«. Prtlavtia« ml Diricači m morato Ja vi« i vtMlatv« d4r4« to«no ob pol 5. na ttartu. Obenem %t vrii t^roco obve^en lai«l o«4o-ktit^inega čHansrva »Moeik vođ-stv-a đhHk* ln dUoatva v IdnbdUk prostor ih *No*rl svH«. — m IMrila (• tadoiitva). r mit^a Mit oaCeLavva •* vrti oto 2U.15 o* tn««to i« ofelarv-tteni mri 20^0 v tatu Po »c4i s« vrtt po«i(yvikii ve^er naš aga 6Lmm. ia vtdibotTĐfljk a c. Oracii^aaMiia, ki tapuAča Uk a4«lno UuiblBaioo. Of odbmrniki «e napio|»k», 4a m uđeilcz« 1« «e$f in po«4o»|ii ćoi zaputiti LjublJaiDo n&l odilični čian io odbornAt i. Drainieafiia. SK Ilirka mu priredi dr*v4 db 21. uTi v ladodi sobi re«tt)vraci^e SU« po*ko* \Hm vfU*. sa katere«* ao vahlta* v«| Cla«l io pTiiarteliH IliiTi^. — Od4»r SU Iliri)«. — »liJt ni i te LHP-«. V*rlfWra h u SK UtfOo fin*>e4 Mica t »ravoen oa«4o9a dne 1. VHI. 1M9. $*H uprayv«cfft odbora m m vrta do 1«. VX. lftie. Kfehl. Ugao li por«TMca. ■«4ahf«w Dirka sa »Đrfarvoo prra—li t> Tf9>« H raflpi«aaa na 16. avjoat t. 1. aa krofad profi Kjrika va< — Stoo«>ice — CeTkifcje — ICrHoa vn km 170.—. Dtrfc* m >Prv*mvt> &krv««a)« 1«^. »« vrli te« 1. *«ulmiiUa 1030 «a pn>4 AUribor — Uub'jMia Vm 140.—. Poitr«|inako predMd- s*vo. Kupujte pri tvrdkik, ki inseri-j'iiio v ^Stamtai Hirodu"f Sfnml •SLOVENSKI NAROD«, dne 30. iuhia 1929. Stev 171 tfiugust JHanehši 96 ZNa valoviti strasti tRoman "- — Ti se boš borila-roko v raki z metioj, Colletta! — Ne, hvala lepa. — Z menoj padeš za domovino, Colletta! — Kaj si znor«l... O, zakaj je naju Armand poslal sem, — je tarnaia uboga komornica. In prav je imela. Ulice, po katerii sta hiiela, nišo bile zmotžne zlormti revolucijonarnemu duhu krila. Z vsakiih vrat, z vsalkega okna in iz vsake Ime je zri spomin na prejšnje revolucije, spomin, ki je glasno klical m vabil na novo borbo. Kon&io sta prispela na vogal rue de Faubourg St Antoine in rue dc la Bonne-Oraine. Colletta je zadrhtela, ko je pogledala v to ozko in temno ulico. Tuđi v tej ulici je bilo vse tiho, le tu txa tam so zaikriptala vrata, ki so se odprla b tatooi zopet zaprla. Felix je takoj opazil nrzka železna vrata, vodeća v vinsko klet. Vrata so bila zaklenjena, kakor mu je bil pove-dal Armand. Felix je štirikrat potrkal. — Kdo trka? — je vprašal glas zno-traj. »Kruh ali smrt« — je odgovoril Fe-lix in sicer tako glasno, da }e morala uboga Colletta na vso mač zakašljati, da bi se odmev njefcovega glasu ne sli-šal po ulicah. , • — Politika pokvari vse, — je vzdih-nila Colletta vsa iz sebe od strahu, kaj bo s Felbcom. XLV. Zopet hiša strahov. Približno oi> istem Času, ko sta se Felflx in njegova ljubica ustavila pred nižknni, železnimi vrati v Faubourg St. Antoine, je stal Arma-nd Cambon pred hi£kx> v rue St. Etienne, v kateri je stanova!, kakor čitatelj že ve, pater Bredot. Pre|§njo noč je posetil svoje staro staiiovanje, kjer se je sestal s svojo legijo. Armand in njegovi tovanši, ka-terih manJSi oddelek smo že videli na Chamips-^lvsees in v rue St. Honore, so sktenili obo-rožiti se Sele naslednje noči. Da se sestane z njimi, je krenil Armand v me St. Etienne, roimogrede je pa zavil v rue de la Paix, Icjer je zvedel novico, ki ga je še botj vzpod-budila m tako }e hitel v samotni okraj, kar so ga nesle noge. Toda sestanek je bil napovedan ob devet h, a ura je odbila komaj osem. Zato je imel Armand dovolj časa, da se je lahko nemoteno plarrl okrog hiŠice sumljivega patra. Bredota je imel že dolgio na sumu, da mu je duhovniški poklič samo maska ,pod katero se skri-vajo posvetni interesi. Čitatelj že ve \z prejšnjih poglavij, da je imel Armand dovolj tehtnih raz-logov za domnevo, da sta pater Bredot in baron St. Bris intimna prijatelja. Ko it»u je torej Modri mož omenil rue Etienne, je Armandu takoj šinila v glavo misel, da utegne biti pater Bre-dot zapleten v lopovščino barona St. Brisa in da mu je najbrž pomagal ugrabiti nesrečno vojvodmjo. Armand je stal zdaj v rue Etienne pred hišico pobožnega patra Bredota, kateremu kot rečeno že spočetka ni zaupal. Toda ni se zadovoljil s tem, da bi samo stal pred hišico ali hodi] okrog nje. PoČenil je tuđi in se sključil tako nizko, da se je z obrazom skoro dotikal tal. St. Etienne je bila zanemarjena, slabo tlakovana ulica. Na mnogih krajih je bil tu samo pe-sek in baš za te kraje se je zanimal naš junak. — Da, ni dvoma, — je mrmral sam pri sebi in plezal po vseh štirih, — sledovi kočije na štirih kolesih se dobro vidijo in tile sledovi so isti, kakor sem jih opazil pri vhodu v ulico. Tu pred vrati se pa obračajo v polkrogu. Koci ja se je očivdno ustavila pred temi vrati in se vrnila po isti poti. Da, sem sa jo pripeljati, tu mora biti in tu jo nedvomno najdem. Armand se je ozrl na okna patrove h&e. 20 letaka poleta čez Rokavski preKv 25. jaMfa 1909 je traneoski letalec Bleriot prelctel Rokavski prettr« — Bleriot napoTeđuje enokrilnikom veliko bodočnost, v civilno leUtlstvo pa nima zaupanja. Letalstvo je razmeroma le mlado, kajti pomisliti motamo, da je bil prvi večji us-peh na tem polju dosežen 25. julija 1909, torej sele pred 20 leti. In v teh 20 letih se je letalstvo tako never-jetno razvilo, da kaj takega niti naj- drznejša fantazija romanopisca ni mogla slutiti. In točno 20 let po prvem večjem uspehu v letalstvu je posetil urednik »United Press« Ralph Hainzen znanega pionirja letalsrva Louisa Ble-riota, ki je prvi preletel Rokavski preliv iz Calaitsa do Ek>vera. Bilo je na letaliSču v Le Bourget in Bleriot je stal naslonjen na krilo svojega enokrilnika ter je z zanimanjem gledal, kako se spušča londonsko pot-n'ško letalo. Lrudie so se mi smetali, je pripovedoval Bleriot. ko sem hotel t>red 20 leti preleteti Rokavski preliv. Sam sem sicer verjel v bodočnost le-talstva, pa bi se vendar smejal vsake-mu, ki bi mi bil prorokova!, do dož -vim Lindbersrhov prekooceanski polet. Prekooceansk' poleti so se ures-ničili tako nepr'Čakovano. da napove-dujem zdaj sam letalstvu v pr^odniih 20 let;h osrromen napredek. V mislh imam zlasti zracn' promet med fTvro-po in Amer"ko. Če hoćemo dobiti re-den zračni promet med rTvropo in Amer;ko. katerega bi ne moglo preki-niti slabo vreme, ie treba najprei resiti problem plavajočih otokov v oceanu. Ti otok' bi morali b;ti oddaljeni drug c-d drugega 300 do 500 km in Hertzovi elektromafftiet:čnT valovi bi kazali z njih letalcem pot. Zadostovalo bi os-em otokov. Letalo bi preletelo razdaljo med pcedinmi otok; v neka] urah in kratka -pot bi nudila zadostno jamstvo za varen polet. Otoki bi morali biti pritrieni na naravni pof, ki vodi preko Azorov in Bermudov, le-talsko službo bi mo-rali opravljati tež-kU močn: in stabHni stroi\ Vi bi lahko vzeli s seboj dovolj sron;ln:h snovi in tnvora. Sele sedaj izvemo. da konstruira Bleriot sam tako letalo, o katerem je izjavil: Sam konstru ram letalo s Šti-rimi motoni in 1000 HP, ki bo lahko prevažalo nad 500 kg pošte ah blaga. Naš motorji so novost v letalski konstrukciji, ker i-majo šest cilindrov, na-meščenih dru^ za drugim v ravni Crti. To je bila edina težkoča pn konstrukciji. To letalo sem gradil za svojega sina, ki je pa pred dvema mesecema umri. Kljub temu bo letalo dograjeno in narresto mojega sina bo letal kdo drugi. Č:m bodo končani poskusnj poleti nad Sredozemskrm morjem, se napoti letalo s tovorom v Ameriko. Bleriot se še vedno navdušuje za enokrilnike in razvoj letalstva ie pokaza!, da ima v glavnem prav. Pred 20 let je preletel Rokavski preliv na eno-krilrrku in tud: njegovo novo letalo za prekooceanske poiete bo enokril-nik. Ko sem preletel Rokavski preliv, sem bil nepopisno srečen, je pripovedoval Bler'ot novinarju, najbolj srečen sem bil pa zato, ker so se ■potrdHe moje teorije. Te teorije odgovarjajo v poln- meri sedanjemu načinu gradnje letal. Imel sem popolno zaupanje v Lindberjrhov prekooceanski polet, ko sem zvedel. da namerava leteti na enokriln'ku, ki je bil na zunaj podoben mojemu staremu letalu, samo da je bil o-premlien z vsemi modernimi tehnič-nimi sredstvi. Moje letalo je bilo za T>olet čez Rokavski prel'v dokaj Tna}h-no. toda med vsemi letali takratne dobe je bilo edino. ki se je pri poskusnem Doletu dobro obnesV>. Kakor pred 20 leti, tako verujem tuđi zdaj v bodo-č-no-st enokrilnikov. Spočetka sem sodeloval z Voisi-nom, toda v nazorih glede bodočnosti letalstA^a se nisva strinjala. Voisi-n je bil pristaš dvokrilnika, ki more leteti v neznatni v šini in je v bistvu nekak leteći voz. Jaz sem pa sanial o letalu. ki bi mcglo prekteti gorovja in more zelo visoko. Za me je zrak isto, kar je ocean. Na oceanu so potrebni solidno zgrajeni parniki, na kater h so potnkl varni, kolikor je pač mogoče govoriti o varnosti na morju. Nekako tako ie tuđi v zraku. Kakor morski, tako so nevarni tuđi zračn: valov? in v:deli smo že rrrnogo letal. katerim je v;hir polomil krila. Zato tud nmam wn( ga zaupanja v civilna letala. Veselilo b! me, Če h' se civilno letalstvo rarš'rilo, vendar pa ne vidm v n em nr-bencK* napredka. Letahtvo pomeni ogromno moč za narod, ki vidi v zraku svoj ocean 'n ki ima tako solidno zgraiena letala, da jim slabo vreme ali nevihte ne morejo do ž vega. Ne smemo se pehati za raz-n^mi letalskimi akrobacijama tenr\*eč skrbeti moramo za čim večio varnost v zraku. Zato morajo biti letala, opremljena z vsemi modernimi znanstven mi T>ripomočk;. z radioaparati in napravami, ki omogočaio letalcem r»ovso<3 in vedno orijentacijo s pomo-č-jo radio- ;n elektroTnagneti'čnih valov. Ko je B'eriot pred 20 leti preletel Ro.kavski preliv :n pristal na hribu blizu Dovera. ni bilo tam nikogar, kt bi ga bil przdravil. O"b 20 letnici njego-vega poleta «o prired li na obth oba-lah velike svečanosti in Bleriot je zopet preletel Rokavski preliv, da se je udelež:! svečanosti v Doveru. Sfvedi pa ni ^etel na svojem starem letalu, raarveč na najmo-dernei^em enokrilni-ku. Spremljala 'ga je ćela e^kadrila letal, "kajr poleg oficijelne Francije in Anglije je prošlavil ta pomrmbni jubilej ves letalski svet. V SOLI Učiteljica pripoveduje deklicam o grehu Adama in Eve in o anjjelu z ognjenim mečem, k! »traii vhod v r*j. Po kratki pa vri se hoče prepričati o vtisu svojega pripovedovanja. — Kaj sta »i mislila Adam m Ev«, ko sta videla, da sta izgnana iz raj«? — vpraša neko deklico. Vse molče. Kar se ogltsi iz zadnje klopi druga deklica: — Ko angel odide, se vrnemo v rtj. Vabilo na redni občni zbor Z2l leto 1928. PRVE DOLENJSKE POSOJILNICE rcg. zadr. z neom. zavezo v Metliki, , ki se vrši dne 12« avgusta 1929 ob 8. uri zjutraj v zadružni pi^arnl v Metliki SU 1S. V slučaju nesklepčtiosti se vrši čez pol ure pozneje drugi ođ>čni zbor na istem mestu z isthn dnevnim redom, ki sklepa brezpogojno. ^ DNEVNI RED: 1. Načelnikov pozdrav in otvoritev. 2. čitanje zapisnika zdanjega občnega zbora.: -..?....- 3. Poročilo: a) načektva in b) nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1928 in sklepanje o uporabi dobička. - 5. Volitev: a) načelstva in b) nadzorstva. '■'.',' ' 6. Slučajnosti. - ' ;• • , . - , ........ . . i, -..-;" ' • • . •■ •-: v Za načelstvo: Golia Ivan« Vsaka bcacđa SO P**» Plaćo me lahko tuđi v otumMah. Za odgovor znamkol — No vpraianja bres znamke ne ^■■^ ndGovarjnmtK — Najmanjši o&a* Oi» &-^ ^—^» Hiša v Stožicah 79. radi razdelitve đedščine. po zelo ujodnj ceni na prodaj. Hiša ima 2 stano-vaiuji po 2 sobi, kuhinjo i« pruiiklin«, vse podkl-eteno. vodovo-d, elektrika v biši, le.r> vrt. Naslov v upravi »SlO'V. Naroda«. 1588 Opremljeno sobo veliko, solcčno, z uporabo ko*pal-nice, s posebnim vho-do-m v tre-t]em nadistropju. oddam. Pismen«: posudbe na upravo »SIchv. Naroda« pod »Bleiweisova cesta*. 1596 Stanovanje 2 sotb, kuhinje, kopalnice io t>rl-tiklin iščem 2a mesec november. Pismene po-nudbe na upravo >S!. Naroda« pod »1. november«. 1597 Domačo hrano dobro, iš£cm. Pism«n< ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »hrano«. 1569 Drignite pisma v upravi »Slov. Naroda«: »Od Knafljeve do Zvezde«, PoStena, Samos-tojna 33. Samostojna moč, Vesten 32, Zaltaj se ne mežite. ženite, odgovor §t. 96. 1585 Zimnice po 35 Din pređelujem. Vsa tapet-niika de!a po najnižjih cenah. — Slavič Franc, tapetnišivo, Brncn-ska cesta 10. Pred Prulami §t. 23 Pridem dela^i t-udj na dom 1590 Jedilno mizo In štirl stole, vs< do-bro ohranhno, prodam. Kje, pove uprava »S!'ov. Naroda«. 1595 Zračno stanovanje o-bstoječe iz dveh sob, kuhinje m po možno&ti tuđi ko-palnice. ličeni. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov, Naroda« pod »Zračno 1583«. Potrti brezmejne žalosti javljamo prijateljem in znancem tužno vest, da je gospa Marijo Bresant. «dow Lorbek, m. Senico danes ob 6. uri zvečer po kratki mučni bolezni umrla Pogreb naše predrage rajnke bo v torek, 30. julija ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice celjske javne bolnice na okoliško po-kopališče v Celju. - Celje - Stožicc, dne 28. julija 1929. MIHA BREGANT MILAN LORBEK, Šolski upravitelj v pok., soprogf sin ^ Rt>dHne: SENICA — NATEK — KOCJAN ZA STAVBE po MlžMfli om* TMhgiw**M mh. imam la lafu U«. - V«k» mnoilM r xm!otL Žigid«, o4p^U od I—. 4rr«u D***y* trn* m HMNintrAB - esna l»d«$tri|i >n trgovina, pirna fagi MJW MMI DoJfjifca ctf n 134 Dvefcolm M|bo4tiik stmo^A mak v *•& kbki »tto _poe»» ■L NijM^iJI uiođnl ocraflUk w» oejlefa. li IcraM VMiflkft v ta-bfi Vee Han* Orma* «ro*r» salnove^ib laodelov. đel li aiifinriti CmII trtoko. Pio-^^^^ ii|B m obrok«. «TRIBUNA» F, B. U tovarna dvokoles b otrošldb vozičkov, L4nbljana, KarloTskr c 4. Otomana skoraj no-va ter dobro ohranjen šiva ln stroj »Siji'ger« se vsled po-manj-kanja prostora ugodno P'ro-da. Osrleda se »Stan ni dom«, vi-Mrorvat, pa.rter, levo. 15^8 Železno ograjo 10 m dolgo, v popolno ma do-brem sranju, zelo poceni prodam. Of'e-ds s« labko na Poljartski C€«ti 36. 15*4 Prodam 2 ventilator ja 150 volt, 1/8 K. S. 1 motor 220 volt 2.1/4 K. S.. vrtUoi to-k, 1 motor 300 volt. 1 K. S. — F. PerčtaliČ, elektro mehanič.no podjetje, Gosposvetska 16. 15S8 Specijalna delavnica za previjank električnih motorjev in popravljanje vseh električn.ili aparatov. F. PerćinJić, elektro mehaniko podjetje, Gosposvetska 16 (restavracija »Pri levu«. 15S7 Vinogradniško posestvo z ekonomijo pri Poljčanah. 24 ora-lov, 2 in pol orala vinograda, 17 oralov gozda, 5 oralov njiv, trav-niki z žlahtnim sadjem. popo-lnoma opremljena stanovanjska h:5a. vi-ničarska hiša, 2 cospodar&ki po-slop-ji. popola inventar, vino, seno, ži-vina itd., za 180.000 na prodaj — Vprašanja na: Alfred WaH, Gra«, Austria, Meramzasse 70. 1576 L Štjepušin Ua0.MnnS7 priporoto a^oMit Uabsre, lice, fkolo. pirtitvrt I walt »«v ireUaMn sTt fUztea. • MUkttvaa m ptriskijBilfM CJtiici Imko Preselitev trgovine! FRANC ERJAVEC »Pri zlati lopati«, Ljubljana, vljudno naznanjam, da sem preselfl svoio trgovino z železnino v Wolfovo ulico 12 (preje Scver Čl Co.J Zahvaljujem se p. n. občinstvu za doslej irkarano mi zaupanje ter prosim, da mi isto Še nadalje obrani. Z odfrčnim ST>oStovanjem FRANC ERJAVEC. (Dunajski v«le*©i«m) I.—1. ^^te-mftffa \929 (Roitunda d-o fi. s*«w«nibri) Po««bn* priiredtDtve: •&i*d*9woAti mmt99m$ij sci r&Me* Razstiva 2a hranala in fmla. Razstava potrctrićni «* boteLsfc* o*brate. Iial'ijafl«ka po«e«rjna razsrfivt. Raiastava t'. d. ?■ S. R. Rt*-Jt*va južnoafričke Unije. Tetaniićne no^-osti in i»m»>dt>e. SeOTen.J za 2ra.dmi>e in jradbo ctsit. AvsTrijsIto rudarsko. Rarsta^'a fraacrxsik« umeitne obrti in loiftc?urneea M«a. Saten dimaWk« lc»štava. R*kla«mi semen1 Xfn<»rMiska ki wr*^x^rir9iY% vrofi em m*Š, FVecejina« vetn« u«od!»«.n na JnjosJov., o-ffikih in av«x#ikjh žt- lezflicah. na Puaia^ia, Ja-đramskem morja in v rr»*nera pr«w<<%, Pojasnila vsefc "vrst m sejinslte izkamkr« (p«o Dm 95.—) t>ri (ttUmnmr JUmmmm A. 0., (fIPfott VII. ter za časa l«»sJte*a jesen&ke^a sedma ps\ pcwkyvaJcid v Letm*% Oesterr. .Mes^haois. fer pri časrnih xai«op«viSj v Ljubljani: «v«irTiJ-sđti kotv*alaufia?ifca ctsti 1 m Josip Zi