OVENSKI Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32 —, polletno din 16—, četrtletno din 9 —, Inozemstvo din 64 — PoStno-čekovnl račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in apravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene lnaeratom: Cela stran din 2000 —, pol strani din 1000—, četrt strani din 500—, strani din 250—, »/., strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — Vojna med Rusifo In finsko V današnji številki poročamo o izbruhu vojne med Finsko in sovjetsko Rusijo. Mala Finska je doslej uspešno odbila vse ruske navale, preden so se približali glavni utrjeni finski obrambni črti, katero je zgradil finski maršal Mannerheim, in se vrstijo njegove utrdbe med Ladoga jezerom irTFinskim zalivom. Finci so storili doslej vse, da bi prepričali kulturni svet o krivici, katero je zakrivila 180 milijonska Rusija s tem, da hoče s silo podjarmiti štirimilijonski finski narod. Finska se je pritožila predvsem na Zvezo narodov v Ženevi in jo prosila, naj jo vsaj moralno podpre napram napadalcu — sovjetski Rusiji, ki je tudi članica Zveze in je celo tokrat sovjetski poslanik v Londonu Majski predsednik £ j ta Zveze narodov, ki se bo sestal 9. decembra. Finska je izdala tudi poziv vsemu kulturnemu svetu s prošnjo, da bi ji proti komunistični nevarnosti poslali ne samo simpatije, ampak tudi dejansko pomoč. Od vseh strani pritiskajo na predsednika Zedinjenih držav Roosevelta, da prekine radi napada na Finsko vse odnose s sovjetsko Rusijo in v znak protesta odpokliče svojega predstavnika iz Moskva. Predsednik Roosevelt bo tudi v najkrajšem času storil, kolikor je v njegovi moči, da zaščiti junaško IPinsko. Italija se je postavila odločno na stran Finske. Fašistična glasila odkrito pišejo, da bo Italija takoj nastopila, kakor hitro bi poskušala boljševiška Rusija z isto osvo-jevalno politiko kakor na Baltiku tudi na Balkanu. V Helsinki je že prispelo deset italijanskih bombarderjev. Finska se slednjič tudi trudi, da bi se potom ponovnih pogajanj pobotala z Rusijo, ki je pa odklonila doslej po svojem zunanjem komisarju Molotovu vse finske ponudbe s poudarkom, da se Rusi ne bodo več pogajali s finsko vlado v Helsinkih, ampak z ono, katero so sami imenovali iz finskih komunistov v malem obmejnem naselju Terioki pod predsedstvom že leta 1919 iz Finske pobeglega boljševika Ku-sinena. Sovjeti so celo zagrozili, da bodo poslali 500 bombnikov nad Finsko prestolnico Helsinki, če finska vlada ne izroči oblasti začasni vladi, katero je imenovala Moskva v Terioki. Boljševiki pravijo, da bodo v tem primeru spremenili Helsinki v prah. Medtem pa rusko vojaštvo ni preveč navdušeno za rusko osvajalno vojno. Vojake morajo nagnati v napad s strojnimi puškami, s katerimi jim streljajo v hrbet. Poročajo tudi iz Finske, da se je že več sovjetskih letalcev po majhnem odporu spustilo na finska tla, kjer so se dali ujeti. Med sovjetskimi letalci so pa tudi ženske, ker so ženske bolj zanesljive komunisti-nje kakor moški. V nekem sestreljenem sovjetskem letalu so našli mrtvo žensko Valili in «HrepI za zapadoo Hoižšfe Angleški kralj Jurij VI. se je pripeljal 4. decembra na krovu angleškega rušilca v spremstvu častnikov generalnega štaba v Francijo. Kralj potuje na fronto, kjer bo pregledal postojanke, taborišča rezervnih čet in letalska oporišča. — V noči na 4. december ob polnoči so stopili v veljavo an-gleško-francoski ukrepi, po katerih bodo zavezniške vojne ladje zaplenile vse nemško izvozno blago. Zavezniki so dali nevtralnim državam zagotovilo, da jim bodo povrnili vso škodo, ki jim bo nastala radi poostrene pomorske zapore napram Nem- čiji. — Radi pritiska zaveznikov na Nemce hoče Nemčija razširiti podmorniško in minsko vojno in obvestiti nevtralne države, da smatra razdaljo 15 milj od angleške obale kot angleško morje, katerega se lahko poslužijo nevtralci na svojo lastno odgovornost. Na nemško zahtevo se ladje nevtralnih držav ne bi smele ustaviti za pregled na poziv angleških ladij, temveč bi morale čakati, da jih angleške ladje napadejo. V nasprotnem primeru bi Nemčija napram nevtralcem izvajala pritisk. -— Angleži so zopet uničili 4 nemške podmornice. Rissfco ljudstvo piaOife razširianie l»rez!»ofnišfva Ko so si sovjeti podjarmili vzhodni del Poljske, so takoj začeli z boljševizizacijo teh pokrajin. Bistveni del te boljševizacije je razširjanje brezbožništva. Saj sam rdeči papež tovariš Stalin vedno propoveduje načelo: »Pravi komunist je tisti, ki je brezbožnik. Boljševizem in vera sta med seboj nezdružljiva.« Zato se je po zasedbi Poljske takoj začela brezbožniška propaganda. Osrednji svet brezbožniškega po-Kreta v Rusiji je za kritje stroškov te pro- pagande dovolil tri milijone rubljev. Ta denar prejema ruska brezbožniška organizacija od države, plača pa ga rusko ljudstvo. Ruski delavec, ki niti toliko ne zasluži, da bi se potrebno nahranil in pošteno oblekel, ruski kmečki človek, ki hodi sestradan in razcapan po bogati ruski zemlji, mora s svojimi žulji in s stradanjem plačati, da boljševiški voditelji širijo brezbožnost po svetu. Koga hotele? - Ali Kristusa ali Barano? Na to Pilatovo vprašanje je izraelsko ljudstvo odgovorilo: Barabo! Toda, ah ni prav to ljudstvo klicalo nekaj dni prej Kristusu: Blagoslovljen, ki prihaja v imenu Gospodovem? Zakaj se je to ljudstvo tako izpremenilo? Nahujskali so ga! Med nje so šli razni podpihovavci in ljudje, ki so prejemali dobrote, ki so bih priča Kristusovih čudežev, so zaslepljeni pozabili na vse to, verjeli so hujskanju in izbrali Barabo namesto Kristusa. Znova in znova se ponavlja to Pilatovo vprašanje pri posameznih narodih, da morajo izbirati: Koga hočete? Ah Kristusa ali Barabo ? Narodi Evrope danes pripravljajo ta odgovor. Tudi naš narod ga bo moral znova izreči. Kdor se danes razgleda po Evropi, vidi, da Evropa ni le v borbi za to, da zmaga ta ah druga država, da vlada ta ali drugi veliki narod, pač pa je Evropa- danes v tem položaju, da se bo odločila za Kristusa in krščanski družabni red, ali pa se bo odločila za Barr.bo: za rop, nasilje, poboj, umor, požig, /h bodo uspeli hujskači boljševizma sirom Evrcne, ali bodo uspeh nasilneži, da se jih r.a.: ii ustrašijo in da njihovi laži ve: i:je; o ter zahtevajo Barabo? — Ne smejo! I7e*b..Jo! Tudi med nami Slovenci se je hujskanje naroda že pričelo, tudi med nami katoliškimi Slovenci so taki, ki bi mogli omahniti, ako hujskanje boljševikov že v kali ne zatremo. Pristaši Barabe so otroc' teire in ti naj bi " ili modrejši kot otroci luči ? Ti bi naj bili močnejši? Otvorili so boj proti Kristusu in zahtevajo Barabo, ni pa ta boj sprejmimo in postavimo Kristusa na čelo vsega našega delovanja in življenja in vsega družabnega reda. Ko sprejemamo boj za Kristusa, se pa moramo zavedati, da bomo zmagah le v tenteje primeru: v nas samih mora živeti Kristus! Vse naše življenje mora biti prežeto božje resnice in božje milosti! Med nami mora vladati pravičnost. Pravičnost vsakemu stanu in vsakemu posamezniku, da more živeti človeka dostojno življenje. Med nami mora biti ljubezen! Pravičnost brez ljubezni je hladna. Med nami mora biti disciplinirana slož-nost, ki bo družila vse naše sile, ne pa nesloga ali sebičnost, ki bi jih razbijala ali celo uničevala! Tako pripravljeni sprejemamo boj in kličemo: Kristusa hočemo! Kristus zmaguj! Kam si položil položnico za »Slov. gospodar«? Prav so storili tisti, ki so kar napisali letno naročnino 32 din ter jo že odposlali. Glei. da ne zamudiš! Vojn Novo nemško strelivo za topove V par številkah smo že opisovali nove nemške magnetične mine, katere so povzročile na morju mnogo škode zaveznikom in raznim nevtralnim državam. Po poročilu iz zapadnega kopnega bojišča so se poslužili Nemci 28. novembra prvič novih topovskih krogel, katere povzročajo Edina od štirih baltiških držav si je upala komaj štirimilijonska Finska zopersta-viti neupravičenim ruskim zahtevam in s pripravljeno oboroženo silo zaklicati so-Vjetom: Tako daleč in ne dalje! Ker se je uprla pritlikava Finska ruskemu 180 milijonskemu orjaku, sovjete silno boli in bi radi to sramoto zabrisali na vsak način. Zato si je sovjetska vlada na celem in enostavno izmislila, da so finske oborožene sile na ozemlju med Finskim zalivom in Lagodskim jezerom (tam, kjer je sovjetska Rusija zahtevala, da se finska meja pomakne za 25 km proti severu — zaradi varnosti Leningrada) s topovi začele streljati na sovjetske obmejne straže. Padlo je na sovjetski strani skupno 13 mrtvih in ranjenih. Med ubitimi je en častnik in trije vojaki. Po tej izmišljotini, o kateri so Finci dokazali pred vsem svetom, da gost dim. Kakor hitro je dim pokril francoske postojanke, so začeli streljati nemški oddelki na levo in desno krilo proti Francozom. Čim bolj se je zgoščal topovski dim, tem bliže so se skušali nemški na-skakovalni oddelki približati francoskim glavnim črtam. Nemški napad je bil odbit ter zadušen po srditih bojih s pomočjo strojnic. je izvita iz trte, so obdolžili sovjeti finsko vlado, da je ona naročila obmejni spopad in mora radi tega umakniti svoje čete od meje. Finci so odgovorili, da se takoj umaknejo z meje z vojaštvom, ako storijo isto Rusi. Sovjetska vlada pa je poslala na finsko mejo znatna ojačenja, rusko brodovje v Finskem zalivu je prejelo povelje stroge pripravljenosti, sovjetske ra- Kam si položil položnico za »Slov. gospodar«? Prav so storili tisti, ki so kar napisali letno naročnino 32 din ter jo že odposlali Glej, d ne zamudiš! dijske postaje in časopisje se je zagnalo z ljuto besnostjo v nedolžno Finsko z zahtevo, da mora Rusija nastopiti z vsemi silami, da zaščiti ruske koristi napram finskemu »nasilju«. Dne 28. novembra so šli sovjeti že tako daleč, da je ruski komisar za zunanje zadeve Molotov sporočil finski vladi, da sovjetska vlada odpoveduje Finski nenapa-dalno pogodbo. Hladnokrvni Finci Vodja finske obrambe maršal Maner-heim je ob izbruhu zgoraj omenjenega spora potoval po Finski in je po vrnitvi v prestolnico Helsinki zvedel, česa je obdol-ženo finsko vojaštvo glede spopada z Rusi. Maršal pravi, da je od mesta, kjer bi se naj bili spoprijeli Finci ter Rusi, oddaljena finska poljska baterija 20 km, težki topovi pa 50 km. Razen tega so bili finski vojaki na dan obdolžitve, da so streljali na Ruse, pri cerkvenem nauku, ki se je vršil ob vsej meji pod milim nebom. V glavnem mestu Finske v Helsinkih je prevladovalo sredi minulega tedna prepričanje, da ""usijo, katero dogodki na Balkanu, kjer se je mislila usidrati s svojim vplivom, prehitevajo in hoče na podlagi izmišljenega obmejnega spora nasilno rešiti finsko vprašanje, da bi se zamogla nato posvetiti južnovzhodni Evropi, kjer jo že izpodrivajo druge velesile. Tudi nemška vlada je podpirala v celoti sovjete v njihovi borbi proti Finski, ki je pa ohranila občudovanja vredno hladnokrvnost z izjavo, da je pripravljena na obrambo svojih mej ter pravic! Finci se zanašajo v očigled ogromni ruski premoči na svoje naravne in vremenske prednosti. Sneg je za Fince to, kar so za Nizozemce poplave in za Angleže megla. Vojaštvo se je izredno razveselilo prvega snega. Finska vojska je organizirana tako, da lahko izrabi vse prednosti zasnežene pokrajine. Finske čete so sedaj belo oblečene in vsak vojak ima smuči. Pehota razpolaga tudi s posebnimi strojnicami, ki so izredno pripravne za borbo v snegu. Rusija napadla Finsko brez vojne napovedi Ruski komisar za zunanje zadeve Molotov je imel 29. novembra po radiu govor, v katerem je napovedal prekinitev diplomatskih stikov med Finsko ter Rusijo in je obdolžil čisto po krivem ter izmišljeno Fince sovražnosti napram Rusom in predvsem pa ogrožanja Leningrada. Ko je bilo razmerje med Finsko in Rusijo že skrajno napeto, so se ponudile ame-rišV. ■ Združene države kot"posredovalec, a je ruska vlada odklonila posredovalno ponudbo Amerike. Brez vojno napovedi je sovjetska Rusija 30. novembra dopoldne, napadla Finsko s treh strani. Rusko topništvo je pripravi lo vdor pehoti na finsko ozemlje med La-doga jezerom ter Finskim zalivom. Drugi napad ruske pehote je bil izvršen na seve- Dogodki na morfij. Prva pomorska bitka Nad 16.000 tonska angleška pomožna križarka »Rawalpindi« je vršila nadzorno službo po Severnem morju v smeri proti otoku Island. Te križarke se je lotila nemška hitra vojna ladja »Deutschland« s še drugo ladjo. Angleži niso mogli uiti pred nemško premočjo, ker je bila njihova pomožna križarka mnogo slabše oborožena ter prepočasna. Prišlo je do prve manjše pomorske bitke v tej vojni na razdaljo 10 km. V teku pol ure so nemški težki topovi popolnoma razdejali angleško križar-ko, ki se je srdito branila, dokler ni bil njen zadnji top razbit in se je goreča ladja potopila. Izmed 300 častnikov in mornarjev z »Rawalpindija« jih je rešila neka angleška križarka 11, 30 pa druga nemška vojna ladja. Vsi ostali so bili ubiti na popolnoma razdejanem »Rawalpindiju«, ali pa so se utopili. Po tej prvi bitki, koje porazni izid je hudo zadel Angleže, so dobile angleške ladje nalog, da zasledujejo nemško križarko ter njeno tovarišico in ju potopijo. Angleška pomožna križarka »Rawalpindi« je od začetka vojne deveta angleška vojna ladja, katero so potopili Nemci. Poostrena zavezniška zapora Naš list je že poročal, da so odgovorili Angleži in Francozi na potapljanje ladij s pomočjo magnetičnih ih prosto plavajočih min z znatno poostritvijo pomorske zapore. Dne 28. novembra je bila v Londonu sporazumno s Francijo objavljena kraljeva naredba o plenjenju nemškega izvoza, ki je stopila v veljavo 4. decembra. Naredba določa, da mora vsaka trgovska ladja, ki pluje iz nemškega pristanišča (sem spadajo tudi od Nemcev zasedena poljska pristanišča) iztovoriti v zavezniškem pristanišču vse blago, katerega je naložila v nemški luki. Vsaka trgovska ladja, ki bo vozila iz nemškega pristanišča in bo izvažala blago in robo nemškega izdelka, spada pod naredbo stroge zapore. Nemško blago, ki bo iztovorjeno iz raznih ladij v zavezniška pristanišča, bo izročeno v shrambo predsedniku sodišča za vojno tihotapstvo. Blago bo ali zaplenjeno, zadržano ali prodano po navodilih sodišča za tihotapstvo. Zaplenjeno blago bo ostalo v zavezniških pristaniščih do konca vojne, v kolikor ne bo v nevarnosti, da se pokvari. Poseben svet bo po končani vojni sklepal o tem, komu naj pripade blago, oziroma izkupiček od njegove prodaje. Za nemško blago se bo smatral vsak proizvod, ki vsebuje 25% surovine iz Nemčije, ali če je nemški izdelek. Pri prevažanju iz nevtralnih držav se bo nadzorstvo pospešilo s potrdilom, iz katerega bo razvidno, kakšnega porekla je dotično blago. Zemljevid k dogodkom xi« Finskem. ru Ladoškega jezera pri mestu Snojaevi. Tretjega vpada so se lotili Rusi s tem, da so zasedle sovjetske čete na severu Ri-bačji polotok. Istočasno s topništvom in pehoto je začela Rusija na Finsko napad tudi iz zraka. Ruski bombniki so metali 30. novembra ob desetih dopoldne na finsko prestol-no mesto Helsinki zažigalne bombe, katere so povzročile na več krajih požare. Po bombardiranju prestolnice so opravila ruska bombna letala uničevalno delo nad mestoma Svebury ter Viborg in nad številnimi manjšimi obmejnimi naselji. S pehoto ter letali se je lotilo Finske še sovjetsko brodovje, ki se je 30. novembra zjutraj že pojavilo pred pristaniščem glavnega mesta Helsinki in pred luko Hango. Te bojne ladje sicer niso otvorile ognja iz svojih topov, pač pa je obstreljevalo finsko ozemlje trdnjavsko topništvo ruske pomorske trdnjave Kronštat. Kratko označeni ruski napadi iz treh strani Fincev nikakor niso iznenadili, ampak je zadela ruska oborožena sila na popolno pripravljenost finskega naroda. Mala in junaška Finska ima za prijatelja ves kulturni svet. Italija gre v svojih simpatijah do Fincev in proti komunističnemu barbarstvu celo tako daleč, da že zbira prostovoljce, ki bodo šli na pomoč malemu finskemu narodu. Mala Finska junaško odbila prve navale Pod poveljstvom sovjetskega maršala Vorošilova se je lotila ruska vojska male Finske s 16 divizijami ter 1500 letali, med katerimi je 150 težkih bombnikov. Kljub toliki premoči so junaški Finci s hrabrostjo, katero občuduje celi svet, zavrnili prve ruske navale in so uničili v prvih dveh dneh 25 ruskih letal, v Ka-reliji celi letalski polk, 36 tankov ter ujeli 800 vojakov. Rusi so se maščevali za neuspehe s požigi obmejnih vasi in s potapljanjem malih ladij, s katerimi se prevaža finsko prebivalstvo z otokov na celino. Sovjetsko vojno brodovje je 2. XII. nadaljevalo z obstreljevanjem finske luke Hango. Finsko obalno topništvo je one- mogočilo vsak poskus izkrcavanja sovjetskih čet. Pač pa je finska obalna artilerija hudo poškodovala 8600 tonsko rusko križarko »Kirov« in potopila dva ruska rušilca. Finska vojska je zopet zavzela mesto Petsamo ob Belem morju, katerega so zasedli Rusi 1. dec. Pri tem napadu je uspešno sodelovalo finsko letalstvo. V finskih rudnikih za pridobivanje niklja, ki so čisto na severu države, je vse pripravljeno, da jih poženejo v zrak, preden bi jih zasedli Rusi. Oni Finci, kateri se umikajo pred ruskim vdorom preko norveške meje, zažigajo svoje domove. Ker bombardira rusko letalstvo brezobzirno finsko prestolnico Helsinki, je odredila finska vlada prisilno izpraznitev mesta. Junaški Finci se uspešno borijo proti ruskim množicam z avtomatično ročno puško, s katero je oborožen vsak enajsti vojak, in to orožje kosi z istim učinkom kakor strojnica. Rusi odklanjajo mirno poravnavo Kakor smo že beležili, obsoja ruski pohod na Finsko ves svet. Dasiravno izjavljajo Finci, da se bodo borili do zadnje kaplje krvi proti sovjetskim napadalcem, pa še vedno upajo, da bo prišlo do pogajanj z Rusi in do mirne poravnave. Finska vlada, katera je uživala soglasno zaupnico parlamenta, je odstopila in je prevzela posle nova vlada pod predsedstvom Rikija. Zunanji minister v tej vladi je prejšnji finančni minister Tanner. Sovjetski zunanji minister je odklonil pogajanja z novo finsko vlado. Najbrž bo sklenil Molotov sporazume s kc nunistično vlado v zasedenem mestu Terijoki (blizu Leningrada), kjer so imenovali ruski sovjeti posebno komunistično vlado, kateri načeluje že leta 1919 iz Finske pobegli boljševiški voditelj Kusinen. V NAŠI DRŽAVI Slovesna blagoslovitev novega železniškega mosta preko Save v Zagrebu. Zadnjo nedeljo je bil v Zagrebu slovesno blagoslovljen od nadškofa dr. Stepinca nov železniški most preko Save. Most je stal nad 59 milijonov din in je bil izdelan na domačih tleh. Slovesnosti se je udeležil predsednik vlade Cvetkovič z več ministri, podpredsednik vlade dr. Maček, hrvaški ban dr. šubašič in kot odposlanec kralja general Nedeljkovič. Pred otvoritvijo je imel kratek nagovor g. prometni minister. Most je izročil prometu zastopnik kralja general Nedeljkovič. Koj po prvih svečanostih so predsednik vlade, podpredsednik dr. Maček in vsi odlični gostje stopili v vlak, ki je kot prvi peljal čez most. Predsednik vlade Cvetkovič je izjavil časnikarjem o tej prvi vožnji po novem mostu: »Lahko sporočite, da sta se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček na mostu poljubila, kar nam je najboljši dokaz, kako sta drug do drugega razpoložena.« Pomembna je še ob tej priliki iz- širom naše Slovenije je polno čestilcev Slomšeka, ki se mu priporočajo in za usli-šanje zahvaljujejo. Mnogi od teh pa še ne vedo, da izhaja poseben list »Kraljestvo božje«, ki ima posebno to nalogo, da prinaša med naš narod pravega Slomšeko-vega duha. List ima lepe povesti in slike. Posebno važno za nas pa bo, da bo prikazoval Slomšeka, kako je rastel v milosti pred Bogom in nas pridobival za delo, da bi zrastel še v tej milosti, da bi bil povišan na naše oltarje. Vabimo zato vse, posebno pa naše Marijine družbe, da naročajo in širijo list »Kraljestvo božje«. Naročnina znaša letno 15 din. Naroča se v Mariboru, Koroška cesta 5. java g. predsednika vlade, kako je navdušenje v Zagrebu ob otvoritvi novega mostu dokaz, da je ljudstvo sporazum sprejelo in da narod odobrava in sledi politiki sporazuma. V DRUGIH DRŽAVAH Obsodba voditelja komunistov na Francoskem. Kako je Francija z vso resnostjo obračunala s komunisti, je razvidno iz obsodbe, katera je zadela Mauricea Thoreza, voditelja prepovedane komunistične stranke. V Arasu je bil Thorez obsojen radi vojaškega begunstva v sedanji vojni dobi na šest let težke ječe, vse njegovo premoženje pa je zaplenjeno. Slika sovjetske rdeče vojske. Oddelki rdeče vojske, ki so zasedli predele, katere je morala Estonska odstopiti Rusiji, so prišli na cilj vsi razcapani in pijani od špirita. Politični komisarji, ki so prideljeni sovjetski vojski, so morali z biči vzdrževati red. Polovica vseh ruskih motornih vozil in tankov je obtičalo med potjo in niso prišli na določena jim mesta. Ruska Iz raznih držav vojska je naredila na prebivalstvo zelo slab utis. Odkrita zarota v južnoafriškem angleškem dominijonu. »Slov. dom« 29. novembra 1939 poroča: V zelo obsežnem angleškem dominijonu v južni Afriki je odkrila oblast obsežno narodno-socialistično za- roto, katero so pripravljali tamkajšnji Nemci, ki so s pomočjo svojih oboroženih oddelkov hoteli izvesti prevrat in se polastiti oblasti. Oblasti so zaprle vse nemške voditelje iz južne Afrike. Pri tem so ugotovili, da so organizacijo za ta prevrat vodili člani nemškega poslaništva. Zaščita družine Katera še ni naročena na list »Kmečka žena«? Do Božiča naj se naroči, da nagrad ne zamudi! Žensko kolo in še šivalni stroj, pa 500 nagrad — oh, to bo boj! Za 20 din dobi pa vsaka leto celo list »Kmečka žena«! Zdaj na delo! Družina je osnovna celica človeške družbe. Če je ta celica bolna, preti nevarnost vsemu narodnemu organizmu in človeški družbi. Božji Zveličar, najboljši ureditelj človeškega sožitja, je podlago družine, zakonsko zvezo, dvignil v zakrament svoje Cerkve. Razmerje med zakonskima je urejeno z moralnimi predpisi in oprto na ne-razdružljivost zakonske zveze, s čimer je tudi najbo"' 3 poskrbljeno za vzgojo otrok. Lažnivo svobodomiselstvo je hot€'o osvoboditi človeka zakonskih spon ,ter mu omogočiti možnost uživanja in zadovoljenja strasti brez ozira na božje in cerkvene postave. Po raznih državah je vpeljana lahkota zakonske ločitve, popolna razpo-roka, svobodno sožitje med moškim in žensko itd. Med državami, ki imajo tako svobodomiselno ženitveno zakonodajo, je tudi Francija. Posledice razbitja družine pa so se kmalu pokazale ter postajajo vedno bolj očitne in občutne za francoski narod in državo. Število rojstev pada v Franciji od leta do leta. Če bo šla Francija tem potom naprej, gre v narodno smrt. Sedanji ministrski predsednik Daladier, sicer svobodomislec po prepričanju, pa velik rodoljub, hoče Francijo na tej poti zaustaviti. Francoska vlada je izdala poseben »Družinski zakonik«, ki stopi v veljavo z novim letom. Zakonik vsebuje stroga določila o zatiranju splava, trgovine z mamili, alkoholizma in zlasti odredbe o družinskih dokladah v razmerju s številom otrok. Po določilih »Družinskega zakonika« dobi n. pr. družinski oče s šestimi otroki skupno 1500 frankov mesečnih do-klad; prav tako so zmanjšane prenosne takse za družino s številnimi otroki. Glede kmečkih družin, zaradi katerih je bil celoten načrt spočetka zamišljen, skuša ves sistem določb doseči namen, da obdrži na posestvu one, ki se bodo znali ustavljati mikom in skušnjavam mesta. Mladi zakonski pari, ki se obvežejo, da ostanejo deset let na deželi, dobe posojilo v iznosu 5—20 tisoč frankov. Vsak otrok, ki pride na svet, oprosti svoje starše dela najetega posojila, tako da je posojilo, ki ga je dala država, poplačano z otroki. Kdo bo plačal te izdatke? Družine brez otrok, ločeni ali vdovci brez otrok in — kot je samo ob sebi razumljivo — samci, ki bodo morali brez izjeme plačevati »nadomestno družinsko taKso«, ki jo lahko dvignejo na 20% dohodkov. Razkroj družine radi nekrščanske zakonske morale in padanje rojstev dela mnogo skrbi ne samo francoskim, marveč tudi češkim rodoljubom. S tem velevažnim predmetom se je tudi pečal praški nadškof kardinal dr. Kaspar v posebnem pastirskem pismu vernikom. V tem pismu najprej pohvali težnje tistih odgovornih narodnih političnih činiteljev, ki se trudijo, da se popravijo pogreške prejšnjih let, ki so pustošile češko deželo. Potem nadaljuje: »Prav radi bomo podprli vsako akcijo, ki gre za tem ciljem. Toda obnova mora iti od korena, od vere in morale, ker Bog je tisti, ki je dal naravne zapovedi in ustanovo zakona in družine. Statistike nam odkrivajo stanje, nad katerim se je treba zamisliti. Že leta 1922 se je število ločitev zakonskih zvez dvignilo na 6187. Naslednja leta tudi ni nikdar padlo pod 5000. Hans Frank, guverner od Nemcev zasedene Poljske Leta 1936 se je celo povzpelo na 8608. Udeležba Češke pri tem številu je za 50% večja kot ona Moravske. Z naraščanjem ločitev zakona je šlo vzporedno padanje rojstev. Število mrtvaških krst je v naši deželi večje kot število zibelk. Po podatkih statistike je leta 1937 umrlo 18 oseb na 1000, rodilo pa se jih je le 13 na 1000. Ako bo družina pri nas tako razpadala, bomo čez nekaj desetletij narod, ki umira.« Dobro pomnimo te besede zlasti mi Slovenci, ki smo številčno majhen narod! Če ne bodo slovenske družine takšne, kakršne morajo biti po krščanskih načelih, če ne bo v njih vladala krščanska morala, marveč strast in poželjivost, se otroci ne bodo smatrali več kot dar božji staršem in vsemu narodu, in potem se bo knjiga narodnega življenja zaprla za Slovence. Leth-Rosa, vodja angleške zapore napram Nemčiji Angleški ministrski predsednik N. Ohamberlain s palico in brez običajnega dežnika Kam si položil položnico za »Slov. gospodar«? Prav so storili tisti, ki so kar napisali letno naročnino 32 din ter jo že odposlali. Glej, da ne zamudiš! Finski vojak na dopustu pri svoji družini Rdeči janlčarp Sovjetska vlada je v letošnjem poletju temeljito presedlala v svoji zunanji politiki. Prej je svojo politiko opirala na evropski zapad, se topila demokratičnih gesel ter sikala sovraštvo zoper razne in vse vrste fašizma, naj si ta nastopa v črni ali rjavi barvi. Sredi letošnjega leta pa se je naenkrat pridružila nasprotnikom demo-kratizma. To je storila ne toliko iz namena, da zopet pridobi za Rusijo tiste postojanke, ki jih je ta država po krivdi komunistov zgubila v in po svetovni vojni, marveč v to svrho, ki je njen končni namen: v razširjanje boljševizacije sveta in čim hitrejšo pripravo splošne komunistične revolucije po vseh državah. Dokaz za to je postopanje sovjetov v vseh pokrajinah, ki si jih je podjarmila v izvajanju svoje nove zunanje politike. Boljševizirana vzhodna Poljska govori dovolj jasno in glasno o končnih ciljih ruskega boljševizma. Sovjeti pa imajo poleg svoje vlade še drugo ustanovo, ki z njo skušajo doseči svoj cilj v državah, ki so v nasprotnem političnem taboru. In to je Kominterna (komunistična internacionala). To je osrednja zveza vseh komunističnih organizacij na svetu, katera ima svoj sedež v Moskvi. To je druga fronta, katere se sovjeti poslužujejo, da prodrejo v posamezne države. Formacije te fronte po nekaterih državah so bile tako zvane ljudske fronte. Za kaj se ljudska fronta bori, je dokazala v Španiji, kjer je izzvala državljansko vojno. Dokazala je tudi v Franciji, katero je zadnja tri leta pred izbruhom sedanje vojne s svojim lažnivim pacifizmom (miroljubnostjo), z razrednim hujskanjem in razdvajanjem ljudske množice zelo oslabila. Komunistična internacionala vzgaja med posameznimi narodi rdeče janičarje, ki izdajajo lastni narod ter delujejo za njegovo pogubo. Take janičarje je kominterna vzgojila v Franciji. Francoski ministrski predsednik Daladier je v svojem govoru v parlamentu 30. novembra vso podlost teh ljudi tako-le označil: »Ali je mar potreb- no, da bi vas spominjal na vse tisto, kar so govorili komunistični voditelji pred nekaj leti, pa tudi pred nekaj meseci, preden je Nemčija izzvala to vojno. In kako govore danes. Takrat so govorili proti Hitlerju in za Poljsko ter za svobodo francoske domovine. A danes odhajajo v nasprotni tabor. To odvratno izdajstvo ni prineslo sadov, ki se jih je Nemčija nadejala. Te izdajalce pa bomo preganjali do konca in brez milosti. Odpravili bomo to izdajstvo s silo zakona in v zavesti, da s tem izpolnjujemo svojo dolžnost do tistih, ki se bore in trpe. Tisti, ki pomagajo sovražniku, so izdajalci, pa naj se skrivajo pod kakršno koli krinko, zato nimajo pravice državljanstva med nami.« Izdajalsko vlogo tudi igrajo komunisti na Finskem. V najtežjem času finske države so se dali od ruske boljševiške vojaške oblasti proglasiti kot posebna vlada proti pravi narodni vladi finskega ljudstva. To so ljudje, ki so dosedaj vzdrževali na Finskem prepovedano in zato tajno organizacijo Kominterne. To bodi memento tistim ljudem, ki so se tudi v naših krajih začeli navduševati za boljševiško politiko, češ da se je v naravnem razvoju razvila v nacionalno, v slovansko politiko. Boljševizmu je vsak nacionalizem tuj. Usoda Češkoslovaške in Poljske to spričujeta. Pred njegovimi očmi lebdi samo en cilj: razbiti na svetu sedanji politični in gospodarski red ter ga nadomestiti z boljševiško diktaturo. Kamor koli obrne boljše vik svoj pogled, povsod ga spremlja ta njegova osnovna težnja. Tudi pri njegovih pogledih, ki jih obrača na evropski jugovzhod in posebej na Balkan. Diplomatična akcija hoče proti temu postaviti zid. Ne smemo pa pri tem puščati v nemar delovanja Kominterne, ki povsod pripravlja teren ter vzgaja in nabira rdeče janičarje. Novice Osebne vesti Nemftkl vojak išče na kopnem med francosko Maglaotovo in nemško Siegfriedovo obrambno črto položene mine Trije novi slovenski generali. Za generale v naši armadi so bili imenovani slovenski polkovniki: Metod Rakuša, Mirko Rajh in Franc Pogačer. Nov finančni ravnatelj v Ljubljani. Za finančnega ravnatelja v Ljubljani je bil imenovan Josip Mozetič, višji finančni svetnik. Nesreče Smrtna žrtev prenagle vožnje z motorjem. Franc Ažnoh, 46 letni zidarski mojster in družinski oče v Preval j ah, se je peljal v noči od gostilne na Fari z motorjem. Na združitvi ceste od postaje z ba-novinsko cesto iz Guštanja Ažnoh ni mogel radi brzine zvoziti ovinka, vrglo ga je ob obzidje mosta, kjer je obležal s hudimi poškodbami na glavi ter v mlaki krvi. Hitro so mu priskočili na pomoč ter ga od-peliali v bolnišnico v Slovenjgradec. Kmalu po prepeljavi v bolnišnico je umrl. Otrok padel v mlako na dvorišču in utonil. V Ženjaku pri Sv. Benediktu v Slov. goricah je 4 letni Stanko Portir na domačem dvorišču padel v 2 m globoko mlako in utonil. Po nesreči obstrelil prijatelja. Franc Podplatnik iz Placerovcev pri Sv. Marjeti niže Ptuja je razkazoval prijatelju Viktorju Ozmecu samokres. Orožje se je vsled neprevidnega ravnanja nenadoma sprožilo in krogla je zadela Ozmeca v desno roko. Lokomotiva smrtno povozila železničarja. Na železniški postaji v Poljčanah je hotel 51 letni železničar Valentin Prešern zadnji petek zvečer preko tira do trafike. Že je bil skoro na cilju, ko je privozila loko- Kam si položil položnico za »Slov. gospodar«? Prav so storili tisti, ki so kar napisali letno naročnino 32 din ter jo že odposlali. Glej, da ne zamudiš! motiva osebnega vlaka, ga zagrabila in smrtno povozila. Podlegel posledicam prometne nesreče. Emila Soprivnikarja, mizarskega mojstra v Litiji, je povozil v Ljubljani neki moto-eiklist. Povoženi je dobil pri padcu tako hude poškodbe, da jim je podlegel v ljubljanski bolnišnici. Mladenka padla pod vlak in obležala mrtva. Med Verdom in Logatcem je naletel železniški čuvaj tik ob tiru na razmesarjeno žensko truplo. Orožniška patrulja je spoznala v žrtvi nesreče 25 letno Danico Kovačevičevo, ki je bila zaposlena v Šu-mijevi tovarni v Ljubljani. Kovačevičeva ------i i nun mm.......n Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvo-toka jeter in nezadostnem izločevanju iz želodca, nastalih zaradi zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. Oil. reg. S. br. 30.474/35. Nemški pionir ugonablja francoske jiiiuo med Siegfriedovo in Maglnoto-vo obrambeno črto „\cdeltr za. mw leto! Dvanajsto leto začenja »Nedelja«. Ni več neznan list. V tisočih gre v. naše družine, tudi tja, posebno še tja, kamor sicer ne pride noben drug glas o Bogu, o veri, o večnem življenju, pa tudi o pravem zemeljskem življenju. Bolniki po domovih in bolnišnicah, delavci po tovarnah, rudarji po jamah, železničarji na vlakih in progah, delavci v gozdovih in kamnolomih pa tudi naši kmečki ljudje hrepenijo po »Nedelji«, ker jim kljub njihovemu delu napravlja prijetno nedeljo, ko jim govori o Bogu. Na stotine imamo domačih misijonarjev in misijonark, ki z »Nedeljo« izpreo-bračajo družine, kjer ni bilo več božjega duha in življenja. Nešteto imamo takih, ki za druge družine, ki so »Nedelje« pogrebne, isto naročijo in s tem storijo najboljše dobro delo. In zopet pride sreča, zaaovoljnost in božji blagoslov k hiši in v družino! Ali imate tudi vi kako družino, ki ste jo morda dolžni osrečiti na tak način? »Nedelji« želimo za novo leto: 1. Vsi dosedanji naročniki naj ji ostanejo zvesti. 2. Vsak dosedanji naj pridobi vsaj enega novega naročnika. 3. Za vsako družino, kjer bi bilo naravnost rešilno, ako bi čitala versko čtivo, naj bi se našel misijonar ali misijonarka, ki bi plačala za njo letno naročnino. Naročnina »Nedelje« velja za celo leto 24 din, za pol leta 12 din. Izhaja pa vsak teden na 16 straneh. je padla na odprti progi iz nepojasnjenega vzroka iz vlaka, ki jo je smrtno razme-saril. Radi neprevidnosti ob obe roki. 19 letni Franc Žugelj, sin posestnika v Zilju pri Vinici, je dobil nekje dinamitno patrono, ka- kršno rabijo za razstreljevanje v kamnolomih. Fant je iz neprevidnosti patrono vžgal in eksplozija mu je tako hudo poškodovala obe roki, da so mu ju morali odrezati v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Nepojasnjena eksplozija soda. Franc Globavs, posestnik na Dol. Brezovici pri Št. Jerneju na Dolenjskem, je za svojega soseda hotel obliti z gorkim parafinom sod. Ko je sod že nekoliko oblil, je iz nepojasnjenega vzroka eksplodiral in pri tej nesreči je bil Globavs ob obe nogi. Kako je prišlo do nenavadne nesreče, je še uganka, ker je bila veha na sodu odprta že tri mesece, v sodu ni bilo plinov in tudi blizu ni bilo ognja. Otrok smrtno podsut. Pri Mlinarjevih v Cerknici ob Cerkniškem jezeru so pripeljali na dvorišče voz žamanja. Da bi si prihranili razkladanje, so voz enostavno preobrnili. Po neprevidnosti in nesreči je prišla pod kup žamanja dveletna Mlinar-jeva hčerkica, katero so izkopali že mrtvo. POŽARI V Vinarjah za Tremi ribniki v okolici Maribora je uničil ogenj 50.000 din vredno stanovanjsko hišo posestniku špinglerju. Na pomoč pribrzeli gasilci so obvarovali poleg hiše stoječe gospodarsko poslopje. Pri Vinku Sagadinu v Sesteržah pri Majšpergu se je igral na skednju z vžigalicami sedemletni deček in zanetil ogenj, ki je uničil gospodarsko poslopje s pridelki in raznim orodjem. Rešili so le stanovanjsko poslopje, škoda ni krita z zavarovalnino. V Noršincih na Murskem polju je začel na večer goreti velik in slamo krit skedenj posestnika Zemljiča. Ker je bila lesejia stavba takoj v plamenih, so se omejili gasilci na obrambo sosednjih poslopjih. Pri gašenju in reševanju voza iz gorečega skednja se je sesulo ostrešje na želarja Marka Lipšo, ki je dobil hude opekline po glavi in telesu. Omenjeni požar je v teku enega meseca že tretji na Murskem polju in dokaz, da je požigalčeva roka na delu. V Ključarovcih so na- šli celo pismo, v katerem oznanja neznan poži-galec, da bo požgal polovico Ključarovec in Lu-kovec ter še razne hiše po drugih vaseh. Bazne novice Nad 80 let star splavar. Pri Sv. Vidu pri Vuzenici živi in se veseli zdravja ter duševne čilosti 81 letni Franc Pušnik, po domače Žmavc. Pušnik že vozi po Dravi 62 let splave in je bil 34 let splavarski mojster. Spremembe v avtobusnem prometu Mestnih podjetij Maribor. Radi izrednih razmer so bila Mestna podjetja Maribor primorana odrediti s 1. decembrom v avtobusnem prometu sledeče spremembe: 1. Na progi Maribor—Sv. Peter se ustavi promet do preklica; potniki na tej progi se lahko poslužujejo avtobusov na progi Maribor—Ljutomer. — 2. Na progi Maribor—Pekre—Limbuš odpadejo vožnje ob sobotah iz Maribora ob 15 in s povratkom iz Limbuša ob 15.30, ob nedeljah in cerkvenih praznikih pa ob 10 in 13 iz Maribora ter s povratkom iz Limbuša ob 10.30 in 13.30. Vse ostale vožnje na tej progi ostanejo po veljavnem voznem redu. —- 3. Na progi Maribor—Celje se izenači voznina z voznimi cenami na ostalih progah avtobusnega prometa; spremembe so malenkostne in ne tičejo vseh postaj. — 4. Na mestnih progah se ukinejo prestopne vozovnice in zjutra-nji dinarski cenik; cena mesečnim legitimacijam se zviša za 25 din, oziroma 50 din. Prodajalcem božičnih drevesc. Me3tno poglavarstvo v Mariboru opozarja prodajalce božičnih drevesc na banovinsko naredbo glede gospodarjenja z nedoraslimi gozdi, glasom katere se mora vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesca, izkazati s predpisanim izvornim potrdilom. Ta potrdila izdajajo občinski uradi tiste občine, na območju katere so bila posekana drevesca, ter je za potrdilo predpisan potreben obrazec. Tržni organi bodo v smislu točke 4. prvo gori navedene naredbs brezizjemno zaplenili božična drevesca, če bi se prodajalec ne mogel izkazati z izvornim potrdilom, vrhu tega pa uvedli proti kršiteljem tega razglasa kazensko postopanje. Opozorilo in vabilo sorodnikom bivših borcev, ki so v letih 1918—1920 na Koroškem, štajerskem, V Prekmurju ali 3Iedjimurju padli, ali ki so že umrli. Pravilnik k ukazu kraljevih namestnikov, s katerim je bila ustanovljena spominska kolajna na boje ob severni meji pred 20 leti, določa, da se te kolajne priznajo tudi tedaj padlim in drugim medtem že umrlim borcem, izroča pa S3 na pismeno prijavo njihovim sorodnikom. Zato prosimo, naj sorodniki pošljejo nekolkovano prijavo Strati® vi v CLiv€tfr&f€:I štoto, 25., in v nedeljo, 26. novembra, jo naše Prosvetno društvo priredilo prav lepo ln pretresljivo dramo »Četrta božja zapoved«. Igra E&opfsi I ■ 1111 IIIM ■¡■■■[■Hll ITlT~THTrr ■ I I I 1 ■ ■■■ Ruše. Banska uprava nam je izvršila moderno regulacijo ruškega potoka-hudournika, ki teče po sredi vasi proti Dravi. Sedanji občinski odbor v Rušah pod županovanjem g. Josipa Jurše se je resno zavzel za regulacijo hudournika ter je tudi uspel. Banska uprava je izdelala načrte ter je pcslala izvežbane ljudi, ki so s pomočjo domačih delavcev izvršili nujno potrebno regulacijo. Regulacija potoka samega je stala okoli pol milijona dinarjev. Poleg tega pa je še okrajni cestni odbor priskočil naši občini na pomoč ter je pod vodstvom banovinskih tehničnih organov dal zgraditi most, ki v sredini vasi vodi preko reguliranega hudournika. Okrajni cestni odbor je prispeval k zgradbi mostu okoli 40.000 din in smo Rušani zelo hvaležni banski upravi kakor tudi vodstvu okrajnega cestnega odbora, da so nam pomagali izvršiti to važno delo. V četrtek, dne 30. novembra, popoldne se je zbrala velika množica domačinov in sosedov k blagoslovitvi in otvoritvi mostu v Rušah. G. župnik Pšunder je izvršil blagoslovitev reguliranega hudournika in novega mostu. Načelnik okrajnega cestnega odbora g. žebot je v kratkem nagovoru opisal važnost nove zgradbe, ki je dala Rušam zopet novo, še lepše lice. Sv. Peter pri Mariboru. Z ozirom na dviganje cen raznim življenjskim potrebščinam, kakor tudi na visoko ceno sena je nujna potreba povišanje cen mleka. Saj se velik del naših viničarjev v glavnem preživlja od dohodkov, ki ga dobi za mleko. To bi pač morali uvideti tudi meščani in že iz lastnega nabiga plačevati mleko vsaj po 2 din liter. Prednjačiti pa bi morali pri tem javni zavodi, kot bolnišnice, internati, šole itd. Tu bi pač morala poseči vmes oblast, n. pr. banska uprava, in dati sama zagotovilo, da bodo bolnišnice in slični zavodi plačevali mleko vsaj po 2 din. — Posledice pijančevanja so vedno strašnejše. Saj je v teku zadnjih mesecev neštetokrat usodno deloval nož in posledice: smrt, bolnišnica, zapor ... Takšne prijatelje alkohola, ki jim je spremljevalec nož in zloba, bo pač treba strožje kaznovati. Kaj pomaga, če dobra vinska letina ter bogat pridelek sliv in množina žganja, prinesejo v naša gospodarstva sicer nekaj denarja, ko pa na drugi strani pijančevanje, pretepi, škoda na zdravju in imovini ter padec srčne kulture pod ničlo napravijo ogromno škodo v moralnem in narodnem oziru! Resno se je treba vprašati, kam nas bo to dovedlo? — Tehnik okrajnega cestnega odbora je že pričel z meritvenimi deli za razširitev že obstoječe banovin3ke ceste Maribor—Sv. Peter ter za gradbo nove ceste Sv. Peter—Duplek. Upamo, da se bo na spomlad tudi pričelo z delom in da dobe potrebni, katerih tudi pri nas ne manjka, dela in zaslužka. Sicer pa bo nova cestna zveza Sv. Peter—Duplek za nas tudi velikega gospodarskega pomena. Idilična Trčova bo s tem postala najprimernejše letno bivališče za miru in počitka potrebne. Trniče na Dravskem polju. Pred kratkim se je pri nas vršil ustanovni občni zbor društva »Rejec malih živali«, ki je bil združen z razstavo proizvodov malih živali. Na občnem zboru sta predavala referent za rejo malih živali za dravsko banovino ing. Anton Greif ter tajnik društva g. Pirš Franjo iz Maribora. Te vrste društvo je prvo na deželi, ki Šteje 2e lepo število Članov. Društva 1« to jesen predata banski upra- je v vsakem oziru prav dobro uspela. Bila je tudi dobro obiskana. Na praznik Brezmadežne, 8. decembra, priredi naš dekliški krožek Marijino proslavo 3 prav pestrim sporedom. Pridite pogledat, kaj naša dekleta znajo. * vi že lepo število štajerske kokoši za pleme po 40 din komad. Ker so ta društva namenjena predvsem delavcem, kočarjem in malim posestnikom v cilju, da si skupno z rejo malih živali pomagajo iz gmotnega položaja, bi bilo potrebno in tudi koristno, da se tudi po drugih krajih ustanavljajo slična društva. Apače. Ustanovil se je moški pevski zbor. Vodi ga učitelj g. Mizerit, ki se je vrnil iz vojaške službe. Mladeniči, ki imajo veselje do petja, dobe navodila pri g. šolskem upravitelju. Plitvica. Drugo nedeljo v novembru je bila pri prenovljeni Haidnerjevi kapeli pobožnost z nagovorom in litanijami ter procesija h kužnemu znamenju. Zanimivo je, da je kapelo prenovil isti slikar, ki jo je tudi tedaj slikal, ko je bila postavljena, g. Horvat iz Maribora. Sledila je posvetitev Haidnerjeve družine presv. Srcu, nato razvedrilo s slovenskim petiem učenk iz dekliške šole. Ptujska gora. V začetku novembra smo tudi pri- nas imeli priliko pogledati si higiensko razstavo, ki jo prireja na svojem potovanju po Halozah Higienski zavod v Ljubljani s sodelova-ajem Društva prijateljev Slovenskih goric. Vsak dan so se vršila tudi zelo poučna predavanja o zdravju, prehrani, raznih boleznih itd. Predaval je naš banovinski zdravnik g. dr. Peče in požrtvovalne zaščitne sestre. Ljudje so se za razstavo in predavanja močno zanimali, saj je bila šolska dvorana vedno polna občinstva. Predavanja so bila ponazorjena s filmskimi slikami zdravstveno poučne vsebine. Podnevi sta zaščitni sestri obiskovali domove, posebno revnih družin, kjer sta materam in bolnikom nudili pomoč s poukom in nasvetom, kaj storiti, da se zboljšajo zdravstvene razmere. Na koncu razstave sta sestri razdelili veliko daril najrevnejšim in najpotrebnejšim, Darila so sestojala iz perila, oblek, čevljev, zlasti je bilo veliko oprem za dojenčke in igrač za otroke. Ta darila so prinesla v mnoge naše hišice dosti zboljšanja in veliko veselja. Društvu prijateljev Slovenskih goric, zlasti še soprogi podbana gospe Klari Majcenovi in vse dobrotnikom se naši cbdarovanci kakor tudi vsi drugi za darove iskreno zahvaljujemo. Enako se zahvaljujemo Higienskemu zavodu in zaščitnim sestram za to prevažno prireditev za našo Haloze. Uverjeni smo, da bo ta tečaj velik korak k izboljšanju zdravstvenih razmer pri nas. Polenšak. Zdaj, ko se toliko govori in piše o vojni, se marsikateri udeleženec svetovne vojne spominja bridkih, trpljenja in groze polnih let. Mnogokateri se je v tistih smrtipolnih trenutkih zaobljubil, ako ostane živ, postaviti javen križ ali pa kapelo. Tako sta dala letos v zahvalo .a srečno vrnitev postaviti velika poljska križa posestnika Zagoršek Ivan v žamencih in Cvetko Franc v Pritenski. Prvega je slovesno blagoslovil naš g. svetnik in župnik v avgustu, Cvetkovega pa v nedeljo, 19. novembra. Ob tej priliki so veselo razpoloženi povabljeni gostje nabrali 136.50 din za lavantinsko bogoslovje. — Zadnji ponedeljek pa so zadovoljni gostje na gostiji Janžekovič Franca, kolarja iz Polenec, in neveste Toplak Treze iz iste vasi tudi darovali za bogoslovje 35 din, Vsem darovalcem na veselih in žalostnih prireditvah ea t« darove: Bog plačaj! — Polen-šani! Ob vsaki priliki se spomnite novega bogo- slovja v Mariboru in darujte ter nabirajte zanj! Bog bo vsem bogat plačnik! Ormož. Podružnica absolventov kmetijskih šol bo imela 8. decembra svoj redni letni občni zbor v prostorih gostilne Horvat v Ormožu z začetkom ob osmih predpoldne. Sv. Jurij ob ščavnici. (Duhovni svetnik g. štu-hec Franc 25 let župnik v Sv. Juriju ob Ščavnici.) Letos 1. decembra je preteklo 25 let, odkar je zasedel župnijo Sv. Jurij ob ščavnici sedanji župnik, duhovni svetnik g. štuhec Franc. V jur-jevški fari se je rodil leta 1875. Kot kaplan nekaj časa v službi pri Sv. Tomažu in Ptuju je nato prišel v domač kraj za kaplana, kjer je bil med drugim prav posebno navdušen prosvetni delavec. Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu in na Kapeli mu je bilo nato še podeljeno kaplansko mesto, dokler ni leta 1914 zasedel sedanje župnije. G. župnika visoko cenijo vsi farani, da, tudi daleč preko mej jurjevške fare je znan kot dober pridigar in velikokrat se čuje: vsaj enkrat bi še rad slišal jurjevškega gospoda župnika peti sveto mašo! Vseh teh 25 let je živel samo za svoje fara-ne, jih učil, opominjal, svaril pa tudi trde besede ni štedil, kadar je videl, da bo to v dušno ko-' rist njegovih faranov. Tak je bil do svojih fara-nov, prav tako odločen in nepopustljiv napram višjim, če je "videl, da se dela krivica. Zato ni čuda, da je imel v dobi diktatorskega režima mnogo posla z oblastmi. Takšen je bil in takšen je tudi danes. In kdo ne bi vzljubil takega značaja? Lahko rečemo, da je vsa fara res ponosna nanj. To se je videlo prav posebno, ko so mu farani za njegovo obletnico hoteli prirediti skromno cerkveno slovesnost. S kakim veseljem so se pripravljali, da bi gospoda presenetili; toda presenetil jih je on, ko se je odpeljal, da v samoti duhovnih vaj prav posebno ob tej priliki prosi večnega Pastirja za svoje ovčice. Naj Bog usliši njega in njegove farane, ki so prav posebno te dni prosili njemu zdravja in božjega blagoslova pri njegovem delu še za mnoga leta. Videž pri Laporju. Na dopis v »Slov. gospodarju« dne 22. novembra odgovarjamo — da bo slišati tudi druga plat zvona — sledeče: Ker je bil kraj Videž v župniji Laporje pred združenjem občin do leta 1933 prideljen občini Cigonce, po združenju občine leta 1933 pa priključen občini Slov. Bistrica-olcolica, je bil tudi priključen poštnemu okolišu Slov. Bistrica. Pošto so dobivali nekateri Videžani res v Slov. Bistrici, nekateri pa v Laporju. Da bi se bila Videžanom dostavljala pošta na domove iz Slov. Bistrice potom poštnega sla, je baje bilo samo tupatam; redno pa je niso prejemali. Ko se je leta 1937, 11. oktobra, priključil kraj Videž in Gornji log pod novo ustanovljeno občino Laporje, so bile od strani strank vedne pritožbe,. zakaj se kraju Videž in Gornji log ne dostavlja pošta na domove, ker se dostavlja pošta iz Laporja vsem drugim krajem v župniji in občini Laporje, celo v kraju Pretrež, kateri ne spada v župnijo in ne pod občino Laporje. Vedno so bile pritožbe, da Videž in Gornji log ni dobival pošte, tako tudi »Slov. gospodarja« po cel teden kasneje, včasih pa se je pošta celo izgubila. Da bi imeli vsi župljani in občani občine Laporje enake pravice in ugodnosti, se je od strani odgovornih činiteljev to moralo izvesti ter tako ljudem ustreči. Da dopisniku ni po volji, da se mu pošta od 1. novembra dostavlja na dom, mu odgovarjamo samo to: Časi se spreminjajo! Da ne bo v Videžu ostala zgodovinska pošta iz Slov. Bistrice, ker je Videž pod župnijo in pod občino Laporje, se mora tudi pošta spremeniti. — Tukajšnji pi-smonoša opravlja to službo v Laporju že 25 let ter dozdaj o njem še ni bilo nobenih pritožb. Širite „Slov, gospodarja"! Kmečka trgovina S sejma na sejem V našem kmečkem ljudstvu se je vkoreninila misel, da se pač mora živina na sejmu prodati. In tako se začne romanje živine po ure in ure daleč, v druge okraje. Ce se na tem sejmu ži-vinče ne proda, se poteip žene na drugega. Tako romanje se vleče včasih skozi mesece in mesece. Živina pa, ki je bila — preden se je postavila na sejem — lepa, je od sejma do sejma slabša, ker ji pač škoduje dolga pot in poleg tega je fie neredno oskrbovana na sejmske dneve. Za shujšano živinče se manj skupi, kmet pa ima še to škodo, da zabije čas s pohajanjem sejmov, saj je treba dva člana družine pognati z živinčetom vred za ves dan od doma, ki tudi morata živeti In si kupiti hrano v kraju, kjer je sejem. Zato način postavljanja živine na gotovo mesto (sejem), kjer si jo pride kupec ogledat, ni najbolj primeren. Vedno je bolje, da pride kupec na dom in tam kupi živinče, če mu ugaja. Težavnega iskanja kupca, ki pač ne more vedeti, kje je kakšno živinče na prodaj, bi pa naj obvarovale naše organizacije pri fari. Tem bi naj vsak sporočil, kakšno živino ima na prodaj, kupci bi pa bili v stalnem stiku s farnimi organizacijami. Vsaka farna organizacija bi si poiskala gotov krog kupcev. Ti kupci bi, recimo, tedensko po dvakrat vprašali organizacijo, kaj ima na prodaj, nakar bi se podali v svrho kupčije na dom dotičnega kmetovalca. Ta način kupčije bi bil za kmeta in kupca tnnogo bolj primeren, praktičen in koristen kot pa večno preganjanje živine s sejma na sejem. Državno nadzorstvo nad žitom in drugim živežem Ministrski svet je izdal uredbo, glasom katere se morajo popisati vse zaloge pšenice, koruze, rži, ječmena in ovsa, kakor tudi pšenične moke pri vseh trgovskih mlinih in trgovcih z žitom. Zaloge se bodo vpisale v posebno »žitno knjigo«, ki so jo dolžni lastniki v redu voditi. Voditi žitne knjige so oproščeni oni trgovci, pri katerih mesečni zaključki ne presegajo 2000 kg žita ali moke. Nadzorstvo vrši upravna oblast po svojem okrajnem kmetijskem referentu, v samoupravnih mestih pa ipo posebnem referentu mestnega poglavarstva. Prekrški se kaznujejo z denarno kaznijo do 50 ■tisoč dinarjev in z zaporom do 30 dni. Po uredbi eo tudi vse prometne ustanove dolžne voditi točne podatke o prometu žitaric in jih v mesečnih pregledih pošiljati prometnemu ministrstvu. V sporazumu z ministrom za vojsko in kmetijskim ministrom je pa finančni minister predpisal pravilnik o zalogah hrane. Hrana se bo po tem pravilniku nakupovala neposredno od proizvajalcev, zadrug, zadružnih zvez, trgovcev z živežem ter na trgih. Nakup izvršuje tričlanska komisija, v kateri sta dva državna uslužbenca, tretji pa zaprisežen zasebni strokovnjak. Komisija sklepa pogodbe na kraju samem, prevzema živila in jih oddaja v upravljanje po pismenih navodilih pri stojnega ministra. Zaloga živil se bo hranila v državnih in samoupravnih prostorih, po potrebi se pa bodo prostori še najeli. Zaloge živil na pod ročju kmetijskega ministra bodo porabljene za pasivne kraje. V čisto pasivnih krajih se bo smela eiromašnim družinam izdajati hrana tudi brezplačno, ponekod bodo pa lahko hrano odslužili z delom pri javnih gradnjah. Fond za zalogo živil bo pod nadzorstvom finančnega ministra, ki bo zanj preskrbel tudi denarna sredstva. S temi sredstvi se bo hrana nakupovala, krili stroški za pridelovanje in ohranitev. Nadzorstvo nad denarnimi posli nakupa hrane bo pa vršil poseben odbor. Zakol živine doma m je začel, ko živina ni imela nobene cene. Ko se je s tem začelo, se je tega načina vnovčenja živine poslužil mnogoteri, ki ni mogel živine prodati tako, da bi zanjo dobil vsaj približno vrednost živine. V sedanjih časih, ko je živina zelo iskana od strani vojskujočih držav, pa tudi ne-vtralcev, se je splošno pričakovalo, da bo živina dobila svojo ceno in je torej ne bo treba več pobijati doma. In res, cena živine je poskočila v trgovini z drugimi državami, toda ni v istem razmerju poskočila pri naših živinorejcih, še vedno se nakupovale! tako rekoč norčujejo iz živine in jo kupujejo, kakor se jim poljubi, dobro vedoč, da so živinorejci zaradi letošnjega splošnega pomanjkanja krme v sti3ki in bodo živino morali odprodati. Radi tega dejstva ne bo živinorejcem spet preostalo nič drugega, kot da živi- no zakoljejo doma in meso sami razprodajajo, kar se posebno dobro obnese v krajih, kjer je mnogo delavstva. Znan nam Je primer, ko je v oddaljenem kraju mesar za bolj slabo tele ponujal šest kovačev. Kmet, ki teleta ni mogel rediti, pa tudi ne za tako ceno prodati, je tele sam pobil. V enem dnevu je radi bližnje tovarne razprodal vse meso ter dobil zanj ne šest kovačev, ampak 230 din, ostala mu je pa še koža, ki jo je dal usnjarju v delo za obutev. Iz tega sledi, da se v zelo mnogih primerih — kjer je količkaj izgledov za prodajo mesa — izplača pobiti živino doma, posebno sedaj, ko so kože zelo iskane in se dobro plačajo, pa tudi loj se lahko povsod proda po 15 din kg, svinjska mast pa po 18 din. Sicer so pri tem sitnosti, toda če napravimo račun, vidimo, da se za živinče skoraj vedno več dobi, kot pa, če se pod ceno proda. Dokler torej živina ne bo imela tiste cene, kot bi jo v razmerju z drugimi cenami morala imeti, bo mnogim bolj kazalo živinče zaklati doma in doma razprodajati. Konjsko meso gre v denar Stari konji navadno nimajo nobene cene, ker se pač pri nas konjsko meso težko proda. Drugače je pa v Belgiji. Tam prav posebno radi imajo konjsko meso. Prej so Belgijci konjsko meso dobavljali od drugod, sedaj so se pa obrnili na nas. V mariborski mestni klavnici se je zadnje čase pobilo zelo veliko konj, katerih meso se je odposlalo preko Nemčije v Belgijo. Toliko starih kljusetov se v tej klavnici že dolgo ni pobilo kot sedaj in prav vse konjsko meso je šlo v Belgijo. Vidimo torej, da ima vsaka stvar ob svojem času svojo vrednost. Poleg konjskega mesa pa gre iz Maribora vsak dan preko meje tudi ogromno drugih živil, predvsem svinj. Položaj na naših trgih Da se je uvedla enotna cena za sladkor, smo poročali že zadnjič. V Sloveniji se pri tem sladkor ni nič podražil, pač pa ponekod na jugu države. — Primanjkuje pa kave, ker Narodna banka zadnje čase ni dajala deviz za nakup kave. Cena kavi se dviga. Kava, ki je stala prej 43.50 dinarjev, stane danes že 59—60 din. V drugih deželah je pa — kar se tiče kave — še slabše kot pri nas. — Tvornice čokolade ne dobe kakava za izdelavo čokolade in so nekatere že odpustile delavce. Narodna banka bo menda sedaj izdala devize za naročitev kakava v Nizozemski Indiji, da bodo mogle tovarne čokolade delati naprej. — Pred štirimi tedni se je čutilo pomanjkanje riža, toda pravočasno smo se dogovorili z Italijo, ki nam je že poslala 500 vagonov riža, ki je bil takoj razprodan in sedaj glede riža ne trpimo pomanjkanja. Uvozili bomo še več riža, ker je njegova kakovost dobra. Uvaža se riž vrste »Splendor«, ki stane v trgovini na debelo 8.10 do 8.50 din. — Parafina manjka, ker se je uvoz iz Poljske ustavil, Romunski je pa predrag. — Cena kositra raste, kavčug se je podražil v preteklem tednu za 4.5%, egiptovski in indijski bombaž pa celo za 9.7%. Tudi cena železa se. dviga. Na žitnem trgu je kupčija majhna. Cene za pšenico so zaradi pomanjkanja ponudbe nominalne ter znašajo za bačko in banatsko blago 205 din. Bačka in banaška moka velja po kakovosti v Vojvodini 305—315 din. Za staro koruzo smo slišali ceno 145 din pariteta Indjija, za novo umetno sušeno pa 135.50 din, tudi pariteta Indjija. Cene rži se gibljejo med 155 in 157.50 din, ovsa pa med 255 in 265 din 100 kg. Cene živine po sejmih Voli. V Selnici ob Dravi so bili kupljeni okrog 1200 kg težki plemenski voli po 4.25 din kg, za okrog 1700 kg težke pitane vole prvega razreda pa ponujajo mesarji 6.50 din kg žive teže, a lastnik jih drži po 7 din kg. Na ptujskem sejmu so dosegli voli 5 din kg, v Kranju 5.50—6.50 din, v Radovljici pa 5 din kg žive teže. Krave. V Ptuju so dosegle ceno 4.50 din, v Kranju 4.50—5 din, v Radovljici pa prav tako 4.50 din kg žive teže. Telice. Ptuj do 4.75 din, Kranj 6.25—6.50 din, Radovljica do 5 din kg žive teže. Teleta. Ptuj 4.50 din, Kranj 7.50 8.50 din, Radovljica 6—7 din kg žive teže. Svinje Plemenske. V Ptuju so bili 6—12 tednov stari prasci po 60—120 din komad, 1 kg žive teže pa 6—6.75 din, v Kranju 7—8 tednov stari prasci 140—260 din komad. PAZITE PRI BATERIJAH na znamko CROATIA Pršutarji (proleki). Ptuj 7—7.75 din, Kranj 9—10.50 din, Radovljica 8—9 din kg žive teže. Debele svinje (špeharji). Ptuj 8—10 din, Kranj 12.50 din, Radovljica 10 din kg žive teže. i Tržne cene Meso. Ptuj govedina 8—11 din, teletina 12 din, svinjina 12 din, sveža slanina 16 din, prekajena svinjina 20 din, svinjska mast 20 din; Kranj govedina 12—14 din, svinjsko meso 16—18 din, suha slanina 24—26 din, svinjska mast 20—21 dinarjev 1 kg. žito. Kranj pšenica 250 din, ječmen 225 din, rž 200 din, oves 200 din, koruza 180 din stot. Fižol. Ptuj 4.50—5 din, Kranj 5—6 din, Radovljica 5 din kg. Krompir. Ptuj 1.25 din, Trbovlje 1.75 din, Kranj 1.50 din, Radovljica 1.50 din kg. Kože. Svinjske: Kranj 9 din, Radovljica 8 din 1 kg. — Goveje: Kranj 14—15 din, Radovljica 12 din kg. Volna. Kranj oprana 34—36 din, neoprana 24 do 26 din kg. Mleko. Ptuj 1.50—2 din, Trbovlje 2.25 din, Kranj 2—2.25 din liter. Drva. Kranj in Radovljica 100—110 din kubični meter. Jajca. Ptuj 1—1.25 din, Trbovlje 2 din komad. Krma. Seno: Ptuj 100—125 din, Kranj 100 din, Radovljica 100 din stot. — Slama: Ptuj 25 din, Kranj 75 din, Radovljica 50 din stot. Med. Kranj 24—26 din, Radovljica 20 din kg. Sadje. Jabolka 4—5 din, kraške 5—6 din kg. Zelenjava, Glava zelja 2—-4 din, komad endi-vije 1—1.50 din, zelenjad v kupčkih 1 din. Sejmi 11. decembra svinjski: Središče — 12, decembra tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož (živinski v Maribora je radi slinavke zabranjen) — 13. decembra svinjski: Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski: Jurklošter; živinski in kramarski: Žalec, Sv. Peter pod Sv. gorami, Trbegovci — dne 14. decembra tržni dan: Turnišče — 15. decembra tržni dan: Trbovlje; živinski: Slov. Bistrica — 16. decembra svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje; goveji in svinjski: Videm ob Savi. Soljenje živinske krme zanima marsikoga letos bolj kot prejšnja leta, posebno, ker je letošnja krma slabša radi spomladanskih poplav. Kljub temu, da smo o stvari že mnogo pisali v gospodarski prilogi »Kmečko delo«, še vedno dobivamo vprašanja, kako Je treba soliti. Ker je krma, kakor rečeno, slaba, nima v sebi toliko soli, kolikor je živalsko telo potrebuje; sol je pa telesu potrebna prav tako kot druga hranila. Slama, pleve, prestaro košeno in kislo seno, koraznica in korenjstvo ima premalo soli, kar se posebno občuti v zimskem času, ko je žival bolj v hlevu. Zato moramo dodati govedu na vsakih 100 kg žive teže 5 gramov soli, torej 400 kg težka krava dobi na dan 20 gramov ali približno eno žlico. V kakšni obliki se daje sol, je vseeno, da se pač pri tistih krmilih, ki jih drugače žival ne žre rada, in na ta način, da bo žival sol res dobila. Ob sedanji pocenitvi živinske soli (ki je cenejša kot pa solni kamen za lizanje) bo najbolje to sol raztopiti v vodi in z vodo rahlo ovlftžiti krmo, ki se poklada. Toda vedeti mora* mo, da je pri letošnji slabi krmi skoraj še bolj potrebno kot soliti krmi dodajati klajno apno, o čemer je lepo pisano v letošnji oktobrski številki »Kmečkega dela«, živalim, ki se krmijo s slabo krmo, glodajo les, ližejo zid, grizejo cunje, doječim in brejim živalim ter mladi živini vseh vrst je neobhodno potrebno dodajati klajno apno* Odraslo govedo ga naj dobi na dan približno eno do dve žlici. Apno se potrosi po krmi ali pa pomeša med otrobe ali drugo krmo. Klajno apnq je bel, nedišeč, iz odbranih kosti nalašč za po-klajo živini pripravljen prašek. — V splošnem pa čitatje redno našo gospodarsko prilogo »Kmeč< ko delo« kjer se je o tem in o drugih važnih stvareh že dosti pisalo. Razgovori z našimi naročniki Današnja vrednost predvojne krone. P. M. Ž, Dodatno k našemu odgovoru pod gornjo šifro Vam sporočamo, da je naše najvišje sodišče v par primerih valoriziralo tudi dedne odpravščine. Nek oče je leta 1912 izročil na 16.000 kron ocenjeno posestvo sinu, osemletni hčeri pa izgovoril 1800 kron. Na tožbo v letu 1928 je bil hčeri priznan znesek 18.000 din iz razloga, »ker je bil znesek 1800 kron določen očividno v sorazmerju s takratno vrednostjo posestva in ga je smatrati samo za merilo obveze, ne pa za običajen denarni dolg. Pri sedanjih razmerah znesek 1800 kron gospodarsko sploh ne prihaja v poštev, zlasti ne za ustanovitev eksistence ali za doto«. — V drugem primeru, ko je bila leta 1911 odpravščina določena na 2700 kron, jo je sodišče leta 1932 valoriziralo na 20.000 din iz razloga, da ima to-žitelj po volji strank dobiti sorazmeren delež na vrednosti domačije. — Izgleda, da boste morali tudi v Vašem primeru »dedščine« primerno valorizirati, ker to odgovarja čutu pravičnosti in izid eventualne pravde ne bi bil siguren. Nesoglasje med sosedoma radi sporne meje obmejnih njiv. I. B. Na meji Vašega in sosedovega posestva leže njive. Ako se vpoštevajo meje, kakor so zarisane v mapi, se vidi, da hasnujete Vi precejšen kos sosedove njive. Pomotoma ste tu pa tam odorali kos njegove njive, deloma je pa že Vaš prednik hasnoval sosedov svet. Sosed Vas namerava tožiti. Vam ne bo mogoče dokazati, da ste že 30 let javno, brez prošnje in brez sile hasnovali sosedov svet v današnjih mejah, sosed pa noče priznati Vaše pravice do dosedanjega hasnovanja. — Pravilno je, da se zamore pravico do hasnovanja, odnosno lastnino do tuje zemlje pridobiti le s 30 letnim javnim, izključnim hasnovanjem brez prošnje in brez sile, pri čemer pa se zamore všteti tudi hasnovalna doba Vaših lastninskih prednikov. Ako tako dolgega hasnovanja ne morete dokazati, se morate pač s sosedom poravnati, priznati mejo po mapi in opustiti nadaljnje posege v sosedov svet. Zadnje posestno stanje bi prišlo v poštev le v morebitni tožbi radi motenja posesti, v lastninski tožbi pa — in le-ta je merodajna — zadnje hasnovanje ni vpoštevno. Posojilnica noče dati porokinji izknjižene pobotnice. U. T. iz N. Posojilnica je dala leta 1930 Vašemu sinu in sinahi, ki sta bila takrat obrtnika, 15.000 din posojila, pri čemer ste zadolžnico podpisali tudi Vi kot porokinja. Bili ste in ste še kmetska posestnica, odnosno kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Odplačali ste Vi sami ža 11.460 din ter smatrate, da ste svoji obvezi že zadostili, radi česar zahtevate od Posojilnice, da dovoli zbris zastavne pravice, ki je v varstvo navedene njene terjatve vknjižena na Vašem posestvu. Posojilnica Vaši prošnji noče ustreči, ker terjatev še ni popolnoma plačana In zahteva še naprej plačilo 8% obresti. — Ker ste očividno o priliki najetja posojila sami dovolili, da se vknji-ži zastavna pravica na Vašem posestvu, ne morete prisiliti Posojilnice, da dovoli zbris zastavne pravice, preden ni posojilo v celoti vrnjeno. Glavna dolžnika ne uživata zaščite po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov in Posojilnica ni dolžna izpustiti jih iz plačilne obveze, niti ne znižati dolga in obresti. Vi se boste mogli na svoje svoj-stvo kot zaščitena kmetica sklicevati šele takrat, ko bo Posojilnica zahtevala plačilo od Vas kot porokinje. Vsakoletno pošiljanje zadolžnice v podpis še ne znači terjanja na plačilo. — Zadnji stavek prvega odstavka člena 3. uredbe v likvidaciji kmetskih dolgov se glasi: »Obveznost solidarnega dolžnika ali poroka se smatra za njegov dolg šele tedaj, kadar mora to obveznost izpolniti.« Pravilnik k temu dodaja kot pojasnilo: »kadar terja upnik od njega plačilo«. — Po gorenjem ne bi imelo pomena prositi za posredovanje občino ali sodišče, odnosno delati pritožbe, ker ni utemeljenega upanja na uspeh. Le v primeru, ako bi bila Posojilnica izvršilnim potom dosegla vknjižbo zastavne pravice v prid svoje posojilne terjatve na Vašem posestvu, bi smeli pri izvršilnem sodišču predlagati utesnitev izvršbe, v kolikor bi imela Posojilnica z ozirom na že dobljena odplačila več kot sirotinsko varnost. Siro-tinska varnost je podana, kadar po zavarovanju, vračunši morebitna poprednja bremena, posestvo na kmetih ali zemljišče ni obremenjeno nad dve tretjini svoje prave vrednosti. Predlagate lahko zbris zastavne pravice raz posameznih vložkov, ako jih je več obremenjenih, ali pa tudi bremen-prosti odpis kake parcele, ako je obremenjen le en zemljiškoknjižni vložek. — Povračila že pla- Kam si položil položnico za »Slov. gospodar«? Prav so storili tisti, ki so kar napisali letno naročnino 32 din ter jo že odposlali. Glej, da ne zamudiš! čanih zneskov nimate zakonite pravice zahtevati, ker ste jih plačali kot porokinja in pred pozivom. Sprememba močvirnatega travnika v ribnik — kopališče. Otvoritev gostilne ali delikatesnice. O. M. Ste lastnik močvirnatega travnika, katerega bi radi spremenili v ribnik, otvorili kopališče, čolnarno ter gostilno ali delikatesnico. — Svoj travnik lahko vsak čas svobodno spremenite v ribnik, ne da bi za to potrebovali kakega oblastnega dovoljenja. Vprašanje je le, ali ne boste morda kakor koli posegli v pravice mejašev ali drugih oseb, ko bo dotok vode na Vaš svet najbrž povečan, odtok pa zmanjšan ?! — Za otvoritev kopališča In čolnarne bi si morali izposlovatl dovoljenje okrajnega načelstva; pogoji ne bodo težki. — Delika-tesnica najbrž ne bi ustrezala Vašim smotrom, kajti ob nedeljah bi jo morali zapirati že ob dveh popoldne. — Za samostojno izvrševanje gostilniškega obrta je potreben dokaz posebne izobrazbe, in sicer najmanj štiriletne zaposlitve v restavraciji, kavarni, penziji ali gostilni pri strežbi gostov ob dokazu o štirih uspešno dovršenih razredih ljudske šole. Kot popoln dokaz izobrazbe za opravljanje gostilničarske obrti služi tudi dokaz o samostojnem opravljanju hotela, restavracije, gostilne, kavarne ali penzije, okrepčevalnice ali krčme najmanj tri leta. Ako nimate te posebne izobrazbe, bi smeli gostilničarsko obrt izvrševati le po usposobljenem poslovodji. — Zato bi bilo najbolje, da zaprosite za dovolilo, otvoriti krčmo v manjšem obsegu, ki jo lahko vodite samostojno, brez posebne izobrazbe in brez poslovodje. V krčmi se točijo alkoholne pijače, a se smejo oddajati tudi brezalkoholne pijače in mrzla jedila. Za obrat krčme v manjšem obsegu se smatra krčma, če ima samo eno sobo za goste in če imetnik sam ali s svojimi rodbinskimi člani, brez drugega zaposlenega pomožnega osebja, gostom neposredno streže. Za samostojno opravljanje krčme v vaseh, ki niso klimatični ali letoviški kraji — čeprav se krčma ne vodi v tako zvanem manjšem obsegu, zadošča dokaz o štirih uspešno dovršenih razredih ljudske šole ali gospodinjske šole. — Za pridobitev obrtnega dovoljenja je potrebno sledeče: Prijaviti bi se morali najbližjemu združenju gostilničarjev, plačati tako zvano in-korporacijo, nakar bi združenje Vašo prošnjo z dokumenti (rojstnim listom, domovinskim listom, nravstvenim spričevalom) poslalo Zbornici za TOI; zbornica bi Vam izstavila potrdilo po § 95. obrtnega zakona. Prošnjo s tem potrdilom bi nato predložili okrajnemu načelstvu. Okrajno načelstvo izdaja dovolitve po svobodni oceni glede na obče koristi in po dejanski potrebi kraja in krajine, kjer naj se obrt izvršuje. Zahtevalo bo predhodno od občine in združenja gostilničarjev mnenje glede potrebe, da se naj izda dovolitev. Našim malčkom SIROTA IN NESREČNA MATI (Nadaljevanje) »Mama mi je rekla,« je razmišljal spotoma, »da neprijetnosti razjedajo dušo. Tudi ona je pretrpela dosti neugodnosti. Dosti je trpela, često jokala in s svojimi vročimi solzami močila moje lase.« Doma je bil še bolj tih kakor običajno. Povečerjal je, zmolil in legel na svojo bor- no posteljo. Sanjalo se mu je, da je postal vrtnar in da je iz debla potegnil črva, ki se je zajedal v les in vrtal proti jedru. ★ Naslednje jutro je šel v šolo. Učitelj je resnega obraza stopil v razred. Po končani molitvi je učencem prečital pismo, ki ga je dobil od gospe Marije Cvitan. Gospa je v pismu tožila, da so ji učenci uničili cvetje in sadje. »Otroci, sram me je!« je nato nadaljeval. »Ne najdem besed, s katerimi bi obsodil to divjaštvo. Kaj naj storimo? Kako ji bomo dali zadoščenje ? ... Veste, kaj bomo storili ? Za nalogo bomo pisali pismo, v katerem bo vsak prosil gospo za odpuščanje. Najlepše pismo bomo poslali gospe. Na delo!« Učenci so se začudeno spogledali. Pisanje ni šlo izpod rok. Nepridipravi niso našli besed, s katerimi bi obsodili svoje grdo ravnanje. Mirko je sedel v zadnji klopi. Zamislil se je. Cez čas je pogledal skozi okno. Zdelo se mu je, da ga iz nebes gleda njegova mati in mu govori: »Ljubi sinek, tako niši: Draga gospa! Uničili smo Vam cvetje in sadje. Sramujemo se svoiega dela. Niti sami ne vemo, kako smo mogli storiti kaj takega 'Mpustite nam! Obljubljamo Vam, da se bomo poboljšali. Molili bomo za VaŠ8 zdravje in Vašo srečo. — Učenci ljudske šole.« Mirko je vse to napisal. Učitelj je pobral naloge. Opoldne jih je pregledal. V začetku popoldanskega pouka je dejal: »Naš Mirko je napisal najlepšo nalogo! Njegovo nalogo bomo prepisali in jo poslali gospe.« .(Koneo prihodnji^ Nov redilni prašek za prašiče. Za 1 prašiča zadostuje samo 1 zaviteK za 6 din. Poštnina povzetje za 1, 2, 3 ali 4 zavitke 6 din, od 5 za vltkov naprej 12 din. MOSTIN Mostna «senca »lostin zl izdelovanje prvovrstne zdrave domače pijače. 1 steklenica za 150 litrov 20 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 steklenici 15 din. JABLIN za izdelovanje domače pijače brez dodatka pravega sadjevca. Zavitek za 50 litrov 20 din, s poštnino 26 din. Prašek za pitanje goveje živine. Pospešuje močno rast in hitro zdebeljenje govedi in telet. Veliki zavitek 10 dm. Poštnina povzetje za 1 zavitek 6 din, za več zavitkov 12 din. Prašek za pomnožite? in izboljšanje mleka pri kravah ter izvrstno hranilno in redilno sredstvo. 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. 106 Ronjin povečava pri konjih apetit, jih vzdrži sveže in bistre ter preprečuje najpogostejše konjske bolezni, posebno katar 1 zavitek 10 din. Poštnina povzetje za 1 ali 2 zavitka 6 din, od 3 zavitkov naprej 12 din. Pravi Redin, Govedin, Mlekin, Konjin ter Mo-*tin se dobi samo v zavitkih z gornjimi slikami In ga prodaja samo Drogerija KANC, Maribor, Slovenska ulica Zaloga v Celju: Trg. Loibner, Kralja Petra cesta 17 Zaloga v Ptuju: Drog. Skočir, Slovenski trg 11 Avgust šenoa: 24 Povest iz vaškega življenja »Vidite, dragi Martin, tega ne bo več; ne bo se več Sava sem pa tja zvijala kakor pijanec po cesti; teči mora ravno po žici in ne sme nikomur zemlje izpodjedati. Jaz sem to izmeril, pa se drugo leto ne bodo več ščuke tam pasle, kjer so se lani krave.« »Eh, lepo, lepo!« se je nasmehnil kmet nekoliko nezaupno. »Kajne, dragi kum Martin! Vidite, da prav govorim. Da, povsod ob Savi bomo napravili nasip iz tesanega kamna. To bo lepo! Pa tudi za vaš pašnik bo bolje. Kaj imate zdaj? Kaj so vam mestna gospoda dali? Pesek in prod. Hvala lepa! Tu ne raste trava. Gledal sem to. Lepo so vas nabliskali, Bog jim odpusti ta greh! No, pa tudi to se da popraviti. Da, da, ti mestni gospodje, to so vam fini ljudje! Jaz ne bi hotel biti pod njimi.« »Pod kom pa potem, vaše gospodstvo?« »Še vprašujete! Pod drugimi seveda, Bog vam razsveti pamet!« Kmet ni odgovoril nič »No, povejte mi po duši, ali ni lepo, kar sem vam rekel?« »Je.« »Vse to se lahko zgodi, če je le vaša volja. Saj to bi že zdavnaj lahko bilo. Pa kaj! Vprašajo oni v mestu, kje kmeta glava boli! V mestu, da, zidajo velike hiše, sadijo rože in drevje, da se gospoda lahko lepo po senci sprehajajo, v mestu mora biti vsaka ulica tlakovana kakor cerkev, samo da gospodo noge ne bolijo in da si gospoda lahko svoje mošnje polnijo, medtem ko se vi v blatu davite in v vodi topite. V mestu morajo vso noč svetilke goreti, kakor da je dan, medtem ko tu niti prsta pred nosom ne vidite. Ali je to prav? Ali je to pošteno? Zakaj za hudirja plača kmet davek? Ali je njegov zadnji krajcar, ki ga v mestno kaso nosi, slabši od gosposkega? Mar ubogi kmet nima iste pravice kakor gospoda? Ali ni največji greh, da si za kmečke denarje gospodje rože sadijo, a kmet nima niti glavice zelja, kaj? No, govorite, kum Martin! Kako se vam zdi, kar sem vam rekel? Vi ste, kakor čujem, najpametnejši, najpoštenejši človek v vasi.« Kmet je pazljivo poslušal nepričakovanega gosta, na njegovo vprašanje se je malo za ušesom počohal in odgovoril: »Pa prosim vaše gospodstvo, kdo pa nam bo navozil cesto?« »Eh, mi, mi!« je tujec odgovoril nekoliko v zadregi. »Kdo, prosim?« »Nu, vlada in njeni ljudje.« »A kdo bo napravil oni most iz kamna?« »Tudi mi.« »Ah! Menda boste tudi oni savski nasip vi zgradili ?« »Seveda.« »To je pa čudno,« je kmet zmajal z glavo. »Saj ono pot so si Jelenjčani od pamtiveka sami popravljali, ker je to poljska pot, ne pa občinska. Mestni gospodje so naše kmete na vse pretege naganjah in jim grozili, dali so nam tudi gramoza, pa kaj! Ko bi naš župan ne bil tak pijanec in tak lenuh, ko bi se malo bolj prijel dela, bi bila pot že davno navožena, tako pa naš Jelenjčan samo prekolne vse svetnike, kadar se mu kolo v jami zlomi. Pa zdaj hoče sama vlada iz dobrote popraviti Jelenjčanom pot! Tudi pašnikov imamo, hvala Bogu, dosti, samo da ne pušča vsak kmet tudi tuje živine na pašo. Lepo smo prodali Primorcu peska, gramoza, košarjem smo prodali šib, ki so nam jih mestni gospodje odrezali, ali pijani župan je pobral denarje in jih je zapravil s svojimi tovariši, ki so nekaki odborniki, vas pa nima od vsega tega nobene koristi.« »A kdo je kriv, da imate takega župana? Ah niso Jtrivi mestni gospodje?« »Nak, niso. Nihče boljši noče biti za župana. Če se človek te službe loti, mu gre gospodarstvo rakovo pot. Pri vsakem krstitju, proščenju, na vsaki ženit-nini je zraven in zabija čas. Taka je pri nas navada. Tudi Janko se je tako zapil. Gospodje so ga hoteh odstaviti, vabili so na njegovo mesto tega in onega pa tudi mene; pa nihče noče, -am pravim. Janko ima ženo, mater in petero otrok in dolgo že županuje, zato so se ga gospodje usmilili. Tako je to s tem pašnikom. Savo nam hočete popraviti. Daj Bog! Koliko smo že za to prosili! Pa mi je moj rajni oče pripovedoval, da so že tedaj hodih nekakšni cesarski inženirji in merili Savo pa tudi, kar jaz pomljem, so že bili tu. Da, čudno je, da prihajajo gospodje samo tedaj meriti, kadar se pripravljajo volitve. Zakaj samo tedaj mislijo na Savo? Videl sem, kako so to lepo naslikali z modro in rdečo barvo, ah Sava je bila samo na papirju dobra, v resnici nas je plenila kakor prej, mi pa ne stanujemo na papirju, ampak na zemlji in že davno bi nas bil kraj, ko bi nam gosposka ne bila dajala sena in denarja, kadar nas je Sava poplavila. To j vse tako, kakor kadar lačnemu pokažeš naslikanega pečenega kapuna. Od tega se nihče ne naje.« »No, zdaj bo to vse bolje, verujte mi!« je dejal tujec. »Čast vam, gospod! Ali jaz — jaz — Bog in duša, ne verjamem.« »Saj bomo izvolili novo, boljšo gosposko.« »Vem.« »Vi veste? Pa?« »Novo — morda! Boljšo? Bog ve. Vidite, jaz po svoji kmečki pameti takole sodim: prej kdaj je obleka trajala za očeta, sina in vnuka, zdaj pa vpijejo: to blago je bolje, poceni je, novo je — čez tri dni pa ga moraš že krpati in šivati. Prihajali so v našo vas različni pisarji in mešetarji, kadar je bilo treba na volitve; teklo je vino, kakor da je sam Gospod Bog odprl krčmo. Vpili so: ,Ne bo treba plačati davka! Prosto boste smeli saditi tobak.' Tri dni se je živelo na božji račun, a pijane glave so mislile, da bo to proščenje trajalo do sodnega dne. Pa je prišel vrag po svoje. Drago so plačali to vino in ta guljaž. Niso plačali davka, sadili so tobak, pa so jim vojaki prišli na eksekucijo, financarji so jim popisali tobak in jih rubili. Na, tako vam je to! Jaz verjamem samo to, kar vidim, kajti beseda je Doceni, in kadar se gospod pred kmetom odkrije, tedaj se bojim, da bo gospod kmeta ogoljufal... Brez zamere, to je moje mišljenje.« »Joj, joj, dragi Martin, ste vi trde glave, pravi neverni Tomaž! Novo izvoljeni gospodje bodo boljši, bodo. Videli boste takoj, da vas ne farbam. Vi ste tu na vasi pa ne veste, kaj se v mestu godi.« »Mi ni mar. Jaz se v te modrije ne razumem.« »Pa poslušajte, dragi Martin! Vas je zadela velika nesreča, poginila vam je živina.« »Ubili so mi jo, gospod, hudobneži.« »Dobro! Izgubili ste pravdo s sosedom in plačati morate stroške.« »Bog mu odpusti ta greh!« »E greh, greh! Vi pa boste moraJi plačati.« »Vem.« »Vi ste še davka za pol leta dolžni.« »Eh, vaše gospodstvo mnogo tega ve, ko se tako brigate zame.« »Ko ste dobri. Vidite, mi bi vam pomagali, da se izkopljete iz te nesreče.« »Kako?« »Dobili boste sto goldinarjev na roko. To vam seveda ni dosti za krave. Priskrbeli vam bomo pa še tri sto goldinarjev na menico.« »To je tisti dolgi, ozki papir, kajne?« »Da. Za davek pa se ne bojte! Bomo že gledali, da vas počakajo.« »Čemu bi meni, neznancu, delili toliko milosti?« (Dalje Naši rajni | Preval je. Pred dnevi smo ob veliki udeležbi pokopali znanega slovenskega borca, posestnika in gostilničarja, 53 letnega Josipa R i f e 1. S pokojnikom je legel v grob ena najmarkantnej-ših osebnosti v Mežiški dolini. Pred 20 leti je v času prevrata stopil v prve vrste in je kot član Narodnega sveta v Prevaljah storil morda največ za to, da je prišla Mežiška dolina pod Jugoslavijo. Ni mogoče dovolj podčrtati njegovih za3lug, kar je ta goreči slovenski mož storil za Mežiško dolino. Za pokojnikom, ki je bil svoji družini najboljši oče, občanom in vsej dolini najboljši zgled krščanskega, narodno zavednega in politično zvestega delavca, žaluje ne samo užaloščena družina, ki ji izrekamo iskreno sožalje, ampak vsa Mežiška dolina, kjer si je postavil spomenik že pred 20 leti. Naj mu bo Bog plačnik za vse dobro, kar je storil! Polenšak pri Ptuju. Bela. žena smrt nam je naglo drugega za drugim v 14 dneh pobrala tri može. Prvi je omahnil od zavratne jetike v starosti €3 let Janez Janžekovič, kmet iz Po-lenec. Previden s tolažili sv. vere je preminul v večnost. Bil je svoj čas več let župan bivše občine Polenci. Velika udeležba ob pogrebu je pokazala, da je bil rajni priljubljen. Na sedmini so pogrebci nabrali in darovali 50 din za novo lavantinsko bogoslovje. — Naglo zadet od srčne kapi je umrl Jožef N e d e 1 j k o , posestnik iz Iiušaka. V nedeljo, 32. novembra, je šel zdrav in vesel spat, ponoči mu je postalo slabo in v par minutah je umrl. Star je bil 65 let, močne narave ter je znal dobro delati tesarska, mizarska in sodarska dela. — Tretji, v starosti 60 let, je umrl Franc Plohi, užitkar in čevljar na Zasadih. Neozdravljiva vodenika ga je spravila v grob. Bil je v ptujski bolnišnici, kjer mu pa niso mogli več pomagati. Sin ga je dal prepeljati domov, kjer je še isti dan umrl. — Vsem treh pokojnim m;žem naj sveti večna luč, njihovim preostalim s"ojcem pa naše sožalje! Apače. Na tukajšnjem pokopališču so položili k večnemu počitku Ivana B r a č k a , p. d. ži-gerta iz Nasove. Bil je zaveden Slovenec, rojen v gornjeradgonski župniji, priljubljen radi svoje mirne narave. Jetika mu je odvzela zemeljsko življenje po izpolnjenih 33 letih. — V starosti 79 let je v Nasovi umrla preužitkarica Apolonija Potočnik. Rojena je bila pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Njej kakor tudi Bračku so pevke iz Nasove ganljivo lepo zapele slovensko nagrobno pesem »O duša, pojdi« po priljubljenem narodnem napevu. Treba je pripomniti, da slovenske prav tako lepo zapojejo kakor nemške pevke, zato za Slovence priporočamo, da naročijo le slovenske pevke za pogrebe! — V Vratji vasi je umrla Slovenka Terezija š u m a n d 1, viničarjeva žena, stara 58 let, rojena v šentjakobski župniji. Poročena je bila 35 let. — V 90. letu starosti se je preselil v večnost preužit-kar Anton Kolarič na Plitvici. Pogreba se je udeležil tudi g. Rudolf Vahčič, kaplan v Gornji Radgoni. G. župnik je ob grobu imel slovenski nagovor, in sicer, o marljivosti in skrbnosti pokojnega. — Vsem rajnim na sveti večna luč, sorodnikom pa naše sožalje! Murska Sobota. Franc Kovač, 20 letni mehanik, je pohitel na državni praznik na kolodvor v Mursko Soboto, kamor je dospela njegova mati s transportom sezonskih delavcev iz Nemčije. Iz Sobote je peljal delavce in prtljago avtoprevoz-nik v Pertočo in Rogaševce. Krog sedme ure zvečer je odpeljal avto izpred soboškega kolodvora v Cankovo, Pertočo In Rogaševce. Na avtomobilu je odpovedala luč in mladi Kovač je sve- til šoferju z žepno svetilko, sedeč na desni strani blatnika. Na ovinku pri Krojni je zavozil avto pri slabi luči preveč na rob ceste, se je prevrnil in pokopal pod seboj Kovača. Ko so dvignili avtomobil z veliko težavo, je bil Kovač že mrtev, ker mu je zdrobila karoserija prsni koš. Ko je nesrečna mati zvedela za sinovo sm-t, je bila silno potrta in je venomer tarnala: »Zakaj nisem ostala v Nemčiji! Ce se ne bi vrnila, bi bil sin še živ!« Rajnemu naj sveti večna luč — žalujočim naše sožalje! ilajšperk. Ob priliki sedmine po pokojnem kmetu P u 1 k o Jožefu so nabrali pogrebci za novo lavantinsko bogoslovje 41 din. Ni minulo osem dni, pa je Bog poklical k sebi njegovo mater Barbaro P u 1 k o , ki je rodila in preskrbela 11 otrok. Na materni sedmini smo nabrali za uboge otroke 32 din. Naj počivata v miru! — žalujočim naše sožalje! Črneče pri Dravogradu. Naše Prosvetno društvo ima sedaj čitalnico in knjižnico. Nahaja se v mežnariji, knjige pa se izdajajo vsako nedeljo in praznik po sv. maši. Poslužujte se je! Kuše. Igralski odsek Prosvetnega društva v Studencih priredi v nedeljo, 10. decembra, ob treh in sedmih v Rušah v prostorih stare šole trodejansko igro »Mati«, pisatelja Fr. Ks. Meška. Vljudno vabljeni! Studenci pri Mariboru. Naše Prosvetno društvo je priredilo prvo adventno nedeljo, 3. decembra, po večernicah v prosvetni dvorani samostana oo. kapucinov prosvetno predavanje. Govoril je predsednik Prosvetne zveze g. prof. dr. Josip Hohnjec o predmetu: Katoliška akcija in prosveta. Predavanje je bilo prav dobro obiskano. Sv. Peter pri .Mariboru. V nedeljo, 10. decembra, popoldne po večernicah bo občni zbor Prosvetnega društva »Skala«. Na dnevnem redu je tudi govor: Boljševiška Rusija in nevarnost komunizma pri nas. šempeterčani, pridite! Sv. Jurij v Slov. goricah. Dne 8. decembra po večernicah proslavi Marijina kongregacija praznik Brezmadežne. Na sporedu je poleg drugih točk tudi igra v treh dejanjih. Sv. Trojica v Slov. goricah. Fantovski odsek in dekliški krožek priredita v proslavo Brezmadežne, 8. decembra, ob treh popoldne v novem društvenem domu telovadno akademijo s pestrim sporedom. Prijatelji mladine, prisrčno vabljeni! Št. Janž na Dravskem polju. Minuli mesec je imelo tukajšnje pevsko društvo svoj redni občni zbor. Društvo je postavilo spomenik padlim vojakom. Ker pa stroški' za spomenik še niso kriti, se bodo nabiralci v posameznih vaseh oglasili z nabiralno polo. Prosimo, darujte po svojih močeh! V odbor so bili izvoljeni: predsednik Jakob Ekart, podpredsednik Josip Brodnjak, blagajnik Jakob šolar, tajnik Ivan Lončarič. G. pevovodji Col-nariču, ki tako lepo vodi pevsko društvo, želimo obilo božjega blagoslova in uspeha! Mala Nedelja. Imamo sicer več novic, pa jih raje držimo zase. Le to vam povemo na uho, da je tukajšnje Slomšekovo prosvetno društvo naredilo prav, ko se je odločilo za lastno proslavo 1. decembra in odreklo svoje sodelovanje pri nameravani skupni proslavi v društvenem domu. — Ljudje pravijo, da se bo nekomu tudi kmalu popolnoma zmešalo. V Ptuju bodo na Marijin praznik, 8. decembra, trgovine odprte od pol osmih do enajstih. „Slov. Gospodar" stane: za vse leto 32 din, za pol leta 16 din, za četrt leta 9 din. Duhovne vaje in blagoslovitvena slovesnost v cerkvi presv. Rešnj. Telesa v Mariboru Tridnevnica za dekleta se vrši v tukajšnji cerkvi v Četrtek, petek in soboto, od 7. do 9. decembra. Vsak večer bo ob 19.30 govor in blagoslov. Sklep v nedeljo, 10. decembra, pri rani sv. maši ob 6.30. Dekleta iz kolonije in tudi Iz mesta vabljena! — Nova kipa Matere božje in sv. Jožefa je dobila naša cerkev. Darovala sta ju g. Očko Simon, upokojen železničar iz kolonije, in g. Anton Korošak iz Njujorka. Kipa je umetniško izdelal kipar g. Božidar Pengov iz Ljubljane. V nedeljo, 10. decembra, bo pri večernicah ob 17 slovesno blagoslovil kipa prevzv. g. škof dr. To- mažič. Verniki so vabljeni k tej lepi slovesnosti. * ŠE O NAŠIH ŽALOSTNIH POŠTNIH RAZMERAH Ne bomo prej mlrovaU, dokler ne bomo za naše kraje dosegli zboljšanja poštnih razmer. Sedaj prejemamo od naših naročnikov razne pritožbe, želimo pa, da bi bile vse te pritožbo pravilno sestavljene in potrjene. Prosimo zato sledeče: Podatki naj bodo točni, osebe in pošte s polnim naslovom, datumi itd. Vse pa naj bo tudi podpisano, ker drugače ni mogoče pritožbe kontrolirati. Izjavljamo ponovno, da naša borba ni naperjena zoper pismonoše, ki itak v redu vršijo svoje delo, nam gre za to, da bo spet dovolj pismonoš in da se okoliši tako razdelijo, da bodo ljudje pošto redno prejemali. MALA OZNANILA SLUŽBE: Viničarja s 4—6 delovnimi močmi vzamem takoj pod dobrimi pogoji. Pernat Vinko, posestnik, Ptuj._1786 Kmečko dekle, katera zna vsa hišna in poljska dela in bi se rada učila v kuhinji in gostilni, se išče na deželo. Naslov v upravi. 1790 Vlničar, tri delovne moči, se sprejme. Hermina Lampreht, Selnica ob Dravi 12. 1781 Sprejmem poštenega fanta in dekle kot pomoč v kmetijstvu. Koropec, Zg. Polskava. 1782 Postranski zaslužek nudimo moškim in ženskam iz vseh krajev pri ljudskem zavarovanju. Za krajevne zastopnike sprejemamo samo serioz-ne ljudi. Ponudbe pošljite zavarovalnici »Drava« v Mariboru. 1785 Starejšega hlapca in deklo za polje in živino sprejme župnišče Sv. Vid, Mislinja. 1793 POSESTVA:_ Posestva, hiše, gostilne prodaja Posredovalec, Maribor, Meljska cesta 12._1784 Posestvo, deset oralov, z gostilno, blizu železniške postaje, ugodno na prodaj. Posredovalec izključen. Pojasnila: Filipančič, Studenei-Mari-bor, Krekova 32. 1783 Majhno posestvo, blizu Maribora, dam v najem upokojencu ali tovarniškemu delavcu. Kosar-jeva 38, med 14. in 16. uro._1794 Prodam posestvo, tri in pol orala. Lederer Jožefa, Gačnik 20, Pesnica. 1795 RAZNO:_ Kupujem kalane hrastove doge. Plačam dobro. Sulcer, sodar, Vojašniška 7. 1793 žagovinsko peč prodam ali dam za krompir ali jabolka. Makarovič, Maribor, Krekova 5, pri-tličje._1787 Kmetice! Bučnice, rips in druga oljnata semena zamenjate najbolje v Oljarni, Maribor, pri mostu. Rips tudi kupim. Za krave in svinje prgo in otrobi.__1788 Avto poceni na prodaj, pripraven za prevažanje mleka. Jemec. Maribor, Kolodvorska ul. 1791 Kepico (rips) kupim vsako množino. Ponudbe na I. Hochmliller, Maribor. 1789 HRANILNE KNJIŽICE, 3% OBVEZNICE in druge vrednostne papirje kupuje in plača najbolje 1780 BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova cesta 40. PreC. f opitim uradom! Zaradi težkih gospodarskih razmer prosimo, da si čimprej naročijo cerkvene sveče ali naravnost pri svečami »Pax« v Ljubljani ali pa potom naših prodajalen. Na trgu zmanjkuje blaga, ki ga uporabljamo za sveče. Istočasno sporočamo, da kupujemo sveč-ne odpadke po najugodnejših pogojih, od-nosno zamenjujemo za sveče. Tiskarna sv. Cirila, Maribor-Ptuj. MALA OZNANILA Cenib malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din 1,—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava Sosebej do velikosti 20 cm* Din 1.—, do velikosti 50 cm3 'in 2.50. — Kdor tnserira tako. da ne pove svojega naslova ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.— — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malib inseratov mora priložiti znamko za Din 2.—. sicer se ne odgovarja SLUŽBE: Pekovski vajenec, močen in priden, se sprejme 1. januarja 1940. Pekarna Šober, Maribor, Kralja Petra trg 2. 1769 Služkinjo, pridno in pošteno, ki ima rada otroke in zna kuhati, sprejme 15. decembra učiteljska družina na Teznu, Ptujska cesta 102. 1767 Majerja (kravarja), ki ima 4—5 delovnih članov (brez malih otrok), vešči govedoreje in molže-nja, sprejmemo. Naslov v upravi »Slovenskega gospodarja«. 1774 Rokodelec v državni službi išče gospodinjo srednjih let. Naslov v upravi. 1773 Kovaški vajenec se sprejme: Limbuš 42. 1777 POSESTVA: Prodam posestvo, 15—16 oralov, ob banovinski cesti Sv. Jakob v Slov. goricah. Naslov v uprav-ništvu. 1772 Prodam posestvo, pet minut od banovinske ceste. Sp. Verjane 3, Sv. Trojica v Slovenskih goricah. 1778 RAZNO: 18 mesecev starega žrebca noričana prodam. Ivan Jelen, čt. Ilj pri Velenju._1765 Prodam razna trga na jabolka II. ki. kilogram od 1.50 naprej, za prešo sveža jabolka po 50 par kilogram. Plačilo doma pri prevzemu. Topolo-vec Vinko, Podlehnik pri Ptuju. 1766 Pozor mizarji! Zaloga vezanih plošč in furnirjev po tovarniških cenah s posebnim popustom pri »Obnova« F. Novak, Jurčičeva G. 1770 Cepljene trte, obvarovane od črvov (ogreov), lepo razvite in dobro ukoreninjene nudi, dokler traja zaloga, I. trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Cenik zastonj.' 1768 Kište za sadje in krompir poceni dobite v Ti-skarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška c. 5. Važno za prašičerejo! Vsakemu, kateri redi prašiče, pošljem brezplačno zavitek in navodilo »Mastelin«, ki je zakonito zavarovan, franko Vašo pošto. Samo z enim poskusom se boste prepričali, da dosežete pri polaganju »Maste-lina« velik uspeh. Pišite na naslov: Ivan Magdalene, Rače pri Mariboru. 1775 Svinjske kože in vse poljske pridelke kupujejo trgovine Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Strigova. Stalna zamenjava bučnic, sončnic in ripsa za prvovrstno olje. 1751 Priporoča se Kupčič-eva drevesnica in trsnica na Ptujski gori! 1600 Kmetovalci! Svoje zrnje najboljše prodate pri Zorčič, mlin, Breg pri Ptuju, in v menjalnici Zorčič, Ptuj. Plačam pet par nad dnevno ceno! 1779 Konjske koče, posteljne odeje, nogavice, perilo, obleke, predpasnike, dežnike, rute, blago za ženske obleke, perilo, posteljnino, volno za strojna in ročna dela, pletene obleke, vse vrste pletenine kupite najugodneje v novi trgovini in pletilnici »MARA« A. Oset, Maribor, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). 1486 Klobuke, vsakovrstne, dobite ugodno v trgovini Slavko Senčar, Mala Nedelja. 1750 Zima se bliža, zato si priskrbite tople počne, delane iz čiste volne. Sprejemam popravila klobukov ter prodajani tudi nove po najnižjih cenah. Cene popravil so od 10 do 28 din. Se toplo priporočam Babošek Vladko, klobučarstvo, Maribor, Vetrinjska 5. 1756 Pozor kmetovalci! Kupim vsako množino črnega gabra od 18 cm naprej debelega ter tudi hrastove prage in druge vrste trdega lesa. Ponudbe: Rudolf Dergan, Laško. 1732 Papir za zavijanje (makulatur) dobite po 2 din za kg v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Nogavice vseh vrst; oblačila moška, ženska, otroška; najnovejše, najcenejše v trgovini — pletilnici »MAKA«, Pongračič, Celje, Slomškov trg 1 (poleg cerkve). 1533 Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi in plača najboljše: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 1000 POZOR! JESEN-ZI3IA. Zavoljo preselitve trgovine prodajam zalogo po znižanih cenah, ako-ravno so cene zavoljo pomanjkanja volna in bombaža poskočile, Vam po lanskih cenah nudim in sicer: Paket Serija R 14—18 m kakor obče znano dobro uporabnih ostankov barhen-tov in flanelov za obleke in spodnje perilo 128 din. Reklamni paket serija K vsebina 18—22 m boljšega flanela v najlepši sestavi paket 130 din. Nadalje specialni paket ORIGINAL Kosmos D z vsebino 15—18 m Ia. bar-hentov in prvovrstnih flanelov za izjemno ceno 150 din. Paket serija Z 3—3.20 m dobrega sukna, za moško obleko, damski kostum, dam-ski ali moški plašč in sicer: Z-l 130, Z-2 160, Z-3 200, Z-4 250, Z-5 300 din. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust. Neodgovarjajoče zamenjam! Izrabite ugodno priliko in pišite takoj; navedene cene veljajo samo tako dolgo, dokler zaloga traja. — Pričakujem cenjena naročila in beležim s spoštovanjem Razpošiljalnica KOSMOS, Maribor, Kralja Petra trg. 1529 - • icg. br. 12.451/33 Vljudno naznanjam, da sem svojo zalogo povečal in založil z raznovrstnim blagom. Pridite in poglejte! — Stalno kupujem vse vrste deželnih pridelkov in plačam vedno najvišjo dnevno ceno. — Priporoča se Pader Rudolf trgovec 1776 Slovenska Bisirica 11 lastne pl€fernc dobite najcenejše otroške, ženske in moške jopice, rokavice, nogavice, kapice, spodnje perilo pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24. Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni red! veljaven od 2S. oktobra 1939 Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIC DR. Izplačuje točno vse vloge stare in nove. Dovoljuje posojila in trgovske kredite. HHHHBHHBHHHHHHHE ZA ZIMO damske in moške plašče, obleke, klobuke, pletenine, trikotažo itd. v veliki izbiri najugodneje pri JAKOB LAM MARIBOR — GLAVNI TRG 2 Dokler zaloga, cene brez poviška! GHBHHHHHrararaHHHEE 1P Cepljenke najodlič-nejših vrst ter ključi in korenjaki Kober 5BB,Teleki8B,Chasselas 41B. Prvovrstna kakovost, sorta zajamčena. Veielrsnici in drevesnica: Fr jlJuqoslapRnshîLoznjaci Ceniki zastonj in poštnine prosto ! Barvni*. Dekleta, žene! Ročno delo je najlepša zabava v dolgih zimskih večerih. Veliko izbiro najlepših vzorcev za vsakovrstne namizne prte, posteljna pregrinjala, kuhinjske garniture, posteljno in drugo perilo najdete y Cirilovi tiskarni, Ptuj, Slovenski trg 7, kjer Vam jih predtiskamo na platno. Dobite lahko tudi že predtiskane prtiče in vsakovrstno prejico za izšivanje istih. ¥§aka. rtoša hiša leto za letom kupuje 1695 Družinsko Pratlko ll!l[!lll!lllllll!lll!ll!lllllll!l!l s podobo sv. Družine, ki je res prava naša Pratika. Ako je pri Vas še ne poznate, nabavite si jo letos! Ne bo Vam žal! umnm ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. POMNITE! Vsak komad je izdelek domače obrti! Volneni nepremočljivi HUBERTUSI ZIMSKE SUKNJE MOŠKE OBLEKE OTROŠKE OBLEKE PLETENINE — PERILO ODEJE — KOČE — RJUHE ter vse MANUFAKTURNO BLAGO dobite še po starih znižanih cenah v modni in konfekcijski trgovini JURIJ KOKOL Maribor, Glavni trs 24 nasproti glavne avtobusne postaje Pozlatar in cerkveni restavrator ^LO)Z ZORATTI v Mariboru se je preselil iz Tyrševe ulice na Koroško cesto 19. Priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča dela. — Z odličnim spoštovanjem Alojz Zoratti, pozlatar. 1771 Za Hihlavža in BožiC se prodaja še po ttarih cenah manufaktu-ra pri TRPINU, Maribor, Vetrinjska 15. Lastniki srečk! Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavni ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, rdečega križa, tobačnih srečk javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami na naslov: »Novice o srečkah«, Maribor, Cankarjeva ulica 14. Priložite tri znamke po din 1.50! 1739 A B O Z A-HUBERTUSI A B O Z A-O B L E K E A BOŽA-prodajalne: I. Preac, Maribor, M Kotnik, Glavni trg 13 Grajski trg 1 eci najboljše vrste — velika prihranitev kurjave — brzoparilnike, kotle za žganjekuho, vso železnino, špecerijo, cerkvene sveče kupite jako ugodno pri JOSIP JAGODIC CELJE, Gubčeva ulica 2 Zamenjam za bučnice pravo bučno olje, nakup kuhinjskega masla, fižola, orehov in drugih poljskih pridelkov. 1755 PIES najbolje in najvarneje pri SpoflntcSlafcrsM ljudski posojilnici OosposSia «lica 23 \ PffHlIiOil Ulica 10. oktobra registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —. Tiakari Tiskarna sv, Cirila * Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Janu3 Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: TIskarna sv, Cirila, predstavnik Franc HrastelJ v Mariboru