Štev. 59.
V Ljubljani, g sredo, dne 11. marca 1908.
Velja po poŠti:
tt telo leto naprej	K 26"—
ca pol leta „	ii 13'—
ta četrt leta „	„ 6-50
ta en mesec „	„ 2'20
V upravniStvu:
it celo leto naprej	K 22 40
za pol leta „	„ tl-20
u četrt leta „	„ 5 60
u en mesec „	„ 190
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod Jez
--dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi se
nc vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Leto XXXVI.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
(JpraVniŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.

J*" Današnja številka obsega 6 strani.
Meti Avstrijo in Itolijo.
Med Avstrijo in Italijo se menja razmerje kakor vreme. Danes čujemo o neomajnem zavezništvu, jutri že rožljajo gotovi vročekrvneži z orožjem. Zdi se pa, da vsaj dokler bosta Aehrenthal in Tittoni na krmilu, se resnega konflikta ni bati. To pohaja odtod, ker je mir med obema državama brezdvomno velikega pomena za ravnotežje velesil v Evropi, in noben državnik, ne pri nas, ne v Italiji, izlepa ne bi mogel prevzeti odgovornosti za daleko-sežne posledice, ki bi utegnile nastati iz avstrijsko-italijanskega konflikta. Avstrij-sko-laški konflikt bi razvnel zlasti na Balkanu vse zle duhove. Seveda pa obedve Ha v i marljivo vtrjujeta svoje meje dru-. proti drugi, kajti treba biti pripravljen za vsak slučaj in konečno je ravno za mir najboljše jamstvo mogočna armada. Kar se našega razmerja s sosednim kraljestvom tiče, ste značilni iz najnovejšega časa dve stvari.
Poročevavec vojnega odseka italijanskega parlamenta je že dolgo časa poslanec »onerevole« Pais. Letos je sestavil poročilo, ki ima, ko govori o zavarovanju meje, nekaj ojstrine proti Avstriji. Odsek je poslancu Pais vso poročilo črtal, ko ni hotel črtati izpodtekljivega mesta. Pais bo demisioniral, ker so ga njegovi kolegi tako kruto desavouirali. Dotično mesto Paiso-vega poročila, ki niti ni bogve kako hudo, slove sledeče:
«. . . . Čutimo se dolžne obrniti pozornost parlamenta na nedostatek stalnega zavarovanja naše meje in na nujno potrebo temu odpomoči. Ta nedostatnost se pa najbolj opaža proti vzhodni meji, primerjajoč jo s trdnjavskimi napravami, ki jih jc z.gradilo sosednje zavezniško cesarstvo. Čeprav smo prepričani, da smo na vzhodni meji popolnoma varni vsled odkritosrčne in prisrčne alijance (»sincera e cordiale alleanza«) med obema državama, vsled modrosti obeh vlad, predvsem pa vsled interesov obeli narodov, ki stremita k najvišjemu blagru miru, smatramo vendar za potrebno objaviti I. primero med italijanskimi in avstrijskimi četami, dislociranimi na meji, 2. število in prevozno sposobnost železnic, ki pridejo za transport vojaštva k meji tako pri nas kakor v
Avstriji v poštev. . . . Te številke smo v informacijo dežele, kako v resnici izgleda obramba naše meje, zato priobčili, da . . . bi Italijani občudovali način, kako tudi z nami združeni narodi čutijo potrebo, svojo mejo zavarovati, s čimer hočejo nas opomniti, da se bo medsebojno dobro zavezniško razmerje postavilo na trdnejši temelj in da se bo alijanca veliko-bolj vpoštevala z narodom, ki neodvisno od vsakega tujega zavezništva zna sam poskrbeti za svojo obrambo.«
V resnici — nič ni v tem poročilu »izpodtekljivega«, kakor pripominja tudi »Corriere della Sera«. Saj je naš admiral Montecuccoli na Reki pred delegati na enaki način povdarjal potrebo mogočne mornarice po geslu: Si vis pacem, para bellum. Pravi vzrok, da jc vlada poročilo črtala, je ta, da ni hotela, da bi svet izvedel, kakšna mizerija vlada v italijanski armadi in obrambi na meji.
Drugo značilno dejstvo je govor, ki ga bo Tittoni v kratkem govoril v italijanski zbornici, ki je pa že zdaj listom znan. Tittoni bo povdarjal, da ima Avstrija po art. 25. berolinske pogodbe pravico graditi sandžaksko železnico. Železnica bo imela zgolj gospodarski značaj in pomen. Za Italijo ta korak ne pomenja iznenade-nja, ker je bil v Desiu in na Severniku med Aehrenthalom in Tittonijem že dogovorjen. Avstrija postopa nasproti Italiji vsikdar lojalno, tako 11. pr. ne ovira niti na.imanje italijanskih gospodarskih naprav v Črni gori. Zato mora tudi Italija Avstrijo pri njenih namerah na Balkanu podpirati.
Državni zbor.
D 1111 a i, 10. sušca 1908.
Pošta in brzojav.
Danes jc proračunski odsek po tridnevni razpravi odobril proračun za tekoče leto. Poslanci so spravili v razgovor vsa vprašanja, ki so v kaki zvezi s pošto, brzojavom in telefonom.
Kranjski zastopnik.
Ker sem že obširno poročal o tej razpravi, navedem še glavne točke, ki jih je danes navajal kranjski poslanec Žitnik, rekoč: Ker so poročevalec, minister in drugi govorniki pred menoj že dovolj pre-tnlatili vsa vprašanja, omejiti sc hočem bolj na krajevne želje. Takoj prvi govor-
nik je naglašal. da so okraji posameznih poštnih ravnateljstev preveliki in jih je treba razdeliti. Tudi g. trgovinski minister ie izjavil, da mu je vobče simpatična ta misel, ki jo hoče udejstvovati, v kolikor 11111 bodo dopuščala finančna sredstva. Kot kranjski poslanec pozdravljam to misel z željo, da tudi v Ljubljani dobimo poštno in brzojavno ravnateljstvo vsaj za Kranjsko, ako ne za vse slovenske pokrajine. Zato predlagam naslednjo resolucijo: »C. kr. vladi sc naroča, da čimpreje ustanovi poštno in brzojavno ravnateljstvo za Kranjsko v Ljubljani.«
Vse višje urade in ravnateljstva imamo Kranjci drugod. Poštno in brzojavno, kakor tudi ravnateljstvo državnih železnic je v Trstu, ravnotam ravnateijstvo zavarovalnice zoper nezgode. Sedaj pride menda tudi v Trst ravnateljstvo zavarovalnice zasebnih uradnikov. Višje sodišče je v Gradcu, in sedaj gotovi krogi zahtevajo delavnice državnih železnic v Celovcu. To jc jasno preziranje naše prestolnice, ali če hočete, slovenskega naroda. Moja resolucija je torej utemeljena.
Pritrjujem tudi zahtevi, da se pri poštnih in brzojavnih uradnikih in uslužbencih vpelje časovni avancement in nedeljski počitek. Ako je ta počitek mogoč na Dunaju, je gotovo tudi v manjših mestih.
Obširna je bila razprava o poštarjih na deželi. Naravnost izpovem, da nisem odobraval, ko je poštna uprava zahtevala od poštarjev, da morajo opustiti vse postranske posle, 11. pr. gostilne, prodajalne itd. Čemu to? S tem ste dali poštarjem na deželi uradniški naslov in značaj, naravno je torej in opravičeno, da sedaj zahtevajo tudi primerno plačo. Sedaj poštna uprava ne more več nazaj, marveč mora naprej na tej poti. da polagoma podržavi vse večje poštne urade tudi na deželi. Ravnotako naj vlada skrbi, da poštni uradi po možnosti dobe državna poslopja, kar je mogoče s časom doseči s sedanjimi najemninami, ki znašajo že 2,750.000 K na leto.
Posebno važnost pa polagam na to, da se pomnoži na deželi število poštnih uradov, poštovnic in nabiralnikov. Sicer se množi število teh potrebnih prometnih naprav, toda še prepočasi. Tako smo na Kranjskem leta 1902. imeli 169 poštnih uradov, danes jih imamo 173; poštovnic, to je malih poštnih zbiralnikov, ki so v
zvezi s poštnimi uradi ali seli, je bilo na Kranjskem pred petimi leti 130, danes jih je 135. Mnogo krajev, da tudi občin je na Kranjskem, ki sploh nimajo nobene poštne zveze. Zato predlagam resolucijo: »C. kr. vladi se naroča, da po možnosti pomnoži na deželi poštne urade, nabiralnike in poštne sle.«
Pri tej priliki samo mimogrede izrazim tukaj željo, naj bi se poštni uradi ne pečali s politiko. Vsak poštar naj je prepričanja, katero ugaja njegovi pameti in srcu. Toda v uradu naj je le uradnik in ne strankar. Dogaja se večkrat, da potiskajo v kot časnike, ki niso glasilo njegove stranke itd. To ni v redu. In kar je meni drago, to je tudi političnemu nasprotniku blago.
Dalje moram tudi v imenu svojih tovarišev z vso odločnostjo zahtevati, da v vseh vsaj po večini slovenskih krajih dobimo dvojezične poštne napise in pečate. Niti tega ne moremo doseči. Neki moj, že pokojni tovariš, se jc mnogo trudil za dvojezične poštne napise in pečate na Štajerskem. Ako se mu je posrečilo v posameznem slučaju, smatral je to tedanji trg. minister za veliko narodno koncesijo! Ali ni smešno, za nemški narod malenkostno, ako se proti v i tej praktični zahtevi. Ako ima 11. pr. orožniška postaja v Mariboru dvojezični napis in se Maribor ni še podrl. je gotovo opravičen in mogoč dvojezični napis tudi na poštnem uradu iu pečatu. Zakaj pa nam na Kranjskem tudi v krajih, koder ni nobenega Nemca, vsiljujejo dvojezične napise in pečate? Z isto pravico bi smeli zahtevati, da so dvojezični napisi tudi na Kočevskem, koder imajo skoraj vsa nemška krajevna imena tudi pristno slovenska. To je dvojna mera!
Nc morem zamolčati pri tej priliki naslednjega slučaja. Več let jc bil poštni in brzojavni urad na Prestranku s pravilnim napisom in pečatom »Prestranek«. To je tako pristno slovensko ime, kakor 11. pr. moje. Naj jaz svojemu imenu obesim deset »g«, raditega nc bodem nikdar Nemec. I11 čujte! Iz Prestranka je bil poštni urad premeščen v Slavino in menda meseca prosinca t. I. so ga zopet prenesli nazaj. A sedaj so nenadoma čisto slovensko ime, ki nima nemškega prevoda, prekrstili v »P r o s t r a n e g g«. Ali ni to spaka, ne, budalost! Čemu množiti jezikovne prepi-
LISTEK.
Dllamonll kralja Salomona.
Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M.
(Dalje.)
»Halo! Kaj pa je to?« je zaklical Good, »nekdo me je udaril po obrazu!«
»Netopirji so,« sem rekel, »pojdite naprej!«
Hodili smo, kolikor smo mogli soditi, kakih petdeset korakov, tedaj smo opazili, da sc po hodniku nekoliko svetlika. Tedaj pa smo zagledali čudovit prostor.
Čitatelj naj si predstavi prostor največje katedrale, kar jih je kedaj videl, seveda brez oken, toda nekoliko razsvetljevan od zgoraj — gotovo po rovih, ki so bili v zvezi z zunanjim zrakom in narejeni v stropu, ki se je vzdigoval kakih sto črevljev nad našimi glavami — in imel bo nekoliko pojma o velikosti te ogromne jame, v kateri smo stali, samo s tem razločkom, da je bila ta naravna katedrala višja in širja kakor katerakoli, ki jo je zidala človeška roka. Vendar je bila neznanska velikost najmanjše čudo tega prostora; kajti po dolgem so stali orjaški stebri kakor iz leda; to so bili veliki kapniki. Ne-
mogoče mi je podati površno sliko, kako lepi in veličastni so bili ti stebri iz belega apnenca, merili so nekateri ob vznožju 20 črevljev in so se dvigali do stropa. Drugi so se zopet šele tvorili. Na skalnatih tleli opazili smo začete kapnike podobne zlomljenemu stebru grškega tempelja, kakor je rekel Sir Henry, in visoko gori izpod stropa so visele ogromne ledene sveče. Tudi smo lahko videli in čuli, kako so se tvorili ti stebri; od časa do časa je namreč padla kaplja vode iz ledene sveče na steber. Na nekatere stene so kaplje ka-pale vsake dve ali tri minute po enkrat, in zanimalo nas je izračunati, koliko časa bi se pri takem kapanju potrebovalo, da se naredi tak steber, ki je 11. pr. osemdeset črevljev visok in v premeru deset širok. I )a je bilo tvorjenje, vsaj v enem slučaju, nepreračunljivo počasno, bo zadostovala sledeča primera. V enega teh stebrov smo našli vsekano mumiji podobno postavo; ob njeni glavi je sedel egiptovski bog, brez dvoma delo kakega starodavnega delavca v tem rudokopu. To umetniško delo je bilo izvršeno nekako v naravni velikosti kakih pet črevljev visoko; toda v onem času, ko smo ga mi videli, je moralo preteči že tri tisoč let, kar je bila podoba narejena, steber je bil šele osem črevljev visok in se je še vedno tvoril. Ako vzamemo, da je kapnik ves čas enakomerno naraščal, dobimo, da je steber zrastel vsa-
kih tisoč let za en črevelj in za en dober palec vsakih sto let.
Včasih so dobili kapniki čudne oblike, najbrže zato, ker voda ni vedno kapala na isto mesto. Tako smo videli ogromno skupino, ki je morala tehtati kakih sto ton, kakor prižnica, lično okrašena na zunanji strani kakor s čipkami. Drugi so bili podobni čudnim živalim iu na stenah jame so bile opaziti risbe, podobne pahljačam, kakor iz slonove kosti, podobne onim, kakor jih mraz naredi na šipah.
Iz prostrane glavne ladije so se odprle tu in tam manjše jame, ravno tako. je rekel Sir Henry. kakor kapele v velikih katedralah. Nekatere so bile velike, toda ena ali dve ste bili majhni. Ena 11. pr. ni bila nič večja kakor hišica za igračo, in vendar bi bila lahko za vzorec celega prostora, kajti voda je kapljala v njej, majhne sveče so visele in kapniki so se tvorili na ravno isti način.
Vendar mi nismo imeli časa, da bi pregledali ves krasen prostor tako natančno, kakor radi, kajti na nesrečo se jc zdela Gagool neobčutljiva za kapnike in jc skrbela samo zato, da izvrši svojo nalogo. To me je toliko bolj jezilo, ker bi bil posebno rad dognal, na kakšen način jc prihajala svetloba v ta prostor, ali s pomočjo človeške roke ali po naravi sami. dalje tudi, ako so jo v starih časih rabili
za kake namene, kar sc je pa zdelo precej verojetno. Vendar smo se potolažili z mislijo. da jo bodemo bolj popolno preiskali na našem povratku, zato smo hitro odšli za našo nestrpno voditeljico.
Vodila nas je dalje, naravnost proti koncu velike in tihe jame, kjer smo našli drug hodnik; ta pa ni bil obokan, kakor prvi, temveč zgoraj raven, nekoliko podoben vhodom egiptovskih templjev.
»Ali ste pripravljeni, da vstopite v ,Kraj smrti'?« jc vprašala Gagool z oči-vidnini namenom, da bi nas prestrašila.
»Vodi nas,« je rekel Good svečano in poskušal kazati, kakor da ne bi bil prav nič razburjen, kakor smo se delali vsi razun Eoulate, ki je iz strahu prijela Gooda za roko.
»Stvar se kaže vedno bolj pošastna,« je rekel Sir Hcnry, in pokukal v temni hodnik. »Naprej, Ouatermain — seniores priores, starejši naprej! Nikari ne pustite čakati staro gospo!« in spoštljivo mi je naredil prostor, da bi šel naprej, radi česar sem se sam pri sebi zelo hudoval nanj.
Tap, tap, tap, jc udarjala Gagool s palico po hodniku ter se strašno hehetala; in še vedno sem se ustavljal, in obšla me je slutnja preteče nevarnosti.
»Dalje, dalje, stari dečko,« je rekel Good, »ali naj izgubimo svojo lepo voditeljico?«
re, ko jih imamo tako odveč! Ta oslovska spaka mora z napisa in pečata! (Minister dr. Fiedler: Kako je pisano ime v krajevnem imeniku?) Poslanec Žitnik: V predzadnji izdaji iz leta 1894. je pravilno slovensko ime Prestranek brez nepotrebne spake. V zadnji izdaji pa je pač, žal, imenitna iznajdba »Prostranegg«.
H koncu še omenim, da večkrat opišejo slovenskega uradnika, če prosi za višje mesto, kot slabotnega ali brez potrebne energije in za načelnika nesposobnega. Vsaj na Štajerskem je to sistem gospodov, ki Slovencem niso naklonjeni.
Naj še omenim, da interesovani krogi že nekaj let prosijo, naj bi se vpeljala telefonska zveza na Gorenjskem. Deželna vlada je priznala to potrebo, poštna uprava pa zahteva .30 '/< prispevka od občin; ki pa so revne in ne zmorejo lahko take svote. Telefonska zveza pa bi pospeševala trgovino in tujski promet na Gorenjskem. Ce se ne motim, jc v tem smislu poslanec in župan ljubljanski Hribar lani vložil predlog, ki ga tudi jaz priporočam gosp. ministru.
Sprožim še željo, naj bi sedanji poštni ravnatelj v Trstu bil pomaknjen v peti či-novni razred, v katerem je bil tudi njegov prednik. (Sekcijski načelnik dr. pl. Wag-ner: To se kmalu zgodi.)
Zahvalim se še poštni upravi, da je vendar enkrat izposlovala od finančnega ministrstva potrebni kredit za novo poštno poslopje v Idriji.
* * t
Odsek je danes sprejel vse resolucije, izvzemši ono poslanca Beera, ki je zahteval, da se izdatki za poštne uslužbence v proračunu zvišajo za 4,700.000 kron. Poročevalec Prohazka je z vso odločnostjo pobijal ta predlog, češ, da je sama komedija. Da predlog ni resen, je dokaz to, ker socialni demokratje sploh glasujejo proti državnemu proračunu, torej vsporedno tudi proti svojemu predlogu, vsaj v tretjem branju, kar pa je nedosledno. Ako je predlog resen, morajo socialni demokratje glasovati tudi za proračun. Zato opravičeno vpraša znani (bivši) francoski socialni demokrat .hiles Louis Breton (glej 3. letošnji zvezek časopisa »Sozialistische Monatshefte«): »Kaj naj odgovorimo tistim, ki nas vprašajo: Cemu pa sodelujete v proračunskem odseku in zakaj izdela-vate poročila, ker ste »a priori« pripravljeni glasovati proti vsemu proračunu ter drugim navaliti vso odgovornost? Ker prezirate našo kuhinjo, potem nas pustite, da kuhamo po svojem okusu!«
Pri razpravi o ministrstvu za domo-branstvo se oglasi k besedi tudi
dr. Korošec
ter zastopa predlog »Slovenskega kluba«, ki ga je stavil v zbornici glede vojaških zadev. Posebno važnost polaga na dopuste zaradi kmečkih opravil. Ne samo zaradi pomanjkanja delavcev so potrebni ti dopusti, ampak še večje važnosti sc govorniku zdijo, ker se po njih vzdržuje kontakt kmečkega sina z domačo hišo in ljubezen ter skrb za kmečki stan. Uprava vojaštva mora sploh gledati, da kmečke stanove ohrani kmečkemu stanu. Cim več sinov se bo kmetu izneverilo pri vojaštvu, tem bolj se bo udomačila med kmeti aver-zija proti vojaštvu, in vojaške oblasti sc potem ne bodo smele čuditi, če bo kmečki vojak z isto nevoljo služil kakor sedaj socialno-demokraški. Vojaška uprava mo-
Na tc besede sem stopil v hodnik, napravil kakih dvajset korakov in bil sem v mračni sobani, ki je bila kakih štirideset korakov dolga, trideset široka in trideset visoka; bila je oči vidno v prejšnjih časih z roko izkopana v goro. Ta sobana ni bila tako dobro razsvetljena kakor velika prva jama s kapniki, in na prvi pogled sem mogel razločiti samo ogromno kamenito mizo, ki jc stala po dolgem; na gornjem koncu je bila orjaška bela postava v naravni velikosti. Nato sem razločil neko rujavo stvar, ki je sedela sredi mize. Ko so se ml pa oči privadile te svetlobe, videl sem. kaj so bile vse te stvari, in zbežal sem, kolikor so me le mogle nesti noge. V obče nisem nervozen človek in zelo malo praz-noveren; vendar moram priznati, da me je ta pogled popolnoma prevzel, iu ako bi me Sir Henry ne vjel za vratnik in me obdržal, mislim popolnoma pošteno, da bi bil hipoma zunaj jame s kapniki, in da bi me ne zvabili nazaj vsi kimberleyski dija-manti. On me je pa trdno držal, tako da sem se ustavil, ker si nisem mogel pomagati. Toda v naslednjem trenutku so se tudi njegove oči privadile svetlobe in izpustil je mene in si začel brisati pot s čela. Kar se tiče Gooda, je nekaj prisegal, FOu-lata pa se mu je ovila okrog vratu in zakričala.
Samo Gagool se je glasno in škodoželjno hehetala.	(Dalje prih.)
ra. imeti interes na tem, da se ohrani kmečki stan v najširšem obsegu, ker iz njega dobiva najkrepkejše vojake, mora pa tudi uvaževati kmečki stan, da bo dobivala najzanesljivejše vojake.
Iz teh razlogov govornik odločno zahteva, da se pri naši armadi vpelje neobli-gaten pouk v gospodarskih vprašanjih in da se mu tudi praktično, kjer le mogoče, v gospodarskih rečeh gre na roko, n. pr. da se pri potovanju opozarja na te in one gospodarske uprave, da se seznani z gospodarskimi napravami v obližju ubikacii itd. Za učitelje ne bo šla trda, našli se bodo potovalni učitelji, učitelji kmečkih šol, profesorji na učiteljiščih, ki se bodo dali pridobiti v to svrho. Opozarja na tozadevne upeljave v Italiji, Belgiji in Nemčiji. —
Pri vojaštvu se sploh naj ne skrbi samo za mehanično spretnost, ampak tudi za ohranitev dobrega duha in za povzdigo duševnega obzorja. Točka 4. splošnih navodil v instrukcijah za izobraževanje moštva se mu zdi preozkosrčna.
Kot zastopnik slovenskega naroda zahteva skrbno gojitev slovenskega polkov-nega jezika. Govori se naj v čistem materinem jeziku, pačenje s tujkami se naj za-brani. Navaja v tem oziru žalostne slučaje.
Glede orožništva noče generalizirati, toda orožništvo se naj ne rabi za posle, za katere ni določeno in šc manj sposobno. Sedaj morajo dajati orožniki celo izpričevala o političnem zadržanju oseb; ki s svojo intelektualnostjo visoko nadkrilju-jejo orožnike. Pri aretacijah naj postopajo strogo, nikdar surovo in nasilno. Njihova naloga ni, izsiliti kako priznanje osebe, na katero je padel dvom kakega zločina. Potem se lahko dogode slučaji, kakor slučaj Bratuša, kjer je orožnik izsilil priznanje, da jc Bratuša pojedel svojega otroka. Cel narod se je žalil s tem, a orožnik je bil odlikovan.
Pri oprostitvi od vojaških vaj se naj proti kmečkim ljudem postopa skrajno milo. Meščan pozna vse trike, da doseže oprostitev, kmečki človek prosi samo, kadar je v sili. Na to se naj vojaška uprava ozira!
NAJNOVEJŠA POLITIČNA POROČILA.
(Posebna poročila »Slovencu«.)
Predsedniški kandidati v severni Ameriki.
Kolin, M. marca. »Koln. Ztg.« poroča iz Washingtona: Boj za predsedni-štvo, za katero se bodo v kratkem vršile volitve, se je razvil na vsej črti. Resna kandidata sta lc dosedanji predsednik Roosevelt in državni tajnik za zunanje zadeve Taft. Izpočetka so bile šanse za Taf-ta jako ugodne, so se pa zdaj poslabšale.
I )ržave Nebraska, Tenessee, Texas in Oregon bodo volile Roosevelta z ogromnimi večinami. Mnogo glasov utegne dobiti newyorški guverner Hughes.
Avstrijski častnik Homolya v Italiji.
Milan, II. marca. »C. d. S.« poroča, da vlada med prebivalstvom v zgornji Italiji razburjenje, ker so oblasti izpustile avstrijskega častnika Homolya in da se oblasti same sedaj kesajo. HomoIya da je imel s seboj fotografične karte, na katerih je zaznamoval mejo ob Tonalu in fotografiral več trdnjav, zgrajenih lansko leto.
Dvojna poroka kneza Ferdinanda bolgarskega.
R i m , II. marca. Kakor znano, se je knez Ferdinand oženil z neko princesinjo iz Reussa. Knez Ferdinand je, kakor znano, dasi katolik, svojčas iz političnih razlogov, dal svojega sina Borisa krstiti po pravoslavnem obredu. Torej je bil s tem činom ipso facto ekskomuniciran. Zdaj, ko se je hotel v drugič oženiti s protestantsko princeso reusško, je prosil dispenze. Dobil jo je od katoliškega nadškofa Meni-nija v Sofiji, ki ima pravico tako dispenzo podeliti. Pogoji so bili sledeči: 1. Da ne sme po katoliški poroki še protestantsko poročiti. 2. da morajo otroci vzgojiti se v katoliški veri, 3. da protestantska zakonska polovica ne sme katoliške ovirati pri njenem veroizpovedanju. To je knez Ferdinand vse obljubil. Minister Stančiov je po katoliški zaroki, ki se je vršila na Nemškem oficijclno izjavil, da so se ti pogoji izpolnili. to se pravi, v danem položaju vsaj prvi. Bamberški škofijski ordinarijat je po poroki, ki se je nato izvršila tudi v nro-testantški cerkvi, isto izjavil. Nasproti temu pa reusška vlada in protestantska cerkvena oblast izjavljata, da se je vršila v protestantski cerkvi prava poroka, to je, ne samo princesa, kakor trdita Ferdinand in Stančiov,je odgovorila na vprašanje pastorja: Da, ampak tudi knez je storil isto. Zato je bila katoliška cerkvena oblast v Kolmarju primorana izjaviti, da, če je temu tako, je knez obljubo prelomil in se bode proti njemu izrekla najhujša cerkvena ka-
zen. Poroka Ferdinandova je sicer veljavna, ni pa dopustna, in cerkvena oblast bo zdaj ukrenila svoje.
Proti umazani literaturi v Belgiji.
Bruselj. 11. marca. Pravosodno ministrstvo je naročilo generalnemu drž. pravdniku, da mora iz izložb dati odstraniti vse umazane podobe in knjige. Proti trgovcem z »literarnimi« umazanostmi se bode postopalo z vso strogostjo in brez ozirov.
Volitve v Argentiniji.
B u e n o s A y r e s , 11. marca. Tu se vršijo nove volitve za polovico mandatov poslanske zbornice. Zmagujejo povsod kandidati vlade. (Kakor je znano, je opozicija nedavno izvršila bombni atentat na predsednika, ki se pa ni posrečil. Iz volitev je razvidno, da ljudstvo ni na strani opozicije.)
AVSTRIJA.
Volitve na Češkem. — Velika demonstracija v Pragi.
Pri ožjih volitvah v mestnem okraju Praga-Novo Mesto je bil izvoljen praški župan dr. Gros. Po volitvah so proti mla-dočehom demonstrirali pred volivnim lokalom narodni socialisti, ki so zmerjali Grosa, kričali in metali opeko v okna vo-livnega lokala. Policija je odgnala demonstrante, ki so šli potem pred Grosovo stanovanje in napravili izvoljenemu deželnemu poslancu mačjo godbo. Demonstrirali so tudi pred mestno hišo in pred uredništvi »Narodnih Listov« in »Dena«.
Iz proračunskega odseka.
»Nemško-narodna korespondenca« sodi, da konča proračunski odsek še meseca marca svoja posvetovanja. Po Veliki noči se predloži poročilo zbornici, ki konča proračunsko razpravo maja ali pa začetkom junija. — Ministrski predsednik Beck se je posvetoval dne 10. t m. z nemškimi državnimi poslanci o proračunskih vprašanjih, predvsem o visokošolskih vprašanjih na Moravskem. Minister Prašek se je o tej zadevi posvetoval s češkimi državnimi poslanci. S Kramarem se je pozneje posvetoval tudi Beck.
Za varstvo rudarjev.
Pododbor socialno-političnega odseka za posvetovanje o rudarskih postavah je razpravljal včeraj o predlogu Cingra, da naj se vsak mesec nadzirajo rudniki. Dvorni svetnik Hoinann sodi, da zadostujejo sedanji rudarski nadzorniki. Cingrov predlog, ki zahteva samostojni rudarski nadzoroval-ni urad, se odkloni. Pododsek odobri Lich-tov predlog, ki zahteva, da naj pomnože število uradnikov rudarskih uradov v taki meri, da nadzorujejo nevarne rudnike šestkrat, druge pa trikrat na leto.
Enketa za saniranje deželnih financ.
V enketni seji dne 10. t. m. je označil kranjski deželni odbornik Grasselli finančno stanje kranjske dežele, osobito glede na visoke dolgove Kranjske. Izjavil se je za izrabljanje vodnih moči in zahteval, da se ohrani deželna naklada na pivo. Dotacije iz povišanega davka na žganje naj se še nadalje razdeljujejo po sedanjem ključu. — Kranjski deželni odbornik grof Barbo se zahvaljuje finančnemu ministru, ker priznava potrebo, da se sanirajo deželne finance. - Eksperto dr. Steinvvender naglasa. da je kriva finančne kalamitete dežel država, ker zavira avtonomijo dežel. Predlaga, da naj 1. zviša davek na žganje za 40 vinarjev pri litru alkohola, 2. država naj ne zviša davka na pivo in naj dovoli, da smejo dežele neomejeno določevati deželne do-lclade na pivo, 3. primerni precipuum iz davka na žganje naj se dovolijo Gorici, Istri in Dalmaciji. Govore še: dr. Lemisch (Koroško), dr. \Vackernell (Tirolsko), dr. Renner, Steiner.
HRVAŠKA. Nameravane demonstracije ob otvoritvi hrvaškega sabora. — Novi zagrebški višji
župan. — Srbi in Hrvati.
Hrvaško dijaštvo namerava v četrtek prirediti ob otvoritvi hrvaškega sabora velike demonstracije. Ban je odredil velike varnostne odredbe. V banovi palači se jc vršilo posvetovanje, ki se ga je udeležil tudi poveljnik zagrebškega armadnega zbora podmaršal pl. Gerba. Policijo pomnože z orožniki. Zagrebška vojaška posadka je pripravljena za vsak slučaj. Vojaštvo nameste pred banovo palačo in pred poslopjem, kjer zboruje hrvaški sabor. — Novoimenovani višji zagrebški župan pl. Čuvaj je došcl 9. t. m. v Zagreb. Justični načelnik Araniczky jc vložil prošnjo za odstop. Sledi mu najbrže bivši višji župan Rodivojcvič. — V Belgradu se za dogodke na Hrvaškem zanimajo, kakor šc nikdar prej ne. Listi prinašajo o hrvaških dogodkih uvodnike. Otvoritve hrvaškega sabora se udeleži 15 do 20 srbskih poslancev vseh strank.
Dr. Frank odstopil kot načelnik Starčevi, čeve stranke.
Poslanec dr. Jožef Frank naznanja v odprtem pismu, da odstopi kot načelnik Starčevičeve stranke. Strankino vodstvo prevzame dr. Mile Starčevič.
O povodu odstopa dolgoletnega voditelja starčevičanske stranke se za sedaj nič gotovega ne more reči. Zadnji čas je stala v ospredju političnih novic njegova konferenca z Weckerlom. Frank je o njej objavil v »Hrvatskem Pravu« avtentično poročilo. Dr. Wcckerle je Franku povedal, da iti u je cesar dejal ob priliki neke avdi-jence: »Govorite s Frankom; njegova stranka hoče svoje, težnje udejstviti vsaj v okvirju moje monarhije«. Frank je odklonil iti Weckerlu proti koaliciji na roko. Konferenca je imela zgolj informativni značaj.
Ožje volitve.
M i t r o v i c a, 10. marca. Izvoljen dr. Dušan Popovič (sam. Srb), dr. Mihajlovič (rad. Srb) propadel. Prvi 338, drugi 266 glasov.
M a r t i n c i, 10. marca. Izvoljen Štefan Cučkovič (sam. Srb), Žarko Savič (rad. Srb) propadel. Prvi 269, drugi 147 glasov.
H r t k o v c i, 10. marca. Izvoljen sa-mostalni Srb Vaso Vukadinovič.
Š i d, 10. marca. Izvoljen socialni demokrat Vladimir Korač.
11 o k, 10. marca. Izvoljen samostahr Srb dr. Gavro Manojlovič.
KITAJCI PROTI JAPONCEM.
V	Kantonu je bil velik shod, ki je protestiral, ker so izpustili »Katsumaru«. Sklenili so, da bojkotirajo japonsko blago, ako ne ostane zaplenjena ladja »Kotsu-maru«.
KMEČKI NEMIRI V RUMUNIJI.
Iz rumunskih okrajev Potoczan, Do-rohoin in Beelad dohajajo poročila, da s.o se uprli kmetje. V potoezanskem in doro-hoinskem okrožju so kmetje več vasi razdelili med seboj zemljišča veleposestnikov. Iz Berlada so odposlali vojaštvo pobunjene pokrajine. V beeladovske okrožju dele agitatorji med kmete oklic 1' ki zahtevajo, da naj dajo kmetom zemlj Železniške postaje so zasedli vojaki. \ Dobrohonu in Jassyju so znatno pomnožili vojaštvo.
Vladi je že več. časa znano, da so ru-inunski kmetje zelo razburjeni. Kmetje zahtevajo od veleposestnikov, da naj jim dajo zemljo. Groze, če jo ne dobe, si jo vzamejo sami. Vlada pošilja vojaštvo v pobunjene pokrajine. Politiki trde, da je položaj zelo resen in da pozove vlada pod orožje rezerviste.
BOLGARIJA ZNIŽA VOJSKO.
Iz Sofije poročajo, da namerava vojni minister Malinov novemu sobranju predložiti načrt zakona, da se zniža dejansko stanje vojske.
ŠPANSKI KRALJ V BARCELONI.
V	Barcelono je došel 10. t. m. špansk kralj Alfonz. Na kolodvoru so ga pozdravili poslanik grof Welsersheimb, avstrijski konteradmiral Ziegler in častniško odpo-slaništvo avstro-ogrske eskadre. Kralja so živahno pozdravljali.
NOV SPOR MED PERZIJSKIM ŠAHOM IN DRŽAVNIM ZBOROM. — POLITIČEN UMOR.
Šah je zapleten v nov spor z državnim zborom. Očita mu, da ščiti napadnike in da ni sposoben ščititi vladarja. Zbornica je odklonila šahova očitanja. — Umorjen je voditelj opozicije Kavam el Molk, ki j'e strastno agitiral proti šahu. Dvor dolži nekega šahovega strica, da je zapleten v atentat proti šahu. Na šahovo povelje bo sodna razprava proti njemu tajna.
VOJSKA V MAROKU.
Pariz, 10. marca. General d'Amade poroča, da je potolkel neko kolono rodu Mladkra in ji prizadel velikanske izgube.
NASIJEVI ZASTOPNIKI VLOŽILI NIČNOSTNO PRITOŽBO.
Nasijevi zastopniki so vložili proti razsodbi državnega sodišča ničnostno pritožbo, češ, da so kršena določila temeljnih postav in sodnega reda.
Dnevne novice.
+ Socialni tečaj v Sv. Ivanu pri Trstu se je otvoril v ponedeljek ob navzočnosti 40 zadružnikov iz Trsta in Istre. Zastopani so razni sloji: Večinoma kmetje, delavci, duhovniki, učitelji. Lepa dvorana »Narodnega doma« je izvrstna učilnica. Vneto se udeležujejo vsi zadružniki teoretičnih predavanj in praktičnih vaj iz knjigovodstva. Otvoril je tečaj g. S. H. Škerli. Dr. Lampe je v zastopstvu dr. Kreka, ki jc moral nenadoma odpotovati na Dunaj
k sejam državnozborskega socialnopoli-tičnega odseka, v uvodnem govoru označil veliki pomen našega zadružništva in potrebo, da se poučimo o njem. O. VI. Pu-šenjak je na to podal splošni pregled zadružništva, njega zgodovino in panoge, nato se je začela praktična vežba. — Zvečer so imeli zadružniki skupno s člani Slovanskega krščansko-socialnega izobraževalnega društva prijateljski sestanek. Dvorana »Narodnega doma« je bila vsa napolnjena zlasti vrlih svetoivanskih mladeničev. Predsedoval je g. A. Cok. Dr. Lampe govori o pravi izobrazbi ljudstva v na-sprotstvu s praznim, frazastim inteligent-stvom, ki le ubija zdravi smisel za resnico in ljudsko nravnost in za delo v korist ubožcu. Vzpodbujal je zlasti mladeniče iz Slov. kršč.-soc. izobraževalnega društva, naj sledijo lepemu zgledu, ki ga vidijo te dni v učenju naših zadružnikov, naj bodo ponosni, da se to velekoristno delo za slovenski in hrvaški narod vrši ravno v njihovi sredi. Iz tega ljudsko-izobraževalne-ga dela bo vstal nov rod, ki bo najboljša bramba našega naroda in gmotno boljše bodočnosti. Burno odobravanje tega govora je izzvalo še več ljudskih govornikov, ki so odkrito izpovedali rane našega ljudstva in deloma ostro bičali tiste, ki so jih zakrivili. G. Mihael Bolčič, tajnik delavskega izobraževalnega in podpornega društva v Boljuncu, je slavil krščansko-so-cialno ljudsko misel ter popisoval, koliko dobrega stori eno tako društvo, ter je pozival vso tržaško okolico in Istro, naj se snujejo brez strahu pred nasprotniki povsod taka društva. (Burno odobravanje.) — G. Vjekoslav Jugo iz Kastavščine je pozival k snovanju gospodarskih društev. Popisoval je grozno zapuščenost ljudstva, žalostne razmere okoli Reke in kako je skrajni čas, da se obrne na boljše, kar pričakujemo le od zadružnega dela. G. S. Hani-bal Škerlj je popisoval razliko ined našimi splošno koristnimi ljudskimi društvi in med kapitalističnimi, ki so ustanovljena le bolj za korist posameznikov. Med govori so društveniki pridno pevali lepe narodne pesmi. Vse je bilo veselo in navdušeno. Drugo jutro ob 8. uri sta nadaljevala gospod Pušenjak in g. Pele teoretične in praktične (vežbe.
-+- Dr. V. Ravnihar je, kakor naznanja v »Narodu« telovadno društvo »Sokol« v Ljubljani, odstopil kot starosta »Slovenske sokolske zveze«, kot odbornik ljubljanskega »Sokola« in izstopil iz društva.
— Iz škofijske kronike. Premeščena sta čč. gg. kapelana Janeza Hrovat iz Trnovega na Notranjskem v Senožeče in Frančišek Zega iz Cermošnjic za župnega upravitelja v Planino (Stockendorf). — Vsled resignacije obolelega č. g. Frančiška Crzar izpraznjena župnija St. .lošt nad Vrhniko se razpisuje po okrožnici. Na stolni kapitelj ljubljanski naslovljene prošnje je vlagati do L aprila 1908.
-f- Iz finančne službe. Nadpaznik g. Teodor Jeraj je dobil naslov respicijent. Za nadpaznike so imenovani pazniki gg. Fr. Smrdu, Anton \Verli, Luka Kunstelj. Prestavljeni so gg.: respicijent Rudolf liam-merlitz iz Logatca v Idrijo, naslovni res-picijenti Anton Muškatelc iz Ljubljane na Vrhniko, Teodor Jeraj iz Kočevja na Vinico, nadpazniki gg.: Alojzij Šribar iz Idrije na Jesenice, Albin Potokar z Vrhnike v Novo mesto, Ivan Lapanje iz Novega mesta v Cerknico, Jakob Hirschmann iz Mengša v Krško, Rudolf Kovač iz Ljubljane v Novo mesto, Peter Držaj z Jesenic v Idrijo, Tomaž Mihelčič iz Kranja v Kočevje, pazniki gg.: Jožef Zemljak iz Cerknice v Ljubljano, Fridolin Lenard z Jesenic v Senožeče, Fran Zajec iz Senožeč na Jesenice. Na novo sprejeta sta paznika Jožef Stary v Kranj in Andrej Horvat v Ljubljano.
+ Zdravstveno stanje dr. Luegerja. Dr. Szongott poroča: V Lovrani se je zredil dr. Lueger za pet kg. Moči so se mu okrepile, le mehur mu še dela težave. V nedeljo se je izprehajal dr. Lueger dve uri, in pri tem ni bil nič utrujen. Koncem marca se povrne dunajski župan, na Dunaj.
+ Socialistiški shod v Pulju. V nedeljo so imeli jugoslovanski socialni demokratje shod v Pulju. »Omnibus« poroča, da so samo zabavljali. »Sodrug« Petejan se je nepovoljno izrazil o slovenskem vseučilišču v Ljubljani; to vprašanje smatra on za bedasto! (Kaj poreko k temu najnovejši »sodrugi«, kranjski liberalci? Op. stavca.) Sole družbe sv. Cirila in Metoda socialnim demokratom tudi niso všeč, ker so baje preveč »klerikalne«. »Sodrug« Ha-ramina se je pa spravil nad narodne voditelje, ki da so krivi, da Slovani v Istri nimajo nobene moči, dasi so v večini. »Sodrug« Jelčič je psoval kakor kak »fakin«. Rekel je med drugim, da jc poslanec dr. Laginja podkupljen. — Zanimivo je zlasti to, da jugoslovanski socialni demokratje niso zadovoljni s slovansko - italijansko spravo — ker da je naperjena proti socialistom, Smešno!
+ Imenovanje. Kancelist Artur Cotar v Sežani je imenovan ad personam kan-celijskitn oficijalom.
+ Tržaški deželni zbor. »Piccolu« se poroča z Dunaja, da namerava vlada sklicati tržaški deželni zbor 20. t. m. Na vrsti bo od vlade same predložena volivna reforma. (V zadnjem zasedanju je odbor sam predložil, zbor pa sprejel neko volivno reformo, ki pa ni za nič in proti kateri so Slovenci obstruirali.)
+Načrt o postavi glede na živinsko kugo so že izdelali v poljedelskem ministrstvu.
+ Italijanska pravosodna fakulteta v Zadru. Zadrski župan dr. Ziliotto in dalmatinski dež. poslanec dr. Gliglianovich sta na Dunaju posredovala pri vladi, da naj namesti v Zadru italijansko pravosodno fakulteto. Ponudila sta v ta namen vladi brezplačno neko poslopje v Zadru in izjavila, da je pripravljena zadrska občina še za druge žrtve.
-f- Zimske vojaške vaje se bodo vršile v Istri in sicer sredi marca. Trajale bodo pet dni. Predstavljale bodo vojnemu stanju odgovarjajoče prodiranje tržaške garnizije proti puljski. Preizkusila se bo vojna sposobnost vojaštva v kraškem terenu v neugodnem letnem času.
—	Umrl je v Kamniku c. kr. generalni major v pokoju g. Vaclav pl. Holeček, star 71 let.
—	Za nedeljski počitek v Kopru. Pro-šlo nedeljo so zborovali v Kopru trgovski uslužbenci - detaljisti ter zahtevali, da se tudi v Kopru uvede splošni nedeljski počitek.
—	Ribiško zadrugo ustanovijo na Pro-seku pri Trstu. Na shodu, ki se je v to svrho vršil zadnjo nedeljo, so izvolili priprav-ljavni odbor. Prihodnjo nedeljo bo shod v Sv. Križu, kjer nameravajo istotako ustanoviti ribiško zadrugo.
Dimitrij Slavjanski bo koncertiral dne 20. t. m. v »Narodnem domu« v Trstu.
Okraden vsled prevelike opreznosti. Tržaški listi poročajo, da je bilo ponoči od sobote na nedeljo trgovcu Karolti Šiš-koviču v Crnemkalu pri Kopru ukradenih 1300 kron. Imenovani se ie imel v nedeljo zgodaj peljati v Trst. Da bi v naglici nc pozabil denarja doma, si ga je že v soboto zvečer pripravil v skrinjici na kočiji. Kočija jc stala celo noč na odprtem dvorišču. V nedeljo iutro denarja ni bilo. Šiško-vič sumi, da mu je lepo svoto vzel hlapec S., ki je izginil. Po nekem poročilu je hlapec že aretiran.
—	Redka siavnost. Prctečeni ponedeljek, dne 2. marca, smo imeli na Čatežu pod Zaplazom izredno siavnost: šest-desetletnico poroke sta slavila Anton in Marjeta Vitigoj po domače Nosanova iž Dolenje vasi. V spomin sta prejela od presvetlega knezoškofa vsak jedno podobo. Bil jc dan veselja za celo župnijo. 84-letni ženin in 83-letna nevesta svojemu sinu šc čvrsto pomagata pri delu. Res redka starost. Bila sta za delo vedno pridna in pa trezna.
—	Smrtna kosa. Umrl jc v Cerknici g. Adolf Serko, star 30 1 Jt. — Nagloma je umrla soproga idrijskega župana gospa Natalija Scpetavcc.
—	Poslanec prof. Spinčič sc je v ponedeljek pripeljal z Dunaja v Zagreb, od koder sc poda v Opatijo.
—	Novo smodko »Kigmeos«, specia-liteta, so pričeli prodajati na Dunaju. Stane v zaboju 25 komadov 4 krone, cn »Kigmeos« pa 16 vin.
—	Nezgoda na odru. Ko so v soboto v zagrebškem narodnem gledališču predstavljali »Cvrana de Bergerac«, pripetila se je intendantu g. Fijanu na odprtem odru majhna nezgoda. Pri dvoboju v drugem dejanju zadel jc g. Fijan tako nesrečno na sabljo g. Barbariča, da ga je konec nasprotnikove sablje ranil na glavi in mu jc s čela pritekla kri. G. Fijan pa si je hladnokrvno ustavil kri z robcem. Rana je neznatna.
PREPREČEN NAPAD NA NORVEŠKEGA KRALJA.
Dne 10. marca je streljal neki Šved Remingtonovo puško deset do dvanajstkrat na norveški kraljev grad. Več strelov je prebilo šipe in vdrlo v sobe kraljevega gradu. Napadalca so prijeli. Izpovedal jc, da je nameraval ustreliti norveškega kralja. Imel jc pri sebi šc 40 do 50 patron. Napadalec je Šved. Sodijo, da je blazen. Kraljeva dvojica ob napadu ni bivala v gradu, marveč v Bo\enkollcmi.
Štajerske novice.
š Porotne obravnave v Mariboru.
Dne 10. marca je stal pred mariborskimi porotniki 26 letni Štefan Celofiga iz Zg. Gorice, obtožen uboja. Porotniki so potrdili vprašanje na uboj z 8 proti 4 glasovom. Sodni dvor jc obsodil Cclofigo v triletno težko ječo.
š Tatovi v cerkvi. Cerkev sv. Petra v Gornji Radgoni so na pepelnico obiskali neznani uzmoviči. Šiloma so odprli dva nabiralnika ter srečno odnesli vse, kar je bilo okroglega v njih. Tudi nabiralni pušici v žagradu niso prizanesli;ključavnico dol, denar pa v žep. Najbrž so si izbrali noč, da so tembolj nemoteni opravljali svoje opravilo. Sosednje župnije, pozor pred tatinsko svojatjo!
š Deputacija ljubenskega dijaštva je prosila nemške poslance dr. Sylvestra, dr. Chiarija in dr. Steinwenderja, da naj izpo-sljuje nemška devetorica podreditev mon-taiiske visoke šole v Ljubim naučnemu ministrstvu.
š Odlikovanje. Na lastno prošnjo vpo-kojeni c. kr. sodnijski višji oficijal Henrik Wudia v Mariboru, je dobil častno svetinjo za 40-letno službovanje.
š Dvakratni poskušeni samoutnor. Pretečeni teden si jc poskušal življenje vzeti delavcc Vincenc Golob, ki je bil vpo-sljen pri tvrdki bratov Lapp v Rottenman-nu. Za jermen sc je obesil na vrata ter si obenem prerezal vrat z britvijo. Golob je rojen leta 1872. v Stanoskern, pol. okraj Maribor, ter pristojen v Poljčane. Njegovo stanje je smrtnonevarno. Vzrok samo-umora je neznan.
š Zmrznil je v bližini Fibis\valda okrajni cestar Leopold Lederhas. V soboto večer je šel v Eibis.\vald po svoj zaslužek. Na potu proti domu je krenil v gostilno, kjer je najbrže nekoliko preveč v kozarec pogledal. Ko je zapustil gostilno, jc na precej strmi cesti padel ter se valil navzdol. Naslednjega dne so ga našli mrtvega. Star je bil nad 70 let.
š Poneverjenje. V marib. delavski pekarni uslužbeni K. Mauko jc pri več odjemalcih pobral za kruh denar in ga pri-držal. Vsota znaša nad 150 K. V nedeljo so ga oddali okrožnemu sodišču.
LjuDljansKe novice.
lj Deželni predsednik g. bar. Schvvarz se je z Dunaja vrnil v Ljubljano.
Ij Prememba posesti. Cemažarjevo hišo v Gosposkih ulicah je kupila gospa Josipina Čuden.
Ij K preselitvi magistratnih uradov se nam še pojasnuje, da je sedaj v pisarni št. 9 v II. nadstropju, kjer je bil preje vojaški referent c. kr. mestni šolski svet. V pisarni, kjer je bila preje vojaška razvid-nica, je sedaj odgonski urad. Tam se dobivajo tudi licence za plesne veselice in dovolila, da smejo biti kavarne in gostilne čez policijsko uro odprte. V pisarni, kjer jc bil dosedaj odgonski urad, .ic sedaj osrednja kriminalna razvidnica.
Ij V S. K. S. Z. jc predaval včeraj g. Moškerc. Govoril je o politiških in nepoli-tiškili organizacijah katoličanov v Nemčiji. Pridejal jc nekaj skic, kako žive, delajo, stanujejo in koliko zaslužijo naši slovenski delavci v pokrajinah ob Ruhri in ob Ren i.
Ij Pobegnil je včeraj od svojih stari-šev 13 letni realec Lovr. Ober. Nosi siv havelok in sivo čepico in govori samo nemško.
IjKdetomoru Marije Križanec v Pulju, ki jc zastrupila 20. jan. svojega otroka Gizelo v Ljubljani in ga potem vrgla v morje v Trstu, poroča »Piccolo« dodatno, da je zločinka bila svojčas lepa.Pride pred ljubljanske porotnike. Križanec ima šc enega nezakonskega otroka, dveletno Adelo, ki jc v Gorici pri neki usmiljeni rodbini v oskrbi. »Piccolo« pravi, da je oče tega otroka Franc Ferjančič, uradnik banke »Slavije« v Ljubljani, ki za otroka plačuje na mesec 20 K.
lj Iz Amerike se jc včeraj pripeljalo 80 Hrvatov in 40 Slovencev, tja se jc odpeljalo pa 15 Slovencev.
I.i Izgoljufal je v Podgori pri Gorici laški dezerter Anton Toverna iz St. Gi-orgis, stranki pri koji je stanoval, kolo in popustil tudi 3li K dolga, ter neznano kam pobegnil.
Ij Hud delavec. Sinoči jc prišel v \Veinlicliovo vilo na Erjavčevi ccsti nek železniški delavec zelo natrkan. Ko ga jc hišna gospodinja vprašala, kaj da želi, jc začel vpiti in psovati in ker ni bilo miru, so ga postavili pod kap. Nato je alkoholist iiotel lomiti železno ograjo, zato so poklicali policijskega stražnika, da ga jc aretiral. V sosednih ulicah sc jc pa delavec vrgel na tla in ni hotel nikamor iti. Ko jc prišla stražniku pomoč, so ga šele mogli spraviti v špehkamro.
Ij Aretovan je bil pred par dnevi trgovski potnik. 20letni E. M., iz Tržiča, ker je prihajal pod raznimi pretvezami v trgovino svojega prejšnjega gospodarja in kradel. kar mu je prišlo pod roko. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Ij Panorama-Kosmorama. Kdor se ni še pečal podrobneje z Rusijo, vsakogar pretrese mraz, ko se domisli — po njegovem mnenju ledenih krajev. Temu pa
ni tako. Tekoči teden se v Panorami-Kos-morami na lastne oči vsak lahko prepriča, da je tudi Rusija »moderna«. Ta lepa kopališča ob Baltiškem morju, razne krasne stavbe, umetni nasadi ali pa naravni gaji preurejeni, kažejo nam prav moderno lice. Poleg raznih slik iz življenja in prometa vidimo mogočne zgradbe mostov, razkošna letovišča, prelepo morsko obrežje ob Rigi itd. Ena slika: pogled na morje z delnim zatonom solnca za meglo je osobito lepa. Ne bo nikomur žal, če ogleda to razstavo.
Ij Blagoslovljena bo II. državna gimnazija 19. marca ob 10. zjutraj.
KoroSKe novice.
k Občinski odbor občine Bistrica je
v svoji seji z dne 8. marca t. I. enoglasno izvolil bivšega župnika v Šmihelu, sedaj dekana v Pliberku, č. gosp. Franca Mari-nič-a, za svojega častnega občana. Casti-tamo !
k Sanioumor. Iz Spodnjega Dravograda se nam poroča: Dne 6. t. m. se je tu usmrtil vrtnar A. Saese z Dunaja, rojen v Labudu. Vzel je ciankali in bil hitro mrtev. Ker je na umu obolel, je bil cerkveno pokopan.
k Dinamitna patrona se v peči razstrelila. Preddelavec Popič v Ebersteinu je vračajoč se iz kamnoloma vzel s seboj domov eno dinamitno patrono ter jo položil v peč. Gospodinja pa ne vedoč za patrono je močno zakurila in pekla pečenko. Kako se je pa gospodinja začudila, ko naenkrat v peči poči in zarožljajo sklede in drugi deli ognjišča, pogleda, pa bilo jc s pečenko vred vse razbito. K sreči se dru-zega ni nič pripetilo. Seveda sc bo moral Popič še pred sodnijo zagovarjati radi svoje brezskrbnosti.
Uolltve na Goriškem.
Pri volitvi v slovenski splošni kuriji ima S. L. S. večino v tolminskem okraju nad 1300 glasov, tudi v okraju goriške okolice ima S. L. S. večino okolu 40 glasov, liberalce je izrezal sežanski okraj, kjer voli Nabrežina in drugi kraji, ki gra-vitujejo v Trst in ki sc nahajajo pod vplivom tržaških liberalcev. S. L. S. si je torej v srcu Goriške že pridobila večino, nadaljnje delo ji prinese moč tudi drugod. Povdarjati je treba, da politična organizacija S. L. S. na Goriškem obstoji šele od jeseni.
Smešni so kranjski liberalci, ki se sedaj dero, kakor bi oni zmagali in si batine, ki so jih dobili na Kranjskem, poizkušajo zakrivati s sežansko večino.
Danes so ožje volitve v kmetski skupini. Iz Gorice se nam poroča, da ni izključena liberalna zmaga, ker so volivci S. L. S. utrujeni. Do 3. ure Berbuč 22, Kosmač 100 glasov večine.
Zveza med goriškimi slovenskimi liberalci in Italijani potrjena.
Goriški »Gazzettino Popolare« potrja vest, da so slovenski liberalci sklenili za mestno in veleposestniško kurijo z liberalnimi Lahi, najzagrizenejšimi sovražniki Slovenstva, volivni kompromis, kar izkuša Corriere Friulano« utajiti. »Gazzettino« preti, da bo izdal ime tiste osebe, ki jc med obema strankama zinešetarila pakt.
Razne stvari.
Usoda ločene žene bivšega avstrijskega nadvojvode.
Pri dunajskem okrajnem sodišču je vložila Avgusta Adamovičeva v sporazumu z zastopnikom gospe \Volfling prošnjo, da se naj da Wolflingova pod kura-telo. Adamovičeva jc obiskala svojo nesrečno sestro v Steinhofu. VVolflingova neprenehoma joka in govori neprestano o smrti. Danes zaprisežejo VVolflingovcga kuratorja. Pred vsem zagotovi opravo iu kinč v vrednosti 15.000 K, ki je šc v Švici in ima v rokah listine bivši avstrijski nadvojvoda, gospod Wolfling. Določi sc tudi vporaba onih 100.000 K, od katerih dobi Wolflingova vsako leto 4000 K obresti, kar je malo, ker znašajo stroški za WoIf-lingovo v steinhoferski blaznici na leto 8000 K. Kurator se peča z vprašanjem, čc ni zakonska ločitev neveljavna, ker jc bila Wolflingova ob ločitvi že bolna na umu. Kurator prepreči s pomočjo oblasti izdajo spominov \Volflingove. ki jih jc spisala, ko je bila žc zmešana.
Velik požar. 200 hiš zgorelo.
V Kutajsu (Kavkaz) ie nastal t. m. grozen požar. Zgorelo je nad 200 hiš. Požar jc zahteval tudi več človeških žrtev.
Edison — gluh in slep.
Operacija na slavnem Edisonu se ni posrečila. Dne 13. t. m. zapusti Edison državno bolnišnico v New Yorku gluh in slep.
Ženske za volivno pravico na Ogrskem.
Včeraj je predstavil poslanec Scasz ministru Andrassyju deputacijo žena, ki se borijo za to, da dobijo tudi ženske volivno pravico. V soboto se bo o tej zadevi govorilo v seji državnega zbora.
Znižanje delavskih mezd v Berolinu.
Berolin, 10. marca. Včeraj je imela zveza stavbenikov občen zbor ter je soglasno sklenila, da od 14. t. m. nadalje zniža mezde delavcem in sicer zidarjem in tesarjem, ki so do sedaj dobivali na uro 70 do 75 fenigov, na 65 fenigov, pomožnim delavcem pa od 50 na -45 fenigov. Zajedno so storili sklep, ki se nanaša na nameravano demonstracijo za volivno preosnovo dne 18. t. m. Sklenili so namreč, da odpuste vse delavce, ki bi 18. t. m. ne prišli na delo.
Železniški vlak padel z nasipa.
Pri Orenburgu je skočil z tira osebni vlak in se nato prekucnil z železniškega nasipa. Razbiti so vsi vozovi. Mrtvih je 15, nevarno ranjenih pa 41 oseb.
OGRSKA.
Volivna preosnova.
Med ogrskimi državnimi poslanci se govori, da je cesar načeloma odobril An-drassvjev načrt o volivni preosnovi. Uvedejo baje: pluralni način volitev, javno glasovanje, znanje čitanja in pisanja. Število poslancev se pomnoži za 40. — Ogrska ženska društva so odposlala deputacijo zborničnemu predsedniku in ministru Andrassyju z zahtevo, da naj podele tudi ženskam aktivno in pasivno volivno pravico. Andrassy je odgovoril, da zdaj manjkajo za izpolnitev te zahteve še politični in socialni predpogoji.
Ogrski državni zbor. — Ministrski svet — Stranke.
Zbornica je nadaljevala 10. t. m. razpravo o poslovnikovi izpremembi. Govore Csepanv (disident), Vlad (Rumunec) in Slovak Ivanka, ki konstatira, da označujejo za izdajalce domovine narodnosti samo zato, ker zahtevajo, da naj izvedejo narodne postave. — Disidenti »Neodvisne stranke« so se posvetovali o ustanovitvi stranke vseh disidentov, ki naj se imenuje »Neodvisna levica« — »Magyar Orszag« zahteva, da naj prevzame vlado »Neodvisna stranka«, ki ima večino v zbornici.
RUSKO-AVSTRIJSKI SPORAZUM.
Berolin, 10. marca. »Germania« pripisuje obisku velikega kneza Sergia Mi-liajloviča, ki dospe na Dunaj v soboto zjutraj, velik politični pomen v svrho izboljšanja avstrijsko-ruskega prijateljstva, ki je zadnji čas vsled gonje ruskih listov proti avstrijskemu ministru za zunanje zadeve Aehrenthalu zelo trpelo.
j mrnm m hnmm
PODPORE REZERVISTOVSKIM RODBINAM.
Dunaj, 11. marca. V brambenem odseku je fin. min. Koryto\vski izjavil, da vlada zavzema simpatično stališče nasproti predlogu, da bi se rodbinam ubožnih rezervistov, ki so poklicani k vajam, dala odškodnina. Vlada bo takoj po sklicanju državnega zbora predložila tozadevni predlog.
ITALIJANSKO VSEUClLIŠKO VPRAŠANJE.
Dunaj, 11. marca. Marchet je v odboru nemške devetorice naznanil, da je ustanovitev laške pravne fakultete na Dunaju konkretna stvar in da se bo postavka postavila že v proračun za 1909.
Zagreb, 11. marca. Poslanec Laginja dementuje vest, da je sklenil med Hrvati in Italijani kompromis, ki na eni strani dovoljuje Hrvatom v Istri rešiti jezikovno vprašanje v njihovem smislu, na drugi pa Italijanom dovoljuje vseučilišče v Trstu. V slednjo zahtevo Hrvati namreč ne morejo privoliti.
+ HLAVKA.
Praga, U. marca. Tu je umrl predsednik Franc-Jožefove akademije, član gosposke zbornice, Hlavka. v 77 letu svoje starosti.
HOMATIJE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 11. marca. Opozicional-ni poslanci s svojimi govori izpolnjujejo celo sejo. Vsled tega je Weckerle izjavil,
da bo vlada posegla po izvanrednih sredstvih.
RAZSODBA ZARADI PRELIVANJA KRVI V ČERNOVI.
Rožnov, 11. marca. Včeraj je bila razglašena razsodba v pravdi zaradi dogodkov v Cernovi. Glavna obdolženka, Ana Fula, rojena Hlinka, je bila obsojena v tri leta prisilnega dela; trije nadaljni obdolženci (med njimi ena žena) v dve leti prisilnega dela in tri leta navadne ječe; trije obdolženci v ječo 18 mesecev, enajst obdolžencev vsak v enoletno ječo; osem v osem mesecev, petnajst v šest mesecev ječe. Sest je bilo oproščenih. Obsojenci so prijavili priziv.
AVTOMOBILSKA NESREČA
London, II. marca. Pri avtomobilski dirki v Kairu je bilo 7 oseb, med njimi trije policaji, povoženih. Vsi so umrli.
Preklic.
Podpisani Franc Sojer, posestnik v Ihanu, obžalujem, da sem nevedoma in napačno poučen obdolžil in poštenje odvzel s tem, da sem govoril neresnico o Francetu Kepec v Ihanu, posestniku, po domače »mladem Zevnikarju«, češ, da je on pri meni otepe kradel. Ker sem popolnoma prepričan sedaj, da to ni res, in da je Franc Kepec popolnoma nedolžen in vseskozi poštenjak, sem primoran po svoji vesti vse to preklicati in mu njegovo poštenje vrniti, s tem ohraniti in zagotoviti.
V Ihanu, dne 6. marca 1908. 637 1—1	Franc Sojer, posestnik.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 11. marca.
Pšenica za april.......1210
Pšenica za oktober......9 90
Rž za april.........1077
Koruza za maj........6*68
Oves za april........7 86
Efektiv: nespr.
SHeieoroIogično p&ra&iSo*
ViSina n.morjem 306*2m, uredbi »raCoi tlak 7*-6-omjr-
I
OSO »111.
9. *v«sč.
Ijaro-
IB«t-u Y '11 Dl
726-6
Tatova-, n»turi»
tV.iijc
I Votr-i.i
5 B 5 " *
iN1
0*9 i sr. svzh.! obl.
7. zjutr j 26 7 j —c-4 I sl. .jzah, ! „ 30 0 i. pop j 26 9 | 38 j sr. svzh.'obl. jasnoj Srednja včerajdnt« temr>. 3*< *, norm. 2 ?».
Krojaškega pomočnika
sprejme takoj g FRANC KRIŠTOF, krojač v Višnji gori, Dolenjsko. 632 2 l
Velikanska kvedlmburška
Povodom smrti našega preljubega soproga, očeta, tasta in brata, gospoda
Egidija Jegliča
izrekamo prav prisrčno zahvalo predvsem velecenjenemu gosp. dr. Ignaciju Jelovšku za njegovo mnogoletno preljubeznjivo požrtvovalnost, velečastitima gospodoma župnikoma Tomažu Potočniku in Iv. K. T r -pinu, g. kaplanu za poslednjo tolažbo in krasen sprevod, gosp. nad-učitelju Josip A ž m a n u in gospodičnam učiteljicam , slavni požarni brambi, sorodnikom, vsem darova-teljem krasnih vencev, prijateljem in znancem od blizu In daleč za zadnje častno spremstvo, posebno še gg.pevcem za ganljivo petje.
Žalujoča rodbina Jeglič*Kunaver.
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, da je mnogoletni redni društveni član gospod
Peter Lassnik
trgovec In posestnik
včeraj dopoldne v 77. letu starosti po dolgi bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v četrtek 12. marca ob 3. uri popoldne od hiše žalosti Wolfove ulice štev. 1 na pokopališče pri sv. Krištofu.
Blagi pokojnik se priporoča prijaznemu spominu vseh p. n. društve-nikov kakorvseh prijateljev in znancev.
Počivaj v miru I
V Ljubljani, 11. marca 1908.
Mesto vsakega posebnega naznanila.
Podpisane rodbine javljajo globoko potrte pretužno vest o smrti dragega soproga, očeta, lasta in starega očeta, gospoda
Petra Lassnika
trgovca, hišnega posestnika, kuratorja Kranjske hranilnice itd.
ki je po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili naše svete vere in svetim poslednjim oljem, v 77. lelu starosti mirno zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki dragega pokojnika bodo v četrtek, 12. marca, ob 3. uri popoldne v hiši žalosti Wolfove ulice št. 1 slovesno blagoslovljeni in nato na pokopališču pri sv. Krištofu položeni v rodbinsko rakev k večnemu počitku.
Sveta zadušna maša se bode brala v petek, dne 13. marca ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi Marijinega oznanenja.
Ljubljana, dne 10. marca 1908.
634
Rodbina Lassnik
Ljubljana.
Rodbina gimn. ravni Profta Rodbina Hanss
Celje.	Maribor ob D.
Vabilo
na
amerikanski zgodnji grah, amerikanski Mfillkomm-oves, jeruzalem. goli ječmen, rusko Rigala tteno seme, stotne buče, vsake vrste deteljno, travno in zelenjadno seme, zanesljivo kaljivo pri
P6TER LAHNIH U
v Ljubljani m 9-i
nasproti frančiškanske cerkve.
občni zbor
društva za vzdrževanje
Elizabetne otroške bolnišnice
ki se vrši
v soboto, dne 14. marca t. I., ob 3. uri popoldne v mestni posvetovalnici
z nastopnim vsporedom.
1.	Zdravniško poročilo ravnateljevo.
2.	Upravno poročilo.
3.	Volitev upravnega sveta in novih članov društva.
4.	Prememba načrta že pri zadnjem občnem zboru določenih pravil.
5.	Slučajnosti.
636 l-i	Upravni svet.
\
iti leta pinmo i
Nikdar več v življenju
se Vam ne nudi taka prilika, da bi dobili za smešno ceno
krasno, pravo Gloria srebrno remont, uro na sidro za gospode, v močnem, bogato gravi-ranem okovu z dvojnim po-krovjem in finim preizkušenim kolesjem na deset kamnov na-
--tančnoidoča:
z lepo verižico in obeskom, K 10*— ; ista ura s sek. kazalcem K 9" — v meteor-624 1 tula K 7 90. Edino razpošiljanje po povzetju pri
Uhren-Export-Gesellschaft
(prej Henrik Weiss)
Dunaj, XIV/3, Sechshauserstr. 5/10. Pred kričečimi reklamami in hvalisanimi manjvrednimi ponarejanji se svari.
Podružnica i v Spljetu- i
Delni*ka glavnio« s k X ».OBOJIH
ljubljanska kreditna banka i Ljubljani, Stritarje« ulice štev. 2
priporoča
promese na Komunalne srečke ft R157=. - žrebanje dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300000'-, promese na Tiske srečke fl R T—. - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R IBO.tOO'—.
Obe promesi skupaj samo K 21 — sprejema vloge na knji£io« in na tekoči račun proti
'I2 °|0 ob res ti m.
ume a* 9 w Celovisiin 1
i Kttztrvni fondi s «
1 t H. 900,000, e s i


B)8rnstlerne Bjornson o madžarskem iospodstvu.
V rnonakovskem listu »Miirz« priob-čuje Bjornstjerne Bjornson spis »Madžarsko gospodstvo«, kjer pravi med drugim: »Madžari preganjajo vsakega, kdor s talentom in pogumom brani jezik in pravice svojega ljudstva; kot poslance, pisatelje, ljudske govornike, urednike, duhovnike in učitelje jih zasramujejo in zlostavljajo z vsemi sredstvi, ki so oblastnijam na razpolago — in takih sredstev na Ogrskem ni malo! — Da se spozna duha, ki so ga navdahnjeni preganjava, naj navedeni iz vplivnega vladnega lista mesto, ki se tiče Slovaka Hlinke: »Naj ga brez obotavljanja živega odro! Živo telo naj mu na grozovit način odro, in na golo meso, ko bo trepetalo v krvi, naj mu spuščajo kaplje vrelega olja!« Tisk drugih narodnosti je plen ropanja; z mnogobrojnimi pravdami, z ječo in globami povzročajo, da mora list za listom propasti. Odkar je sedanja vlada na krmilu (od 8. aprila 1906.), so zagovorniki drugih narodnosti, zlasti časnikarji, skupaj osemnajst let v ječi odsedeli in plačali glob nad 18.000 kron. Ako pomaga kdo plačati globo in se to izve, potem ga kaznujejo; če pojde kdo — bodisi moški ali ženska — mučeniku, ki prihaja ravnokar iz ječe, nasproti, da bi ga pozdravil, potem ga kaznujejo. Ce postavi ubogo ljudstvo mrtvemu mučeniku nagrobni spomenik, to je punt; okrog pokopališča postavijo kordon vojakov, da bi preprečili odkritje. Velemadžari so skušali polastiti se kolikor največ slovaških otrok. Sklenili so postavo, da se je moralo sirote, ki niso imele staršev, ali pa otroke, ki so bili izgubili očeta ali mater, ali niso bili v enem ali drugem oziru zavarovani in preskrbljeni, •— pošiljati v čiste madžarske kraje in jih tam vzgajati. Otroci so neizmerno trpeli! Mnogo jih je pomrlo, mnogo zbežalo. Potem so prišli na to, da so začeli ustanavljati madžarske otroške vrtce in tlačiti v nje slovaško deco, še triletno. In sedaj morajo stariši plačati kazni, če ne pošiljajo otrok v vrtec, in če ne položijo glob, pride eksekutor. In pri tem se dogajajo mnogokrat najnezaslišanejše stvari. Jaz sem sin svobodnega naroda, ki je sam sebi vladar, in niti pri nas, niti v kakem drugem severnem ljudstvu niso znane volivne goljufije. Goljufati ljudstvo pri volitvah, bilo bi v naših očeh 'onoliko, kakor če bi mu kdo zastrupljal pitno vodo. Po-tvariene volitve, — kakšna postavodajal-na zbornica naj iz istih izide? In taka zbornica —- kakšne postave bo dajala? In kaj bo z moralo ljudi, ki take postave izvršujejo? Kar je po mojem mnenju najhujše, so velemadžarski volivni običaji.
Ogrski volivni zakon in ogrske volitve hočem opisati v velikem angleškem listu; tam bo kaj zaleglo. Tukaj bom opomnil samo sledeče: Mi ne vemo, koliko je na Ogrskem Nemcev. Z madžarsko statistiko, ki napravi Madžara iz vsakega, kdor zna madžarski, ni mogoče računati. Nekateri pravijo, da jih je dva milijona, drugi trdijo, da jih je najmanj dva milijona in pol. Vprašam samo to: Ako bi bilo na Ogrskem dva, ali dva in pol milijona Angležev, ki bi se jih tako zasramovalo in tako zlostavljalo, kakor sedaj dva ali dva in pol milijona ogrskih Nemcev, kakšne posledice bi iz tega nastale? In, bi se li tedaj Madžari upali tako postopati? Kralj ogrski je nedavno obljubil, da predloži zakon o uvedbi splošne volivne pravice na Ogrskem. Verjame li kdo, ki pozna vele-mažarsko kliko, da mu bo dovoljeno izpolniti svojo kraljevsko besedo? Na Ogrskem svoboda združevanja in zborovanja ne eksistira. Ljudske shode drugih narodnosti, ki se jih je bilo vsled navedene kraljeve obljube sklicalo, so skoro vse prepovedali. To je slabo znamenje za bodočnost. Tudi še ni več kakor nekaj let tega, kar je neki kolovodja stranke, — član sedanje vlade — javno hvalil obstoječo volivno postavo in sedanji volivni red. Vsa-kdor bo razumel, da tako postopanje, kakor to, ki sem ga tu opisal, škoduje zati-ravcem ravno tako, kakor zatirancem. Kje dobimo sedaj mladega, plemenitega Madžara, ki bi stopil iz vrste svojih bratov ter zaklical: »Mi hočemo Bogu bolj služiti kakor ljudem!« Koliko jih danes ravno tako misli kakor jaz: Ako bi Madžari bili leta 1867. dovolili, da bi nemški svetovni jezik postal kolektivni jezik, do česar ni bilo več daleč, dočim bi vsi drugi jeziki uživali vso svojo svobodo, ali bi potem Ogrska ne bila od dne do dne srečnejša dežela? Bi li potem vse ogrsko ljudstvo ne bilo edinejše, razsvetljencjše in zato premožnejše? Ali bi potem ne moral volivni red biti že davno drugačen, volitve naravnejše in uporaba postav pravičnejša?«
Bjornson končuje: »Tedaj bi imel razvojni nagon Madžarov, ki je dokaz mlade, neporabljene moči, pred seboj plemenitejše cilje, kakor da bi hotel vse sodržavljane fosili spremeniti v Madžare in vse sosedne narode v sovražnike.«
Iz reške doline.
Strahovit poraz pri deželnozborskih volitvah je našim »neodvisnim« kar glave zmešal. Sicer pa »neodvisni« itak nikoli ne moiJejo pametno misliti, sicer bi ne upali, da jim naše ljudstvo pojde še na lim. Sedaj pa kar besne po tisti cunji, ki vsako soboto izide v Blaznikovi tiskarni, na vsakega, kdor si upa javno pokazati, da je somišljenik Slovenske Ljudske Stranke. Zadnji »Notri-nič« kar besni proti vrlemu trnovskemu g. nadučitelju. Na ta napad pa moramo dati nekoliko odgovora, ker si te hijene upajo posegati tudi v rodbinske razmere g. nadučitelja.
»Neodvisni farizeji in saduceji« so zaprisegli, da hočejo z napadi in lažmi vsakega delavca S. L. S. napraviti neškodljivega. Na piko so vzeli tudi trnovskega g. nadučitelja Ravnikarja. Po sodbi liberalnih farizejev, ki kličejo na pomoč tudi okrajni šolski svet proti g. nadučitelju, je g. nadučitelj najslabši pedagog. Tudi njemu ne zaupajo svojih otrok, češ, da daje slab vzgled po svoji 11-letni hčerki napram materi. Ti veliki duhovni in farizeji pa se strinjajo s pedagogiko tistega učitelja, ki je nekoč pijan med šolsko uro zaspal na hodniku in pa tistih pedagoginj, ki vzgajajo svoje učence s palico. Stariši že obljubujejo, da jih ob zopetnem ponavljanju take »pedagogike« pomečejo iz šole ven, naj se potem zgodi kar hoče. To je sedaj le kratek odgovor »Notranjcu «, ce treba, pridemo z drugim orožjem. Tudi neki listič pedagoga iz hodišča priobčimo, če nas izzivajo. »Veliki duhovni in farizeji« nimajo drugega namena, kakor napraviti razdor med pristaši ljudske stranke v Trnovem in tako dobiti še kaj »lepih« Polde-tov, da bi v »kalni vodi« ribarili. Namera pa se je krasno ponesrečila. Med glavnimi pristaši S. L. S. ni nobenega nasprotstva in ga tudi ne bo, tudi če »Notranjec« še bolj liujska enega proti drugim. Kolegijal-nosti pa »Notranjec« tudi ne bo učil gosp. Ravnikarja, ne koga druzega. Glede »kvalitete« vzgojevalne sposobnosti g. Ravnikarja naj se pa vpraša lastnika hiše štev. 133 v Ilirski Bistrici, ki bo rad povedal, katera moč trnovske šole je boljša, ali g. R. ali druge. — Ker »Notranjec« posega tudi v privatno življenje — pravi namreč, da je prisiljen to storiti — bodemo tudi mi »prisiljeni« poseči v življenje nekaterih »neodvisnih«. Stavimo za sedaj samo ta vprašanja: Ali hočemo mi povedati vse, kar vemo o »Notranjčev.« poročevalcu? Ali hočemo imenovati ženo, ki je menda bolj nervozna in bolna, kakor piše »Notranjec« o soprogi g. nadučitelja? »Notranjec« tudi piše, češ, da g. Ravnikar uči svojo hčerko, naj svojo mater zaničuje. To je podla laž. Ali naj mi poročamo, kako se je nekdo obnašal proti svoji materi, ki bi bila lahko pri njem bivala, in zakaj se je vzgajal on brez matere? O vzgoji otrok naj liberalni listič »Notranjec« daje svete mnogim svojim pristašem. Če hoče »Notranjec« voditi osebni boj, potem mu odgovorimo: Klin s klinom! Okrajni šolski svet pa le v miru pustite, ker g. Ravnikarja z lažmi že ne bodete spravili strani; in če bi radi vašega Lampreta posadili na njegovo mesto, se pa tudi motite.
Iz dežele »neodulsnih4 Kmetov.
Deželnozborske volitve so za nami. Če pogledamo zadnje številke »Notranj-ca«-»preroka«, moramo se nasmijati in pa pomilovati tiste uboge reve, ki jim je ta cunja dušna paša. Mislimo pa, da se bodo vendarle odprle oči tudi tem zaslepljenim. Veliko je bilo vika in krika po »Notranjcu« samo iz naše doline. Cucek je bil največji diplomat in agrarni strokovnjak in generalni svetovalec v vseh stvareh, Žitnik pa največji lenuh sveta. Cela »reška dolina«, vsa je bila za »neodvisnega« ateta Cucka, se je poročalo v »Notranjcu«. Samo to se je pozabilo, da ta dolina, ki je »vsa« za Cucka, le v pisarni bistriške bigularne kjer čepita dva bivša župana, »kulturni« Tone in »moderni« Fadguc. Tudi vse žu-panije so za Cucka. Bile so pa to županije v osebah liberalnih eks-županov, ki so bili vsi za eks-župana Cucka. Pomilovali smo tedaj verne Tomaže, ki se zbirajo okrog > Notranjca«. Lahko bi bili odgovarjali na tiste neslanosti, pa pustili smo jim veselje, češ, delajte, kar hočete, saj ne bodete, dokler hočete. Zmagal je Cucek kot poslanec v »Notranjcu« še pred 21. februarjem. Prišel je pa 21. februar, dan nepozabnega imena, in prinesel razočaranje. Še nikoli ni naš kandidat tako sijajno prodri, kakor
sta letos dr. Žitnik in Drobnič. V našem okraju ima Cucek le v Ilirski Bisti ici in Zagorju večino, in celo njegov domači kraj Knežak je izrekel po večini nezaupnico Cucku in dal več glasov, kakor leta 1901, za naša kandidata. In toli psovani dr. Žitnik je dobil zadoščenje, sijajno zadoščenje za vsa »Notranjčeva« obrekovanja. Takega poraza pa se »neodvisni« le niso nadejali. Domišljali so si, da ima Cucek ogromen vpliv, a zgodilo se je, da še celo možje, ki so vedno liberalno volili, sto agi-tirali proti Cucku, in še stari možje, ki nikoli ne volijo, so prišli na volišče glasovat proti Cucku. Neki ugleden mož premske župnije, ki je vedno veljal za hudega liberalca, je sam dejal, da mu vest ne da sedaj voliti Cucka. Povedal je tudi vzrok. 21. februar je bil dan smrti liberalizma v naši dolini. Precej je takih liberalcev, ki jih je bilo sram priti reševat na volišče potapljajočo se ladjo notranjskega liberalizma, in ostali so raje doma. Prišle so na volišče le tiste karikature nekdanje liberalne slave, ki sta jih oslepila zagriznje-nost in pa spomin na nekdanje čase moči in oblasti. Le suhi okostnjaki so se spustili v boj, a razsuli so se strti, poraženi. In ko so obležali politično mrtvi, nihče jih ni prišel pokropit. Ko so jih zavedni volivci nesli k pogrebu, jim ni nič zvonilo; nihče ni žaloval za njimi. Spominjali smo se le mi na tiste čase, ko so ti okostnjaki imeli pod oblastjo našo dolino, tedaj, ko so kupovali še prepričanje volivcev s »flajšeo šnopsa«. Tedaj so ti okostnjaki bili še meso in kri, sedaj so pa strti. Nismo zasmehovali teh okostnjakov ob padcu, le pomilovali smo jih, upajoč, da zašije novo solnce po kršni Notranjski. Leta 1901 je pisal »Domoljub«, da tudi Notranjski napočijo boljši časi. Tedaj sta namreč dr. Krek in Drobnič zmagala le z nekaj nad 200 glasov, sedaj pa sta Žitnik in Drobnič s skoraj 1500 glasovi; zadnjič sta imela liberalca 1600 glasov, sedaj pa sta z največjim naporom spravila komaj 800 glasov. Pa leta 1901 je bila Notranjska še pod komando liberalnih mogotcev in tedaj tudi še ni bilo zakona, ki varuje volivno svobodo. Čast možem notranjskim! Tudi Notranjski vstaja solnce nove dobe.
Znanost in umetnost.
* Gostovanje Ignacija Borštnika v
VVeisovi ljudski igri »Ob svojem kruhu«. »Ob svojem kruhu« ni ljudska igra, boljše bi jo imenovali veseloigro. Dejanje samo na sebi sloni na nemogoči premisi in tudi nadaljni razvoj ima precej neverjetnosti (lahkovernost Maksova, bencin, modra pola itd.). Jedro igre je pa zdravo. Mladi Maks ne mara podpore od bogatega očeta Megušarja, ker je »madež« na njegovem denarju. Megušar se izda za reveža, ki je na borzi vse izgubil in tako ozdravi sina od prenapetih socialističnih nazorov. Neverjetnosti pa, ki jih dobimo dosti tu in tam, so v veseloigri tako običajne, da bi nam bilo skoro hudo, če bi jih pogrešali. Dovtipov ima ta mešanca resnosti in ve-selosti dosti; ti so pa zdravi in neprisiljeni. Da ne najdemo nobenega pravega notranjega vzroka za Koprivnikov nastop in druge take nedostatke, smo ob izbornem igranju gosta pozabili. Gospod Borštnik je igral Megušarja kot flegmatika od prve besede do zadnje. Kruto je zdravilo, ki ga da sinu, a radikalno je: pomaga. Izcizeliral je vsak stavek, spravil raznoličnost v vsako posamezno gesto, mimiško je podal umetniško kreacijo, je izdelal vsako najmanjšo nianso v modulaciji glasu in afekta, vse je pa prepojil s flegmo, ki je bila že sama na sebi smešna. Vsak. tudi najmanjši dovtip, je pravilno donašal, izzval obilo smeha, se ni nikdar silil v ospredje, a bil je vedno prvi. K temu je pridal semtertja malo ljubljanskega žargona in je vsikdar s pravim dostojanstvom umetnika učinkoval. Maska je bila karakteristična in tista gibajoča hoja je že drezala v mišice. Borštnik je pokazal, da zna umetnik tudi v manj dobro kvalificirani igri preko vsega, kar je slabo in je tudi žel za svojo izborno igro salve zasluženega aplavza. Toplakov Koprivnik je bil izvrsten tip, najboljša dosedanja njegova kreacija. Nučič je mladega rezonerja Maksa igral prav dobro. Otresel se jc patosa, jokavosti in deklamacije in je zato izredno ugajal. Naj omenim še nekaj. G. Nučič naj bo vsem v zgled, kako se morajo vloge memorirati! Danilov Veličan, »šlapca«. je bil jako dober in je izzval na odprti sceni aplavz; g. Kreisova je igrala Franci povsem hvalevredno, gospa Borštnikova (Kristina) se pa ui mogla prav vživeti v vlogo naivke. Veličanka (Danilova) jc s svojo Ksantipo mnogo pripomogla do uspeha. Igralo se je v obče prav dobro in režija Dragutinovičeva se je tudi to pot izkazala. Gost bi pač zaslužil polne hiše, pa ljubljansko občinstvo se menda »hrani« zopet za operetno hrano!	A. R.
Pekarija
s prodajalno in stanovanjem
se da v najem.
Vprašanja na g. Frana Bizjaka, c. kr.
paznika v Idriji. 496 6-5
Prodajalka
~	mm
v prodajalno za kruh
se sprejme. Poizve se pri Jakobu Zalazniku.
Prednost imajo take, ki so izvežbane v tem poslu.	613 2

C. kr. oblastveno potrjeno 1» 20 ucilišce za /trojno risanje
branja desifi
Ljubljana, Stari tri fl. 28.
® Doli se tudi hoj po tlvotol meri. $
Za pomladno m poletno dobo
popolno izbrana zaloga sveže došiih 25.000 komadov eblek za dame, gospode, deklice in otroke in sicer:
nad 5000 kom. najmodernejših suknenih oblek od gld. 4-—, 7*50, 10'— višje
» 1500 , površnikov in ranglan-
sov najnovejših barv, od gld. 6--, 9. , 12 — višje , 2500 , oblek za otroke in de&ke od gld. 1 90,350 višje , 1000 , dolgih pelerin iz velj-blodove dlake in gum. od gld. 3" , 5- višje , 5000 , jopičev za dame, pa-letotov, ovratnikov in kostumov od gld. 3-—, 5-—, 10— višje „ 10000 „ kril, bluz, pasov kakor tudi klobukov za gospode, športnih čepic in perila. ii76 40 7 Ob vsakem času v zalogi pariški in be-rolinski modeli konfekcije za dama in de&ke kakor tudi izvirne angleške
športne obleke In površniki. Naročila po meri se izvršujejo naj«
fineje in najhitreje na Dunaju. Pošiljatve na izbero se pošiljajo povsod tudi brez povzetja.
~ Čudovito nizke cene 1 =
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg &t. 5.
Dež. lekarna pri,Mariji pomagaj' M. Leustek
Ljubljana, Resljeva c. I
zraven eesarja Franc Jožeforega jnbil. mosta
priporoča ob sedanjem času za jemanje najbolj pripravno pristne, čisto in sveže
Dorševo med. ribje olje^"8*-'
bavljivo. Mala stckienica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbor, učinka znano
tanno=chinin tinkturo za lase,
katera okrepčuje lasišče in preprečuje izpadanje las. Cena steklenici z rabilnim na-vodom I K.	210 48-7
Slovita Melnsine ustna in zobna
VftHa deluje izborno proti zobobolu in gnji-TUUdiobj zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. — Steklenica I K.
Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katera se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat.
Predstav« •• vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
s Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". 11
Danes v sredo nov spored, n
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava ia dijake po zni-i i žani oeni. i i
HISA^i
v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod Stev. 1,244" na upravo lista.	365 9
Pred
in poigre
za orgle ali harmonij
zložil Ivan Oovirk. — Cena 3 krone.
Dobi se v.»Katoliški Bukvami«
v Ljubljani in pri skladatelju v Sinju (Dalmacija).	620 3-2
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2664 28
Drag. Heger
urar, juvelir ia graver.
Osiek I. Kapucinska ul.4, (Slaron.)
V najem se odda zaradi bolezni
pe parijo
za majski termin. Več se poizve na Martinovi cesti 32.	593 5-5
cRozlatarslvo in podo6arsfoo.
Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvotn vljudno naznanjava, da sva pod tvrdko	.	318 44-2
Botzlmi S £&6ar
ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v Ljubljani, Turjaški trg št. /•
Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte brezplačno na vpogled. — Isvrševala bodeva vsako izročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah,
P/iznalna pisma so na razpolago. V zalogi bodo vedno rasna razpela in okvirji aa cerkvene in druge podobe.
Z odličnim spoštovanjem
SoizlmL & £o6ar
pozlatarntvo in podobar ntvo.
Za dame!
elegantne klobuke
Za otroke I
ter vsakovrstne modele priporoča
2237
A. M-Mozetič a."«
Modni salon trgovsko modnega blaga itd. Popravila klobukov ceno in fino. Zunanja naročila točno.
Filijalka v Kranju na Glavnem trgu.
Izurjena
trgovska moč
23—26 let, samska, ki je popolno vešča slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, se sprejme v neki večji tovarni.
Natančne ponudbe s sliko in prepisi spričeval pod »P. 4925« na »Haasenstein & llogler, Dunaj I.«
597 2-2
Trsoulna s hlobulU inčevlji
Ivan Podlesnih ml.
Ljubljana, Stari trg štev. 10
priporoča svojo veliko zalogo najraznovrstnejših klobukov, cilindrov in čepio, kakor tudi najtrpežnejših --čevljev.
Prostovoljno prodaja.
Ivan Novak iz Spodnje Šiške štev. 23 bode svoje posestvo, katero obsega hišo, gospodarsko poslopje ob državni cesti, vrt, njive, travnike in gozde s površjem 20 oralov	586 4-2
dne 20. marca 1908 dopoldne ob 9. uri
na lici mesta prostovoljno prodajal skupno ali po kosih. Plačilni pogoji ugodni.
Velika in moderna
zaloga oblek
za gospode, dečke in otroke
A. KUNC
Ljubljana | Dvorni trg 3
(na vogalu Židovske ulice).
Zaloga lastnega izdelka talarjev in površnikov za prečastito duhovščino.
Strokovnjaška postrežba z izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na vsakem predmetu označenih
cenah.	595 104-2
Naročila po meri točno in priznano dobro.
C. iti kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik
. . _____________________louo 5-3—7
lekarnar Piccoli, IJuB»ljana
,	Dunajska cesta (lekarna pri nnaelju)
-. ... . epetoVMlo odlikovan, 0'lporoča nastopu* pre)rku<i>ii<> irdplkf •_. . ____: _.—rr-r—
Salmijakove pastile.g^S i ,,Antirrheumon^et0l^dblenčln0nrgnat;
pavost In kašelj, razkrajajo sliz.	I trganju In podobnim revmatičnim bolečinam.
1 škatljica stane 20 h, 11 škatljic stane I 1 steklenica stane 50 h. 2 kroni.	I
■JlfilAvnntn vino vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne floicjutiiu VIU.V olroke> lahko prebavIjiv ieleznat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavoj s 3 steklenicami K 6 69 franko zaboj in poštnina.
TMnlrtura to	je želodec krepiino, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje
linKIUra za zoioaec 'lelesa poSpCŠirjoee sred8tvo. I steklenica 20 vin.
——— Naročila sa to&ao izvrfte proti povzetju. ————
Preselitev trgovine.
Podpisana uljudno naznanjam, da sem svojo
modno trgovino v Židovskih ulicah 7
mr p;r@£©iiXa ^m
na Jurčičev trg (preje zlatar Wagenpfeii)
kjer mi bode že z ozirom na večji prostor možno, častitim naročnikom vsestransko postreči
z mnogovrstnimi in solidnimi modnimi predmeti.
Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost in prosim prijaznega zaupanja tudi v nadalje.
Z odličnim spoštovanjem
Josipina Podkrajšek.
609 3	Istotam aa sprejme u&eaka.
I
Iiift, i «ca|*tnl«iJil Crabea li, Mili llrta, M.it allci II, ■»ndsa, Brao. Uoik* Lipa,	t»<a.l«a, lr»«v»kl	NMlIa«, Ro»< J'4I«, H««,
6r!Uv» la Mbsrf*.
MenjA'K>!<*« na D n a a j e
I. V.llitllt l(, II- T«bar«lr»M» 9, HI Onfir«««« 77 (».gal Hti>'.»>(*), lil 1» vtogMM 17, IV Vliiait *»VUrMM 13. v 5eb*nbr.nti.i »ir.M. v «, TI flamjaaiolJMrtf. N. vtt * i. . ,0ll<(«<r«.<t T« VIII Lii{Ii>iiI<H>»"ii>i U9. IX. Almitritit J>, X. r.«»r'i.»<l»..«M 10. *"»lll Wlhn«»i>i
XIX. DSbllmr.r Hunltlr '« «" <"»•• •	"
t
«t«njainldna tolnlika druiba « "< 173
MERCUR"
Dunaj, L, WollzeIle O,
*.> kv/'t*l * 20,000 000. Ssssr. s&Jsla« £
i ur.e ttOv
Najkulaninojai
mtr nakup in prodaja
VMh vrst rant, dr lavnih papirjev, akcij, prioritet, sasUvnU, aračk devis, valut ia denarja
mr Zamenjava in eiskomptiranje
Utrabmuh sastavnic is obligacij, srečk ln kupoaov.