Frankfurt: ekološko osveščanje
MOS dosegel I zastavljene cilje
Emm
SONCHEK.com
; ** Obte Wrt. iveti
RÒOOS 283
ST. 75 - LETO 62 - CELJE. 21.9. 2007 - CENA 1.25 EUR
Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta?
080 1 2 24 www. mik-ce.si
Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kranj
Nogomet - Zlahka z Izolo, z Mariborom pa...
1! vi
WHBmM
ujma
NOHTI!
Celje rešeno - a le za las
uvodnik
BRANKO STAMEJČIČ
Narava vrnila udarec
Šele ko je sredino jutro odpihnilo meglo in se je pokazalo sonce, je pogled razkril vse razsežnosti nočnega divjanja narave. Kar so bile ponoči še zgolj številke o deroči vodi, divjanju brzic, neverjetnih pretokih voda, plazovih in - najbolj grozljivo - žrtvah, je zjutraj postalo pogled, ki je razkril vse razsežnosti •katastrofe.
Več kot 2.500 poplavljenih objektov, 108 podjetij, 46 poškodovanih ali povsem uničenih mostov, 79 plazov, še neprešteti kilometri uničenih ali močno poškodovanih cest ...Into zgolj na Celjskem.
Le nekaj ur močnega deževja in trud generacij je dobesedno splaval po razbesne-li vodi. Narava je spet pokazala svojo moč in hkrati premoč nad človekom. Izjemen trud, požrtvovalnost, tudi tveganje enot civilne zaščite, gasilcev in prebivalstva so lahko le blažili, Kkar je narava uničevala: Marn narava s svojo maščevalnostjo sporoča svojo premoč? Se maščuje za nepremišljene posege in nenehno drezanje nemočnega malega človeštva i/ svojo mogočnost?
Razsežnosti katastrofe so nedojemljive. A s tem, ko se življenje, enako kot reke in hudourniki, vrača v »normalne« struge, že nekaj dni hude ure počasi postajajo spomin. Pa bi morale ostati v zavesti kot opomin.
Bi bilo vsaj na Celjskem kaj drugače, če bi država po debelem desetletju že vendarle izdelala razvpiti državni lokacijski načrt za porečje Savinje? In bi ob reki, ki jo v pravo pošast spreminjajo nešteti hudourniški potoki, uredila razlivne površine? Bi bilo škode manj, če bi bila Agencija RS za okolje s svojimi koncesionarji bolj skrben gospodar nad vodotoki, s katerimi upravlja?
To so vprašanja, na katera za zdaj odgovorov ni. In jih nikoli tudi ne bo. Do naslednjega udarca narave. Do naslednje preizkušnje in skušnje, pred katero nas bo postavila. Takrat si bomo zastavljali nova vprašanja. In znova doživeli spoznanje o moči in mogočnosti narave.
Slovenija danes žaluje za žrtvami. Žalujmo z mislijo na to, kaj delamo naravi in koliko nas-stane, ko si jo skušamo tako nepremišljeno podrediti.
BRANKO STAMEJČIČ
Celje jo je ob tokratni hudi uri razmeroma dobro odneslo. Župan Bojan Šrot je dogajanje v občini kljub temu ocenil kot resno opozorilo, da bo za poplavno varnost občine kljub visokim vlaganjem v minulih letih in zaradi počasnega ukrepanja države, ki gospodari z vodotoki, treba narediti še bistveno več.
»Poplava na Ostrožnem in v vzhodnem delu Celja, v KS Trnovlje, je bila kar huda. Zame je to resno opozorilo, da smo za poplavno varnost še vedno premalo naredili, čeprav je veliko vprašanje, če bi tokrat bile posledice kaj drugačne. Bile so vendar izredne razmere, večino poplav so namreč povzročili manjši potoki in zaledne meteorne vode. Vesel sem, da so tradicionalno poplavljeni predeli Celja, kot so Lisce, Trubarjeva ulica, Polu-le. Skalna klet, ostali suhi. To kaže, da so velika občinska vlaganja v tehnično primerno kanalizacijo z zadrževalniki vode in s črpališči vendar imela velik učinek. Vseeno je to neurje res dobro opozorilo, da bo treba za poplavno varnost narediti še več. Podobno kot na Savinji bo treba tudi na manjših potokih narediti manjše, a učinkovite suhe zadrževalnike vode, zlasti na
Lep del Ostrožnega je bil močno zalit. Posnetek je s Ceste na Ostrožno.
vzhodni Ložnici in Hudinji,« je dejal Šrot.
Resno se bo treba zamisliti tudi ob opozorilih in podatkih, ki te dni prihajajo v uredništvo. Prevladuje mnenje, da bi bilo poplav bistveno manj, če bi bili manjši vodotoki, ki jih kot koncesio-nar upravlja Nivo, bolje vzdrževani. Poplavo v delu Ostrožnega je ijamreč po mnenju tamkajšnjih poplavljencev zakrivil posedli del nasipa ob Koprivnici, kjer se je voda razlila po okoliških stanovanjskih hišah. Prav tako se, kljub zanikanju odgovornih,
še naprej širijo govorice, da so brano pri Šmartinskem jezeru, namenjeno prav proti-poplavni zaščiti, zaprli nekoliko prepozno, prebivalci pa pripovedujejo tudi o nenadnem močnem valu vode, ki je na Ostrožnem naredil največ škode, in cikajo na to, da so vsaj za krajši čas po nepotrebnem odprli brano na jezera. A to so že govorice, ki se jih ne da preveriti. Ostaja dejstvo, ki se mu ne da izogniti. Kljub velikim vlaganjem v kanalizacijske sisteme, zadrževalnike vode in črpališča ob Savinji bo treba
z učinkovitimi ukrepi, predvsem z rednim in s skrbnim vzdrževanjem vodotokov in njihovih brežin, poskrbeti za maksimalno možno zaščito pred hudourniškimi vodami.
Vodoskrba že normalna
Ob tokratnem neurju so delavci javnega podjetja VO-KA, ki zagotavlja oskrbo z vodo v občinah Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, bili bitko kar na treh frontah. Močni nalivi so namreč poplavili vodno zajetje v Med-logu, skalili pa vodo iz za-
jetij v Vitanju, na Frankolo-vem, Dobrni in še drugod, tako da so se morali večini vodnih virov odpovedati. V omrežju so tako pretežen del srede lahko vzdrževali le 2 bara pritiska namesto običajnih štirih. Vsi višje ležeči predeli in prebivalci v stolpnicah so tako ostali tudi brez sanitarne vode, v celotnem omrežju pa so do četrtka zjutraj prepovedali uporabo vode v prehrani. Šele v četrtek so lahko, ob postopnem vključevanju virov pitne vode, ki so se po neurju že očistili, zagotovili normalno oskrbo, po pridobljenih analizah vode pa tudi dovolili njeno uporabo za pre-hranske namene ob obveznem prekuhavanju. V celjskih trgovinah je ustekleničene vode zmanjkovalo, na pomoč je priskočil Rdeči križ, ki je zagotovil liter in pol vode iz plastenke na prebivalca.
Drugo fronto so v VO-KA-ju bih ob Savinji, kjer so ob novih zadrževalnikih vode in v črpališčih prečrpavali vodo v Savinjo, date vode niso zalile celega mesta. Bitko z vodo so dobili za las, vseeno pa je poplavilo čistilno napravo.
Tretjo bitko so bojevali v podjetju samem, ki ga je poplavilo ...
B. STAMEJČIČ
Foto: G. KATIČ
Noč strahu in groze
Noč na sredo je bila ena od noči, ko Zgornja Savinjska dolina zaradi spomina na poplavo v letu 1990 spet ni mogla spati. Nemir, ki so ga takrat vnesli strah, nemoč in tudi kasnejši dogodki, so očitno še globoko vsajeni v ljudeh. Vendar jo je tokrat v grobem rečeno večina »zgornje« kolikor toliko dobro odnesla. Vsaj človeških žrtev ni bilo, čeprav je škoda v vseh občinah precej večja, kot so sprva mislili.
V zgodnjem sredinem jutra smo že slišali, kako intenzivno so v mozirski občini reševali Loke. Leta 1990 je bilo namreč naselje pod vodo, tokrat pa je večina krajanov že v torek večino stvari umaknila iz kleti. Podivjana Savinja je pri nekdanjem Ločkem mostu spet prebila brežino. »Odgovorne smo opozarjali, da je ob jezu luknja in da je treba brežino sanirati. Nenehno smo v nekdanji KS, zdaj tudi v Občini Mozirje poslušali, da se pripravlja nova rešitev za jez,« je pripovedoval mozirski podžupan Roman Čretnik. Mo-zirjani so se rešili sami. »Potem ko je Savinja že prebila brežino, smo v bližini posekah smreke in z njihovo pomočjo omilili moč vrtincev,« je že v sredo zjutraj pripovedoval predsednik PGD Mozirje Jože Zlatinšek. Tako
se voda ni s tolikšno močjo zajedala v brežino. Večina naselja Loke je ostala.
Tudi v drugih zgornjesavinjskih občinah je uničene ogromno infrastrukture, sproženih je več plazov ter zalitih precej stanovanjih hiš, okvirne ocene o škodi pa naj bi bile znane v teh dneh. Tako v občinah Mozirje, Solčava, Luče in Gornji Grad škodo še ocenjujejo, na Ljubnem pa so v sredo v grobem govorih o 100 tisoč evrih škode. Sicer so v teh občinah ceste večinoma prevozne, stanje pa je normalizirano. Najhuje je bilo v občini Nazarje, kjer so v sredo odstranjevali posledice, ki jih je v kraju in tudi dragih zaselkih povzročila podivjana Dreta. Kakor kaže, je uničena dvorana v kulturnem domu, spet pa sta bila pod vodo Izolesov objekt in tamkajšnja Tuševa trgovina. Župan Ivan Purnat je prepričan, da bo škoda podobna, kot je bila pred devetimi leti. Krajani na Čreti in v Rovtu pod Menino so bili v sredo še vedno odrezani od sveta, ker je odneslo dele cest ah mostove.
Hiša na pol
V občini Rečica ob Savinji je poplava povzročila vsaj za 300 tisoč evrov škode. Potok Rečica je žalil hiše v t.i. novem naselju, a so ga gasilci ob pomoči narave uspeli vr-
Uničeno hišo na Trnovcu so v sredo ob pomoči Nivoja in sosedov že popravljali.
niti v strugo. Prava mora pa se je začela v zgodnjih nočnih urah na Trnovcu. Potok, ki sploh nima imena, je poplavil travnik, nato pa je vsa voda s travnika zgrmela proti Delejevim. »Zdaj vidim, kaj narava počne. Samo stali smo in gledali. Pomagati nismo mogli,« je pripovedoval eden od sosedov. Po dvorišču, mimo gospodarskega poslopja in hiše, je drla 30 centimetrov visoka voda in spodjedala. Potem je Delejeva hiša počila prvič. Voda se je namreč zajedla v zemljo in do
2. ure zjutraj, ko se je najhuje umirilo, je v vodo zgrmela tretjina hiše. Ostala je samo streha.
»Kako grozno je bilo, še povedati ne moremo,« so skrušeni pripovedovali domači, župan Vinko Jeraj pa dodal, da so se bali Savinje, ki teče skoraj pod hišo, medtem ko na površinsko vodo niso računali. Šok ob izgubi hiše je kazal tudi gospodar Franc, ki je ponoči zapustil hišo šele na prigovarjanje sosedov, ob tem pa so izvajali že nekatere drage ukrepe. 7-članska
družina je zavetje našla pri sosedih, noč na četrtek pa sta gospodar in gospodinja že preživela v domači hiši. »Ta mladi«, družinica s tremi otroki, se še niso vrnili, ker jim je deroča voda odnesla spalnice. Seveda pa tudi oblačila, šolske potrebščine ... Sedmošolka Katja je ostala brez vsega. Sošolci so se ponudili, da ji bo vsak kupil en zvezek in ji prepisal vso snov. Zdaj bo šolske potrebščine kupila šola.
URŠKA SELIŠNIK Foto: EDI MAVRIČ
m TEDNIH
1 puranja lyonska klobasa ali ' posebna puranja klobasa ali ' puranja pikantna klobasa
z hladilnika, 150 g
namesto <
Schwarz wald-ska šunka
iz hladilnika, 200 g
namesto
7,93/kg
narezek
s 3 vrstami salam:
namesto
francoska ali
•	z jajci ali
•	s testeninami iz hladilnika, 400 g
s poprom : hladilnika, 300 g
"Namesto cene" so bile prodajne cene do vključno 05.09.2007.
* angleško "ESL milk" (Extended Shelf Life Milk) -
mleko s podaljšanim rokom uporabe
Slovenija računa na Evropo
Za odpravo posledic poplave je vlada sprejela več ukrepov - Dan žalovanja tudi dan solidarnosti
Na novinarski konferenci, ki je bila včeraj v gasilskem domu v Letušu, je predsednik vlade Janez Janša predstavil nekatere ukrepe, ki jih je sprejela slovenska vlada za odpravo najhujših posledic torkove ujme, za danes pa napovedal dan žalovanja za umrlimi.
Premier Janša, ki je v Le-tuš prispel s helikopterjem, je sicer najprej obiskal Go-lobove v Podgorju ter družini izrekel sožalje ob tragediji. Obljubil jim je pomoč v okvirih, ki so možni, ter bil prijetno presenečen nad med-sosedsko pomočjo in tudi reakcijo občine. Sicer je Janša povedal, da bo celotna škoda zagotovo presegla 0,3 promile BDP-ja in zato so že sprejeli različne ukrepe. »Vse kaže, da bo celotna škoda verjetno presegla vsoto 200 milijonov evrov, največja pa je škoda na infrastrukturi, vodotokih, cestah in stanovanjskih objektih, ob tem pa škoda v podjetjih še ni ocenjena,« je poudaril ter napovedal, da bodo posamezna ministrstva sprostila sredstva v okviru možnih postavk in od-
pravi posledic namenila absolutno prioriteto.
V skladu z evropsko pogodbo bo vlada evropski komisiji prijavila državno pomoč za podjetja, ki so utrpela škodo, s tem pa bo Slovenija prvič zaprosila za izjemo. Ministrstvo za gospodarstvo bo pripravilo še predlog uredbe za dodatno dodelitev denarja, Slovenija pa bo zaprosila Še za sredstva evropskega solidarnostnega sklada. Posameznikom bodo pomagali z odlogom ali odpisom davka, kar bodo lahko izkoristila tudi podjetja, vsem, ki so v neurjih izgubili dokumente, pa bodo oprostili plačila taks.
Širše celjsko območje je v minulih dneh, poleg predsednika vlade Janeza Janše, obiskalo že več vladnih predstavnikov. Minister za obrambo Kari Erjavec je bil v sredo v Vojniku, včeraj je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak obiskal Laško in Prebold, minister za okolje in prostor Janez Podobnik pa Braslovče, Rečico, Vojnik in Laško.
Z novinarske konference v Letušu. (Foto: SHERPA)

(Stalna povezava) (Visoke hitrosti)
[Kabelski modem)
Občinske komisije je vlada že pozvala, naj čimprej ocenijo nastalo škodo, ministrstvo za okolje in prostor pa mora takoj pripraviti začasni program odprave posledic naravne nesreče, ki ga bodo sproti dopolnjevali. Janša pozval, naj
bo današnji dan žalovanja tudi dan sočutja in solidarnosti ter pohvalil izjemno pomoč, ki so je bili deležni mnogi, ki so utrpeli škodo v poplavah. »Slovenija je pokazala, da posamezniki v ujmi niso bili sami.«	US
Pomoč celjskega škofa
Najbolj prizadeti župniji na področju celjske škofije, Braslovče, kjer sta umrli dve osebi, in Rečico ob Savinji, je včeraj popoldne obiskal tudi celjski škof ordinarij dr. Anton Stres.
Škof Stres se je najprej ustavil v Letušu v župniji Braslovče, kjer je plaz odnesel hišo in sta umrli dve osebi. S krajevnim župnikom Milanom Gosakom si je ogledal prizorišče in se srečal s prizadetimi župljani. Potem je obiskal župnijo Rečica ob Savinji, kjer je plaz odnesel polovico hiše. Z župnikom Ferdinandom Luknarjem se je srečal s prizadeto družino na Trnovcu.
Škofa je spremljal predsednik Škofijske karitas Celje Rok Metličar in generalni tajnik Darko Bračun, ki sta s seboj prinesla pomoč v hrani in vodi. Hkrati poteka akcija nabiranja denarnih sredstev. Račun Škofijske karitas Celje, na katerega lahko nakažejo svojo pomoč najbolj prizadetim družinam je SI56 0600 0097 7538 266 (Banka Celje).
Škof Stres bo danes, v petek, ob 19.00 v celjski stolni cerkvi sv. Daniela daroval sveto mašo zadušnico za vse žrtve poplavljenih območij.
lifflgiHMilliM
Sekiro
88 112
mm
Najvišja kakovost po najnižjih cenah!
•A*
slsgSnskemfrgul LÌ* -DALJ ČASA SVEŽE MLEKO!
MILFINA	Ml
Dalj časa sveže	;Jj -
polno mleko	_ A
3.5% maščobe,	9* ** j & iz hladilnika, 11
•iN
%% Dalj časa sveze
polposneto
mleko
1,5%
Človeku gre na jok, ko sliši, kako so se proti vodi borili v Kulturnem centru Laško!	Ljudje so lahko le nemočna opazovali, kako njihovo mesto spet tone pod reko. (Foto: Matej Bincl)
Zakleta Savinja se Je zarotila proti mestu cvetja ...
Po devetih letih spet levja borba proti divji reki - Laščanom se trga srce ob pogledu na svoje mesto
V podvoz pri železniški postaji je od nekod prineslo dva tovornjaka. (Foto: Sherpa)
Laško se je v torkovo jutro sicer že prebudilo v oblačno vreme, a so sončni žarki tu in tam le obsijali mesto cvetja in piva. Že zgodaj popoldne pa so novice o divjanju Savinje in njenih pritokov v zgornjem delu v Laško prinesle strah in trepet. In res. Laško je bilo spet pod vodo in le 70 centimetrov je manjkalo in ponovila bi se grozljivka iz leta 1998. Med Laščani in tudi vsemi, ki so na suhem spremljali divjanje vode na Celjskem, ni bilo skorajda nikogar, ki bi ostal ravnodušen. Veliko jih je v solzah in nemočno opazovalo, kako njihovo mesto spet uničuje še včeraj mirna, zdaj pa zakleta Savinja ...
Laško je bilo še v sredo do 16. ure pod vodo, šele uro kasneje so odprli podvoz na glavni cesti Laško-Rimske Toplice. Poplava je najbolj prizadela stanovanjske objekte na Rimski cesti in proti Marija Gradcu, poplavljeni so bili kletni prostori Zdravilišča Laško, trgovskega centra in Kulturnega centra Laško. Podvoz pri Pivovarni Laško je poplavilo že v zelo kratkem času, kmalu so bili z vodo napolnjeni prostori ŠMOCL-a pod laško občinsko stavbo. Kako huda je lahko deroča voda, je bilo opaziti v trgovini Laščanka, ki je ostala brez stekel, tudi policisti niso ostali neranljivi, saj je voda zalila tudi njihove kletne prostore.
Čudoviti zdraviliški park je bil v torek in sredo videti obupno, podivjana voda je rušila drevesa in dolgo bo trajalo, preden bo park pokazal svojo zeleno podobo. Treba je bilo odpovedati vse napovedane nastope vrhunskih gostov. Pogled na Kulturni center sredi umazane vode je bil strahoten! Za zaposlene in tiste, ki so sami ponudili svojo pomoč, je bila vsaka sekunda, ko so lahko pred vodo reševali stvari, dragocena. Za boljšo predstavo, kako je bilo videti v najhujšem trenutku: toaletni prostori za goste so bili z vodo napolnjeni do stropa, poplavljena je bila avla, voda je drla tudi v dvorano ...
Hude ure so v minulih dneh preživljali tudi Rimljani. Medtem ko so iz Slovenskih železnic poročali, da vlaki vozijo rtormalno, le z zamudami, Rimljani do železniške postaje sploh niso mogli. Tamkajšnji prostovoljni gasilci so bili pokonci in v vodi že od začetka deževja, da so lahko krajanom omogočili dostop do železniške postaje in prevoz po glavnih cestah.
Ne glede na to, da je struga reke v njihovi neposredni bližini, so tvegali in že od torka usmerjajo vso svojo energijo v odpravljanje posledic. Samo v kulturnem centru naj bi bilo škode najmanj (!) za 200 tisoč evrov. In da je nesreča še večja: ravno pred 14
dnevi so končali z obnovo prostorov in tako tudi z odpravo posledic še iz zadnje poplave leta 1998! Razumljivo, do nadaljnjega je moral center odpovedati nastope znanih gostov.
Po besedah župana Franca Zdolška je škoda v občini Laško ogromna, vendar menda ne tolikšna kot ob zadnji poplavi, saj tokrat voda k sreči ni sprožala plazov. »Še v sredo je bilo na terenu okrog 100 gasilcev in ostalih prostovoljcev. Odprli smo magistralno cesto, cesto v Marija Gradec in začeli črpati iz kleti stanovanj in iz hiš ter čistiti mesto,« nam je razlagal.
Voda ni prizanesla niti Zdravilišču Laško. Včeraj se je tja odpravil tudi minister za gospodarstvo Andrej Viz-jak. V Laško sicer ni prišel z obljubami, se je pa seznanil s trenutnim stanjem in pohvalil organizacijo pri odpravi posledic neuija. »Zdravilišče je zunaj že očiščeno, zaliti so podzemni prostori in prostori strojnice. Trudimo se, da posledice čimprej popolnoma odstranimo in čimprej začnemo z normalnim delom. Vizjak res ni obljubil nič kaj posebnega, a v kolikor bomo potrebovali pomoč, nas ne bodo prezrli,« pravi direktor zdravilišča Roman Matek. In dodaja, da jih je letos rešilo tudi to, da so v okviru projekta Terme razširili strugo Savinje in uredili levi breg reke. »S tem smo pridobili nižji nivo reke in ravno 10 cm je manjkalo, da bi resnično priš-
lo do katastrofe, kot je bila leta 1998. Prvi korak je bil storjen, zdaj je treba realizirati še projekt marijagraške-ga ovinka in tisto, kar pa je najbolj pomebno, sprejeti nekoliko drugačno vodnogospo-
Po torkovi deževni ujmi so se s prvimi ukrepi in podatki o škodi že odzvale tudi zavarovalnice. Okrepljene ekipe cenilcev so na terenu na najbolj prizadetih območjih na Celjskem že od nastanka škod.
Triglav je tako na teren poslal skupno več kot sto ljudi, v krajih, kjer nimajo predstavništev, so odprli terenske pisarne, kjer lahko zavarovanci prijavijo škodo, na Celjskem sta to pisarni v Laškem in Mozirju. Kot ocenjujejo v Zavarovalnici Triglav, bo skupna škoda na prizadetih območjih po Sloveniji znašala med 10 in 20 milijoni evrov, pričakujejo približno 5.000 pri-
darsko politiko in začeti »gor-vodno« organizirano gradnjo zadrževalnikov visokih voda,« ocenjuje Matek.
Ogromno ljudi, zaljubljenih v Laško in njegovo zgodovino, kulturo in turizem.
javljenih škod, prve odškodnine so že izplačali. Največ škod je na objektih, avtomobilih in posevkih. Zavarovalnica Maribor o ocenah zaenkrat še ne govori, prve ocene o prijavljenih škodah naj bi podala konec tega ah v začetku naslednjega tedna. Obljubljajo pa, da bodo odškodnine izplačali nemudoma. Omenjeni zavarovalnici sta se odzvali tudi z donacijami.
Obe zavarovalnici oškodovance pozivata, naj škodo sporočijo čim prej. Celjska območna enota Zavarovalnice Triglav zavarovance poziva, naj o nastali škodi obvestijo svojega zavarovalnega zastopnika in škodo prijavijo tudi z
. že od torka ne spi. Predani svojemu delu želijo Laškemu in svojemu domu dati spet tisto podobo, ki vsako leto tja privabi mnogo gostov.
SIMONA ŠOL1NIČ, BOJANA AVGUŠTINČIČ
obrazcem o prijavi škode, ki ga lahko dobijo pri zavarovalnih zastopnikih ah na sedežu Zavarovalnice Triglav, na Mariborski 1 v Celju. Prijavo škode lahko podate tudi na predstavništvih v Žalcu, Laškem in Mozirju, kjer bodo prijave sprejemali tudi v soboto in nedeljo, 22. in 23. septembra, med 8. in 18. uro. Za vse informacije je 24 ur na dan na voljo številka 080-555-555. Zavarovalnica Maribor pa zavarovance poziva, naj škodo prijavijo najbližji poslovni enoti preko brezplačne številke 080-19-21 ali s pomočjo interneta na spletnem naslovu www.zavaroval-nicamaribor.si.	PM
Brezplačno razkužilo
V Celjskih lekarnah so se odločili, da na svoj način pomagajo vsem, ki so bili prizadeti v poplavah. V nekaterih njihovih lekarnah lahko brezplačno dobite razkužilo Izosan G.
Sredstvo se lahko uporablja pri dezinfekciji prostorov, opreme in oblačil. Prav tako lahko pomaga pri dezinfekciji oporečne vo-
de. Razkužilu so priložena navodila o uporabi, sicer pa vam bodo v lekarni tudi svetovali, kako in za kaj lahko razkužilo uporabite. V Celju ga dobite v lekarnah Lava, Nova vas. Planet, Gregorčičeva in Center, na voljo pa je tudi v lekarnah Vojnik, Zreče, Slovenske Konjice in Loče ter v Lekarni Laško.	MBP
Zavarovalnice pozivajo k prijavi
Potok Ložnica je poplavil Orovo vas in prizadejal lastnikom hiš veliko škodo.
Podivjani pritoki nosili drevesa
V občinah Spodnje Savinjske doline je poplava prizadela skoraj vse kraje
Katastrofalno deževje ni prizaneslo nobeni občini v Spodnji Savinjski dolini, kakor pa kaže, bo škode bistveno več, kot so upali po noči na sredo. Slike, ki jih gledamo praktično v vseh krajih, se kažejo kot neverjetne -predvsem v smislu, kako je narava spremenila podobo, odnašala ceste, prožila plazove, poplavljala stanovanja ... Ekipe so bile ne terenu z vso razpoložljivo mehanizacijo in predvsem pomagale ljudem. V občinah so škodo že evidentirali, ponekod tudi v grobem ocenili, povsod pa trdijo, da bo ogromna.
Težava je bila med drugim v tem, da je bila poplava precej nepričakovana, saj ni bilo napovedanih večjih padavin. »Ponovno se je izkazalo, da so najhujši potoki, ki v vsakdanjem življenju ne pomenijo
nič, a naenkrat dobijo ogromno vode ter prenašajo naplavine in drevesa,« je povedal žalski župan Lojze Posedel. V Žalcu včeraj o denarju še niso govorili, vendar so številke več kot zgovorne. Poplava oziroma deževje je sprožilo 12 plazov ter zalilo 25 podjetij, med njimi Novem in Juteks. Poškodovanih je 60 kilometrov lokalnih cest, 70 km javnih poti in 90 km nekategoriziranih cest, voda je zalila 600 bivalnih objektov in 300 gospodarskih poslopij, še včeraj pa je bila zaprta cesta Galicija-Hramše. Precejšnja škoda je tudi na kmetijskih pridelkih, saj je ponekod uničena koruza, sončnice in krompir. Javno komunalno podjetje Žalec obvešča občane, naj kalne vode ne uporabljajo v prehrambene namene oziroma naj jo prekuhavajo.
»S sanacijo smo začeli takoj, saj so na cestah, tudi na novi, Vodosteč-Podkraj, ki so jo odprli lani, dobesedno pobrane bankine. Čaka nas veliko dela in stroškov,« je dodal Posedel ter omenil, da očitno krajani razumejo, da se poplav ni dalo preprečiti niti z nasipi ali drugačnimi rešitvami, »ker je bilo neurje premočno, preveč silovito in preveč hitro.«
Vode, da ne pomnijo
Med občinami, kjer do včeraj o številkah še niso govorili, je Žalec. Na Vranskem je začelo deževati ob pol štirih popoldne in ni pojenjalo skoraj do 22. ure, ko je bilo na trgu tudi do 1,5 metra vode. »Iz minute v minuto je huje. Potoki Merinščica, Podgrajš-čica in Bolska so podivjali,«
nam je med prebijanjem v vodi do kolen dejal župan Franc Sušnik. »Toliko vode pred cerkvijo ne pomnim niti leta 1990,« je povedala ena od domačink. Zaradi vode je bilo neprevoznih kar nekaj cest in javnih poti, in sicer cesta Pra-preče-Lipa, Ločica-Zahomce, Dol-Tabor, Ločica-Osredek ter Rapasija-Planina. Voda je povsem poplavila tudi proizvodno halo usnjene konfekcije in upravno stavbo podjetja za Inde Vransko, kjer so se štiri gasilska društva. Prekopa, Tešo-va, Ločica in Vransko, trudila čistiti mulj in člpati vodo. Škoda je nastala tudi na kmetijski zadrugi in tamkajšnji trgovini, upravni stavbi, podtalnica je udarila tudi v Kulturnem domu Vransko. Na srečo je deževje prizaneslo večnamenski športni dvorani, ki jo bodo slavnostno odprli danes. Uničenih
je več kot polovica kmetijskih zemljišč, še vedno pa življenja ogroža plaz v Rapasiji pri domačiji Pestotnik Občane pozivajo k prijavi škode osebno na občini ali po pošti.
V dežju rezali gume
»Smo tik pred tem, da zalije Kapljo vas in Prebold,« je brez kančka upanja v torek popoldne dejal župan Vinko Debelak. V Preboldu, kjer je prišlo do izpada električnega in telefonskega omrežja, je voda zalila poslovno cono na območju nekdanje Tekstilne tovarne Prebold. Zaradi poplavljenih stanovanj Na zelenici sta se dve družim naselili v občinski stanovanji, medtem ko za večino nadomestnih lokacij še niso našli. So pa tragedijo »izkoristili« tudi vandali, ki so se preparkiranih avtomobilov pred hotelom in šolo lotih z noži in prerezali gume nesrečnih občanov, ki so pred vodno ujmo uhajali iz Kaplje in Dolenje vasi ter Prebolda.
Na delu z rovokopači
S po meter visoko vodo so se bolj ali manj uspešno borili tudi v Taboru. Tam je bilo najhuje predvsem v Miklavžu, Ojstriški vasi in Črnem Vrhu, uničenih pa je več kot 50 hektarov kmetijskih zemljišč. Samo stroški intervencije gasilcev znašajo slabih 13 tisoč evrov. »Z vodo smo se borili gasilci iz treh društev in 69 domačinov, potrebovali smo kar tri rovokopače,« pravijo gasilci. »Voda je odnašala tudi zgornje sloje na cestiščih in bànki-nah, ki so predmet rekonstrukcije,« je zgroženo povedala Saša Zidanšek Obreza iz občinske uprave.
Dva milijona evrov škode
Na Polzeli sta potoka Struga in Ložnica zalila približno 200 stanovanj in poškodovala nekaj lokalnih cest. Največ preglavic sta povzročala plazova v Andražu pri Polzeli in Dobriču. Po prvih podatkih je nastalo za približno 2 milijona evrov škode.
Udarilo natančno po mesecu dni
Več kot 2 milijona evrov škode je nastalo tudi v Braslovčah, kjer zaradi avgustovske-
ga neurja še vedno niso »na zeleni veji, saj še vedno čakamo na pomoč ustreznih ministrstev in zavarovalnice,« pravi župan Marko Balant Največ hiš je uničenih na Gomilskem, največ cestnih površin, kar 30 kilometrov, pa na območju Dobrovelj, kjer grozijo tudi drseči plazovi. Pri tem dodatne škode naj ne bi utrpela OŠ Braslovče, saj so jo po dobrem mesecu dni prekrili skoraj že v celoti. Braslovčani zato upajo, da bo pouk v njej v začetku novembra lahko obiskovalo vseh 315 učencev, kolikor so jih razselili po avgustovskem neurju.
MI, US, Foto: TONE TAVČER
rekli so:
Lojze Posedel, župan Občine Žalec: »Nenehno se postavlja vprašanje, zakaj spet poplava. Sam sicer v vseh pogovorih krajane mirim. Pravim, da so čustva pregreta in da ni čas za težke razprave, najprej je potrebna najnujnejša sanacija. Vendar če bi sam v teh dneh odgovarjal na vprašanje >žakaj<, bi verjetno rekel kakšno besedo preveč. Od »silne zaščite< so samo gasilci tisti, na katere se lahko zanesemo. Vemo, kako ubogi smo pri opremi, pri vrečah, na primer. O tej temi se bomo potem, ko bomo sanirah najbolj nujne stvari, zagotovo še pogovarjali. Prav tako tudi o tem, zakaj so mali vodotoki, na primer Ložnica, po izgradnji avtoceste tako nevarni. Če izračunamo litre vode, ki gredo z avtoceste neposredno v Ložnico, potem vemo, zakaj tako naraste. Poleg visokopoplavnih nasipov ob Savinji je tudi to ena od tem, o katerih se bomo še pogovarjati z državo. Podobno je nedopustno tudi dejstvo, da če se karkoli zgodi na cesti Arja vas-Velenje, dobimo celoten promet po KS Ponikva oziroma po lokalnih cestah z osno nosilnostjo šest ton. Tudi tokrat smo bili priča, da je policija vse tovornjake s priklopniki in avtobuse usmerjala na že tako slabe lokalne ceste, ker je to edini obvoz. Ti problemi so veliki in zagotovo jih bomo potem, ko bomo uredili najnujnejše, v pogajanjih z državo tudi izpostavili.«
Cesta skazi Vojnik je bila šest ur zaprta, pri čemer je številen promet delo oteževal tudi naslednji dan.
na napeljava, strojna in ogrevalna oprema, vodovod ter blago na prodajnih policah. Ocenjevanje škode še traja, po prvih ocenah naj bi znašala več kot 800 tisoč evrov. Supermarket Tuš Vojnik je zato od torka zvečer zaprt, glede na hude posledice poplave pa ocenjujejo, da bo obnova nastale škode trajala vsaj tri tedne.
Približno za 500 do 600 tisoč evrov škode je voda naredila tudi v trgovini Kmetijske zadruge Celje. Trgovina je vrednejše izdelke sicer poskušala rešiti pred poplavo tako, da jih je prestavila na višje police stalaž, vendar je bil tok vode premočan. Ravno KZ Celje je bila tudi glavni investitor trgovskega kompleksa v neposredni bližini Hudinje, za katerega so določeni že takrat opozarjali, da bi moral imeti pred obratovanjem ali celo gradnjo zgrajeno protipoplav-no zaščito. »Mi smo svoje delo naredili. Očistili smod el struge, naredili zid in po naši
parceli tudi nasip. Država je tista, ki nalog ni izpolnila,« pravi direktor Marjan Kovač. Država je res že pred časom odkupila del zemljišč od posameznikov, da bi lahko začela graditi protipoplavne rešitve.
vajalcem del, a za kaj več je očitno zmanjkalo denarja. Kot je bilo povedano ob odprtju kompleksa pred slabim letom dni, naj bi ravno njegova gradnja pospešila tudi gradnjo pro-tipoplavnih rešitev ... »Ves čas sem opozarjal«
V ujmi so jo skupili tudi ostali deli Vojnika in njihove krajevne skupnosti. Frankolovo, Rove, Kapla, Nova Cerkev, Velika Raven, Arclin, Lemberg ... Družini Grobelnik iz Lem-berga je en plaz uničil cesto, medtem ko je drug za las obšel stanovanjsko hišo. »Za vse ni kriva le narava, v našem primeru je namreč kriv tudi človeški dejavnik,« je opozoril
Na Dobrni so do zdaj zaradi posledic ujme zabeležili 32 večjih in manjših plazov, katerih sanacija bo po okvirnih številkah znašala 364tisoč evrov. Za odpravo poškodb na mostovih bodo potrebovali 276 tisoč evrov, škoda na makadamskih in asfaltnih cestah pa znaša 614 tisoč evrov. Poplavljeno OŠ Dobrna so učitelji že v sredo zvečer dodobra počistili, pouk pa jevčeraj vseeno bil le v obliki športnega dne. Danes normalno obratuje tudi vrtec. Izmed večjih objektov na Dobrni je poplavilo zdraviliški dom, deloma pa tudi Vilo Higia.
Ivan Grobelnik. »Ko so nad nami asfaltirali cesto, so na občini obljubili, da bodo uredili odvodnjavanje, a od tega do danes ni bilo nič,« je s solzami v očeh pripovedoval. »Pa sem jih ves čas opozarjal.«
ROZMARI PETEK
Vojnik Je plaval
Na Vojniškem za vsaj 5 milijonov evrov škode
»Na prihajajočo vodo me je opozorila soseda. Hitro sem skušala čim več stvari spraviti na višje police, a voda je bila prehitra, da bi lahko vse zaščitila,« je torkovo dogajanje povzela trgovka, ko je naslednji dan z medo čistila eno od trgovin še ne leto dni starega trgovsko-poslovnega centra. »Ostali smo tako rekoč brez vsega ... Ne vem, kaj bomo,« se ponavljajo besede ljudi, ki so še včeraj iz hiš črpali vodo ...
Malo pred 17. uro je bila slika Vojnika že grozljiva. Ceste so bile na določenih odsekih že poplavljene, na pokopališču so se v vodi premetavale sveče, Bezgovškovi in njihovi sosedje pa so okoli hiše in v njej imeli že za slab meter vode. »Skušali smo za pahni ti vrata, tako da smo pred njih postavili mizo in nanjo še hladilnik, a
smo se namreč, da bo kakšen avto prevrnilo.« Tudi sicer je bila torkova ujma strašna, saj so se marsikateri gasilci in člani civilne zaščite z vodo borili že v svojih domovih. Zaradi stiske je marsikomu pritisk dvignilo do mere, da je s silo skušal v svoj klet dobiti kakšnega gasilca s črpalko.
Tuš vsaj tri tedne zaprt
Še včeraj cesta Vojnik-Šmart-no v Rožni dolini ni bila prevozna, saj je voda asfalt dobesedno izruvala in ga nanesla na bližnje hmeljišče. Zaradi hudega neurja je velika škoda narejena tudi v še ne leto dni starem trgovsko-poslovnem kompleksu, kjer je tudi trgovina Tuš. Kot so sporočili iz Engortuša, je škoda ogromna, saj je voda opustošila celotno notranjost trgovine. Uničeni so električ-
je sila vode vse porušila in obenem odprla vrata,« je po neprespani noči vidno pretresena pripovedovala Nataša Bez-govšek s Ceste ob Hudinji. »Saj so nam pomagali gasilci, dvigovali so stvari, a vse premalo, ker je voda tako hitro naraščala, da ni bilo mogoče prav nič narediti... Pa še tisto, kar smo dvignili na omare, je kasneje padlo v vodo, saj je premikala omare, kuhinjske elemente... Tako mi kot sosednje smo ostali brez vsega.«
Le pol ure zatem do Bezgovš-kovih nihče več ni mogel priti. Voda je namreč vdrla v sam center Vojnika in preplavila križišče. »Promet nam je v teh trenutkih delal največje preglavice,« pripoveduje župan Beno Podergajs, »saj smo nekaj nujno potrebnih gasilcev morali postaviti na cesto, da so preusmerjali promet. Bali
Tudi Frankolovo ni ušlo ujmi...
j^gjjrj- St 75-21. september 2007
Ob pobesneli Dravinji
Reka Dravinja in njeni pritoki so v torek že zgodaj popoldne začeli poplavljati. S Pohorja so vode pridivjale v Zreče in naprej proti Konjicam. Po poti so uničevale ceste, sprožile vrsto zemeljskih plazov ter zalile številne objekte.
V Občini Zreče ocenjujejo, da je voda naredila za približno 2 milijona evrov škode. Zalila je stanovanjske objekte in gospodarska poslopja, vrtec v Zrečah in večnamenski dom na Stranicah, prizanesla ni ne Co-metu ne Uniorju. Poškodovala je električno omrežje, vodovod, kanalizacijo in omrežje kabelske televizije. Največ škode je naredila na Stranicah in Dobrovljah. Svojo uničujočo pot je voda nadaljevala na Konjiškem. Kanalizacijski sistem in obcestni jarki velike količine vode niso uspeli odvajati, zato je prišlo do poplavljanj ulic in zalivanja kleti ter ni-
že ležečih poslovnih prostorov v Slovenskih Konjicah, kamor so prispela na pomoč PGD celotne občine. Poleg stanovanjskih hiš (najhuje je bilo v Oplotniški ulici) je voda zalila zdravstveni dom, poslovno stavbo Konus in policijsko postajo. Zemeljski plaz je ogrožal stanovanjsko hišo v Škalcah 5a, a so uspeli preprečiti najhujše.
Proti večeru so pritoki in reka Dravinja poplavili regionalne in lokalne ceste v jugovzhodnem delu občine. Draži vasi, Podobu, Koblah, Skednju... Regionalna cesta proti Poljčanam kmalu ni bila več prevozna. Zalita je bila tako v Draži vasi kot v Ločah in Zbelovem. V Ločah sta svoje moči združili reka Dravinja in Žičnica. Voda je zalivala hiše, poškodovala toplovodno omrežje, največ škode pa je povzročila podjetniku Alojzu Cugmajstru. Poplavilo mu je žage, poslovne prostore, odnašalo les... Oči-
vidci pravijo, da je težke hlode voda nosila, kot bi bili vžigalice. Zbelovo je doživelo pravi sodni dan. Takšnih poplav ne pomnijo niti najstarejši krajani. Pod vodo so bile stanovanjske hiše, pekarna, vaška gostilna, bazen, gasilski dom ... Poleg škode na kmetijskih zemljiščih so v konjiški občini zabeležili približno 190 poplavljenih hiš in 20 gospodarskih objektov, številne poškodovane lokalne in javne poti, onesnažena tri zajetja pitne vode, šest zemeljskih plazov (največji se je vsul na cesto Sojek-Stare Slemene) ...Škode bo za več milijonov evrov, a v občini vseeno pravijo, da so imeli srečo. Podobno razmišljajo tudi v občini Vitanje, kjer je voda sprožila plazove na Ljubnici, Stenici in v Paki, večji udor pa je poškodoval regionalno cesto proti Socki. Škodo ocenjujejo na 100 do 200 tisoč evrov.
Uspešno reševanje
Veliko srečo v nesreči je imela tudi 80-letna ženska, ki jo je voda ujela v njeni hiši v Ločah (Ob potoku 6). »Ko je njeno hišo od sveta odrezala voda, je gospa prisebno po telefonu poklicala mlajšega sorodnika. Uspelo mu je še priti v hišo, a ven nista
mogla več. Tudi mi najprej nismo vedeli, kako naj pridemo do ujetih. Potem smo zbrali ekipo, v kateri so bili poleg mene še Boris Marguč, Peter Gaber in predsednik loških gasilcev Slavko Reč-nik,« opisuje organizator reševalne akcije, konjiški gasilec Slavko Hlastec.
»Edina možnost pristopa je bila iz smeri Klokočovni-
ka. Pripeljali smo se lahko le z najvišjim gozdarskim traktorjem. Ko sem pri hiši stopil z njega, sem bil v vodi do vratu. V hiši sem našel gospo na mizi. Ne vem, kdo je bil bolj presenečen in vesel - jaz ali ona. Njo in fanta smo rešili skozi okno, ju odpeljali na varno, po gospo pa je potem prišel sin s Polzele.«
MBP, foto: JG
Niti najstarejši krajani Zbelovega ne pomnijo take povodnji, kot jih je prizadela tokrat.
i'£ Piti! TÉlCi OSTS
7
15. november 1901 - V Celju je v enem dnevu padlo 80,2 li tra-,na kvadrati meter. Mesto Celje so opisovali kot otoček sredi mogočnega morja. Pod vodo so bili Šlan-drov trg (takrat Wokaunov trg), Ljubljanska cesta, mestni plBj|£j3azija, Otok .... Savinja pa še vedno ni dala miru. Kot hudič se je zaganjala proti mestu m ga skoraj v celoti preplavila. Med takratnim hotelom Pri zamorcu in bolnišnico je voda tekla kar v valovih! Stanovalci na Otoku so bili naj-
1. november 1990 - Ujma je preorala Savinjsko dolino, besneča voda je nosila in poplavljala hiše na Polzeli, v M^^Braslc^ahegpbol-du in Letušu. Medprvimi so bile'taìrat v Zgornji Savinjski dolini popolnoma uničene Luče. Rušili so se mostovi, številna podjetja so ,bila popolnoma zalita. V Laškem je voda zabrisala sledove cest, travnikovinbesno udrihalapo vser o, kar ji je prišlo na pot! #v§e, kar je Savinja iz Savinjske doline odnesla v Laško, je vmes pustošilo še v Celju. Dom upokojencev je bil takrat denimo odrezan od sveta, voda je poplavi-
la vse vrtce v Celju, v kletnih prostorih celjske bolnišnice je plavalo vse, kar je lahko voda prenesla. A je resda rušila mostove, ne pa tudi med-setepiiji-.odnosov ljudi, ki so si v nesreči pomagali in reševali tuja življenja.
V tragičnem poplavnem letti, ki so se ga tudi v torek spominjali vsi na našem območju, so m' izRizaH gasilci, policisti, civilna zaščita, pa tudi Radio Celje, kf jo ravno s poročanjem o poplavah in krizi na'"terenu ljudem zelo pomagal in jim vsaj malo olajšal iskanje pomoči. Videti je bilo, kot da sta se zemlja in voda zaratili proti ljudem kot še nikdar doslej.
4. junij 1954 - Na Ostrožnem so zaradi poplave morali evakuirati 24 hiš, nekega bolnika so morali nositi po 100 centimetrov globoki vodi! Na križišču Lave in Dečkove ceste je bilo kar 70 centimetrov vode. Voda je zalila nešteto podiatiun proizvedeni. Reševali so živino, jo gnaii v višje predele, da jo ni pomorila derpča voda. Ekipa gasilcev je bila pokonci več kot 24 ur te to neprestano v vodi! V Emu so bile stružnice in okna zatrpana z blatom in muljem.,, kar so čistili kar dva tedna. V VofSgi )e voda odnesla gasilski dom z vso opremo. Takratna poplava je zahtevala tudi 22 smrtnih žrtev, med drugim je umrla hči enega izmed gasilcev!
»Med letoma 1920 in 1954 je bilo na Celjskem zabeleženih 105 poplav. Zato je bila po poplavi leta 1933 izvedena regulacija Savinje pod Celjem. Po katastrofalni poplavi junija 1954, ko so največ škode v Celju pov-ggračjli narasli pritoki Savinje, pa so regulacijska dela. na vseh celjskih vodotokih postala prednostna naložila v na novo zasnovani izgradnji mesla. Regulirali so Savinjo in hjene pritoke skozi Celje (ć'eljsko vodno vozlišče) in nato še Savinjo nad mestom. Vzpo- ' i «ino so med dnigimŠŽ&adil» tudi tri viso-kovodne zadrževalnike,« so zapisali v članku Živeti s poplavami, ki so ga pred leti pripravili na Agenciji RS za okolje.
4. november 1998 - Kuhati se je začelo v Zadrečki dolini, zalita je bila vsa dolina od Gornjega Grada do Nazarij. Deževje je bilo tako močno, da se je vodostaj samo v eni uri dvignil kar za cel meter! Najbolj so spet trepetali v Laškem. Poplavo so takrat opisovali kot hujšo od tiste izpred osmih let. In res. Poplavljeno je bilo vse. Reševahje stvari iz podjetij, hiš, celo policijskih prostorov je bilo brezupno, Ubijalsko so drli tudi okoliški potoki, ki so na domačijah in kmetijah uničevalivsejgfig; seboj. V Celju je bilo stenje katastrofalno, ljudje niso vedeli več, kam paj?0inašajo'svoje SivÄi. Kdo se danes ne spomni Skalne klefiFPogled nanjo iz Starega gradu je dajal grozen prizor. Povodenj tudi takrat ni obšla vrtcev, šol, doma
18.
ba, ko
manj za en dan odrezani od Celja, šele naslednji dan so se do njih prebili nekako s čolnom. Bregove je prestopila Ložnica, preplavila travnike in polia, promet proti Ljubljani ni M mogoč kai nekaj časa. Na drugi 'stram mesta sta'Škead povzročali Hudinja in Voglajna! Zanimivo pa je naslednje. Takratni župan Gustav Stiger je prosil več celjskih; fotografov, naj posnamejo čim več fotografij narasle vode, ki naj bi kasneje služile preučevanju vprašanja regulacije Savinje in njenih pritokov!
ju so potoki poplavili več kot 300 hektaijev površin, v Jeklu Štore so morali ustaviti vso proizvodnjo, v Vojniku je odneslo dva mostova. Boleče zgodbe ljudi, ki so ostali brez vsega, so prihajale s Kozjanskega in Obsotelja. Toda to je le delček gromozanske škode, ki jo je povzročila voda. Zaradi korektnega poročanja in i?;j|jnne; požrtvovalne novinarske in tehnične ekipo ob poplavi je takratna urednica Radia Celje Nataša Gerkeš prejela visoko priznanje celjske občine - bronasti celjski grb (leta 2004 pà je Radio Celje prejel srebrni celjski grb za 50-letno objektivno in celovito obveš-čanje7 katerega pomemben del je bilo tudi spremljanje katastrofalnih poplav v letih 1990 in 1998).
min, zabeležiti tudi, do kod je segalo naše letošnje gorje...«
"V —m-	SIMONA ŠOLINIČ
vjr: arhiv novega tednika
Pagled na strnjeno vas Sedlaijevo, z glavne ceste med Celjem in Bistrico ob Sotli. - Št. 75-21. september 2007 -
nik prehodoma XIV. divizije ter v Rusiji ustanovljene brigade Slovencev čez mejno Sotlo.
vem so povedali, da ilegalcev tod ni več, pa tudi prej niso predstavljali posebne težave. »Tudi s policisti ni problemov in če bodo ostali tako vljudni, bo kar v redu,« je bila odkrita predsednica KS Polje ob Sotli Nada Vinder, doma iz Sedlarjevega. »Sotla tu ne razdvaja, ampak bolj združuje,« je pritrdil župan Podčetrtka Peter Mišja. S sosednjim hrvaškim županom (»načelnikom občine«) iz Zagorskih Sel šta v začetku tega meseca pripravila že tretje množično . Srečanje na mostu, s kulturnim in drugim programom, kjer so v vleki vrvi na mostu zmagah Slovenci, v nogometu pa Zagorci, Hrvati. Obe strani povezuje med drugim tri leta stara Turistična cona Sotla, na ukinjeni železniški progi (iz Celja je po njej vozil vlak»kumrovčan«, op. p.) si želijo vrnitve vlakov, skupnih interesov tudi sicer ne zmanjka.
Pred tem je bila meja na Sotli dolga desetletja zgolj na papirju. Nazadnje so jo hudo občutili med 2. svetovno vojno, ko so želeli nacisti na Sotli vzpostaviti mejo Tretjega rajha. Med vojno so bili tako skoraj vsi Sedlarci izgnani v Nemčijo. »Bilo jè ža-
Poljubljali
so krave
Z leve: Nada Vinder, Irena Pečnik, Pepca Bršec, Suzana Pečnik, Peter Mišja, Vladkn Vindar, Martin Vrenko in Rajko Pečnik.
Sedlarjevo je tik ob Sotli, ob skorajšnji šengenski meji s Hrvaško - Spomin na partizanske čase - Pečnikovo vino
Sedlarjevo z nekaj več kot 80 prebivalci poznajo širom po Sloveniji. Vas, ki je tik ob meji s Hrvaško, je že obiskal predsednik države, prihajajo ministri, veleposlaniki in drugi pomembni ljudje. Najbolj znana vaščana sta vinogradnik Rajko Pečnik ter njegova hči Suzana Pečnik, predlanska slovenska mlada kmetica leta ter nek-danja slovenska vinska princesa.
»Potrgali smo traminec, modri pinot in sauvignon, vsi so dosegli sladkorno stopnjo okoli sto ekslov, kar je zelo lepo. Tudi ostale sorte kot laški in renski rizling, rumeni muškat, muškat otonel in žametna črnina lepo kažejo ter jih še puščamo zoreti,« je povedal med našim obiskom Sedlarjevega vinogradnik Pečnik. Trgatev je v teh dneh, v teh krajih, seveda, osrednja tema. Brez toče seveda ni šlo, vendar je pridelek kljub temu zadovoljiv tudi po količini, je omenila njegova soproga Irena. V letu, ki ga odlikujejo razkošje sonca, visoka sladkorna stopnja ter zadovoljivo zdravstveno stanje grozdja, namenjajo suhemu jagodnemu izboru dve sorti, renski rizling in rumeni muškat.
Nekoč je trajala Pečniko-va trgatev, z zbranimi sorodniki, le dva dneva. Danes, ko imajo v vinogradih
NOVI TEDNIK
urnem kraju
Bučke gorce 15 tisoč trsov, traja s trganjem po sortah kar mesec dni. »Edini izhod vidim v vinogradništvu, v visoko kakovostnem vinu, prodanem na domači kmetiji,« je povedal Pečnik, ki je do razmer v našem kmetijstvu kritičen. V Pečnikovi novi Princesini kleti tako pripravljajo vodene degustacije za goste Term Olimia in druge napovedane skupine. Med največjimi dosežki vinogradniške družine pa so lanski šampion za polsuhi traminec na radgonskem sejmu ter različne zlate medalje na ocenjevanjih v Ljubljani, Zagrebu, Splitu in Novem Sadu.
Usodna meja
Na robu vasi Sedlarjevo je zadnje desetletje in pol maloobmejni prehod, kjer je dovoljeno prestopanjé predvsem obmejnemu prebivalstvu, dvolastnikom. Tukajšnji Slovenci imajo na hrvaški strani travnike in njive, Hrvati pri nas vinograde. Povezani so tudi po sorodstveni plati.
Ljudje na obeh bregovih Sotle si želijo čim bolj odprto šengensko mejo, za kar ovir ne vidijo. V Sedlarje-
Ena od starih vaških hiš še spominja na nekdanjo ljudsko stavbarstvo Kozjanskega.
V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali Hramše v torek, 25. septembra ob 16. uri. Našima sodelavkama boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite!
nica KS opozarja na lani urejeno cesto skozi vas, s stezo za pešce, asfaltirali so povezovalno cesto s središčem KS, že pred tem je bila urejena javna razsvetljava. Iz Sedlarjevega je bil v občinskem svetu Podčetrtka tri mandate svetnik Martin Vrenko (ki je v ponedeljek državo opozoril na nujno sanacijo plazovi-tih brežin Sotle), v sedanjem mandatu je svetnik Vladko Vindar.
Sedlarci so primerno zastopani tudi v gasilskem društvu Polje-Sedlarjevo; podpredsednik je Vrenko, tajnica Pečnikova hči Suzana. V Sedlarjevem so imeli v starih časih celo čisto svoje gasilsko društvo, kar pa se je izkazalo za pretirano, zato so se pred nekaj desetletji združili s Poljem. »Od vsake hiše je vsaj en gasilec,« je ponosen Vrenko, ki je z opremljenostjo v glavnem zadovoljen.
Sedlarci, ki so nekoč odhajali v svet, danes ostajajo doma, zaposleni v krajih od Celja do Krškega. Bolj vraževerni pravijo, da jc v današ njih, z otroškim jokom revnih časih dobro znamenje pri-seljenka, ki si je ustvarila dom na električnem drogu. Tamkajšnja štorklja je lani poskrbela za dva ter letos za nič manj kot pet mladičev, kar je redkost. To, da se je štorklja ponečedila enemu od upoštevanih vaščanov naravnost na glavo, pa je že druga, nič kaj vesela zgodba.
BRANE JERANKO
lostno, jokali smo, ko smo se morali posloviti od doma, poljubljali smo krave, V dveh urah smo se morali odpraviti, čeprav so nam to sporočili mesec prej, vendar jim do zadnjega nismo verjeli. Ko smo se vrnili, pa je bilo spet veselje,« se spominja domačinka Pepca Bršec. Gospa, ki je v 92. letu, se še vedno rada sama odpravi na pot v Celje, kjer obišče sorodnike, pa tudi frizerski salon.
Sedlarjevo je največkrat omenjano zaradi prihoda zmagovite XIV. divizije na Štajersko, ki je tu prečkala Sotlo ter takratno rajhovsko mejo s Hrvaško. V spomin na zgodovinski dogodek se v Sedlarjevem vrstijo spominske proslave; letos z obrambnim ministrom Karlom Erjavcem, pred tem med drugim s takratnim predsednikom države Milanom Kučanom in drugimi političnimi veljaki. Še en zgodovinski dogodek iz partizanskih časov je treba omeniti; v Sedlarjevem je leto pozneje vstopila na slovensko ozemlje tudi brigada z blizu tisoč slovenskimi partizani, ustanovljena v Rusiji. Oba dogodka sta oveko-večena na vaškem spomeniku NOB.
Neolikana štorklja
Na slovenski strani, v Sedlarjevem, kljub vsemu dobro napredujejo. Predsed-
Vrata Evropske unije v Sedlarjevem, na lepo urejenem maloobmejnem prehodu, na obeh straneh Sotla. Ljudje si želijo čim bolj odprto mejo, s čim manj šengenskega zidu.
NOVI TEDNIK
IKCiJA
9
pozor, hud pes
Od Celja do Žalca
(L)judje z veliko začetnico
Med toplo besedo in kruhom
Sonja Mastnak iz Prožinske vasi je prostovoljka na različnih področjih
Sonja Mastnak, ki med drugim deluje v gibanju Vera in luč, rada lista po albumu s fotografijami, ki spominjajo na delovanje dobrodelne Vincer* cijeve konference v Kompolah.
»Ljudje se moramo ustaviti drug ob drugem vsaj s toplo besedo ali z nasmehom. Včasih so najlepše besede izrečene šele na pogrebu, ko jih tisti, ki so mu namenjene, ne more več slišati,« ugotavlja vedno znova Sonja Mastnak iz Prožinske vasi. Kot prostovoljka je dejavna na različnih področjih dobrodelnosti.
Kot desetìetna deklica je ostala brez mame ter se nato po tej temni plati otroštva odločila, da bo v življenju pomagala tudi drugim ljudem. Zdaj jevšentjuiju sovoditeljica skupine Vera in luč, ki je del mednarodnega katoliškega gibanja za srečanja z otroci s posebnimi potrebami in njihovimi starši. Vsak mesec se redno zberejo omenjeni otroci (oziroma odrasli otroci) iz šentjurske in okoliških župnij, njihovi starši, prijatelji ter duhovnik. Ta se na srečanjih pogo-vaija s starši, voditelji pa z otroci, z »lučkami« kot jim pravijo. V nedeljo, ko so praznovali 10-letnico delovanja v Šentjurju, so otroci v delavnici, na primer izdelali iz lepenke torto, na katero so pritrdili svečke z imeni navzočih lučk. Redno so pozorni na rojstne dneve otrok in njihovih staršev, ki jim čestitajo in zapojejo, pripravljajo miklavževanje, piknik za konec šolskega leta ...
Sonja Mastnak, ki se je vključila kmalu po začetku delovanja, ugotavlja: »Pri teh
Moj naslov (ime in priimek, ulica, kraj):
otrocih se tudi sam naučiš veliko. Spoznaš, kako malo je v bistvu potrebno, da so srečni, saj pogosto zadostuje že objem.« Tudi starši marsikdaj doživljajo kalvarijo zaradi bolezni svojih otrok, med katerimi so nekateri zaradi bolezni težavni: »Ti starši si zaslužijo posebno občudovanje in spoštovanje. Marsikaj, kar jih hudo prizadene, ostane med domačimi štirimi stenami.«
Vključena je tudi v projekt Društva upokojencev Štore Starejši za starejše, ki smo ga v tej rubriki že podrobno predstavili. Kot so povedali, pomaga že vrsto let tudi skupini skavtov »volčičev« v Celju, saj sta s prijateljico na skavtskih letovanjih skoraj vsako leto njihovi kuharici ter nadomestni
V Kompolah pa še vedno zelo živi spomin na nekdanjo župnijsko dobrodelno Vincen-
cijevo konferenco, kjer je bila na čelu Sonja Mastnak. Desetina prizadevnih članic je tako vrsto let med drugim organizirala pomoč s hrano za socialno šibkejše župljane, z izkupičkom srečolova so pomagale pri nakupu šolskih učbenikov in podobno. »V poseben ponos nam je, da smo bile članice konference tudi krstne botre dvojčkoma, nad katerima smo bedele vse od njihovega rojstva,« se spominja Mastna-kova. V Kompolah, kjer se med ljudmi pojavljajo vedno znova tudi različne hude stiske, so storile tako veliko, da so prejele škofovo priznanje. Njihovo organizirano delo je zaradi višje sile žal končano, sledi njihovega dela v Kompolah bodo ostale dolgo. »Med seboj čutimo izjemno povezanost. V hudih časih, med reševanjem različnih problemov, smo postale tudi velike prijateljice,« pritrjuje Sonja Mastnak. S sorodniki, prijatelji ter s pomočjo celjskega Rdečega križa še vedno pomaga pri reševanju nekaterih težav, tudi z lastnimi sredstvi.
Mastnakova je z ljudmi in njihovimi različnimi težavami, pa tudi veseljem, povezana že dolgo. Ima dva poklica, je šivilja ter cvetličarka, kar pride prav tudi pri dobrodelni dejavnosti. V prvem poklicu je dolgo delala v nekdanji tekstilni tovarni Toper v Celju, kjer jebila predsednica sindikata. BRANE JERANKO
Folklora, prevedeno povedano, ljudsko izročilo. Predvsem ples, glasba, instrumentalna in vokalna, narodna noša. V času pop kulture, v času, ko trg narekuje okus, pravzaprav ga vsiljuje, je folklora pravzaprav nekakšna plašna nevesta, na nek način celo zarjavela devica, ki ji namenimo toliko časa in predvsem pozornosti, kolikor si jo uspe pridobiti sami. Prejšnji teden je potekal že drugi folklorni festival v naši regiji. Od Celja do Žalca, kot so ga posrečeno poimenovati. Po naključju sem se ravno ob uri otvoritve sprehajal pred mestno hišo in bil počaščen s plesom Baskov, Poljakov in makedonskim kolom. No, končno, sem pomislil, spet ena stvar, ki bi se lahko prijela in postala tradicionalna prireditev, ki bi jo bilo vsekakor potrebno povezati v širši sklop mestnih prireditev, če seveda ne bi to spet vneslo preobilico trepljanj po prsih še pred tem, ko bi se karkoli sploh zgodilo.
Ko sem pred časom sodeloval pri nekem vseslovenskem projektu v zvezi z okoljem, kjer Živim, sem nekoliko premišljeval o sa-. mi mestni identiteti in priznam, da sem imel nemalo težav, česarkoli sem se namreč želel oprijeti, mi je sipko spolzelo med prsti.'Še najbolj jasno se mi je prikradel v misli občutek, da v Celju vse stvari potekajo na horuk, da smo očitno nevajeni razvijati neke kontinuirane, rastoče ideje, da smo več kot očitno nesposobni v tem smislu, da bi nekaj resnično postalo tradicionalno (naj mi kdo slučajno ne omenja sejma, to je pač komerciala, biznis, tukaj govorim o kulturi). Ce lje je mesto propadlih projektov, mesto, ki očitno nima dovolj sposobnega kadra ali pa se do njega obna-ša(mo) enostavno mačehovsko, poniževalno, na drugi strani pa doživljamo razcvet odsotnosti samokritike, zdraharstva imamo za na razstavo ... Tega je pravza-
Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.cpm
prav že dovolj. Če bi imeli takšno vsakoletno prireditev, tekmo pravzaprav, bi bili svetovni prvaki. Primernejše pa je vsekakor, da se od nekod starta, da se zavzamemo za določene projekte, ki bi mestu pridodali prepotrebne oporne točke identitete. Nenazadnje nas ravno projekti, kot je bil tale Od Celja do Žalca, na nek način povezujejo s svetom, nam ga prinašajo v mesto in nam s svojo sub-tilno govorico sporočajo, kdo nismo in nagovarjajo, kdo smo.
Morda se bo komu zazdelo, da je tole, kar pišem precej staromodna zadeva, nekateri bi si lahko vse skupaj razlagah kot nekakšen zaprašen narodnjaški atavi-zem, pa jih lahko zgolj razočaram. Srečanja, kot je bilo slednje, so zmeraj velike priložnosti za mesto in okolico (v tem primeru konkretno za Žalec), da razvije svojo domišljijo, kreativnost na različnih poljih udejstvovanja. Pred časom sem napisal moje dojemanje Guče in tamkajšnjega festivala, v protiutež sem mu postavil precej bolj svetovljanskopodobo podobnega festivala v Španiji, za katerega se mi zdi (takšnih je seveda še ogromno, nikakor ne gre za odkrivanje tople vode), da deluje po smernicah, ki bi jih tudi pri našem morali upoštevati. Svetovljanski, z motom, kje in kdo smo v vsej pestrosti tistega, kar nišmo. Kaj imamo skupnega in kaj nas ločuje od preostalih svetov, drugega etnosa. Seveda brez vsestranske podpore mestne politike in sponzorjev ne bo šlo. Govorim še o eni zapravljeni priložnosti?
Število glasov, ki jih prejemajo naši ljudje z veliko začetnico, se iz tedna v teden povečuje. Nekateri med njimi imajo očitno že »organizirane« navijače, saj je nekatere med vami že zaskrbelo, če se morda kakšen od izpolnjenih kuponov lahko tudi izgubi. To se seveda ne more zgoditi, do morebitnega številčnega »neskladja« pa prihaja zato, ker smo se v uredništvu odločili, da tedenski izkupiček glasov posameznikom prištevamo ob sredah, tako da kupone, ki jih dobimo s četrtkovo pošto prihranimo za naslednji teden.
1.	Majda Makovšek..................................263 glasov
2.	Cvetka Operčkal................................................156
3.	Klavdija Brežnik...............................................119
4.	Branko Koštomaj..............................................117
S.Sabina Kolar........................................................57
6.	Sonja Mastnak...................................................30
7.	Dragica "ftirk.......................................................20
8 Olga Židan...........................................................19
9.	Ivanka Tofani......................................................16
10.	Brigita Muškotelc................................................15
i(£)judje z -veliko začetnico;
; Glasujem za (ime in priimek, točen naslov ali naslov ustanove);
EVROPSKA PRAVNA FAKULTETA
V NOVI GORICI

Vpisuje v naslednje študijske programe:
Triletni dodiplomski univerzitetni program PRAVO 1. STOPNJE Dveletni podiplomski magistrski program PRAVO 2. STOPNJE
1.	letnik se izvaja v izredni ali redni obliki, ki je prilagojena zaposlenim kandidatom.
Dveletni podiplomski magistrski program PRAVO IN MANAGEMENT NEPREMIČNIN
2.	STOPNJE
1. letnik se izvaja v izredni ali redni obliki, ki je prilagojena zaposlenim kandidatom.
Vpis v 1. letnik rednega načina vseh študijskih programov je koncesioniran in zato brezplačen. Zadnji letošnji prijavni rok za vse programe se izteče 28. septembra 2007.
Vse informacije o prijavi in vpisnih pogojih ter ustrezne obrazce dobite na spletni strani www.evro-pf.si, prek elektronske pošte info@evro-pf.si ali po telefonu na
številko 05 338 44 00. Uradne ure: ponedeljek od 10.G0 do 12.00, sreda od 13.00 do 16.00 ter petek od 10.00 do 12.00.
Dom sv. Jožef Celje, duhovno-prosvetni center
Vabimo vas k 40-urnemu nadaljevalnemu tečaju nemškega jezika
(utrditev besednega zaklada, dialogi v različnih
situacijah, branje, obnovitev slovnice). Informativno srečanje: torek, 2. oktobra 2007, ob 19. uri. Prijave zbiramo do 28. septembra. Prijave in dodatne informacije: (tel.) 548-37-04, dom.iozef@siol.nel. www.dom-sv-iozef.si
Kupon poSljite na Novi tednik. Prešernova 19,300Q 6elje. Vsak teden homo mad pošiljatelji izžrebali dobitnika hiSnega darila.
Nagrajenka tega tedna, ki bo prejela našo hišno nagrado, je Karmen Leben, Košnica 25a, 3000 Celje.
10
»DARSTVO
C cetis
dosegel zastavljene cilje
Čeprav se število obiskovalcev letošnjega jubilejnega sejma ni približalo napovedani številki 170 tisoč, so organizatorji prepričani, da je šlo za sejem presežkov, saj so bili izpolnjeni vsi poslovni cilji.
Do srede zjutraj so našteli 1-54 tisoč obiskovalcev, pri čemer zadnji sejemski dan zaradi torkove ujme ni bil dobro obiskan. »Začrtan poslovni cilj sejma je uresničen,« meni direktor družbe Celjski sejem Franc Pangerl. »Sejem se je v srednjeevropski prostor uvrstil kot vez med razvitim in manj razvitim delom. Iz jugovzhodnega dela danes gledajo na Slovenijo tako, kot smo mi še nedolgo tega gledah na Avstrijo in Italijo.« Kot je dodala namest-
Hidi prave »folklore« prepričevanja z vsakoletnim partnerjem MOS-a, Obrtno zbornico Slovenije, ni več, je slikovito pripomnil Pangerl, saj je s sejmom vedno bolj zadovoljna tudi obrtniška krovna organizacija. »Na sejmu je bilo kar nekaj odločujočih ministrov, prišel je odbor za gospodarstvo pri državnem zboru, predvsem pa smo veseli sodelovanja s partnerji izven Slovenije, saj mo-Dsti.«	ramo skupaj pritisniti na
Celjski sejem je pred kratkim z namenom razširitve ejemskega območja na občino poslal predlog za nov zazidalni načrt, ki je trenutno še v fazi proučevanja. »Osebno menim, da je ta lokacija neprimerna za razvoj športne dejavnosti, temveč zgolj za sejemskopriredi-tvene. V kolikor so občinski načrti drugačni, mora sejemska dejavnost v naslednjih petih, desetih letih preučiti * nove lokacije,« je napovedal F
niča direktorja Breda Obrez Preskar, so bila letos poslovna srečanja zelo dobro obiskana. »Izredno uspešna so bila srečanja med avstrijskimi in slovenskimi podjetji, Madžari so uspešno predstavih svoje turistične produkte, predstavniki Vojvodine so ocenili, da so se srečali s pomembnimi akterji slovenskih podjetjih in tudi obisk kosovske delegacije je bil deležen pozornosti poslovne jav-
evropsko direktivo, ki podjetnikom določa veliko administrativnih ovir,« je ocenil predsednik OZS Miroslav Klun. »Sejem je pravzaprav pravi fenomen, saj iz leta v leto vzdržuje zanimanje, medtem ko sejmi po Evropi upadajo,« je dodal predsednik poslovnega odbora sejma Štefan Pavlinjek.
Celjski sejem je v teh dneh prejel tudi vabilo evropske sejemske organizacije. »Z njo bomo sodelovali kot eni od vodij sejemske dejavnosti v Sloveniji,« je zatrdila Obrez Preskarjeva. »V preteklosti je bil to Ljubljanski sejem, d.d., ki v zadnjih letih ne izpolnjuje več pogojev, mi pa smo njihovo povabilo z veseljem sprejeli.«
Regijska gazela je Termotehnika
Včeraj zvečer so na slav-	a se je odločil za lastno pod-
nostni podelitvi v Rogaški	jetje. V Termotehniki iz
Slatini razglasili regijsko	Braslovč so tržno nišo naš-
gazelo za leto 2007. Najhi-	li v proizvodnji hladilnih,
treje rastoče podjetje v re-	ogrevalnih in energetskih
giji in drugi finalist izbora	sistemov. Izdelujejo manjše
za naziv zlata gazela 2007	serije različnih toplotnih čr-
je podjetje Termotehnika iz	palk in hladilnih sistemov
Braslovč, ki je specializira-	za vgradnjo v individualna
no za razvoj in izdelavo to-	stanovanja ali poslovne
plotnih črpalk.	zgradbe. Izvažajo pred-
Direktor in lastnik Ter-	vsem v Nemčijo, Avstrijo
motehnike Rudolf Kronov-	in Skandinavijo, približno
šek je leta 1993 po ukini-	80 odstotkov izdelkov pa
tvi razvojnega inštituta v	so lani.prodali doma. Po-
Gorenju imel kar nekaj po-	dobno razmerje načrfuje-
nudb za drugo zaposlitev,	jo tudi letos.
Tokratne gazele so manjša podjetja kot v preteklih letih, saj so imela v povprečju le dvajset zaposlenih, lanske pa kar 74. Veliko je k dvigu povprečnega števila lani prispeval Engrotuš (zlata gazela 2001 in 2005), ki je letos pristal na nehvaležnem 101. mestu med najhitrejšimi podjetji v regiji. Lanska zlata gazela Dat Con je visoko na 24. mestu med najhitrejšimi v regiji. Od skupaj 2.028 delovnih mest je sto najhitrejših podjetij savinjsko-za-savske regije v zadnjih petih letih odprlo kar 1.193 novih delovnih mest, prodajo pa je povečalo skoraj za petkrat.
OBVESTILO
Banka Celje, d.d., kot upnica v izvršilnem postopku obvešča zainteresirano javnost, da bo 27.septembra 2007 ob 9. uri, v sobi št. 200/11, Ljubljanska c. 1/c, Celje
javna dražba za prodajo nepremični pare. št. 1115/26, vpisana v vL št. 1209 k.o. Medlog, ki v naravi predstavlja poslovni objekt na kompleksu bivšega Ingrada na Lavi 7 v Celju.
Objekt ima v pritličju proizvodne prostore, v nadstropju pisarniške in proizvodne prostore, v mansardi pisarniške prostore.
Vrednost nepremičnine znaša 249.202,97 EUR Na tretji dražbi se sme nepremičnina prodati pod ugotovljeno vrednostjo, vendar ne za manj kot za polovico te vrednosti.
Izklicna cena za prodajo nepremičnine je 124.603,00 EUR.
Na javni dražbi lahko sodelujejo tisti, ki bodo najpozneje 3 delovne dni pred dražbenim narokom položili varščino na TRR Okrajnega sodišča v Celju št. 01100-6960022409 referenca 00 2070-212-2006 v višini 24.922,00 EUR.
Ostali pogoji javne dražbe so razvidni iz odredbe, objavljene na oglasni deski Okrajnega sodišča v Celju.
a»
banka celje
Termotehnika je lani s 25 zaposlenimi ustvarila 2,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je več kot sedemkrat več kot pred petimi leti. Čisti dobiček je znašal 460 tisoč evrov. Med nomi-nirance za naziv savinjsko-zasavska gazela 2007 je ured-
niška komisija poleg podjetja Termotehnika uvrstila še podjetji Rihter, ki je specializirano za gradnjo montažnih hiš, ter podjetje Vitli Krpan, v katerem izdelujejo traktorske vitle in specializirano orodje za spravilo lesa.	RP
Inovatorji tudi s Celjskega
Gospodarska zbornica Slovenije je včeraj na Bledu podelila priznanja za najboljše slovenske inovacije leta 2006. Med nagrajenimi so tudi naši inovatorji.
BSH hišni aparati iz Nazarij so prejeli dve srebrni priznanji - za ročni mešalnik nove generacije ter nov sekljàlrdk. Gorenje je srebro prejelo za odmični ročaj, zreški Unior pa za žepno izvedbo ključa za demontažo verižnika in napere na kolesu. Med bronastimi prejemniki sta podjetje Bosio za sistem ohlajanja litih valjev v žarilni peči ter Cinkarna Celje za separacijo suspenzije sadre s centrifugiranjem.	RP
Državna sredstva so še na voljo
Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavila ključne podporne inštrumente za razvoj malih in srednje velikih podjetij.
V letošnjem letu so preko sedmih različnih razpisov objavili za 61,5 mio evrov ugodnih finančnih sredstev, od tega za 18,58 mio evrov povratnih in kar 43 mio evrov nepovratnih sredstev. Razpis za subvencije za zagon novih podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih je že zaprt, še vedno pa lahko podjetja izkoristijo razpise za pridobitev subvencij za nakup nove tehnološke opreme in za turistične objekte, garancije za najem leasinga za tehnološko opremo in kredite ža razvojne aktivnosti. Gospodarski resor pripravlja še nov razpis (izšel naj bi prihodnji mesec) na področju raz-vojno-raziskovalnih projektov, ki bo namenjen skupinam podjetij, ki imajo enotno vizijo in želijo na trg poslati skupen inovativen proizvod.	RP
Na podlagi soglasja predsednika stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju, zadeva St 21 /2007 z dne 21. 9. 2007 nad stečajnim dolžnikom
TEHNOLOŠKO INOVACIJSKI ZAVOD DRAVINJSKE DOLINE - v stečaju Grajska cesta 4, 3210 SLOVENSKE KONJICE
OBJAVLJA STEČAJNI UPRAVITELJ ZBIRANJE PONUDB
(I. narok)
I. PREDMET PRODAJE
1.	PREMIČNINE - zaloga mešanega blaga - raznih zeliščnih izdelkov (zeliščni čaji, razni zeliščni napitki, toniki, kreme, mila ...) in zaloga raznih surovin ter embalaže, vse
cenitvenem seznamu. Premoženje-premičnine pod točko 1 se prodajajo v kompletu kot celota po izklicni ceni 3.001,51 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
2.	PREMIČNINE - pisarniška in ostala oprema ( mize, stoli, računalniki, tiskalniki, regali, skrinje, police, omare, kosilnica s priključki...) vse po cenitvenem seznamu. Premoženje-premičnine pod točko 2 se prodajajo v kompletu kot celota po izklicni ceni 5.096,05 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
3.	VLAGANJA v Zeliščni vrt, ki se nahaja za »Dvorcem Treb-nik«, kar predstavlja zasajene sadike raznih okrasnih sadik (ciprese, plazeči brin, bukus ...) in zdravilnih zelišč (sivka, ameriški slamnik, meta, hermelika ...), ki se nahajajo na tujem zemljišču, ki je last SKZG RS. Premoženje-vlaganja pod točko 3 se prodajajo v kompletu kot celota po izklicni ceni 2.535,65 EUR. Varščina znaša najmanj 10 % izklicne cene.
Premoženje-premičnine so ocenjene v cenitvenem poročilu z dne 10. 9. 2007 s strani stalnega sodnega izvedenca in cenilca g. Zvoneta Jezernika, univ.dipl.ing. II. POGOJI PRODAJE
1	Premoženje se prodaja po načelu »videno kupljeno«, po posameznih kompletih ali skupaj, prednost ima ponudnik, ki kupuje vse skupaj.
2	Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega senata (154. čl. ZPPSL).
3	Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora pec podpisati pogodbo v roku 15 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe.
4	Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispevkov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu ponudniku in sicer na osnovi Zakona o davku nadodano vrednost (Uradni List RS 117/2006). Vse dajatve in stroške v zvezi z prenosom lastništva mora plačati kupec.
5	Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne sklene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev.
6	Premoženje preide v lastništvo kupca šele takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pridobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin v skladu z obstoječo zakonodajo.
7	če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli drugače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani del kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe.
1	Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II. in III. odstavka ZPPSL.
2	Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: dokazilo o plačilu varščine potrjeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe.
3	Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane sì ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje.
4	Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt pri Banki Celje, št. 0600-0097-8217-654, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje po-
5	Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, i varščina brez obresti vrne v osmih dneh od izbire najugodnejšega ponudnika.
IV.POSTOPEK	ZA ZBIRANJE PONUDB 1. Rok za zbiranje ponudb je osem dni po objavi. 2.0 izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh
od poteka roka za zbiranje ponudb.
3.Ponudniki	bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni najkasneje v osmih dneh od izbire.
4.	Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more skleniti kupoprodajne pogodbe.
5.Ponudbe	pod izklicno ceno se ne upoštevajo.
6.Ponudbe	brez položene varščine se štejejo kot neveljavne.
7.	Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek St 21/2007 - Ponudba za odkup - ne odpiraj.
V.	DRUGO
Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, tel. 03/427-44-80, GSM 041 652-185 in na spletni strani www.svetovanje-kos.si
Ptl Vanna i nafiolmm cHiismn
1
11
Biološki odpadki ločeno
Za začetek organizirano ločeno zbiranje v večjem delu Celja
Z oktobrom bodo Javne naprave v večjem delu Mestne občine Celje začele ločeno zbiranje bioloških odpadkov. 2.700 rjavih zabojnikov bodo začeli nameščati 1. oktobra, občanom pa bodo ponudili tudi brezplačne 10-11-trske posode za lažje ločevanje odpadkov v gospodinjstvih.
Prva, poskusna faza ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov bo zajela 12 tisoč gospodinjstev. 120- in 240-litrske zabojnike bodo namestili ob že obstoječih zelenih, odvažali pa jih bodo enkrat tedensko poleti in na vsakih 14 dni pozimi. V minulih dneh so gospodinjstva, za katera bo organizirano zbiranje teh odpadkov, o novem načinu zbiranja že obvestili, občanom, ki imajo svoje kompostnike, pa so omogočili, da se sami odločijo, ali se bodo v organi-
Vodja tehnične službe Javnih naprav Janez Karo in direktor Marko Zidanšek pred novim rjavim zabojnikom, v kakršne bomo Celjani z oktobrom ločeno oddajali biološko razgradljive odpadke.
n podobno, je potrebno zato, ker odlaganje teh odpadkov na deponijo ne
.. ter obveščati in os-veščati prebivalce. »Izhodišče
ziran sistem zbiranja in odvo- bomo v kompost, pri čemer zelenjavni odpadki, olupki, os-za bioloških odpadkov vklju- gre za aerobno razgradnjo. Od- tanki sadja in hrane, pokoše-čili ali ne. Vodja ločenega zbi- padki se mešajo s strukturnim na trava, listje ranja Leon Gregore je pove- materialom, premešajo in oddal, da je odziv občanov nad lagajo na kompostne kupe.
pričakovanji in kot kaže se jih Zrak v zaprtem objektu filtri- bo več mogoče, saj njihova raz-bo vsaj polovica odločila za ramo, potrebna voda pa pri- gradnja sprošča toplogredne odvoz ločeno zbranih biološ- teka v zaprtem sistemu, tako pline. Direktor Javnih naprav kih odpadkov.	da ni nobenih izcedkov. Vkom- Marko Zidanšek pravi, da je
Zbrane odpadke bodo na postami lahko letno predela- bil začetek ločenega zbiranja ekološko nesporen način pre- mo do 5 tisoč ton bioloških za podjetje velik organizacij-delovalivkompostvnovikom- odpadkov, pridelani kompost ski zalogaj, saj so morali sprepostami, ki bo začela posku- pa bomo sprva uporabili za za- meniti sistem zbiranja odpad-sno delovati že prihodnji te- sipanje dosedanjega odlagališ- kov, nabaviti zabojnike, nova den. Sistem obdelave odpad- čainstemzarekultivacijoteh vozila kov je sodoben in varen, pravi površin,« pravi Širca. Meta Šircaiz razvojne službe Ločeno zbiranje bioloških stanambilazakonodajaincilj, Javnih naprav. »Predelovali jih odpadkov, med katere sodijo da s to novostjo uporabnikov
_______ne bomo dodatno finančno
obremenili. Občane smo seznanili s tem, kaj so biološki odpadki in zakaj jih zbiramo ločeno, tudi zabojniki so opremlj eni z nalepkami, na katerih so vsa potrebna pojasnila, kaj vanje sodi in kaj ne.«
Prva faza ločenega zbiranja bioloških odpadkov naj bi bila uspešno zaključena do maja 2008, ko bodo v ta način zbiranja odpadkov vključili še ostalih 22 občin, ki sodelujejo v projektu CERO. Še
JAVNE NAPRAVE ..
jàvno podjetje, d.o.o. ^
5 CELJE, . : 03 425 64 00 : 03 425 «4 12
ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN ČRPANJE IN ODVOZ FEKALIJ
Intervencijska naročila izven rednega delovnega časa po tel: 031 394 091
Stoletja kapucinov
Pri celjskih kapucinih, v župniji svete Cecilije bo v soboto slovesni zaključek praznovanja 400-letnega delovanja kapucinov v Sloveniji. Obletnica je minila lani, zaključek bo zdaj v Celju, ker bo tukajšnji najstarejši delujoči kapucinski samostan v Sloveniji čez dve leti prav tako star 400 let.
Kapucinski redovniki so na svoje dolgo delovanje ponosni, saj ga odlikuje med drugim škofjeloški pasijon, najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Zgodovinarji prav tako omenjajo pridigarja Jane-
to - za zdaj se cena odvoza odpadkov zaradi ločenega zbiranja ne bo spremenila, fazi uvajanja pa bodo ob neupoštevanju pravil sledile tudi sankcije. »Te morajo seveda s sprejemom ustreznih odlokov urediti občinski in mestni svet, dopuščam pa tudi možnost, da zabojnikov, v katerih bodo med mešanimi komunalnimi odpadki tudi biološko razgradljivi, ne bomo odvažali,« je povedal Zidanšek in poudaril, da v prvi, uvajalni fazi zlasti trkajo na zavest občanov, da je odpadke treba ločevati.
Začetek ločenega zbiranja bioloških odpadkov prihaja prav v času, ko so praktično končani vsi objekti prve faze Centra za ravnanje z odpadki, saj prav te dni izvajajo tehnične preglede in zanje v naslednjem mesecu že napovedujejo poskusno obratovanje.
BRANKO STAMEJČIČ
Ročna dela na Ostrožnem
V Centru za varstvo in delo Golovec so v sredo pripravili Dan odprtih vrat. Obiskovalci so si lahko ogledali vse enote centra, obiskali delavnice ter prodajno razstavo izdelkov varovancev v enoti Ostrožno.
Dan odprtih vrat Centra za varstvo in delo Golovec je zdaj že tradicionalen. »Ta dan odpremo vrata vsem, ki jih zanima kar koli o nas, jim pokažemo, kako poteka delo v naših enotah, in jih popeljemo skozi življenje varovancev,« je pojasnila Brigita Šoster, direktorica zavoda, » namen dneva je, da se center pokaže okolici in obiskovalcem predstavi, kako varovanci živijo.« V sredo si je bilo tako mogoče na Ostrožnem ogledati delavnico ročnih del, kjer so varovanci centra izdelovali različne predmete iz gline, svile, plastike in lesa. Dokončane izdelke je bilo mogoče tudi kupiti, obenem pa so se lahko obiskovalci pogovorili z varovanci in tako bolje spoznali njihovo življenje.	KŠ
za Svetokriškega, Hipolitov trojezični slovar iz Novega mesta in podobno.
V jubilejnem letu je Slovenijo in njene kapucine obiskal vrhovni predstojnik Mauro Joehri, na celjski slovesnosti pa pričakujejo člana vrhovnega vodstva kapucinskega reda in druge upoštevane duhovnike. Osrednji gost praznovanja bo škof iz Reconquiste v Argentini, Slovenec msgr. Andres Stanovnik. Ob 15.15 bodo začeli z molitvijo za dobre družine in duhovne poklice, ob 16". uri bo sledila maša ter po njej pogostitev.
BJ
12
NUAR JE j BRASLOVČE f TABOR
NOVI TEDNIK
Od pločnika do zaposlovanja
Na Prihovi so v četrtek predali namenu 230 metrov dolg pločnik ob glavni cesti Radmirje-Mozirje, ki najšibkejšim udeležencem v prometu omogoča varnejšo pot ob prometno zelo obremenjeni cesti.
Pločnik v vrednosti dobrih 89 tisoč evrov je velikega pomena ne le za občino Nazarje, temveč za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, saj povečuje prometno varnost. S ploč-
nikom so zaključili tudi večletno prenovo državne ceste, med katero so poleg ceste zgradili križišče ob bencinskem servisu ter semafor pred podjetjem BSH Nazarje.
Ravno za to podjetje je novozgrajeni pločnik velika pridobitev, poudarja direktor za gospodarjenje Boštjan Gorjup, ki je napovedal še druge novosti za večjo varnost zaposlenih, med drugim uvedbo dveh avtobusnih linij iz
Gornjega Grada in Luč. »Tako bomo uvedli delavske avtobuse, ker je to smiselno, seveda pa bomo za vožnjo z njimi motivirah tudi delavce,« je povedal Gorjup, ki je zavrnil govorice, da v Hišnih aparatih težko dobijo delavce. »V podjetju delavcem nudimo urejeno delovno okolje in stimulirano plačilo, kar sta dva glavna razloga, da brez težav pokrivamo potrebe po zaposlenih.« US, foto: EM
z občinskih svetov
Cena priključka ostaja enaka
TABOR - Obvezni prispevek za priključke na vodovod in kanalizacijo se do nadaljnjega ne bo povečal, so na zadnji seji odločili svetniki občine Tabor. V občini, ki želi privabiti čim več investitorjev, zvišanje cen prav gotovo ne bi spodbudno vplivalo na njihovo odločitev za gradnjo. V Taboru so se pred dvema letoma odločili, da se prispevek obračunava v viši-
ni 70 odstotkov cene priključka in sicer do julija lani, nato pa občinski svet s sklepom ponovno določi njegovo višino. Občinski svet tega ni storil, zato so na zadnji seji potrdili že sprejeto ceno. S tem prispevek za priključek ostaja isti, cena pa se uskladi, kot je predlagalo Javno komunalno podjetje Žalec, za 2,5 odstotka glede na inflacijo v letih 2005 in 2006. Priključek za vodovod in kanalizacijo za gospodinjstvo do povprečne porabe pitne vo-
Organizatorke so bile zadovoljne z obiskom na bučijadi.
Tretja bučijada v Braslovčah
Društvo podeželskih žena Braslovče je minuli konec tedna pripravilo tretjo buči-jado, na kateri so sodelovali tudi Kulturno društvo Letuš, Društvo prijateljev mladine Trnava in drugi, na delavnicah pa so se jim pridružili učenci turistične vzgoje v OŠ Braslovče.
Tokratna bučijada je bila na vrtu in v prostorih župnišča Braslovče, glavni namen pa je bil prikaz velikega števila različnih buč. Poleg tega so organizatorke pripravile degustacijo najrazličnejših je-
di iz buč, pomerili pa so se tudi v izdelovanju aranžmajev, kjer so prva tri mesta zasedle članice DPŽ Braslovče. Za najmlajše so pripravili delavnico, kjer so lahko sprostili svojo domišljijo. Na otvoritvi je žbrane nagovoril braslovški župan Marko Balant, v kulturnem programu je nastopil dekliški pevski zbor Marije vne-bovzete, predsednica društva Dragica Rokovnik pa je podelila priznanja za aranžmaje.
TT
Med odpiranjem novega pločnika je Djordje Pejanović (drugi z leve) iz Direkcije RS za ceste napovedal nove obnove na cesti Nazarje-Gornji Grad.
Praznovanje prestavljeno
V Braslovčah, kjer so v teh dneh potekale prireditve v okviru občinskega praznika, slavnostne seje, napovedane za danes, ne bo. V Braslovčah upajo, da bodo občinska priznanja najbolj zaslužnim občanom lahko podelili ob otvoritvi osnovne šole predvidoma v začetku novembra. Šola je bila poškodovana v neurju pred mesecem dni. MJ
de 16 kubičnih metrov na mesec tako znaša 1.273 evrov.

Varčna
sijalka v vsak dom.
za muzej in ceste
TABOR - Taborski svetniki so ponedeljkov ogled primera dobre prakse ravnanja z odpadki v Bukovžlaku in poslovne cone Vojnik izkoristili še za večerno sejo na eni izmed turističnih kmetij v Vojniku. Tam so med drugim odločili, da se rebalans proračuna v višini približno 40 tisoč evrov, gre za prerazporeditev sredstev, nameni projektoma Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, ki vključuje obnovo in opremo informacijske točke v Domu krajanov Tabor ter za posodobitev lokalnih cest, ureditev mostov, pločnikov in kolesarskih stez v občinah Spodnje Savinjske doline, skupaj s katerimi se Tabor prijavlja na prvi javni razpis. MJ - Št. 75-21. september 2007
Učinkovito darilo.
Potrebe po električni energiji vsako leto naraščajo, hkrati pa se povečuje tudi odvisnost Slovenije od uvoza električne energije. Za zmanjšanje tega trenda lahko veliko naredimo s pravilno izbiro in uporabo električnih naprav. Več o tem na www.hse-energija.si.
Ne prezrite kupona na računu za električno energijo. Z njim prejmete varčno sijalko, ki vam jo podarjata Holding Slovenske elektrarne in vaš dobavitelj električne energije. Z njo lahko zamenjajte obstoječo navadno žarnico.
Investicija v varčno sijalko se povrne v pol leta.
liS»
13
Pogled na novozgrajeno šolo na Ponikvi
Letos slovesno na Ponikvi
Občina Šentjur bo v ponedeljek praznovala svoj praznik. Slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj bo jutri, v soboto, že pred tem pa je v torek župan mag. Štefan Tisel pripravil novinarsko konferenco, na kateri je predstavil vidnejše dosežke občine v zadnjem letu.
Tisel je izpostavil večje investicije, ki se jifi je lotila občina, največ sredstev je šlo za izgradnjo nove osnovne šole z vrtcem in s telovadnico na Ponikvi, kar 5,5 milijona evrov. V zadnjih poletnih dneh so se po uspešnem kandidiranju občine za evropska sredstva začele tudi obsežne obnove cestne infrastrukture na več lokacijah, kar nekaj pa je bilo narejenega tudi na področju izgradnje in obnove komunalne infrastrukture. Župan Tisel je občanom ob prazniku zaželel, da bi s pridom uporabljali vse omenjene pridobitve.	j
Istega dne kot Občina Šentjur, v ponedeljek, svoj praznik uradno obeležuje tudi KS Šentjur - mesto, ki praznuje 17-let-nico svojega poimenovanja. Osrednjo slovesnost z akademijo in podelitvijo priznanj pripravljajo nocoj ob 19. uri v Kulturnem domu Šentjur. V kulturnem programu se bodo predstavili člani zasedbe Project Panta Rhei. Nastopili bodo Irena Zdolšek (diskantne in altovske citre), Michel Watzinger (tenorski oprekelj) in Boštjan Letnar (harmonika).
Najvišje priznanje Tajfunu
Osrednjo slovesnost bodo Šentjurčani letos združili z uradno otvoritvijo novozgrajene šole na Ponikvi, kjer jutri pripravljajo svečano akademijo ter slavnostno sejo občinskega sveta, pričakujejo pa tudi udeležbo ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera. Slovesnost, ki jo bodo s kulturnim programom popestrili osnovnošolci, se bo začela ob 17. uri. Ob tej priložnosti bodo podeljena tudi najvišja občinska priznanja. Letos najbolj prestižno priznanje, Ipavčevo plaketo, prejme podjetje Tajfun s Planine pri Sevnici za odlične gospodarske dosežke ter prispevek k razvoju kraja in občine. Pisno priznanje Občine Šentjur si je za uspešno organiziranje športne in rekreativne dejavnosti v KS Slivnica prislužilo Športno društvo Gorica pri Slivnici. Za prizadevno učenje, za raznovrstne aktivnosti v šoli in izven nje bodo pisna priznanja s knjižnimi nagradami na predloge osnovnih šol, glasbene šole in Šolskega centra Šentjur prejeli Uroš Mansutti (OŠ Slivnica), Neža Belak (OŠ Dramlje), Ines Žibret (OŠ Planina pri Sevnici), Marjetka Karner (OŠ Hru-ševec), Mateja Andrinek (OŠ Blaža Kocena Ponikva), Kristina Božič (OŠ Franja Malga-ja). Žiga Vešligaj (Glasbene šole Skladateljev Ipavcev) in Marko Rakun, dijak ŠC Šentjur. Priznanje župana s knjižno nagrado bo prejela tudi Mateja Veber, najboljša študentka in odlična diplomantka ŠC Šentjur, višje strokovne šole, smer Kmetijstvo. PM
Šengenski zidarji hitijo
Slovenija se pospešeno pripravlja na vzpostavitev šengenske meje tudi v Ob-sotelju, kjer gradi na meji s Hrvaško velika nova mejna prehoda v Bistrici ob Sotli in Dobovcu.
Mejna prehoda, kjer so pogoste kolone tovornjakov, morata namreč v celoti izpolnjevati šengenska merila za učinkovit varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na zunanji meji Evrop-
ske unije. Kot pravi mag. Roman Rep, državni sekretar v ministrstvu za javno upravo, ki je za mejne prehode pooblaščeno v imenu vlade, potekajo dela na obeh prehodih po terminskem planu, pri čemer pričakujejo za Bistrico ob Sotli uporabno dovoljenje konec tega meseca ali v začetku oktobra, za Dobovec pa konec oktobra. V ministrstvu pravijo, da je gradbeno podjetje
iz Celja zamudo v Dobovcu odpravilo, zato vse kaže, da bo objekt predan v uporabo pravočasno.
Vrednost naložbe v Bistrici ob Sotli znaša tri milijone evrov, od česar je polovica iz Šengenskega vira. Podobna vrednost naložbe je v Dobovcu, kjer financirajo gradbena ter obrtniška dela iz državnega proračuna.
BJ
Muzej Laško odpira vrata
V	starem mestnem jedru Laškega, na Aškerčevem trgu, bo jutri, v soboto, v stari trški kašči muzejska dejavnost zaživela v novi podobi. Muzej Laško bo namreč ob 10. uri v prostorih Kislingerjeve hiše ponovno odprl svoja vrata obiskovalcem.
Doslej je imela muzejska zbirka svoj prostor v Knjižnici Laško, ko so slednjo pred dvema letoma začeli obnavljati, pa je laški muzej zaprl svoja vrata. V tem času je Občina Laško temeljito prenovila Kislingerjevo hišo, ki bo odslej v celoti namenjena muzejski dejavnosti.
V	novi muzejski postavitvi bosta na ogled dve stalni in-ena občasna razstava. Osrednji prostor bo namenjen popotovanju skozi čas od pra-
davnine do današnjih dni. Stalna razstava bo prikazovala razvoj mesta in okolice od časov, ko so v toplih vrelcih zdravilne vode nove moči nabirali rimski legionaiji, pridobitve trških pravic do hitrega industrijskega razvoja v preteklem stoletju, ko je Laško postalo mesto. Na drugi stalni razstavi z naslovom V pradavnem Panonskem morju bo predstavljena bogata zbirka okamnin iz okolice Laškega. Pred več milijoni leti se je namreč tudi na območju Laškega razprostiralo Panonsko morje, v katerem so kraljevali orjaški morski psi, pri čemer je njihovo fosilno zobovje še danes moč najti po okoliških hribih. Priložnostna razstava, ki zaključuje muzejsko triado, pa bo za začetek posvečena Laščanu Karlu Valentiniču -
možu, ki je poleg številnih dejavnosti, s katerimi se je strokovno ukvarjal, dal pobudo za ustanovitev muzejske zbirke, ki letos praznuje svojo stoto obletnico.
BOJANA AVGUŠTINČIC
JELOVICA"
2 «o 1 2 % i v: POPUSTA I
^^ do konca Q ^^ septembra §
CELJE: 03/541 30 50 MARIBOR: 02/420 27 31 PREVALJE: 02/822 01 75
Iz Šentjurja v Dobje...
... odslej po obnovljeni cesti. Modernizacija lokalne ceste Žegar-Presečno, ki povezuje občini Šentjur in Dobje, je bila sicer izvedena že lani, v nedeljo ob 14. uri pa bo v Zgornjem Žegarju sledila še uradna otvoritev.
Občini Šentjur in Dobje sta s skupno prijavo uspeli na razpisu republiške agencije
za regionalni razvoj in pridobili 166 tisoč evrov nepovratnih sredstev za obnovo omenjenega odseka, medtem ko je skupna vrednost investicije znašala 260 tisoč evrov. Cesta je bila modernizirana v dolžini 1.300 metrov, od tega v občini Šentjur 1.100 metrov.
PM
LONOVA ZLATA JESEN
OB JUBILEJNI 15. OBLETNICI HRANILNICE LON smo v jesenskih mesecih ir» OKTOBRU, mesecu varčevanja za Vas zvišali obrestne mere, in sicer za VARČEVANJA
NAD 3 MESECE na 4,30 % NAD 6 MESECEV na 4,50 %
•HMHitmtSIV im*J0% ' """*** NAD 24 MESECEV na 5,25 %
Ne zamudite jubilejne priložnosti in si zagotoviti; najboljšo obrestno mero za vaš denari
Varčevanje in vse bančne storitve na ljubezniv Oseben Način
Hranilnica LON d.d., Krekov trg 7, 3000 Celje, tel.: 03/49-26-277, www.lon.si, e-mail: janež.leskovsek@lon.si

Prodali še zadnja zemljišča
Na zadnji seji so vojniš-ki svetniki potrdili, da bodo letošnji proračun občine namesto z denarjem za zemljišče pri Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji ga še ni uspelo iztržiti od države, pokrpali z odprodajo zemljišč na Štolnerjevem hribu, ki so še bile v lasti občine. Štiri hektarje zemljišč bodo prodali v celoti, so se strinjali svetniki, kar nekaj pomislekov pa so imeli pri določitvi najnižje cene.
Povprečna cena cenilca je znašala 35 evrov za kvadratni meter, saj naj bi celotno
zemljišče zajemalo tako dobre kot slabe gradbene parcele, na katerih skorajda ne bo mogoče postaviti objektov. Kljub vsemu so nekateri sklepali, da bi ceno vseeno lahko postavili vsaj pet evrov višje, če pa kupcev zemlja po takšni ceni ne bi zanimala, bi jo še vedno lahko znižali. Zaradi časovne stiske so sprejeli predlagano ceno za kvadratni meter, kljub temu pa upajo, da bosta ponudnika -za nakup se trenutno zanimata dva resna podjetnika (oba sta že lastnika dela Štolner-jevega hriba) - ceno še dvignila.
So se pa svetniki spraševali, kaj bodo prodajali naslednja leta, če bodo želeli krpati načrtovani proračun. »Zagotovo bo zemljišč enkrat zmanjkalo, saj nismo neomejena občina,« je na očitke odgovarjal župan Beno Poder-gajs. »To me ne skrbi, saj je potrebno glavne investicijske stvari le enkrat narediti in zanje najti prihodke. Te izvirne prihodke smo narediti sami s spremembami zemljišč, sprejemanjem zazidalnih načrtov in ne vem, zakaj jih ne bi tudi mi uporabiti ter z njimi naredili najbolj osnovne stvari, ki jih občina potrebuje.« RP
V Zrečah že desetič turistične igre
Itaristično društvo Zreče je pripravilo 10. tradicionalne turistične igre in tekmovanja. Začele se bodo v nedeljo, 23. septembra, ob 14. uri, na ploščadi pred Termami Zreče.
Pripravili šo tradicionalno bogat program, v katerem se bodo priznani kuharji pomerili v kuhanju gobove juhe. Turistična druš-
tva od blizu in daleč se bodo pomerila v spretnostnih igrah in znanjih, za popestritev in dobro voljo pa bodo skrbeli ljudski pevci in godci iz vseh vetrov. Za povrhu si bodo obiskovalci lahko ogledali razstavo likovnih ustvarjanj z ročnimi deli, poleg juhe pa bo mogoče poskusiti še druge kmečke dobrote.	MBP
Končno našli še prostor za slike
Potem ko so lani Terme Dobrna z občino za strastnega zbiratelja starin Jožeta Polenka uspele najti prostor, kjer so razstavili del njegove bogate zbirke, so pred tednom dni njegovim starinam našle še en primeren prostor.
V kapelici ob Vili Higia so odprti stalno razstavo nabožnih slik z ostalimi cerkvenimi predmeti. Približno 350 stik, starih več kot 130 let, poleg manjših oltarjev, mo-litvenikov, križev v dveh nad-
www.radioceije.com
stropjih tvori zanimivo te-	dragocenih starin, ki še niso
matsko povezano zbirko de-	nikjer razstavljene. Zanje bo, diščine. Zbiratelj Polenek upa, občina prostor našla v
ima v svoji zbirki še veliko	graščini Gutenek. RP
Branko KOSIR s.p.
Pod gozdom S. 3230 Šentjur telefon: 041 799 633 fax: 03 574 05 54
montaža senčil in P¥€ ©ken
e-mail: kosir@siol.net
prisrčno vi mitologijo
SPONZORJI OTVORITVE
vam odstirata tančice simbolike, obrednosti in ritualnosti prastare kulture Slovenije in dežel sveta...
Turnir trojk in memorial
Kdo pravzaprav smo?? od 21 • *epJem!Ta 2007'
Kam sploh potujemo!!? naTrg^—oT^ce.ju
Pivovarna Union
Mestna občina Celje, Weishaupt Celje, Zavarovalnica Triglav d.d.
Novi tednik in Radio Celje
nova
(jALERIJA OSKAR KOGOJ
in
TURISTIČNA AGENCIJA pOTEPUH
vez med ljudmi, ki imajo radi umetnost inljubijo potovanja
- KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
(i
D , „	- SERADWA CEST, P10ÖB0V, PAfiKMft
Petelinskova 13
3212 vojnik	- ZUNANJE UREDITVE MHVU8MJIHH (MITOV
Tel: 041/643 433, 643 139 o.eimi. ki.mh Fax: 03/577 29 57	" SANACIJA PUZO»
- TLAKOVANJE t TLAKOVE), GRAIBTBM, LOttLJENCI
Minulo soboto je Klub študentov Dravinjske doline v Športnem parku v Slovenskih Konjicah organiziral XIII. Turnir trojk ter IV. Memorial Igorja Gošnja-ka.
Turnir trojk je tradicionalna, najstarejša športna prireditev Kluba študentov Dravinjske doline. V košarki je v tekmovanju trojk prvo mesto zasedla ekipa z imenom Zmešani, ki so jo sestavljali Rado Sodin, Matic Ribič, Peter Matcvžič in Kristijan Brodej. Med turnirjem je bilo tudi tradicionalno tekmovanje v zabijanju in metanju trojk. Pokal za najboljše zabijanje je že tradicionalno osvojil Matic Keblič, najbolj strelsko razpoložen pa je bil Matic Ribič.
Memorialni del turnirja, ki ga Klub študentov Dravinjske doline prireja v spomin na dolgoletnega predsednika kluba Igorja Gošnjaka, je letos osvojila ekipa Kluba študentov Slovenska Bistri-
Zmagovalna ekipa XIII. Turnirja trojk
ca, ki se je za veliki prehodni pokal pomerila z domačo ekipo Kluba študentov
Dravinjske doline in jo v tesnem boju premagala za 3 točke.	PP
NOVI TEDNIK
KULTURA
15
Pelikan se odpravlja na Češko
Stekleni fotografski atelje v Celju je v torek dobil novo občasno fotografsko razstavo mojstra Pelikana, ki predstavlja uvod v razstavo Pelikanovih fotografij v Pragi. V češki prestolnici se bo mojster fotografije predstavil 8. oktobra.
Sicer so razstavo v steklenem ateljeju odprli v sklopu 3. Pelikanovih dnevov, ki jih celjski Muzej novejše zgodovine pripravlja v sodelovanju s Fotografskim društvom Celje in Fotografsko zvezo Slovenije. Na razstavi v steklenem fotografskem ateljeju so prvič predstavljene Pelikanove fotografije o industriji in arhitekturi. Tako so na ogled fotografije celjske cinkarne, Etola, velenjske elektrarne in rudnika. Prvič so predstavljene tudi primerjalni posnetki Logarske doline, slapa Rinke in nepozabni utrinki iz Rimskih Toplic in Rogaške Slatine. Še posebej lep je mali portret Celja z južne strani.
Fotografije o industriji in arhitekturi so objavljene tudi v novi Pelikanovi monografiji, ki predstavlja drugo v zbirki petih knjig. Monografijo z 80 fotografijami o industriji sta Pelikanova hči
Novo občasna razstavo v Peliki
Božena in avtorica Andreja Rihter predstavili na torkovem Jesenskem muzejskem večeru. Spregovorili sta tudi o gostovanju Josipa Pelikana v Pragi, kjer se bo 8. oktobra predstavil s portreti, fotografijami o industriji in arhitekturi ter objekti, ki jih je arhitekturno zasnoval Jo-
ni ateljeju sta odprli Božena Pelikan (levo) in Andreja Rihter.
že Plečnik. Po Pragi naj bi Pelikanova dela romala še v Češki Krumlov, kjer so pred kratkim odkrili podoben stekleni fotografski atelje, kot je Pelikanov.
Jesenski muzejski večer so popestrili z modnim performansom po celjskih ulicah, kostumirano ulično
promenado ter oživitvijo ulice obrtnikov. Pelikanove dneve bodo sklenili jutri, v soboto, dopoldne s podelitvijo nagrad in diplom nagrajencem III. Pelikanovega fotografskega natečaja na temo Človek v urbanem okolju.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Celje s Kogojem
Sinoči so v Narodnem domu z veliko slovesnostjo odprli Galerijo Oskarja Kogoja
Marija Dolinar pred razstavnimi policami sinoči odprte celjske Galerije Oskarja Kogoja.
S sinočnjo veliko otvoritvijo priložnostne razstave in bogatim kulturnim večerom, na katerem so med drugimi nastopili Anja Bukovec, plesni teater Igen, Simon Dvoršak in oktet Pro-vox, je v spodnjih prostorih Narodnega doma zaživela celjska Galerija Oskarja Kogoja, ki sta jo odprla zakonca Marija in Borut Dolinar.
Marija Dolinar pravi, da sta s soprogom motiv za novo galerijo, ki je bila doslej le v žalski Savinovi hiši, kjer sta jo odprla leta 1994, našla ob odmevni proslavi desetletnice te galerije, pred tremi leti v lapidariju celjskega pokrajinskega muzeja. »Po povabilu Mestne občine Celje nisva več oklevala. Nastala je galerija del enega najuglednejših slovenskih oblikovalcev v svetu. V njej pričakujeva velik obisk, saj je galerija več kot le vredna ogleda. Stalno razstavljeni bodo izdelki iz treh segmentov Kogojevega oblikovanja - linij Nature design, Devin design in Energy design,« pra-- Št. 75 21
vi Dolinarjeva. Ti trije sklopi bodo stalnica nove prodaj-no-razstavne galerije, »toda tako zdaj kot tudi pozneje se bodo v določenih ciklusih pojavljale v galeriji tudi razstave ostalih mojstrov oblikovanja, slikarjev in drugih, kar bo Celju zagotovilo pestrost tovrstnih dogajanj in ponudbe na res pravi rav-
Priložnostna razstava, ki so jo slovesno odprli sinoči ob prisotnosti številnih uglednih gostov, temelji na stalni usmeritvi galerije. A do 6. oktobra bodo v njej na ogled tudi dela absolventov podiplomske šole Oskarja Kogoja in gostujočega slikarja Sergia Pau-siga iz italijanskega Palerma. »Večji del, skoraj 90 odstotkov razstavljenih izdelkov ostaja v galeriji tudi kasneje, nekaj pa bomo dodali še novih,« obljublja Marija Dolinar in dodaja, da bodo veseli vsakega obiska, četudi ta ne bo namenjen nakupu katerega od izdelkov. Galerija je od danes naprej odprta vsak delovni dan od 9. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. BRST
S POLIC CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE
Kranjski verski sklad
Knjigo s tem naslovom boste našli na policah Celjske Mohorjeve družbe. Izšla je izpod peresa Jožeta Mačka kot zgodovinska raziskava in razprava in je namenjena predvsem zgodovinarjem, pravnikom in cerkvenim inštitucijam. Tema, ki jo delo obravnava, so organizacijski, gospodarski in premoženjski posegi državnih organov in Kranjskega verskega sklada v cerkvene strukture na Kranjskem in v avstrijski Istri od 1772 do 1809.
Jože Maček je bil rojen leta 1929 v Sv. Petru (zdaj Oleš-če) pri Laškem. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz agronomije in ekonomije. Nato se je zaposlil na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Dobil je prestižno nemško štipendijo Alexandra von Humboldta za pripravo disertacije v Nemčiji, kjer je na Univerzi Friedricha Wil-helma v Bonnu leta 1964 doktoriral iz agronomskih znanosti s področja fitopa-tologije. Na beograjski univerzi je leta 1976 doktoriral iz ekonomskih znanosti s področja gospodarske zgodovine in leta 1990 na ljubljanski Filozofski fakulteti iz zgodovinskih znanosti s-po-dročja agrarne zgodovine.
Postal je zaslužni profesor ljubljanske univerze. Prejel je številna priznanja in nagrade. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salžburgu ter dopisni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Je častni občan domače Občine Laško.
V	knjigi obdelani podatki s prilogami temeljijo izključno na arhivalijah Državnega arhiva Slovenije, ki so se za obravnavano tematiko začeli nabirati z ustanovitvijo Kranjskega verskega sklada 1782 ter seveda z nekaterimi akti Notranjeavstrijskega gu-bernija iz istega časa. Zato je prvi mejnik obravnave 1782. Drugi mejnik 1809 je tudi odvisen od razpoložljivosti ar-hivalij, ki jih z začetkom Ilirskih provinc ni bilo več, ker je avstrijska uprava prenehala delovati. Hidi po ponovni vzpostavitvi avstrijskih oblasti obravnavane problematike niso več sistematično urejevali in zato arhivskih virov ni več na voljo. V prvih treh poglavjih so na podlagi bogate literature obdelani oddelki o zgodovini odnosov med državo in Cerkvijo in cerk-venopolitičneTazmere v Avstriji predvsem z vidika tem-poralij. Sledi zgodovinski oris nastanka verskega sklada in nato pravne osnove tega sklada, kjer so obdelane zlasti osnovne in druge dotacije verskega sklada, uprava, zastopanje in denarno poslovanje tega sklada ter vse pomembne postavke odhodkov tega sklada.
V	Prilogah je-v relaciji s podpoglavji prikazano dogajanje podrobno po posameznih škofijah, dekanijah in fa-rah. Ravno v prilogah so zbrani številni zelo dragoceni podatki o dogajanjih na cerkvenem področju v jožefin-skem in zgodnjem pojožefin-skem obdobju, ki do zdaj niso bih znani oziroma vsaj nikjer strnjeno prikazani.
Za knjigo boste Odšteli 22,95 evra /5.500 tolarjev.
90 min., (Rush Hour 3), akcijska komedija Režija: Brett Ratner Igrajo: Chris Tucker. Jackie Chan, Hiroyuki Sanada, Max von Sydow, Yauki Kudoh, Yvon Attal
Visoka voda se je »ustavila« tudi v podvozu v Laškem. (Foto: MB) Tudi Vojnik je bil drugačen, kot smo ga vajeni. (Foto: Sherpa) - Št. 75-21. september 2007 -
Le malokdo bi s posnetka prepoznal sicer urejeno Tuševo trgovino v Nazarjah, ki ji poplava spet ni prizanesla. Podobno kot v Arclinu, se je na srečo tudi v drugih krajih našlo veliko dobrih ljudi, ki so priskočili na pomoč v (Foto: Sherpa)	težkih trenutkih. (Foto: NM)
V času posnetka smo samo upali, da se bo avtomobilska reševalna akcija srečno končala. (Foto: Scerpa) Voda je v Mali Pirešici drla in drla... (Foto: Sherpa) - Št. 75-21. september 2007 -
Sprejem za Lucijo in Roka
V sredo popoldne je bil pred Kulturnim domom v Grižah slovesen sprejem za domačina, judoistko Lucijo Polavder, ki je na svetovnem prvenstvu v Rio de Janeiru v absolutni konkurenci osvojila srebrno medaljo, in Roka Drakšiča, ki je bil peti in si je zagotovil vozovnico za olimpijske igre v Pekingu-
Sprejema za vrhunska športnika se je udeležilo veliko domačinov, ki so sokrajana pričakali z domačo godbo na pihala. Zbrane je v uvodu
pozdravil predsednik Sveta KS Griže Ivi Krašo-vec, nato pa nagovoril župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki je obema čestital za uspešen nastop ter izrazil veselje, da ima občina taka vrhunska športnika, ki sta ime Žalca in Slovenije ponesla po vsem svetu, ter jima izročil darili, delo oblikovalca Oskarja Kogoja. Oba sogovornika sta zbranim povedala, kako je bilo na svetovnem prvenstvu. Bilo je daleč od domovine, naporno, vendar se je za oba končalo uspešno.
TONE TAVČAR
ŽRK Celje Celjske mesnine: Alja Koren
Jutri Rokov tek
Na Šmarskem bo jutri, 22. septembra, četrti tradicionalni mednarodni mah maraton Rokov tek, ki ga bodo spremljale tudi druge prireditve. Na osrednji prireditvi, teku na 21 kilometrov dolgi progi, se bodo tekači potili med cerkvijo sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah in dvoriščem termalnega parka Aqualuna v Podčetrtku.
Začetek Rokovega teka bo ob 13. uri. Za manj vzdržljive udeležcnce pripravlja organizator Tekaško društvo Rokov tek tudi tek na 3 kilometre dolgi progi Rokec (z začetkom ob 11. uri). Na prireditvi so dobrodošli tako tekači kot kolesarji, ki bodo lahko kolesarili tako na 21 kilometrov dolgi progi kot tudi na 36-kilometrski okoli bodočega Vonarske-ga jezera (z začetkom ob 14.30), kolesarjenje pa po delno po sosednjih hrvaških občinah. Vsi bodo Startali pri cerkvi sv. Roka.
BJ
V	Konjicah bodo
plezali
V	konjiški športni dvorani je zavod za šport postavil 10 metrov visoko in 3 metre široko steno za plezanje. Gre za eno najsodobnejših plezalnih sten, ki jo bo mogoče v prihodnosti še razširiti.
Stena je stala 15 tisoč evrov, denar pa so skupno zagotovili občina, zavod za Šport in ministrstvo za šolstvo in šport. Nova stena je botrovala tudi rojstvu Plezalnega kluba Slovenske Konjice. Člani bodo imeli na razpolago steno tri-do štirikrat tedensko, sicer pa jo bodo uporabljali šolarji med poukom športne vzgoje.
Plezalni klub je za 22. september že napovedal tekmovanje v balvanskem plezanju.
MBP
^'dežele
celjske mesnine
PANORAMA
NOGOMET
Osmina finala pokala NZS:
MIK CM Celje ■ Izola 6:1; Trav-ner (29), Križnik (24), Biščan (48, 58), Hadžič (67, 82); Ha-džimuratovič (62), Maribor -Dravinja 4:1; Mujakovič (33), Čadikovski (59), Brulc (66, 86); Figek (78), Domžale-Malečnik?:!, Interblock-Primorje 7:6 (po 11-metrovkah), Krško - Nafta 1:3 (po podaljšku). Livar - Koper 1:4, Drava - Olim-pija Bežigrad 0:1, Bela Krajina - Gorica 3:1.
ROKOMET
Šestnajstina finala pokala: Krka - Gorenje 23:32 (11:16); Vukovič 8, J. Dobel-šek 7, Kavaš 5, Tamše 3, Mlakar, Blaževič 2, Oštir, Sirk, L. Dobelšek, Gautschi, Golčar 1.
KOŠARKA
. 2. krog pokala KZS (m):
Hopsi Polzela - Rogaška 84:62.
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 21. 9.
NOGOMET
1. SLMN, 3. krog: Celje: Ži-vex - Izola (20), Škofije: Tomi Press Bronx - Dobovec (20.30).
ROKOMET
1. SL (m), 3. krog, Ljubljana: Slovan - Celje Pivovarna Laško (18.30).
1. SL (ž), 2. krog: Velenje -Celje Celjske mesnine (19.30).
KOŠARKA
Pokal KZS (ž), 1. krog: Konjice - Citycenter (16.30).
Sobota, 22. 9.
NOGOMET
3. SL - vzhod, 7. krog: Šentjur - Črenšovci, Kovinar Štore- Šmarje (obe 16).
Štajerska liga, 7. krog: Möns Claudius - Zreče, Šoštanj - Bistrica (obe 16).
ROKOMET
1. SL (m), 3. krog: Nova Gorica - Gorenje (19).
Nedelja, 23. 9.
1.	SL, 9. krog: Maribor - MIK CM Celje (15). .
2.	SL, 7. krog, Velenje: Rudar - Mura (18).
3.	SL - vzhod, 7. krog: Šmartno - Dravinja (16).
Štajerska liga, 7. krog: Simer Šampion - Rogaška (16).
Dragan Čadikovski je z užitkom tresel mariborsko mrežo, pojutrišnjem pa bo zelo motiviran, da bi mu to prvič uspelo s celjsko. Pristal je na intetvju za Novi tednik, iz NK Maribor pa so sporočili, da mu tega ne dopustijo. Odločal je Zlatko Zahovič...
Zlahka z Izolo, v Mariboru pa...
Nogometaši MIK CM Celja so se na svojem štadionu zanesljivo uvrstili v četrtfinale slovenskega pokala, tretjeli-gaša Izolo so odpraviti s 6:1.
V prvem polčasu sta zadela Jure Travner in Marko Križnik, v drugem pa po dvakrat Darijo Biščan in Da-mir Hadžič. Trener Pavel Pinni je imel po tekmi še krajši trening z večino igralcev: »Igra ni bila nekaj posebnega, a je seveda zadoščala, da smo prepričljivo izločili Izolo in izpolniti cilj. V Mariboru je vselej težko igrati. Vsekakor gremo v Ljudski vrt z namero, da odigramo po svojih najboljših
močeh. Tam bomo iskati tudi ugoden izid. V sredo je močnejši udarec dobil Gorazd Gorinšek, zaradi prehlada ni igral Sebastjan Gobec, pred tekmo je bolehal tudi Ognjen Lekić, a je vseeno zaigral. Večjih težav nimamo, do nedelje bodo vsi pripravljeni za nastop.«
Tekme četrtfinala pokala NZS bodo v sredo, 24. oktobra. Štajerski derbi pa se bo v nedeljo začel že ob 15. uri. Pogumni Celjski grofje bodo zagotovo vzpodbujali doslej precej uspešno Pinnijevo četo, ki bi v primeru poraza zaostala za Mariborom ...
DEAN ŠUSTER
Alja Koren je zelo mlada perspektivna levoro-ka zunanja igralka pri ŽRK Celje Celjske mesnine. Z rokometom je pričela, ko je bila stara 9 let in je prav tako kot vsa celjska dekleta najprej obiskovala športno šolo prof. Toneta Goršiča. Kot otrok ni izstopala med svojimi vrstnicami, saj je bila zelo drobna. Pri skoraj 17 letih pa meri v višino že krepko čez 180 cm in je že tretje leto nepogrešljivi člen v članski ekip.
V dosedanji rokometni karieri je kot kadetinja trikrat osvojila naslov državnih prvakinj, kjer je bila dvakrat tudi najboljša strelka. Prav tako je v mladinski konkurenci dosegla dva državna naslova. Kot članica se je v sezoni 2005/2006 veselila drugega mesta v državnem in pokalnem tekmovanju, lani pa tretjega v teh dveh članskih tekmovanjih. Omeniti je treba, da je kot kadetska reprezentantka na Evropskem prvenstvu 2007 zasedla šesto mesto in si z dobro igro priborila
mesto tudi v mladinski reprezentanci, kjer pa je z ekipo na evropskem prvenstvu v Turčiji zasedla 11. mesto. V bodoče si želi še veliko zmag in dobrih predstav na rokometnih igriščih.
Na letošnji prvi tekmi državnega prvenstva proti ekipi Izole je dosegla štiri zadetke, ekipa Celja pa je zmagala z rezultatom 47:16.

Bo ta American tudi ostal?
Edini konjiček - konjički
pri dvanajstih začela s svojim hobijem, ki je prerasel v pravo ljubezen, ukvarjati tudi profesionalno. Trenutno tekmuje s tremi konji - kobilo Spotfire, mlado 5-letno kobilo Vallado-lid, s katero se ta konec tedna odpravlja tudi na evropsko prvenstvo v Belgijo, in žrebcem Idealist, s katerim nabira izkušnje v najvišjih tekmovalnih kategorijah. Mirjam je že zdaj trdno prepričana, da bo s konji ostala povezana vse življenje. Tako namerava v naslednjem letu dijakinja ekonomske gimnazije, katere družina je povsem vpeta v konjeništvo, narediti tudi izpit za inštruktorico jahanja. Hobijev, kot pravi, nima. Njen edini konjiček so konji in prav ves svoj čas podari le njim.
NINA PADER
T\idi po obračunu vodilnih moštev 1. Lige na vrhu ostaja moštvo B&G avtomobili.
Izidi 14. kroga: B&G avtomobili - Škvadra 0:0, Mari-nero - Simer 6:3, Container -Flamengo 4:2, Diskoteka Down town - Tristar 2:1, MIK Celje - Maček tisk 0:3. Denis Omanovič (MIK) je dosegel 31 golov, Simon Korun (B&G avtomobili) 16 golov, Šaban Karič (Tristar) pa 15. Pari 15. kroga (24. 9.): Simer - MIK (18.50), Škvadra - Marinerò (19.40), Flamengo - Maček tisk (20.30), Container - Down town (21.20), B&G avtomobili - Tristar (11. 10.).
Rezultati 12. kroga veteranske lige: U-8 - Črički 5:3, ŠD Cinkarna -Splošna bolnišnica Celje 2:2, Veflon - Klateži-Ta-
verna 2:5, Azzuri - Santana 4:2. Klateži-Taverna imajo 27 točk, Cinkarna 22, Črički 19 ... Pari naslednjega kroga (20. 9.): SB Celje - Veflon (18.00), Santana - ŠD Cinkarna (18.50), Sipro-Cetis - Azzuri (19.40), Klateži-Taverna - U-8 (20.30). Najboljši strelec je Faik Kam-berovič (Cinkarna) z 18 goli.
Lestvica Lige NOVEGA TEDNIKA
1.	B&G AVTOMOBILI 36 +29
2.	ŠKVADRA	33 (-1J+32
3.	TRISTAR	24 +16
4.	DIS. DOWN TOWN 22 -2
5.	MAČEK TISK	19 +11
6.	MIK CEUE	19 +8
7.	CONTAINER	18 -6
8.	MARINERÒ	17 0
9.	SIMER 7 1-2)44 10. FLAMENGO_0 1?> 41
Veljko Petranovič predčasno končal tekmo na Polzeli
igralci Elektre Esotech z novim trenerjem Ivanom Sta-nišakom. Na turnirju bodo sodelovali še Krka, Dubrava iz Zagreba in Kelag Piraten iz Celovca. Šoštanjčani se bodo nocoj ob 20. uri pomerili z Dubravo in jutri še z zmagovalcem oziroma poražencem drugega para tega turnirja.
Najbolj zanimivo na Polzeli
Medtem že traja 2. krog slovenskega pokala, pri čemer je med klubi s Celjskega v ospredju dvoboj polzelskih Hopsov in Rogaške. Ekipi sta prvo srečanje odigrali včeraj zvečer na Polzeli, povratno pa bo v četrtek v Rogaški Slatini. V dresu Rogaške je zaigral tudi »Pol-zelan« Veljko Petranovič, ki se s polzelskim klubom še vedno toži za neizplačane plače in premije, ko je še igral zanj. Po dveh nešportnih napakah
je moral zapustiti igrišče v 3. četrtini, Polzelani pa so zmagali z 22 točkami razlike.
Zreška Rogla, ki je na turneji po Češki, bo svoji srečanji odigrala naslednji teden, v torek in četrtek. Zrečani bodo najprej domačini Jančam, nato bo sledila tekma v Ljubljani. Pod-četrška drugoligaška ekipa Terme Olimia bo za preboj v 3. krog igrala prav tako z drugoli-gašem Koroško, najprej v ponedeljek v gosteh, v sredo pa še doma v Podčetrtku. Konjičani bodo danes gostili Ruše, druga tekma bo v četrtek. Dodajmo še, da pokalno tekmovanje začenjajo tudi košarkarica Merkur je v prvem krogu prost, preostali dve ekipi s Celjskega pa se bosta takoj pomerili med seboj. Nocoj bo Citycenter gostoval v Slovenskih Konjicah, v četrtek pa bo povratna tekma v Rogaški Slatini.
JANEZ TERBOVC
LlljA
■ IfltnM-lwilllLV
MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI
Na derbiju golov ni bilo
in hitro ob alarmu oditi iz Laškega. Sicer pa naj bi Hams dobil že vsaj nekaj minut možnosti za igro na turnirju Laško pivo in to kar nocoj, ko bodo Laščani igrali s Slobodo Dito iz Tuzle ob 20. uri. Pred tem bosta igrala Zagreb in Darušafaka, drugi dan turnirja pa najprej poraženca in nato zmagovalca.
Hapsi na Reki
Ekipa polzelskih Hopsov je minuli teden odigrala dve srečanji, in sicer je visoko premagala Zagorje, nato pa prav tako visoko izgubila z novim hrvaškim prvoligašem Zabokom. Včeraj zvečer so Hopsi odigrah doma prvo srečanje 2. kroga slovenskega pokala, konec tedna pa bodo preživeli na Reki, kjer bodo igrali na mednarodnem turnirju z domačim Kvarnerjem, s Splitom, ki ga vodi Slobodan Subotič, in z ljubljanskim Slovanom.
Elektra se bo predstavila
Na tradicionalnem, 4. me-morialnem turnirju Matjaža Natka se bodo svojim gledalcem v Šoštanju predstavili tudi
Mirjam Vesenjak, najuspešnejša članica Konjeniškega kluba Laško in po mnenju mnogih trenutno največji talent v mladinski kategoriji v preskakovanju ovir, se je po hudi poškodbi pred dvema letoma vrnila v vrhunsko formo.
To dokazujejo številni pokali: za naslov mladinske pokalne zmagovalke Slovenije 2007, 3. mesto na državnem prvenstvu za mladince in pred nekaj dnevi 3. meslo na mednarodnem turnirju mladih konjev v Ribnici. Tudi v kategoriji mlajših mladincev je pokal državne prvakinje osvojila kar dvakrat. 17-let-na Mirjam vez s konji goji že od ranega otroštva, pri čemer se je
Poplava - tudi uspehov
Že tretjič v 17 letih so člani Kajak kanu kluba Nivo Celje reševali čolne in ostale stvari nà Špici.
Narasla voda je odnesla progo za slalom, jeklene vrvi namreč niso zdržale ogromne sile. Kljub vsemu zrejo z optimizmom v prihodnost, že nadaljujejo treninge, obenem pa se projekti za novo čolnarno že zaključujejo. Začetek gradnje še ni znan, najverjetneje bo šele marca.
V Ljubljani je bila tekma za zmajčkov pokal. Nastopilo je kar 198 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov, Celjani pa so se imenitno odrezali. V eni od glavnih kategorij, K-l starejši dečki, je najboljši mlad celjski kajakaš, 14-letni Simon Brus, kar za 13 sekund prehitel prvega zasledovalca. Z doseženim časom bi zmagal tudi pri mlajših mladincih! Zmagala sta še dva predstavnika Nivoja, Martin Srabotnik pri mlajših dečkih in v C-l še Ambrož Mikelj. Med cicibani je bil Nejc Ronda drugi, Matic Grešak pa tretji. Šesti sta bili cicibanka Nika Vanovšek in starejša deklica Eva Sajovic.
DŠ
V Laškem so po odhodu Američana Zacha Malvika iskali novo rešitev na položaju organizatorja igre in drugega branilca. Igralca torej, ki bi lahko pokrival oboje, seveda glede na potrebe posameznega srečanja.
Najprej so se pojavile govorice, da je Sandi Čebular ponovno zelo blizu Zlatoroga (sam naj bi klical iz Španije v Laško), a se je to izkazalo - vsaj zaenkrat - za neresnico. Pri tem je Zlatorog podpisal pogodbo z Američanom Lanceom Harrisom, ki naj bi danes prispel v Laško.
Harris ni videl poplave ...
Harris, visok 196 cm in star 23 let, je igral v ligi NCAA, po informacijah in posnetkih naj bi šlo za odličnega atleta, ki bi lahko pomagal »pivovarjem«. Na vprašanje, ali bo ostal v Laškem, je trener Damjan Nova-kovič na pol v šali dejal: »Še sreča, da ni videl poplav iz sredine tedna, potem bi se zagotovo ustrašil in se vrnil domov.« Igralci Zlatoroga so namreč v sredo morali prekiniti trening
20
NOVI TEDNIK
PORTRETTEDNA SIMON SESLAR
		BRIT t * WMmmÉtmlÈÉiÈÈÈdm		& DRUŽABNO
ZAČETKI		USPEHI		STANOVANJE
Začel sem pri Kladivarju, ko sem bil star deset		Uvrstitev v 1. nemško ligo, ligo prvakov,		Hiša naljubečni
let.		trikrat osvojitev naslova državnega prvaka		HOBIJI Tenis, košarka
KLUBI DO ZDAJ		ter osvojitev pokala Hervis		
				
NK Celje, SSV Vim, NK Maribor, SK lierse,		NASTOPI		LJUBEZEN
Hapoel Nazaret Elite, AEL Limassol		383 nastopov v slovenski liqi ter 37 golov, 19		Žena in trije otroci
NAJ GOL		nastopov v reprezentanci Slovenije		GLASBA, FILM
Zadetek na otvoritveni tekmi Arene Petrol, ki		ŽELJE Uvrstitev v enega od evropskih pokalov		■Zabavna glasba, akcijski filmi...
je bil prvi uradni zadetek.				PROSTI ČAS Družina,prijatelji...
NAJ VESELJE				
Uvrstitev v ligo prvakov		PUBLIKA		
NAJ ŽALOST		Dobrodošel je vsak, ki razmišlja pozitivno.		
Poraz V finalu pokala proti Olimpiji leta 2003				
Saks
Otroci so včeraj uživali ob vožnji avtomobilčkov po poligonu Jumicar.
Še milja in dan brez avta
Prireditve ob evropskem tednu mobilnosti se iztekajo tudi v Celju.
Potem ko so v nedeljo pripravili sprehod po mestnih gozdovih in v ponedeljek dan javnega prevoza, so sredin dan prometne varnosti, ko naj bi se predstavili policija, Rdeči križ in svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, odpovedali, saj je bila večina predvidenih nastopajočih zasedena z odpravljanjem posledic nočnega neurja.
Včeraj so Prešernovo ulico v središču mesta zasedli otroci iz celjskih osnovnih šol, ki so na poligonu Jumicar vneto preizkušali svoje vozniške sposobnosti. Ne le, da so dobro vrteli volane miniaturnih avtomobilčkov, tudi prometne znake so morah poznati - se ustavljati pred rdečo lučjo in pred znakom »stop«, nikakor zaviti v enosmerno ulico in podobno.
Danes, v petek, bodo v organizaciji IV. OŠ Celje izvedli tek in pohod po nekdanjem obzidju Celja, ki so ga poimenovati Celjska milja, teden mobilnosti pa se bo v Celju končal v soboto, ko bo evropski dan brez avtomobila. Med 8.30 in 12. uro bo za ves promet zaprta Prešernova ulica, na kateri bodo inštruktorji predstavljati nordijsko hojo, tam bo tudi kolesarska stojnica, kjer bodo opravljali preventivne preglede koles, pripravljajo pa tudi prostovoljno tekmovanje občanov v spretnostni kolesarski vožnji po poligonu, pri čemer bodo podeliti nagrade najboljšim, najstarejšim, najizvirnejšim in najbolj nerodnim. Na Savinjskem nabrežju bodo merili še
metrski hitri hoji'.^ ^"^BRST, foTo^GREG^KAJIČ
NXjRC
Nagradna igra Trajnostna mobilnost
V okviru evropskega tedna mobilnosti, ki traja od 16. do 22. septembra, je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo nagradno igro, v kateri lahko sodelujete tudi bralci Novega tednika.
Obkrožite odgovor, ki se vam zdi pravilen, izrežite kupon in ga do 28. septembra 2007 pošljite v kuverti na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor. Služba za odnose z javnostmi, Dunajska c. 48. 1000 Ljubljana, s pripisom nagradna igra Trajnostna mobilnost - Novi tednik.
Ministrstvo bo med prispelimi pravilnimi odgovori med našimi bralci 2. oktobra izžrebalo pet nagrad: -Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji - 4-krat DVD Neprijetna resnica Vsi, ki ne bodo izžrebani za omenjene nagrade, pridejo v izbor za skupno žrebanje vseh sodelujočih časopisov za električno kolo.
Pravila nagradne igre najdete na spletni strani www.tedenmobil-nosti.si.
! Najbolj potratno in z vidika varstva okolja nesprejemljivo I nanje je priprava na vožnjo pozimi. Večina voznikov na ; zažene motor, nato pa se loti čiščenja zaledenelih steke i čiščenja snega. Res je slabše, če bi odpeljali z neočišče i stekli in vozilom. Vendar je dobro vedeti, da je poraba I va velika, obremenitve okolja pa so največje. I Ko ljudje pozimi čistijo zaledenela stekla ali sneg na j tomobilu, to ponavadi počnejo ob prižganem motor [ čiščenje pa traja od 5 do 10 minut. Koliko goriva pri i porabijo oziroma koliko kilometrov bi se s tem porabi 1 nim gorivom lahko prevozili? I a) 10 km vožnje ! b) 20 km vožnje i c) 30 km vožnje
Telekom podaril porodnišnici CTG
Telekom Slovenije je v okviru akcije Danes sem slišala tvoj srček v torek podaril celjskemu ginekološko-porod-niškemu oddelku kardiotokograf, vreden 10 tisoč evrov.
Aparat, ki ga poznamo kot CTG, je pred in med porodom nepogrešljiv, saj omogoča spremljanje otrokovega in materinega srčnega utripa, delovanje maternice, materinega krvnega tlaka in nasičenosti krvi s kisikom. Z dodatno ultrazvočno sondo je omogočeno tudi generiranje alarmov in shranjevanje ter snemanje podatkov o stanju matere.
CTG je predstojniku ginekološko-porodniškega oddelka celjske bolnišnice prim. Vladimirju Webru predala delavska direktorica in članica uprave Telekoma Slovenije Darja Senica.
Takšen aparat bo Telekom Slovenije podaril vsem 14 porodnišnicam v Sloveniji. Začeli so v Postojni, Celje je bilo na vrsti osmo, akcijo pa bodo končali konec leta v Ljubljani.
MBP, foto: GREGOR KATIČ
va, vlaka na magnetni pogon, ki od letališča Pudong do obrobja Šanghaja prevozi 40 kilometrov v osmih minutah! Ni se potrebno pripasati, vlak le malce zašklepeta, če na poti sreča in zdrvi mimo svojega »brata«.
Draž ni le v različnosti vozil, temveč tudi v tem, da nikoh ni povsem jasno, kdaj bo katero iz kakršnegakoli samovoljnega vzroka šlo kam drugam, ah pa preprosto odpovedalo.
Obstaja način potovanja, ki ga niti slavni Lonely Planet ne vkalkuka v svoje nasvete za potovanje. Ko omenjajo vlake, naštevajo soft sleeper (najdražji, cene včasih primerljive z avion-skimi, najbolj luksuzen), soft seat, hard sleeper (6 ležišč namesto štirih v soft sleepeiju in manj postrežbe - obenem pa tudi manj podoben zaprtemu bunkerju), ter hard seat (navadni sedeži, podobni tistim v naših lokalnih vlakih). Za vlak od Pekinga do Xi'ana sem prepozen lahko kupil le karto za »neobstoječi no seat«, ki pomeni točno to: stojišče za 14-urno
Železniška postaja v Lijiangu
nočno vožnjo. S temi kartami potujejo »reveži«. Potujejo v skupinah, z »ženami«, in so za nakup tolikšnega števila kart, kolikor jih je v skupini, prepozni - ali pa, bolj verjetno, prerevni. Zato v prstih držijo eno karto za po pet ljudi. Na sedežih se potem izmenjujejo. To noč sem se izmenjaval z njimi, sedel, stal in spet sedel, se z njimi potiskal na sedeže - ne zato, da bi hoteli sedeti, temveč zato, ker s(m)o želeli, da obsedi sosed, prijatelj, žena. Nekje na sredi noči jih je nekaj sedelo na sredini vagona (neprijetno, ker moraš nenehno vstajati, ko gredo drugi mimo),pod sedeži (skorajdagroz-ljivo), ostali smo bih pač prilepljeni eni na druge, v smradu in znoju, medtem ko so otroci lulali v plastenke, ker se niso mogli prebiti do z drekom nabitega in smrdečega stranišča. Ko se enkrat stiskaš s temi ljudmi, jih lahko imaš le rad, ne glede na to, kakšno svojeglavo reciklažo ali filtracijo naredijo iz potovanja in transporta.
PETER ZUPANC
mm
nn PFTKA91 SFPTFMRK
Mi vaše počitnice jemljemo resno |
!0D PETKA 21. SEPTEMBRA SMO NA NOVI LOKACIJI TRG) CELJSKIH KNEZOV 9 V CELJUI OBIŠČITE NAS!ü[
KARIBU KENIJA 12.-19.10,8 dni,počitnice in safari,polni penzion žt 1399€ + dodatni teden samo 249€; ZANZIBAR h.Ocean Paradist dni,polpenzlon,samo 1766€+dodatni dan 67€-letalo iz Graza TANZANIJA] - POČITNICE PO MERI: 4 dnevni safari z džipi,ogled ve" parkov, polni penzion že od 1950€ dalje-letalo Graz IZLI Muzejski vlak 10.11., 75€'Potepanje po Međimurju, 10.11.,44€*Beograd-| Sarganska osmica, 3dni, 5.-7.10.,185€*Medugorje-Mostar-Sarajevo,3dniJ 12.-14.10,109€*Jezero Maggiore-Boromejski otoki,2 dni 6.10.,125€*Rim-Vatikan-Pompeji-Neapelj,5dni. odhod 31.10., 299€
I TRG CELJSKIH KNEZOV 9, CEUE tel.: 03/713 23 00,03/713 23 01; fax: 03/713 23 081
Letala, vlaki, avtomobili in veliko več
^föMJÜODBfc^ IZLEJNII65VA TURJ0T1ČNA ACJEJJCUA
SARAJEVO-MOSTAR 19.-21.10. • BEOGRAD 27.-28.10. • KRAKOVtf-VARŠAVA 26.10.-2.11. • BRUSELJ-GENT 26.-30.10. • PLITVICE 6.10. • GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 27.-28.10. • OKTOBERFEST 6.10. • BERUM 11.-14.10.
Prva železniška postaja, ki sem jo videl na Kitajskem, je bila tista v Šanghaju, in -kot bi rekli v Gospodarju prstanov - »it was an eyeope-ner«, odprla je oči. Veliko-mestne kitajske postaje so znamenitost. Ogromne so -po njih se v pravih dnevih sprehaja množica, primerljiva z množico naših manjših mest. Vsa gneča našega Pučnika gre v eno od čakalnih hal takšne postaje. Karte je potrebno kupiti več dni vnaprej, na postajo pa priporočajo, da prideš dve uri pred odhodom vlaka. Kot na letališču: prtljago bodo po-skenirali z rentgenom. Še huje: 5 minut pred odhodom bodo dostop do vlaka zaprli. Če ste prepozni, ste prepozni.
Vlak je le eno od prevoznih sredstev, čeprav med najbolj uporabljanimi. Na vseh možnih prevoznih sredstvih sem s sešteto kilometrino letalske vožnje od Slovenije do Kitajske in nazaj prepotoval 25.500 kilometrov. V Šanghaju in Pekingu pretežno podzemna in taksi. V Xi'anu, kjer ni podzemne, le taksi. V Čengduju so avtobusi s svojimi progami kolikor toliko pregledni, odlično organizirani so prevozi do oddaljenih znamenitosti, recimo gore Qingcheng Shan, pa HuangLongXi, kjer snemajo veliko kung fu filmov (med drugim so tam posneli Prežečega tigra, skritega zmaja). Iz Lijian-ga do Lu Gu Huja vozi avtobus namesto po »normalni cesti«, kjer bi vožnja trajala 7 ur, po 10-urni daljšnici. Ta pelje 2.500 m visoko, po ozki cesti, na kateri smo vsaj dvakrat videli avtomobile, ki so padli iz višje na nižjo zaplato ceste.
Rikše po vsem Suzhouju -ni ga lepšega kot se s pivom v roki počasi voziti po mestu v prikolici, priklopljeni na kolo. In nikakor ne smem pozabiti najbolj futurističnega od vseh prevoznih sredstev, magle-
Jasno. Radenska.
Active
st. 75-21. september 2007 -rz—
MjKL
JELOVICA"
<
12
v POPUSTA 3
^^ do konca 3 ^^ septembra p
CEUE: 03/541 30 50 MARIBOR: 02/420 27 31 PREVALJE: 02/822 01 75
SLOVENSKE KONJICE: 03:75903 33
Tisoč kubikov zemlje je hišo povsem porušilo, pod sabo je plaz pokopal tudi dve govedi v hlevu za hišo. Plaz nad hišo Golobovih pod Dobrovljami je leta 1991 že grozil.
22	KRONIKA	MOVI TEDNIK
Pod plazom v Podgorju pri Letušu sta v torek ugasnili dve mladi življenji - Deset let prvi na seznamu za sanacijo - Bi se tragedijo dalo preprečiti?
Voda je drla tudi skozi okna.
da smo na prvem mestu, saj plaz ogroža domačijo.« In tako so čakali deset let na prvem mestu ... Do torkove tragedije. Na občinski upravi pravijo, da denarja, odkar obstaja občina, za sanacijo plazu ni bilo. »Je pa res, da je bil ob poplavah leta 1990 plaz popisan in tudi saniran, vendar kako, je drago vprašanje,« pojasnjuje direktor občinske uprave Milan Šo-štarič.
Kam pod streho?
Kaj bo s hišo in kje bosta našla nov dom,- nesrečna starša Franc in Marija še ne vesta. Prvo noč sta prebedela pri sosedovih. Ponudili naj bi jima občinsko stanovanje v Braslovčah, vendar o tem v torek še nista razmišljala. »Težko bo ostati tukaj. Kako?« se sprašuje Franc. Vse, kar sta imela, je bilo v trenutku izgubljeno pod kupom zemlje. Tam počivata tudi Natalija, ki je bila po poklicu vrtnar-ka in se je rodila le nekaj metrov stran od Golobovih; in Aleš, ki je
nju. »Želel je ostati doma. Pet let sta bila par in si uredila prostore v zgornjem delu hiše,« še pove Franci, ki je z Marijo, s sinom in z njegovo punco na manjši kmetiji užival dneve pokoja. Kot se je v hipu pred očmi Francija porušilo vse, kar je kdaj gradil, tako so tudi nenadoma izginili veliki načrti dveh mladih življenj.
MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ
Torkovo deževje ni uničevalo le hiš, stanovanj in cest, temveč je pod sabo pokopalo tudi dve mladi življenji. Na domačiji Golob v Podgorju pri Letušu, po domače pri Potočnik, je plaz vzel 24-let-no Natalijo Rajh in njenega deset let starejšega fanta Aleša Goloba. Njegovega očeta in mamo je pred morečim plazom rešil telefonski klic starejšemu sinu Franciju iz Florjana pri Šoštanju.
»Gledali smo televizijo in se čudili nad poplavami, ki so nas prizadele, nakar sem odšel poklicat Francija. Zaradi boljšega signala sem odšel k vhodnim vratom. Za menoj je prišla tudi Marija,« je o neslutenem dogodku jutro kasneje pretreseno pripovedoval oče umrlega Aleša, Franc Golob. »Naenkrat sem zaslišal močan pok, zbežal ven in samo še slišal Francija, ko je vprašal, kaj se je zgodilo.« Hiša se je v trenutku sesula. Medtem ko je celjskim reševalcem, policistom in gasilcem izpod blata uspelo rešiti njegovo ženo Marijo, je bilo za Natalijo in Aleša žal prepozno. »Odhitel sem za hišo in v blatu zagledal Natalijo. Dejala je, da težko diha ...« A mulj in blato sta bila močnejša od nje. Aleša so izkopali šele gasilci.
Plaz že grozil, a nič
a so ga nato sanirah. »Plaz se je takrat ustavil nekaj metrov pred hišo in hlevom,« se spominja predsednik medkrajevnega odbora Viktor Zore. »Še danes pa mi ni jasno, kako so ga sanirali,« se sprašuje. Zdajšnji plaz se je, kot še pravi Zore, sprožU 50 metrov višje kot pred leti »in ravno ta gosta zemlja je bila verjetno usodna za mlada dva«. Na plaz, ki je grozil nad hišo, je Golob v času, ko je bila ustanovljena Občina Braslovče, opozoril tudi občinske funkcionarje. »Vprašal serri, ah je kakšna možnost, da bi dobili denar za sanacijo, in dobil odgovor,
TEDNIK
KRONIKA - INFORMACIJE
23
V zaporu se mi bo čisto zmešalo!
PRIMA kurilno olje za okolju prijaznejšo ogrevalno sezono
Petrol nadaljuje trend razvoja učinkovitih in vse bolj okolje prijaznih goriv, zato so na trgu letošnji september svojo ponudbo dopolnili z novim PRIMA kurilnim oljem. Izboljšano PRIMA kurilno olje je rezultat raziskav Petrolovih strokovnjakov in partnerjev fe.Afton Chemical iz Velike Britanije, v sodelovanju s katerimi so razvili poseben paket dodatkov, posebej prilagojen Petrolovim zahtevam.
Rezultat je prenovljeno in kakovostno še izpopolnjeno gorivo, ki ima povečan čistilni učinek, večjo oksidacijsko odpornost, ponuja boljšo zaščito ogrevalnega sistema pred korozijo ter ima izboljšane mazalne lastnosti. Vse te lastnosti zagotavljajo daljšo življenjsko dobo sistema. Posebej gre izpostaviti učinkovit detergentni dodatek, ki zmanjšuje tvorbo usedlin ter oblog na vitalnih delih ogrevalnega sistema, kot so na šobe za vbrizgavanje olja. Prav slednje ima pomemben vpliv na kakovost razprševanja oziroma zgorevanja goriva ter posledično na učinkovitost in ekonomičnost ogrevanja. Posledica večjega izkoristka je manjša poraba in s tem nižji stroški ogrevanja. Z izboljšanimi značilnostmi in'manjšo porabo je PRIMA kurilno olje tudi okolju prijaznejše. Za uporabnika bo zagotovo posebej razveseljivo dejstvo, da se zaradi teh izboljšav cena PRIMA kurilnega olja, v primerjavi z običajnim kurilnim oljem, ne bo spremenila (izjema so redne 14 dnevne spremembe cen po modelu, ki jih določa država).
Za vse dodatne informacije in nakup PRIMA kurilnega olja se s lahko Uporabniki obrnejo na Petrolovo osebje na brezplačni | telefonski številki 080 22 66 ali enostavno preko spletne strani | www.petrol.si/primakurilnoolje.	8
www.radiocelje.com -
www.novitednik.com
Doma je mahal z nožem, v sodni dvorani pa se ves čas praskal - Na pokojnem našli 58 vreznin
Včeraj se je na celjskem okrožnem sodišču začelo sojenje Francu Frecetu, ki mu očitajo umor, poskus umora in povzročitev hude telesne poškodbe. Frece je julija lani v Babnih Br-dih na območju Šmarja pri Jelšah do smrti zabodel svojega očeta, z mesarskim kladivom in nožem napadel partnerko in z nožem poškodoval tudi najstniško hčer. Prav tako najstniška sin in še ena hči sta pred očetom uspela zbežati do prvih sosedov, ki so poklicali policijo. Marca letos se je obravnava sicer začela, a so jo prestavili za nedoločen čas. Ker je vmes minilo že kar nekaj mesecev, se je sojenje včeraj moralo začeti - na začetku.
Frece prebrane obtožnice verjetno ni razumel, večkrat je ponovil, da se ničesar ne spominja, je pa prebral svoj napisan zagovor. »Hudo sem živčen, bolan. Nikomur nočem nič slabega. Sem prijazen. Imam hude epileptične napade. Izpuščaje. Vrtogra-
Včeraj sta pred senat kot priči stopili Frecetova partnerka Neža in njuna hči. Obe sta povedali podobno zgodbo o tem, kaj se je usodnega julijskega dne zgodilo pri njih doma, tožilca, obtoženčevo zagovornico in sodnico pa je najbolj zanimalo, kako je Frece mahal z nožem in kaj se je dogajalo v trenutkih pobesnelega napada.
Včeraj sta svoje mnenje podala tudi sodnomedicinska izvedenca. Prvi glede pokojnikovih usodnih poškodb, druga glede poškodb Frece-tove partnerke in hčerke. Zanimivo je bilo predvsem prvo mnenje, iz katerega je bilo razvidno: »... da naj bi Frece imel namen ubiti svojega očeta, ni pa to storil tako, da bi oče pri tem zelo trpel«. Izmed 58 vreznin, od katerih jih je bilo največ na očetovem obrazu, je bil najbolj kritičen zamah z nožem po vratu. Obravnava še bo nadaljevala danes, ko naj bi zaslišali še nekaj prič.
SIMONA Š0LINIČ Foto: SHERPA
Franc Frece pravi, da se ničesar ne spominja.
vico. Rad bi bil v naravi. V zaporu bom znorel. Ni miru. Vsi tolčejo po stenah, kričijo ... V zaporu se mi bo »čisto totalka zmešakx...« je bral počasi pred sodnico in razlagal svoje zdravstvene teža-
ve, kasneje pa se ves čas obravnave praskal po vsem telesu. V zagovoru ni omenjal policijskega ukrepa prepovedi približevanja domačim, ker naj bi doma že večkrat razgrajal in grozil.
Avtocenter Košak z vami že 10 let!
Avtocenter Košak na začetku svoje poti
zaupanju v očeh potrošnikov.
Nenehno, z največjo vnemo skrbimo za ugled blagovne znamke Citroen ter.iz leta v leto povečujemo svoj tržni delež. 10 let nazaj smo ob vstopu na tržišče beležili manj kot 1% tržni delež, danes se lahko pohvalimo s skoraj 9% tržnim deležem, ki nenehno raste in se tako bliža našemu cilju, ki je doseči 10% tržni delež v najkrajšem možnem času. Prodaja avtomobilov na letni ravni znaša do 350 prodanih no-
vih in 200 rabljenih vozil. Po številu servisnih vhodov pa smo v samem vrhu servisne mreže Citroen. V letu 2003 smo pridobili certifikat ISO 9001/2000, ki ga vsako leto ponovno overimo.
Pohvalimo se lahko z bogato izbiro osebnih in dostavnih vozil blagovne znamke Citroen, v teh mesecih pa z vozilom C - Crosser povečujemo tudi ponudbo štiri-kolesnikov, s čimer bomo pritegnili svojstven profil po-
trošnikov.
Naš osnovni cilj je absolutno zadovoljstvo potrošnika in kakovostna servisna storitev. V izjemno zadovoljstvo nam je, da zaznavamo visoko zaupanje naših strank, ki se k nam rade vračajo. To v končni fazi dokazuje število prodanih avtomobilov in servisnih storitev. Kolektiv Avtocentra Košak se na tem mestu iskreno zahvaljuje svojim strankam za izkazano zaupanje.
AVTOCENTER KOSAK d.o.o.
Celje, Bežigrajska cesta 17, telefon: 03 426 44 04, 426 44 10 Slovenske Konjice, Liptovska ulica 32/a, telefon: 03 759 21 00
Začetki danes nadvse uspešnega Avtocentra Košak segajo deset let nazaj. V fazi lastniškega prestrukturiranja se je s strani novega lastnika pojavila ponudba o prevzemu blagovne znamke Citroen, ki je sicer na Celjskem bila prisotna že od leta 1973. Po hitro sprejeti odločitvi smo se s 1.9.1997 odcepili od prejšnjega podjetja in ustanovili Avtocenter Košak, ki je sprva zaposloval 12 delavcev, hkrati pa sklenili najemni odnos s prejšnjim podjetjem.
V nadaljnjih dveh letih se je pokazala možnost širitve poslovnih prostorov. Zgrabili smo priložnost,
kupili zemljišče v neposredni bližini trgovine in v letu 2000 zgradili poslovni objekt na Bežigrajski 17, v katerem delujemo še danes. Zanimivo je, da smo poslovne prostore zgradili na območju, ki je takrat veljalo za zaledj e Celja, danes pa je središče celjskega nakupovalnega doga-
janja. Istega leta smo servi-sno-prodajni center odprli tudi v Slovenskih Konjicah.
V vseh letih delovanja smo povečevali število zaposlenih in tako danes zaposlitev nudimo 22 delavcem, sodelujemo pa tudi s poklicnimi šo-. lami v dualnem sistemu izobraževanja za poklic avtomehanika, od koder letno pridobimo 4 dijake. Smo ambiciozen in izjemno motiviran delovni kolektiv, ki stremi k nenehnemu izobraževanju in doseganju višjih ciljev. V podjetju zaznavamo izjemno dobro organizacijsko klimo in medsebojne odnose, ki prav gotovo prispevajo še k večjemu ugledu in
http://saloni. citroèn. si/kosa k-celj< E-pošta: prodaja.nv@ac-kosak.si
CITROEN
CITROÈN priporoča Total
24
», KI GA BERETE
NOVI IMI
20 VROČIH RADIA CELJE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.200troš-ki radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - vožnja s sanjkim avtom (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.10 Maraton glasbenih želja, 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 kviz Glasbeni trojček, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Sora)
H"
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Naj igralec, naj igralka, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi. Po čestitkah in pozdravih - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca -Claudia, 24.00 SNOP (Radio Sora)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.002. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8:25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13:00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.30100 medvedkov za 100 nasmehov - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Znanci pred mikrofonom-Znanci pred mikrofonom - Naj igralka, naj igralec - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - Zapeljivke in Jože Žlaus, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 25. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni rao-?aiHi 12.00iNowi.ce, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Zlati september - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.20 Portret tedna, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Los Nipples, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Koroški radio)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žol-gar, 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Koroški radio)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom - 4Play, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
VRTILJAK POLK IN VALČKOV
Informacija na prvem mestu!
Poplave na Celjskem je spremljala celotna ekipa Radia Celje. Simona Šotinič, Mateja Jazbec, Polona Mastnak s tehnikom Aljošo Bončino, Rozmari Petek, Bojana Avguštinčič in Dean Šuster so se oglašali s terena, v studiu pa smo bili z vami Sandra Čater, Simona Brglez, Janja Intihar in tonski mojster Mitja Tatarevič (na sliki) ter Brane Stamejčič, ki je zabeležil trenutek, ko smo se oglašali na telefone. Na prvo mesto smo postàvili informacijo.
Nagrajenci na fotografiji z voditeljicama Andrejo Petrovič in Simono Brglez
Polet z balonom
Na 53. rojstni dan Radia Celje so se nam v studiu pridružili finalisti velike nagradne igre Poletimo z balonom. Franci Kamenšek in Zlatka Kodrič sta si z vdihom helija iz balona z najbolj spremenjenih glasom prislužila golet z balonarskim klubom Ekopool Celje, medtem ko sta se Fanika Burjan in Zdenka Šprajc morali zadovoljiti s tolažilno nagrado.
Pojedli radio
V sredo smo si utrgali nekaj trenutkov in praznovati tudi 53. rojstni dan Radia Celje. V prvi vrsti smo se na ta dan želeti predvsem veseliti z vami, spoštovane poslušalke in poslušalci. Močna ujma pa nam je prekrižala načrte in tako smo v praznični dan vstopiti z informacijami. In to je tudi glavni namen radia, kakršen je naš oziroma vaš. Prepričana sem namreč, da na vprašanje, zäkaj imate radi Radio Celje, ne odgovarjate le zaradi glasbe, prijetnih glasov voditeljev in novinarjev, dobrega dela tonskih mojstrov, ampak predvsem zaradi točnih in hitrih informacij, ki vam jih skušamo ponuditi v okviru informativnih in drugih oddaj. Ob ključnih dogodkih, kakršne so poplave, smo že večkrat odigrali pomembno vlogo. Upamo, da tudi tokrat. Naj vas radio obvešča, zabava, služi kot zvoč-
Ob rojstnem dnevu Radia Celje so nam v pekami Brglez naredili torto v obliki radia, odlična pa je bila tudi torta, ki nam jo je pripravila kolegica Sandra Čater.
na kulisa, dober sogovornik, prijatelj ... Želimo si, da bi Radio Celje imeli še naprej radi. Hvala za vašo pozornost, ki upam, da jo s svojim delom poplačamo. Zato da se ne bomo le poslušah, ampak tudi videli, pripravljamo v
uredništvu Radia Celje 20. oktobra pred dvorano Zlatorog veliko zabavo ob 53. zmagi Radia Celje. Čestitke, Radio Celje, in hvala za skrivno moč, ki nas ustvarjalce in naše prijatelje, poslušalce, veže nate!
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponede5ekob22.15uri lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
1.	SLAMNATI IZGOVORI-
2.	KAmRP^a^A ZAPOJE-ANS. ROKA ŽUNDRE
3.	ŠKRJANČKOVAPESEM -JUHEJ
5. MOJA DEČVA-ANS. KAVNIK
1.	LEPI SPOMINI-CVET	(6)
2.	KOSPETJEVEČER-P0DKRAJSW FANTJE	(t)
3.	NE MOREŠ IMETI VSE-SPEV (2)
4.	SEPTEMBER-MLADI UPI (3)
5.	SKRIL BOM ŽAREK MESEČINE -ANS.ŠEST1CA	(4) PREDLOG ZA LESTVICO:
DAMJANAGOLAVŠEK	(1)
NOVI TEDNIK
25
(A-
★ ,v * TEDENSKA ASTROLOŠKA
★NAPOVED
FINOMEHANIRA DRAGICA DOBRAJC s.p. fi	Na okopih 2 c
1-/ 't] 3000 Celje
Tel.: 03/492-61-20. GSM: 041/364-640 AKCIJA FOTOKOPIRNI STROJ CAìNON IR 1018 -585,60 EUR (cena je z DDV-jem) programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje denarja_ostalo...
astrologinja cordana gsm 041 404935 09014 24 43
napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si
astrologinja dolores 09043 61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si
bijo oblast na vami. Zvečer bo namreč Luna v opoziciji s Saturnom in to je položaj, ki vas svari prav pred tem.
Torek, 25. september: Ohranite zaupanje vase kljub temu, da boste ta dan naleteli na kakšno oviro. Gre za kratkotrajen vpliv kvadrata Lune z Jupitrom. Že popoldne prinaša dobrodošlo spremembo, ki lahko situacije postavi na glavo in vas prijetno sprosti.
Sreda, 26. september: Kvadrat Lune s Plutonom in Marsom bo dvigoval napetosti in adrenalin. Ne pretiravajte prav pri nobeni stvari. Luna popoldne prestopi iz Rib v Ovna in zvečer bo polna Luna v Ovnu. Ohranite nadzor nad adrenalinom, ki ga boste občutiti. Ne izsiljujte, ne prehitevajte, ne bodite prehitri ali egoistični v medsebojnih odnosih. Ohranite razum nad čustvi! Previdnost velja v prometu. Ovni in Tehtnice so še posebej izpostavljeni.
Četrtek, 27. september: Tri-gon Lune z Jupitrom prinaša lepe energije, pozitiven odnos do vsega, optimizem in navdušenje. Izkoristite ta položaj za napredek pri vsem, kar imate v mislih. Merkur ta dan prestopi v Škorpijona in prinaša večjo intuitivnost v razmišljanju. Težje bomo sklepah kompromise, postali bomo odločnejši in skrajnejši. Zvečer bo Luna v sekstilu z Neptunom, zato lahko ta čas preživite prav romantično. Ne spreglejte namigov svoje intuicije ah sanj, veliko vam lahko povedo.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Pariz v rjavo-sivo-peščenem triu
Teden pret-a-porter mode, ki se je v prvih dneh septembra z vsemi spremljevalnimi prireditvami dogajal v Parizu, svetovni modni prestolnici, je napovedal bolj ali manj predvidljivo nadgradnjo letošnjih trendov.
Zabavno pa sije istočasno ogledati trenutno ponudbo v tem prvem evropskem modnem raju za zapravljivce. Vsekakor najbolj vroča destina-cija, kamor se človek, ki modo obožuje, jo čuti, spremlja ah celo od nje živi, odpravi vsaj dvakrat na leto.
Kaj torej trenutno svetujejo pariške modne izložbe za
jesenske nakupe? Pariz poleg črne in bele, nekaj ščepcev rdeče, tu in tam malo modre, rumene in zlato-srebr-nih futurističnih lesketanj, znova prisega na elegantno klasiko. Barvni trio sive, vseh rjavih in bež odtenkov, je »na udaru« na vsakem koraku. Kostimi so sestavljeni iz treh, celo štirih kosov, ki z bogato slojevitostjo nudijo veliko zabavnih in drugačnih oblačilnih sestavljank. Veliko je bodisi rustikalno vzorčaste ali kot pajčevina tanke pletenine, iz katerih so ukrojene ob-leke-tunike, asimetrične jope z ogromnimi ovratniki, telovniki z obrobami iz krzna
ali pletenimi volani in nabor-ki. Značilno za letošnjo sezono je mešanje vzorcev, vendar v sorodnih barvnih odtenkih, denimo nostalgični cvetlični potiski kot osnova na obleki in vzorci divjih mačk za akcente v obliki modnih dodatkov.
Letošnja moda pripovedu-je svoje zgodbe tudi s tradì-" cionalnimi tkaninami - na čelu s tvidom - včasih se barve vroče afriške zemlje poigravajo tudi z etno afriškimi motivi. In še zanimiv poudarek: res ne pomnimo, kdaj je bilo nazadnje uporabljeno v dnevni modi perje. Domala avtentično, kot bi ga moda
Pripravila: VLÀSTA CAH ZEROVNIK
pobrala v domaČem kokoš-njaku ... Vključeno je v volnene šal-ovratnike, zaključuje gigantske šale. In če želite ujeti resnično zadnjo hit-barvno navezo, potem sta to siva in toplo rjava barva!
Petek, 21. september: Skušajte biti zelo racionalni, vaš pogled na vsa dogajanja mora biti tudi praktičen. Misli vam bodo uhajale na vse strani, težko se boste zbrali. Zaradi opozicije Marsa s Plutonom svetujemo večjo previdnost, lahko se odzovete celo zelo negativno. Seveda je to odveč, nadzorujte svoje strasti. Slednje velja še za večer, ko bo Venera v opoziciji z Neptunom. Pazljivo na čustvenem in finančnem področju. Če boste preveč zaupljivi ali celo naivni, se vam to lahko maščuje.
Sobota, 22. september: Tri-gon Lune s Soncem je še posebej naklonjen za urejanje finančnih, materialnih in poslovnih zadev. Odlično se boste znašli v vseh situacijah tisti, ki ste rojeni v Biku, Devici in Kozorogu. Dopoldne Luna prestopi v Vodnarja, zato je dan odličen tudi za druženje, obiske prireditev in krajše izlete.
Nedelja, 23. september: Sonce vstopa v Tehtnico in prinaša v prihodnjem obdobju večji poudarek na harmoniji medsebojnih razmerij. Luna bo v sekstilu z Jupitrom, kar prinaša dobro voljo in lepe vibracije. Dogovori, ki jih boste sklenili, bodo uspešni. Dan je odličen tudi za krajše poti in izlete. Večer je lahko zaradi konjukcije Lime z Neptunom naravnost romantičen, zato ga izkoristite za ljubezen. Pazite, da ne boste preveč zahtevni, bodite zadovoljni s tistim, kar imate. To velja za Škorpijone in Leve, saj boste preobčutljivi zaradi položaja Lune in Venere.
Ponedeljek, 24. september: Izkoristite ugoden položaj Merkurja in Marsa, ki vam zagotavljata dobre ideje, dogovore in aktivnosti na vseh življenjskih področjih. Danje odličen za intelektualno delo, študij, komunikacije, dajanje pobud, pa tudi za družabno življenje. Odlično boste nastopili, tudi ostale ljudi boste znali prepričati. Popoldne prestopi Luna v Ribi in prinaša povečano čustveno energijo. Ta vpliv lahko izkoristite zelo pozitivno. Pazite le, da nezavedni strahovi in negativne projekcije misli ne do-
26
iOBILISTE
Frankfurt 07: vidim zeleno!
Avtomobilski salon v nemškem Frankfurtu že desetletja velja za enega najpomembnejših in hkrati tudi najobsežnejših. Tako je tudi letos, ko je na sporedu njegova 62. ponovitev. Letošnji Frankfurt se je šibil od novosti v tako rekoč vseh razredih. Pa še nekaj je bilo zelo očitno: alternativni pogoni kmalu ne bodo več le alternativni, pač pa povsem običajni in nujni. Okolju prijazni, se pravi »zeleni« avtomobili niso več moda, pač pa nuja.
Okoljske zahteve pri veliki večini avtomobilskih hiš prav zaradi tega niso nekaj, kar bi bilo mogoče prezreti. Hidi zato sta Toyota in Volkswagen v Frankfurt pripeljala dva zanimiva avtomobila-IQ in up!. Toyota meri v dolžino manj kot 3 metre in povsem verj etno je, da se bo avto na trgih pojavil leta 2009 ali kakšno leto kasneje. Pravijo, da bo imel prostor za štiri ljudi (sedežna formula je 3+1, kar naj bi pomenilo trije odrasli in otrok), glede na to, da gre za študijo, pa še
rs. J
jmotEii mirnim i <■>
V
Mariborska 86, Celje tel.: (03) 428-62-70 www.avlodeliregnemer.si
MERILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME TURBO KOMPRESORJI SERVO VOLANSKE ČRPALKE
ni jasno, kaj bo z motorjem. Drugi malček prihaja iz Volks-wagna in ima zanimivo ime up!. Je bistveno daljši od to-yote (346 centimetrov), bo pa konkuriral recimo tvvin-gu, fiatu 500 in podobnim avtomobilom. Zanimivo je, da naj bi imel motor v zadku, kar torej tudi pomeni, da nima klasične prednje maske in da bo prtljažnik - kolikor ga pač bo - v prednjem delu. Menda naj bi up! na trge pripeljal leta 2010. V razredu majhnih sta bila na ogled še nova Oplova agila in suzuki splash. V bistvu gre za dvojčka, le zunanja podoba je različna. Suzuki splash je nadomestilo za wagona R+; oba avtomobila bosta nastajala v Suzukijevi tovarni na Madžarskem, na trgih naj bi se pojavila v začetku prihodnjega leta. Povsem nov je tudi Chevrolet aveo, ki nadomešča kalosa. Na slovenski in druge trge se pripelje spomladi, naprodaj bo z dvema bencinskima motorjema (62 in 72 kW), ne bo pa dizelskega agregata, kar je razmeroma čudna odločitev.
Pred nedavnim je francoski Renault na svetlo in na ceste postavil novo laguno, za začetek zgolj v kombili-muzinski izvedbi, v pripravi je še karavan, ki se imenuje grandtour. V Frankfurtu pa je tovarna postavila na ogled kupejevsko izvedenko, ki je ta hip še študija. Avto je dolg 468 centimetrov in verjetno se zdi, da bo izzival naprej peugeota 407 coupe. Realna je napoved, da bo na ceste pripeljal proti koncu prihodnjega leta. Dokončno je bila na ogled tudi nova mazda6. Ta je zdaj od predhodnice daljša za omembe vrednih 6 centimetrov (473 centimetrov dolžine), na voljo bo kot štiri- in petvratna limuzina ter kot karavan. Povsem je nov 2,5-litrski bencinski motor, ki bo po novem zmogel 125 kW. Pod frankfurtske salonske luči je Honda pripeljala novo hondo accord tourer (karavan), kajti dosedanja izvedenka se zlasti na evropskih tleh ni izjemno dobro prodajala. Seveda je avto še v embrionalni fazi, dokončna varianta bo na ogled v prihodnji Ženevi, na cestah bomo avto videli sredi leta 2008.
Južnokorejski Hyundai je lahko zadovoljen z doseda-
ÄMJCD ÖCMLAi
KER IMATE RADI SEBE IN ŽELITE VEČ Pokličite na brezplačno telefonsko številko
080 20 86 Vprašajte za vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili mi. Ob vpisu v tečaj CPP podarimo 1 uro praktične vožnje.
Tečaj CPP A-, B-, C-, D-, E- in H-kategorije v ponedeljek, 24. 9. 2007, ob 16. uri.
www.zsam^celiè.si
njo prodajo i30, na razstavišču v Frankfurtu pa je bila na ogled karavanska izvedenka z oznako i30 crossover wagon. Avto je dolg 447 centimetrov in za 23 centimetrov daljši od kombilimuzi-ne, prtljažnik meri najmanj 415 litrov, motorjev je oziroma bo pet. Prodaja bo stekla konec leta, avto nastaja v Južni Koreji, ko bo dokončana nova Hyundaijeva tovarna na Češkem, pa se bo proizvodnja preselila na staro celino.
Seveda nemške tovarne niso bile v senci, je pa res, da so veliko novosti razkrile (vsaj novinarjem) že pred salonom. Nov je torej audi A4 (o tem smo že pisali), Mercedes Benz je predstavil karavansko ali T
Opel agila
izvedenko že znanega merce- 487 centimetrov in bo men-desa C, BMW pa X6. To je da prvi avto iz te hiše, ki bo konceptno vozilo, podoba je opremljen z elektronskim si-nekakšna mešanica med ku- stemom za izjemno natanč-
pejem in terencem (SAC),	no vodenje. Ni še znano, kdaj BMW X6 meri v dolžino kar naj bi bil X6 nared.
Zavarovalnica Maribor donirala 10.000 evrov Mestni občini Celje in Občini Braslovče
Obeležitev 15. obletnice PE Celje odpovedana zaradi neurja
V	sredo zvečer je Zavarovalnica Maribor nameravala praznovati 15. obletnico poslovne enote v Celju. Na gala prireditev, ki so jo organizirali na Starem gradu, so povabili 300 poslovnih partnerjev.
Dan pred predvideno prireditvijo pa je celjsko območje zajelo hudo neurje in povzročilo velikansko škodo. Zato je podjetje odpovedalo praznovanje in sredstva v višini 10.000 evrov, ki so bila namenjena organizaciji prireditve, enakovredno namenilo Mestni občini Celje in Občini Braslovče za odpravljanje posledic naravne katastrofe; gasilce in reševalna društva, ki so vso noč dežurali na območju braslovške občine, pa so oskrbeli še s pripravljeno hrano.
»Verjamemo, da smo s to potezo vsaj malo pripomogli k sanaciji posledic ujme na Celjskem. Sedaj je najbolj pomembno, da se čim prej vzpostavi normalno stanje za življenje ljudi, ki jih je neurje prizadelo. Pozivam vse oškodovance, ki imajo svoje premoženje zavarovano pri Zavarovalnici Maribor, da škodo prijavijo v čim krajšem možnem času v najbližji poslovni enoti, prek brezplačne telefonske številke 080 19 21 ali na spletnem naslovu www.Zavarovalnica-Maribor.si.« je dejal Florjan Lorger, direktor Poslovne enote Celje.
Podgorje pri Letušu. kraj, ki je bil v Sloveniji v torkovem neurju najhuje prizadet, je v sredo obiskal Drago Cotar, predsednik uprave Zavarovalnice Maribor, in se tam srečal z Markom Balantom, županom Občine Braslovče, in Alešem Vrečkom, vodjo oddelka za splošne zadeve Mestne občine Celje, ki sta se zahvalila za donacijo.
V	Zavarovalnici Maribor pričakujejo, da bodo škodo, ki je nastala, ocenili v tem in naslednjem tednu, oškodovanci pa lahko zavarovalnino za prijavljeno in ocenjeno škodo pričakujejo v naslednjem tednu.
IOTI TEDNIK
SI-INFORMACIJE
27
lowotednik -
Obvestilo za naročnike
Naročniki Novega cednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase u Novem tedniku do IO besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
Podvin 150.3310 Žalec, tel. 041 436 678 Izvajamo: vsa dela v gradbeništvu, sanacije objektov, zunanja ureditev, izgradnja inštalacij (vodovodi, toplovodi, plinovodi) i.t.d.
PASSAT 1,9 Idi karavan, letnik 03, metalno trne barve, prodam. Telefon 041 642-070.	4908
ŠTIRIKOLESNIK Suzuki, 250 «m, letnik 2007, ugodno prodam. Telefon 031 612-160.	L 442
VW polo 1,9 sdi, letnik 2004, prevoženih 30.000 km, prodam. Zalokar, telefon 5471-832.	4899
RENAULT elio, letnik 1999, prva lastnica, servisna knjižica, 41.000 km, odlično ohranjen, prodam za 2.800 EUR. Telefon 051 306-441, (03) 5715-499.
SUZUKI maruti, za dele, prodam po minimalni ceni Telefon 041523-268.
Š657
RABUENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, kupim. Sem resen kupec, za gotovino. Telefon 041361-304.

ÌQf%
<3SM 03120-50-60
ŠR0TAR za mletje hrane za svinje kupim, telefon 041 581-677. 4928
MAHJŠ0 hišo v bližini Podčetrtka ugodno prodam. Telefon 041 399-344. 4915
DV0STAN0VANJSK0 hišo v Zagradu, zgrajeno leta 1970, dobro ohranjeno in vzdrževano, približno 160 m' stanovanjske površine, zemljišče 463 m2, vseljivo takoj, prodamo za 129.000 EUR. Informacije po telefonu 051 370-666; www.maksimilijan.si, Maksimilijan, d.o.o., Ljubljanska c. 5, Celje. n
KUPIM
PARCELO, v Celju ali okolici, kupim. Telefon 031 321-946.	4394
HIŠO, v Celju ali okolici, lahko potrebno obnove, nujno kupim. Telefon 041 727-
330.
STANOVANJEvokolici Šentjurja, 60 m', vseljivo z mesecem oktobrom, oddam v najem. Telefon 031352-322, po 16. uri.
4851
ENOSOBNO stanovanje v Šentjurju oddam nekadilskemu paru z zaposlitvijo. Telefon 040 310-156.
OPREMLJENO stanovanje oddam v Šentjurju. Telefon 5798-391. Š651
NAJAMEM
PODJETJE vzame v najem dvoinpol ali trisobno stanovanje v Celju. Telefon 041 912-733.	4865
GARSONJERO ali enosobno stanovanje nujno išče - najame upokojeni voznik. Plačam takoj. Telefon 041 602-395.4918
i Al ATTtU stanovanjska zadruga lo
isr__
031 342118 in 031 360 072
KREDITI
DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenil loh., slare obveznosti Krediti tudi na osnovi vozila ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom.
ODDAM
PRODAM
LASK0, bližina zdravilišča. Stanovanjsko hišo, podkleteno, zanimiva lokacija, sončna lega, hiša ima tri kleti in dve garaži, centralno na olje, parcela 617 m2, z vrtom, prodam. Telefon (03) 5731-875,031 318-315. L434
PISARNE v 5. nadstropju objekta Maksimilijan na Ljubljanski c. 5 v Celju, v skupni velikosti 79,77 m2 (28 ♦ 24,35 + 27,42 m2), skupaj ali posamezno, oddamo za mesečno najemnino 13,40 EUR/m2. Telefon 051 370-666; www.rnaksimiii-jan.si; Maksimilijan, d.o.o., Ljubljanska c 5, Celje.	n
TÜ0SED, sedežno, kuhinjo, hladilnik, štedilnik, mizo, 4 stole in jedilni kot prodam. Telefon 040 869-481. 4828 SPALNICO, lahko tudi za samsko sobo, novo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040477-733.	Ž176
OHRANJENO spalnico, štedilnik na trdo gorivo in pralni stroj prodam. Telefon 031 826-507.	2177
NOVO posteljo prodam z 12 % popustom. Franc Dečman, Grunova 3, Celje. Telefon 5483-417	4892
OMARO - most, dve nizki omarid, mizico, prodam za 100 EUR.Telefon 5482-637, po 18. uri.	4919
TLAKOVCI PODLESNIK
Maribor, Dupleška 316, tel.: 02/450 38 60, faks: 02/450 38 70 ! TUDI V LJUBLJANI - Industrijska cona Stegne ---! --mail: info@tlakovec.si
MLIN in stiskalnico za grozdje prodam.
Telefon 031 793-926. 4662 4864 TRAKTOR Irrrt 533 in motokultivator Gorenje Muta, s prikolico, prodam. Telefon 041432-962.	L445
TRAKTOR Ford, 45 km, obnovljen, prodam ali menjam. Telefon 041214-124.
POSLOVNI prostor v Celju, objekt Rimljanka
pri mestni tržnici, 1. nadstropje, v velikosti 22,50 m2, primeren za trgovsko ali drugo poslovno dejavnost, prodamo zo 16.988 EUR. Telefon 051 370-666; www.maksimilijan.si; Maksimilijan, d.o.o., ljubljanska c. 5, Celje. n
stropje, 72,5 m!, takoi vseljivo, prodom za 95.000 EUR. Telefon 041 399-346.
KOTA ENERGETSKE NAPRAVE. HLAJENJE OGREVANJE.TOPLOTNE ČRPALKE d.o.o.
Petrovče 237, 3301 PETROVČE
razpisuje prosta delovna mesta:
1.	VODJA SERVISA
-1 prosto delovno mesto (m/ž)
2.	SERVISER / ELEKTRIČAR
-1 prosto delovno mesto (m/ž)
3.	KLJUČAVNIČAR / MONTER
-1 prosto delovno mesto (m/ž) za nedoločen čas s poskusnim delom Zahtevani pogoji pod 1 :
-	izobrazba V. ali VI. stopnje elektro ali strojne smeri
-	zaželene delovne izkušnje in poznavanje hladilne teh-
-	zaželeno znanje nemškega ali angleškega jezika
-	računalniška pismenost Zahtevani pogoji pod 2:
-	izobrazba IV., V. ali VI. stopnje elektro smeri
-	zaželene delovne izkušnje in poznavanje hladilne teh-
-	zaželeno znanje nemškega ali angleškega jezika
-	računalniška pismenost Zahtevani pogoji pod 3:
-	izobrazba IV. ali V. stopnje strojne smeri (ključavničar)
-	zaželene delovne izkušnje in poznavanje hladilne teh-
Od izbranega kandidata pričakujemo dinamičnost, iznajdljivost, motiviranost, komunikativnost in samostojnost. Kandidatu ponujamo delo v dinamičnem okolju in prijetnem kolektivu.
Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje v roku 15 dni po objavi na naslov družbe: KOTA d.o.o. Petrovče, Petrovče 237,3301 Petrovče, s pripisom »Kadrovska služba«. Ožji izbor kandidatov bomo povabili na razgovor.
CEUE, Delavska ulica. Prodom garsonjero, PEČ na olje, sobno, dobro ohranjeno, pro-26 m2, cena 23.500 EUR. Telefon 041 dam za 50 EUR. Telefon 031357-052. 970-698.	4675	4782
CEUE, Otok. Lepo dvosobno stanovanje, 53 m2, prodam za 80.0000 EUR.Telefon po 17. uri, 031 668-700.	p
VCEUU na Otoku prodam obnovljeno stanovanje, 55 m1. Telefon 040 851-100.
4872
ENOSOBNO stanovanje v Šentjurju, 43 m2, prodam za 56.900 EUR. Telefon 051 819-572.	4884
CEUE, Otok. Prodam dvosobno stanovanje, 55 m2, cena 83.000 EUR.Telefon 041 231-920.	4911
DVOSOBNO stanovanje, 55 m2, na Polzeli, 1. nadstropje, popolnoma obnovljeno, nove instalacije, parket, marmor, vrata, okna, prodam. Stanovanje ima tudi popolnoma novo opremljeno kuhinjo in klimo. Telefon 041797-270. 4940 STANOVANJE na Otoku v Celju, obnovljeno leta 2004, v velikosli 55,55 m!, v 4. nadstropju, neopremljeno, brez bolko-no, prodamo za 74.200 EUR. Telefon 051 370-666; www.moksimilijon.si; Maksimilijan, d.o.o., Ljubljanska c. 5, Celje.	n
HITRO NAROCTE
KUPIM
GARSONJERO, enosobno ali dvosobno stanovanje kupi par srednjih let. Gotovina takoj. Telefon 041515447. è 548 MANJŠE stanovanje, v Celju ali okolki, lahko potrebno obnove, nujno kupim. Telefon 041 672-374.	4394
VEČJE stanovanje, v Celju, kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 352-267. 4394
ODDAM
GARSONJERO, 35 m2, Okrogarjeva ulica, oddamo, cena 200 EUR + stroški. Telefon 031655181, po 17. uri. 4737 - Št 75-21. september 2007
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
I J'K'1:» tudi letnik 2007 A J,>7,1 M* Jiys pri|ogo tv-OKNO!	J'"1
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
lllias;"9
Ima m priimek: Kraj:
NAROCILNICA
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
28
LASI-INFORMACIJE
ST&l
■ lARTNERH
Klara Koželj s.p.
DAVČNO SVETOVANJE
Cesta Valentina Orožna 8c 3230 Šentjur
Ali vas veseli delo v mladem, ambicioznem in prijetnem delovnem okolju? Se želite strokovno izpopolnjevati in nadgrajevati svoje znanje?
Zaradi razširitve obsej meščanja sodelavke n mo 2 delovni mesti:
1.	RAČUNOVODJA (pogoji 3 leta delovnih izkušenj. VII. stopnja izobrazbe ekonomske smeri) s poudarkom na svetovanju s področja računovodstva in davkov
2.	KNJIGOVODJA (pogoji 2 leti delovnih izkušenj. V. stopnja ekonomske smeri) s poudarkom na doslednem in natančnem knjiženju
Obe zaposlitvi se sklepata za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Prijave z dokazili pošljite na zgornji naslov. V 30 dneh po izbiri kandidata obvestimo vse, ki pošljete prijavo.
Sigmatex Superiate*
Fasadna in stenska mat barva na 100% lateks osnovi, za notranjo in zunanjo uporabo. Posebej je primerna za betonske fasade.
Sigmafacade Pearl oc oat
Kvalitetna mat fasadna barva v kombinaciji akrila in silikona. Odporna na praske, primerna za beton, gips, cement lesena vlakna.
Sigmalife VS
Prosojna alkidna impregnacija - temeljni, zaščitni in okrasni za zunanjo in notranjo zaščito lesa. Uporablja se za stavbno pohištvo, pročelja his, balkonske iun vrtne Ograje, lesene lope.
Sigmalife DS
Prosojna alkidna polmat lazura - zaključni premaz za notranjo in zunanjo uporabo (osnovni nanos Sigmalife VS). Uporablja se za stavbno pohištvo, pročelja hiš, balkonske, vrtne ograje lesene lope.
		■^BH Slovenija manvarorS7Óo	
			
usposabljanja za podeželsko prebivalstvo			
	USPOSABLJANJE	ČAS IZVEDBE	
	SKÄÄSKRT'?	14.. 19 . 20. dec. 2007	
	SŽ»""1"'"'""	10., 11. jan. 2008	
		8. dee. 2007	
	SP"—	17.. 18.. 24. jan. 2008	
		25. jan. 2008	
	sssfsiss11«"™	6.. 7. dee. 2007	
	RokMlelstvo kot podjemiSka delavnost	30. jan. 2008	
	kot Vi™set™ resini1 umt"*	31. jan. 2008	
	Tunzem na knien, (34 o,J	5 .7., 13.. 14. 20.. 21. 27. nov. 2007	
	Kuhanj, in prehrana gostov	28. 29. nov. 2007	
			
	24 ur)		
	EkoloSko km arov arrj. (IS url	12., 13. dec. 2007	
		23. 24., 25. okt 2007 5., 6. nov. 2007	
	P~..,»..„.(S»i	okt 2007^ ' ,7" '8. 19.. 20., 26., 27.	
	UporaOInto računalnik v praksi (24 ur)	19., 26. okt. 9., 16 . 23 . 30. nev. 2007	
	SS«-'---	iMFii^Tze^nhom 2Z "lib.	
	SSì«"""1'™		
			
25. 9. 2007. Razvojna agencija Koz		ansko. Mestni trg 2.3230 Šentjur	
S-sVJ ESSS OSSESSE			
www.radiocelje.com
Vabilo
iSSiS:
Veselimo se Vaše udeležbe.
PRODAM
DRVA, mešana, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p
SUHA cepljena drva prodam. Telefon 041 250-972.	4819
100 kosov samotne opeke, primerne za zidanje kaminov in krušnih peči, ugodno prodom. Telefon 031 869-316.
4850
DRVA, mešana, suha, prodam. Telefon 031 351-666.	4901
NAŽAGANA brezova diva za kurjenje, javor-jeve deske, suhe in hrastove, debelina 3 in 5 cm, kakovostno suhe, prodam. Telefon 051 688-036.	4910 SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 823-820. " 4942
PRODAM
NA Farmi Roje pri Šempetru prodajamo jarkite pred nesnostjo - rjave, čme, grattaste, sive ter beli susex. Sprejemamo naročila zo enodnevne bele in piščance za dopitanje. Telefon 7001-446.4469 PRAŠIČE, težke od 25 do 90 kg, prodam, možna menjava. Telefon 031 509-061, (03)5821-863.	4666
PRAŠIČE, od 30 do 150 kg, ugodno prodamo. Možne so svinjske polovke ter očiščeni odojki, hranjeni z domačo hrano, možna dostava na dom. Telefon 031 607-419.	Š638
MINI poni, šekec, rad je v družbi otrok, prodamo ljubiteljem živali.Telefon 041 794-444.	4825
OVCE z mladiči prodam. Telefon 031 801-960.	4837
PRAŠIČE, majhne, od 20 do 50 kg, ugodno prodamo v okolici Prebolda. Telefon 040 792-827, Ivan.	4866
TOPLOKRVNO slovensko kobilo, staro štiri leta, ujahano, temperamentno, barva lisjačka, prodam. Telefon 051 854-113.
4890
TELIČKO simenlalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon (03) 5799-223. 4902 RODOVNIŠKE burske koze in mladiče, ekološka reja, prodam. Telefon 040 304-477, (03)5771-096.	Š649
PUJSKE, 10 do 30 kg, ugodno prodamo. Telefon 041 520 030, (03) 810-3066.
Š652
VEČJE število telit simentalk, 250 kg, ekološka reja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 288-114. Š655 BIKCA simentalca, starega 9 tednov, prodom. Cena po dogovoru. Telefon 5794-316.	4926
TELIČKO simentolko, staro 1 mesec, prodam. Telefon 041 210-336. 4930 BURSKE koze, breje in pet mesecev stare mladiče, z rodovnikom, prodam ali menjam. Možnost dostave. Telefon 051 321-827.	4935
PRAŠIČE, od 80 do 140 kg, prodam, možna dostava. Telefon 031 832-520. 4941 TELIČKO simentolko, težko 280 kg in zajce, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 293-606. 4943
BIKCE simentalce, stare od 10 do 30 dni, in pujske, težke od 35 do 45 kg, prodamo. Telefon (03) 5794-148. šese BIKCA, rjave pasme, 120 kg in telko, belgijsko plavo, težko 140 kg, prodam. Telefon 7810-536.	4839
PRODAM
MEŠANO belo grozdje, v okolid Šmarja, prodamo. Telefon (03) 5821-139,041 264-336.	4664
GROZDJE, črnina in izobela, prodamo v Žalcu. Telefon 059120-820. 4832 KORUZO za silažo, na njivi, prodam. Telefon (03) 5724-052.	4852
GROZDJE, jurka, izobela, v okolici Štor, ugodno prodom. Telefon 5771-356. 4880 GROZDJE, laški rizling in souvignon, ugodno prodam. Telefon 031 765-466. 4885 NA Tinskem prodamo kakovostno grozdje, laški rizling, beli pinot, mešano belo. Telefon 041 520-030. Š652 GROZDJE, loški rizling, prodam. Telefon 031 465-688.	Š650
GROZDJE prodam. Telefon (03) 5731-816.
L444
GROZDJE, šipon, laški rizling, žametno črnina in modra frankinja, prodam. Telefon 041 793-834.	4921
JEDILNI krompir romano prodam. Telefon 031 620-534.	4927
GROZDJE izabela prodam. Telefon 542-- 1150,041 869-572.	4936
GROZDJE jurko ugodno prodam. Telefon 031 646-044.	4934
ODDAM
GROZDJE na brajdi oddam za simbolično ceno. Telefon (03) 5471-663,041 855-
Iskreni fantje iščejo preprosta, zv sta dekleta. Mnogo jih je, zato pu oe. pozabite na razočaranja ter jih br stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
ipold OreSnik.
ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je ^upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 50S495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold.	n
že, da jih bo še več. Ženitna posredovalnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 836 378
PREMOŽEN 40-letni Celjan želi spoznati žensko do 39 let. Resno. Lahko te tudi zaposlim. Agencijo Alan, telefon 041 248-647; www.superalan.si. 4823
wsrnrn.
ZAPOSLIMO delovca za polaganje gips plošč in stropov Armstrong. Andrej Kavka, s. p., Ul. I. Celjske čete 22, 3230 Šentjur, telefon 041 684-410. Š628
Nudimo
Dobra priložnost in ugodna ponudba.
031-338-833.
Alfa upe d.o.o., Cankarjeva 1, 3000 Celje
SADIKE lovorikovta in raznecvetoče trajnice podorim. Telefon (03) 5451-122.4877
PRODAM
BRZOPARILNIKE (alfe), 50,80,120,160 in 2001, prodam. Telefon (02) 8026-350, PO 15. Uri.	4547
RABUENE sode, 60,100,120,170 in 2001, poceni prodam. Telefon 041 724-409.
TELIČKO simenlalko, težko 170 kg, traktor Masey Ferguson, s tovarniškim prednjim nakladočem, cestno prestavo, registriraj in škropilnico, 2001, na novo obnovljeno in a-lestirano, prodam. Telefon 041824-851.	4820 PEČ na trda goriva Kuppersbusch, hrastovo kad, 3501, čeberza zelje, dva soda pvc, 1001, s pokrovom, prodam. Telefon 573-1654,031 451-575, okolica Laškega.
4843
DOMAČE neškropljeno mešano grozdje, žganje, krompir, nov mlin za grozdje in dve starejši harmoniki prodam. Telefon 041866-611.	4873
NOVE okrasne vodnjake prodam. Telefon 57084)25.	4909
KOTEL za žganjekuho in cisterno za vino prodam. Telefon 040 245-468. 4897 HRASTOV sod, 3261, ugodno prodam. Telefon 5736-005.	4914 CEVNI fasadni oder, približno 130 m2, s plohi ali brez, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 724-907. 4920 SUHA bukova drva in kožuhača prodam, j dostava. Telefon 041 581-677.
ZAPOSLIMO delde za strežbo in vodjo lokala v kavarni v Citycentru Celje. Prošnje pošljite na naslov: Romanca, d.o.o., Jar-nikova 3, Maribor.	4903
ZAPOSLIMO osebo za strežbo. Okrepčevalnica Verde, Petrovče 94,3301 Petrovče, telefon 0414184)75. 4931
Zaposlimo HATAKABJA/-ICO
v piceriji Bonita v Žalcu. Delo v prijetnem delovnem okolju in kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD, d.o.o.. Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije v dopoldanskem času na tel. št 03/703-39-02. GSM: 041/393-002. REDNO zaposlimo več zastopnikov iz Celja in okolice za trženje zdravstvenega pripomočka pri znanih strankah. Za vet informacij pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 23-99. Anistar, Anica Špo-Ijar, s. p., Vojkova 7, Celje.	n
IZDELUJEMO projekte stanovanjskih hiš, gospodarskih in poslovnih objektov in podobno. Telefon (03)8104-182,031 393-560. ARS-Projektiranje, Anton Strniša, s. p., Gabrovec 1 a, 3241 Podplat.
NAREDI si sam! S profesionalnimi stroji in z napravami iz Izposojevalnice SAM, Ul. bratov Dobrotinškov 13, Hudinja, Celje, telefon (041 ) 629-644, (03) 5414-311.
RAČUNOVODSKE storitve zapodjetja in obrtnike opravljamo cenovno ugodno in ažurno. Dokumentacijo lahko prevzamemo pri vas in jo vrnemo v najkrajšem času. Prvi mesec vodenja je zastonj. Neva, s. p., Ljubljanska c. 20, Celje, telefon 031 210-408. 4269
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, tudi v kosih (ksilit).Telefon 041 279-187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla-šek 91, Podlehnik.
IZVAJAMO posek, spravilo in odkup lesa, možen tudi odkup lesa na panju. Simo-Les, Majda Beve, s. p., Zagorje 31,3261 Lesično, telefon 040 211-346. p
prijetnem delovnem ambientu. Prošnje pošljite na naslov: MT0, d.0.0., Obrtniška c 13,3214 Zreče.
Zaposlimo OFSET TISKARJA
-	zaželene izkušnje
-	možna priučitev
TEHNOLOGA V TISKARNI
pogoj: grafični tehnik
Četisk, d.o.o.
Bežigrajska 5 3000 Celje Tel.: 03 428-62-54
d.0.0.,Zagrad 140a,3000Celje. 4913 RAZPISUJEM štipendijo za visokošolsko izobrazbo. Vloge pošljite na naslov: Trgo-tex, Franc Ikovit, s. p., ljubljanska testa 44,3000 Celje.	4939
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih tenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d.o.o, Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	4945
več šoferjev za razvoz blaga po Sloveniji in šoferja za prevoz
prometu!
Informacije in prijave na: GSM: Silvo Kovačič, 041 746 590
klBmen.3qlau@qmail.cor
ROJSTVA
V celjski porodnišnici so rodile:
12. 9.: Anita CVERLIN iz Pristave pri Mestinju - deč-
V SPOMIN
Boleč je spomin na 24. september 2006, ko si tiho odšla, moja draga žena in mama
MARI KOS
z Stopč, Šentjur
Hvala vsem, ki se je v lepem spominjate, ji poklonite trenutek spomina in ji prižigate sveče.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice in prababice
LJUDMILE KOLAR
roj. Rančigaj iz Kersnikove ulice 46 a upokojenke Pošte Celje
se iskreno zahvaljujemo osebju Špesovega doma v Vojniku, nevrološkemu oddelku bolnišnice v Celju,
pevcem in gospodu župniku za opravljen obred. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem i darovano cvetje in sveče ter izražena pisna ii
Sinova Mišo in Vojko z družinama
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti, celo ko resnica ti v dlani leži, ves čas jo zanikaš, ker bridko boli. Spomin nate ostaja vse dni.
V SPOMIN
26. septembra bo minilo 10 let, kar nas je zapustil naš dragi sin, brat, stric in svak
STANISLAV GROBIN
(20.7.1964-26.9.1997)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu.
Ati, mami in sestra Zdenka z družino
ka, Mateja FAJS iz Vojnika -dečka, Valerija POTOČNIK iz Celja - dečka, Andreja HRI-BERNIK iz Šmarja pri Jelšah
-	dečka, Sonja ŠKET iz Rogaške Slatine - deklico, Tanja GOLEČ PREVORŠEK iz Škofje vasi - dečka, Mojca BREZNIK AŽMAN iz Kranja
-	dečka.
13. 9.: Nadja OŠTIR iz Pe-trovč - deklico, Romana PO-CAJT iz Velenja - deklico, Irena VODOVNIK iz Mozirja
-	deklico, Alenka MARČIČ iz Vojnika - deklico, Indira OMEROVIČ iz Velenja - dečka.
14.9.: Lucija STROPNIK iz Škofje vasi - deklico, Marje-
ta POGAČIČ iz Stranic - deklico, Andreja KRULEČ iz Žalca - dečka, Adela SOFTIĆ iz Petrovč - dečka, Mojca GOJZNIKAR iz Griž - dečka.
15.9.: Polonca ZABUKOV-ŠEK iz Celja - deklico, Nikolaja KRAŠOVIC iz Braslovč - dečka, Urška LESKOVŠEK iz Celja - dečka. Zvonka DEŽELAK iz Laškega - dečka. Maja PODLESNIK iz Žalca -dečka. Tea KELC iz Velenja -dečka, Darja JEZOVŠEK iz Celja - deklico, Natalija FI-JAVŽ iz Stranic - dečka, Klav-dija KUBALE iz. Šmarja pri Jelšah - deklico, Nataša MEŠTROV iz Celja - dekli-
V SPOMIN
ROMAN TURK
Tistega lepega jesenskega dne, 23. septembra, si se, kot že mnogokrat poprej, odpravil v tebi tako ljubljeni
gorski svet, a se, žal, nisi več vrnil. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, in mu prižigate svečko.
Neizmerno te pogrešam, moj ljubljeni mož!
Žena Dragica
Oh, kako je hiša prazna, ko te več med nami ni, prej bila je tako prijazna, ko srno skupaj še bili. Ostali so sledovi tvojih
pridnih rok, kijih bo še dolgo pomnil ves naslednji rod.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija
FRANCA RADOŠIČA
iz Slatine 16 b, Šmartno v Rožni dolini
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter
izrazih sožalje. Hvaležni smo domačemu gospodu župniku, pevcem, govornici Darji za poslovilne besede, kolektivu Mercator - blagovnica Nova vas in pogrebni službi Ropotar iz Šempetra.
Žalujoči: žena Jožica in hčerka Erna z družino
MIHAEL PETRE
iz Zabukovice 74 (Dom Nine Pokorn) (31.8.1931-22.8.2007)
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izfazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter ga
pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Domu Nine Pokorn, bolnišnici Celje, pogrebni službi Morana, sodelavcem trgovine Tuš, godbi ha pihala iz Zabukovice, govorniku, gospodu župniku za lepo opravljen mašni obred in zvezi borcev.
Žalujoči hčerki Romana in Irena z družinama
16. 9.: Nataša DROVENIK iz Rogaške Slatine - dečka, Darija NOVAK iz Buč - deklico, Mihaela RAZBORŠEK iz Loč - dečka, Svetlana DJA-KOVIČ iz Celja - deklico, Nataša DROVENIK iz Rogaške Slatine - dečka.
POROKE
Celje
Poročili so se: Tomaž JUS in Erika BLAZINŠEK, oba iz Vojnika, Duško BEKIĆ in Sabina HANDŽIĆ, oba iz Prebolda.
Dobrna
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spornimi, a v srcu ostaja tiha, skrita bolečina.
V SPOMIN
19. septembra je minilo deset let, kar je tragedija za vedno vzela nam dragega
VIKTORJA PUSNIKA
s Planine pri Sevnici
Vsem, ki se ga spominjate z lepo mislijo in molitvijo, postojite ob njegovem grobu ter mu v spomin prižigate svečke, iskrena hvala.
lÉv'l
Nisem umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl sem zato, ker nisem mogel več živeti.
ZAHVALA
STANKO LONČAR
iz Sp. Rečice 138, Laško
V najtežjih trenutkih ste nam stali ob strani sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, zato vam izrekamo hvaležnost in spoštovanje. Hvala gospodu dekanu Jožetu Horvatu za cerkveni obred, Vinku Lavrincu za besede slovesa, hvala rudarjem iz Sedraža in Rečice, pevcem za odpete žalostinke, godbenikom ter Komunali Laško za pogrebne storitve." -
Žalujoči: žena Marija, hčerka Dragica s Pavletom in vnuk Marko s Sonjo
ii
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata
TOMAŽA REZARJA
z Ljubečne (8.7.1968-9.9.2007)
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili-na njegovi zadnji poti.
Hvala za vsa ustno in pisno izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše, darove za potrebe cerkve
in denarno pomoč. Posebna hvala gospodu župniku Alojzu Kostanj šku, pevcem z Ljubečne za odpete žalostinke, orglarju Alešu Kolšku in godbeniku za odigrano pesem. Hvala govorniku za izrečene besede slovesa. Hvala Gasilskemu društvu Ljubečna in vsem ostalim gasilskim društvom. Hvala tudi pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči brat Janez z Marjetko
Poročila sta se: Matjaž KNEZ in Andreja ROB1Č, oba iz Celja.
Velenje
Poročili so se: Tadej JELU-ŠIČ z Bleda in Jerneja GOLIČ-NIK iz Belih Vod, Zvonko MIKLAVŽINA iz Velenja in Jana VETRIH iz Radelj ob Dravi.
Velenje
Umrli so: Ana PRESEČNIK iz Mozirja, 83 let, Ana SMREČNIK iz Dobrne, 71 let, Miroslav ONIČ iz Celja, 76 let, Hedvika KAČNIK iz Velenja, 60 let.
30
VODNIK
NOV! TEDNIK
KINO
Kinematografi si pridržujejo pravico do
19.10 Knjižnica Velenje, študijska
čitalnica_
Ciklus Zdravje in kvaliteta živ-
RAZSTAVE
Transforme rji 14.10.17.10 Ratatouille
13.20.16.00.18.20, 20.40
Divji valovi
13.00.15.00.17.00
Vsemogočni Evan
13.30.15.50.18.00.20.10.22.20
Boumov ultimat
14.00. 16.20. 18.40, 21.00,23.20
Ljubezenski recept
13.40.16.10,18.30. 20.50.23.ÌO
Slutnja
16.30,18.50.21.10,23.40 Čez mejo 20.20, 22.50 Fui gas 3
11.10.13.10.15.20,17.20.19.20,21.20,2330 Sicho
19.00. 21.00.23.53 LEGENDA:
predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedelin
PETEK 19.00 Transformer]!
SOBOTA 19.00 Disturbia 21.00 Transformed
NEDELJA 20.00 Distrurbia
PRIREDITVE
PETEK, 21.9.
17.00 Muzej novejše zgodovine Celje III. Pelikanovi dnevi Doc. dr. Primož Lampič: Slovenska fotografija v letih 1990-2000
predavanje 21.00 Coctail bar LePlac Šempeter
SOBOTA. 22.9.
10.00 Narodni dom Celje___
III. Pelikanovi dnevi
zaključek Pelikanovih dnevov s podelitvijo Pelikanove nagrade
10.00 Aškerčev trg Laško, razstavni
prostori_____
Počastitev stoletnice in ponovno odprtje Muzeja Laško
12.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vesele ulice odprtje razstave
17.00 Mladinski center Podčetrtek Kenija in Uganda potopisno prpdavnnje
Urška Kotnik: Iran
potopisno predavanje
18. PIKIN FESTIVAL VELENJE
16.-22. september 2007
PETEK, 21.9.
0 in 15.00-18.00 E jrana in okolica Pikine ustvarjalne delavnice 9.00 in 11.00 Dvorana v Centru Nova Lutkovna skupina Eci peci OŠ Blaža Arniča Luče: Volk in kozlički
Šentjakobsko gledališče Ljubljana: Presenetijivo popotovanje kositrnega vojaka
9.30 in 11.30 Glasbena šola Velenje Plesni forum Celje: Horoskop
Gledališče Pingo OŠ Lava, Celje: Smradek
16.00 do 18.00 TRC Jezero_
Snemanje radijske oddaje Veseli tobogan
(v sodelovanju s 1. programom Radia Slovenija)
17.00 TRC Jezero
Pikina čajanka Gledališka skupina Vrtca Velenje, enota Vrtiljak: Zlati kamenčki
19.30 Dvorana Centra Nova _
Večer gostov iz Bosne in Hercegovine
(v sodelovanju z OŠ Gorica) SOBOTA, 22. 9.
10.00 Velenjski grad-atrij
Lutke in maske iz afriške zbirke Františka Foita
predstave za otroke od 4. leta
Galerija sodobne umetnosti Celje Praznine: Iz stalne zbirke. Dela umefnikovcdjske regije, do 25.9.
Osrednja knjižnica Celje - avia drugega nadstropja knjižnice na Muzejskem trgu: fotografska razstava Celjsko mestno ob-zidje avtorja Bojana Reòemito,prot zgodovine in geografije, do 6.10.
MNZC - Stekleni fotografski atelje Jos-pa Pelikana: Fotografska občasna razstava Josp Pelikan (1885-1977) kronist, do 30. 6. 2008.
Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava akademskega slikarja Bogdana Cabala, do 30.10.
Likovni salon Celje: razstava Zlatarne Celje, do 30.9.
Hotel Štorman Celje - razstavni prostor: razstava likovnih del slike (akril na platno-krajinein tihožitja) VladaGerša-ka, do 31.10.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava o prvih pobudah za gradnjo Aljaževega stolpa na Triglavu in vlogi Jakoba Aljaža, do 30.9.
Zgodovinski arhiv Celje razstava Žič-ka kartuzija v rokopisih in listinah zgodovinskega arhiva, avtorica Nataša Golob, do 30.9.
Galerija Volk: prodajna razstava IX. poletnega slikarskega ex-tempora znaslovom Celje skozi čas, do 29.9.
Galerija Nikca Celje: otroška dela druš-tvaOtrociotrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Galerija Mozaik: stalne umetniške zbirke.
Pokrajinski muzej Celje - lapidarij: V
eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, avtorica razstave je muzejska svetovalka TatjanaBadovinac, do konca septembra.
Pokrajinski muzej Celje: mavrični svet Schntzoviiiglazur,avtorica razstave itotottfc; FuggerGermadnik, do konca septembra.
Etol Škofja vas: razstava likovnih del VericeRihar iz llamce pri Vojniku, do 29.
Pikin dan - vrhunec festivala
Pikine ustvarjalne delavnice, zabavne igre, številni glasbeni in plesni gosje, razstave, sejem in
11.00 Velenjsko jezero___
Regata za zlato piko - razred Optimist
• (v sodelovanju s Klubom vodnih športov Velenje)
11.00 Dom kulture Velenje Pika miga
Mini festival najboljših otroških plesnih skupin Slovenije
17.00 TRC Jezero Velenje_
Zaključna slovesnost festivala s podelitvijo zlatih pik in koncert skupine Rock'n'band
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi: po dolomitskih železnih poteh Paledi San Martino, 3.192 m v soboto in nedeljo, 22. in 23. septembra. S postajališča pred garažno stavbo na celjski Glaziji se odpeljemo z naročenim avtobusom že v petek zvečer ob 23.00. Prijave v Društveni pisarni na Stanetovi 20, Celje.
Petek, 21.9. ob 18.00 Volitve dijaškega odbora. Bodi aktiven/a. Naredi nekaj zase in za Šentjur! Info: 031 404 146 (Bojan) Petek, 21.9., ob 20.00 Predstavitev magičnih kretenj - ten-zegriteta. Društvo Orlov dar bo predstavilo magične kretnje staromehiških šamanov za krepitev energetskega in snovnega telesa. Info: 031 739 418 (Jernej)
Sobota, 22.9., ob 21.00. Bus nude v Dobje
Špil bo na cestì 5 let Kluba mladih Dobje - Špukn.
Avtobus bo krenil v primeru, če bo dovolj predprijav. Te se zbirajo do vključno petka, 21. 9. 2007! Prispevek za vožnjo v eno smer je 1 evro. Odhod s parkirišča izza KD. Vračanje ob 03.00. Info 031767 709 (Manja) Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. Napovedujemo
V oktobru pričnemo z rekreacijo. Termini: sobote 14.30 -16.00. Kombinirali bomo košarko in odbojko. Brezplačna delavnica Vabimo vas na brezplačno delavnico Z debatnimi tehnikami do enakih možnosti za ženske in moške, kjer se boste seznanili z osnovami javnega nastopanja, kritičnega mišljenja, argumentiranja in debatiranja. Delavnica bo trajala 3 dni, od 5. do 7. oktobra 2007 v Šentjurju.
Rešitev nagradne križanke v Mosovi petici
Vodoravno: STISKA, PODLAGA, AM, AN AND, V CELJU, GO, MODA, AA, JEZ, POGREB, LOT, ŠALA, KLEPSIDRA, VRSAR, LETO, ANTRACIT, OSA, OP, RUDAN, HANOJ, LR, BOKAL, RISA, ALADIN, UTA, OKOSTJE, ZINI, KAŠ, MODERATOR, NEK, ČV, ANJA, APANAŽA, ASAD, LIENZ, ASAM, ŽL, ADA, MELOS, MISS, BANJA, CIGARETKA, EKRAN, VIČAN, AD. Geslo: Že štiri desetletja med nami.
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon v vrednosti 30 evrov Optike Salobir, prejme Alojzija Hrastovec, Prapreče 19 c, 3305 Vransko.
2.	nagrado, tri vstopnice za 3-urno kopanje v Termah Olimia, prejme Marija Kamenšek, Rimska cesta 4 a, 3270 Laško.
3.	nagrado, bonza štiri pice v gostišču Hochkraüt Tremerje, prejmeTilen Lah, Goričica 11,3230Šentjur.	,	,•..,
rrj_c
Petek, 21.9., in sobota, 22.9.
Fotomodni vikend, dvodnevna delavnica, ki združuje modo, fotografijo in izobraževanje. Celjski mladinski center jo pripravlja v sodelovanju z VS Styling ter ekipo Glamourbie. Jezikovne delavnice Začeli smo sprejemati prijave za jezikovne delavnice za: nemščino (začetno in nadaljevalno), španščino in francoščino. Prijave do 5.10. na info@mc-celje.si ali 490-87-40. Risarsko-slikarski tečaj Organiziramo tečaj risanja in slikanja. Vabljeni vsi, ki bi radi poglobili svoje znanje v kreativnem svetu. Več na www.mc-celje.si ali 490-87-40. MLADINSKA IZMENJAVA Smo partnerv mednarodni izmenjavi na Češkem BAND TOGETHER. Iščemo šest udeležencev, ki bi se udeležili te izmenjave. Tema: Glasba in multimedija Čas trajanja izmenjave: 31. 10.-7. 11. 2007
Kraj izmenjave: Dečin, Češka Povprečna starost udeležencev: 21 let
Opis projekta: Teme izmenjave so različne aktivnosti, povezane z glasbo. Delavnice bodo vsebovale: glasbene vaje, snemanje v studiu, multimedijo, koncerte in druženje. Ciljna skupina so mladi glasbeniki, ki jih zanima glasba na kakršenkoli način. Več informacij na international@mc-celje.si, 040/756-009,03/490-87-40. V okviru Evropskega leta enakih možnosti 2007 na nacionalni ravni objavljamo Natečaje pravični družbi naproti (nagradni sklad 3.000 evrov) v treh kategorijah:
1.	Fotografski natečaj za najboljšo digitalno fotografijo
2.	Natečaj za najboljše literarno delo
3.	Natečaj za literarno, likovno in drugo
Tematika natečajev so motivi, povezani s pravično družbo, ter pojmi, kot sta enakost, nediskriminacija. Pogoji za udeležbo in ostale informacije na www.mc-celie.si. Program delno financirata Evropska unija in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek;
KUD Superstar - ples: torek ob 15.30. VodiCvetana;
breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi;
KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri.
Izobraževanje:
ŠMOCL in Microsoft Unlimited Potential ponujata mobilno učilnico za računalniško opismenjevanje. Izvajajo 10- in 20-urne brezplačne tečaje z< osnove, urejevalnik besedil Word, podatkovne baze Excel, rabo interr in Outlooka, predstavitveni program PowerPoint. Prijave na 03/733 87 44, 051 425 953 in na info@smocl.c< (s pripisom »za UP«). Po novem lahko v ŠMOCL-u preko prodajnega sistema EVENTIM kupite vstopnice za najrazličnejše prireditve v Sloveniji in Evropi. Spored prireditev si lahko ogledate na spletni strani: www.eventim.si. V okviru Mladinskega centra ŠMOCL iščemo prostovoljce (ženski ali moški spol) za delo na dveh projektih (Mladinske delavnice in Prijateljski na: ti), ki ju nameravamo izvesti v šolskem letu 2007/08. Projekta se bosta izvajala v osnovnih šolah znotraj Celjske regije. Poskrbeli bomo tudi za strokovno us posabljanje prostovoljcev, v kolikor bo to potrebno.
KRIZNI CENTER 7.A MI-ADE 5
Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE-ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
DRUŠTVO OZARA CELJE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03
492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve
življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torekin petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc. si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan BreČko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI UDRIK
RILO
31
HOROSKOP
Ona: Ta teden boste končno tudi vi prišli na svoj račun, vsaj kar se tiče ljubezenskega življenja. Partner vas bo presenetil na način, ki vam bo vsekakor nadvse všeč, zato se nikar preveč ne obirajte.
On: Spomin na preživeto bo vse preveč živ, da bi se lahko otresli misli na osebo, ki ste jo izgubili. Telefonski klic vam bo sicer delno pomagal, za kaj več pa ne boste zbrali poguma. Res škoda, morda pa...
EHEIBBmI
Ona: Čeprav skoraj nič ne gre, kot ste si zamislili, ne smete obupati in misliti, da je vse, kar počnete, brez pomena. Še bolj se zagrizite v problem in videli boste, da bo rešitev prišla kar sama od sebe.
On: Čaka vas neprijetno presenečenje, saj vam bo nek prijatelj povzročil velike težave. Čimprej skušajte rešiti nastalo zmedo, saj boste tako ublažili posledice v poslovnem in tudi zasebnem življenju.
Ona: Ljubezen je prav čudna stvar in lahko se vam zgodi, da vam jo bo prav hudo zagodla. Nikar ne bodite preveč samozavestni, saj vam lahko to nakoplje težave, za katere niti ne veste, da so sploh možne.
On: Nikar ne verjemite govoricam, ki jih razširja samozvani prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo vam bo uspelo tudi tam, kjer se je zaustavilo veliko večjim osvajalcem, kot ste
Ona: Dogajajo se vam reči, za kolere ste nekoč mislili, da ste na njih imuni. Izkoristite tisto, o čemer ste nekoč le sanjali, saj je zdaj na dosegu roke. Partner vam je že zdavnaj oprostil, zato si ne delajte skrbi.
On: Prijateljici boste naredili ogromno uslugo, ki vam jo bo povrnila na najlepši možen način - vsaj za vas. Toda nikar se ne zanašajte na kakršnokoli trajno kombinacijo, ampak raje uživajte, dokler še lahko.
DVOJČKA W ■ STRELEC £
Ona: Vse bo še u redu, le pohiteti bo treba. Vaši načrti so povsem uresničljivi, a za to je potrebno še kaj več kot le dobra ' volja Prijatelj vam bo ponudil finančno pomoč, o kateri se splača razmisliti.
On: Novo prijateljstvo vam bo prineslo prijetno presenečenje, vezano na poslovno življenje. Presenečeni pa ne boste le vi, ampak tudi druga stran, kar vam bo v veliki meri odprlo vrata v prihodnost.
Ona: Igrali se boste skrivalnice s partnerjem, kar se bo zelo hitro spreobrnilo v vroče ljubezensko doživetje. Na težave boste kar nekako pozabili in si privoščili docela sproščen ko-
Oru Kritično obdobje je počasi že za vami, zato se potrudite, da boste nadoknadili tisto, kar ste zamudili. Še posebej ne spreglejte priložnpsti, ki se vam ponuja na ljubezenskem področju.
KOZOROG jj»
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za nakup v trgovini Modetex Laško v vrednosti 30 evrov
2.	nagrada: vstopnici za bazen na Rogaški rivieri
3.	- 5. nagrada: darilni bon v vrednosti 8 evrov za nakup v trgovinah in lokalih Romana Brgleza z Vranskega
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 27. septembra 2007.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 14. septembra 2007.
Rešitev nagradne križanke iz št. 73
Vodoravno: TJULENJ, ROMARIO, ADAR, TL, SA, EKA, TATJANA, LAN, AMOR, VC, ANESTETIK, MEADE, KABA, TAR, BARMAN, ATE, TN, ARO, OPNA, NADGRADNJA, NB, LEAN, ETA, SIENA, KIVI, ALI, VACLAV, ITALIJA, TONALIT, OE, TA, KSIST, RO, STRAN, TRIODA, KARL, RAI, RAŠPA, ALLYSON, OD, FELIX, SELA, JEN, AKRON, AR, SARMA
Geslo: Najboljše atletinje v Osaki.
Izid žrebanja
1.	nagrado: bon za dve klasični veliki pici v gostišču Hochkraut Tremerje in za nakup v trgovini Modetex Laško v vrednosti 10 evrov, prejme: Tamara Ramšak, Podgorje 8 a 3213 Frankolovo.
2.	nagrado: vstopnici za bazen na Rogaški rivieri, prej me: Grega Božič, Šaranovičeva 4, Celje.
3. - 5. nagrado: darilni bon v vrednosti 8 evrov za nakup v trgovinah in lokalih Romana Brgleza z Vranskega, prejmejo: Irena Dobrilovič, Šešče 81, 3312 Prebold, Darinka Knap, Zabukovica 89, 3302 Griže in Lidija Potočnik, Bistrica 13, 3261 Lesično.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
Ime in priimek: Naslov: _
Ona: Zaradi neposlušanja nasvetov se boste znašli v precejšnjih težavah. Nikar ne bodite trmasti, raje sprejmite ponujeno pomoč. Prijateljska pomoč je vedno dobrodošla, še zlasti če imate možnost.
On: Ne sprenevedajte se, da o celi stvari niste imeli niti najmanjšega pojma. Nekdo vam bo postregel s prav nasprotnimi dokazi, ki vas bodo spravili v izredno neugoden položaj. Raje se malce potuhnite.
DEVICA
Ona: Ne poslušajte tistega, ki je najglasnejši, temveč raje glas svojega srca. Seveda bi bilo priporočljivo, da bi se čimprej postavih na noge, saj imate za to prav odlične pogoje.
On: Lahko ste zelo zadovoljni sami s seboj, saj ste se hitro in uspešno privadili na nov položaj. Uspel vam bo pravi poslovni podvig, ki vam bo napolnil bančni račun in dvignil poslovni ugled. Uživajte čudo-
VODNAR
Ona: Vse bo odvisno predvsem od vaših odločitev, saj se bodo ostali kar nekako bali narediti tvegano poslovno potezo, ki pa je potrebna. Obeta se nekaj malega zapletov, vendar vas na koncu čaka uspeh.
On: Zaljubili se boste na prvi pogled, a bo vse skupaj minilo še hitreje, kot je prišlo. Nekdo vam bo obljubljal veliko več, kot je res pripravljen storiti za vas. Ponudba bo vsekakor več kot mamljiva
Ona: Prišel je trenutek, da zgladite spore s partnerjem, saj si tudi on želi ponovno skladnost v razmerju. Prisluhnite mu in kaj hitro boste našli pravo pot, ki bo tako po vaši kot tudi njegovi meri.
On: Ta teden se boste nekoliko bolj posvetili srčni izvoljen-ki in jo presenetili s predlogom, ki ga je na nek način že dolgo pričakovala, vendar si ni upala z besedo na dan. To bo zadetek v polno.
Nagradna
križanka
POMOČ: ABLATIV-ločilnik. ETANO AT
Oria: Postajali boste precej zamišljeni vase, kar bo posledica zaljubljenosti v neznanca, ki vas kar nekako noče opaziti. , Uporabite kak nov pristop, saj se vam lahko sprememba samo pozitivno obrestuje.
On: S partnerko se boste dogovorili o zadevi, ki vaju muči že kar nekaj časa. Tako bo med vama spet use v najlepšem redu, pa četudi ste morali za to uporabiti majhno zvijačo pri pri-a acetat, KARAKALA-rimski cesar, LOKARDA-skuša plavica, SALAMINA-flrški otok v Saronskem zalivu kazovanju resničnega Stanja.
Ona: Sprejeli boste prijateljevo ponudbo glede nekega posla, ki si ga že dolgo prizadevate izpeljati. Zdaj bodo razmere več kot ugodne, kar boste tudi dodobra izkoristili.
On: V prihodnje se vam obeta veliko prijetnega in vznemirljivega, zato nikar ne omahujte, temveč zgrabite ponujeno priložnost. Znanec vam bo sicer skušal nagajati, vendar se bo na koncu ujel on sam.
RUMEN ASTR ARI
Vas mikajo Mikove spodnje hlače?
Ker je Mik aktiven pri promociji umetnikov v svoji galeriji, ni naključje, da se je zabave udeležila tudi Irena Polanec, svetovno znana slikarka iz Maribora, ki se je v družbi Igorja Jelena in Francija Pliberška odlično počutila.
Podjetje MIK Celje je v Vojniku odprlo nove proizvodne prostore. To je bil tudi vrhunski družabni dogodek, na katerega je bilo povabljenih 1.800 obiskovalcev, zamudil pa ga ni skoraj nihče. Lastnik in direktor Franci Pliber-šek se je izkazal kot odličen gostitelj in se podal še v modo z darili vsem obiskovalcem. Po novem ne bomo gledali le oken in vrat, ampak tudi spodnje hlačke Mika. Na tistih, ki smo bih na otvoritvi, seveda! Franci Pliberšek je tokrat močno odprl denarnico, saj se podobne gostinske ponudbe morda lahko spomnimo le s kakšnih Viktorjev. Le da v Ljubljani jedo brez zadržkov, medtem ko je tokrat hrane ostalo še in še. In to specialitet, zaradi katerih se vam lahko zares poce-dijo sline.
Foto: GREGOR KATIČ
Predsednik celjskega rokometnega kluba Tone Turnšek je direktorju Mika kot enemu od sponzorjev kluba izročil spominsko darilo.
Kupo H/ zlati, septembt
Obkrožite vaš srečen dan!
. Kuponfek pošljite na naslov RC, Prešernova 19, Celje, ali ga vrzite v boben Rulete Casino Faraon v Citycentru Celje, v 1. etaži!
Cìtycentru/CeJjt
wMùfwuietb Timjsko noe r CasUtojus Tamotv ln Hcrtelus Parao tvv Celju/
torek, ob 162.0 uri*pa, ms čaka, še, 64$pih> nagrad/ ieto tv Caiinojtt/1arMH, za, SO evrov tùUv obesek zlatarne- Adamas l majici NT&.RC	#
t majici City centra, Celje,
Edi Kokšarov (s Francijem Pliberš-kom), ki nas v reklamnih spotih prepričuje, kako dobra so Mikova okna in vrata, je priznal, da je še v vrsti zanje. Z novo proizvodno halo bo veijetno šlo hitreje in nas bo Edi resnično gledal skozi njihova okna.
PLESKARSTVO FASADERSTVO
MUGLER
, ii	Kosovelova 16
f	3000 CEUE
arjf'-...	GSM 041 651 056
Ur ur	Tel 03 490 0122