PoStnlna nlačana t gotovini Leto LXI V Ljubljani, v četrtek 28. septembra 1933. Štev. 221 a Naročnina mesečno 25 l)in, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi oL6/111 SCOVEHEC Telefoni ■redništva: dnevna alniba 2050 — nočna 299«, 2994 ia 205« Ishaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Cena 1 Din ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Surajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79' Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 299J »Breme" razorožitve »Ne samo dogodki, ki so se odigrali v notranjosti Nemčije, ustvarjajo mučno začudenje, ampak predvsem notranje duševno razpoloženje, 6 katerim motri moderna Nemčija različne evropske probleme, nas mora navdajati z največjim strahom. Kakšni bi pa recimo bili naši občutki danes, če bi bila Nemčija 1. 1933 ravno tako oborožena, kot je bila Nemčija 1. 1914? Ali bi ne bili vsi trdnega mnenja, da je mir v »vetu nevarno ogrožen? Vojne namreč ne povzročajo samo topovi, marveč notranja usmerjenost poedincev in celih narodov.« Te resne besede prihajajo iz groba. Napisal jih je tik pred svojo smrtjo angleški državnik lord Grey in jih poslal kot svoj testament v zadušljivo ozračje Evrope, na katero zopet lega pošastna maska z vojno žugajoče Nemčije. Te besede so prodrle v Ženevo, kjer se bodo v teh dneh znova začele dolgovezne razprave o razorožitvi. In če bo razorožitvena konferenca opešala sredi pota, utrujena in obupana, potem bomo vsaj vedeli, da topot krivda ne zadene Zveze narodov niti državnikov, ki so prišli tja s čistimi nameni, da rešijo mir, ampak da moramo odslej zopet računati z elementarnimi razdirajočimi silami napihnjenega naroda, ki si hoče utreti 6vojo pot liki hudournik, ki brezobzirno podira vse pred seboj. V takem ozračju se torej začenjajo raz-©rožitveni pogovori. Med Francijo in Anglijo so se pletli že dlje časa temeljiti razgovori o najboljšem načinu, kako bi bilo mogoče znižati oboroževanje in oteti za druge koristne gospodarske in kulturne svrhe V6aj del narodnih premoženj, ki jih zahteva nabava orožja po vseh državah. Ena in druga sta se izrekli za neke vrste mednarodno nadzorno komisijo, ki bi večkrat prepotovala vse države, pregledala vojne proračune, vojne tovarne, municijske zaloge in gledala na tO, da bi nobena država ne prekoračila količnika, ki bi bil za vsako državo posebej sporazumno določen v velikem evropskem razorožitvenem paktu. Primer Nemčije je namreč jasno pokazal, da si države med seboj danes ne mbrejo več zaupati in da sta postali pisana ali ustmena obljuba ničvredni jamstvi. Za obljubami mora stati nadzorna komisija. za njo pa udarna moč vseh držav skupaj. ki bi se navalile na državo, ki bi na podlagi ugotovitev nadzorstvene komisije grešila proti razorožitveni pogodbi. Francija in Anglija sta se domala sporazumeli. Njuni stališči se razlikujeta le v toliko, da Francija pristane na štiriletno premirje v oboroževanju na podlagi evropskega rnzoro-žitvenega pjikta le pod pogojem, da se ustanovi nadzorstvena komisija, ki bo stalno potovala po Evropi, prišla nenapovedano in koje ugotovitve bi avtomatično, brez nadaljnjih razprav sprožile mednarodne sankcije proti grešni državi. Anglija pa bi nasprotno privolila le v nadzorstveno komisijo, ki bi se sestavila le na podlagi kakšne konkretne pritožbe in šla nadzirat v dotično državo le na podlagi posebnega sklepa držav podpisnic raz-orožitvenega pakta, če bi se pritožba zdela nnravičena. Britanska vlada se sicer še nekoliko upira, toda pritisk angleškega javnega mnenja je tolik in pravilnost francoskega predloga toliko utemeljena, da bosta obe vladi v Ženevi našli sporuzumno ploskvo, ki ne more biti lru"a, kakor francoska. Toda kaj velja osamljen sipora/.um meri dvema, četudi največjima državama, kaj velja pristanek držav Male zveze, Poljske in celo sovjetske Rusije na miroljuben predlog, kuj pomeni, če se vse države zedinijo in sprejmejo to v obstoječih razmerah edino uspešno sredstvo za znižanje izdatkov za oboroževanja, če ga pa odklanja Nemčija, ki jo v zakulisju podpira Italija? Razorožitvena konferenca se mora enostavno raziti vsled nezdružljivosti nemške trdovratnosti in francoske želje po jamstvih za varnost njene vzhodne meje. Vmes se sicer vrivajo neki posredovalni predlogi, ki seveda izvirajo v — Italiji. Mussolini je skombiniral četvorni pakt in se sedaj trudi, da bi se glede vseli vprašanj, torej tudi glede razorožitve, najpreje sporazumele med seboj države podpisnice pakta štirih. Mussolini je nndalje obdržal prijateljske zveze z Nemčijo in izboljšal odnose do Francije ter se čuti poklicanega, da v vprašanju razorožitve ponudi vmesni kompromisni predlog, ki naj bi privedel do soglasja oba največja protivnika, Francoze in Nemce. Oba morata odnehati, pravi, vsak mora nekje nekoliko popustiti. Najboljše bi bilo. meni Mussolini, če bi se Nemčiji dalo ponovno jamstvo, da je enako vredna z vsemi ostalimi državami, recimo na ta način, da bi se versailleski mir enostavno ukinil in nadomestil z novim besedilom, kjer bi se o Nemcih ne govorilo več kot o premaganem narodu, ali pa. če bi se versailleskemu miru priključil na koncu dostnvek. v katerem bi zvezne velesile, ki so ta mir 1. 1919 podpisale, slovesno izjavile, da smatrajo Nemčijo v vsem za enakopravno 7. ostalimi državami. Mussolini upa, da bi s takšno izjavo Nemčijo pridobil za privolitev v razorožitveno nadzorno komisijo, kot jo predlaga francoska vlada. Tako torej so postavljene fronte v Ženevi. V par dneh bomo iz ust nemških predstavnikov samih slišali, kako si nemška vlada predstavlja problem miru — beseda, ki je po izjavah nemškega podkancler ja izbrisan« iz nemških besednjakov — in kako si zamišlja vprašanje razorožitve _ drugih, ker samo sebe smatra za najbolj razoroženo državo v Evropi. Takrat bomo šele spoznali, kaj se je zgodilo v Nemčiji v preteklih 14 letih, kaj sinemo pričakovati od razorožitvenih pogajanj in posredovanj, ki se morajo vsa razleteti ob tem zidu jeklene volje nemškega naroda, da sveta ne pusti živeti v miru. dokler ne bo prekvašen z nemškim duhom in dokler se na razvalinah Evrooe ne dvigne nemška država, ki bo objela slehernega Nemca. Mi zremo z žalostnimi očmi proti Ženevi, kjer se bo v teh dneh razblinilo v nič toliko idealnega prizadevanja, toliko lepih upov in dobrih namenov, ki so vsi izvirali iz pravilnega vrednotenja nepopisnih siralioi svetovne Nujna posledica nemških groženj Blok Belgija-Francija Valonska deklaracija: 1. takojšnja utrditev vzhodne meje 2. zveza s Francijo in Luhsemburgom Braxelles, 27. sept. tg. Po vsej valonski (francoski) Belgiji se že več dni vršijo velike manifestacije, ki zavzemajo so kraj že državno-pravni značaj. V Charlesroi, Tournai, Verviers Monsu, Dinantu, Liegeu in še po drugih večjih mestih so Valonci porabili priliko svojega narodnega praznika, da protestirajo proti nemškim napadalnim namenom, da kritizirajo vlado in njeno »preveč severno politiko«, ki se je spričo Hitlerjevske gonje v Nemčiji izkazala za bankrotno in da manifestirajo za še tesnejšo zvezo z Luksemburgom in Francijo. Toda največja slovesnost se je odigravala v Bruslju samem, kjer so Valonci želeli prav posebno poudariti, da ljubimkanje Flamcev z germanskimi Holandoi in celo z Nemci samimi, ni rodilo nobenih uspehov in da je hitlerjevska Nemčija sedaj še bolj odprla irelo, da pogoltno Belgijo, ki se je komaj rešila smrtnega objema 1. 1914. Na tisoče članov valonskih društev f svojimi zastavami je napolnilo bruseljske ulice, vso tja do Trga muče-nikov, kjer so bili postavljeni govorniški odri. Nn Trgu mučenikov »e je odigrala tudi ganljiva ceremonija »počeščenja valonske zemlje«. Iz vsake vn-lonske občine so posebni odposlanci prinesli peščico zemlje, ki je bila nato izpostavljena v dveh velikih vazah. Govorniki so se poklonili >«veti valonski zemlji«, nato pa so vsa društva za zastavami korakala mimo te ganljive svetinje. Na koncu zborovanja so bile prečitane tudi resolucije, ki so postale neke vrste valonska deklaracija v štirih točkah. Resolucije se glasijo: 1. Obramba države se mora organizirati z ozirom na prestane krvave preizkušnje belgijskega naroda tako, da bodo pravice vsakega državljana zajamčene. Z drugimi besedami, treba je izvesti utrditev vse belgijske meje proti Nemčiji. 2. Ker je »severna politika«, ki je iskala zbližanja s Holandijo in sporazuma i Nemčijo, sedaj doživela katastrofalen polom, naj se uresniči čimprej širokopotezen gospodarski sporazum s Francijo. 3. Valonija zahteva, da naj bo uradni jezik upravnih, vojaških in sodnih oblasti valonski (to je francoski) in da naj upravljajo, sodijo in poveljujejo Valoniji sinovi njenega ozemlja. 4. Izdatki za Valonijn morajo na vsak način odgovarjati davkom, ki jih Valonija plačuje, kar se pa sedaj ne dogaja. 5. Osrednja vlada in osrednja uprava mora hiti po sTojem dotoku enakomerno, porazdeljena med Valonce, Flamco in mesto Bruselj, kar se sedaj tudi ne spoštuje. Zborovanje je poslalo belgijskemu kralju vda-nostno brzojavko, v kateri izjavlja »v interesu belgijske skupne domovine, da je po polomu sporazumov v Oslu in v Ouchy-ju sedaj nastopil čas, ko bo treba Francijo in Belgijo v gospodarskem oziru najtesneje med seboj povezati, ker je edina zveza, ki jo Belgija sploh more skleniti v sedanjih okoliščinah. V zvezi s temi ljudskimi manifestacijami je državni minister Neujean, ki je tudi župan mesta Liesre. naslednji dan v velikem govoru, ki je odjeknil po vsej državi in še preko njenih meja. zahteval. da se nemudoma pristopu k utrjevanju nemške meje, ker bi te pokrajine še enega nemškega vpada ne moele več prenesti. V političnih krogih sodijo, da imajo te manife- Jaspar, sedanji belgijski finančni minister in velik pobornik za gospodarsko zvezo med Belgijo in Francijo. stacije namen oznaniti začetek velikih utrjevalnih dol na vzhodni moji proti Nemčiji, na drugi strani pa pričetok rosnih pogajanj za ustvaritev gospodarske enote med Belgijo, Francijo in Luksemburgom (Sporazuma v Oslu in v Ouchy-ju se nanašata na carinske pogodbe med Belgijo, Dansko, Nizozemsko, Švedsko, Norveško in Nemčijo, kar opravičuje označbo »severua politika«. — Op. ur.) V prisotnosti dveh kraljev Sinaiski sklepi Sinaja, 27. sept. m. Danes ob 10 dopoldne so se zunanji ministri držav Male zveze sestali na 4. sejo, na kateri so razpravljali o uresničitvi gospodarskega načrta Male zveze, ki je bil v 14 točkah pred nekaj dnevi objavljen v komunikeju stalnega tajništva Male zveze v Pragi. Točno oh 11 sta prišla na sejo tudi oba vladarja, jugoslovanski kralj Aleksander in romunski kralj Karol. Navzočnosti obeh suverenov pripisujejo v vseh političnih in diplomatičnih krogih velik pomen in smatrajo, da je to garancija za končno ustvaritev gospodarskega načrta, ki bo služil kot temelj za gospodarsko reorganizacijo treh držav Male zveze. I. Gospodarska zveza Na današnji seji to vprašanje še ni bilo dofi-nitivno rešeno, ampak se bo pretresalo na posebni konferenci, na sestanku članov gospodarskega sveta držav Male zveze, v katerega bo vsaka država imenovala po 5 članov. Ta sestanek bo v drugi polovici meseca oktobra skorajda v Belgradu. Gospodarski načrt za obnovo in preureditev gospodarskih odnosov med državami Malo zveze predvideva ustvaritev noke vrste gospodarske zveze med temi državami. Načrt pa ne bo v ničemur izključeval sedanjih gospodarskih zvez, Id obstojajo med posameznimi državami Male zveze z ostalimi evropskimi in izvenevropskiini državami. V diplomatskih krogih se v zvezi s tem vprašanjem posebno naglaša dejstvo, da bo ta gospodarska zveza imela samo značaj, ki je določen že z imenom, odnosno, da se bodo iz delokroga te nove ustanove izključili politični momenti. Po mnenju teh krogov morajo biti odstranjena politična vprašanja tudi zaradi tega, ker je bilo stališče držav Male zveze, posebno glede na revizijo mirovnih pogodb dovolj jasno in odločno izraženo. 2. Poštno-brzo>avna zveza Na današnji seji sveta Male zveze se je sprejel tudi sklep o osnovanju poštno-brzojavne unije Dunajska vremenska napoved. Nobene bistvene izpremembe. Zagrebška vremenska napoved: Večinoma jasno, stalno in toplo vreme. Zjutraj megleno. OBRTNA RAZSTAVA združenih obrtnikov Kranja in okolice od 1. do 9. oktobra 1933 v MaldlCevem mlinu v Nanju. med državami Male zveze. Za ustvaritev tega sklepa se bo ustanovil poseben odbor ekspertov, ki bo izdelal načrt za unifikacijo vseh poštno-brzojavnih manipulacij. 3. Stališče o „letnem" zatišju Nadalje so zunanji ministri razpravljali tudi o doseženem neuradnem sporazumu med Francijo, Anglijo in Italijo o razorožitvenem vprašanju in o kontroli oboroževanja. Ta neuradni sporazum določa sklenitev konvencij, v katerih bodo predvidene faze za znižanje oboroževanja in za oborožitveno kontrolo. Dosežen sporazum določa tudi 4-letno dobo tako zvanega »zatišja«. V tem času se bo lahko ugotovila volja za spoštovanje točk, ki jih določajo pogodbe. V nadaljnjih štirih letih pa se bo izvedlo nadzorovanje oboroževanja. 4. Mala zveza obišče Poljsko, Bolgarijo in Turčijo Kakor se je izvedelo iz diplomatskih krogov, so se zunanji ministri Male zveze na današnji seji pogovarjali tudi o odnosih med Poljsko iu članicami Male zveze. Ob tej priliki se je ugotovila potreba za prijateljsko sodelovanje in zbližanje med omenjenimi državami. Zaradi tega se je sprejel sklep, da ho romunski zunanji minister Titulescu meseca oktobra, lakoj ko se vrne iz Ženeve, napravil uradni obisk v imenu Male zveze v Varšavi. Diplomatski krogi tudi potrjujejo vesti, ki so krožile po evropski javnosti o bodočem obisku Titulesca v Ankari. Ta obisk bo napravil Tilulescu v prvi polovici meseca oktobra. Na poti v Ankaro se bo Titulescu ustavil še v Sofiji, kjer bo stopil v zvezo s predsednikom bolgarske vlade Muša-novom. S tem je bilo današnje zasedanje ministrov Male zveze, ki bodo z večernim vlakom odpotovali v Ženevo, zaključeno. Naš zunanji minister se bc odjieljal mimogrede še v Belgrad in nato takoj nadaljeval pot v Švico. vojne, ki je istotako plod barbarskega napuha narodov. Z žalostnimi očmi, ker vemo, da se Evropa ne l>o klonila |>red Hitlerjevo Nemčijo in se l)o s stisnjenimi zobmi razšla, da brani •samo sebe. Ali se bo dvignila kot orjak, da znova stre ta vrelec strupa in sovraštva? Ali bo čakala, pričakovala zadnjega trenotka. potrpežljiva do konca? Ali p« bo hotela vendar enkrat izkoristiti neizčrpljive zaklade etičnih vrednot svoje civilizacije, da jih postavi na fronto proti napuhu? Potem pa naj |>repusti to nalogo krščanstvu, kajti problem miru in problem razorožitve se da rešiti le z evangelijem križa, ki oblikuje duše, ki odločajo o vojnah in o miru. Zakaj Beneš ne pojde v Rim? Italija naj da jasna jamstva proti vsaki reviziji Sinaja, 27. sept. m. Diplomatski krogi, ki so bili zbrani v Sinaji ob proslavi 50 letnice zgraditve kraljevega dvorca Peleša in radi konference Male zveze, so pozorno zasledovali potek pogajanj in na razne načine komentirali vesti o bodočem obisku češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Be-neša v Rimu, ki ga je pred kratkim napovedalo svetovno časopisje. Kakor znano, bi dr. Beneš po teh verzijah stopil v Rimu v zvezo z raznimi italijanskimi predstavniki in se pogajal 7, njimi v imenu držav Male zveze. Pri tej priliki bi jim razložil stališče Male zveze do vseh mednarodnih problemov, ki zadevajo v prvi vrsti članice Male zveze, obenem pa bi pripravil teren za ustvaritev gospodarske zveze vseh podonavskih držav. V zvezi s tem so danes zatrjevali diplomatski krogi, da dr. Beneš ne gre v Rim. Isto so potrdili tudi predstavniki Male zveze, ki so vesti kategorično demantirali.. V domantiju sc nadalje govori, da predstavniki Male zveze nimajo potrebe za pogajanja z uradnimi italijanskimi krogi vse dotlej, dokler Rim ne bo pokazal večjega razumevanja za stališče Male zveze v pogledu revizije mirovnih pogodb. V domantiju se jc nadalje naglasilo, da je Mala zveza mednarodna enota, ki se bo v vsakem slučaju postavila proti poskusom revizije mirovnih pogodb, pa naj pridejo od katerokoli strani. in zakaj je bila odgodena gospodarska preureditev Male zveze ? Sinaja, 27. sept. m. Sinajska konferenca Male zveze se je kljub predvidenemu programu o gospodarskih vprašanjih v glavnem bavila s političnimi vprašanji ter je zaenkrat pustila ob strani debato o končni gospodarski ureditvi držav Male zveze. Vprašanja gospodarske prirode je pustila za bo- prav. Z ozirom na reševanje ekonomskih vprašanj držav Male zveze je sinajska konferenca sklenila, da se ponovno ugotovi, kakšne dejanske koristi jc do sedaj prinesla praška konferenca Male zvezo. Šolo nato se ImmIo stavili konkretni predlogi, ki naj otvorijo pot za ureditev gospodarskih problemov in končne ureditve gospodarskega sistema v vseh treh državah. Romunski politični krogi so bili zaradi odgoditvo teh vprašanj precej razočarani. Ti krogi so mnenja, da so Mala zveza radi zamotanih zasebnih interesov vsake posamezne države Malo zveze, zaenkrat še ni mogla odločiti, da reši ta problem, in izražajo obenem rahel dvom v uspeh pogajanj. Na drugi strani pa zopet pripisujejo trenutnim političnim razpravam Malo zvezo isto važnost, kakor jo polagajo njeni zunanji ministri. Romunski politični krogi so namreč mnenja, da je Evropa prod važnimi političnimi proorijontacijami ter da je radi toga nujno potrebno, da Mala zveza predhodno določi svoje stališče do vseh morebitnih iznnnadenj, ki bi mogla priti, da se ne bo znašla popolnoma nepripravljena, kot se je to zgodilo, ko je odjeknila v svet prva vest o paktu štirih zapadnih velesil. Izjava g. Jevtiča Sinaja. 27. sept. m. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je izjavil danes časnikarjem, na je zelo zadovoljen z rezultati o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu sinajske konference. Podobno izjavo je dal časnikarjem tudi zunaAji minister Jevtič, ki jo zelo zadovoljen z delom sinajske konference. Minister Jevtič jo nadalje izjavil, da je s Tilulesroin uredil l!l konvencij, ki so bilo ie sprejete od jugoslovanskega in romunskega parlamenta in senala. Kakor znano, se jo s temi lion- dočo konferenco, ker je potrebno, da se odločitev i venrijami rešilo mnogo važnih vprašanj med našo v tem problemu izvrši pod vplivom političnih raz- državo in Romunijo. Spor med Rusijo in Nemčijo Moskva, 27. seipt. b. Danes so se izmenjale not« med nemškim odpravnikom poslov v zunanjem ministrstvu von Twardovskim in sovjetskim komisarjem za zunanje zadevo Litvinovim. Twar-dovski jo še včeraj protestiral zaradi izgona nemških časnikarjev ii sovjetske Rusije. Eitvinov mu jo danes odgovoril, da je do toga ukrepa prišlo radi tega. ker nemška vlada sistematično preganja sovjetske časnikarje. Sovjetskim toauikarjem »o nomške oblasti prepovedalo vsako sodelovanje, postopanje nemške vlade s sovjetskimi časniknrf v Leipzigu pa jo preseglo vso moje. Sovjetska vin da j« storila ta ukrep radi toga, ker so vsi njeni protesti v Nemčiji ostali brez uspeha in so nisc izpolnil« niti obljube, ki jih je dni svečano zunanji minister von Nourath, ki i« obljubil, da bo krivce pozval sa odgovor. Viharji - povodnji - potresi - V Indiji, Mehiki, Italiji tisoči mrtvih, porušena mesta, poplave New)'ork, 27. sept. tg. Tampiko, največje trgovinsko središče severne Mehike, sloveče zaradi pe-trolejskih vrelcev, in vsa obširna tampiška provinca sta bili v teku desetih dni dvakrat obiskani od strašnega ciklona, ki je sejal smrt in razrušenje. Drugi ciklon, o katerem prihajajo vesti šele sedaj, so je stvoril v centru Atlantika na zapadno-indskem otočju preteklo soboto in se je valil z ogromno silo proti mehiški obali, odkoder je s podvojeno močjo brzel proti notranjosti dežele. Ni še mogoče vedeti števila človeških žrtev, ker so vse zveze z mestom Tampiko pretrgane. Zaenkrat jo edino sredstvo občevanja med Tampikom in glavnim mestom Mehiko majhna radio-postaja. ki jo jo postavilo vojaško poveljstvo. Poveljnik gamizije v Tampiko general Macias je brzojavil: »Ciklon je uničil več kot tri četrtine Tampika in tako lesene hiše kakor hiše iz opeke in kamna so so porušile. Mrtvih in ranjenih je vež tisoč. Vojaštvo pomaga, kjer lo more, zaradi obrambe prod zločinskimi elementi pa sem proglasil preki sod.< Notranji minister je takoj z letalom odletel v Tampiko, spremljan od več funkcionarjev. Dne 26. t. m. pa se je odpeljalo iz Mehike v Tampiko pet vlakov z zdravniki, živili in zdravili in proti poldnevu je odletela v nesrečno mesto cela eskadra aeroplanov. Tampiko je oddaljen od Mehike okoli 1000 km. Ciklon je divjal okoli osem ur. Dosegel je fantastično hitrost ISO do 200 km na uro. Kakih 10 angleških, nemških, ameriških in mehiških par-nikov je bilo od sile ciklona odtrganih iz pristanišča in od ogromnih valov vrženih na visoko morje. Zdi se, da so se nekateri potopili. Okoli Tampika samega pa so se odprlo v zemlji ogromne globeli, v katere go se pogreznile tračnice in so štirje vlaki, dva potniška in dva tovorna izginili v zemlji. Železniške proge so na več krajih popolnoma iz-drte in porušene. Ciklonu so se pridružile tudi ogromne poplave ter sta izstopili reki Tamesi in Pamiko. Vse ozemlje okoli mesta Ciutad Vittoria je prizadeto od poplave. Med besnenjem voda je rjul ciklon, ki je bil širok nad 250 km. Po zadnjih vesteh nuja Tampiko, ki šteje okoli 80.000 prebivalcev, strahoten prizor. Vse ceste predstavljajo ruševine kamna, lesa, opeke, dreves, stekla, železa in brzojavnih drogov. — Promet je popolnoma nemogoč. Vsa poslopja, ki so še ostala, to je nekaj šol, cerkev in javnih palač, so oolna ranjenih. Sodijo, da jo bilo tako v Tampiku kakor v Vittoriji ubitih in ranjenih nad 5000 oseb. Ni pa še znano število onih, katere so pogoltnile teke. Ameriški Rdečii križ je podaril za žrtve orkana v Tampicu 25.000 dolarjev. Ameriška letala »o nad mestom vrgla zaboje z živežem. Potresi v Italiji Rim, 27. sept. tg. Potres, ki je divjal 26. t. m. v Južnih Abruzzih, nekako 150 km daleč od Rima, je napravil škodo v več krajih. Epicenter potresa je bil v coni med Farra San Martino in Calena. Največ škode je napravil v mestecu Lama dei Pe-ligni, kjer se je porušilo celo malo predmestje in je bilo ubitih ti oseb, 39 pa ranjenih. V Civitelli je bilo 11 oseb ranjenih in je tudi veliko škode na hišah. Tudi v mnogih drugih vaseh štejejo več ubitih oseb in je veliko hiš porušenih. Med mestom Castell di Sandro in Sulmono je bila poškodovana železniška galerija, vsled česar je promet pretrgan. V Siilntoni, ki je največje mesto v tem okraju, je zavladala precejšnja panika. Tu se je poleg mnogih manjših hiš porušila tudi fronta cerkve sv. Nikolaja in palača Corvi. Ranjenih je bilo 15 oseb. Potres so čutili tudi v Pescari, kjer pa ni bilo večje škode. Potres so čutili tudi v provinci Laciji. Tu jo v mestecu Salo porušenih okoli 100 hiš, nekaj oseh ubitih, nekaj pa ranjenih. Najhujši jo bil potres ob vzhodnem pobočju hrbta Maiella. Iz Sulmone poročajo, da se je v mestece vrnil mir. Prebivalci so po večini prebili noč na prostem. Najbolj je potres prizadel vasico Lamo Me-ligno, ki čepi ob znožju 669 m visokega griča. Tam je potres porušil 40 hiš, okoli 600 oseb je pa brez strehe. Število v tej vasi mrtvih je naraslo na osem, lahko se pa še zviša, ker je dvajset med 38 ranienci v nevarnem stanju. Potres bi pa bil lahko še mnogo bolj usodepoln: najhujši sunek je bil namreč tretji, takrat so pa ljudje po večini ia zbežali rz hiš. V Indiji umirajo tisoči od kolere London, 27. sept. tg. Velikanske povodnji so opustošile tudi velik del vzhodne Indije, posebno okraja Kutak in Bihar. Poplave so bile posledice strašnih monzunov, zaradi katerih so se razlile po deželi ogromne količine dežja. 1700 glav živine jo utolino, nad 9000 ljudi pa jo žc umrlo radi kolere, ki jo raznašajo podgane, katere se rešujejo iz vode. Več kot 7000 hiš jc popolnoma porušenih, 20.000 pa težko poškodovanih. Škode, prizadejane poseVu, pa sploh šo ni mogočo oceniti. Oblast jc dala na razpolago velikanske vsoto za prvo pomoč in je pozvala prebivalstvo na prostovoljne prispevke. zasedanje zn Razomziivena konferenca ] čijl je to nezaupanje še podvojil in Francija je bila v velikih skrbeh zaradi nacionalistič. Nemčija hoče poljedeljsko samostojnost Kar pomeni za Nemčijo v politiki ime Bi- smarek, to pomeni Friderik List za nemško gospodarstvo. Ko je angleška industrija, podpirana po liberalnih doktrinah anglosaških ekonomov, zahtevala v prvi polovici prejšnjega stoletja svobodo mednarodne trgovine, tedaj je nastopil List v obrambo — nemške nastajajoče industrije. Stavil je nasproti angleški zahtevi za odpravo carinskih meja — nemško narodno zaščito industrije. Dobro je razumel List svobodo trgovine, ki bi odprla na široko vrata angleški industriji v nemike dežele in je tudi vedel, da bi bila ta svoboda, koristna za Angleže, pomenila smrt mladi nemški industriji List je vedel, da more nemški narod obstati na svoji zemlji le, ako Nemčijo industrija-lizira. Zato se je lotil gigantskega dela in zgradil posebni vzgojno-gospodarski »istem, kateri je preprečil izseljevanje Nemcev v tujino in omogočil milijonom sorojakov, ki bi sicer ne mogli ostati na svoji zemlji, ki jih ni mogla več preživljati, vse življenjske pogoje za obstanek. Pod zaščitnim sistemom Listove doktrine je industrijalizacija Nemčije naglo napredovala tako, da je nemška industrija že koncem minulega stoletja nadvladala agrar. To stanje je napredovalo vedno bolj na škodo agrara vse do svetovne vojne. Svetovna vojna pa je Nemcem odprla oči, kajti njen izid ni bil ničesar drugega, nego maščevanje agrara nad nemško tehniko in industrijo. To napako, ki so jo Nemci napravili tekom desetletij in ki je zapečatila zmago zaveznikov, so Nemci popravili in se takoj po svetovni vojni vrgli na poljedelstvo in živinorejo. »Če hočeš voditi vojno, moraš imeti živež doma.« To je danes geslo Hitlerjeve Nemčije in če hočemo to geslo prav razumeti v zvezi s svetovno politično atmosfero današnjih dni, tedaj moramo vedeti, kaj čaka mlade agrarne države v bližnji bodočnosti. Agrarno-politiale tendence Nemčije datirajo v glavnem od stabilizacije marke, ko je ekonomsko-financijska politika nastopila nova pota. Danes gre agrarna politika v smeri popolne avtarkije, katera ae nahaja v zadnji fazi. Radi tega nas mora zanimati letno poročilo nemškega »instituta za ■proučevanje konjunkture«, katero nas podrobno seznanja z vprašanjem prehrane Nemčije, zanimati nas mora to poročilo tem bolj, ker je Nemčija predstavljala dosedaj trge za naše agrarne pridelke. Poročilo instituta podčrtava predvsem dejstvo, da je bilo v preteklem letu 87% vseh življenjskih potrebščin pridelanih doma v Nemčiji. Ako odbijemo od teh odstotkov uvoz krme, ki se v Nemčiji predelava za živino, po^m 6e gornji odstotek zmanjša na 79%. To pomem, da je Nemčija lani krila štiri petine vseh življenjskih potrebščin z lastnimi pridelki. Za tekoče leto 6e predvideva znatno povišanje tega odstotka, kar je popolnoma razumljivo z ozirom na novi agrarno-polilični kurz Nemčije. Zanimivo je pogledati, kako je gornji odstotek domačega kritja življenjskih potrebščin zadnja leta naraščal. brez ozira na ako odštejemo Leto uvoženo krmo uvoz krme 1924 80% 77% 1925 81% 75% 1926 77% 70% 1927 78% 67% 1928 80% 71% 1929 83% 75% 1930 85% 78% 1931 86% 80% 1932 87% 79% Lansko leto je domača proizvodnja krila življenjske potrebščine Nemčije; brez ozira na uvoz goveje krme do višine: od 99—100%: za sladkoT, mleko, krušno žito, iečmen za pivo; nad 100%: za krompir, sladkorno peso, zelje, ovčje, telečje, kozje in konjsko meso; 90—96%: zelenjave, sladkovodne ribe, grah in mlečne izdelke; 80—90%: maslo, sir, zeleni fižol; 70—80%: med vse vrste sad^a, živina, čebula; Pariz, 27. sept. b. Ves francoski tisk posveča včerajšnjim pogajanjem v Ženevi veliko pozornost in se bavi zlasti s sestankom med nemškimi delegati in poljskim zunanjim ministrom Beckoin. Splošno se naglasa, da je Poljska sklenila, dn v razorožitvenem vprašanju posreduje med Nemčijo in zapadnimi državami. S poljske strani se čuje, da je zunanji minister Beck že pripravil posredovalni predlog. Poljska je namreč kot zaveznica Francije, ki pa je odklonila pakt štirih, zn to najbolj pripravna. Rim, 27. sept. b. Fašistični listi trdijo, da pogajanja v Ženevi, kjer vrši italijanska delegacija jKJsredovalno vlogo, ugodno napredujejo. Razgovori med zastopniki Francije, Anglije, Italije in Amerike so stopili v končno fazo. Italijanski delegati posredujejo pri pogajanjih z nemškimi delegati. Zanimivo je, da smatrajo fašistični listi francosko zahtevo s psihološkega stališča za upravičeno, ker se ni moglo do sedaj odstraniti francosko-nem.škega nezuupanja. Nasprotno, Hitlerjev režim v Nem- nase , je nega vala, ki je prihajal i/. Nemčije. Italijan-1 ski delegati morajo v svoji akciji računati f tem razpoloženjem, ali morajo biti po pisanju fašističnih listov zelo previdni iu morajo postopali z največjim razumom. Kaj nosi seboj Bech ? London, 27. sept. b. »Sunday Times« poroča, da je poljski zunanji minister polkovnik Beck nesel s seboj dokumente, ki pričajo, da se Nemci že leta in leta mrzlično oborožujejo v vzhodni Prusiji in v to svrho izrabljajo tudi litvinsko področje. Dokumenti, ki jih ima poljski zunanji minister, bodo dokazali, da gre vsaj pol nemškega transporta, to ! je približno poldrug milijon ton skozi poljski pomorski koridor v vzhodno Prusijo. Ti blagovni transporti so povečini sirovine in polfabrikati za vojno industrijo. Na področju vzhodne Prusije se izdeluje vseh vrst orožje. V Litvi pa izdelujejo Nemci letala, bombe in težko topništvo. 60—70%: jajca, loj, morske ribe, kumare, solate, špinača; 50—60%: mast, jajca, sočivje; 40—50%: vse ostale masti; 20-J0%: fižol; 3%: koruza, kakao, juino sadje, proso. Z ozirom na uvoz goveje krme je krila v Nemčiji preteklo leto domača proizvodnja 60 ,(lo 70% potrebe za vse vrste mlečnih izdelkov. Še zanimivejšo sliko tega naraščanja domače proizvodnje vidimo, če primerjamo vrednost uvoženih življenjskih potrebščin od leta 1927 do leta 1932. Leta 1927 je bilo uvoženih življenjskih potrebščin v Nemčijo v vrednosti za 5 milijard mark, dočim je bilo leta 1932 uvoženih le še za 1.8 milijarde, tedaj za več kot 3 milijarde mark manje v 5 letih. Poročilo nemškega instituta za proučevanje konjunkture pri tem naglaša, da je kljub temu padcu uvoza narastla potrošnja živ'jenjskih potrebščin v Nemčiji. Za leto 1933 napoveduje, da bo odstotek domače proizvodnje življenjskih potrebščin v razmerju s potrebo, presegel 90%. Z drugo besedo: Nemčija bo v dveh, treli letih krila vse svoje življenjske potrebščine z domačo proizvodnjo. Agrarna politika nove Nemčije — dosedanji uspehi so še posledica agrarnega režima pred revolucijo —, ima rešiti še edini problem, tako končava poročilo nemškega »instituta za proučevanje konjunkture«, da razširi do potrebnih meja pridelovanje pšenice, ječmena, oljnih rastlin, krme za govedo in bombaža ter omeji hiperprodukcijo rži, ovsa in krompirja, ter da doseže ravnotežje v vseh ostalih potrebščinah. S tem bi bila usoda nemškega trga za naše poljedelstvo in živinorejo zapečatena. Nujno je potrebno, da vodijo naši državniki račun o tem, kajti agrarna antarkija Nemčije ne pomenja samo ogromno poslabšanje položaja našega kmetijstva, ampak tudi za 100% večjo nevarnost kot pa je bila ona v letu 1914. —Gan_ ★ Francoski jezik v Rusiji Pariz, 27. seipt. (a) Iz Moskve poročajo, da je sovjetski komisar za vojno podpisal uredbo, s katero uvaja obvezen pouk francoskega jezika v vseh sovjetskih vojaških šolah. Valutni pakt Amerika-Anglija London, 27. sept. b. Sir Friderik Leith Ross je danes v spremstvu angl. poslanika v Washingtonu sira Rollanda Lindsaya odpotoval v Newyork. Dne 5. oktobra se prično v \Vashingtonu angleško-ameriška gospodarska pogajanja, katerim pripisujejo velik pomen ne samo radi tega, ker se ima na tej_ konferenci rešiti problem vojnih dolgov, temveč tudi radi tega, ker se splošno verjame, da se bo takrat temeljito proučilo valutarno vprašanje in sicer v okviru stabilizacije funta in dolarja. Roosevelt bo osebno sodeloval pri teh pogajanjih in se v gospodarskih krogih naglaša, da je velik pristaš sklenitve angleško-anieriškega valutnega pakta. — Vse to pa se seveda lahko zgodi šele takrat, ko bo rešen ameriški valutni problem. Popisovanje inozemcev Vsled razpisa kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, z dne 31. avgusta 1933 VI No. 17.177-1 se Ima sestaviti točen seznani vseh inozemcev, ki so zaposleni v dravski banovini. Radi tega poživlja Uprava policije v Ljubljani vse delodajalce, da prijavijo najkasneje tekom 8 dni vse pri njih zajioslene inozemce ne glede na kakovost zajKislItve, po f>osebnih obrazcih v dvojniku, katero dobijo proti plačilu 50 par od komada v prijavnem uradu Uprave policije v Ljubljani oz. na vseh stražnicah, kjer bo tudi vrniti izpolnjene tiskovine. Zoper one delodajalce, ki se ne bi odzvali temu pozivu, se bo uvedlo postopanje po čl. 69, f. 3. zakona o notranji upravi, objavljenega v Urad. listu št. 76. dne 23. julija 1929, Uprava policije v Ljubljani. Ni namen teh vrst, spregovoriti o elektrifikaciji naše širše in ožje domovine, tem manj, ker danes tudi za brezdvomno rentabilne naprave ni sredstev. Pač pa bi bilo treba posvetiti večjo pažnjo umnejši izrabi že obstoječih naprav. Lep je pogled na šumeče slajx>ve in vodo, lo teče preko jezov naših vodnih central. Vendar večina ljudi ne [»zna nenadomestljive izgube za narodno gospodarstvo, ki jo pomeni taka slika. Voda, ki teče preko jezov, je neizrabljena energija, kapital, ki ga ne moremo nikdar več v katerikoli obliki pridobiti. In ne samo to. Ta voda pravi, da je dotična naprava premalo izrabljena in da čaka samo na odjemalca električne energije. Dotična naprava je neizrabljena in denar, vložen v njo, se ne obrestuje tako, kot bi bilo to potrebno. Običajno vidimo tako odvečno energijo po dnevi, ko ni dovolj odjemalcev za električni tok in mnoge manjše elektrarne kratkomalo obrat ustavijo in prično s pogonom zvečer, ko je dovolj odjemalcev za električno luč. Zakaj je to? Ker je večina naših podeželskih elektrarn premalo poučena o tem, da se s pametno in primerno tarifno politiko da mnogo napraviti, da pomeni neprekinjen pogon z gospodarskega in tehničnega stališča velik napredek in da bi si marsikdo nabavil sicer drage elektr. kuhalnike in domače aparate, če bi imel na razpolago tok podnevi ali pa ponoči (ne zvečer!) po primerno nizki ceni. V tem pogledu so naša mesta sicer storila že velik korak naprej, deloma prisiljena vsled konkurence plinarn, in uvedla nižje cene za tok, ki služi za gospodinjske svrhe. Gospodinja, ki ie enkrat izkusila prijetnosti električnega kuhanja ali pa elektr. ogre-valca za vodo, s katerim more imeti vsak čas toplo vodo ali pa celo toplo kopalnico, bo marsikatero drugo udobnost lažje pogrešala kot to. Seveda mora biti za take svrhe, kot že rečeno, primerna cena. Ker pa elektrarne hočejo oddajati to vrsto cene-' nega loka samo ob gotovih dnevnih časih, morajo biti dotični odjemalci tudi s tem sporazumni, da imajo to ugodnost samo tedaj, kadar ni dovolj druge porabe za tok, torej nikakor ne okrog večera. Končno si bo lahko z dobro voljo vsaka gospodinja svoje delo uredila lako, da lika dopoldne ali pa jx> kosilu in se more tako okoristiti s cenejšim tokotn. Dasi ima večina naše industrije svoje lastne elektrarne, velja to, kar je prej omenjeno, tudi za industrijske prilike. Res je, da ne more vsaka vrsta industrije prenašati to, da ima pravico do cenejšega toka samo ob gotovem času, pač pa je na drugi strani zopet mnogo pogonov, ki morejo to brez vsake težave urediti. Pri uporabi elektr. toka za ogrevalne svrhe n. pr. v elektr. pečeh za ža-renje žice, železa, pločevine ali emajla moramo poleg drugih prednosti in ugodnosti upoštevati predvsem čistost v obratovanju. Potem pa še skoraj 100% izrabo toplote in pa okohiost, da pri elektr. f>ečeh niti ni treba plačati prevoznih stroškov za dovoz goriva, niti ni treba dimnikov in se zaradi tega lahko postavijo eleklr. peči kamorkoli v sredino obrata. Velika prednost takih peči je tudi točna regulacija toplote, bodisi avtomatično, bodisi |x>ljubno in pa okolnost, da je tehnična popolnost teh peči danes že tolika, da tudi obratovalna sigurnost ni manjša kot pri drugih pečeh. Kolik jx>men more izraba odvečne energije dobiti, spoznamo samo iz j>rimera švicarske statistike. Tam bi mogla industrija te dežele letno izkoristiti še 800 milj. kWh, dasi so v Švici izrabljene vodne sile tako ekonomično kot skoraj nikjer drugje v Evropi. Navedeni količini toka odgovarja 170.000 ton premoga, ki ga mora Švica uvažati. V naših krajih so razmere seveda precej druge, ker nimamo niti tako obsežne elektrifikacije, niti tako razvite industrije, ki bi potrebovala tako velike množine toka, na drugi štreni pa je razvita naša premogovna industrija, ki se sama nahaja v največji krizi in zaradi katere bi morali tudi v sicer možnem slučaju imeti obzire. Precejšen del premoga, ki se jx>rabi posredno ali nejx>sredno v naši industriji, pa je inozemskega izvora in bi bilo zaradi tega le razveseljivo, ako se ta uvoz po možnosti zniža s tem, da se ali uvede domače gorivo, ali pa, ako to ni mogoče, elektr. energija, ki' more vsekakor konkurirati z najboljšimi vrstami inozemskega kuriva, poleg vseh prednosti, ki so lastne elektr. pogonu. Želeli bi bilo, da slede tudi pri nas merodajni krogi zgledu inozemstva in da v okviru danih možnosti prično z intenzivno propagando za oddajo odvišne energije ne samo za domače, gospo- Užaloščenl javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je po hudi in dolgotrajni bolezni, naša iskreno ljubljena mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa Ivana Berce bivša gostilničarka pri Kamnarju v sredo, dne 27. t. m, ob 12 za vedno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne se bo vršil v petek 29. t. m. ob pol 6 popoldne iz mrtvašnice javne bolnišnice. Ljubljana, dne 28. sept. 1933. Vinko Berce, narednik, sin; Joža Borce, snaha; Vinko, vnuk, in ostalo sorodstvo. naprave dinjske namene, temveč tudi za industrijo, ki je sama interesirana na tem, da zniža izdelovalne stroške. Neka velika industrija v Sloveniji je pred nedavnim v mnogih izdelovalnih panogah uvedla elektr. peči in ima odlične uspehe. Ogromno delo, ki bi se moglo izvesti predvsem, bi bila seveda točna statistika proizvodnje in uporabe toka. Do sedaj je bilo to dokaj težko, ker privatne elektrarne niso bile interesirane na tem, da se v javnosti izve o njih delovanju. Danes pa imamo drž. trošarino na lok, ki precej natančno ugotovi dejanski položaj. Trošarinski izkazi javnih in zasebnih elektrarn niso dokumenti, ki bi smeli ležati v arhivih, ampak bi morali biti najboljši material za statistične publikacije, ki so do sedaj preko časopisja le jjomanikljive in nepopolne. Le tedaj, ako se prično zanimati za te stvari tudi širše plasti neposredno prizadetega prebivalstva, smemo pričakovati, da bomo v doglednem času boljše izkoristili obstoječe naprave in v bodočnosti prišli do uresničenja naših sanj, do velikopotezne elektrifikacije tako, da ne bo imel samo vsak kmet elektr. luč, ampak tudi vsak obrtnik svoje elektr. aparate. ★ Hišni davek Belgrad, 27. sept. (a) Davčni oddelek finančnega ministrstva je dal nalog finančnim ravnateljstvom, da nemudoma opozore davčne uprave, da pozovejo najkasneje do 1. oktobra davčne obve-zance na predložitev davčnih prijav za hišni da-vez za leto 1934. Rok za prijavo' začne teči dne 1. oktobra. Iz učne uprave Belgrad, 27. sept. m. Izšla je naredba osrednje učne oblasti na predlog prosvetne oblasti v Sloveniji, da se ima na srednjih šolah v dravski banovini odstraniti iz slovenske čitanke za 2. razred uvodno berilo Ivana Cankarja »O domovina«. Berilo se ima odstraniti tako, da se dbtična stran izreže. Hmelj Žalec, 27. sept. Položaj v hmeljski kupčiji je neizpreinenjen in mirno povpraševanje se je nadaljevalo tudi danes. Nakupovanje je bilo le v manjšem obsegu po neizpremenjenih cenah po 65 do 70 Din za kg, izjemoma se je plačevalo prvovrstno blago tudi do 75 Din. Osebne vesti Ljubljana, 27. septembra, (a). Ban dravske banovine dr. Drago Marušič v četrtek, 28. t m. ne bo sprejemal strank, ker je službeno odsoten. Ljubljana, 27. septembra, (a.) /Podban dravske banovine dr. Pirkmajer zaradi uradne odsotnosti v petek, 29. t. m. ne bo sprejemal strank. Belgrad, 27. sept. m. Danes je prispel v Belgrad hrvatski katoliški župnik iz Newyorka, Franjo Cuturič. V teku dneva je obiskal predsednika vlade dr. Srskiča in belgrajskega nadškofa dr. Rodiča. Belgrad, 27. sept. m. Iz službenega potovanja po Sloveniji se je vrnil v Belgrad načelnik carinskega oddelka v finančnem ministrstvu Vlastimir Glišič. Belgrad, 27. sept. m. Za računsko uradnico 10. pol. skupine je premeščena k Poštni hranilnici v Belgradu Ljubica Pust, do sedaj pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani. Drobne vesti Belgrad, 27. sept. m. Tiskovni ataše tukajšnjega bolgarskega poslaništva Nikolaj Tolčev je priredil včeraj popoldne čajanko na čast bolgarskim umetnikom, ki so razstavili svoja dela na bolgarski umetniški razstavi v Belgradu. Čajanke se je udeležilo tudi večje število naših umetnikov. Duhlin, 27. septembra, (a.) Snoči je prišlo v mestu do več spopadov med policijo in republikanci. 15 oseb je ranjenih. Buonos Aires, 27. septembra, (a.) Tu so podpisali carinsko pogodbo med Anglijo in Argentino. Santiago, (Kuha), 27. septembra, (a.) Tukajšnji trgovci so organizirali nekakšno milico, da se ubranijo pred napadi revolucijonarjev. Varšava, 27. sept. b. Semkaj je prispel odlični ruski umetnik-slikar Aleksander Kravvčenko, ki bo stopil v stike s poljskimi umetniškimi krogi V Varšavi ostane več tednov. Predavanje pph. Laja Lovriča Ljubljana, 27. sept. Skupina bojevnikov I rnovo-Ljubl jana poziva vse bojevnike da sG udeleže predavanja tovariša dobrovoljea, podpolkovnika Luja Lovriča. ki bo 29. sept. ob 20 v veliki dvorani hotela Union. Avtomobilska nesreča V Šentvidu nad Ljubljano je avtomobil povozil Ivana Bonča. Voznik v avtomobilu se za ponesrečenca ni zmenil ter jc hitro vozil dalje. Ponesrečenec je dobil hude poškodbe. Poklicali so reševalno postajo in ga prepeljali v bolnišnico, Čuje se, da so nekateri ljudje opazili številko avtomobila. * Popravljamo. — Pod dopis iz Ženeve: »Led okrog Nemčije«, ki smo ga priobčili v včerajšnji številki, se je po pomoti vrinil podpis dr. L. Bč-ta, našega poročevalca na manjšinskem kongresu; v resnici je bil dopis od našega dopisnika iz Ženeve g. W-iva. Umetniška šola „Probade" V poslopju Tehniške srednje šole Pogled letikanakn uw iwW 11 umi um iiiii— ko in jesenovo drevo, katero sc ie zrV.elo v ozkotirni železniški most tovarnarja Potočnika, ki ga ga je močno poškodovalo. Proti Pamečam je poplavilo veliko rodovitne zemlje. Suhodolnica ni napravila toliko škode, ker je bolj mirna. Močno je razruvala cesto, ki vodi iz mesta v Stari trg. Hiše ob tej cesti so bile v vodi, ljudje odrezani od sveta. Voda je drla v kleti, v bližini teh hiš pa je podrla tri sicer močne plote in jih nekaj časa nesla s seboj. Iz njiv pa je odnesla rodovitno zemljo. Precej škode so napravili tudi pritoki, Selčnica je podrla več. jezov ter naplavila mnogo rodovitnega polja vzdolž proti Mislinji na Bukovsko vas. Trpela je zelo tudi regulacijska naprava v Bukovski vasi. V soboto popoldne je začela voda jx>lagoma podati Vojaki rešujejo stanovalce poplavljene hiše, ki se se zatekli ua slamuato streho. Življenje žrtvoval za bližnjega Na Blokah sla se na vodi ponesrečila dva otroka, eden je utonil — pri reševanju drugega je utonil reševalec Bloke, 25. sept. Danes popoldne nekako ob pod 3 sta vzela Lavrič Anton vulgo Tomeč, in Vintarjeva Verica, oba šolarja pri 12—13 letih iz Metljan, splav, narejen iz dveh lestev, ki se rabijo pri osternicah, in i« par deska in sta se začela voziti po vodi, ki je še ostala od povodnji med Metljami in Topolom. Globoka je ta voda ponekod do 2 m, pri Brezdnu pa celo do 5 m. Kako sta se ponesrečila, nihče ne ve. Morda sta se bala globoke vode in je Tonček skočil v vodo, misleč, da bo priplaval na suho. (Pri tem se je pa splav nagnil in je še Verica padla v vodo. Ali pa se je splav, ker ni bil zbit, sam razsul in sta bila uboga otroka namah v vodi. Dejstvo je, da so videli Tončka, kako je roke iz vode molil in si z glavioo pomagal ter klical na pomoč. Nato pa je izginil v vodi. Po čudnem naključju pa je zagrabila Verica za lestvico, ki jo je imela baje nad seboj, se jo je krčevito držala z obema rokama, z glavico pa je kukala skozi kline in vpila, da naj jo rešijo. Gori pod gozdom na Bloščku je na senožerti Siraj Anton, p. d. Jurjev, klestil veje in drva napravljal. Kar zasliši glas na pomoč in obenem zagleda ljudi, ki so iz vasi planili profei vodi, da bi otrokoma pomagali. Tedaj pa Jurjev Tomo vse popusti in jo ureže po hribu navzdol, kolikor je mogel hitro in je bil eden prvih, ki so hoteli pomagati vsaj Verici. Nič ne pomišlja, stopi v vodo, jo srčno brede, ko mu tal smanjka, ae sunkoma zaganja do lestve, ki je nosila Verioo in jo končno doseže. Zdaj ga Verica vpraša: >Ljubi Tone, ali bova še kdaj prišla na guho?< On pa ji zakliče: Nič se ne boj, samo mene •e drži.t Nato si je hotel pomagati, pa ga m držalo — narobe, oba sta bila naenkrat v vedi. Jurjev Tone je bil ves razgret od hitrega teka, pa je brž čutil, da ga mrzli vodi zebe, zato je to ljudem povedal in je prosil, naj mu pomagajo s kako desko. Naenkrat so ljudje videli, kako postaja 6e dalje bolj bled. Tu ga prime najbrže krč. Z besedami: »Pomagajte! Marija, jiomagajl Nazaj me več ne bo!< izgine v vodi. Na kak način je prišla zdaj Verica na lestvo, je pravcata uganka. Ležala je na lestvi in, ker je bil precej močan jug, je plavala čez globoki Brezden pri Topolskih Belicah. Ljudje so med tem časom hitro zbili nov splav, ki so ga vlekli možje in fantje — prav do pasu in še čez v vodi — naprej ob kraju za Verico, ki so jo končno dobili in rešili. Precej časa je minulo, da se je zavedla. Ima pa hud glavobol in bati se je, da ne bo pritisnila vročina, ker je bila toliko časa v vodi. — Jurjevega Toneta kakor tudi Tom-Sevega so ljudje s splavom dolgo časa iskali. Nazadnje se jim je posrečilo, da so dobili Jurjevega Toneta po dobrih 3 urah mrtvega. Bil je srčen in pogumen fant, pripravljen vselej svojemu bližnjemu pomagati. Malega šolarja, Tomčevega Toneta pa vkljub skrbnemu iskanju niso mogli danes dobiti in je trda noč napravila konec vsaki rešilni akciji. Ljudi se je na mah na kraju nesreče nabralo vse polno iz Topola in iz Metljan. Novica o utopljencih je šla kot blisk po celi fari. Vse sočustvuje z obema družinama, posebno še z Jur-jevo materjo, ki ji je nemila smrt pred par meseci vzela moža. Pripominjamo še, da je Toni če v Tone že spomladi padel v vodo pri Fari, pa so ga srečno rešili. Danes ga ni bilo mogoče! Obema mladeničema kličemo: Večni pokoj uživajla! Obema težko prizadetima družinama pa naše iskreno sožalje! Društvo »Probuda«, ki ima namen gojiti in pospeševati domačo narodno umetnost, obrt in industrijo, je leta 1921. poleg drugih odsekov ustanovilo tudi šolski odsek. Po društvenih pravilih itna ta odsek nalogo skrbeti za obstoj društvene umetniške šole ter organizirati in ustanavljati enake šole in tečaje. Šolski odsek otvarja s svojim pozitivnim delom vsako leto razne tečaje umetno obrtnega značaja, s katerimi nudi priliko za naobrazbo tudi onim, ki nimajo prilike posečati tozadevnih celodnevnih šol. šola pa nudi tudi jx>uk onim, ki so željni strokovne naobrazbe, a je ne morejo uživati, ker se po predpisih šolskega zakona ne morejo sprejeti kot učenci in to vsled nezadostne splošne predizobrazbe ali vsled predpisane starosti. Umetniška šola »Probuda« pa daje s svojimi tečaji možnost do izobrazbe vsem brez izjeme na prediz-obrazbo in ne glede na starost in stanovski poklic. Da pa je obstoj umetniške šole »Probuda « pot re-ben, dokazuje statistika, iz katere je razvidno, da je bilo od leta 1921. do 1933., torej v dvanajstih letih obstoja, vpisanih vsako leto povprečno 61 učencev obojega sjx>la in to iz vsen slojev. Po lastni inicijativi ali na željo javnosti je šolski odsek do sedaj vzdrževal in priredil 21 tečajev za razne umetno-obrtne stroke, poleg lega pa še razne tečaje in predavanja za splošno naobrazbo. Vse tečaje so vodili priznani domači strokovnjaki in umetniki. Šola nudi temeljno naobrazbo za nadaljni 9tro-: kovni študij, kakor tudi zaključno naobrazbo v p>o-SEmeznih strokah. Ker šola ne predpisuje nobene učne dobe. je vsakemu prosto dano po njegovih osebnih prilikah, da jx>seča jx>uk na tej šoli. kolikor časa hoče. Šola uživa gostoljubnost na zavodu Tehniške srednje šole, kjer se vrši pouk vsled pomanjkanja potrebnih prostorov v večernem času od 18 do 20. v nekaterih tečajih se vrši pouk tudi v dnevnem času in sicer v jx)saineznili privatnih ateljejih in delavnicah. Vodstvo šoles skuša, da ugodi in ,iudi vsakemu priliko do izobrazbe, dasiravno je to v mnogih slučajih jako težavno, ker primanjkuje stalnih učnih prostorov za celodnevni pouk, za katerega bi bilo vsako leto dovolj priglašencev. Za trinajsto šolsko leto 1933/1934, ki začne z rednim poukom 1. oktobra, ima umetniška šola «Probuda« v svojem programu sledeče tečaje: 1. Figuralno risanje s predavanji iz anatomije, perspektive in oblikoslovja. 2. Dekorativno risanje s predavanji iz perspektive in oblikoslovja. 3. Javna risarska šola z individualnim px> ukom za razne stroke. 4. Grafika v vseh strokah. 5. Fotografija. 6. Slikanje po naravi. 7. Slikanje na tkanino. 8. Kiparstvo. 9. Mala plastika in medaljerstvo. 10. Praktična keramika. 11. Opisna geometrija, priprava za strokovne izpite. 12. Usnjerez v raznih tehnikah. 13. Risanje in vezenje v raznih tehnikah in slogih. Zadnji tečaj bo vodila gospa Nevenka Stein-dlova, ki je svoje izdelke že jiokazala javnosti v Jakopičevem paviljonu v avgustu leta 1932. Našim damam nudimo s tem tečajem priliko, da si svoje domove p>o lastnem okusu O|:remijo z originalnimi izdelki domačega narodnega sloga kakor tudi v vseh drugih slogih. Z letošnjim ličnim programom izpo|x}lnjujemo naše dosedanje delo in ujiamo, da bo nekoč na temeljili umetniške šole »Probuda« vznikla naša bo doča umetno-obrtna šola, ki je Slovenci nimamo, a brez nje dalje biti ne morcino. Da dosežemo lo jire-potrebno šolo, ni več zadeva »Probudc«, ampak celokupne javnosti, merodajnih faktorjev in vseh onih, l A/ ' zavživa. se dobro počuti Kdor V.fIV*' zavživa, je dobre volje. J; fct lU. čudož osvežitve in [»življenja. lUariborshe vesti: Maribor — jugoslovanski Manchester Ljubljanske vesti: Regulacija Ljubljanice se bo pozimi nadaljevala Lfubljana, 27. septembra. Mestna občina je stavila gradbenemu ministrstvu predlog, naj bi se regulacija Ljubljanice nadaljevala še letošnjo zimo in sicer vsaj v toliko, da bi se zavaroval frančiškanski most, ki ga je letošnja povodenj resno ogrožala. Mestna občina in odbor za Osuševanje barja sta že pristala, da iz izrednih kreditov dasta svoja deleža k regulaciji, potreben ije le še pristanek države. Mestni žuipan dr.. Puc se je zaradi tega odpeljal v Belgrad, da to pri gradbenem in pri finančnem ministrstvu izposluje. Če se posreči dobiti pristanek države, bo »Ljubljanska Tovarišice, akademkinje! Akademsko društvo »Savica« Vas vabi, da vstopite v njen krog. Zlasti vabi novinke, ki boste morale sedaj napraviti prvi korak v življenje, ki je težek in odločilen, in boste potrebovale nasveta in pomoči. Marsikatera stvar, ki je eni sami težka, je večam skupaj lahka. Združimo se toraj in delajimo skupaj! Rade Vam bomo pomagale z dejanjem in nasvetom, sedaj in v bodoče boste našle v naših vrstah zveste tovarišice. Skupaj z združenimi močmi bomo lahko dosegle svoje cilje. Trudile se bomo v smislu pravil našega društva, da postanemo izobražene katoliške žene, Vse svoje zmožnosti pa bomo položile na oltar naše lepe domovine. Tovarišice, ki mislite kakor me, pridite med nas in podprite naše društvo s svežimi močimil Odbor akad. društva »Savice«. J. D. A. »Savica« daje novinkam vse informacije do incl. 4. okt. vsak dan, izvzemši nedeljo, od 10—12 dopoldne v svojih društvenih prostorih, v Akademskem domu, Miklošičeva c. 5, priti. V nedeffo boste šli za 40 Din v logaško Slatino s Šmucovim fotoizletom. Prijavite so v AVolfovi ulici 12, dvorišče. Kaj bo danes? Drama: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red Četrtek. Opera: iPikova dama«. Red A. Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek- Re-sljeva cesta 1; mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 24, in dr. Kmet, Tjrševa cesta 41. * 0 Dobrodelna prireditev v korist bednim ■ rudarskim otrokom. Ponovno opozarjamo na to t (prireditev, ki bo jutri 29. septembra t. I. ob 20 v veliki Union.ski dvorani. Z mnogobrojnim obiskom se bomo oddolžili bednim rudarskim otrokom, sami bomo pa imeli izreden umetniški užitek, saj sodelujejo znani ljubljanski umetniki in junaški slepi invalid podpolkovnik Lujo Lovrič iz Belgrada. O Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 28. t, m. ob 3 popoldne ogled kapelice Codellijevega gradu, cerkve v Štepanji vasi in kapelice božjega groba. Vodil bo msgr. Viktor Steska. Sestanek ob prehodu železnice na Zaloški cesti. Povabljeni vsi člani društva in prijatelji umetnosti. ^ Jutri tebi idravo. lepo in štedljivo LUTZ pe?. O Vsem društvom in organizacijam. Društvo »Krka« prosi vsa društva in korporacije, da. pošljejo svoje zastopnike na sestanek v četrtek 28. t. m. ob 8 zvečer v hotel Miklič (zbo-rovalna dvorana, soba št. 44 v I. nadstropju). Dnevni red: Pomoč poplavljencem. O Dobrovoljci! V Ljubljano je prišel naš tovariš in predsednik Saveza dobrovoljcev Lnjo Lovrič. Njemu na čast sklicujemo prijateljski sestanek drevi ob 20 pri Slainiču v | kmečki sobi. Pridite vsi ter s tem počastite na- j Sega neumornega voditelja. Odbor. ' gradbena družba« kar nadaljevala dela in sicer do čevljarskega mostu. Ko se bo voda odtekla, bo družba le še nadaljevala z izkopom nad cukrarno, kjer struga ne bo zaenkrat še tlakovana, ker pride tja hidrocen-trala. Mnogo dela bo zahtevalo tudi izčiščenje struge. Voda je namreč nanesla v strugo ogromne množine gramoza, peska in blata, pa tudi podjetje samo je nametalo v strugo pod most ogromne količine skalovja. Delavci bodo torej nekaj dni še imeli zaposlitev, potem pa bi bili prepuščeni pozimi sami sebi. Tudi iz socialnih razlogov je zato potrebno, da se regulacijska dela nadaljujejo. © Vojaško pregledovanje koles za vse zamudnike, ki prebivajo v Ljubljani, je v četrtek in petek t. j. 28. in 29. t. m. na Ambroževem trgu od pol osmih do 12. Kdor še ni pripeljal svojega kolesa k pregledu, naj to za gotovo stori, sicer bo kaznovan po voj. kazenskem zakonu. O Strokovna obrtna nadaljevalna šola zn stavbne obrte v Ljubljani »Graben« ima naknadno vpisovanje učeucev-va jencev v nedeljo, t. j. 1. oktobra 1933. v času o! 8 do 12. Ob tej priliki se naj vpišejo šc vsi oni, ki se due 24. septembra 1933. niso vpisali. — Upravitelj šole. Dr. Savnik 29. in 30. t. m. ne ordinira. O Esperantski tečaj se bo vršil v predavalnici Delavske zbornice vsak ponedeljek in četrtek. Otvoritev nocoj, dne 28. septembra i933 ob 19. Mesečna učnina 10 Din, brezposelni učnine prosti. — Klub esperantistov v Ljubljani. O Avtobusni izlet v Logarsko dolino bo v nedeljo, dne I. oktobra. Odhod ob 5. zjutraj izpred biljetarnice Putnika za nebotičnikom, kjer se sprejemajo prijave. Cena s prehrano Din 135. O Pred dovršitvijo Trgovske akademije in Trgovske šole. Poslopje, kjer bosta nastanjeni omenjeni šoli, je že toliko dograjeno, da bodo gradbena dela zaključena že v kakšnih 14 dneh, vsa dela pa bodo dovršena do 1. decembra, ko se obe šoli vselita v to poslopje. Šoli bo treba seveda še z marsičem opremiti. Instalacijske naprave so že dograjene in prav te dni so preizkusili centralno kurjavo, ki sijajno funkcionira. Kipar Kalin dela pri kamnoseku Kunaverju pri Sv. Križu štiri lepe skulpture iz umetnega kamna. Te skulpture pridejo na poslopje in bodo postavljene tudi že čez kakšnih 14 dni. Med vsemi šolskimi poslopji v Ljubljani je Trgovska akademija najbolj moderno in sodobno zidana ter bo tudi najbolj moderno opremljena. Zgradila jo je »Ljubljanska gradbena družba«. 0 Nove stavbe. Na spodnjem koncu Itra-deckega ceste je vila dr. l.okarja popolnoma dograjena in tudi že uporabljena. Žagarjeva trinadstropna stanovanjska hiša na oglu Res-Ijeve ceste in Slomškove ulice je *- sirovem zi-dovju že dograjena in jiostavljajo nanjo že strešni stol, v stanovanjske prostore pa opo-stavljajo leseno okvire za okna in vrala. Na pokopališču pri Sv. Krištofu je temeljno zidovje za novo cerkev inalodane že zgrajeno. 0 Večerni kuharski tečaj, dopoldanski in nedeljski tečaji za kuho in serviranje se prično v oktobru t. i. Vpisovanje bo 1. in 2. oktobrn. Istočasno bo tudi vpisovanje za trimesečni go-spodinjsko-kuharski tečaj za zaročenke in neveste. Pojasnila se dobe na Krekovi mešč. gospodinjski šoli v Zg. Šiški, Ljubljana VII. Telefon 30-94. © Tečaj ruskega jezika. Ruska Matica je podaljšala vpisovanje v tečaj ruskega jezika za Slovence do 6. oktobra t. 1. Teča j se deli v tri skupine: I. za začetnike, II. in III. za naprednejše. Za II. skupino so predvidene tudi vaje i/, ruske klasične literature Puškinove dobe, zlasti Puškina »Evgenij Onegin« in Lermontova »Junak našega časa«. Za III. skupino pa iz li-teraturne dobe po Puškinu, zlasti Turgenjev. Ukovina znaša 20 Din mesečno in enkratna vpisnina 10 Din. Podrobnejše informacije: Ljudska šola na Cojzovem grabnu torek, četrtek in petek od 18.30 do 20.30. © Tramvajski promet s prestopanjem. Od torka naprej se vrši na trgu pred kavarno »Evropo« Z nenavadnim naletom se razvija naša tekstilna industrija, ki se nahaja danes v srečnem položaju prezaposlenosti iu lepega zaslužka. Osobito se opaža ta nagel razvoj v Mariboru, ki se vedno bolj oblikuje v naše največje tekstilno središče. Stari tovarniški objekti, ki so že leta in leta samevali, prazne dvorane, da, celo hlevi — vse se izpremlnja v tkalnice in predilnice, v vsakem delu mesta in predmestjih že teko tekstilni stroji. Mnogi obrati se ustanavljajo z večjim kapitalom in moderno opremo, še več je pa takih, ki imajo za začetek le par starih stalev, izranžiranih iz večjih tovarn in s temi se prerivajo naprej. Značilno pa je, da baš ti mali obrati dobro prosperirajo in imamo že celo vrsto podjetij, ki so se iz takih malih začetkov lepo razvila. V zadnjem času se mnogo govori o novih tovarnah, ki se ustanavljajo. Tako bo zgradil neki strokovnjak v prostorih bivše tovarne mesnih izdelkov Welle v Košakih tkalnico za bombaževino, tovarnar Braun, ki je proda! svoje podjetje tvrdki Ehrlich, bo zgradil novo tkalnico v enem delu Bergove tovarne za usnje pod mostom. Neka druga skupina, v kateri so Mariborčani Hausinanniger, ing. Himmler, Kavčič in Mo-čivnik namerava zgraditi tkalnico za svilo. Znatno so [»večale svoje obrate tovarne Hutter in drug, Mariborska tekstilna d. d., Zelenka in Comp., ter tovarna svile Thoma, ki je kupila podjetje Bujatti (Mariborska industrija svile) ter ga stavila v obrat. Na vidiku so pa še nove ustanovitve, v katerih bo zastopana poleg inozemskega tudi domač kapital. Maribor se izpreminja v nekak jugoslov, Manchester, delavstvu pa se obetajo nove možnosti zaslužka. □ Blaga srca. Za poplavljence so darovali po tuk. podružnici »Slovenca«: Franjo Mastek, trgovec, 100 Din in ga. Marija Povšič 15 Din. Bog plačaj! Posnemajte! □ Kaj bo z gozdarsko šolo. Na podlagi naših poročil se je pričela mariborska javnost živahneje zanimati za usodo gozdarske šole, ki je na tem, da jo za vedno izgubimo. V teku so razne intervencije, da se zavod ohrani še nadalje. Ker pa ni verjetno, da bi država še nadalje »posojevala« svoje učno osebje banovinski toli, bi bilo najprimerneje, da razpiše banska uprava konkurz za izpopolnitev učnih mest ter sprejme osebje šole v slalež banovinskih nastavljencev. □ Poroke. V mariborskih farnih cerkvah so se te dni poročili: Bračko Frančišek, učitelj, iu Stokelj Antonija, učiteljica v Murski Soboti. — Lapaine Stanko, pos. uradnik, in Štebih Frančiška, uciteljica. — Divjak Martin, kovač, in Lampreht Antonija, delavka. — Habjančič Engelbert, sedlar, in Partlič Štefanija, prodajalka. — Mladim parom obilo sreče in blagoslova. □ Pri gledališču nobenih izprt.nemb. Z ozi-vom na vesti, ki krožijo med občinstvom o odhodu raznih igralcev iz tukajšnjega gledališča na druge odre, nas naproša gledališka uprava za obvestilo, da ostane v letošnji sezoni celoten dramski in operetni ansambl neokrnjen. □ Preureditev gledališke čakalnice. Obiskovalci gledališča bodo gledališki upravi zelo hvaležni za preureditev čakalnice, ki se sedaj izvršuje. Stopnišče, ki vodi v prvo nadstropje h kazinski dvorani ter dohodi v prostor za kadilce in k straniščem bodo ločeni od same čakalnice s stekleno steno, ki bo stala povprek cele čakalnice. Na ta način bo prostor pred vhodom v lože in dijaški parter brez običajnega prepiha ter se bo v zimi lahko kuril. Pa tudi kadilci dobe zakurjen prostor in sicer v čakalnici kina Apolo. □ Eden izmed dvanajsterih umrl. V torek zvečer je v Pristaniški ulici 7 umrl v častitljivi starosti 72 let, vpokojeni šolski sluga Anton Koc-pek. Imenovani je bil večkrat deležen" odlike, da jo smel biti na velikonočni četrtek pri umivanju nog kot apostol Gospodov. iPogreb bo danes ob pol 4 popoldne iz mestne mrtvašnice na pokopališče v Pobrežju. Blagemu starčku svetila večna luč, žalujočim pa naše sožalje. —..........I....... ——..............— tramvajski promet le s prestopanjem in sicer v obe smeri: v Šiško in proti kolodvoru. Kakor smo že poročali, polagajo sedaj na tem trgu prometni trikotnik tako, da bodo mogli tramvajski vozovi voziti tudi naravnost iz Šiške proti kolodvoru, j Tir, ki so ga položili pred dvema letoma, sedaj opuščajo in delajo novega tik poleg. 0 Živahno zanimanje vlada kljub začetku minili tečajev še vedno za izredno posrečene in strokovno prvovrstne tečaje Dopisne trgovske šole. Da ugodi željam številnih interesentov, ki doslej iz kakršnegakoli razloga še niso mogli izvršiti vpisa v te tečaje, se je vodstvo ■ Dopisne trgovske šolo odločilo, da otvori z 12. oktobrom nove tečaje, za katere nudi enako kakor za prve številne ugodnosti. Opozarjamo na to priložnost vse tiste, ki se žele v najkrajšem času temeljito in poceni priučiti knjigovodstva, stenografije, nemščine i. t. d. Vsa potrebna pojasnila se dobi brezplačno pri ravnateljstvu zavoda, Ljubljana, Pražakova 8. 0 Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Odslej se vršijo redne pevske vaje po sledečem' redu. V ponedel jek zvečer mešan zbor, v 6redo zvečer ženski zbor, v četrtek zvečer moški zbor. Izredne skušnje bomo pa pri vajah naznanili. — Odbor. © Bluze, razno damsko perilo, torbice, rokavice, najnovejše mode, dobite le pri tvrdki Miloš Karničnik, Stari trg. I □ Stari Maribor izumira. Umrla je ena najstarejših mariborskih meščank, ga. Frančiška Smerdu. Dosegla je častiljivo starost 92 let. Pogreb blage pokojniee bo danes popoldne ob 14.15 iz hdše žalosti, Maistrova 13, na mestno pokopališče v Pobrežju. — V Koroški ul. 20 je umrl kamnosek g. Matevž Gojkovič. Pogreb bo jutri popoldne ob 16 na mestnem pokopališču. Svetila pokojnim večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Vinske trgatve pričenjajo. V nedeljo, dne 1. oktobra priredi prvo vinsko trgatev v Mariboru tukajšnji SSK Maraton in sicer v Lovskem domu za Tremi ribniki. Prireditev se prične ob 2 popoldne ter bo zvezana z raznimi atrakcijami, kakor kegljanjem in streljanjem za lepe dobitke, zaporom, vinsko trgatvijo itd. □ Otrok v loncu vrele vode. Huda in nevarna nesreča je zadela 2-letnega Viktorčka Lepenika. Otrok se je motal v pralnici ter padel v 20-literslu lonec .napolnjen z vrelo vodo. Nesreča bi bila za malčka gotovo usodna, da ni bila na krik takoj pri roki pomoč. Zadobil pa je hude opekline ter so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v bolnišnico. □ Na otok betonski most. Mestni gradbeni strokovnjaki že razmotrivajo, kakšen most naj bi se zgradil na Mariborski otok. Kakor čujemo, bo prevladalo mnenje, da se naj zgradi betonski most, ki ne bi bil mnogo dražji od lesenega, zato pa trajen in bi prenesel večjo obtežbo. □ V Metelkovi ulici je živahno. Gradba zasilnih stanovanj nagloma napreduje. Zaposlenih je okoli 100 delavccv; temelji stavb so deloma že gotovi in kmalu se bo pričelo dvigati tudi zidovje. Zadnje deževje je sicer dela nekaj zavrlo, zato pa se sedaj nadaljujejo s ]x>dvojeno naglico, da bodo poslopja še pred zimo gotova za vselitev. □ Upokojenci. Upokojeno učiteljstvo ima svoj prihodnji mesečni sestanek danes teden, v četrtek, 5. oktobra ob 15 v Narodnem domu. Odborova seja Društva jugoslovanskih držav, upokojencev sc bo vršila v soboto 30. septembra ob 15 v Cankarjevi sobi Nabavljalne zadruge. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 1. oktobra ob 20: »Gospoda Glembajevi«. Otvoritvena predstava. a Prijavo za gledališki abonma se sprejemajo še nadalje. Uprava prosi vse one, ki se nameravajo abonirati, da to store čimprej. Na razpolago je še dokaj dobrih sedežev, zlasti v ložah. Dasi se je doslej priglasilo precej abonentov, pogreša uprava marsikoga, Ui mu dobrobit in obstoj »Narodnega gledališča« v Mariboru ne bi smel biti indiferenten. Prvi obrok se Inhko vplača šele prvega oktobra! Ptui Fotoamaterji izletniki. Za sprejem ljubiteljev Slovenskih goric, ki nameravajo jiosetiti dne 8. oktobra t. 1. naše kraje, se je v Ptuju osnoval pripravljalni odbor. Ta odbor bo imel nalogo, da sprejme na kolodvoru skupino fotoamaterjev — izletnikov — približno 200 po številu, ki nameravajo izstopiti v Ptuju. Krajevni odbor Združenja vojnih invalidov v Ptuju priredi v nedeljo 1. oktobra ob 15 na Tyrše-vem trgu tombolo z bogatimi dobitki v prid revnim invalidom. Novi grobovi. V ptujski bolnišnici je umrl Al. Stergar, posestnik v Krčevinah pri Vurbergu, star 56 let. Žalujoči rodbini naše sožalje. — Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Frana Levstika zbrano delo V. zvezek: Kritični spisi V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izšel minuli mesec 5. zvezek Zbranega dela Frana Levstika. Namen teh zbranih spisov je, da nam odkrijejo duhovno podobo enega nai-silnejših, najpomembnejših duhov našega naroda v drugi polovici preteklega stoletja. To nalogo vrši njegovo zbrano delo tembolj, ker sleherni zvezek prinaša celo za literarno izobraženega človeka mnogo novega, doslej še neobjavljenega gradiva. Tako iz zvezka za zvezkom šele prav spoznavamo obsežnost, globino in zrelost Levstikovega dela; pravtako pa nam to dejstvo pojasnjuje tudi veliko življenjsko tragiko tega našega kulturnega delavca, ki so ga veljaki in vrhovi onih dni obsodili, češ: pogine naj pes! — samo zato, ker je bilo njegovo orožje svetlo orožje resnice, pravicoljub-nosti in velike ljubezni do naroda in svobode —- a v njihovih rokah je bila moč in oblast. To je bil spor, zaradi katerega je Levstik osebno izkrvavel, a v tem boju je slovenstvu neizmerno koristil. Ustvaril nam je kritiko, temelječo na resnicoljubnosti in objektivnosti, ki je začetek vsakega napredka in zdravega razvoja. Prav pričujoči peti zvezek je v tem pogledu nadvse pomemben. Saj so v njem zbrani spisi z onega področja, kjer je bil Levstik največji, najpomembnejši, najmočnejši — njegovi kritični spisi. Levstik je bil namreč v prvi vrsti kritik. Ker njegovo delo ni bilo zadosti znano in dostopno, smo ga poznali res da zlasti kot pesnika, kot avtorja naše prve klasične povesti »Martin Krpan« ter kot jezikoslovca. A dasi je bil Levstik vsestranski kulturni delavec ter se udejstvoval v vseh panogah duhovnega ustvarjanja, se nam sedaj vedno bolj odkriva osrednji pomen njegove kritike. Pri tem ne smemo misliti ob besedi »kritika« samo na fljen običajni pomen, Levstik ni bil samo literarni I kritik, t. j. idejni in esfelični ocenjevavec slovstvenih tvorb, marveč je njegovo kritično delo treba razumeti v širšem, življenjsko-celotnem smislu. Bil je predvsem velika etična sila, ki je nosila red v k-aos našega takratnega življenja, objektivnost in pravičnost v temo našega zlaganega narodnjaštva ter oznanjala svobodo in kulturo namesto partizan-stva in diletantizma. Levstik je bil kot kritik glasnik novih idej, novega duha, novega časa, novega rodu. Kako obširno je bilo njegovo kritično delo, se razvidi najbolj iz dejstva, da je moral urednik Zbranega dela razdeliti snov na dva zvezka, izmed katerih sedaj prvi na 477 straneh prinaša šele kritične spise do leta 1860. (Levstik je umrl 1. 1887.) So to naslednji spisi in kritike: Pesmi, zložil Matija Kračmanov Valjavec 1855, Sreča v nesreči, Pegam in Lambergar, Odgovor sestavku Potrebe Slovencev glede prirodnih ved«. Nekoliko težjih reči v Prešernu, Napake slovenskega pisanja. Zgodovina kritike v Novicah, Gospodoma nasprotnikoma, Kritika o Koseskem, Berilo o slovenski književnosti, Prešernovo življenje. Dr. Janez B!eiweis ia slovenstvo, V dopisni obliki kritika o Pennovi tragediji Hi ja. Gregorič ali Kmečki kralj, O metriki srbskih narodnih pesmi, Kritika o Koseskega Mazepi. Iz-prehod, Objektivna kritika, Osnutki in varijante. Izmed teh osemnajst tekstov jih je sedem (debelo tiskani) doslej sploh šele prvič tiskanih — torej šele sedaj, ko je minilo več nego 45 lel f>o pisateljevi smrti! Razen tega obsega zvezek urednikov uvod (37 strani), slovarček manj znanih Levstikovih besed, obširne oporni* in urednikovo poročilo (nad 90 strani). Urednik dr. Anton Slodnjak nam je v uvodu P?dal podobo Levstika kot kritika. Pri tem je zdru-zil dvoje vidikov, analitičnega in sintetčinega, to je, podaj nam je razvojno podobo Levstikovih kritičnih spisov v tem obdobju, a tudi očrtal pometi in smisel njegovega kritičnega naslopa in dejanja. »Nobena stran Levstikove mnogoobrazne književne delavnosti ne razodeva podobne organske rasti kakor njegova kritika.« To si moramo razlagati najprej iz objektivnega vpliva, ki ga je imela na Levstika zemlia, kmetiško okolje, v katerem je živ čut za pravičnost in poštenje. Razen tega pa je treba videti v tem tudi osebno potezo, »popolnoma Levstikovo lastnost«. Temu »plamenu reformatorskega poklica pa so se pridružili Še vnanji vzroki, med katerimi so bile seveda najvažnejše napake slovenskega slovstva in javnega življenja. Razlikovati moramo dve vrsti Levstikovega kritičnega dela: spise, v katerih se načelno, teoretično bavi z vprašanji kritike in književnosti ter praktične primere kritike kot ocene posameznih literarnih pojavov in del. Pri vsem tem pa je važno, da Levstik kritično delo vedno pojmuje v dvojnem smislu: kot kritiko jezika in kritiko tega, kar se imenuje besedna umetnina, to je kritiko vsebine in oblike. Glede prvega je bil Levstik predvsem učenec Vukov, glede drugega pa učenec Lessingov. Svoje estetske misli, ki so ]x> urednikovi sodbi »bile napoved, da je romantično pesništvo na Slovenskem zatonilo in da se poraja realizem«, je Levstik razvil zlasti v osnutku za kritiko Valjavčc-vih pesmi (1855) iii v Popotovanju od Litije do Čateža (1853). Ker pa literarni program, ki ga je izstavil, brez jezika ni bil izvedljiv, je I ev slik še istega leta napisal »Napake slovenskega pisanja«, kjer se je bavil zlasti z jezikovnimi vprašanji. In ker se jc zavedal, da je dejanje več od teorije in programa, je ta spis zaključil s kliccmi -Bog živi kritiko!« Prav to dejstvo Levstikove kritike, to, tla je spoznal njeno potrebnost, zlasti pa še lo, da je imel pogum, pričeti s tem delom navkljub vsemu odporu, vsemu nasprotovanju, vsemu času nam kaže njegovo veličino tudi v etičnem smislu. Zakaj pofnislili moramo samo, da se je Levstik, mlad, sam in ubog, lvogat samo z zakladi svojega duha, uma in vesti, moral spoprijeti z nezdravim duhom one dobe, ki je bil utelešen v prvakih Koseskem, Bleivveisu, llicingerju in drugih. Ne samo, kako jc znal kritizirali, marveč to, da je kritiziral in s tem stri bolestnega, boječega duha slovenskih ljudi jc največja Levstikova "zasluga. Kajti njejfovi kulturni nasprotniki so postali tudi njegovi osebni nasprotniki — njegovo življenje je dovolj jasna in zgovorna priča melod slovenskih veljakov, zaradi katerih ni bil Levstik vse življenje samo uboga, trpinčena kulturna tovorna žival, marveč tudi velik del plodov njegovega duha ni mogel iziti — do današnjega dne. To je prvi, lahko bi rekli etični pomen njego. ve kritike. Zoper neodkritosrčnost. zlaganost in di-letanlizem je poslali kot prvi in najmočneje teze novega, prihajajočega mladega rodu, ki so se glasile: Svoboda, poštenje, kvaliteta. Drugi pomen pa moramo videti v metodi njegovega dela. Ta je bila — po uredniku - spoj dveh metod: Vukove jezikovne in Lessingove psihološke in logične kritike. Obe metodi ie Levstik najbolj združil v kritiki o Koseskem, pri kiterem je ugotovi! razen neznanja jezika tudi umetniško nekvaliteto. Z vidika umetniške kritike ',iam navaja urednik tri viške Levstikove kritike: kritiko o Pennovi tragediji »Ilija Gregorič ali Kmečki kralj« (1867), kritiko Jurčičevega »Desetega brata«, prvega slovenskega romana (1868) ter dva odlomka »Kritika o Koseskega Mazepi za Mladiko 1868« iu »Izprehod«, kjer je obračunal — sedaj vidimo, da prav za prav o n pred Stritarjem — s Koseskim in njega lažnim slovenskim dunom. Njegovo pesem, plod lenobe in nesramnosti, imenuje našo narodno nesrečo. Zvezek zaključuje spis »Objektivna kritika«, ki se zdi, da ga je Levstik napisal kot odgovor na preganjanje mladih — leta 1868. je moral zaradi Stritarjevega eseja o Koseskem prenehati »Slovenski glasnik« — in kot program svoj in slovenske kulture. V tem spisu razpravlja Levstik o razmerju osebnosti (duhovne) in njenega dela, češ da »pred oltarjem svete resnice morajo brez usmiljenja v prahu ležati vsi osebni oziri«. To je osnovna etična misel vse njegove kritike, ki je ni zagovarjal !e teoretično, marveč jo izvajal tudi v dejanju. Z velikim prepričanjem v zmago svojega boja je zaključil ta svoj spis z besedami: »Obudil se je med nami nov duh, s katerim se je treba pogajati ali pa — odhajati!« Zgodovina je dokazala, da je imel Levstik prav in da je njegov klic po kritiki in njegovo kritično delo' samo, ki ga je vršil s takšno prodirnostjo duha in s takšno etično zavestjo odgovornosti — največje dejanje v naši duhovni zgodovini preteklega stoletja. France Vodnik. Kongres Počitniške zveze v Zemunu v Zemun, 26. 6ept. irrp«! Fppi jC cU tukaj dvanajsti redni kon-fe zborni I ? • (Počitniške zveze), ki {fnn.rn ' v.<'1Jaškem internatu prof. Babiča. Kongresa se je udeležilo okrog 150 delegatov iz vse države z nad 210 mandati. Slovenija jc t>ila zastopana s 53 mandati in je predstavljala najmočnejšo edinico na kongresu. Kongresu je nik^kllr, m ana 1926), »Rudno bogaitstvo Jugoslavije« (Trgovinski Glasnik, Belgrad 1920), »Separacijski diagrami i rriibova primena na jugoslavenske uglje-ve« (Rudarski i Topionički Vesnik, Belgrad 1933). Na rudarskem oddelku tehnične fakultete univerze kralja Aleksandra I., ki mu je tudi predstojnik, je osnoval in z velikimi uspehi vodil in-ititut za separiranje in briketiranjc, v katerem g. profesor raz.;skui« in dokazuje možnost ekonomič-neišega eksploaliranja na'ih rud in premogov. Njegov nedavno oWavlj«ni plaborat »Separaci:ski diagram: i ci.hova primcn.i ni jugoslovanske ugljeve« dokazu;e popolni uspeli dela v t< m pravcu. Kako je g. profesor ccrijen in pril;ub>jen meA Poročilo upravnega odbora je bilo sprejeto aa znanje z odobravanjem, ravno tako tudi poročilo nadzorstvenega odbora, ki je temu sledilo. K poročilom se je ruzvila živahna debata, v katero so posegli številni delegati. Za volitve novega odbora sta bili vloženi dve listi, od katerih pa je bila ena radi grobih formalnih nnpak zavrnjena. Izvoljena je biln nato soglasno prva lista s prof, Knež evičem kot nosilcem. Od Slovencev sta v upravnem odboru centrale kot generalni tajnik France S t roji n, stud. ing. cbeni., in prof. Lapa j ne kot podpredsednik. Odbor za resolucijo je predložil kongresu obširno resolucijo, v kateri stavlja noveinti upravnemu odboru mnoge nuloge. Med drugim je bil sprejet tudi predlog delegata Franceta Zupana iz Ljubljane, ki predvideva ustanovitev samostojnih akademskih podružnic v Ljubljani, Zagrebu in Belgradu. Zdi se, da bo ta stvar urejena še letos. Novi budžet zu prihodnje poslovno leto predvideva dotacijo Din 15.000 kot prvi temelj za te podružnice. Med drugim vsebuje dalje novi budžet tudi postavko 65.000 Din za počitniški dom v Škofji I.oki. Kongres, ki je trajal ves dan, se je zaključil v na jlepšem soglasju in je dokazal, da predstavlja danes Ferijalna zveza mogočno mladinsko armado, ki $e idejno in materijelno na trdnih nogah in ima vse pogoje, da se v bodočnosti še lepše razvije. V ponedeljek eo se vsi delegati odpeljali z ladjo »Kraljica Marija« po Donavi v Smede-revo, kjer so si ogledali starodavno smede-revsko trdnjavo in klet znamenite smederevske vinarske zadruge, ki je ena največjih v naši državi. svojimi kolegi, dokazuje dejstvo, da je že tretje leto predsednik Združenja jugoslovanskih rudarskih in topilniških inženjerjev. Naš list se pridružuje mnogobroinim čestitkam njegovih prijateljev, želeč mu dojgo življenje in mnogo uspeha v njegovem težkem poklicu, pozdravljajoč ga z rudarskim: »Srečno!« Po grozdje v temeniške vinograde Del dobička za dolenjske poplavljence. Stična, 27. septembra. Za preteklo nedeljo je bil napovedan v občinah Češnjice in Bukovca lov, nad Polakovo žago v Štorovju pa piknik. Radi deževja pa je krajevni odbor »Krke« preložil obe prireditvi na nedeljo, 1. oktobra. Za to prireditev vlada pri nas veliko zanimanje. Podcg domačih lovcev vabimo zlasti Ljubljanske lovce, da se udeleže lova. Lovišče je tako obširno, da bo prišel vsak na svoj račun. Lov je seveda brezplačen, na kar še posebej opozarjamo! Takoj po lovu, okoli 1 pop., se vrši piknik, na katerega vabimo prav tako vse lovce, domačine in Ljubljančane, Poskrbljeno je za harmonikarje, ki bodo vneto igrali, da bomo vsi židane volje. Dobile se bodo razne dobrote. Ljubljančani naj se pripeljejo z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 7.26. Lovci naj izstopijo na postaji Št. Vid, izletniki pa v Stični Tako v Št. Vidu kot v Stični bodo čakali na Ljubljančane vodniki Izletniki napravijo namreč do piknika prav lep izlet. Ogledajo si stiški samostan, kjer bodo lahko pri maši v samostanski cerkvi, nato pa se napotijo skozi Mekine, kjer si lahko ogledak) stiške jame, v Brezovec na Pristavo. Od tam je krasen razgled na gorenjske planine in na vso Dolenjsko. S Pristave ni daleč do piknika in vinogradov, kjer bo vsakdo dobil grozdja. Vožnja do Stične in nazaj stane komaj 30 Din, tako da bo ta izlet po grozdje najcenejši. Ker je del čistega dobička namenjen za dolenjske poplavljence, ki so utrpeli največ škode, pričakujemo posebno od Ljubljančanov številnega obiska. Koledar Četrtek, 28. septembra: Venčeslav, kralj, mu-čenec. Novi grobovi + V Ljubljani, lončarska steza št. 6, je umrla Alojzija Lerch roj. Ibic v 67. letu starosti. Blag ji spomin! Osebne vesti = Poroka. Dne 27. t. m. sta se poročila na Brezjah Stanko Stupica, trgovec in Marica Habjan, posestnikova hči, oba iz Šmarja pri Jelšah. Častitamo! = Iz vojaške službe. Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti upravitelja skladišča 25. topniškega polka topniški podporočnik Alojz Medlič; na službo v poveljstvo staro-bečejskega voj. okrožja konjeniški kap. I. razr. Oieg Balabin; za vodnika 3. bataljona 12. pe.špolka peh. podporočnik Josip Brenholc in za vršilca dolžnosti upravitelja skladišča 36. pešpolka peh. poročnik Rudolf Gorienik. Ostale vesti — Ali je res treba novih stroškov staršem srednješolskih dijakov? Meseca avgusta je izdalo ministrstvo prosvete naredbo, s katero hoče urediti vprašanje dijakov, ki se vozijo v mesto. Ne boni danes govoril o naredbi sami, o njeni umestnosti in ali je pravilno rešila problem dijakov, ki se vozijo. Opozoriti hočem samo na to, da so porabili to priliko nekateri pregoreči razredniki, da zahtevajo od učencev potrdilo tehničnega oddelka okraj, načelstva o oddaljenosti kraja, kjer stanujejo do šole. Naredba ministrstva prosvete sicer re« predvideva tako potrdilo, ki stane zopet 25 Din. a samo za učence I. razreda. Razumen razrednik pa bo zahteval samo v dvomljivih slučajih, ee mu je oddaljenost kraja res neznana. Ne morom razumeti, kaj bi razrednik s potrdilom o oddaljenosti Viča, št. Vida, Zaloga, Vrhnike. Kamnika itd.?! Saj se lahko sam prepriča v voznem redu. kjer ie nnvedena kilometraža, ako mu je zemljepis ljubljanske okolice res tako nepoznan! Nikar ne nalagajte staršem brez potrebe novih stroškov! — Razpnst prosvetnega drnštTa. Iz Št. Janža na Dravskem polju nam poročajo, da je tamošnje prosvetno društvo v torek dobilo odlok banske uprave, s katerim je kon^noveljnvno razpuš^no. — K otvoritvi koče na Smrekovcu nam iz Šoštanja poročajo: Dobili 6mo kočo na Smrekovcu. ki ima /r fudi svoje imp. Način, kako j p prišla kora do tega inipna. je izzval med rlanst\om tuk. podružnice SPD rnpšana čustva. Na svoječasni predlog, naj 6e koča imenu ie oo ! Nalašč za brinetke.. ? Kako dolgo !• čakajo brinetke na svoj Special-Shampoo I Zdai imaio Brunelaflor, ki povzdigne lepoto kostanjevih la». Učinkuje naravno In edinstveno zaradi hequila, ki go ima v sebi. Kostanjasta barvo, temni ton sta i tem neverjetno poudarjena.Lasje dobekrosen blesk in čudovit lesk. Nenavadno lepo i e k o d r o j o. Ia\am*eno bf« //, sode in kermenth // \ barv«. j E X ID A S P E l I AI SHAM PO C) BRUNETAFLOR predsedniku tuk. podružnice, je bilo sklenjeno, naj o tem sklepn v ta namen sklicani sestanek. Le-ta članski sestanek se pa sploh ni mogel v.ršiti, ker je članstvo demonstrativno izostalo in je jedva odbor bil za silo sklepčen. Par dni pozneje je bilo članstvo presenečeno s pozivom, naj .se iz j a % i, kdor je proti imenovanju »Koritz-kega koča« Efekt ni izostal. Nekuj dni pozneje je bila koča otvorjena. Slavnostni govornik je svojo nalogo dobro izvršil, povdarjajoč predsednikove zasluge in sedaj imamo >Koryt/,kega kočo« —• na »žel jo celotnega članstva« — kakor je »Jutro« poročalo. Članstvo smatra poziv nu glasovanje s »proti«, ki je bilo brez sklepa odbora na lastno pest uprizorjeno, za preveč čudno metodo, zlasti ker se jc istočasno lansi-rala v svet neokusna in izmišljcnu vest, da ima še nekdo drugi želje glede injenovanja koče. Bila bi škoda, ako bi delovunje šaleške podružnice SPD radi kakršnihkoli ambicij trpelo. — Korpulentni ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josel« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josel« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. — Vpisovanje za gospodinjsko šolo bo 1. in 2. oktobra. Notranje gojenke pridejo v zavod dne 3. oktobra. Reden pouk se prične 4. oktobra ob 8. — Ravnateljstvo dr. Krekove mešč. gospodinjske šole v Ljubljani VII. — Tel. 30-94. — Izlet s posebnim vlakom v Prago, na Dunaj in v Budimpešto pripravlja »Putnik" v času od 22. do 31. oktobra t. i. Priprave so v teku ter bomo program in cene objavili v bližnjih dneh. Med drugim obiščejo izletniki Karlov Tyn, Plzenj, Ala-rifinskč Lžzne, Cheb in Karlove Vary. — Huda nesreča družinskega očeta. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 52 letnega posestnika Antona Gruma iz Dolenje. Brezovice pri Pre-serju. Grum je predvčerajšnjim popoldne obiral hruške, pri tem pa se mu je odlomila veja in Grum je padel več metrov globoko ter obležal s hudimi poškodbami. V bolnišnici so ugotovili, da si je zlomil hrbtenico ter da ima še druge notranje poškodbe. Zdravniki se boje za njegovo življenje. — Iznajdba proti vlomom. V našem uredništvu sta se zglasila g. Peter Rode in g. Martin Tome ter sta pred nami demonstrirala aparat »Re-fraktor«, iznajdbo g. Karla Sinkovica, ki onemogoča vlome. Aparat obstoja iz mikrofona in alarmne centrale z zvoncem in slušalko. Ta aparat bo služil kot sijajno sredstvo proti vlomilcem,' ker praktično onemogoča vlome. Mikrofon ee položi k predmetu, ki ga hočemo zavarovati, kakor n. pr. na blagajne, na trezorje itd. ter ga zvežemo s telefonsko žico s centralo, to je omarico, ki jo iinamo ali pri zaupni osebi, kakor pri hišniku, na policiii itd. Vsak najmanjši dotikljaj tuje roke na blagajni registrira centrala z močnim zvonjenjeni, prav tako, če vlomilec žico prereže ali pa uniči mikrofon. Aparat brezpogojno registrira vse, po slušalki moremo celo poslušati, kaj se vlomilci pogovarjajo med seboj. Manjši mikrofon je pripraven tudi za montiranje na vratih in podobno. Aparat je preizkusila pod vodstvom šefa kriminalnega oddelka g. Zajdele tudi policija in ugotovila, da deluje brezhibno ter da more aparat res preprečiti vsak vlom. Podobni inozemski aparati veljajo okoli 15.000 Din, ta, ki je domač, pa samo 2000 Din in je še boljši, kakor tuji. Aparate razpečava instalacijsko podjetje >Refraktor<, v Ljubljani, Trnovski pristan 16. Lastnikom blagajn, zlasti pisarnam, bankam, trgovcem in podjetnikom svetujemo, da si nabavijo tak aparat. — Sadno vino ali sadjevec, spisal M. Humek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani; cena izvodu 10 Din. — Knjiga jo prirejena po najnovejših virih in lastnih izkušnjah. Nudi bogata navodila, kako sadjevec izdelujemo, kako z njim rav-najmo, da dobimo okusno, zdravo in stanovitno pijačo. Knjiga se peča tudi z izdelavo kisa in uporabo sadnih tropin, da ne pridejo v nič; opremljena je z 42 podobami. Vsem sadjarjem to izvrstno brošuro najtopleje priporočamo. — Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenola je lepa prilika za nadaljno V>1«V« izobrazbo. Vodstvo V>!o tudi sporoča, da Je ravn.it'1 islvo TPJ) izjavilo, da bo sprejpmalo pri < ■ potrebi novih delavcev r prvi vrpti one, ki obiskujejo rudarsko narlaljo-valno šola. iano velikem številu, česar obžalovanja vredna vsebina knjige nikdar ne bi bila zaslužila. Papež je nato navedel izrek neke nemške osebnosti, ki ni ne duhovnik ne katolik in kd je zelo dobro označila knjigo, češ da bi se moral njen naslov: »Die vollkommene Ehe« izpremeni Li v »Die ver-kominene Ehe« (namesto »Popoln zakon« — »Pro-pal zakon«), — Ob sklepu svojega nagovora je srv. oče navajal Danteja in prav posebno Alessan-dra Manzonija. Posebno je naglasil Manzonijeve besede: »Nikdar izpregovoriti besede, ki pritrjuje pregrehi in zasmehuje čednosti« Težko bi se dale dolžnosti propagande s kako drugo besedo tako točno in jasno opredeliti. S svetopisemskim rekom proti Američankam Vsakoletne plavalne tekme privabijo v angleško morsko kopališče Covves najboljšo londonsko družbo. Ti odlični gostije so bili zelo ogorčeni, ko so zagledali nove kopalne obleke. V tem oziru so se posebno odlikovale Američanke, ki nosijo samo kratke moške hlače in na gornjem životu trioglat kos blaga čez prsa. Londonski gostje so se pritožili. Zupan je poslal v kopališče moža, ki nosi ves dan na hrbtu velikanski napis iz sv. pisma: »Zena naj ne oblači moške obleke, in mož naj ne hodi v ženski noši. Kajti to je zoper Boga.« Župan upa, da bo angleško spoštovanje do Sv. pisma odpravilo letošnjo razvadt). Senior nemških igralcev, Ferdinand Bonn. ki je te dni umrl, star 72 let. Bonn je bil karakterni igralec in je užival svetoven sloves. Sam je predelal za oder detektivski roman »Barskervillski pest in žel ogromen uspeh. Sc po smrti — Seipel Avstrija je proslavila obletnico smrti državi nega kanclerja, monsignorja Seipla z novimi sre-! brnimi novci po 2 šilinga, ki nosijo spominski na-I pis s podobo pokojnega zaslužnega državnika. Ameriška mesta se duše v dolgeh Kako trda prede za denar tudi ameriškim mestnim upravam, pričajo naslednje številke: Chi-cago ima 153 milijonov dolarjev dolga, tako pride na vsakega prebivalca po 50.000 dolarjev. Fila-dellija plačuje od svojih dolgov 36 milijonov dolarjev obresti. Cleveland ima 5 milijonov dolarjev več izdatkov kakor dohodkov in mora od vsakega dolarja, ki ga prejme, odšteti 54 centov za obresti, St. Louis je v takih stiskah, da potrebuje 25 milijonov dolarjev posojila. Boston potrebuje za kritje primanjkljaja 7 milijonov dolarjev. Položaj srednjevelikih mest na severozapadu je še slabši. Seveda je velik del te strašne javne zadolženosti pripisati slabemu gospodarstvu in razsipnosti. Novi avstrijski policijski komisar Karvvinski, ki ga je imenoval Dollfuss za naslednika neizprosnega sovražnika hitlerizma — Fey-a. mes oddaja kisik in tako razganja beton in tvori v niem drobne luknjice. Drugi način, kateri tudi omogoča nasitanek taiko zvanega plinjevega betona, pa je ta, da se doda taka snov, ki z zapletenimi kemičnimi postopki razvija v betonu pline in tako ustvarja v betonu majhne luknjice, podobno fifikor kvas v krušnem testu. Na ta način doseženi lahki betom pa je imel neprijetno napako. Končna oblika iz betona vlite gradbene plošče je bila dosežena šele potem, ko je bila vlita v kalup in ko se je v betonu plin že razvil. Radi tega ni bilo mogoče s takim betonom graditi brez kalupov kar sproti na mestu, kjer naj bi stala stavba. Tej neprijetnosti se je izognila gradbena kemija na ta način, da je izdelala peneče se snovi, ki se primešajo že namešanemu betonu. ZaTadi tega je beton, preden ga vsujejo med opazne stene, že tako razpenjen, da je njegova specifična teža mnogo manjša. Prav tako se nato v kalupu strjuje razpenjen, ne da bi se posedal. Temu betonu so nadeli ime celični beton, ker ima v svoji zmesi prav drobne luknjice, drugo poleg druge. Za mešanje tega betona je potreben poseben mešalni stroj, ki je mnogo večji od običajnih. S tem stro- V Rimu se vrši velik mednarodni propagandni kongres. Udeležence je sprejel sv. oče v posebni avdienci, pri kateri so bili navzoči zastopniki 14 narodov. Sv. oče je imel znamenit nagovor, v katerem je naglasil, da mora vsako reklamo in vsako propagando prevevata nravnost. Propaganda mora vedno ostati v zvezi z moralo, še več: skrbeti mora, da se čim bolj razširi. Nato se je sv. oče posebej dotaknil propagande po knjigah in časopisju. Sklicujoč se na svoje izkušnje ko4 star knjižničar, je izjavil, kako se tu nravnost često popolnoma prezira, pozablja in zanemarja. Opozoril je udeležence kongresa, kako se pri reklami nravnost na dvojni način zanemarja ali krši: Prvič v samem predmetu propagande ali pa v načinu propagande za predmete, ki so ob sebi docela neškodljivi. Kar se tiče predmeta propagande same, je pač znano, da so stvari, katerih razširjanje pomeni razširjanje zla za posameznika, za družino in družbo. Tu bi bile n. pr. knjige, ki bd jih bilo treba ostro grajati in odkloniti, pa se dela zanje nemalokrat naravnost fantastična in nadvse draga reklama, ki je predmet sam nikdar I ne more upravičiti, ki mu pa prinaša ogromno | razširjanje. V tem slučaju postaja propaganda so-j krava zla, ki je zvezano s slabim predmetom. Sv. očetu je bilo na tem, da v tej zvezi pokaže na neko knjigo, ki je izšla v holandskem jeziku. Če bi bila ostala v izvirnem jeziku — tako je rekel —, jeziku sicer velike, a po ozemlju vendarle majhne dežele, potem bi bilo zlo ositalo omejeno. Toda knjigo so prevedli v druge jezike, in sicer najprvo v nemščino. Knjiga se prodaja v nezasli- Predsednik letošnjega zborovanja Zveze narodov: Ter NValter, višji komisar Južnoafriške Unije v Londonu. Predpogoj za dolgo življenje Washingtonski urad za javno zdravsitvo se je po večletnem opazovamju moških v starosti nad 40 let prepričal, da je majhna telesna teža predpogoj za dolgo življenje. Zato je poslal vsem letošnjim absolventom visokih in srednjih šol spomenico z naslovom: »Če hočete dolgo živeti, dobro pazite, da se ne zreditel« — Stalna zdravniška kontrola je dokazala, da živijo pretežki moški dokaj manj let kakor normalno težki. Delijo v tem oziru usodo prelahkih, t. j. slabo rejenih, sestradanih ljudi. Debelost je koristna samo kot varstvo zoper jetiko, ki ogroža pred vsem suhe osebe. Zato pa so podvrženi dobro rejend moški srčni napaki. Slednja zahteva največ smrtnih slučajev med vsemi boleznimi Tako znaša n. pr. pri osebah v starosti nad 45 let s telesno težo do 10 kg nad normalo število smrtnih slučajev sikoro dva in pol krat več kakor pri osebah z normalno težo. »Dobro opazujte svoj stas in krotite debelost, če hočete dolgo živeti! Kljub krizi jemo še vedno dosti prevečl« Nova svetovna vo na — zaradi zidove ga umetnega zobov a Herbert Wells, avtor znane svetovne zgodovine, preroških romanov, poljudnih znanstvenih razprav in predsednik na zadnjem kongresu Pen-klubov v Dubroivniku, napoveduje zdaj okoliščine, ki bodo izzvale novo svetovno vojno. To pot izhaja iz nauka o malih vzrokih in velikih posledicah. Vojno bo leta 1940 nehote povzročil neki poljski trgovski potnik židovske veroizpovedi. »Ko je v naglici zaključil popotno kosilo v vozu III. razreda, je občutil neprilike, ker mu je obtičala orehova lupina ali morebiti pomarančna koščica na dlesni pod umetnim zobovjem. Vsled tega se je nagnil skozi okno, na široko odprl usta in pričel krotiti uporno čeljust, ki je zapustila po zobo-tehniku določeni prostor. To je bil mož s črno brado in debelim zakrivljenim nosom,« popisuje Wells židovskega potnika. »Pogled na niegov spa-čeni obraz ni bil nikakor lep. A kljub temu nikakor ni slutil, da bo sprožil vojno, ki bo poplavila s plameni in krvjo vseh pet celin zemeljske oble.« — A zgodilo se je tako, da je stal v istem trenutku na peronu istega obmejnega nemškega kolodvora Hitlerjev miličnik v popolni opremi s kljukastim križcem na rokavu rjave srajce. Domneval je, da se mu Zid nalašč pači v obraz, pograbil revolver in ustrelil Žida. Talko se bo pričela svetovna vojna leta 1940. Poljska bo zahtevala zadoščenja za umor v Berlinu, Francija bo posegla vmes itd. — Angleški dnevniki prosijo zdaj Well»a, da bi povedal tudi priimek bodočega »Nepoznanega vojaka«, kar bo prav prišlo oblasti pri gradnji spomenika. Strup in protistrup: Tip angleškega- malega tanka, ki sploh ne pozna več talnih ovir Vsa posadka znaša dva moža. Takih tankov ima angleška armada na tisoče in predstavljajo moderno konjenico — Desno-To je pa najmodernejši angJeakj top proti tankom. Jekleni tuij njegovega naboja je tako trd, da prebije tankovo steno iu se ualo v tanku razleti. b 'temi topovi ie oborožena aiurL pehnU, Nova pola kemije v stavbarstvu Edouard Herriot, ki je po vrnitvi iz Rusije nevarno oboleL Beton je danes nenadomestljivo gradivo, tako . vsestransko uporaben je. Tehnika pa je še vedno nezadovoljna z dosedanjimi gradbenimi snovmi, zato jih vedno bolj izpopolnjuje in odpravlja njihove nedostatke. Tako je moral tudi beton kljub vsem svojim odličnim lastnostim prestati temeljite preiskave ter je na ta način dobil izredne izboljšave, kd šc bolj večajo njegovo gradbeno uporabnost. Tako je n. pr. navadni beton za kanalske in tunelske naprave, za vodne rezervoarje in podobno še preveč propusten. Voda namreč kaj rada pronica skozenj. Po daljših izkušnjah je moderna gradbena znanost našla posebne primesi, ki zmešane v beton povzroče, da beton ne propusti niti kapljice. Prav tako skušajo s pri-mešavamjem drugih primesi povečati tudi trdnost betona, kar je zlasti važno pri gradbi betonskih temeljev in nosilnih konstrukcij, ki tvorijo ogrodje visokih stav>b. Pri visokih gradbah je tudi važna teža gradiva in vsi poskusi gradbene tehnike teže za tem, da bi ustvarili gradivo, ki bi bilo čim lažje in kljub temu še izredno poceni. Tako poskušajo zadnje čase primeša vati običajnemu betonu mesto peska kako drugo zdrobljeno snov, na primer žaganje ali pa zdrobljen plovec. Ravno tako pa so odpadne snovi kemične in plavžarake industrije primerne primesi za beton. Naj omenimo le razne žlindre in podobno. Moderni znanstvenik pa ie poiskal še drugo pot, da hi ustvaril lahek in drobno luknjičast beton. Tu mu nudi kemija dve možnosti. Če primešaš betonski zmesi vodikov suiper-oksid, se be4oTo je izdelek najboljšega razpihoval™ stekla v našem kraju.« »Hm, temu se je pa pri razpihovanju gotove kolcalo.« Gospodarstvo Maša zunanja trgovina Pasivnost v avgusta Pravkar objavljeni podatki o naši zunanji trgovini v avgustu kažejo, da je bila naša zunanja trgovina v avgustu pasivna, kar že dolgo ni bil slučaj 1 asivnost je dosegla v avgustu 17 0 milj. Din, dočim je bila v juliju dosežena aktivnost v znesku 33.4 milj. Din. To je razumljiv pojav, ker se je že začel uvoz blaga, ki pride v poštev za jesen. l etos je dvig uvoza v avgustu v primeri z julijem znatnejši kot lani od julija na avgust. Pri tem pa je treba ujx>števati, da se je stoprav v avgustu lani pojavil znatnejši padec dinarja. Razvoj naše zunanje trgovine nam kaže sledeča tabela (v milj. Din): uvoz 1933 1932 izvoz 1933 1932 1. polovica julij avgust 1295.4 1300.4 1434.2 1372.1 236.0 190.1 270.3 172.2 2843 233.4 276.3 216.5 V primeri z avgustom lani je naš uvoz po količini še padel za 19.6%, po vrednosti pa je narastel zaradi nižjega dinarja za 21.8%. Naš izvoz pa je narastel tako po količini kot po vrednosti: za 53.35%, oziroma za 23.5%. Glavni predmeti našega uvoza so bili v avgustu naslednji (vse v milj. Din, v oklepajih jxxlatki za julij): bombaž sirov 18.5 (19.7), predivo 33.4 (28.24), tkanine 16.4 (11.6), volna sirova 4.1 (4.5), predivo 8.8 (5.5), tkanine 13.2 (5.6), svilena pre-diva 6.1 (5.9), Ikanine 2.4 (3.1), železo nepredelano in polpredelano 3.4 (2.5), pločevina 6.3 (6.75), tračnice, žel. material itd. 3.6 (1.0), razni f>opolnoma izdelani predmeti iz železa 14.06 (8.55), sirova nalta (2.5 (3.84), nepredelane kože domačih živali Zaposlenost v avgustu (Po statistiki OUZD v Ljubljani.) Zaposlitev delavstva je že od začetka letošnjega leta stacionarna. Po katastrofalnem nazadovanju zaposlitve delavstva od srede 1930 do konca 1932 se je nai delovni trg stabiliziral na nivo leta 1923. Trenotno ima OUZD zavarovanih okroglo 79.000 delavcev t. j. približno isto število kot v septembru 1923 in v septembru 1932. Ta 6tacio-narnost velja samo za zaposlitev v celoti. Posamezne industrijske panoge izkazujejo pa pomembne in važne spremembe. Največje absolutno napredovanje izkazuje ie vedno tekstilna industrija, ki je od lanskega leta napredovala za 1864 delavccv t j. za 17.48',o, od letošnjega julija pa za 401 t. j. za 3.76%. Ravno nasprotno izkazuje oblačilna industrija (krojači, šivilje etc.) precejšnje nazadovanje in sicer od lanskega leta za 517 delavcev ali 13.62% od letošnjega julija pa za 328 ali 8.64%. V doglednem času moramo računati z hiperprodukcijo tekstilij in redukcijo tekstilnega delavstva, katerega imamo trenotno 10.662. Potrebno je, da s to bližajočo se nevarnostjo že danes računamo, da ne bo prepozno. Gradnje nad zemljo izkazujejo največje naza-4jK?;anje, število zavarovanih delavcev je padlo od lanskega leta za 1.704 ali 32.40%, od prejšnjega meseca pa za 187 ali 3.56%. Ta industrija bo najbrže še dalj časa nazadovala. Padec porodov med svetovno vojsko ima za posledico to, da postajajo poroke redkejše in istotako povpraševanje po družinskih stanovanjih. Radi zmanjšanega dotoka mladih delavcev (vajencev) se je dvignila povprečna starost zavarovancev OUZD-a že sedaj za več kot pol leta. Opomba k tabeli: Prvi stolpec znači povprečno število zavarovanih delavcev avgusta 1933, drugi pa prirast oziroma padec v primeri z julijem. Industrijska skupina: Občinski obrati Tekstilna industrija Industrija papirja Poljedelstvo Gradnja železnic, cest etc. Industrija tobaka Industrija kože in gume Denarni zavodi, samost. pis. Kemična industrija Higijena Gostilne, kavarne in krčme Kovinska industrija Hišna služinčad Gozdna-žagarska industrija Industrija hrane in pijače Grafična industrija Gradnja prevoznih sredstev Gledališča in svobodni poklici Predelovanje kože in nj. surovin Zasebna prometna podjetja Industrija kamenja in zemlje Oblačilna industrija in čiščenje Javni promet Ind. za predelov, lesa in rezb. Centrale za proiz. sile etc. Trgovina Gradnje nad zemljo Rudarstvo Naša trgovina z Avstrijo v avgustu: Uvoz v Avstrijo 8.1 (avgust 1932 8.9), skupno 8 mesecev 63.2 (62.9); izvoz iz Avstrije k nam v avgustu 4.7 (4.5), v 8 mesccih 34.9 (36.2). Ukinjen general, konzulat. Z odlokom IZ t. m. je bil ukinjen generalni konzulat v Ličge (Belgija), kjer je bil g. V. Vukmirovič konzul, Joe Hogge pa častni konzul. Elektrifikacija Dolnje Lendave. Elektro družba z o. z. Dolnja Lendava je zaprosila za odobritev elektrifikacije Dol. Lendave. Nameravajo povečati milarno »Pelikan« in na parceli trgovca Weissa Žige postavili električno centralo z lokomobilo. Konkurz je razglašen o imovini Gosf>odarskc zadruge, r. z. z o. z. v Mariboru; prvi zbor upnikov 9. okt., oglasiti se je do 10. nov. in ugotov. narok 16. nov. Občni zbori: Jugoceska, Kranj 12. oktobra ob pol 12 (bilanca, volitev nadzorstva), Kokra 13. okt. ob 16 v pisarni dr. Sabothyja (bilanca, volitev nadzorstva). . Likvidacija: Blisk, d. z o. z., trgovina s kovinskimi izdelki, Ljubljana VII. 1.383 + 15 10.662 + 401 1.838 — 33 917 + 308 2.802 +401 915 — 1 1.599 + 39 530 + 12 1.565 —103 1.771 + 52 3.511 + 126 6.288 — 85 8.042 — 44 6.207 — 44 3.559 + 55 1.107 _ 7 259 — 5 1.102 — 11 2.946 + 17 838 + 9 4.197 + 37 3.797 —328 530 + 24 3.455 + 24 504 + 13 3.372 + 22 5.260 —187 3 — 78.999 + 567 Bona Denar 4.25 (7-2), riž 3.4 (5.3), kava 6.45 (6.74), sol kamena in morska 2.8 (0.4), premog 14.84 (9.0), olj. plodovi, semena itd. 9.45 (2.9), stroji, orodje in ajiarati 17.1 (11.0), elektrotehnični predmeti 7.6 (10.25), prevozna sredstva 7.5 (1.85), umetne organske barve 3.2 (3.1) itd. Najbolj znaten pa je bil izvoz teh-le predmetov: pšenica 1.7 (—), koruza 37.6 (67.35), sveže sadje 4.05 (0.4), opij 2.6 (2.0), konoplja 3.0 (4.74), prašiči 20.4 (17.5), drobnica 4.5 (2.84), perutnina 8.85 (5.7), sveže meso 9.95 (6.6), jajca 10.7 (9.0), drva 2.9 (2.5), stavbni les 57.7 (49.75), oglje 1.1 (1.3), lesni izdelki 4.0 (3.04), cement 6.2 (5.6), sirov baker 24.3 (25.6), razne rude 7.2 (8.4) itd. iz teh jx>datkov je razvidno, da je narastel naš izvoz lesa, dočim je izvoz koruze popustil. Izvoz pšenice se je šele začel. Tudi izvoz živine je začel naraščati. Pri uvozu je zabeležiti predvsem dvig uvoza bombažnih izdelkov, železniškega materiala, premoga, strojev in prometnih sredstev. Skupno je v prvih 8 mesecih t. 1. znašal naš uvoz 495.74-1 ton v vrednosti 1816 54 milj. Din (lani 531.421 ton za 1822.84). Uvoz je torej po količini celo nazadoval za 6.7%, manjši pa je bil padec po vrednosti: za 0.35%. Ugodnejše se je razvijal izvoz. Znašal je 1,851.870 ton za 1971.8 milj. (lani 1,435.569 ton za 1760.8 milj. Din). Dvig je znatnejši po količini, kjer je znašal 28.9%, po vrednosti pa samo za 12.0%. Skupno je izkazala naša zunanja tFgovina v prvih 8 mesecih t. 1. aktivnost v znesku 155.3 milj. Din, v glavnem zaradi aktivnosti do konca junija. Leta 1932 pa je bila v istein številu mesecev naša zunanja trgovina pasivna za 62.0 milj. Din. Spoti Dne 27. sept. Tečaji so ostali v glavnem neizpremenjeni, le Berlin London in Nevv York so narasli \vsirijski šiling v Ljubljani 8.80 zaklj., v Za-__„u,, a M v Rplnradu 8 625. 8 60 — firški boni c.v—. 1 — —- Lahko-atletska otimpijada v Atenah v Zagrebu 38.50—39 (38.50), v Belgndu 38.25 do 39.50 (39, 38.50). Ljubljana. Amsterdam 2308.46—2319.82, Berlin 1363.47—1374.27, Bruselj 798.02—801.96, London 177.80—179.40, Curih 1108.35—1113.85, Nevv York 3730.49—3758.75, Pariz 223.93—225.05, Praga 160.56 do 170.42, Trst 300.74—303.14. Zagreb. Promet brez kompenzacij 50.060 Din. Curih. Pariz 20.205, London 16.06, Nevv York 339.25, Bruselj 71.95, Milan 27.17, Madrid 43.20, Amsterdam 20S.30, Berlin 123.20, Dunaj 72.61 (priv. 56.25), Stockliolm 82.80, Oslo 80.70, Kopenhagen 71.75, Praga 15.31, Varšava 57.70, Atene 2.95, Carigrad 2.43, Bukarešta 3.00. Dunaj. Dinar nolira 8.89 den. Pariz. Ob 11.45. Nevv York 16.75, London 79.40 Zlato v Londonu 133.5. Vrednostni papirji Tečaji danes niso izkazovali posebnih izpre-memb. Edino vojna škoda je na belgrajski borzi nekoliko popustila. Promet je bil znatnejši v dolarskih papirjih in je znašal na zagrebški borzi: voina škoda 300 kom., 8% Blerovo posojilo 2000 dol. in 7% Blerovo posojilo 3000 dol. Ljubljana. 7% inv. pos. 51—52, agrarji 27.30, vojna škoda 244 den., begi, obv. 37—39, &% Bler. pos. 33—35, 7% Bler. pos. 30-32, 7% pos. Drž. hip. banke 47-49. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 51—52, agrarji 28—30, vojna škoda 244.50—247 (245), IZ 246.50-247.50 (247), 6% begi. obv 37-38, 8% Bler. pos. 33—34, 7% Blerovo pos. 29—31 (29, 32.25), 7% pos. DHB 47—49, Tobač. srečke 10.50 den , srečke Rdečega križa 8 den. — Delnice: Priv. agr. banka 226—231, Šečerana Osjek 150—160, Im-peks 50 den., Trboveljska 120 bi. Belgrad. Narodna banka '3650 bl„ Priv. agrar banka 226—228 (227, 226), 7% inv. pos. 51.50 d, agrarji 29—30, vojna škoda 244.50—245 (245), 12 246.50-247 ( 246.50), 6% begi. obvez. 37.70—37.85 (37.80, 37.25), 8% Bler. pos. 33.50-34.50 (34.50), 7% Bler. pos. 30.25—31.30. Dunaj. Don. sav, iadran. obligacije 52.75, delnice 12.70, Narodna banka 136, Landerbank 16, Alpine 9.15, Steg 15.55, Stevveag 9.25, Magnesit 24.75, Donavska paroplovba 3, Trboveljska 10.72. Žitni trg Novi Sad. Moka Og bč„ ban. št. 8 55 60. — Oslalo ncizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 59 vagonov. Dev, Mariia v Polju Spominski dan v vojni padlim priredi v nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. skupina »Bojevnikov« pri Dev. Mariji v Polju. Sfiored svečanosti je naslednji: Ob 8 sv. maša za padle v svetovni vojni, s pridigo in darovanjem. Po cerkvenem opravilu »Libera« pred si>omenikoni. Pevci zapojo »Vigred« in >Oj Doberdobi, vmes igra godba žaloslinke. Po končanem sjx>redu sestanek članov pri tov. Hlad-niku. Popoldan ob 3 prijateljska zabava pri tov. Fr. Anžurju v Vevčah. Srečolov, petje, deklama-cije. Pri celodnevni prireditvi sodeluje godba prosvetnega društva in pevci. Vstop prost. Ker je čisti dobiček namenjen v podporo brezposelnim bojevnikom, se prosi obilne udeležbe od strani članov in prijateljev našega društva. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20 Četrtek, 28. septembra: »Pohujšanje v dolini šent- florjanski«. Red Četrtek. Petek, 20. septembra: Zaprlo. Sobota, 30. septembra: »V agoniji«. Red C. Nedelja, 1. oktobra: »Sveta Ivana'. Izven. Opera Začetek ob 20 Četrtek, 28. septembra: Zaprto. Petek, 20. septembra: Zaprto. Sobota, 30. septembra: >Jim in Jili". Operela. Izven. Znižane cene. Nedelja, 1. oktobra: »Manon«. Izven. FOIOAPARATE $octopnih tordk 7.eis$-lkon, Hoden-stock, Voistl&nder, IKe/ta, Certo i. t. d. i. t. d. ima čedno o zalot>l F O T O T R G O V l N A JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE o Llubliani, Miklošičeva cesta 5 Sinoči jc odšla naša reprezentanca na balkansko olimpijado v Atene, na ona klasična tla, kjer so se že leta 376 pred Kristusovim rojstvom vršila tekmovanja v lahki atletiki, Seveda se današnje igre precej razlikujejo od onih v starem veku, zlasti po programu, ki je precej obširnejši kot nekdanji; kajti današnji šport gre svojo pot in se razvija močno pod vplivom sodobne tehnike. V starem veku »o tekmovali v teku na 192 m (toliko je bila namreč dolga stadionska proga), v teku na 384m ter v teku na 4500 m; pozneje so vpeljali še poseben tek, pri katerem je moral tekmovalec preteči 384 m v popolni bojni opremi. Na programu starih olimpijskih iger je bila rokoborba in tako zvani »pankration«, t. j. rokoborba združena z boksom. Zelo važen je bil pentathlon, v programu so imeli pa tudi konjske dirke z vozmi in pozneje še jahalne tekme. To je bil torej vej program olimpijskih igcT starih Grkov. Program olimpijskih iger današnje dobe je — kakor že omenjeno — neprimerno obširnejši. Na balkanski olimpi-jadi, ki se vrši tudi letos v Atenah in katerih se udeležujejo Grčija, Jugoslavija, Romunija, Bolgarija, Turčija, letos pa pride še Albanija zraven, je program sicer precej manjši kot na svetovnih olim-pijadah, ki se vršijo vsaka štiri leta, to pa zato, ker se na balkanski olLnupijadi tekmuje samo v lahki atletiki. Albanci stopajo prvikrat na atenska tla, za»o vlada za njihov nastop veliko zanimanje in to tembolj, ker še ne poznamo njihovih rezultatov. Favoriti za prvo mesto so tudi letos Grki, ki so doslej ie na vsaki balkanski olimpijadi zmagali. Sedai pa pogleimo kakšne rezultate »o dosegli zmagovalci na lanskih balkanskih igrah in i»h primerjajmo z uspehi naiih letošnjih na>boljiih zastopnikov (prvo je ime zmagovalca v balkanskih igrah leta 1932, drugo pa je ime našega letošnjega zastopnika): 100 m: Frangoudis (Grčija) 11.1 — dr. Bura- tovič 11.3. 200 m: Frangoudis (Grčija) 22.9 — Stevaoovič 23.4. 400 m: Nemes (Romunija) 51.2 — Madjarevič 52 8 800 m: Passi (Grčija) 2 02.6 — Gaberšek 2:01.8. 1500 m: Gcorgacopoulo« (Grčija) 4:13.4 — Krevs 4:15.8. 5000 m: Tsoukalas (Grčija) 16:07.8 _ Krev« 15:45. 10.000 m: Nanos (Gr.) 34:25 — Bručan 34:11.8. Maraton: Gal (Romunija) 3:20.41 — Spora 3:51.40 (lanski rezultat v Atenah). 110 m zapreke: Mantikas (Grčija) 14.9 — dr. Buratovič 16.1, 400 m zapreke: Hadžagre,goriu (Grčija) 58.2 — Dre mil 59.8. Štaieta 4kr«t 100 m: Grčija 43.4 — Jugoslavija 45:9. Štafeta 4krat 400 mi Grčija 3:35.6 — Jugoslavija ?. Balkanska Itafeta 800 plus 400 plus 200 plns 100 m: Grčija 3:28.4 — Jugoslavija 3:29.6. Skok v daljavo: Papamichail (Grčija) 6.86 m — dr. Buratovič 6.48 m. Troskok: Papanicolaou (Grčija) 13.675 — Mi- kič 13.29 m. Skok v višino: Wajpanicolaou (Grčija) 1.80 m — dr. Buratovič 1.80 m. Skok s palico: Andreopoulos (Grčija) 381 m — Fclig 3.40 m. Disk hel. stil: Gaučev (Bolgarija) 37.29 m — Kleut 35.56 m. Disk: SyUas (Grčija) 42.08 m — Kleut 43.42 tn. Kopje: Papageorgiu (Grčija) 57.47 m — Kovačič 52.68 m. Krogla: Kleut (Jugoslavija) 13.375 m — Spah« j 13.84 m. Kladivo: Goič (Jugoslavija) 46.85 m —— Gori > 46.83 m. Končna klasifikacija državnih reprezentanc j« bila lansko leto naslednja: 1. Grčija 145 točk. 2. Jugoslavija 73 točk. 3. Romunija 68 točk. 4. Bolgarija 20 točk. 5. Turčija 18 točk. Vsaka država pošlje po dva svoja zastopnika v vsako disciplino. Ocenjujejo, odnosno plasirajo se pa samo prvi itirje in sicer tako, da dobi prvi 5, drugi 4, tretji 3, četrti 2 in peti 1 točko. Štafeto pa postavi vsaka država po eno, točke se pa ite-jejo dvojno. Borba bo vsekakor zelo ostra in naši bodo morali samo gledati, da obdrže rvojc drugo mesto. Če bodo ncrazpoloženi in čc jih bo spremljala ie smola, se zna pripetiti, da jih Romuni dohite. Upajmo pa, da se to ne bo zgodilo in da bodo častne zastopali naše barve tudi na letošnjih igrah, kljub temu, da v reprezentanci nimamo vseh svojih najboljših mož. Ne pozabite naših najbednejših poplavi iencev in jih podprite vsaj na ta način, da se udeležite nogometne tekme, ki jo prirede v nedeljo 1. oktobra oh 16 na igrišču Primorja poštarji in tramvajarji, katere dohodek je namenjen poplav ljcncem-bnrjnnom. Raspis li. pohorskega gozdnega teka katerega priredi SSK Maraton v nedeljo, dne 15. oktobra t. I. za poedinee in moštva na progi Ruška koča—Razgledni stolp—Pohorski dom. Proea je dolga približno 7 km. Start ob 10 pri Ruški koči, cilj pri Pohorskem domu. — Pravico tekmovanja imajo vereficirani člani laliko-atletskih in /imskosportnih odsekov kluliov, včlanjenih v JLAS in JZSS. — Zn moštvo postavijo klubi poljubno število tekačev, katerih prva trojica sestavi prvo moštvo, druga drugo itd. — Nagrade, katere se bodo še pravočasno objavile, prejmejo prva tri moštva, prvi trije tekači / najboljšim časom in prvi Irije zimsko-športniki, ki so v prejšnji sezoni tekmovali vsaj trik rut. — Prijave je poslati do 9. oktobra t. I. na naslov : Grešck Ciril. Spodnještaj. ljudska posojilnica, Gosjioska ulica 23, s pri-javnino 5 Din za osebo. — Ako prijavi kakšen klub več kot 6 tekačev, plača prijovnine največ 30 Din. Za prijavljence po 9. oktobru se plačo dvojna prijavnina. — Lahkootleti morajo imeti na startu verifikacijska dokazila, zimsko-sportniki jwi dokozilo, potrjeno od M. Z. Š. P., da so startali v prejšnji sezoni vso j trikrat. — Za startne številke založi na startu vsak tekmovalec 5 Din, kateri znesek sc mu jKivrne po vrnitvi starine številke. Mariborski nogomet V nedeljo I. oktobra se bodo odigrale v Mariboru naslednje tekme: ob 10. uri dojioldne nn igrišču SK Svobode prvenstvena tekma med SK Svobodo iu SK Panonijo iz Murske Sobote. V Murski Soboti ob pol 16 prvenstvena tekma med SK Muro in SK Ptujem iz Ptuja,— V Cakovcu ob pol 16 prvenstvena tekma I. razreda med železničurskiin športnim klubom llormes iz Ljubljane ter čakovečkim SK. — Tekma ISSK Maribor : SK Rapid je preložena. Najboljše tenis-igralke sveta. Razni ljudje so sestavljali in šc sestavljajo liste najboljših športnikov sveta. Tako je pred kratkim sestavil Francoz g. Pierre Gillon listo najboljših tenis-igralk sveta. Vsakdo ima seveda največje simpatije do »svojih« in zato so liste vedno temu primerno sestavljene. V splošnem pa vsaj toliko držijo, da si moremo ustvariti približno sliko o najboljših športnikih te ali one panoge telesnih vaj Omenjena lista izgleda takole: 1. Gospa Wills-Moody (Amc-, rika); 2. gospodična Jacobs (Amerika); 3. gdč. 1 Round (Anglija); 4. gdč. Scriven (Anglija); 5. go-I spa Mathieu (Francija); 6. gdč. Krahvvinkel (Nemčija); 7. gdč. Palfrey (Amerika); 8. gdč. Nuthall (Anglija); 9. gdč. Payot (Švica); 10. gospa Henro-tin (Francija). Mednarodna lahkoatletska zveza Je zborovala. V nedeljo je zborovala v Berlinu mednarodna lahkoatletska zveza |iod predsedstvom svojega predsednika Šveda Edstiima. Evropska prvenstva se vršijo prihodnje lelo v Italiji; program se bo določil na kongresu, ki se vrši pri h. leto v Stockholmu, ker se je treba o gotovih stvareh šo posvetovati. Važen sklep je bil napravljen glede minimuma na prihodnji olimpijadi. Sklenili so naslednje minimume: skok v višino I.80 m; »kok v daljavo: 7 m; troskok: 14 m; skok s palico: 3.80 m; kopje: 60 m; disk: 44 m; krogla: 14.5 m; disk (dame): 86 m. Tudi Nurmi-ja so pretresali, vendar se je fin-j sk« zveza tozadevno opravičila, kar se je vzelo na ZSXaiij&. Jonath, odlični nemSkt »printer, ne bo več startal, ker je v svojem poklicu tako zaposlen, da mu za trening ne preostane nič časa. Ijtlikoatletski miline Madjarska — Češkoslovaška 77.5 : 55.5. Preteklo soboto in nedeljo so se vršile v Pragi lahkoatletske tekme med madjarsko in češko reprezentanco, v katerih so Madjari premagali Cehe s 77.5 proti .'>5.5 točkam. Doseženi so bili naslednji rezultati: 100 m: 1. Fiser (C) 50.1; 2. Knenicky (Č) 50.2. — 800 m: 1. Szabo (M) 1:58.2; 2. Rosirky (C) 1:58.4. — 110 m zapreke: 1. Kovač* (M) 15.2; 2. Jandera (C) 15.4. — Krogla: 1. Douda (C) 15.645; 2. dr. Darany (M) 15.02 m. — Kopj»r 1. Varsgeghy (M) 67.66111; 2. Mala (C) 61.15 m. Skok v daljavo: 1. Hofman (C) 7 m; 2. Megveri (M) 6.66 m. - Skok s paliro: 1. Kiraly (M) 3.6 m; 2. Votava (C) 3.5 m. — 100 m: 1. Palc (M) 10.6; 2. Hajduk (C) za širino prs zadaj. — 5000 m: 1. Ko-ziak (C) 15:34.5; 2. Kelen (M) 15:35.4. — 1500 m: 1. Szabo (.M) 4:05.6; 2. Sarvany (M) 4:05.7. — 40(1 m zapreke: 1. Kovars (M) 56.1 sek.; 2. Nagv (M) 57.3. — Skok v višino: 1. Bodossy (M) 1.88 m ; 2. Zamis (Č) 1.85 m. — Disk: 1. Remesz (M) 46.60 111; 2. Douda (C) 46.08 m. — Švedska štafeta: 1. Madjarska 1:57.6; 2. Češkoslovaška 2:00.6. Numške smučarke no bodo tekmovale več na dolgih progah, tako je namreč sklenila njihova smučarska zveza. To je edino pravilno, saj se lahko iidejslvujejo na kratkih progah ter v slalomu in smuku. Bogat zimski program bodo imeli to zimo v Pragi. 27. in 28. januarja 1934 se vrii tekmovanje za evropsko prvenstvo dam v umetnem drsanju. Prvenstvo Prage se vrši 3. in 4. marca in bo mednarodnega značaja, ker bo glasom razpisa tudi inozemcem omogočeno sodelovanje. Čehodovaki bodo dobili tudi dva trenerja za umetno drsanje. Dalje se bodo udeležili tekmovanj na Dunaju. In tudi Sonja bo enkrat startala v Pragi Radio Programi Radio-Ltubliana» Četrtek, 28. sept.: 12.15 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Čas, plošče, 18.00 Otrok v predšolski dobi (Marija Kmetova). 18.30 Pogovor s poslušalci. 19.00 Klavirski solistični koncert, g. Pavel Šivic — 20.00 Prenos iz Belgrada: koncert — 22.00 Cas, poročila, Radio-jazz — 22.30 Konec. Petek, 29. sept.: 12.15 Plošče — 12.45 Poročila — 13 Cas, plošče — 18 Plošče — 18.30 Radio orkester — 19 Sokolstvo — 19.30 Izleti za nedeljo — 20 Prenos iz Zagreba — 22 Cas, poročila, Radio jazz — 23 Konec. Drugi programi 1 Četrtek, 28. septembra. Belgrad: 20.00 Odlomki iz opere Tristan in Izolda (Wagner). 20.30 Koncert skladb K. Šiman-skega. — Zagreb: 20,30 Belgrad. _ Dunaj: 17.25 Koncert za sopran in violino. 21.35 Simfonični koncert. — Budimpešta: 17.30 Vokalni koncert. 20.50 Ciganska glasba. 22.15 Koncert opernega orkestra. — Leip.zig: 20.00 Orkestralni koncert. — London: 20.00 Koncert simfon. orkestra in solistov. — Praga: 9.00 Proslava godu sv. Venceslava. 10.00 Cerkveni koncert (solisti, orkester, orgije). 16.00 Zborovski koncert. 20.00 Simfonični koncert češke Filharmonije. — Varšava: 20.00 Orkestralna glasba. (Iz „Radio Beograd«) Petek. 29. septembra: Belgrad: 20.30 Prenos koncerta iz Zagreba — Zagreli: 20.30 Vijolinski koncert Fani Brandlovo s sodelovanjem Radio-orkestra. — Dunaj: 20.30 Orkestralna glasba. — Budimpešta: 17.00 Koncert ciganske kapele — 18.30 Delavski zborovski koncert — 20.00 Šiviljski brivce, opera (plošče) — 21.00 Jazz glasba — 22.15 Komorni koncert. — London: 20.00 Vojaška godbi. — Milan: 20.80 Orkestralni koncert. — Stullgart: 20.00 Orožar, komična opera, Lortzing. — Varšava: 17.15 Koncert soiistov — »MJ0 simfonični koncert. MALI OGLASI V malih oglasih velja *saka beseda Din i*—; ienltovanjskl oglasi Din 3'—. NaJmanJSI »nesek ta mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega mnaCafa se računa enokolonsko 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 2'SO. Za pismene odgovore glede molih oglasov treba prfloZltl znamko. IH E S M i 200 Din plačam tistemu, ki mi preskrbi službo sluge, delavca v tovarni ali skladišču. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Pošten in zanesljiv« št. 11372. (a) Kmečki delavec star 44 let, sposoben za vsako kmečko delo, iiče sluibo najraje k živini. -Nastopi lahko takoj. Mihael Bizjak, Gozd it. 10, Kamnik. (a) Šivilja se priporoča za na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11414._(a) Kmečki fant išče službo za hlapca -kjerkoli. Naslov v upravi • Slov.« pod it. 11419. (a) ilužbodobe Starejša ženska ali iivilja, katera razpolaga z 50—60.000 Din gotovine, dobi stalno na-meičenje proti popolni garanciji. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Industrija« it. 11355. (b) Iščemo poštenih in zanesljivih zastopnikov iz vseh krajev Slovenije; lep zaslužek poleg rednega dela. Ponudbe na upravo »SI.« pod značko »Poverjenik« it. 11316. (b) Konjski hlapec •tarcjši, dobro vajen konj in popravil, se sprejme. Ponudbe z navedbo znanja in plače na upravo • Slov.« pod »Ljubljana« it. 11431. (b) stanovanja ODDAJO: Stanovanje dvosobno in vse pritikli-ne, ugodno oddam s 1-novembrom. - Jarnikova 12, čez slepi tir ob Dunajski cesti. (č) Poceni oddam mirni, snažni stranki le-ipo dvosobno parketno stanovanje. Stoiice 142, trgovina. (č) Lepo zračno sobo oddam dvema solidnima osebama. Istotam kabinet eni osebi. Naslov pove upr. »Slov.« pod it 11420 Prazno sobo v Mostah ali Mar. Dev. v Polju, iičem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Takoj T. D.« it. 11412. Citajte in širite »Slovenca«! Vnajem ODDAJO: Mlekarno dobro vpeljano, oddam takoj v centrumu. Naslov v upr. »Slov.« pod štev, 11417. (it) Pouk Nemščina za otroke! Nemiko konverzacijo za 5-8 letne otroke, po pre izkušeni metodi, nudi s 1. oktobrom Elfrida, še gula, Ljubljana, Glegali-ika ulica 7-1, bivia pomočnica ge. Orthaberjeve Vprašati dnevno od 11 do 13 in od 16— ia (u) Šoferska šola E. Čeh bivtaCuKrniknva »olerska kola| t|*bl|lna, l>uita|aka C. SC Šola ta poklicne Šoferje tn amaterje. Prospekti to pojasnita tmatonj lo franko. Klavirski pouk daje gospa po zmerni ceni. Ljubljana VII, Pod-junska 23. (u) Posestva Modna trgovina v sredi mesta Ljubljane, moika, ugodno naprodaj Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Naložba kapitala« it. 11329. (p) Hišo ali vilo kupim z vlogo Ljubljanske kreditne banke, ali zamenjam s hišo v Zagrebu. Naslov v upravi »Slov.« pod »Zamena« št 11343. (p) Glasba Klavir dobro ohranjen - kupim proti gotovini. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Klavir, Ljubljana« itev. 11389. (g) Obrt Mlinarji! Rt. proso. ajdo is Jefmen kupite najceneje pri A. VOLK. LJUBLJANA Veletrgovina lita in moke Resljeva cesta 24. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je zapustila naša dobra soproga in mati Angelica Hrstulovič roj. Hribar dne 26. septembra 1933, po kratki ali težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vriil v četrtek, dne 28. septembra ob 17 popoldne iz hiie žalosti Vevče it. 34, na pokopališče v Dev. Mar. v Polju. Vevče, dne 27. septembra 1933. 'Žalujoči soprog Ante; Edo in Antuie, otroka; Apolonija, mati; Pepca, Etts, Elica, sestre; Rajko, brat — in vsi ostali sorodnikL Kupimo Majhne gobe za vlaganje v kozarce, sveže, plačujem 6 Din kg. Ponudite tvrdki P. Seti-na, Radeče pri Zidanem mostu. Vsakovrstno zlato Kopale po oajvUjib aenab CERNE. fuvelir. Llubliana, Wolfova ulica It. % Prima kislo zelje Imam v zalogi prima kislo zelje v sodih od 25, 50, 100 kg — po najnižjih cenab. 1. Oražem, Moste. (1) /kupuje1' /Sever L UubljanaT Jposposvelskac.sl Kupim dobro ohranjen zdravniški instrumentarij. - Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Zdravnik« it. 11415 [22E23JJ Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, ta itrojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenab pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Specialno itbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra e. Cvetličarna Terezija Pelko, Sv. Ema, Vonarje, poita Pristava, ima stalno na zalogi umetne vence in iopke ter se za cenj. naročila najtopleje priporoča. Zimska jabolka po ugodnih cenah prodaja Gospodarsko zvezo Ljubljana Ia slive bosanske, suhe, etuirane v zabojih po 10 kg Din 66, 5 kg 34 Din, razpo-iilja franko kupčeva pošta G. Drechsler, Tuzla. Pravkar so nam dospeli gomolji hijacint, tulipanov, narcis, krokusov, anemon ter irisov ter jih nudimo najceneje. SEVER & KOMP. Ljubljana Veverico mlado, udomačeno, prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod it. 11388. (1) Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne uitormaciie — Poslovne ure od pol 8 Z]U-trai do pol 1 popolJne m od 2 do 6 popoldne. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE fiOLSKE ZVEZKE - MAPB ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO OOODNIB OBMAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNI PBBJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA 0 U. NADSTROPJE Inserirajte v .Slovencu1! ZAHVALA Vsem, ki so nam ob izgubi naie ljubljene hčerke, sestre, svakinje in tete, gospodične Grete pt. Schoppt izrekli svoje sožalje in sočutje ter darovali cvetje, izrekamo tem potom globoko zahvalo. V Ljubljani, dne 28. sept. 1933. 2alujoči rodbini: Scboppi in Ranzinger. Prodajalca (-ko) za 'rgovino mesnih izdelkov, zmožnega 2—3 tisoč Din kavcije, iščem. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod 237-a. b Zaslužek General, zastopstvo in samoprodajo oddamo za Dravsko banovino. • Amerikansko sredstvo za impregnacijo pogonskega jermenja • jugoslovanski fabrikat brez konkurence Pogoji odlični, brez rizika, a zaslužek sijajen. -Firme ali gospodje v tovarnah, industrijah itd. dobro vpeljani, ki razpolagajo s kapitalom do 2000 Din za skladišče, naj se radi točnejiih pogojev obrnejo na naslov: »Masol«, Zagreb, Maksi-mirska 73. (z Globoko potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da nam je naia nad vse ljubljena žena, mati, stara mati, tašča, gospa Marija Korošec roj. Jerala po kratki in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 64. letu starosti, danes ob pol 5, boguvdano za večno zaspala. Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 29. septembra ob 9 dopoldne izpred hiie žalosti St Vid nad Ljubljano it 8 na farno pokopališče sv. Vida. St Vid nad Ljubljano, dne 27. septembra 1933. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega ljubljenega soproga, skrbnega očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka, gospoda Bernarda Perko viš. žel. uradnika v p. in hišnega posestnika se tem potom najlepie zahvaljujemo. Globoko zahvalo izrekamo preč. duhovščini, predvsem preč. gg. župniku Janko Petriču, prof. dr. Gregorju Žerjavu, opatu o. cist. dr. Avguitinu Kostelecu, priorju o. cist. dr. Evgenu Fiedererju, inšpektorju sal. dr. Franu Wallandu ter čč. gg. salezijancem, g. dr. Vladimirju Guzelju za požrtvovalno zdravljenje, g. Gustavu Erklavcu za njegovo uslužnost ob bolezni in smrti blagega pokojnika, gg. zastopnikom dir. drž. žel. in njegovim stanovskim tovarišem, zastopnikom druitva »Krka«, Sokolu Moste, godbi »Sloge« za odigrane žalostinke, združenim pevskim zborom društev »Cankar«, »Slavec« in »Sloga« za prekrasno petje, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste v tako velikem itevilu spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 28. septembra ob 8 zjutraj v cerkvi pri Božjem Grobu v Stepanji vasi. Ljubljana—Moste—Stična, dne 27. septembra 1933. Minka Perko, soproga; rodbini: dr. Milan Perko in dr. Gregor Fedran. li S "a »J •o m j} c o o > Soo ► B jo S d~ •sšliH5 c m o., «ČK -i 3 E . • » = w », 5 g J J S Si a s s.!j nn, n O I , 2 S B :5 ,2^9 .S | is ■iS o 0 • t«oo§Q o » u-i ci o ■S > 5! ^> N 3 -S g O » « iO;>3> g S o BOoS« 2*13 S 1 - o , -O Cl m — V S •» o 2 o Ji S go j B S. , ® I»||J .S ° o° lili" is II* _J = T3 K u • Cu o 5-n Samuel Lover: RORV O'MORE m Irski ljudski roman. >Bodite tako dobri, gospod,« je zopet povzel lord A., in njegov začuden glas je postal ironičen, >Ln povejte mi, po kateri točki v obtožnici je kriv, zakaj nisem dovolj pravnika, da bd to razumel.« »Zal nam je, mylord, da z vami ne moremo razpravljati o točkah zakona, a res je, mylord, da ne poznate te dežele tako dobro, kakor jo mi, in prisegamo, da bi ta obtoženec moral že davno na vešala in zato, mylord, izrekamo ,kriv'.< Lordu A. je skoraj sapo zaprlo: nekaj časa je začudeno in jezno zrl na porotnike, potem pa obrnil svoj pogled na obtoženca; tedaj na bilo več jeze v njem. Oko, iz katerega je sijala dobrota, se je srečalo z jasnim, trdnim pogledom Rorija. »Obtoženec,« je rekel lord A. in sleherno oko se je obrnilo na Rorija »Prosim, oprostite, mylord,< se je vteknil eden izmed sodnikov, »lordstvo, pozabili ste se pokriti s črno kapo.« »Ne, gospod, nisem pozabil. — Obtoženec,« je nadaljeval sodnik, »dolžen sem, da vam ]x>vem, da se vam kljub pravdoreku, ki so ga izrekli proti vam, ne bo niti las skriviL« Glasni »Horal« je zagrmel po dvorani in prekinil njegove besede. Zaslišal se je glas biriča, ki je kričal »Mir!« Cez nekaj časa je dvorana utihnila, a preden je sodnik mogel nadaljevati, je predsednik porotnikov tako glasno, da se je dovolj daleč slišalo, pripomnil: »Ni čudo, da uporniki kriče!« Lord A. ni naravnost pokazal, da je slišal te nesramne besede, a zopet je velel biriču, naj skrbi za mir. Ko je hrup utihnil, je pristavil, dočim je ostro gledal na drakega moža: »In kdor si bo zopet drznil kršiti svečanost sodne dvorane, ga bom zaprl.« Porotnik se je potuhnil vpričo ukora in sodnik se je s poslovnim glasom obrnil k porotnikom: »Vaš pravdorek, gospodje, sem vzel na znanje. Mo-' ram ga pa ožigosati kot sramotnega za vas vse skupaj in za vsakega posameznega, zakaj vi sle norci ali pa še slabše. Na podlagi lega pravdoreka nikakor ne bom obsodil obtoženca, niti ne bom nocoj prej legel k počitku, preden ne odpošljem posebnega sla k lordu lajtnantu, da mu predložim ta slučaj, in da razveljavi vaš pravdorek. In tu, v sodni dvorani, javno obljubljam obtožencu, da bo kar najhitreje mogoče izpuščen iz ječe.« Po teh besedah, ki jih je sodnik govoril porotnikom, je množica imela dovolj olike, da ni hrupno izrazila svojega veselja nad njimi; le pritajeno, zadovoljno mrmranje je šlo po dvorani. Kathleen, Mary in njena mati so pa Roiija objele, preden ga je od vedel ječar. Porotniki so se razšli, sodnik je zapustil mizo in sodna dvorana, v kateri so se od vročine kar dušili, se je polagoma izpraznila Okoli poslopja so ljudje postajali v skupinah in se pogovarjali o pretresljivih posameznosti h obravnave. Porotniki so delali različue opazke zaradi izrednega obnašanja sodnika, pri čemer niso izbirali besed. »Prekleto, gospodje,« je predsednik porotnikov pri-pomniL »naše slavne konstituoije bo kmalu konec, če bomo dovolili, da bo šlo tako naprej! Kaj nam pomaga porotna obravnava, če ne smemo obesiti vsakogar, ki ga spoznamo za vrednega vešal! Potem ti pa pride še kakšen prokleti uporniški sodnik in ga noče obesiti! Če bomo to dovolili, bo konec pravice. Potem bo sodnik porota in potem bodo potepuhi delali, kar bodo hoteli.« »Kaj,« je pristavil drugi, »če bi poslali spomenico lord lajlnantu, podpisano od nas vseh, protestirali proti nepravičnosti in ga opozorili, da je to nevarno za kon-stitucijo države, če se sodniku dovoli, da ne prizna pravo-reka v takih časih, kakršni so zdaj, s papizmom in suženjstvom, medenim denarjem in cokljamd. Gospodje, lord lajtnant se ne bo upal odkloniti take spomenice.« »Ne mislim, da bi se, gospod,« je rekel tretji. »Saj veste, če se lastnina ne brani, kaj postane iz dežele! Tu nas je dvanajst in ta uporniški sodnik se brani priznati naš pravorek, kar je toliko, kakor da se lastnina ne brani; in če se lastnina ne bo branila, kaj bo postalo iz Britske zveze, to bi rad vedel. Kaj neki bo na to storil lord lajtnant?« »Nič manj ne more storiti, kakor da sodnika suspendira per tumperis in do tega ga bomo pripravili sine die — to je moj moto; in če zadevo ministrstvu pravilno razložimo...« »Mislim, da naj pride pred škofa,« je prekinil četrti. »Dragi prijatelj, če pravim minister, ne mislim tistega ministra kakor vi, protestantskega ministra (protestantski duhovni se v angleščini imenujejo tudi minister), ampak mislim ministerialnega ministra.« »O, oprostite, zdaj razumem; vi mislite tiste velike lasulje tam na drugi strani. Dobra ideja! Kaj. če hi podpisali deputacijo in jo odposlali in plačali poštnino, seveda?« »To bi bilo zelo spoštljivo,« je pripomnil eden izmed njih, ki še ni govoril. »O čem pa govorite?« se je vmešal Sweeny, ki se je pridružil skupini. »O današnji izredni zadevi.« Za »Jugoslovansko Makaron* v Ljubljani: Karel Ceč. Izdajatelj: Ivan Uaitoveo. Urednik: Lojze Golobih