Leto LXVM it. 18* LJubljana, četrtek 18. avgusta 1*32 Cena Din a Dto popodne, izvzemal nedelja m praznike, — Ineeraa do 80 netit do 100 vr»t Dto 2-60, od 100 do 800 vrst a Din S.—, večji tnaermtt petit —• Popust po dogovoru, insermtnl davek posebej. — »Slovenski Narod« T Jugoslaviji Din 12.—, za inoeemstvo Din 25«—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPBAVNIiTVO LJUBLJANA, Knafljevm oBom st. t kt. 3122, 8123, 8124. 8125 m rooBDtjrioii MARIBOR, Grajski trg it. S — —» — —■ CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — r— — pri postnem Čekovnem zavoda t LJnpiJairt st. 10.851. NEMŠKO-ITALIJANSKA ZVEZA icija in Italija pripravljata skupno akcijo proti Društvu rodov — Vznemirjenje v ženevi, Londonu in Parizu LOndan, 18. arcngusta. »MaochesteT G-aar-diasn« objavlja članek svojega stalnega do-jisjufl,■ iz Ženeve o ozadju nedavnih iz-prememb v italijanski diplomaciji in spravlja te iztpremembe v zvezo z novim stališčem Italije in Nemčije v zunanji politiki Merodajni rinite!ji v Ženevi, pa radi v Londona in Parizu, zelo resno presojajo položaj, ki je nastal zaradi nenadne izpre-membe v nemški in italijanski politiki. Splošno smatrajo, da ni le goli slučaj, da so se v teku enega tedna vrstili članki it a« lijanskega letalskega ministra Balbs in Mu-selinijs v »Popola d Italija« ter znani go vor nemškega obrambnega ministra gene rele Sehleicherja v nemškem radiu. Oko Kseine. v katerih so bili objavljeni ti elan kj ia pred vsem omenjeni govor, dajo na-slutiti, da gre pri celi stvari za skupno akcijo nemške in italijanske vlade, ki ni srjena samo proti razoroži t ven i konfe ici, marveč tudi direktno proti Društvu narodov. Treba se je samo spomniti, da so narodni socialisti od vsega poretka sv» jega pokreta pa do sedaj neprestano za htevali. da mora Nemčija izstopiti iz Dru štva narodov, Mussolini pa je v svoje m članku napovedal, da bi se takemu koraku Nemčije v gotovih okoliščinah pnkljuf'la tudi Italija »Manchester Guardian« opozaria na to. da je »Popolo d"Ital:a« še po tem. ko je bil že v celoti objavil Mussolinijov članek, ki ga ie Duce napisal za italijansko enciklopedijo, ponovno objavil na prvi strani ';sto rzviocetk iz tega članka pod naslovom »Fa-šr.zcm m bodočnost človeštva«. V »ecn H vleScu naglasa Mussolini, da ne veruje v večni mir med narodi in da bi bil *afc m •* za narode le Škodljiv. Samo vojna, poudar ja Mussolini, potencira do najvišje *topnJc vse človeške energije in daje značaj in plemenitost narodu, ki je dovolj juna&kr da se ne plaši vojne. Poleg tega naglase Mussolini bag v tem članku, da so vse mednarodne ustanove fašizmu tuje, Četadi mu v gotovih primerih lahko prinašajo korist Težko si je zamisliti hujšo obsodbo Grandijeve politike v zadnjih dveh letih. V Ženevi splošno smatrajo, da se po tem članku Mus*oHnijs Italija ne more svratiti v vrsto iskrenih članov Društva narodov, razne okoliščine vzbujajo tudi t»um v poštene namene Nemčije. Nihče pa ne pričakuje, da bi Nemčij* in Italije takoj izvršili svoje grožnie in ž> jufcri zaipustilj razoroži janske zveze proti Franciji. Najbližja bodočnost bo pokazala, ali je Mussolini s to svojo akcijo uspel, pokazala pa bo tudi pravo lice sedanje Nemčije. Posvetovanje nemških diplomatov Berlin, 18. avgusta z. Agentura »Ha-vas« in nekateri drugi inozemski dopisniki so očividno z ozirom na govoi, ki ga je imel general Schteicher v radiu, napovedali neko diplomatsko akcijo glede nameravane izpopolnitve državne brambe. Pristojna nemška mesta so podala glede teh vesti nenavadno ostro izjavo, v kateri naglašajo, da so vesti, po katerih naj bi se v prihodnjih tednih vršila posebna pogajanja francoskih lanikov v Berlinu, v tej obliki popolnoma izmišljene. Res je samo, da se diplomatski razgovori, ki so se pričeli med in po razorožitveni konferenci, o tem predmetu nadaljujejo tudi še sedaj, ne da bi šlo pri tem za posebno akcijo. Če tranc. agentura »Ha-vas« pripominja, da bi imela takšna pogajanja pomen samo tedaj, če bi bil politični položaj v Nemčiji kolikor toliko razčiščen, t J. najprej po sestanku državnega zbora, je treba tudi to izjavo — tako naglašajo pristojna nemška mesta, — z vso odločnostjo zavrniti kot neupravičen poizkus Francije, da bi se vmešala v notranje nemške razmere. Tema izpopolnitve državne brambe nima — kakor naglasa ta izjava dalje — razen čiščenja političnega položaja v Nemčiji ničesar, ker gre za problem, glede katerega v Nemčip skoraj ni raz ličnega mnenja. Maskirana okupacija Mandžurije Pogodba med Japonsko in mandiursko vlado priznava Japonski vse predpravice in Ji daje popolno oblast nad Mandžurijo Tokio, 18. avgusta. AA. Zunanje ministrstvo je objavilo besedilo pogodbe ki jo je sklenila japonska vlada s sedanjo mandiursko vlado o kolonizacij Mandžurije. Pogodba obsega te-»e glavne določbe: 1. Mandzurska vlada prizna Japonski vse njene dosedanje pravice v Mandžuriji; 2. mandzurska vlada prevzame vse dosedanje dolžnosti kitajske vlade napram Mandžuriji; 3. upravo kitajskih železnic v Mandžuriji prevzame uprava južnoman-dzurskjh železnic; 4. prvenstvo za naložbe kapi ta k> v v Mandžuriji gre Japonski; 5. nadzorstvo nad policijo, kakor tudi skrb za javno varnost m pa obramba Mandžurije pred napadi od zunaj pripade Japonski; 6. mandzurska vlada prizna vse uradne ukrepe japonskih oblastev. Tokio, 18. avgusta. AA. Policija je odkrila zaroto, ki je bila naperjena proti predsedniku vlade, finančnemu ministru m ministru za notranje zadeve. Zarotniki so hoteli te tri državnike ubiti. Redarstvo je s tem v zvezi aretiralo večje število oseb. Preiskava je dognala, da gre po vsej priliki za Iste zarotnike, ki so nedavno tega ubili bivšega predsednika japonske vlade Inu-kaja. Zaroto so baje denarno podprle vplivne japonske osebnosti. Mukden, 18. avgusta. A A. V severni Mandžuriji so bul novi spopadi med nerednimi kitajskimi četami in oddelki japonske vojske. Domnevni sin cesarja Franca Jožefa pustolovec? Burbonci zanikajo, da bi bi umorjeni princ iz burbonske dinastije Pariz, IS. avgusta, AA. >Journal< ob-da^tja sledečo izjavo, Irt jo Je podari pmc Stat Boorbon • Parma - SicdJrieki njegovemu kavkmsiearra dopisniku v svezi s smrt-is fuusau EVtearja Bourbonekega: In sa ssut Spi akasfvavnja lahko rz^vinn. da oseba, ki je iognoila srvidenje v ^ubav-SM drami ▼ ulici Dn Bonk>». m v nikaki ■ maj s bourbeneko rodbino. Brez dvoma STtLstalovca, kd j« na as-snsat naoan prišel dokumentov, po katerih bi ga htio mogooe amartraiti sa Alana boorbonake hiše. Heanlca pa je, da v vsej boorbonski knežur. rotbi-nri ni nškogar, ki bi noašl ime Edgar. To dejstvo je prav lahko dokazati. Pariz, 1«. avgusta. AA. Umorjeni princ Bdgsa* Boorbonski je zaamstiil mnogo težkih spominov t neplačanih hotelakrib ra-cnsih. Pripovodnje se, de bi Ml moral bati princ med vojno ustreljen v DtaiaM. , smatran za avstrijskega špsjo-je on sem pripovedoval, da ie poveljersi e^auaauu avvtrtjsks ar- made. V Nizsi vedo pripovedoraei, da Je bil princ EMgar nekoč kandidat za albatv eki prestol im da je v Nizzi zapraviti svoje imetje, potem pa je prerjemaJ nekakšno podporo od avstrijskega (tvora, za kar pa je moral vršiti šptkmaao in podobne posle. Princ Edgar se je neprestano predstavi jal kot človek, ki bo »dej pa zdaj zasedel al-bamski add pa kakšen drng prestoL V avstrijskem poelan-iatro vedo o pi'Snou boU malo, sdi se pa, da je imel v letom 1910 in IS 13 opravka z avstrijsko policijo, ko se je mnoil na Reko ta v Trstu. Avstrijsko posjansstvo med drugim opozarja na dejstvo, da je prsne Bdgar imel potni list, ki mn ga je rastarvM španski konzulat v Genovi, ne pa avstrijskega Vse kale, da ie princ tnd* svojo špansko prijateljico neprestano prepričeval kako bo sdaj zdaj postala vladarica, pa je njej nazadnje vsa vsa stvar te začela presedati, ko je videla, da on že leta in leta ne preamae po- Streljanje na sofijskih ulicah Sofija, iS. avgusta. AA. finoei okrog pol 11. sta se v ulici carice Eleonore slučajno srečali dve družbi Makedoncev. Z eno skupino je bdi protogerovec Lav Gla-vtocev s Štirimi tovariši, v drugi skupini pa so bili trije pristaši Vanče MShajlova. Med obojimi je prišlo do spopada, v katerem je padlo okrog 20 revolverskdb strelov, ki pa niso nikogar ranili. Borba med njimi se je nehala, ko so že po prvih strelih prihiteli na lice mesta policija in nekaj vojakov, tako da so se vsi zagnali v beg. Policiji se je posrečilo aretirati Štiri izmed njih, ostalim pa je na sledu. Iz Španije Pariz, 18. avgusta. AA. Iz Madrida javljajo, da so španske oblasti že pričele s pripravami za deportacijo mnogih oseb, ki so se bile vmešale v zaduši monarhistični puč. Razen tega je načrt zakona o konfiskaciji posestev prizadetih oseb že končan. Donos iz zaplenjenih posestev se bo uporabil za izvedbo agrarne reforme. Za inšpektorja meščanske garde, ki bo poslej podrejena ministru notranjih del, je postavljen general Bedija, ki je bil pod vlado Primo de Rivere obsojen na smrt zaradi nekega voiaSkega upora. Samozavestno židovstvo Ženeva, IS. avgusta. AA. Na včerajšnji seji židovske mirovne konference so govorili o skiieanju okrni stičnega kongresa. Govorili so delegati iz Franc#e, Nemčije, Palestine, Finske, Poljske, Španije, Anglije, Rutminije in Švice. Palestinski zastopnik je govoril zelo obširno in tolmačil po^žaj Zidov v tej deželi. Pred leti so se 2idi v Palestini Čutiti slabe, danes ie položaj drugačen. Palestinski Zh* so (Kigmii glave, ekonomsko so močni in krize in brezposelnosti uiti ne pozna>o. Dvigajo svoje gospodarstvo, ki neprestano raste. PoHtično imajo svoj donistični pokret V sedanj* -časih je najvažnejše vprašanje to, da se Židovski narod združi. V to pa je potrebno sklicanje ci oni stičnega kongresa. Obširno se ie razpravljalo o proti židovskih pokretih v razora državah, zlasti v Nemčfji. Eden izmed govornikov je pri tem naglas«: Nemški narod naj se zave, da vsakega Zida Ščiti 15 milijonov Zidov, raifcroptjemn po vsem svetu. Rumunski delegat je predlagal, naj se v Ženevi ustanovi trajen židovski odbor z nalogo, da skliče čim prej cionistični kongres. 01) onem bo naloga tega odbora, da doseg« pri DN nriuseroe ukrepe v zaJčito Profesor ficeard je davi odlete! Ob najlepšem vremena Je starta! med ovadjanii 40.000 glave rrrrm-flce — Ob 8. zjutraj Je H že 12.000 m visoko Čarih, 18. avgusta. Davi par minut po petih |e startal prof. Piccard k svojemu drugemu poletu v stratosfero. Na letališču se Je zbralo nad 40 tisoč Bodi, ki so z največjim zanimanjem sledili zadnjim pripravam za polet Ob 4. zjutraj Je bilo vse pripravljeno in prof. Piccard ie čakal na zadnja vremenska poročila. P redno je zasedel gondolo, Je sprejel se novinarje, katerim Je izjavil, da je gondola popolnoma ~v redu te* da ima s seboj 650 kg obtežbe. Dviganje balona Je proračunano na 80 m na minuto. Po kratkem z a Ju trku Je nato Piccard med navdušenimi ovacijamj tisoč- glave množice stopo v gondolo, kjer ga Je že čakal njegov spremljevalec Cosvus. Prodno so zaprli Hnlco, je Piccard se pomahal množici, ki mu je prirejala navdušene ovacije m zaklical: »Hvala vam! Na svidenje!« Iz gondole je nato dal Piccard povelje: »Odvežite vrvi!« Takoj nato se je začel balon, ki ga je obsevalo Jutranje sobice, naglo dvigati m je par sto metrov šel navpično. Nato ga je zajel lahen vetrič, ki ga Je polagoma odnašal v vzhodni smeri vedno višje m višje. Ob 8. so opazili balon nad Benrino v graubundenskem okrožja. Takrat Je bfl že kakih 10 do 12.000 metrov visoko. ard med navdušenimi ovacijamj tisoč- že kakih 10 do 12.000 metrov visok« Čmo-rjava koalicija na Praškem in v Nemčiji Pogajanja za sestavo vlade med narodnimi sodafisti ki centrumom Berlin, 18. avgusta. Politični krogi motre z vidnim zanimanjem priprave za poga janja med centrumom ki narodnimi socijalisti. Na dnevnem rodu bo najprvo vprašanje sestave pruske vlade. Če bodo ta po garanja uspela, ni izključena ^-odo-om Malici ja v državnem parlamentu K^Vor je znano, je centrom prejšnji teden pov1. il obe desničarski stranki na posvet glede iavolkve pruskega ministrskega predsednika. Obe stranki pa sta tedaj to povabli zaradi direktnih pogajanj s Papeah, kakor tudi o pomenu teh dotočb za nemški narod in za vsakega poedinca. Prav tako naj se us vseh srednjih Šolah na Pruskem uvede obvezni pouk o vseh mirovnih pogodbah. Od državne vlade pa bo klub zahteval, naj bi povabila tudi druge deželne v4ad«, da izdajo podobne sklene. Pariz, 18. avgusta. AA. Po poročilu iz Berlina je vodstvo Hitlerjeve stranke poslalo svojim organizacijam po vsei Nemčiji okrožnico, kt odreja, naj v 10 dneh izvrše popis vseh tistih članov, ki so sposobni za orožje. Nesposobni morajo predloži«* zdravniško spričevalo. Berlin, 18. avgusta, V pretek* noči je prišlo v severno vzhodnem delu mesta zopet do krvavih spopadov med narodnimi socialisti ki komunisti. Policija je cernirala ves del mesta in nato z orožjem nastopila proti demonstrantom. Pet demonstrantov je bik) hudo ranjenih. Tudi v drugih krajih je prišlo do krvavfc spopadov. V Roosbergu v šiezaji so narodni socialisti vrgVi bombo v hišo nekega Barovskega, Od eksplozije je nastal požar ter je poslopje pogorelo do tal. Svetovna gospodarska kriza popušča V vocffluih finančnih in gospodarskih krogih sodijo, da Je kriza dosegla . svoj vrhunec m da se bo polagoma obrnilo na bofle London, 18. avgusta, g. Poročilo svetovno znanega londonskega bančnega zavoda Schroder et Comp. se izraža z velikimi upi In upravičeno domnevo, da Je sedaj dosežen višek svetovne depresije. Poročilo navaja lau-sannske sklepe, ureditev cen za surovine in zadnji rezultat konvertiranja angleškega vojnega posojila. Upati Je, da bi svetovna gospodarska konferenca v Londonu osvobodila svet zaprek in ovir, ki preprečujejo trgovsko Izmenjavo. V Lausanni sklenjeni dogovor med Holandsko, Belgijo In Luxen barsko kaže zelo nazorno, da se Je pr* čelo uveljavljati naziranje, da se blaginja ne da doseči s tem, da se ostali narodi Izključno. London, 18. avgusta. & Kakor je objavilo rmančno ministrstvo, napreduje zelo uspešno konverzija 5odstotnega vojnega posojila in 33 odstotnega posojila za dolgove. Vrednost obveznic obeh posojil je znašala v zadnjem čaea 3067 milijonov fantov šter-Imgov. Dosedaj je od teh konrrertiranoh 1850 mttijonov ali 88j6 odstotka. 36 milijonov funtov Šterfingov, odnosno 23 odstotka obveznic je bilo treba izplačati v gotovini. Posestniki obveznic za ostalih 199 milijonov odnosno 93 odstovka veeh ob-vezTjJc pa se se niso odločiti. Ta uspeh konverzije je sprejela angleška javnost z velikim zadovoljstvom. Konverzija bo imela vsekakor tri dobre posledice, m sicer, da se bo zmanjšala angleška finančna služba na račun dolgov za 23 milijonov funtov štcrhngov na leto, ds se bo znižala obrestna mera na 33 odstotkov, ter da se bodo v bodoče gotovo zmanjšate tudi obrestne i jo rasom dragih dolgov. Scliinoiiig odpotuje v Newyork Berlin. 18. avjrasta. AA. Znani nemški boksar Maks Schmeling se bo v četrtek vkrcal za New Tork, kjer bo treniral za borbo proti ameriškemu boksarju težke kategorije Micky WaTkerju. Japonski poslanik v Mandžuriji Ženeva, 10. avgusta. AA. Japonska vlada je poslala svetu Društva narodov noto o imenovanju generala Muta za posebnega pooblaščenega poslanika v Mandžuriji, kjer bo opravljal posle v posebni misiji. Nota pravi, da je japonska vlada poslala generala v Mandžurijo, da bo vodil in nadziral generalne konzulate in splošno vod. stvo japonske vojske General je brez pe-verunic, ker je Ml imenovan % urjflateral Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 2290.68 — 2302.04, Berim 1161.25 — 1462.05, Bruselj 760.41 — 71SJ6. Ourth 1106.36 — 1113.86, London m.« — 199.02. Hesfjm-k ček 54*3.81 -5692.07. Parts 222.9« - 224.08, Praga 168.17 - 169.03, Trat 391.00 — 293.41. INOZEMSKE BORZE. CuHh, 18. avsuflta. Parts 20.1125, London 17.836, Newyorfc 512.12. Brueeij 7122, H«an 26.28, Madrid 41.30, Amsterdam 206.66. Beraan 122.10. Sofija 2.T2, Praga 16.175, Vsrsarva 57.60, Bukarešta 2.0S. Spominjafte te jfepih! Lep gasilski praznik v Brežicah Pod ftokrovitelistvoin bana g. dr. Marušiča navzočnosti gg. ministrov dr. Kramer|a, I« dr. Kraljevića tor ob in Trebnje, 17. avgusta. Nepopisno so lepi kraji ob bregovih Krke skozi rja do izliva v Savo. Na eni strani temni, a večno lepi Gorjanci, na drugi bogate vinske gorice, okolica najlepših izletov med zgodovinskimi gradovi m spomeniki ter polno naravnih krasot. Izletnik, ki si ogleda te kraje, bo rad priznal, da so biseri naše Dolenjske, saj sam: opozarjajo s svojo naravno lepoto nase. Dva praznika smo imeli, nedeljo in pa še Veliki šmaren povrhu. Na tisoče in tisoče izletnikov je pohitelo v vse kraje naše banovine. Tudi dežela pri nas na Dolenjskem je oživela — posetih" so jo mnogi tujci-izletniki, — deželani so pa odšli drugam ter si tako medsebojno odkrivali še neodkrirte zaklade skrivnostne Dolenjske. Pot me je zanesla tja preko Novega mesta, Kostanjevice rn Št. Jerneja v starodavne Brežice. Polno zanimivosti, polno lepih krajev z najlepšo okolico ti nudi vožnja od Novega mesta do Brežic Potekala nam je v najboljšem razpoloženju in že smo bfli v Brežicah. Starodavno mesto s svojim zgodov:n-skjm gradom z najlepšo in največjo viteško dvorano ob izlivu Krke v Savo se je praznično odelo. Proslavljalo je pod pokroviteljstvom bana dr. Marušiča 50-Iet-nico obstoja Gasilnega društva ter blagoslovilo novo gasilsko lestev. Pomemben praznik, katerega svečanost je povzdignila še navzočnost gg. ministrov dr. Kra-merja. Pucnja in dr. Kraljeviča, mnogih poslancev, zastopnikov državnih, cerkvenih in političnih oblastev ter velika udeležba od strani občinstva. 2e v soboto so se pripravljali BreŽiča-n; na sprejem prvih gostov, ki so se udeležili baklade in povorke na predvečer gasilskega praznika. Brežice kaj takega že dolgo niso doživele. Ob zvokih železničar-ske godbe se je vršil obhod po mestu. Ga-slici-konjeniki, gasilci-pešci, mnogo občinstva je korakalo med špalirjem po mestu. Poslopja vsa v državnih zastavah, raz okna iampijoni in zastavice, mesto samo slavnostno razsvetljeno, vzkiikanje kralju, narodu in narodnemu edinstvu je napravilo na vse nepozaben vtis. Pozno v noč smo se razšli v nestrpnem pričakovanju naslednjega dne. Zgodaj zjutraj nas je prebudila budnica po mestu. Dopoldne sprejemi gostov, pro-menadni koncert in prihod pokrovitelja bana dr. Marušiča. Ljudstvo je bilo nestrpno v pričakovanju; uvodne svečanosti so se pričele. Po banketu, kjer so bili zbrani mnogi odličniki, so blagoslovili novo lestev. Blagoslovitev je opravil mestni župnik z asistenco ob navzočnosti g. bana. Zal da je svečan trenutek pokvarila nepričakovana žalostna novica, da v bližnji vasi Globoko gori. Na mestu zbrani gasilci so takoj odhiteli k požaru. Z največjim trudom in požrtvovalnostjo v slavnostnih krojih se jim je posrečilo požar lokalizirati. Požar je uničil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Medveda v Globokem. Škoda je ogromna. Popoldne po požaru se je vršil pozdrav g. banu. Po trgu so korakale vrste gasilcev s konjenico na čelu ter pozdravile svojega pokrovitelja. Po obhodu se je vršila velika narodna veselica v grajskem parku, kjer je bilo navzočega izredno mnogo občinstva. Tam od Krškega poija so prihajali po končanih dirkah okoličani na proslavo v Brežice. Med tem sta obiskala prireditev tudi gg. ministr dr. Kramer ki minister za telesno vzgojo dr. Kraljevič, ki je s svojo navzočnostjo in obiskom navdušil ljudstvo na veseličnem prostoru. Navzoči so bili dalje tudi narodna poslanca gg. Urek in Drmelj, mestni župan Supan, sreskj načelnik dr. Gregorin in predstavniki vseh uradov in oblastev v Brežicah. Sosedno tovariško društvo iz Krške vasi se je udeležilo prireditve po svojem priznanem pevskem zboru, ki je zapel mnogo 'epih slovenskih pesmi. Radostno razpoloženje je trajalo pozno v noč in le prekmalu je minil ta za Brežičane tako velik in pomemben gasilski praznik. Nande Srpan. Drobiž iz Kamniške Bistrice Novo cesto proti Bistrici bo treba čim prej izročiti Javnemu prometu Kamnik, 17. avgusta. Skozi lepo napredujoči Kamnik potegne turista avtobus do 6 k>m oddaljene Stahovice za »malo« ceno 6 Di-n. »Malo« zato. ker velja avtobus od Ljubljane do Kamnika za 25 km le 10 Din. Pri »Korlnu« se cepita poti na Planino in v Bistrico. Gremo po levi in kmalu prispemo na novo zgrajeno cesto proti Bistrici, ki je v lokalni politiki Kamničanov vzbudila mnogo nasprotovanj. Nepojmljivo je to, ker je velika korist te ceste nadvse jasna, kar bo bodočnost še sijajno dokazala. Ugovori, da škoduje turizmu, ne drže, ker je le nasprotno res. Nobenega pravega planinca cilj ni hoditi po ravninah, nego po gorah. Ko pa bo ta cesta dovršena, bo avtobus lahko popeljal planince v samo osrčje gora in bo s tem olajšan dostop do planin in nastop na iste. To pa bo nam vsem le v korist ker bo turistični promet napredoval in ne bo od Kamnika treba 5 ur pešhoje do podnožja planin. A koliko je tistih, ki bi pohiteli vsak prost dan v planine, kar jim bo po dovrši-tvi ceste lepo omogočeno! Izletnikom v Bistrico pa ta cesta tudi ne kvari užitka, ker je večinoma izpeljana popolnoma samostojno od pešpoti. Res je. da mora pešec nekaj časa hoditi tudi po tej cesti, to pa je le neznaten del, nakar se pešpot zopet oddvoji.in gre sama naprej do Brstrice. A tisti navdušeni pešci gredo peš že od Kamnika po prometni in prašni stranoski cesti ne glede na prah, pa morejo potrpeti tudi na malem skupnem potu, ki je zgrajen v splošno korist Nova cesta je odlična. Narava sama jo je s svojim ugodnim geološkim formiranjem terena nivelirala tako, da se voda hitro odteka, a tudi prahu ni preveč, ker vodi skozi gozd, ki zadržuje* vlago, pa je cesta vedno enakomerno vlažna. Naporom merodajnih za gradnjo te ceste sta tudi Njih. Vel. kralj in kraljica dala viden dokaz zadovoljstva in pohvale s tem, da sta letos v avtomobilih že dvakrat obiskala svoja dvoma lovišča, kar se od prvega obiska pred osmimi leti še ni zgodilo. Skoda je le, da težke gmotne ra«zmere onemogočajo dokončno ureditev ceste in nje otvoritev za javnost In še ena stvar je zelo čudna pri njej. Del ceste, ki je že sto let in več v rabi javnosti, je sedaj prepovedan turistom. Tablice s prepovedjo je nabil neki tamkajšnji lovski podnajemnik, ki turiste-prestopnike rad ustavlja in kaj energično pokara, kar vzbuja spJosno ogorčenie. Čudno, da le kamniška korporacija, ki je lastnica vseh teh gozdov, to dovolila. Ce pa ni, odkod pravica lovskim podnajemnikom do take samolastnosti? To se mora Čimprej urediti, ker resno ogroža turistični promet Pol ure pred Bistrico se na desno ob Beli odcepi pot proti OfrstricL Ta pot pa vodi tudi do znamenitega slapa OrHčje (tudi Orgtfoe), vendar pa nikjer nI nfeake tablice, ki bi turista opozorila na ta pretepi kotiček. A vendar je znamenit ker se tam vidijo v skalah odtisi nog pretpotopnih živali, v vodi pa žive, kakor še v več drugih grabnih, neke vrste človeške ribi- ce. Bilo bi res potrebno opozoriti turiste na te lepote komaj uro oddaljene od bistriške poti. V Bistrici sami in domu je lepo. Vendar pa se- tudi tam občutno vidi vsesplošna kriza. V domu je bilo morda kakih 100 turistov, nad 500 pa v okolici po travi in v gozdu. Visoka vstopnina v kočo za nečlana SPD, nadalje rešilni in gradbeni prispevek znašajo 6 ali 7 Din, kar je vendar le preveč in marsikdo raje ostane rzven koče. dasiravno bj si rad privoščil kako toplo jed. Morda bi se tudi tn dalo kaj irkreniti, da se poveča promet v kočah, kar bo SPD le v korist. Glavna želja vseh turistov in izletnikov pa je. da se čimprej cesta odpre za javn! promet in ukinejo prepovedi hoje po potih, po katerih so že naši dedi hodili v prelepo Bistrico. R. Ob tej priliki popravljamo, da se besede v članku od 29. julija o Ciganskem parku niso nanašale nan-j, temveč na zdraviliški park. last usmiljenih bratov, ki je res zelo zapuščen, dočim je Ciganski park, last g. Kršmanca, ravno letos lepo prenovljen in popravljen. Dve kopalni Tomačevo, 13. avgusta. V nedeljo in na praznik ;e bilo na Savn vse žjivo. Od Jezice pa do Tom a Cevema in Se naprej se je kar trk) za^oceiih hapaicnr in brhkih kopalk, ki so ee radostni vdajala poletnemu veselju, se cvrli in pekli T.-a vročem solncu, čofatli po prijetna vod*, bili žogo aH kozo kJamf iJtd. Prijetno raaooAo-žemje sta pa pokvarila dva neprijetna dogodka. % Biilo je okrog 16., ko se je nagio rao-nesla vest da neki moSki >gaga<. Več £0-gnimnih plaračev se je pognalo r vodo, kjer se Je neki moški res obupno bortl s valovi Potegnili so ga iz vode m mn rešili življenje. Sreftno naifcljučje pa je naneslo, dpotovala v Karlovac V nede&o se bo tudi nadaljevalo dr- žavno prvenstvo v ligah. V Ljubljani igra zagrebška Vikrtoriia proti Iliriji. Primorje pa mora na vroča zagrebška tla, kjer nastopi proti Gradian-skemu. Za oba khiba bo to težak boj. v katerem ni mnogo izgledov na zmago. Ilirija ima to prednost, da igra na domačih tleh in morda se ji bo vendar posrečilo pretrgati serijo neprekinjenih porazov. Vfktorija je nedvomno najmočnejši klub v naši ligi in vodi z 12 točkami pred drugimi. Izgubila ni dosedaj še nobene tekme. Za Ilirijo ie zmaga samo prestižnega pomena, na plasma ne more učinkovati. Pač pa utegne eventuema zmaga koristit! Mariboru, ki ima Še vedno šanse, da pride v finale. Njegov protest zaradi izgubljene tekme proti Viktoriji, ki jo je sodil zagrebški sodnik, JNS še ni zavrnil in ga bo savez najbrž trvaževal. Zato bi Mariboru zmaga Ilirije nad Viktorijo res mnogo ko-ristfla. Tega se zaveda tuda Viktorija, ki bo gotovo napela vse sile, da si v Ljubljani pribori sedimo zaporedno zmago. Prijateljem nogometa se obeta torej prav zanimiv sport V nede4jo se bo vršila na 144 km dolgi progi Ljubljana—Višnja gora—Trebnje— —Novo mesto—Kostanjevica—Samobor— Podsused—Zagreb kolesarska dirka za državno cestno prvenstvo. Start je ob 7. zjutraj na Dolenjski cesti pri Ljubljani, cilj v Kustošiji pri Zagrebu. Dirke se udeleže najboljši dirkači iz vse države; zastopani bodo vsi večji klubi, ki goje kolesarski sport Glavna borba se bo seveda vršila med zagrebškimi in slovenskimi dirkači. _ SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). r*re^i ob 19. uni bo na igrišču obvezen sestanek vsega etarstva. Zaraidjl važnega dogovora naj pridejo frstotja gg.: dr. Kuheljj, Tone Kos, Barbesar, Gnidovec, Potok ar. Pevatek, Finec, Megušar, GrikrfeM in Bradač j>un. Ob 'vsakem vremenu, vsi in točno. — Tajn rte. Še vedno imamo deložacije Iz stare h£e nasproti nebotičnika so deložirafi včeraj krojača m vdovo s štirimi otroki L)ubt]ana, 18. avgusta, O deloiaciiah že tako dolgo govorimo, da bi zdaj že morali skoraj vsi stanovati pod milim nebom. Nekaj Časa je govor 10 vse o stanovanjski krizi in podobnih nadlogah, potem so pa te Jobove tožbe nenadoma utihnile, da se ie vse popravilo ter da zdaj že vsi stanujemo v palačah. Palač smo pa tudi že toliko gradili, da bi ne bilo čuda, če bi stanovali že vsi v njih. K*rub temu ie pa it vedno dovoli deloži-rancev..zdi se oelo, da se množe vzpoied no s palačami. Pod nebotičnikom čepi nekakšen podganji grad. ki so ga pretekli teden začel: podirati. Lepo. poetično hne ima. »Domovina«, ker je v nJem bfla dijaSka kuhinja tega imena. To žalostno gnezdo se zdi zdaj Se tembolj romantično v slabem pomenu besede, ker se nad njim bahato kosati nebotiftiflL Ko nofledaS na ta nai ponos ter s očmi noiScei vrh. nato na štejeS nadstropja, se ti ustavi poaled noCel nočeš na nenavadnem nebotičnfleovem pen-danra. Kdo bi se potem Se čudil, da so sučeli podirati ta kup nesreče. KHub temu se pa nekateri čudijo. Ljudje so se izseLHi, kamor se je kdc vedel ki znal ter so se sprijazniM z usodo. Kdo bi pa tudi žaloval za takšnimi stano-vangi. Temna so bila, stene pa že tako Črne kot v kovačnici, nekatera stanovanja so pa bila razdeljena med seboi samo z nekakšnimi španskimi stenami. Stranišča so bila starinska, higijenične prilike so bile vse prej kot zadovoljive, dvorišče je na bilo še bolj mračno in žalostno kot pri iet-nišnicah. Toda Iduđje so se vseeno navadili na ta svoj dom, da niso niti opazili, kako žalosten in boren ie. Res so lepa stanovanja v novih hišah (v starih ga pa itak ne dobiš), toda človek si ne upa niti mnogo ogledovati teh stanovanj, ker so predraga. Zato se tudi nista mogla do zadnjega izseHti dva stanovalca, krojač in vdova s štirimi otroki, ki so iu včerai deloži-rato. Streho so jima že podrli nad glavo, a Se vedno nista vedela, kam se naj preselita. Na magistratu so seveda pokazali dobro voljo ter Jima staršaft poskrbeti vsaj zasilna stanovanja. — AH niste iskali sami stanovanja? — Seveda sem ga, toda jaz ne mor^rr plačati dragega, zato pač nisem mogel dobiti ničesar primernega. — ie odgovorii krojač, ki se je pripravljal na deložaciio ter pospravljal prtljago. Drueim so poskrbeli stanovanja, midva sva pa ostala na cedilu. Noge imam ohromele, pa ne mo retn iskati stanovanja v Zeleni ianr Mestnem logu. Živim od dela, ki ga dob m pri Slonu In Unionu. To revščino ml b,>do prepeljali v šišensko 5olo. — Kje boste pa spali? — To je vprašanje! — Obmolkn;l je ter se zamislil. —Kam pa pojdete vi? — K muzeju nas bodo preselili. V h ev na bivšem couvanovem vrtu. Dve družin: že stanujeta tam, v sredo med nji se oa vselim jaz, — je odgovorila vdova. be sta tarnala ;n vzdihovala ter 5a-c-j-a v strahu, da ju delož-irajo. Na dvorišče ie bobnel z drugega nadstropja gradbeni materijal; »Domovina« pada. KOLEDAR. Danes: četrtek, 18. av^Ueta, katouča-nd: Hedena, Branlslava; pravo s-! a iv m, 5. avgusta. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Bombe na Morate Carlo. Kino Ideal: Poročim svojega moža. Razstava ge. Nevenke Steindiovo v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg 12; Ustar, Sv. Pe»tra cesta, 78, in lloćaviir, Lijubija.na VII., Celovška cesta 34. Prometno sredstvo z Marsa Ljubljana, IS. avgusta Tisti prekopi na Marsu in vse drugo je larifari v primeri z najnovejšimi dognanjJ, ki pa niso dozorela v zvezdarnah in tihih laboratorijih učenjakov. Vročina zadnjih dni ni bala primerna 1& za solnčarioo, temveč je skuhala v glavah še marsikaj bo'lj vzvišenega. In tako je prišlo tudi v to ole na naši ulici do naravnost epohakiega odkritja. Dopoldne se je pripeljal po Miklošičevi cesti kolesar na tako čudnem kolesu, kakršnega nedvomno nri še nihče izumil, niti v Ameriki ne potuhtajo kaj takšnega. Ljudi© niso mosii verjeti lastnim oče-m. Dandanes ni več niti semzacija, če sfroiš v stratosfero, več kot čudno pa je, če se prevažaš po Ljubljani s takšnim vozlom. Samo mislite si n. pr. avtomop.il. ki sestoji iz dveh popolnoma medsebojno ločenih delov ter da je Šoferjev sedež v zadmjem delu, volan pa v sprednjem, ki drvi sam zase nekje pred ostalim vozom! Vsi sodobni tehniki bi zmajevali z glavami, če$ da je smešno govoriti o takšnem vozilu. Iznajditelji so se pač morali vedno boriti s konservatizmom, napreduje samo tisti,, ki verjame, da so mogoče nemogoče stvari. In včeraj so morali verjeti najnevernej-ši Tomaži, da je vsak čudež odrvisera od ljudi. Famozni kolesar je kolesaril na motovilil, ki bi mu prisodil vsak, da je šel na dvoje pri kakšnem hudem zaletu. Podobna so bila prva kolesa, a s to razliko, da je vozilo tvorSk) le eno *n precej večje kolo, na katerem je pritrjen sedež in krmilo. Zdaj je pa dokazal omenjeni kolesar, da se kolo ni razvijalo v pravilni saneri, preveč je kompMcirano, zato pa tudi predrago. Čemu je treba kolesu ogrodja, nepotrebnega prenosnega koJesja in verige, ko zadostujejo pedali, direktno pritrjeni na zadnje kolo. Prednje kolo je pa itak samo zaradi ravnotežja, a nikjer ni zapisano, da morata biti obe kolesi zvezani z ogrodjem, zakaj bi ne prevzel vloge ogrodja kolesar sam ter se tako spojtI s kolesom, da bi ne bil le pogan i ač, temrveč tud« kolesna vez. Ker se je torej v torek vozil na taksnem kolesu po Ljubljani iznajdljivi kolesar, ki so ga ljudje takoj uvrstili med Marsovce, čim so ga opa-zili, opisano prometno sredstvo na več utopija. Da je junak dneva dokazal, kdo je, češ domače korenine sem. nisem padel z Marsa, je prislonil vozilo ob trotoar pred nalepljenim časnikom ter začel citati, kot da ie našel sđavospev svojemu izumu. Ljudtfe so seveda takoj obstopili čudovito kolo, na kar je računal kolesar že vnaprej in jim ie zato tudi privoščil zabavo. Popolnoma so pretipali kolesi in jim ni šlo v giavo, kako se je mogoče peljati na razdejanem kolesu. — Ko je pa akrobat! Vsak se seveda ne more! je pojasnjeval čudež strmečemu občinstvu fant, akrobatov znanec. — Z Jezice je, Dobovšek, tisti, ki je land plesal na vrvi. — Potem takem pa že! so dejali gledalci. — Takšni tiči že vedo, kako se »dela cirkus«. — Najbolj mi je všeč to, da takšnega kolesa ne bo hotel nihče ukrasti! — Jaz mu ga že ne bom! — Zakaj bi mu ga pa ne? Muzeju bi ga menda lahko prodal. Kolesar se za vse to ni zmenil, prepričan je, da se bo smejal zadnji._ Iz Trebnjega _ škoda po orkanu. Kakor smo Že poročali, Je hud orkan občutno poSkodovaJ gospodarska poslopja gradu Wurzbach Bianke v T^andSprežu. Cenllna komisija je Isto ocenila na zne«ek Din 34.500. Orkan *e podrl najlepšo atarodavno line in je tz\e*\e na to Skoda za gospodarja ae večja, sad bi Iftpe, kil mu >e krasila grajski park, ne dal za nobeno ceno. Pozna pevke. Skladatelj prinese gledališkemu ravnatelju novo pesem. Ravnatelj prečita prvo stran besedila in odkima z glavo, češ: Oprostite, prijatelj, vaše lepe pesmi ne bo hotela peti nobena pevka. .Pesem se je namreč začenjala z besedami: Ko sem bila še mlada in lepa. I Josip vitez Pogačnik | Ljubljana, 18. avgusta, Povsem nepričakovano je prišla davi iz Podnarta vest, da je nenadoma aa vedno natisnil oči g. Josip vitez Pogačnik Po kratki težki bolezni ga je pobrala smrt davi ob 5.30. S pokojnim vitezom Pogačnikom leze v grob zopet ena naSOi najmarkantnejSih, skoraj bi lahico rekii najmarkantnejaa osebnost starejše generacije. Rojen je bil pokojni 1. 1806 v Podnartu, gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in v Gorici, pravno fakulteto pa v Gradcu, toda ne dolgo. Kmalu se je vrnil domov v Podna rt, kjer je prevzel lepo očetovo posestvo. StarSi so mu bili namreč prerano umrli in moral je prevzeti posestvo. V njegovi hJ5i je bila tudi pošta, ki jo je upravljal več leL Pokojni je že zgodaj posegel v politično življenje, in sicer tako uspešno, da je bil kmalu izvoljen za deželnega in državnega poslanca. Njegove sposobnosti so ocenili tudi na Dunaju in kaj kmalu je zasedel visok položaj podpredsednika avstrijskega panamenta. Za to visoko čast se je moral v prvi vrsti zahvaliti svoji konci-ijantnosti, ki je znal z njo poravnati vse strankarske spore. Zato je užK-al pri vseb avstrijskih politikih največji ugled in spoštovali so ga tudi posamezni člani vladarske hiše. V tem času je bil povišan v viteški stan. Kmalu po prevratu je bil vitez Pogačnik imenovan za predsednika prve pokra j'.nske vlade za Slovenijo. Tudi na tem mestu je pokazal odlične sposobnosti ln je zelo spretno združil vse slovenske politične stranke pod okriljem narodne ideje. Pozneje je bil naš poslanik na Dunaju in le kot tak deloval več let. Sele starost ga je prisilila, da ae je umaknil iz političnega življenja in vrnil na svojo ljubljeno domačrjo, kjer je živel -izključno za svojo rodbino. S svojim temeljitim strokovnim znanjem je imel pa do svoje smrti velik vpfiv kot član uprave aH večlh naBh gospodarskih podjetij. Tako je bil 4 naplavni svetnik TFO, predsednik Jugoče-predsadnik pivovarne TJnion d. d., Zbornice za TOK v Ljubljani, pod-Prometnegja zavoda za premog **d- najvišjem mestu so znali ce-v nSfcV pokojnikove zasluge na gospodarskem tpcAfa, in bil je večkrat odlikovan. S Mfcn delovanjem je vitez Pogačnik mnogo ^psipomogel k nacijonalizaciji gospodarskih V podjetij. Njegovo politično in gospodarsko delovanje je bilo vsestransko plodonosno, a- sadovi svojega dela si je postavil najlepši spomenik. Kakor v javnem, tako so odlikovale pokojnega velike vrline tudi v zasebnem življenja. BH je mož izredno blagega srca, njegova roka je bOa vedno pripravljena deOti podpore in nikoli levica ni vedela, kad dela desnica. Nihče se v težkih trenutkih življenja ni obrufl nanj, da bi mu v tej ali oni obliki ne bil pomagal in ne lajšal gorja. BS je tipičen gorenjski fant, visoke, krepke postave, simpatičnega, lepega obraza. Vsa Gorenjska ga je poznala, spoštovala in cenila kot svojega najizrazitejšega predstavnika. Njegov lovski dvorec v Podnartn priča, da je bil tudi velik prijatelj lova. Visoko je čislal pokojnega tudi naš vladarski dom in često ga je počastil IfJ. Vel. kralj z rodbino. Pokojni Je bil poročen s sestro viš. državnega pravdnika dr. Jegliča iz PodbreziJ. Vzorno je vzgojil svoje sinove, ki vsi zavzemajo odlična mesta v našem javnem življenju. Zapušča ženo Gabrijelo roj. Jeglič in tri sinove, najstarejši Joško je generalni tajnik TPD, drugi njegov sin Bogdan je bančni ravnatelj v Mariboru in je bil v Rusiji jugoskrvenskl dobrovoijec, tretji, Branko je pa podpolkovnnk in adju-tarrt Nj Vel. kraljice Marije. Vest o nenadni smrti tega odličnega moža bo odjeknila tudi daleč izven meja naše ožje domovine, saj je bil pokojni znan kot politik širokega obzorja in javni delavec izrednih sposobnosti povsod, kjer je nastopal. Redki so sinovi našega naroda, ki se s svojo Žiiavoetjo in nadarjenostjo povzpno tako visoko, kakor se je vitez Pogačnik. Zato je pa tem težja izguba, ko nas za vedno zapuste. Ime Josipa viteza Pogačnika ostane trajno zapisano v naši zgodovini, saj je zapolnil s svojim delom celo njeno stran. Pokojnemu bo ohranjen med nami najsvetlejši spomin. Mir prahu njegovemu, njegovi ugledni rodbini nase najiskrenejše sožalje! čas pogreba še nI določen. Pohitimo v Belo Krajino Lepa, ne izumetničena priroda, gostoljubno, prijazno in postrežljivo ljudstvo Ko vlak prevozi okrog 2 km dolg gor-janski predor m zapelje proti Semiču, se odpre pred nami pogled na prekrasno Belo Krajino. Skoro nikjer ravnine in polja Hoim poleg hol m a Vrhovi vseh posejani s cerkvicami, pobočja z vinogradi, breskvami in marelicami. Ponekod se blešče v d:vnem solncu zidanice, ponekod male, lepe vasice. Le hribi proti Kočevju in Gorjanci za hrbtom so obrasli z mogočnimi gozdovi. Četudi* skoro tako mala po obsegu, da jo oko naenkrat vso objame ln je tik ob meji, je vendar le g+oboko narodno-zavedna, njen jezik pa je najčistejši in najbolj pravi-lnega naglasa v vsej Sloveniji. Ze v starodavnosti je igrala Bela Krajina zelo važno vlogo, zlasti nje metropola Metlika Neštetokrat opustošena, uničena in požgana od Turkov, je dajala najmočnejši odpor in bila prvi branik proti turški invaziji na Kranjsko. Metlika sama je večkrat zgorela do taU a bila je vedno zopet obnovljena To dejstvo dokaj jasno dokazuje njen važni zemljepisni položaj. Še pred tremi desetletji, ko ni bilo železnice skoz/ Belo Krajino, je bilo tam življenje vse bolj hrupno nego danes. Vozniki, ker ves promet se je takrat odvijal preko Gorjancev, so prinašali življenje. Trgovina je cvetela Železenica pa, dograjena pred dvajsetimi leti, je sicer prinesla Beli Krajini koristi in napredek, vendar pa je obenem življenje tudi bolj umiralo, trgovina je zastala in skoro zaspala Pričakovanih velikih koristi le nI bik>. Belokranjska vina in drugi pridelki se niso nič bolj razširili na večjih tržiščih, ker so Belokranjo: skromni, nevajeni šumnih reklam. In zaradi te njihove prevelike skromnosti tudi v trgovskem pogledu ni napredovala. Morda pa je to za njo tu Ji bolje, ker se je ohranila v svojih šegah pristno, nepokvarjeno, preprosto in plemenito. Belokranjo: so nežni in obču-Ujivi. Z vso ljubosumnostjo hranijo svoje stare šege Koledniki, jurjevanje, janeaovanje, vse je ostalo do danes. Tudi svojo nošnjo, vso belo. so ohranili. Po njej jim je tudi ime. Moške široke, dolge, bele, platnene hlač*1 in dolga bela prepasana srajca, ženska enako bela lz platna Vse domač izdelek. Kupljene obleke se »Iso še razširile med pristnimi Belokranjct Tudi svoje narodne pesmi čuvajo z vso skrbnostjo Izredno so gostoljubni in postrežljivl Uboji, rop. tatvine so med domačini neznani G'a boka vera jih je ohranila Njih domišljija je zelo bujna, kar priča nebroj gor-janskih bajk. Nalik značaju ljudi je tudi kHma Bele Krajine nežna. Nadmorska visina pol manjša od Ljubljane, zrak zdrav, dežja malo, solnce opojno. Tujca vse le vabi ln mu jamči za ugoden počitek. D£vnlh izletov na romantične Gorjance je nebroj. Tu so Trdinov vrh. Mirna 901« s planinsko kočo in dr. Tudi sicer nadi Bela Krajina mnogo zanimivosti An pfteanoati. Le tak kraj, poin idM. nežnosti, ves pesniški, je mogel tudi dati Slovencem pesnika, kakor je Župančič. Nekatere vasi nad Metliko že nastanjujemo t barv. Vlahi _ gnaokatotflki, ki pa vsi žive z našimi BeJokranJel v najlepšem prijateljstvu. Po Beil Krajini je posejano tudi mnogo zanimivih zgodovinskih spomenikov, mnogo še ostankov rimske velmoči. Glavni mesti sta Metlika in č*nomeij. Slednji je živahnejši, ker ima tudi nekaj industrije. Metlika pa je zopet v zgodovinskem pogledu zanimivejša, ker je bila tam še stara naselbina Rimljanov tn kasneje dvor križarskih vuteaev, katerih starodavni grad še sedaj stoji. Blizu Je znamenita božja pot pri Treh farah, katere v svojih kronikah čuvajo nadvse zatitantro zgodovinsko pestrost nad brž nekdanjih treh fara. Napredek je žal zlasti v Metalki zelo neznaten. Krive so temu nesrečne razmere, deloma pa tudi preskromni lokalni činitelji. Elektrifikacija, vodovod ki kanalizacija?! Tujci ne bodo našli v Beli Krajlm razkošja in mondene udobnosti, vendar pa to visoko, visoko odtehtajo gostoljubnost, prijaznost in postreiljivost domačinov. Kdor išče naravnega odmora v lepi. ne izumetničeni prirodi, med pristnim, nepokvarjenim ljudstvom, bo težko nase) ugodnejši kraj od Bele Krajine, a tudi Izletnik, ki išče le bežnih vtisov ln razvedrila v enem dnevu, bo našel v Bell Krajin; vso pestrost lepega narodnega življenja te lepih narodnih šeg, kakor tudi nebroj prekrasnih pejsažev. Pohitimo torej večkrat med nase dra- ge Belokranjce! R-v. Dubftefl 2ena pri radioaparatu vpraša mo ža- Katero postajo imaš najraje? — Iz Kapstadta v Afriki. — Te vendar ne morem dobiti. — Saj baš zato. Med dekleti. — Včeraj me Je povozil motoeiklist. — No, kakor vidim, Je šlo vse dobro. • _ Tega pa Se ne vem, ker imava sestanek Sele jutri. Na davčnem orada. Gospod davkar, vse moje premoženje je v eni noči izginilo. _ Kam na, v Švico ali na Holand- ako, gospod? Zda] pa cirkus LJubljana, 18. avgusta. Čeprav je bila včeraj takšna vročina, da so Ljubljančani komaj diha!., vendar so si globoko oddahnil^ ko so opaziJi, ia prihaja v Tivoli cirkus. Se bolj kot dežja so potrebni cirka. Čudno, da se še ni pojavila epidemija, da bi namreč ljudje umirali zaradi dolgega časa. No, zdaj je vse dobro, injekcija je že tu in ljudem se kri pretaka zopet živabnejše. BUi so pa vseeno nekoliko razočarani. Ker zdaj že tako dolgo ni bilo v Ljubljani takšne senzacije, so ljudje pričakovali, da bo prišel tako veifk cirkus, da bo zavzel ves Tivoli z obema otroškima igriščema vred. Kajti doslej so bila naša ogromna otroška igrišča najprimernejša za. cirkuška taborišča ter smo se na to že tako navadili, da je bila skoraj še večja senzacija kot prihod cirka, da niso začeH postavljati šotorov na otroškem igrišču. Cirkus bo stal na veseličnem prostoru, kjer je bito doslej vse prazno, ker so vr-tiHake prestavili v Dravrje. Prihod cirka bi pa ne biia takšna senzacija, če bi v Tivoli ne prihrumelo toliko kyndi- Ljudi je bHo prav za prav celo več kot je bfro vse skopaj vredno, saj si komaj opazi med množico šotorsko platno in zaboje. V zabojih so lajafc in cvflili psi, v Metkah so pa otroci odkrili opice, ki so iib skoraj popolnoma zasuli s peskom hi šibami. Delavci so imeli več dela z odganjanjem vsiljivih radovednežev, kot s postavljanjem šotorov. Ob šotorih so se pa tudi zbrali števitoti brezposelni, ki so pričakovali, da jih zaposlijo. BiM so pa prav tako razočarani kot meščani. Samo nekega fanta je podil zaposleni delavec z vedrom po vodo. Fant je vprašal, če imajo kaj dela zanj št koliko bo imel plače, če bo nosil vodo. Delavec ga je debelo pogledal ter ga s»odi4 nič kad prijazno. Glavni šotor ne bo postavljen ob jamboru, ker ie manjši kot so takšni Šotori, platno napno na ločno ogrodje. Baje rma cirkus precej živali, kakšen pa ie prav za prav, se bodo meščani itak sami prepričali dovolj zgodaj. I. savezna prosvetna šola v Novem Sadu Agilni SPO je priredil v času od 7. do 15. t. m. v učiteljskem konviktu v Novem Sadu prvo savezno prosvetno solo, v katere okvir je spadal tudi lutkarski tečaj, ki se je vršil koncem julija v Ljubljani, oboje po sklepu savezne skupščine. Uvodoma bodi omenjeno, da Je bila ta Šola naravnost vzorno urejena, saj so tečajniki imeli v istem zavodu predavanja, telovadbo, hrano in stanovanje, kar je tudi prvi predpogoj, da se je mogel izvršiti tako ogromen program kot je bil letošnji. Pouka je bilo dnevno 9 ur s 2 urama telovadbe, v celoti pa ©4 ur. Ves program je bil res obsežen, a podan po najboljših predavateljih v 39 najrazličnejših temah sokolske prosvetne smeri. Udeležencev je bilo 56 iz vseh žup SKJ, razen iz Mostara, ki se je opravičila, in Zagreba, ki je neopravičeno izostala. Iz žup dravske banovine je bilo 10 tečajnikov. Zanimiva je statistika udeležencev, ki šteje, 16 profesorjev, 25 učiteljev, 2 akademika, 2 privatna uradnika, 2 žup. prednjaka, 2 advokata, 1 docent univerze, 2 drž. uradnika, 2 dijaka, 1 farmacevt in 1 star. sres. sodišča. Dodam naj še, da je bilo med njimi 12 tehničarjev, kar je dokaz, da mora iti prosveta le skozi telovadnico. Poleg predavanj so se vršili tudi ogledi mesta in okolice, zadnji popoldan pa smo na avtobusih odhiteli v Sremske Karlovce, pa od tam v Fruško goro, kjer smo obiskati znameniti manastir v Krušedolu. Ogledali smo si še državno počitniško otroško kolonijo, nedaleč od Irika, nato pa oddrdrali mimo Kamenice v Novi sad. V nedeljo 15. vm. zvečer se je vršil na dvorišču konvikta poslovilni večer, ki je ob spremi je van ju sokolske fanfare in s številnimi zdravicami zaključil to prvo savezno prosvetno šolo. SPO je pod vodstvom svojega neumornega predsednika br. dr. VI. Belajčića svojo nalogo častno izvršil in smo prepričani, da bodo tečajniki gotovo vse prejete nasvete z uspehi prenesli v svoje delo, kar bo v korist sokolstva m države. — Zdravo! _ar. Trošarina na sladkor in električni tok Z zakonom z dne 15. t. m je bila zvišana trošarina na sladkor v sipi, kockah in grudah na 805 Din pri 100 kg, na sladkor v kristalu na 750 Din pri 100 kg. začenši od 15. t m. na škrobni sladkor pa na 400 Din pri 100 kg pričenši od istega dne. Z istim zakonom je bila uvedena trošarina na električni tok hi sicer 0.70 Din od ki-lovatne ure, na električni tok na pogon motorjev in drugih instalacij po 0.10 Din od kilovatne ure, do potrošenih 1000 kilovatu ih ur, preko te količine pa po 0.05 Do od kilovatne ure. Sladkor v prometu nad 5 k-g pri prodajalcih na drobno in na debelo bo popisan in plačati bo treba razliko v trošarini do 1 septembra, sladkor :*zpod te količine pa ne bo popisan. Na račun razlike v trošarini se bo plačevalo od popisanih zalog sladkorja, od sladkorja v sipi, kockah in grudah po 0.75. od sladkorja v kristalu po 0.60, od šBcrobnega sladkorja pa po 2 Dra od kidogTacria. V bodoče bolo plačevale razliko pri sladkorju v kockah in drugam sladkorju v znesku 1.50 Din polovico sladkorne tovarne, za polovico se pa lahko rsr.-ša prodajna cena. Pri sladkorju v kristalu bodo nosile od razlike v znesku 1.25 Din pri kg 0.65 Din tovarne, za 0.60 Dro se b,> pa lahko sladkor v prodaji podraži*. Pr' škrobniem sladkorju mora nositi razi'ko konzument. Javna razsvetljav«. pogon tramvajev, vodovodov, železnic, občinskih phnara :m električnih central ter razsvetljava teh :n-s talac i j ni podvržena trošarini. Trošarina se ne bo plačevala sšti za električna tok, ki se rabi kot sirovina v eiefctrokem^ece svrhe. Ta tok pa mora iti skoči poseben Števec Trošarino plačujejo na isti noč-n točk zasebne električne centrale za tok, ki se rabi za razsvetljavo in za pogon motorjev. Trošarino pobirajo prodajalci toka od kon-zuoneotov skupno s plačilom porabljenega toka in jo od računava jo po seznamu davčbi upravi do konca po rabi toka sledeč e.j» meseca Seznam se primerja s knjigami oddelka finančne kontrole in potrdi Kjer se eit ktnem tok plačuje pavšalno po zarn \Mh plača trošarino proizvodni k toka po števcu v centrali po odbitku izgube v vod h. pievali jo pa po pogodbi na konzumenta Za mesec avgust se bo podala croši rtna na porabljeni tok po seštetih Šfrevch. tako da se bo povsod jemala v poštev polovica porabljenega toka. Trošarma električne žarnice ostane še nadalje v vn-l.avi. Ruska gledališča v novi sezon! Repertoar moskovskih gledališč bo v novi sezoni obogaten večinoma z originalnimi deli. Mihail Zoščenko ie na pisal veselo igro iz življenja »Bedasti sin«, ki pride na repertoar enega srednjih moskovskih gledališč. Skladatelj L. Knipper je napisal opero »Mesta ta leta«, ki je njen motiv vzet iz istoimenskega romana K. Fedina. »Rdeče gledališče« je sprejelo v svoj repertoar G. Finkovo igro »Nova domovina«, ki obravnava življenje in delo siromašnih Židov. »Deset dni«, ki so pretresli svet se imenuje nova opera skladatelja Korč mareva. Libreto k ted operi je napisal S. Gorodeckv po znanem dehi Johna Reeda. Moskovska gledališča že pripravljajo poseben repertoar za proslavo 15-letnice borjševiške revolucije. V malem gledališču vprizore Fadeievo dramo »Pogin«. Moskovsko Hudožestveno gledališče II. pripravlja Turovo igro »Nebo in zemlja« na temo o »obvladanju višin znanosti po proletarijatu«. Vachtangovo gledališče pripravlja igro L. Slavina »Inozemski kolegij«. Komorno gledališče vprizori K. Markiše-vo igro »Kdo koga«. Revotucijonamo gledališče pripravlja Višnjevskega igro *Na zapadu boj«, gledališče strokovnih z*vez pa Pogodinov »Sneg«. Moskovsko Hudožestveno gledališče 1, in gledališče Vsevotoda Maiercholda ne pripravljata za proslavo 151etnice boljše-vrške revotucrje nobenih novosti. Tudi v leningrajskih dramskih gledališčih vpri-zore ista dela, kakor v Moskvi. V leningrajski operi pripravljajo premijer© L. Strebitkova »Begunec«. Balet ima že naštudiran »Plamen Pariza«, ki pride na vrsto takoj v začetku sezone. Izmed operetnih novosti nad omenimo poleg klasičnih operet »Veliki sijaj« m »MiUkra muk« novo opereto zapadooevropskega skladatelja Honeggerja m zadnjo Kahrtancvo opereto. Komična opera v gledališču N em iroviča—Daočeoka vprizori novo rrrstrumentirano Piaoouettovo opereto »Kameviteki zjvooovi« z novim modernim besedilom V. Zaka in V. laberja. Moderni otroci. Sin pravi očetu: Poglej, kako lepo in mirno bi lahko živela, če bi ne bal vzel matere. PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V LJUBLJANI, javlja tužno v da je njega podpredsednik, gospod danes, dne 18. t. m. v Podnarta premirmi Velezaslužnega pokojnika ohranimo v hvaležnem in trajnem spominu. Ljubljana, dne 18. avgusta 1932. Dnevne vesti — Izpremembe v državni HoBbL Za po. heijakera »trataika pripravnika pri upravi policija v Ljubljani je imenovan Kari Lampic; upokoiem so: strokovna učitelji-ca aa državni čipkarski dob v tiren Leo-poldina Pelfcan, policijski arhivski uradnik pri s reškem nacelstvu v Gornjem gradu Ivan fikof, cestar služitelj pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani Ivan čuk, državni cestar alužitelj pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani Ivan Kristan, policijska stražnika pri upravi policije v Ljubljani Urban Krivec in Franc Krusic. policijski stražnik pri predstojnistvu mestne policije v Mariboru Anton Petejan in kurjač zvanič-nik pri splošni državni bolnici v Ljubljani Frav Povse. iz državne službe je odpuščen policijski stražnik pripravnik pri upravi potici je v Ljubljani Martin Zaplotnik. —- IrpromOmbe v b&novin»kf službi. Imenovani so: za banovinsko sestro pomočnico v združeni zdravstveni občini Maribor okolica levi breg abeolventinja šole za sestre v Ljubljani Marija G e r -šak. za bancvinskega tehnika pri sre-skem nacelstvu Maribor levi breg banovinski uradniški pripravnik Bogoljub M a J n i k. za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Sv. Lovrenc na Pohorju praktični zdravnik istotam dr. Alojz P i r n a t. za banovinskega zdravnika uradniškega pripravnika pri splošni bolnici v Mariboru volonter istotam dr. Franc R e p i č. za arhivskega uradnika pri banski upravi banovinski uradniški pripravnik Franc Romih. za bancvinskega zdravnika uradniškega pripravnika pri splošni bolnici v Mariboru zdravnik volonter v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Bogojjlav S k a 1 i c k y, za banovinsko sestro pomočnico pri združeni zdravstveni občini Logatec abs. šole za sestre v Ljubljani Vera T r a m p u š. za banovinskega uradnika tajnika sreskega cestnega odbora v Logatcu banovinski uradniški pripravnik istotam Franc 2 i -b e r t. za banovinskega služ'telja banovinski dnevničar desinfektor pri sreskem načel stvu v Novem mestu Ivo Zakon j-š e k, in za banovinskoga služitelja banovinski dnevničar desinfektor pri sreskem nacelstvu v Radovljici Jožef Robič: premeščeni so: banovinski knjigovodja Vik*or Gračner od banske uprave k zdravilišču v Rogaški Slatini, banovinski knjigovodja Albin J u v a n c od zdravilišča v Rogaški Slatini k banski upravi, sekundarni zdravnik dr. Stanko Lutman iz splošne bolnice v Mariboru v javno bolnico v Slovenjgradcu banovinski zdravnik združene zdravstvene občine Krško dr. Julij M u r g e 1 j v združeno zdravstveno občino Cankova in banovinski arhivski uradnik Ignacij S n m e c od sreskega načelstva v Radovljici k banski upravi. _ Organizacijsko gibanje nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani. Na zadni': frtfbo* rovi »ej] je poroča1 pred-s^dn .k Pen ko o koncrppu v Zagrebu in o lnte.rvenc.Hnh pri ministrstvu za izboljšanje .rrrnotnnsra stanja. nižMh poštnih uslužbencev. Omenil je nadalje intervencijo pri ministrovem pomočniku Ini. Ratajcu V daljšem rassdroru mu je deputacija razložila vse tež'c< če nižjih poštnih uslužbencev, ki so hudo 3«>ieiti po no»vem uradmi&kem zakonu, slasti s pertod'ienimi poviski. oziroma pri pre-sftopu v višjo palozajno skupino, pri kateri ostanejo 9 let ob ona.ki plači ftelnii dopusti so popolnoma ukinjeni zaradi pomanjkanja osebja. Za upokojitev preriiaga-ni uslužbenci se ne upokoje, kar je v škodo ostalih nižjMh uslužbencev. Imenovanje služri-teljev za zvaimčniike je čisto prene haSlužbesi list kr. banske uprave dravske banovine« št. 65 z dne 16. t. m. objavlja razpise o ukinitvi ugodnosti glede oprostitve od carine na uvoz parnih kotlov za centralno kurjavo — uvozno ocarinjen je radiatorjev iz litega železa, pojasnilo razpisov o uvoznem ocarinjenju radiatorjev, parnih kotlov in njihovih delov, dopolnitev postopni-ka o prenosu lovskega orožja čez mejo, carinske olajšave za turiste. podaljšavo veljavnosti odločbe o plačevanju obveznosti proti inozemstvu, razglas o novih telefonskih zvezah in dve objavi o pobiranju občinskih trošarin v tekočem letu. »Službenemu listu« je priloženo kazalo za prvo polletje tekočega leta. — Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebnji skupini na letošnjem ljubljanskem velesejmu. Zastopani bodo izdelku naše drŽave. Avstrije. čehoslova-ške, Holandioe, Francije, Italije, Kanade, Madžarske. Nemčije, švedske in Amerike. Naš! gospodarji bodo inv" tu najlepšo pr Možnost, da si i2bero pluge, brane, kosilu e stroje, mlartiMnice. Čistilnice, slamo-reznnce, pluge sa okoparvanje isn osipanje, traktorje, lokomobšle, motorje in veliko števMo n a jr a »ličnoj šega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lr>l;omobifla-mKrka« vab! svoje članstvo ta pri^at^lje Doienj-stoe, da te v čim večjem stavil« udeleže v nedeljo 21. L m. celodnevnega Isleta is Ljubljane preko Novega mes'a ns Gorjance. Odhod iz LijuMtfane z iz»letn4*k*m vla* kom ob 5.25. prihod v Novo m>3to ob 7.5S. Po kratkem sprejemu na kolodvoru odhod preko Kapiteljskega m aro f a v mesto, kjer hsletutk? zajtrkujejo. Po zajtrku te odpeljejo z avtobusi, krt j*b bodo čaka« nt Glavnem trgu. proti Gorjancem Izletniki se pet jejo z avtobusi do tovarne, odkoder je najprej porami pe*izlet do GoSpoHene Od tu Je prekrasen razgled na vso Dden> stok Pri Ooapodsdai te bodo Metalki lahke konaH v kopalnem bassnn m tato nadalje- | vadi pot Oo Sv. Miklavža, kjer vodi gostimo znani g. Hudokiin. Vrnitev v Novo mesto bo okoM 1«., nakar bodo teletniiki obedovali, oziroma večerjali. Povrate« v Ljubljano ob 12.10. Vožnja z vlakom do Novega mesta ta nazaj je polovična, 28 Din, 48 km vožnja na Gorjance in nazaj bo stala okoli 20 Din, zajtrk in večerja pa tuMZi toliko. Za ta izlet se ni potreba posebej prijaviti. Zadostuje, da se izletniki zbero po prihodu vlaka iz Ljiljane na novomeškem kolodvoru, kjer zvedo vse nadaJjne potankosti. Izleta na Gorjance se udeleži tudi društvo >Soča< iz Ljubljane, ki objavi se posebej vabilo za *a izlet v listih. _ Društvo >Krka<. —lj Ulični napisi. Največ trpe veliki uiločmi napisi, ki so pritrjeni na kolih. Jako pomanjkljivi so taki napisi: v Murni kov i in Svetčevi ulici ter zlasti na Povšetovti cesti. Na tem napisu ni nobene črke več. Zdaj se omenjeni ulični napisi lahko pri-tirciijo na bližnje nove hiše. Sicer »o pa tudi malri ulični napisi v nekaterih i lic a h. pomanjk'j:-vi in zato potrebni nujnega popravila Milijonski film »Ufe* ob globoko znižanih cenah! Samo še danes ln jutri ob 4., 148. in 9 Vi »večer Bombe na Monte Cario H AN S ALBERS ANA STEN HEINZ RUHMANN Sijajna pustolovščina v rajskem mestu ob čarobni morski obali. Film velikega sveta, razkošja, solnca in najlepših žen. Očarljivi nepozabni slagerji! Nov Paranaountov zvočni tednik. Elitni kino Matica Telefon 2124. —4j Železni mott zadaj za bolnišnico je pcenjeskani v lični sivi barvi, kar je mščnri okoLicri v znatno olepšarvo. —ij Obnova hiše. Na Riinmski cesti je v popravilu omet na živčevi hiši št. 17. Omet je bil močno okrnšen in raadrt ter je popravak) pročelja na tej tako prometni cesti prav umestno. —aj Vpisovanje v državni konaervatorij bo v dneh 1., 2. in 3. septembra dnevno od 9. do 12. ure m od 15. do 17. ure. Ravnateljstvo opozarja gojence in njih starše, da ai pravočasno preskrbe od davčne uprave odnosno od urada, kjer prejemajo svoje prejemke, potrdak), ki ga zahteva zakon o taksah. Ostale podrobnosti slede. _lj Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo v ckneh 1., 2. in 3. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v prostorih >Glasbene Matice*, Gosposka ulica 8-1. —lj Cirkus Kolumbia je prišel včeraj iz Zagreba ter si je postavil šotor za kopališčem -Ilirijo m ima gflavtni vhod od velesejma sem. Prva otvoritvena predstava bo drevi ob 9. url. 445n —ilj Došli novi artisti. Nov program vsak večer do jutra v hotelu TIVOLI. 444 _Lj Poskušena sleparija. Pred nekaj dnevi se je oglasil pri peku Franu Posav-cu na KarlovSfci cesti neznan moški in naročil za 4000 Di.n peovva »a neko prireditev trgovskega društva >Mer.kure sklanjala nad njim, ko se je prebudil, misleč, da je doma; in ta spomin ga j« navdal z grozo. A to mračno bivališče, ta raztrgani drvan, kjer je ležal, te umazane cunje, ki je bil z njimi pokrit, kaj je vse to pomenilo? Kako je prišel v ta brlog? Kdo ga je privedel sem? — Mamica! Babica! Claudinet ovo srce se je naenkrat omehčalo. — Ah, to sita hudobna človeka, ta mod stric Slimak m teta Zefvrina. Kadar se nanijeta, se stepata in obiežita, da lahko vsaj mirno ležem v svoj kot. Hujše je pa, če se ne stepeta. O, v takih primerih jih dobim jaz! Pretepata me zato, ker kasljam. češ, da bo kapelj prešel, kakor je prišel. A mene tako boli v prsih. Ti ostaneš tu. Milček. Najprej mi boš pomagal, ko pa umrem, -ne boš nadomestoval. Včeraj sta govorila o tem, slišal sem. — Ostati tu! Zastopati tebe! — Da ... briti norce... ah, to utruja, boš videl. Da privabim in pozabavim Imdi, moram govoriti neumnosti in dobivam zaušnice. Kadar zmrzujem . iako pravi stric občinstvu, da nalašč skiepečem z zobmi kakor bi me zebi o. a ljudje se smejejo. In čhn boli skiepečem z zobmi, tem bolj se smejejo. In teh zaušnic, tega suvanja! Ta to-pa misli, da me nič ne boli. Stric pravi celo. da pomeni to razvnemati občinstvu in igrati vlogo z ognjem. — A teta. — je nadaljeval mali mučenik, — ta morda ni tako hudobna, kakor stric, pretepa me pa še bolj. Pretepa me. ne da bi vedela zakaj. Sicer se boš pa sam prepričal, kaj vse stori člo- vek v pijanosti. Maček se je zdrznil. Claudinetovesa I>ripovedovaoja ni dobro razumel Saj on vendar ni sirota. Ima babico in mamico* ki ga imata tako radi, ima parana, ki se je vrni iz tujine. ' Morda pa kmahi pridejo ponj. Da. gotovo pridejo. — Da. tudi tebe čaka strašne življenje. Najprej boš moral pomagati voziti pozneje te bosta pa pošiljala krast perutnino. — Krasti? ... Tat naj postanem? — Da, tat! Tatu napravita iz tebe. — Ne, nikoli! — je vzkliknil deček ves rdeč od sramu. — Prisilita te. Pretepala te b>sta. — Naj me še tako pretepata, kradel ne bom. Kaj te ni nihče učil, kako grdo je krasti? Claudinet se je zamislil in molčal. Spomnil se je, kako se je tudi ou nekoč bal tatvine, kako se je bal greh a. a zdaj ... — Da, Milček, — je odgovoril slednjič, — krasti je grdo. Tudi jaz v začetku nisem hotel, ko sta me pa pretepla in ko sem bil lačen, sem se uda!. — Jaz pa ne bom nikoli Vradel! — Boš, boš. Saj se boš hitro navadil laziti po kumikih. Še ponosen boš na svojo spretnost. In kako dobre so pečene putke. Ce jrh pa ujameš vtč. jih nekaj prodamo in kupimo vina.. — In vendar ne bom kradel — §e nekaj hujšega te čaka. — Hujšega? — Da. Kadar teta dela ... ponoči... v kolibi, jaz pa sedim pri psu. In tedao zaslišim v nočni tišini zamolkle krtke., a zjutraj vidim, da je voz umit med desikamd pa opazim sledove krvi, ki sta jih izpirala. To je grozno. Se doigo potem slišiš v spanju krike ženske, ki jo je teta s svojo umetnostjo lečila. la teh krikov ni konca ne kraja. Krepak udarec s pestjo naravnost po obrazu je zamašii Claudinetu usti. B:i je Slimak. Slišal je zadnje Claudmeto-ve besede in to ga je tako razkačilo, da je zgrabil nesrečnega otroka in ga treščil ob ograjo v prednjem delu voza, kjer je Claudinet nepremično obležal V naslednjem hipu je priš-a ;udi Ze-f vršna; mirno je pobrala Claudino-ta in ga otipala. — Ni še po njem, — je dejala. — To ni nič hudega. Slimak je stopil k Milčku, ki se ;e ves tresel od strahu. — Vidiš, fante, tako je, če nismo pridni in če preveč gobezdamo, čeprav nas nihče ne vpraša. Tudi ti boš tako kaznovan, če ne boš priden. Izgubil si očeta, mater, strica, teto, babico, prav vse. Vse je nenadoma pobral kolera. Zdaj imaš samo eno mater, Zervrino. in enega očeta, mene. m z nama se moraš zadovojiti. Obmolknili je. Deček se ie bil ta Čas onesvestil. — Glej, slabo mu je, — ie dejala Zefvrina. Morda ga pa spraviš zopet k zavesti, a? — Seveda ga spravim. — 2e dobro, torej prispemo ?* no-ood v Mantes. Dve grofici. — Pomagajte! Pomagajte! — je kričala Tereza skozi okno .. Hit o! Gospa umira! Skočila je k Heleni de Montblaur, leži na tleh, dvignila jo je in po'ožva na divan. Sluga je pa hitel po zdravnika, ki je takoj prišel. Toda vse zdravnikovo prizadevanje je bilo zaman. Helena ni odprla oči. — Posteljite gospej posteljo in zagrnite okna, — je naroča Terezi. — !n pošljite koga po pijavke in po zdravi:a. He!ena je sicer za mp odprla oči. pa jih je takoj zopet zaiprla, kakor da ne more gledati svetlobe. Mrzel pc* }\ je pokril telo, zobje so kar sami škler;c-i tali in tresla se je po vsem telesu. — Mrlček... obsojen!... Po nedolžnem!.... O, Ramonl Položili so jo na posteljo in zdrav-nžkjnik ji je odprl ži^o. Preikrižala roke in glava ji je omahnila nazaj. Kmalu je pa začela dihati hitreje in znova je začela z drhtečim glasom tarnati: — Milček... Ubogi Milček!... Li Ramon... vsi trije smo tako srečni.. In prepevamo, da je vesebe. Dobe- dan, buba Carmen ... Pojdi, objemi Mrloka! Tereza in Josef sta skrivaj plakala. — Morda se pa grof de Montl?ur kmalu vrne, — je dejal zdravnik. — Ce se vrne, bo že sam ukrenil vse potrebno. Bojim se, da ima vnetje možganske mrene. Pazrte na pisma ki ga je držala gospa v rokah in ki Jo je najbrž tako zelo razburilo. Tega p'sma. ne sme nihče videti. Spravim ga v kuverto in izročim grofu, ko se vr^e. Zdravnik ej prišel zopet popoldne, kakor je bil obljubil. Grofičino stanje je bilo še slabše. Helena je imela res vnetje možganske mrene. Proti večeru, ko se je zdravnik že pripravljal k odhodu, se je ustavila pred hišo kočija. Zdravnik je videl, kaso je izstopil iz nje debel gospod, ki ga je dobro poznal. Bil je pariški notar Lhermitte — Obžalovanja vreden primer, (fra-gi doktore, — je meml notar, ko mu je bil zdravnik Dovedii. kaj se je zgodilo. — To je res žalostno; tako ugledna rodbina, pa je naenkrat vsega Viktoria< palače). 69/T PAZNO ČEVLJI N A OBROKE »TEMPO«, Gledališka ollca 4 (nasproti operi). Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c 14. 72/T Vsa pleskarska in soboslikarska dela Izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBS družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon 3070. ZAUPNO MESTO AKTOVKE Šolske torbice, nahrbtnike vseh vrst izdeluje poceni Martin Sterbal v Ptuju. 3165 PROIZVODNJE PLETENE ROBE skladiščne zaloge nogavic, telovnikov in puloverjev kupujem skladiščne zaloge proti gotovini Ponudbe na Zagreb I, postni pret. 300. 3160 Ia BOSANSKE SLIVE sveže (debele), kg po Din 3.25, v košarah po 30 kg franko naročnik — pošilja brzovorno G. Drechsler, Tuzla. 3148 Večja tvrdka bo otvorila podružnice v vseh krajih. Zato se iščejo zanesljive osebe kot poslovodje (-kinje) z mesečno plačo 600 nemških mark. Popolnoma nova metoda prodaje. Ponudbe na: post- Bchliessfach 323 in K a s s e 1 (Deutschland) PRODAM VAGON SLADKE KRME s ceno po dogovoru proda uprava gradu Statenberg v Makolah pri Poljčanah. 3163 RADIO - APARAT brezhiben in kompleten >De-tektor« za 200 Din proda Ivan Zidan, Besnica pri Ljubljani. 3161 NtPMMIffllNI POSESTVO V MEŽICI nad 1 joh obsegajoče, s hišo proda Trebovec Ivan, Guštanj. 3162 TRGOVINO vsakovrstnega gradbenega materijala, 35 let dobro vpeljano, ki uživa popolno zaupanje svojih stalnih odjemalcev v mestu in okolici, zaradi bolezni in starosti poceni prodam. Mavro Mavošer, Đakovo, Slavonija. 3147 SLUŽBE ZA GOSPODINJO bi šla k staremu gospodu aH gospe. Vprašati v Mariboru, Krčevina št 7, pri družini Spes. 314*> Žrebanje v drž. raz. loteriji V. razred. Dne 15. avgusta 1932 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 8.000 št. 35.594. Din 3.000 Št. 31.111, 5.966. Din 2.000 št. 65.382. Din 1.000 št. 4.409, 4.491, 5.919, 13.049, 13.072, 13.092, 19.513, 19.546, 19.561, 19.599, 22.750, 22.753, 22.774, 22.777, 23.415, 23.423, 23.435, 31.124, 35.560, 35.581, 35.591, 37.069, 37.083, 87.100, 42.531, 42.593. 45.777, 45.778, 51.590, 52.235, 52.295, 54.240, 54.286. 54.296, 62.238, 62.295, 65.320, 65.387. 69.402, 69.436, 69.441, 69.447, 73.306, 73.336, 73.391, 84.442, 84.448. 98.620 98.627. 98.684. Žrebanje se bo vrtno vsak dan do 4. septembra in bodo največji dobitki izžrebam sele b koncu žrebanja. IiIiniMS srečke zamenjamo sa nove, tako da ima vsak igralec priliko Igrati do kooea, to je na največje dobitke. Zadružna hranilnica r.Lzo.z., Ljubljana, Sv, Petra c. 19 S tem izpolnjujemo žalostno dolžnost poročati, da je preminul naš dolgoletni predsednik, gospod JOSIP VITEZ POGAČNIK veleposestnik, bivii prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. r., imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. „Union" in „Jugočeške" tekstilne industrijske d. d., podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik beogradske tekstilne industrije a« d., lokalne železnice Kranj-Tržič, itd«, itd« V premmulem smo izgubili skrbnega in velezaslužnega voditelja, ki si je pridobil velike zasluge za dobrobit našega podjetja in je bil nastavljencem podjetja vedno vzor in zvest prijatelj. Ljubljano, 18. avgusta 1932. •Kat Upravni svet, ravnateljstvo, uradništvo in nastavljene! DELNIŠKE DRUŽBE PIVOVARNE „UNION" V LJUBLJANI Danes Je v P gospod h preminul naš zaslužni, dolgoletni upravni svetnik, JOSIP VITEZ veleposestnik, bivši prvi predsednik Narodne vlade za Slovenijo, poslanik in pooblaščeni minister n. rM imetnik visokih odlikovanj, svetnik ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, predsednik upravnih svetov d. d. „Union44 in »Jugočeške44 tekstilne industrijske d. d., podpredsednik Prometnega zavoda za premog, upravni svetnik beogradske tekstilne industrije a. d*, lokalne železnice Kranj-Tržl£, itd«, itd« Blagega pokojnika ohranimo v trajnem častnem spominu« Ljubljanu, 18. avgusta 10». I UPRAVNI SVET TRBOVELJSKE PREM0G0K0PNE DRUŽBE