.Slovenski Narod" velja: * Lfabifam na dom dostavljen: v apnvniitvu prejeman:
tableto . ... K 24*-     celo leto
pol leta • H 12*—
litrt leta . .«••••  0*—
nt mesec
2*—
pol leta . četrt leta. na mesec
K 22--
. H-. 5-50 . 1-90
O&aJsi naj s« Trs »kitate- Rokopisi se na vračajo. *r+4n\&tvm t Knaflove alice s>. 5, (1- nadstropja l«vo>, t*l*fen it. 84.
|sjsji| vsak dan zvečer u v** mil nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petii /rsts aa enkrat po»M vin., aadvakrat
po 12 Via, aa trikrat ali večkrat po i 0 vin. Pri večjih insercijab po dogovoru. Upravmiirva naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezna številka velja «0 vinarjev. -
Na
aaročila brez istodobne vposlatve naročnine ae ne ozira. „Naredna tiskarne" telefon #t. M.
.Slovenski Narod" velja po posti: za Avstro-Ogrsko:                               za Nemčijo: celo leto.........K 25*—     celo leto........ K 28 -
?etrMeta'.          .         . " l6*50       za Ameriko in vse druge dežele: na mesec. . T   2-30     celo leto.........K 30. -
13-6*50 2*30
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upi avnletvo: Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon d t. 88.
Revolucija u Carigradu.
Samo nekaj mesecev so bili Mladoturki na krmilu. S silo so se polotili državne oblasti, z revolucijo so si pomagali na "krmilo in s silo so primorali sultana, da je turškemu cesarstvu dal ustavo, kajti vedeli so, <la je ustav;« predpogoj vsaki izdatni reformi. Spoznanje, da je treba vse javne uredbe temeljito reformirati in preustrojiti, spoznanje, da mora Turčija propasti, če se ne modernizira, to je vodilo Mladoturke pri vsem njih prizadevanju.
Imeli so zdaj nekaj meseeev oblast v rokah in porabljali so jo dobro. Simpatije vse civilizirane Evrope so bile na njihovi strani, tembolj, ker so pri vsem svojem delovanju kazali državniško zmernost in modrost.
Zdaj pa je. kar čez noč. nastala v Carigradu nova revolucija in je strmoglavila mladoturško vlado. Revolucijo Mladoturkov je izvedlo vojaštvo, in sedanjo protirevolucijo je zopet izvedlo vojaštvo. Razloček je samo v tem. da so pri revoluciji Mladoturkov oficirji potegnili vojake /a seboj, sedaj pa so vojaki potegnili oficirje s sabo.
Vzrok revolucije je baje to, da se Mladoturki pri svojih reformah niso ozirnii na zapovedi mohamedan-ske vere. šerijatni zakoni« so ver: ska uredba, a če so hoteli Mladoturki ustvariti resnične reforme, se niso mogli in se niso smeli ozirati na te verske predpise. Ze ostava je v direktnem nasprotju s serijatnimi zakoni, ki zahtevajo, da mora biti sultan absoluten. Vse, kar zahteva moderna kultura in moderna državna uredba,
vse je v nasprotju s predpisa raoha-medanske vere. .Mladoturki so to sicer upoštevali, kolikor so mogli, a morali so se pregrešiti proti tem zastarelim, iz davno minolih časov iz-virajočim predpisom, če so sploh hoteli v Turčiji uvesti redne razmere.
Naravno je. da so s tem zadeli na odpor pri ortodoksnih mohamedan-cih. Turki SO v kulturi še za stoletja za drugimi evropskimi narodi in če se v kulturni Kvropi dajo ljudje od svojih duhovnikov voditi in jim slepo slede, koliko bolj še pri Turkih.
Sodi se, da je nova revolucija, ki se je začela z grozotami, z morenjem in klanjem mladoturških ministrov, posledica blaznega verskega fanatizma. Turški duhovniki so že dlje časa liujskali. Med carigrajskim prebivalstvom niso dosegli uspehov, pač pa
med vojaštvom, ki se rekrutira iz oddaljenih pokrajin, kjer vladata še popolna tema in nevednost.
Toda ves verski fanatizem bi gotovo ne bil zadostoval za vprizori-tev revolucije, da ga niso reakcijo-narni krogi, najbrže celo v sporazuni-ljenju s sultanom izkoristili za svoje nečedne namene. Vsi tisti, ki so jih pošteni Mladoturki odrinili od korita, vsi tisti, ki so prej izsesovali prebivalstvo in si z državnim denarjem polnili žepe, vsi tisti, ki so bili vajeni z večjim ali manjšim uspehom ribariti v motni vodi, vsi tatinski generali, goljufivi uradniki in podkupljivi dvorniki sovražijo Mladoturke, ker so jih pahnili na stran, sovražijo red v državi in ]>oštenje v upravi in prešali so že ves čas na pravi trenutek, da bi se zopet polastili oblasti. In ker niso imeli drugega sredstva, so razvnemali verski fanatizem bedastih mas. podpihovali nevedno, a verno ljudstvo in res dosegli svoj namen.
Revolucija je trajala le nekaj dni. Reakeijonarci so poklali, kar jim je prišlo v roke in sultan je morilce hitro pomilostil ter izročil javno oblast zopet Staroturkom in njih pristašem.
(V bo ta preobrat trajen, je danes čisto negotovo, ker nihče ne ve, kako velika je resnična moč Mladoturkov: zaradi tega je pa tudi nemogoče vedeti, bo li imel ta preobrat kake posledice mednarodnega značaja ali nobenih.
Kako se reže Kruh v Ljubil anl in Uako u Harlboni?
Dne 30. oktobra 1. 1. je priobčil Slovenski Narod« odprto pisnu* na vojnega ministra Sehdnaicha pod naslovom  »Krvoprelitje 20. septembra
1908.«
V tem odprtem pismu so bile deloma dobesedno, deloma v ekscerptih priobčene izpovedne prič iz kazenske preiskave Vr IX 970/81 nanašajoče se na krvavi dogodek na Pognčarje-vem trgu dne 20. septembra 1908.
Kadi tega odprtega pisma je dvignilo državno pravdništvo v Ljubljano obtožbo na podlagi člena VII. zakona z dne 17. decembra 1862 proti dr. Al. Kokaljn kot dozdevnem pisen in proti odgovornemu uredniku »Slovenskega Naroda«.
('len VII. imenovanega zakona se glasi:
»Kdor objavi s tiskom kak ob-
LISTEK.
Prešeren.
Leta 1847. je Blazni kova tiskalna natisnila Prešernove poezije. Rokopis je ostal v tiskarni. Zdaj, čez 02 let, je tiskarna ta rokopis izdala v faksimiliranem posnetku. Položila jih je pred slovenski narod kot nekake velikonočne piruhe. Hvaležni smo ji za to.
Posnetek dela čast Blazni kov i tiskarni. Zunanja oprema celega <lela je ukusna in elegantna. Častno je tudi za tiskarno, da je na tak lep način izkazala pijeteto velikemu pesniku, ki ji je, takrat le še v ožjih krogih cenjen, poveril tisk svojega duha otrok.
Kdor vzame faksimili ran rokopis v roke in lista po njem, se mu zdi kakor da mu je prišel Prešeren nekako bližje, kakor bi se po tem po snetku ž njim intimnejše seznanil, dandanes ve že vsakdo, da napravi s pisalnim strojem pisano pismo vse drugačen vtisk. kakor z lastno roko Pisano. Tako je pač tudi z literarnimi deli; če vidi človek avtorjev rokopis, nm je pisatelj človeško bližji, kakor BB čita samo tiskano delo.
Blaznikova izdaja Prešernovega Rokopisa ima svojo znanstveno vred-
nost za vse čase. Kritika teksta, ki je celo bistroumnemu in neutrudnemu Luki Pintarju časih delala preglavice, je s to izdajo olajšana. Zdaj vemo čisto natančno kaj in kako je pisal Prešeren sam in vsakdo zdaj lahko kontrolira Prešernove tolmače.
Z izdajo rokopisovega posnetka se nam je odprl tudi vpogled v takratne cenzurne razmere. Slovenci tiste dobe pač niso imeli s cenzuro posebnega opravka, kajti slovenska književnost je'bila takrat še v povojih in slovenske knjige so bile kaj redki pojavi. Znano pa je, kake boje so imeli s takratno cenzuro pisatelji drugih narodov, zlasti Nemci, Poljaki, Cehi in Madžari in po tel) bojili poznamo takratno cenzuro. A tudi Prešernovega rokopisa usoda je mal prispevek k poznavanju, dobe ob koncu vladanja cesarja Ferdinanda; iz rokopisa je spoznati, kako bornirano ozkosrčna in smešno malenkostna je bila tedanja cenzura.
2e prvi pogled na posnetek Prešernovega rokopisa kaže, da je Prešeren svoj rokopis jako skrbno, vestno in lepo priredil. Vsaka vejica, vsak apostrof, vsak naglas je zaznamovan. Prešeren tega pač ni storil samo iz ozirov na cenzuro, samo da bi mogočni cenzor Pavšek laglje čital predloženo mu delo.
Zdi se mi, da je Prešeren svoj rokopis tako lično in skrbno pripra-
I tožni sklep, o katerem je pričakovati I sodnijske razprave, ali kako obtožnico, predno se je obtožba pri glavni razpravi razvila, ali kdor tako objavi vsebino dokazilnih listin, tekom kazenske preiskave k spisom priloženih, ali izpovedne obdolžencev, prič ali zvedeneev pred končano preiskavo in predno so se porabile pri glavni razpravi, zakrivi se pregreška ter je pokoriti z globo 50 do 500 goldinarjev.«
Na razpravi dne 6. marca je bil odgovorni urednik »Slovenskega Naroda« obsojen pregreška po členu VII. zakona z dne 17. decembra 1862 in predsednik je to obsodbo utemeljeval tako-le:
»Obsodba Pustoslemška temelji na njegovem lastnem priznanju. Pravi, da je objavil oni spis, ko je dobil z verodostojne strani zatrdilo, da je ona kazenska zadeva že končana. Tako zatrdilo s tretje strani pa tu ni nie-rodajno, temveč le predpis čl. VIL, ki pravi, da se kazenski spisi pred končano preiskavo ne smejo objaviti, in pa odločbe §§ 90. in 112. k. p. r., ki določajo, kdaj je kaka kazenska preiskava končana. Na tretjo osebo se ne more nič dati, temveč se mora odgovorni urednik sani prepričati. Ce bi bil tako storil, potem bi ga odgovornost ne bila zadela-«
Radi sličnega pregreška po členu V JUL zakona z dne 17. decembra 1802.   je bil   obtožen   tudi odgovor ni urednik »Marburger  Zeitnng« — Norbert Jalin.
V rokah imamo razsodbo mariborskega okrožnega sodišča opr. štev. Vr VI 828/39 iz katere je razvidno, da je to sodišče v sličnem slučaju, kakor je naš gori navedeni odgovornega urednika oprostilo.
Dotična razsodba se glasi v dobesednem slovenskem prevodu takole: »Norbert Jaha, urednik »Marburger Zeitnng« v Mariboru, se oprošca obtožbe, da je kot odgovorni urednik lista Marluu-ger Zeitnng« s priobče-njem članka »Ein \vindiseher Recbts-nn\valt« povodom še vršeče se kazenske preiskave proti J. S. krivo poročal o uspehih procesa tako, da bi to lahko vplivalo na javno mnenje, še predno j«1 sodišče izreklo sodbo, ter s tem zakrivil pregrešek po členu VIII. zakona z dne 17. decembra 1802. Razlogi:
Obtožence v vsem obsegu priznava dejanje.
Ker je inkriminirani članek izšel dne 31. julija, ker je bila ovadba .1. M. proti d. S. vložena že 22. julija, ker je bila nadalje uvedena preiska-
va dne 23. julija ter osumljenci zaslišani dne 30. julija, je jasno, da se je kazensko jKistopanje o stvari, v kateri razpravlja dotični članek, že pričelo in še vršilo ob času, ko je omenjeni članek izšel.
Da je obtoženec o tem tudi vedel, priznava sam, razvidno pa je to tudi iz besedila inkriminiranega članka, v katerem se govori o tožbi, ki jo je vložil dr. B. za svojo klientinjo.
Takisto je dognano, da je i meno vani članek pačil resnico . . . Sodni dvor je tudi mnenja, da bi to pačenje resnice moglo vplivati na javno mnenje, še predno je sodišče izreklo sodbo. Nastane samo še vprašanje, če se naj predstoječi slučaj smatra kot »prevračanje podatkov pravdet«
Pod podatki pravde se ima po mnenju sodnega dvora razumeti, kakor je razvidno iz nemške jezikovne rabe in iz smisla zakona, samo dejstvo, ki se je dognalo tekom in potom pravde s sodelovanjem sodišča.
Ker se poskus strank skleniti med sabo poravnavo, ne more smatrati kot »podatek pravde«, ne vidi sodišče v dejanju obdolženčevem pregreška po členu VIII. zakona z dne 17. decembra 1862. in je vsled tega oprostilo obtoženca.«
Iz razsodbe mariborskega okrožnega kot tiskovnega sodišča je razvidno, da je obtoženi odgovorni urednik svoje dejanje v celem obsegu priznal.
Priznal je tudi, da je vedel, ko je priobčil imenovani članek, da kazenska preiskava proti J. S. še ni bila končana. Nadalje je samo sodišče dognalo, da je imenovani članek pačil resnico, ter izreklo, da je bilo to »prevračanje resnice« tako, da bi utegnilo vplivati na javno mnenje, še predno je sodišče izreklo svojo sodbo.
Pravda proti J. S. je bila tiskovna pravda in je kot taka morala priti pred porotno sodišče.
A dasi je bilo sodišče samo prepričano, da inkriminirani članek v »Marburger Zeitung« mora vplivati v gotovem smislu na javno mnenje — v tem slučaju v prvi vrsti na porotnike in dasi je več nego gotovo, da je težišče člena VIII. citiranega zakona v dejanju, ki bi utegnilo vplivati na javiso mnenje, dokler še teče kazenska preiskava in v ničesar drugem, vendar je sodišče oprostilo obtoženca krivde in kazni.
Proti tej oprostilni razsodbi seveda tudi državni pravdnik dr. Du-chatscb ni vložil ničnostne pritožb«'.
V razsodbi sami izrečeno mnenje
sodnega dvora, da bi iukriminovnni članek »Marburger Zeitnng« utegnil vplivati na javno mnenje, ni bil neupravičen, kar se je pokazalo kasneje.
Porotniki hO namreč pod vti-skoin inkriminiranih izvajanj v »Marburger Zeitung« krivdo J. S. in tovarišev zanikali in sodišče je vse obiožence oprostilo.
Da je bil s to porotno obravnavo nad vse jasno ustanovljen pregrešek po členu VIII., pač ni treba posebe nnglašati. No, navzlic temu generalna prokuratura ni v tem našla nobenega povoda to stvar zasledovati ter v svojem področju ukreniti, kar bi bilo potrebno že v varstvo zakona.
Sedaj pa primerjajmo naš slušaj!
»Slovenski Narod« je objavil deloma dobesedno, deloma v ekscerptu izpovedbe prič v kazenski preiskavi proti — neznanim storilcem. Vsa ta kazenska preiskava je bila a priori že brezuspešna, ker se je že v naprej vedelo, da se ne bo moglo dognati, kdo je izmed množice dne 20. septembra metal kamenje, ti) tem bolj ker je vsa javnost odločno zanikala, da bi se bil prigodil v kritični noči dne 20. septembra, kak bombardma s kamenjem, a star pregovor že pravi, da je glas naroda glas sina božjega. A edino za to se je šlo pri tej preiskavi, da se erunira tiste, ki s«> metali kamenje!
Kazenska preiskava je bila torej že v naprej brezupna in prepričani smo, da jo je sodišče odredilo samo, »nt alujuid fecisse videatur«.
Potem takem objava nekaterih izpovedi) zaslišanih prič ni mogla v nobenem oziru vplivati niti "na tok niti na končni izid te preiskave.
Ne glede na to pa je odgovorni urednik Še izpovedal, da je priobčil inkriminirano odprto pismo na ministra Sehdnaicha v dobri veri, da je kazenska preiskava proti neznanim storilcem že ustavljena. Ta njegova dobra vera pa je bila kolikor toliko utemeljena, saj bi se bilo vsaj to lahko dokazalo, da je preiskava takrat dne 30. oktobra 1908., ko je bilo priobčeno odprto pismo, vsaj mirovala, ako že ni bila formalno ustavljena.
Rekli smo. da bi se dala dokazati nekatera dejstva, zakaj se ta dokaz ni nastopil, o tem ne kaže razpravljati. Ako abstrahiramo tudi. od vseh teh dejstev, ostane nam vendar le Pakt, da je kazenska preiskava proti neznanim storilcem bila 12. februarja ustavljena, dočini se je obravnava proti odgovornemu    uredniku »Slo-
vil, ne da bi imel pri tem jasen namen pred očmi, torej iz nekake notranje potrebe. Vemo, da Prešeren ni Spadal med ljudi, ki svoji osebi posvečajo posebno pozornost. Pazil je malo na svojo zunanjost in tudi sicer ni bil čestilec natančnosti in reda.Rokopis pa je prirejen uprav s pedan-tično natančnostjo. Kako si je to raz-tolmačiti? Morda tako, da je imel Prešeren sam o svojih poezijah jako visoko mnenje in da se je popolnoma zavedal njih cene. Izcizeliral je vsako pesem kar mogoče fino in jo pilil tako dolgo, dokler ni dobila najpopolnejše umetniške oblike — in je s tisto ljubeznijo, pozornostjo in natančnostjo tudi priredil rokopis.
Grnfologijn je danes še zelo nezanesljiva znanost in najbrž ostane to vedno. Toda samo igrača, samo kratkočasje vendar ni. Temeljni principi, na katerih sloni, imajo le nekaj veljave in nekoliko se da iz rokopisa vendar sklepati na značaj ali vsaj na posamične lastnosti do-tičnega pisca. Bilo bi torej gotovo zanimivo, če bi v grafologiji izvedeni ljudje preštudirali Prešernov rokopis ter nam povedali svoje mnenje.
Pa tudi ne glede na vse to je Blaznikova tiskarna s svojo izdajo rokopisa podarila slovenskemu narodu delo, ki bo ljubo in drago vsakemu čestilcu našega velikega pesnika.
S.
Oh mljionu.
Črtica. Ivo T r o š t. (Dalje.)
M in k ina sreča je bila velika kot morje; razlila se je po okolici kot povođenja preplavila ves ženski svet in zadonela nekoč na ušesa celo gospodu Valentinu. To ga je ugrelo, da je pozval Minko in njeno mater k sebi ter povedal, da vsled zadnjih dogodkov in govoric ne more biti iz njegovih in njenih načrtov nikdar nič. Njegova suknja je sicer vsak dan črna ali umazana nikoli —- —. Kako si je mogla ona slikati stvari, ki jih ni nikdar niti omenjal! Ljudje potem dodajo še več in slika največje ost ud-nosti je postavljena v izložnem oknu . . .
Sedaj se je zdelo Minki, da ne sliši več dobro. Prijela je gospoda Valentina — prav rahlo — za rokav, a on se je naglo umaknil, kakor da se ga je dotaknila — mrzla kača. Dekle se vendar ni dalo tako hladno odpra-viti, pa je dejalo: Sedaj še ne more biti, kaj ne da, gospini —, ali sčasoma —4 v par letih prav gotovo . . .« (io-spodu se je zdela vsa stvar vedno bolj sitna, zato je pritrdil, samo da se je je odkrižal.
Zadružna trgovina je dobila novo voditeljico, soroduico gospoda Valentina, Minka je pa čakala in čaka
la. Vsako, še tako potrpežljivo srce se naveliča čakanja; naveličala se ga je tudi Minka Mavčeva. Začela je siliti mater, naj gre z njo vnovič h gospodu Valentinu, toda mati se ni udala, temveč imenovala hčerko naravnost nespainetnico. »(V pa ne morem drugače!« je bil vedno enak odgovor, vedno enako neuspešna prošnja. To ji* pa ni splašilo, da ne bi ponavljala svoje zahteve desetič, dvajsetič . . . Mati je začela mladi nepokornici izbijati neumnost g jermenom. Ali I udarci se ne spravlja bolezni iz človeka, temveč vanj. Ljubezen pa je bolezen, veli stara pesem, še vedno peta, še nikdar dopeta. Minka je začela z enako prošnjo laziti okolu sorodnikov, naj jo ta in oni spremi b gospodu. Zaman. Sla je nekolikrat celo sama in našla vselej zaklenjene duri. Sorodniki so svetovali materi, naj pošlje Minko kani daleč strani, kjer jo bodo minile te muhe. Mav-čevka je slušala nič napačni nasvet in Minka se je odpravila k oddaljeni sorodnici za Ljubljano. Od tam so pa kar deževale razglednice s tisočerimi pozdravi gospodu Valentinu.
Minka je šla, Minka se je vrnila čez im>1 leta. Vedno ista pesem. Začela je siliti znance, naj gredo ž njo h gospodu - zaman. Zatekla se je slednjič celo b gosfKKlovim nasprot-nikorn, naj se potrudijo ž njo, kjer bodo priče, kaj ji je obetal, ;» izpolnil
venskega Naroda« radi objave spisov iz omenjene preiskave vršita šele 6. marca.
Sodnik s širokim duševnim obzorjem, ki ne sodi samo slepo im> mrtvi črki zakonske določbe, ki je vrhu tega že zdavna zastarela, bi pač v tem slučaju z večjo upravičenostjo in s trdnejšo zavestjo, da je ravnal prav, izrekel oprostilno razsodbo, kakor mariborski senat v slučaju Jalm ...
Toda kritike si ne prisvajamo, navesti smo hoteli sama dve paraleli, da pokažemo, da se reže semtertja kruh pravice drugače v Ljubljani in drugače v Mariboru.
Skupni ministrski svet.
Dunaj, 14. aprila. Danes se je vršil skupni ministrski svet, ki mu je predsedoval minister zunanjih del baron Aeb reutha 1. Ministrski predsednik baron Bienertli se seje ni udeležil, ker je obolel. Zastopal ga je poljedeljski minister dr. Brat'. Trgovinskega ministra dr. \Veisskirchuer-ja. ki se še ni vrnil z juga, je zastopal sekeijski načelnik dr. Riedl. Ministrski svet je v prva vrsti razpravljal o trgovinskih podajanjih z l\<» munijo. Avstro - ogrskim delegatom pri teh pogajanjih so se dala nova navodila, ki dajejo jamstvo za to, da bo že tekom prihodnjega tedna mogoče uspešno končati pogajanja. Koncem tedna odideta v Bukarešto avstrijski sekeijski načelnik Seidler in ogrski državni tajnik Szteren\ i, da podpišeta v imenu avstro - ogrske vlade pogodbo.
Demobilizacija vojne mor-narnice.
D u n a j , 14. aprila. Vojna eska-dra se jutri vrne v Pulj, kjer bodo poslani na dopust vsi rezervisti. Pri vojni mornarici je bilo pod zastavo poklicanih 10.000 rezervistov najmlajših letnikov, iz česar je razvidno, •da je bilo vojno brodovje popolnoma mobilizirano. Mobilizacija je bila odrejena s cesarskim ukazom z dne 15, marca in že 25. marca so bile vse ladje pripravljene na boj.
Revolucija na Turškem.
Prvi vzroki upora.
B er 6lin, 14. aprila. Po privatnih poročilih iz Carigrada se je pričelo revolucionarno gibanje med vojaštvom zategadelj, ker se je razširila vest. da namerava vlada zapreti bogoslovno šolo ter izgnati glavne agitatorje med sol'taini (bogoslovci) v Malo Azijo. Te vesti ><> širili nasprotniki velikega vezirja Hilmi paše in vojnega ministra Mahmud Mnktar paše. Obenem se je raznesla vest, da je dobil morilec urednika Hasan Kemija 1000 funtov iz vladnega tajnega fonda, da je ubežal v inozemstvo. Vojaki so temu verovali in so hoteli izročitev morilca izsilai na ta način, da bi internirali vojnega ministra in druge visoke dostojanstvenik«'.
Seja državnega zbora.
C a r i g r a d , 14. aprila. Na poziv Hodže Saida. poslanca iz Skop-Ijn. se je zbralo 00 poslancev, ki so imeli v navzočnosti šejha iil islam in prvega sultanovega tajnika, sejo do 9. zvečer. Za predsednika poslanske zbornice je bil izvoljen poslanec iz Berata in vodja Albancev Ismaii Kemal. Kemal je eden najboljših govornikov v parlamentu ter zaklet sovražnik Mdadoturkov. V zbornici je organiziral močno opozicijo proti ve-
likemu vezirju Hilmi paši. Znan je kot Odločen nasprotnik avstrijsko-turškega sporazuma.
Odprto pismo na sultana.
Carigrad, 14. aprila. Glasilo mohainedanske unije »Volkan« pri-občuje na sultana odprto pismo, v katerem se naglasa, da ima sultan moč v svojih rokah, da lahko parlament zaključi in razveljavi ustavo. Opetovano je že pokazal, da ima moč dati svobodo in jo zopet vzeti. Ce bi nastopili ljudje, ki bi mu svetovali, naj delovanje parlamenta prekine samo za eno minuto, naj jih takoj proglasi za izdajalce ter jih pošlje v izgnanstvo. Za sultana pričenja sedaj najslavnejša vladarska doba. Ministrstvo, ki je sedaj imenovano, ne sine pripadati nkli mladoturškemu komiteju niti mohamedanski uniji, marveč mora ostati nepristransko nad strankam i.
V tisk carigradskih dogodkov v Solunu.
Solun, 14. aprila. Dogodki v Carigradu so napravili na tukajšnje vojaške kroge največji vtisk. Častniki se trudijo, da bi rešili vpliv in ugled stranke za edinstvo in napredek. Svojim somišljenikom v Carigradu so sporočili, da so pripravljeni se nemudoma z armado napotiti proti Carigradu, Dosedaj še niso dobili nobenega odgovora iz Carigrada. Splošno se sodi, da je brzojavna zveza med Solunom in Carigradom pretrgana. Širi se vest, da nameravajo Albanci prekiniti svojo zvezo z Mladoturki. Drugi in tretji armadni kor je ostal zvest Mladoturkom.
Stališče Mladoturkov.
D u n a j , 14. aprila. Neki ugledni član carigradske liberalne unije, ki je včeraj dospel semkaj, se je o dogodkih v Carigradu izrazil tako-le: Mladoturki se s svojih pozicij ne bodo umaknili brez obupnega odpora. Zato je pričakovati, da bodo tem obžalovanja vrednim dogodkom sledili še žalost nejši. Mladoturški odbor je močna organizacija, ki razpolaga tudi z izdatnimi denarnimi sredstvi. Mladoturki bodo vse storili, da svoj poraz izbrišejo. Apelirali bodo pred n sem na armado v Makedoniji in v Drinopolju. Ako se to zgodi, se bojim, da pride do strahovitega krvo-prelitja. Sodim, da bo nekaj dni vladal mir, namreč tako dolgo, da. se Mladoturki pripravijo za odločilni udarec proti svojim nasprotnikom. Pomirljivo vpliva to, da je za predsednika poslanske zbornice izvoljen Ismaii Keman. Če kdo je edini Ismaii Kemal sposoben Turčijo rešiti iz kritičnega položaja. Sploh smatram Kemala za bodočega moža. za enega izmed prihodnjih velikih vezilje v.
Mir v Carigradu.
I' a r i g r a d . 14. aprila zvečer. Mesto je popolnoma mirno. Demon-stracije, ki so trajale ves dan, so ponehale. Vojaštvo se je vrnilo v kasarn«'. Duhovščina vpliva pomirjevalno na množico. Nadejati se je, da se nemili ne bodo več ponovili, ker j«' z novo vlado vse zadodoljno.
Bolgarska ne mobi I i zuje.
Sofija, 14. aprila. Bolgarska brzojavna agentura izjavlja, da povzročajo dogodki v Carigradu bolgarski vladi velike skrbi, vendar pa ne odgovarjajo resnici vesti, da je Bolgarska odredila splošno mobilizacijo in da namerava z oboroženo ->ilo navaliti v ugodnem trenotku na Turčijo*
Ljublj ančanj e!
Klerikalci Vam hočejo naložiti cestni davek, ki bo Se enkrat tako visok, kakor so mestne doklade! Zapirajte torej svoje žepe, ki bi jih klerikalni kan-didatje tako radi izpraznili! Postavite pod kap te kandidate!
„Ueleijflajniar proces v Zagrebu.
Zagreb, 14. aprila.
* Splošno se je pričakovalo, da bo takoj pa Veliki nođ aboliran „veleis-dajniški" prooes To se ni zgodilo, zakaj danes se je razprava nadaljevala. Zashšan je bil 38. obtoženec Stevo Kalember, trgovec v Kore-niči.
Zadetkoma razprave je predsednik Tarabooohia naznanil, da je sodni dvor spremenil svoj sklep, da se imajo vsi obtoženci za pet dni izključiti od rezprave, v toliko, da se izključijo od razprave samo obtoženoi: Bekie, Oreščanin, Gjurić. Malo babić, Mcmčilović Gajić in Adam Pr biče vi ć.
Obtoženes Kalember je izjavil, da ni razumel obtožnice in da se ne čuti krivega. Kot trgovec je prodajal ličke kapioe z grbom srbskega patriarh ata. Naročal jih je iz Dalmaoije. Prodajal je tudi srbski koledar „ Var • dar", ker je pečeni in dober. Hrvat skih koledarjev ni prodajal, ker jih je imel naprodaj hrvatski trgovec. Splob je običaj, da povsodi prodajajo hrvatske koledarje hrvatski, srbske pa srbski trgovci
Predsednik: S tem, da ste prodajali koledar „Vardaru, ste širili veleizdajniške misli. V tem koledarju se nahaja tudi karta Novega pazarja. Z ozirom na to ste morda bih tudi v zvezi s srbskimi vstaškimi Četami?
Kalember: Ne poznam neba-nega Četnika, terej tudi nisem mogel biti v zvezi s čet ni ki.
Predsednik: Pri vas so našli 12 Časopisov s slikami znamenitih Srbov. Zakaj niste prodajali tudi knjige „Matice Hrvatske" ?
Kalember: Zato, ker je v Ko-renici poseben poverjenik „Matice Hrvatske".
Predsednik: Vi ste bili v odboru „ Srbske čitalnice"1. Na katere liste je biia naročena Čitalnica?
Kalember: Na pet hrvatskih, ostali so bili srbski, med temi samo eden iz Srbije.
Predsednik: V čitalnici je bila slika sv. Save in kralja Petra Od kdaj imate v Čitalnici sliki cesarja in cesarice?
Kalember: Odkar obstoji čitalnica. Slika kralja Petra je bila kupljena na sodni dražbi pri Marica. Sodišče je prodajalo na dražbi to ve-leizdajalsko sliko, torej je tudi sodišče zagrešilo veleizdajniški Čin.
V sobi, kjer je visela ta slika, so se cd nekdaj vršili vojaški nabori, pa ni  nihče v tem videl veleizdaje.
Glede nameravane ustanovitve srbske gimnazije v Korenici je pripomnil predsednik: Z ustanovitvijo te gimnazije ste hoteli širiti srb sko zavest, da bi Srbe odvojili od hrvatske narodnosti in s tem uničili Hrvate.
še prav ničesar. Ali jo je dal izučiti tointof Ona ne more več čakati . .. Zakaj? — Gospod že ve. zakaj ne more. Pove naj vpričo mož, da jo takoj vzame v trgovino ali pa v kuhinjo. Nekaj zna. nekaj se bo navadila. ne-kaj bosta pa potrpela . ..
Ker ni maral nihče ž njo. ni mogla več strpe ti: stopila je kar sama, pa je naletela zlo. Domače ženske so jo nagnale z burki jam i, s krepelj^-i, poleni. Doma je zopel žvižgal jermen. Uboga Minka. Vse se je za rotilo proti nji.
Vse. prav vse ...
Doslej še je bilo v tolažbo vsaj to. da je šla večkrat k izpovedi, kjer se je pogovorila z gospodom Valentinom, v cerkvi mu je smela zreti naravnost V obraz. Toda nekega dne dobi prazno spovednico in sporočil) po cerkveniku, da gospod Valentin ne bo več Bpovedoval nje, naj si le poišče drugega. Tndi cerkven sedež je bil oddan drugi ženski.
»Iz klopi me je vrgel in iz cerkve, zapodil od spovednice, a jaz ga imam še rada. Seveda: gospodje imajo svoje zapovedi.- Tako se je tolažila, jokala, oc vi tal a, venela. Govorili so. da se je loteva sušica.
In tedaj so oznanili v cerkvi mi-
sion.
Verno je poslušala vse govore. Ni ji ušla niti ena besedica. Vsakega dne se je veselila naprej, zakaj gospod Valentin je sedel pred oltarjem, poslušaj tudi sam in opazoval svoj"
ovčice; gotovo je videl tudi njo. Ali neko popoldne je čula s prižnice o kakovosti greiia in raznih okoliščinah, ki preminjajo in večajo greh: »Ce pa imaš ti zvezo z Bogu posvečeno osebo ali a>\<> grešiš z njo, je to greh, velik kot morje in samo to te mere odvezali groznih posledic v hudičevih kreni pl ji h lako se trdno, zares in za vselej odpoveš ti zvezi; da, obljubiti moraš in slovesno priseči kakor ti je drago zvelićanje tvoje duše, ki je zanjo tekla Kristova Kešnja kri na lesii SV. križa, da ne boš nikdar več mislila na tisto osebo, nikoli več obrnila pogleda na njo ter- se je ogibala vsaj na tako daljavo, kakor jo doseže tvoj glas, če za v piješ na vso moč. Brez tega te ima v krcmpljih satan, noben mision, vsi Svetniki, niti Mati Božja te ne more rešiti, ti ne more pomagati. Beži, grešnica s tega svetega kraja, ne oskrunjaj ga s svojo hudiču posvečeno osebo! Heži in obupaj! Zate ni pomočil Odnese naj te on, ki si Se mu udala . . .« Šele za nekaj trenutkov, ko se ni nihče upal ne le ge-niti, niti dihati po cerkvi, nadaljuje govornik: >,l*eži in se pogubi ali ostani in se poboljšaj!«
Mavčeva Minka ni mogla storiti ne tega, ne onega.
Z dekleti je šla k izpovedi in potožila spovedniku svoje revno srce. Gospod je pa že poznal njo in njeno srce, seseda. Zaropotal je, da se je stresla spoved n ica. Zahteval je od nje obljubo, prisego, kakor na priž-
nici, sicer je že danes satanova nevesta, nevredna božje milosti, zakaj Kristus je zanjo zastonj potil krvavi pot, zastonj umrl na križu. Svete maše se zastonj darujejo zanjo, vsa njena dobra dela ji ne pomagajo nič, zakaj to je greh, ki pelje naravnost v peklensko brezdno ..'..
Minka je izjavila, da ne more obljubiti ničesar.
»Srce mi vzemite, srce. gospod, ki je davno ni \ <*<"• moje, marveč samo njegovo. Drugo srce mi dajte, pa bom ž njim ljubila — samo njega — — —.« Spovednik si je mašil ušesa. Spokorniki po cerkvi so se ozrli k spovednici, kjer je klečala Minka, in presodili, da po tolikem ropotanju ne bo dobrega konca. Mogoče da pride res sam hudič, kakor so čuli oni dan s prižnice; zakaj vsi so poznali greh Mavčeve Minke. Kes, niso se ušteli za mnogo. Sat a n, sicer ni prifrfotal, toda gospod je zavpil na Minko, da je grozno donelo po cerkvi: »Ven, ven od tukaj! Stran izpred božjega obličja!«
Zbežala je osramočena in se stisnila v najbližjo klop. Poznala ni nikogar, ni vedela, kaj dela. Strogi sodnik je prišel za njo, jo prijel za roko in vlekel v sveti jezi do cerkvenega praga, tam jo je pustil in rekel: »Druga oblast je v tvojem srcu ne pa božja. Zato ostani v satanovi oblasti, ker se je ne maraš odreči. Amen.«
Minka je odšla glasno jokaje. (Konec prihodnjič.)
Kalember: Z ustanovitvijo gimnazije smo hoteli Siriti samo prosveto med srbskim in hrvatskim narodom v Liki.
Predsednik: Ali so Srbi na Hrvatskem identični a on mi v Srbiji ?
Kalember: Hrvati in Srbi so en narod in so vsled tega identični s Srbi v kraljevini
Predsednik: Ali ste bili v Bel-gradn ?
Kalember: VB zgradu sem bil za Časa kronanja kralja Petra. Bil sem tudi v Zagrebu, ko je prišel tja kaj cesar Fran Josip, ker imam vebče rad take parade.
Predsednik: Priča Jerg ć pravi, da ste leta 1908 peli pesem „Da bog peživi kralja Petra !u
Kalember: Te pesmi ne pczuam in sploh dvomim, da bi eksietirala
Predsednik: Priča Vncbetich pravi,   da   ste   se  leta   1903 iz razili, da boste na rez?almah Hrvatske zgradili Veliko Srbijo.
Kalember: Naj nastopi ta sivi sokol pred sodiščem, da mu bom dokazal, da je krivo prisegel.
Predsedsednik: Ali pozoate Nastića?
Kalember: Nikdar nisem preje slišal o tem Človeku. Sedaj vem, da je znani slepar.
Nato se je na predlog državnega oravdnika  prečtal  poziv koreniŠkjh Srbov za nabiranje prispevkov za gimnazijo   in  koledar   „Srbobranu, v katerem je slika obtoženca.
Drž. pravdnik:  Sedaj  se ne čudim,  da so vsled vašega dela nastale v okraj?h taki veleizdajniški po javi. Vi ste duša vse Like.
Kalember: Nisem pre e vedel, da sem tako odličen človek.
Zagovornik dr. Širne Mazzura je stavil na obtoženca razna vprašanja o kapicah, ki jih je prodajal, o koledarju „Vardar4*, o srbski Čitalnici itd.
Na vprašanje, kdo so bili Čiaoi srbske Čitalnice, je obtoženec odgovoril, da so bili člani Čitaloice tudi Hrvati. Tudi v odboru so bili Hrvati, med DJimi celo sodnik Wtindier
Ob  2   popoldne je predsednik prekinil razpravo ter odredil, da se bo obravnava nadaljevala jutri, v Če trtek ob 8. dopoldne.
VABILO
na
nar.-napred. volilcev ljubljanskih
ki bode
no belo nedeljo, dne 18. aprila
ob 10. dopoldne
v veliki dvorani JKestnega doma.
Na shodu se bodo volilcem predstavili kandidat je narodno-napredne stranke za mestni občinski svet.
Narodno-napredni volilci, pridite vsi na shod, da spoznate kandidate, ki so Vam jih postavili Vaši zaupniki!
Izvrievolnl odbor nar .-napredne stranke
Dnevne vesti
V Ljubljani. 15. aprila.
— Volilna shoda , Narodno napredne  stranke*4  se priredita
jutri ob osmih zvečer: za V., šentpetrski okraj v dvorani meščanske pivnice na Sv. Patra cesti, za VII okraj (Dolenjska cesta Podgoloveo - Barje) v gostilniških prostorih pri Češnovarju. Vabimo somišljenike, da se shodov polnošte-vilno udeleže.
— Opozarjamo ra današnji volilni shod, ki ga priredi gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj ob 8 zvečer v gostilni pri Vi-ran tu na Sv. Jakoba trgu Somišljeniki, volilke in volilci narodno napre dne stranke, udeležite se tega shoda v čim največjem Številu!
— Odbor napredno političnega In Izobraževalnega društva za Ko-llzefakl Okraj vaoi somišljenike ko Hzejskega okraja na volilni shod, ki se vrši danes zvečer ob 8 v restavra oiji „Novi svet." Ker so letošnje volitve v občinski svet jako važne, želimo, da se somišljeniki tega shoda udeleže v najobiinejšem Številu.
— Shod narodno-naprednih volilcev   Šentjakobskega okraja,
ki se je vršil snoči v gostilni pri „Zlati ribi", ni bil sioer ravno bogve kako številno obiskan, a vzlio temu je gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj lahko zadovoljno Ž njim, kajti doseglo je ž njim svoj namen, da stopi v dotiko z volilci na skrajni meji svojega področja. Shod je otvoril društveni predsednik obč. svetnik Bergant ter podal nato be sedo dež. poslancu dr. Novaku,, ki je v daljšem govoru razvijal splešne
načrte narodno napredne stranke, potem pa govoril tudi o bližajočih aa občinskih volitvah. Nasprotnikom bo vsa sredstva dobra v dosego njih namena, posebno pa jim v to služi gospodarski boj. Enakih, sredstev se mora poprijeti tudi narodno napredna stranka, ako hoče doseči svoj namen, emancipacijo ljubljanskega meščanstva iz nemikih rok. Nadalje je svaril pred mlačnostjo in prevelikim zanašanjem na svojo moč. Šentjakobski okraj se je sioer vedno pokazal med najzaved-nejiimi, ali to ne sme biti povod, da bi se volilci vdali indiferentizmu Nasprotniki bodo skušali pri letošnjih občinskih volitvah pridobiti tal tndi v Ljubljani, kajti dokler nimajo Ljub ljane, središča slovenskega naroda, Če prav imajo vso deželo v svojih rokah, dokler bo občinski avet ljubljanski v naprednih rokah, toliko Časa se bo tudi narod uspešno upiral njih razdiraj o če mu romanju. Narodno-napredno stranko vodi pri vsem tem le edina vroča želja, da bi proovitalo meščanstvo ljubljansko in ž njim ves slovenski narod. Zato stori vsak napredni volilec svojo dolžnost, da bodo izpod-letele črne nakane naših nasprotnikov, da bo tudi letos narodno nap red u a stranka zmagala e odločno veČino. Nato sta društveni predsednik in tajnik pojasnila dejanski položaj v šentjakobskem okraju, ki je popolnoma zadovoljiv, na kar je dr. Žerjav opozarjal na to, da imajo klerikalci če ne v tem, pa v drugih okrajih več zaslombe in da je zato agitaČno delo v trdnih okrajih tembolj važno in potrebno. Klerikalci, četudi nimajo nikakega upanja, da bi zmagali, ho čejo vendar delati zgago. In če jih pri tem bolj potolčemo, tem večji vpliv bo to imelo tudi na deželi, ki zre na Ljubljano kot središče slovenskega kulturnega in političnega življenja. Pomniti pa je treba, da tam, kjer so klerikaloi, ne manjka tudi socialnih demokratov. Po nekaterih svojih voditeljih zapeljani so bili nekateri pristaši te stranke strogo, obsojeni zaradi volilne goljufije. Gotovo jim ne privoščimo teh kazni, obžalujemo jih, ravnotako kakor sploh njih stranko, ki je toliko nespametna, da meče edini napredni stranki polena pod noge, pa ne premisli, da bodo klerikaloi ravno tako preganjali socialne demokrate, kakor sedaj preganjajo napredujake, ako se jim posreči tudi v Ljubljani priti na krmilo. Za sedanje občinske volitve je postopalo vodstvo narodno-napredne stranke popolnoma pravilno, ko je vprašalo posamezne politične organizacije v zadevi kandidatur. Tako so se potem določili kot kandidatje v III razredu obrtniki, v II uradniki in v I zastopniki drugih stanov. Nezaslišan pa je moral biti pr tisk dež vlade na uradništvo, kar kfcže sličaj, da je eden kandidat-uradnik odstopil cd kandidature. To nam daje povod, da bomo tem odločnejše glasovali za uradnike kandidate. Ko se pa ustanovi še IV. razred, katerega ustanovitev edino se zadržuje deželni odbor, tedaj pa bo tudi delavstvo prišlo do svojih pravic. V nadaljaem je govornik omenjal Čudoe politike klerikalcev, ki nasprotujejo vsemu, kar hoče dobrega ukreniti občinski svet Tako hočejo oškodovati občino pri prodaji stsvbiŠč na Dunajski cesti Občina je storila s Kreditno bačko dobro kupčijo, saj vendar ne more leta in leta puščati v to zemljišče naloženega kapitala brez obresti, a klerika'oi hoče o nagajati in preprečiti to kupčijo. In zakaj ? Ker namerava Kreditna banka zgraditi — hotel, pa se boje konkurence za svoj „Unionu. Seveda pa moremo klerikalcem vračati milo za drago posebno na deželi, kjer bogve kolikokrat določajo občine velike vsote za zgradbo cerkva, kar po zakonu ni dopustno, in drugih enakih prilikah. Sioer tako ravnanje iz gospodarskih razlogov ni koristno, ali Če oni nastopajo lahko proti nam, zakaj ne bi mi proti njim enako. Sicer se pa bodi letošnje obč nske volitve vršile pod vtiskom velikanskega pritiska deželne vlade na iraduiš&vo. Na ta pritisk jo treba nam odgovoriti odločno in skrb naprednih voliloev bodi, Če se ne sme govoriti o zaušnici deželnemu predsedniku, da bo dobila dne 19. t. m., ne deželni predsednik, temveč deželna vlada strahovito zaušnico od narodno napredne stranke. ObČ. svetnik Fran-ohetti je govorivši o bojkotu, ki ga izvajajo proti narodnonaprednim obrtnikom klerikaloi in Nemoi, poudarjal potrebo odločnega nastopa aa napredne obrtnike kandidate v III. razredu, m izrazil željo, da bi se občinski svet pri svojih dobavah pred vsem oziral na obrtnike, pristaše narodno napredne stranke. Zastopnik trnovskega okraja g. Sič je priporočal odločen skupen nastop aa vse kandidate posebno pa za g. Rbthla, v katerem je trnovski okraj po dolgih letih dobil svojega zastopnika. Ko je še dr. Novak poudarjal, da bi biia konkurenca med posameznimi organi zaoijami zelo napačna, da je treba skupnega enotnega dela, je predsed nik Bergant opozarjal na delova-
nje nasprotnikov, ki podpirajo le svoje ljudi, in izrazil Željo, da enako postopaj narodno napredna stranka. Občinski svet naj se ozira predvsem na malega obrtnika in tuli poskrbi zato, da ne bo na izplačilo zaslužka treba čakati mesece in mesece, kar je za malega obrtnika zelo težavno Nato je 8 pozivom na skupno slcžno de • lovanje vseh okrajev zaključil shod.
— Usta ^ ovni občni zbor „Poi. in gospodarskega društva za L (po ljansfci) okra] vršil se bo t soboto dne 17. t. m. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih pri „Zidanu" (Pre-d-)vieeva hiša), Ambrožev trg 7. — UfidevajoČ potrebo, pomen in koristi gospodarsaih organizacij združiti hoče narodnonapredna stranka svoje somiŠ Ijenike in pristaše v močuo politično in gospodarsko organizacijo, zato pa je dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da pristopi k oni krajevni organizaciji, ki deluje v okolišu n e-govega bivališča. Vabimo Vas torej ceni. somišljeniki I okraja, da se v čim največjem številu udeležite v soboto občnega zbora rPol. in gospod, društva*. Ciaai se bjdo sprejemali na cbčoem zboru, pristop pa ima vsakdo, kdor čuti napredno in hoče delovati za proovit našega okraja.
— Klerikalci kot denuncijanti 2» mesec sem se pehajo dr. Eger, protestantski pastor Hegemaun in drugi taki hujskači na vse načine, da bi nas očrnili kot veleizdajaloe, ker neustrašno in pogumno zastopamo prave koristi Avstrije inslovanstva, ker pijemo resnico, četudi vemo, da to gotovim mogotcem ni po volji, ker pošteno in odkrito nasprotujemo politiki, ki je državo spravila v strašno nevarnost in bo naložila itak revnemu ijudstvu ogromnih bremen. Pri tem smo v jako dobri družbi, v družbi poštenih, dobrih S ovanov in tudi po štenih Nemcev. Zat) nas puščajo klevetanja kazinskih pisačev popolnoma hladne. Naši ljubi klerikalci, ki bi se tako radi navzgor priiiznili, da bi da* nes ali jutri kdo izmed njihovih pa-tronov ujel kak ministrski poife*j, ti vrli klerikalci, ki za redove, politične usluge in subvencije prodajo tudi najvažnejše koristi svojega naroda, ne-Žejo zaostati za nemškutarji in de-nnneirajo nas, da se kar kadi. Ker smo z oztrom na Šusteršičev lakajski nastop glede aneksije, kateri nastop so z ogorčenjem obsodili vsi slovan ski politični krogi, kakor pričajo češki listi, citirali Rene Pinona, in rekli, da se moramo ]tudi Slovani naučiti reči ne—pravi poštenjak „Slov.", da pri-porrčamo politiko umorov in požigov!! To je že tako neumno, da bi kaj ta kega niti kak zanikan lacarist pri misijonu ne povedal. No, naj imajo klerikaloi svoje veselje, saj je za nas btvar samo zabavna in se je smejemo, ko vidimo to dirko med klerikaloi in med nemškutarji, kdo nas bo bolj očrnil. Upajmo, da bodo klerikaloi imeli kaj od tega, ker bi bilo vendar žalestao, Če bi se prostituirali na tako ostcden način, ne da bi s tem kaj dosegli
— Med slepci le enooki l»hko
kralj in med klerikalnimi analfabeti dr. Krek lahko velik učenjak — toda drugim ljudem ta dvomljiva učenost Iprekhcano malo imponira. Tako učen, kakor dr. Krek, je kmalu kdo in prav žalcstao bi bilo, če bi o različnih problemih nacijonaine ekonomije ne vedeli praktiki in teoretiki kaj več, kakor dr. Krek. Seveda se ob sebi | razume, da zagovarja „Sloveneo" to dvomljivo učenost. Pa tako, kakor je i to poskusil, ne pojde. Sklicevanje, da pe nemška vlada zanima za ponesrečeno Krekovo poročilo o kartelih, je (Naravnost otročje. Vsaka viada, ki ima opraviti s karteli, se zanima za to poročilo — seveda bo tudi razočarana. Tudi na dr. Liob.ta se sklicuje Lšovenec", zavija pa stvar tako, kafer da je Licht odobraval to poročilo Naj nSlovenec" svojim bralcem tavede dobesedno, kar je govoril dr. pek t, pa bodo videli, kako uničevalna je njegova sodba. In da ne podo citirali samo Lichta, naj navedejo še sodbo „Arbeitgeberja", pa bodo spoznali, pri čem da so s Krekovim umotvorom o kartelih.
— Najzanesljivejše vesti. nSlo-|7enecc, to je — gola istina, prinaša r&jzanesljivejše in najnovejše novice, pako je slovensko javnost nedavno presenetil s poročilom, da se angleščini  kralju   Edvardu,   ki   pase v
territzu svoj trebušček, trese prestol-«, in da so se nekdanji Jako biti in fftuartovci zar o tili  proti njemu, ter -nudili angleško krono nekemu Ru->rechtu, princu iz Palacije.   Mi smo ^alc dvomili na ti vesti, ker imamo lebeiega Edvarda in sploh vse debele PJudi prav ra<ji, in ker smo dosedaj QveJi v veri, da je pri Cullodenu siede Jakobitov in Stuvartovoev bila spregovorjena zadnja beseda, no pa m° se vendar obrnili naravnost do Reškega  premierja   Asquitta, da aJ nam da potrebna pojasnila. Mož *°! je rade volje ustregel, in potrdil, je vse res, kar je pisal „Slo venec". v*Č: ne samo, da je zarota tukaj, -snovalo se je tudi že veliko društvo,
ki sprejema stave o tem, bede H Edvard samo odstavljen, ali pa tik temu še tudi obglavljen, kakor nekdaj Dragotin I. ? Jaz sam, brzojavlja nam
premier z britansko odkritosrčnostjo, sem član te družbe, in stavim deset funtov z vsakim, kdor hoče, da bode Eduard ne samo odstavljen, temveč da se mu bo tudi odsekala glava. Ko smo se tako prepričali o verodostojnosti „Slove očevih" poročil, podali smo se ž njim, če hočemo žurnali-stično živeti, v nekako konkurenco, ter poiskali novih zves. Vsled tega so nam došli ti le najnovejši, in najzanesljivejši brzojavi:
Benetke: Biilow je kar naenkrat pretrgal posvetovanja s Titoni-jem, ter se odpeljal v Ljubljano, da pregovori dr. Janeza Evangelista Kreka, da bi z julijem t. 1. stopil v nemško državno službo. Ker se dr. Krek brani, ni izključeno, da ga pri d s tudi cesar Viljem prigovarjat, ko se popelje na Krf
Peking nCing car g oung" gla silo mladega kitajskega cesarja piše: Kakor čujemo, je mnogozaslužni g. Ivan Šteto, ki je imel armadski refa-rat pri ljubljanskem „Slovenou", po-klican na Kitajsko, da v modernem smislu reformuje kitajsko vojsko. L st s zadovoljstvom pristavlja: Tako je prav! Kinezarji kinezarjem!
Rim: Osservatone Romano (naslov se morda tudi drugače glasi, ker je bila brzojavka popačena) prinaša: Njega svetost je imenoval Boltetuga Pepeta (Giusseppe Boltetu) za predstojnika vatikanski biblioteki.
— G spod Hanus se je »odpovedal" kandidaturi v mestni svet Ljubljanski. Zategadelj veliko veselje pri r Slo vencu". Pri tem se uganja stara hinavšč.na: HanuŠ je zapustil slovensko napredno stranko ter se ob pravem času rešil na kopno! Smešno 1 Najprej nahujskajo barona Sohwarza, da prepove vsakemu uradniku sprejeti kandidaturo v mestni svet, nato pa kriče: vidite, nihče noče več kandidirati. So pač smešni — ti Schwarzovi lakaji! —
— Klerikalci nameravajo nov atentat na Ljubljano Cestne odbore hočejo odpraviti, dežela pa prevzame sama vse stroške vseh cest v deželi. Ljubljana, ki sedaj za ceste ni nič plačevala, se hoče na ta načia pritegniti k plačevanju za cests. Drag: mtščan ljubljanski, Če plačuješ dve kroni davka, boš potem plačeval pri vsakih dveh kronah še eno krono za ceste po deželi. Tako te ljubi kle rikalna stranka.
— iiCarniolciu zopet straše po mestu v kulerju in z vsenemikimi trakovi. Menda bi zopet radi, da bi jih kdo stresel za ušesa, da bi se se potem lahko pritoževali proti slovenskemu nasilstvu. Mladiči naj bodo le lepo mirni: izgredov ne bodo izzvali, pač pa se jim lahko prigodi, da jim bo kdo pošteno navil ušesa ter jih poučil, da L'ubijana ni kraj, kjer bi se smelo provocirati z vsenemškimi znaki.
— Dr. Koroičeva morala. Piše
se nam iz Savinske doline: General štajerske klerikalne nKmečke zveze", dr. Korošec, se je izjavnil nedavno v Braslovčah tako-le: nJaz te ne vprašam, a i si opravil sv. velikonočno izpoved in obhajilo, niti ne vprašam, ali se držiš zapovedanega posta. Tudi te ne vprašam, ali pač hodiš vsako nedeljo k sv. maši in Če opravljaš predpisane molitve . . . Vprašam te le, h kateri stranki pripadaš" — Torej je glavna stvar katolicizma, da pripada klerikalni stranki. Res izboren moralist ta pater Korošec!
— Iz Hranjske hranilnice je
včeraj neka nemška stranka iz Wil-dona na Štajerskem dvignila 13000 K in je od te svote taložila v Mestni hranilnici 10000 kron, češ, ko bi bila vedela, da jamči mestna občina z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno silo za Mestno hranilnic ., bi bila že davno svoj denar pri njej nalagala.
— Schmarotzer • Nation, to je najnovejša psovka, s katero kazinski politiki psujejo slovenski narod, ki jih redi in masti.
— Iz stavbne sšuzbe. Okrajni inženir in vodja regulacijskih del ob Savini Viljem But ta v Celju je poklican k namestništvu v Gradec v oddelek za vodne stavbe.
Iz liste kazenskih zagovora! kOV je Črtalo graške nadsodiŠče bivšega notarja Mate Hafnerja v Kostanjevici.
.Malice Slovenske11 164. odbo-rova seja bo v soboto, dne 17. aprila 1909, ob polu 6 uri zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: I Naznanila predsedništva. II. Potrditev zapisnika zadnje odborove seje. III. Neka pravna zadeva. IV Publikacije za 1. 1909 : a) rokopisi, b) tisk. V. Poročilo iz zemljevidnega odseka. VI. Priprave za občni zbor. VII. Taj -nikovo poročilo. VIII. Slučajnosti.
Odborniki, nadzorniki« revizorji, razsodišče in namestniki „Narodne delavsko organlzaotje" so najvljudneje vabljeni, da se jutrišnje velevažne seje gotovo udeleže. Vrši
se ob pol 8 s večer v društvenih prostorih > Dunajska cesta 6, I.
Mevl sokolski dmltvL Vlada
je potrdila pravila sokolskih društev na Igu in Viču. Ustanovni občni abor teh društev se skliče v kratkem.
Ustanovni obdal zbor iiionsko
pedrntniee narodne delavske organizacije se vrši v nedeljo dne 18 t. m. ob 2. popoldne v gostilniških prostorih pri „R*ei" Vab jeni niso samo vsi Člani N. D O. v Šiški temveč tndi Vii drogi tovariši ter prijatelji narod nega delavstva vpeljani po Članih. UdeUžite se polnoštevilno!
Slovensko planinsko društvo
Ljubljani ima v soboto, dne 17. aprila
t. 1., ob 8. uri zvečer v restavracij skih prostorih „Narodnega doma" svoj redni občni zbor Začetek ob 8 uri zvečer s običajnim dnevnim redom: Pozdrav načelu ka, poročila: tajnika, blagajnika, računskih preglednikov, eventualno priglašeni predlogi, slučajnosti Po občnem zboru se otvori razstava slik.
Slovensko obrtniško društvo V LJubljani priredi v nedeljo, dne 18 aprila na Bledu po občnem zboru obrtne zadruge za blejsko okolico in Bohinj javen obrtni shod v hotelu „Evropa". Začetek ob pol 4 popoldne. Na dnevnem redu je: 1) Socialno za varovanje obrtnikov. 2) Delavska zavarovalnica v Trstu. 3) Organizacija obrtnikov in raznoterosti. Ker so na dnevnem redu važne točke, ki se tičejo obrtnikov, se pričakuje vsestranske udeležbe, zlasti bi bilo želeti, da se več obrtnikov tega shoda udeleži iz Radovljice in okolice.
»Glasbeno društvo Ribnica' ima v soboto, dne 17 t m., ob polu 9 uri zvečer v Arkovi dvorani svoj ustanovni občni zbor. Vabijo se vsi prijatelji glasbe.
Vinska razstava v Novem mestu se odpre na Belo nedelje, dne 18 aprila, ob 11. dopoldne v prostorni sobani Tučkove gostilne in traja do ponedeljka zvečer do 6 ure. Ker je železnična zveza z Ljubljano in Gorenjsko ugodna, vabimo vse interesente, da se udeleže tudi otvo ritve, ki je prav zaradi železniČne zveze določena šele na 11 uro dopoldne Vinski kupci dobe za prosto p o kušnjo posebne izkaznioe, za katere se je zgla9iti pred otvoritvijo. Drugi obiskovalci dobe vinske znamke.
Veselica ^Belokranjskega Sokola", ki bi se morala vršiti v nedeljo, 18. t. m., se vsled nastalih zaprek odgodi za nedoločen Čas.
Bralno društvo v Železnikih
priredi v nedeljo, 18 k m , ob 5 uri pop. v prostorih g Thalerja narodno igro iz Napoleonovih časov „Legijo-n;arji".
V Ratečah na Gorenjskem je
vnovič izvoljen županom gosp. Ivan Jal en. Živijo!
Prostovoljno gasilno društvo v Ratečah na Gorenjskem je izročilo po deputaciji svojemu častnemu Članu, bivšemu večletnemu načelniku, ustanoviteliu ondotnega gasilnega društva g. Jalenu častno diplomo za mnogovrstne zasluge.
Velika Ciril In Metodova slav-nost moške in ženske podružnice v Mariboru, bode letos 6 rožnika v mariborskem „Narodnem domu".
„Oorenjskl slavček'' Ipavčeva opereta se bode pela dne 25. t. m. v Mariboru.
Tovarno izvoznega sira v Mariboru nasproti „Narodnoga doma" je kupil od dosedanjih lastnikov Denis & Soherbaum g. Karel Lužanskv.
Bivši   ulanskl prostovoljec,
pozneje agent, 271etni Norbert Bla-žič iz Ptu a je pod pretvezo, da ima po Štajerskem in HrvaŠkem večja posestva, zvabil cd različnih strank nad 100 000 kron posojila, ter pobegnil z neko cvetličarico v inozemstvo.
Umrl Jo v Gradcu bivši šolski nadzornik na Štajerskem dr. K. J are. Bil je svoječasno kraljevi meksikan ski topničarski častnik, pozneje šolski nadzornik in je postal povodom umirovljenja 1. 1901 vitez reda železne krone III. razreda.
Peščeni plaz v izmeri okoli 10 kubičnih metrov je podsul med delom mladega voznika J Guština iz Lonjerja pri Trstu. Iskali so ga šele na zahtevo matere, ker se m vrnil domov in ga našli vsega polomljenega in zadušenega 1 m pod peskom.
Sumljiv pes Včeraj popoldne je prišel k stojnici na Dolenjski cesti nek pes brez znamke in nagobčnika ter 14letno Marijo Grkmanovo brez vsakega povoda vgriznil v čevelj. Ko je to videl hiapeo Matija Cerar, kateremu se je pes zdel zelo sumljiv, je vzel (samokres ter psu s edii do Rudnika, kjer ga je ustrelil, nato pa je bil poklican koniaČ, da ga je odpeljal.
Zaklad Jo šel kopat Dne 5 t. m.
je pobegnil pod policijsko nadzorstvo stavljeni nevarni tat Fran Piš, kateri bi se imel zadržavati in delati v občini Vir. Pred odhodom je pravil, da bode šel z nekim izpuščenim kaznen oem „šao" kopat.
Aretovan Jo bil včeraj 1889. rojem  samski  pleskar Albin Čuden
rodom a Viča ter pristojen v Log, katerega sodišče zasleduje še od lanskega leta v policijski tiralnici.
Gospodi ki je na potu proti Rožniku našel dežnik, naj ga i ar oči na mestnem magistratu, ako se hoče ogniti nadaljnih neprilik.
Drobne novice.
Sestanek cesarja z velikimi nemškimi zveznimi knezi. »Badische Presse« poroča, da se snide naš cesar 25. in 26. maja v Karlovih varih z vsemi nemškimi zveznimi knezi in sicer s prestolonaslednikom Bavarskim, kraljem Wirtenber-škim in velikim knezom Budeuskim.
Nemški cesar Wilhelm je prišel včeraj s cesarico v Benetke. Sprejeta sta jih grof B ii 1 o w in poslanik grof M o n t i. — Ob eni uri je bil na ladji »Hohenzollern« slovesen obed, na kar sta se odpeljala v gondolah po lagunah in kanalih ogledat si Benetke.
— Nravnost v Berolinu. Središče nemškega naroda, Berolin j«' nravno najbolj propadlo mesto na svetu. Tam imajo sodišča vsak eas opraviti z vsakovrstnimi pregreški zoper nravnost, četudi niso vedno prizadeti tako visoki gospodje, kakor knez Kulenburg. Zdaj pride pred sodišče erl ženski klub, ki je bil javno obdol-žen vsakovrstnih svinjarij. Članice tega kluba so same odlične dame.
— V Parizu so zaprli včeraj zjutraj Le m v ina, ker je goljufal z dijamant i.
— Žrtve požarja. Včeraj je n<i-stal pri Gaspoldshefmi na Gorenjem Avstrijskem velik požar, pri katerem so zgoreli 941etni posestnik Zahrhu-ber, njegova 821etna soproga, 501etna hčerka in 281etna gojenka. Popolnoma zgorele so izvlekli izpod razvalin. .
Ljubljančanje!
Klerikalci Vam hočejo naložiti cestni davek, ki bo še enkrat tako visok, kakor so mestne doklade! Zapirajte torej svoje žepe, ki bi jih klerikalni kan-didatje tako radi izpraznili! Postavite pod kap te kandidate!
Telefonska in trzolavnf poročila.
Bolezen barona Bienertha.
Dunaj, 15 aprila. Ministrski predsednik baron Bienerth se je na Se-merniku tako prehladi], da mu je vzelo glas in da že več dni ne more govoriti.
Ogrski ministrski predsednik pri cesarju.
DanaJ, 15. aprila. Cesar je danes ob   11. dopoldne   sprejel   v posebni avdijenci ogrskega ministrskega pred sednika dr. Wekerleja. P. ~o*al mu je o političnem položaju na Og-skem.
Radi dr. Kra  i ra
LVOV 15. aprila. rSljvo PVskio" je te dni napadlo češfcega r>< slanca dr. Kram t ra. Češ, da ne pozna avstrijskega patriotizma in aa se njegove ambicije gibljejo izven mej avstro-ogrske monarhije. Ta izvajanja ostro zavračajo drugi poljski listi v prvi vrsti „Dziennik Polskiu in nGa-zeta powszeohnau, ki z vnemo branijo dr. Kramara, naglašajoč, da se je Kramar za preganjane poznanjske Poljake svoječasno energičneje zavzel v parlamenta, kakor takratni predsednik „Polskega kola"
Telefoiski zveza Črnovfce Dunaj.
ČrnOvice 15. aprila. Telefonsko zvezo med Dunajem in črnovioami, Lvovom in Črnovioami otvorijo doe 25 maja. V Bukovim so že vsa in stalacijjka  dela   gotova,  na gališki strani pa bodo koćana še tekom tega meseca. En razgovor med Dunajem in Črnovicami,  trajajoč 3 minute, bo stal 4 K. Poljaki proti duhovnikom kot po slancem.
Krakov, 15. aprila. Za mandat pok jnegti grofa Dzieduszvckega se bo vnela, kakor vse kaže, ijuta strankarska borba. Duhovniški glasili nGlos Narodu" in „Czas" sta prijavila kandidaturo kanonika Makowoa. Proti tej kandidaturi protestuje z vso odločnostjo organ demokratske stranke „Nova Reforma", ki pravi, da imajo Poljaki že dovolj duhovnikov poslancev, ki v svojem javnem delovanju nikdar ne zasledujejo narodnih, marveč pred vsem klerikalne cilje. V parlamentu je 9 poljskih duhovnikov, več nego zadostno število. Število duhovnikov posiauoev je treba zmanj • sati, ne pa povečati. List napoveduje, da bodo demokratje postavili Ma-' kowcu protikandidata.
Proti pozranjskim Poljakom
Boro lin 15 aprila Vlada je ukazala, da ima vsako poljsko društvo, ki nosi poljsko ime, predložiti policiji v nemškem jeziku pojasnilo, kaj da to ime pom*ui. Poljsko društvo v Krolewski H&oii v Sleziji ni tega storilo, zato je bil predsednik tega društva obsojen na 3 dni zapora.
No »i pazar se priklopi Srbiji.
Belgrad, 15. aprila. Minister dr. Milovanović je poklical v Belgrad generalnega konzula iz Skoplja Ba-lugdžića. Generalni konzul je poročal vladi, da se Srbi v sandžaku pripravljajo na splošno vstajo in da nameravajo proglasiti zedinjenje sandžaka Novi pazar s Srbijo. Za ta svoj načrt so pridobili tudi Albance.
Belgrad, 15 aprila. Ie Niša in Valje v a poročajo, da je 2000 makedonskih Četmkov pripravljenih, da vdro v sandžak.
„Na pragu velikih dogodkov".
Petrograd, 15. aprila. nNovoje Vremja" piše, da je revolucijo v Carigrada inscenirala najbrže ena izmed velesil, ki ima interes na tem, da v Turčiji ne pride do rednih razmer. Očividno misli list s tem Avstrijo in Nemčijo. Nato nadaljuje nNovoje Vremja": Lahko je mogoče, da stojimo na pragu velikih usodepolnih dogodkov. Avstro-Ogrska bo skušala Bolgarsko naščuvati proti Turčiji, da si s tem omogoči pot na Somu. Ako se to zgodi, ne bosta Rusija in Anglija pomišljali, marveč bosta prieko Čili Srbiji na pomoč ne boječ se eventuvalne vojne z Avstrijo.
Kraljevič Gjorgje ostane v Srb»ji.
Belgrad, 15 aprila. nMali Žurnal" javlja, da se je kraljeviČ*Gjorgjo odloČil, da ostane v Srbiji in sicer s posebnim oziram na dogodke, ki se sedaj odigravajo na Turškem.
,,Car bo sedal izpolnil  svojo dano besedo".
Belgrad, 15. aprila. Kraljevič Gjorgje )e imel v častniški kazini govor, v katerem je med drugim rekel, da je sedaj prišel Čas, da anektira Srbija Novi pazar. Srbski armadi se bo kmalu ponudila prilika, da z dejanji pokaže svojo domovinsko ljubezen. Končno je kraljevič izrazil svoje prepričanje, da bo v tem položaju car Nikolaj izpolnil svojo dano besedo ter prihitel na pomoč Srbiji.
Vstaj* v Makedoniji.
Solun, 15. aprila. V mestece Florido ste vdrli dve bolgarski četi. Med Bolgari in reakoionarci se je vnel ljut boj, v katerem so Bolgari izgubili 14 mož. Narod je na to pro-klamiral splošno vstajo in s silo izgnal iz mesta vojaštvo. Raiputt turškega parlamenta.
Carigrad, 15 aprila. Po vojašnicah širijo vest, da bo sultan razpustil parlament ter odredil nove volitve na podlagi posebnega iradeja, ki bo ščitil mohamedanske interese.
Uporniki zahtevajo glsve 110 častnikov.
Carigrad, 15. aprila. Uporniki zahtevajo od velikega vezirja naj jim izroči glave 110 mladoturških (fioirjev Nadalje zahtevajo, da se jim izroči živega bivšega vojnega ministra Muk tar pašo.
Edino zatočišče Mladoturkov.
Carigrad, 15. aprila. Mladoturški častniki in voditelji MladoturŠke stranke so ubežali v aogieško in francosko poslaništvo, ker sioer niso varni pred podivjano poulično druhaljo.
Pod vlado poulične druhali.
Carigrad, 15. aprila. Poulična druhal je razdejala in oropala lokale, kjer se urejujejo in tiskajo mladoturški listi. Glavni ureduik mladotur-škega lista v Solunu „Tanin", pcslaneo Husein bej iu poslanec mesta Skoplje Savić so morali bežati, ker bi jih sioer sodrga umorila. Poslanca in mnogo vodij turške stranke so utekli v an gleŠko poslaništvo.
Carigrad, 15. aprila. Poulična druhal je razdejala lokal ml a do turškega odbora iu mladoturškega ženskega kluba.
Carigrad, 15. aprila. Uporniki so poslali k velikemu vezirju deputacijo, ki je zahtevala, naj vlada razpusti mladoturški komite. Veliki vezir Tevfik paša je deputaciji to obljubil. Revolucija na Kosovem.
Carigrad, 15. aprila. Na Kosovem je iabiubnila revoluoija. Podrobnosti o dogodkih na Kosovem zabranjuje javiti turška cenzura, ki zopet funkcionira prav tako izvrstno, kakor za Časa despotizma.
Mladoturaka armada na potu proti Carigradu. Frakobrod, 15. aprila. „Frankfurter Zeituog" javlja iz Soluna, da so Mladoturki sporočili svojim somišljenikom v Carigradu, da je njim vdanaarmada žena potu proti Bosporu.
Vojne ladje odidejo pred Carigrad.
Paril, 15. apr. Vojno ministrstvo je ukazalo, da imata križarki „Viotor
Hugo" in „Micheles", ki sta usidrani ▼Marzelju, takoj odpluti pred Carigrad.
Berolin 15 aprila. Nemška kri-žarka „Loreleiu je prišla pred Carigrad in je pripravljena aa vse eventualnosti.
Ljubljančanje!
Klerikalci Vam hočejo naložiti cestni davek, ki bo še enkrat tako visok, kakor so mestne doklade! Zapirajte torej svoje žepe, ki bi jih klerikalni kandidat]'e tako radi izpraznili! Postavite pod kap te kandidate!
j      Ustna voda j
j „EUODIN"
•        Specijalne za Aaai«MIce*
I   48i 3   Glavna zaloga lekarna       17 i
Ob. pl. Trnkoczy v Ljubljani. ^
A. Lukič
fred škofijo 19
najmodernejšo konfekcijo obleke
za gospode, dame, dečke, deklice in otroke
I»«  najnlkllh eenah. 1095—15
Dvesto delavcev
med njimi najmanj 30 zidarjev, M sprejMO Belo se prične takoj
Oglase sprejema in daje natančnejša pojasnila Ing. MflUorf Vzctln Moravskom i4f6-2
Proda so dobro ohranjen
avtomobil
s 4 sedeži.
Več pove Lovro Sebenlk v Sp.
Sliki. 1437-5
Spre|a» m takoj
blagajničarka
v kavarni Avstrija.
I
1386 -2
oncecjno
Prirodna «rzeuu - i d« ziitti a votli*. Močno arzenikovo Usoesao pomaga pri kriulh, kožnih, ženskih l)(.leiu*h, malariji in mrsllcl f /dravn. priporočeno. Za domaće pitno zdravljenje ae dobiva povsod. Kopalno in tračno letovišč* Bonce^ao (Juž Tirolsko) 535 m, sdraviliški dom. Grand boleli, vrste, park 150.000
qm,   podplaainsko   podnebje. Panorama   na    dolomite    Maj—oktober. Protpeat* gratis.
žitne
Pšenica za Pšenica za Rž za Koruza za Oves za
odne v Budimpešti
Os« 15 aprila 1909
april 1909 . oktober 19o9 april ,
maj april
Nespremenjeno
za 50 kg K 14 38 za 60 kg K 11 56 za 50 kg K :0 02 za 50 kg K 7 46 za 50 kg K   8 76
Jtfodna trgovina $a dame modna trgovina $a gospode j modni salon $a damske klobuke
i
,e naHaja sedaj   ^.  ŠUlagdiČ, ^juMjlimi
se nahaja sedaj
v hotelu pri „galicu", nasproti glavne pošte
Heteorologltno poročilo.
Viatna nad morjem 806*9. Srednji tračni tlak 736 0 mor.
iS
Caz epaso-vaoja
Stanj« bare-netra v mm
So
i*
a m
Si
Vetrovi
Nebo
14 15
9. zv.
7. zj. 2. pop.
730 4
731-2 7.-0*9
10 2 si j zahod jasno
4 7 brezvetr.! „ 2i-l   sl. jjvzh „
Srednja včerajšnja temperatura loc, norm. 9 5°. Padavina v 24 urah 0 0 mm.
Ena Jugoviz roj. Prnša naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je njen iskreno ljuDljeni soprog, oziroma brat, svak in stric, gospod.' 1495
Peter Jugoviz
prokurist tvrdke Anton Globotschnig v Stražišču pri Kranju
danes zjutraj ob polu štirih nagloma umrl.
Pogreb dragega rajnika bode v I ^četrtek, 15. t. m. ob 5. popoldne na pokopališče v Šmartnu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Sv. Martina j
Stražiščepri Kranju, 14. apr. 1909.
Boljši otrok
Slotna deklica, so odda k boljši rodbini, ki je brez otrok, v oskrbo. Plača po dogovoru. 1480—2 Ponudbe pod „deklica" na uprav. -Slov. Naroda".
A I 136/9/19. 1516-1
Proda SO po nizki ceni zaradi pomanjkanja prostora
glasbeni avtomat
skoro nov, z dvema valcema in lepimi komadi. 1496-1 Več v gostilni Baraga na Bledo.
Knjigovodjo
sprelme
»Obrtno pomožno društvo'
▼ LJubljani
Pismene ponudbe na gornji naslov do 30. t  m. 1494—1
Učenec
iz   poštene  rodovine,  ki je dovršil ljudsko šolo, so sprejme za slikarsko obrt.
Pismene ponudbe na g. Franc Smole, sobni slikar, gostilna Kran-bert št. 34, Moosvvald pri Kočevja na Dolenjskem 1492-1
POZOR!
150.000 parov Čevljev!
4 pore čevljev za samo R T—.
Vsled plačilnega zastanka nekaterih velikih tvornic sem bil poverjen prodajati večje zaloge Čevljev globoko pod lastno ceno. Prodajam torej dva para moških in dva para ženskih čevljev na zadrgo iz rjavega ali črnega galoširanega usnja z močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša oblika. Velikost po oblikah.
Vsi 4 pari staneio samo 7 kron-
Pošilja se po povzetju. — Zamena dovoljena ali denar nazaj. 1477-2
"Hs.'hORVIC
▼ Krakova, Ditta e.
Še nekaj
ty3 3o
vinskih
gav> sodov
iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600, 700, 800 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-- merni coni tvrdka ——
Rosner in drug
vele zganjam a sadja ▼ Ljubljani poleg Kosierjeve pivovarno.
Stecbenpferd Bm-Rum
Najboljša voda za glavo zlasti proti prhljaju la Izpodan a las
I
964
Dobiva se povsod.
SUKNAk
In modno 749 26 blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornico za sukno
v Humpolcu
na Četkem
Klegarsti niti
se takoj sprejme pri 1497 1
Antona Belca v Kranja.
fteoosrofa
veščega slovenske in nemške stenografije, lito pisarna dr. Karel Trii-lerja & Fran Novaka, event. tndi samo za dopoldan. Strojepisci imajo prednost. 1327—6 Ponndbe naj se naslovijo na pisarno.
100 stotov
sena
je naprodaj
o pivovarni Auerlevih dedičev.
lerifel
Ker sem samec prod ¥ najem
posebno pripravna za penzijoniste — ležeča v prav lepem krajo, se proda za lastno cono ali so da v najem Naslov: Scbvvđrzmeier, Št Pa« vol v Savinjski dolini prt Celin.
I Sprejme SO takoj močan, zanesljiv in trezen
hlapec
ki je vajen konj pri tvrdki Viktor Škerl, Vodmat, LJubljana 1478—2
Upokojeni proparator 1472 2
Jerd. Schulz
v deželnem muzeju
naznanja Častitim gg. lovoem in p. n. občinstvu, da nigaća tudi še zana-prej, kakor dozdaj vsakovrstne živali.
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami so odda za majev termin« Cena Četrtletno 70 kron. Vpraša se pri Kosirla, Prale št 23, L nadstr. ¥ Ljubljani. 1474 2
umske sode
nekaj skoro rovih, dobrih in močnih, približno od 600, 700, 1500 do 2000 1 proda po nizki coni 218 ie
FRAN CASCIO
Kelfnburcove ulice mu O.
1498 1
Tvornlske cene.
ali dam
1469-2
asi
ono z gostilno na deželi, na zelo prometnem kraju, drugo blizu dveh tvornic s trgovino z mešanim blagom.
Več pove Valentin Ursič, Rožna dolina št. 167 pri Ljubljani
Lopa
priliko za peke!
Iz proste roke se pod* ugodnimi pogoji proda event. odda^v najem
nova hiša
z opeko krita, lepim stanovanjem, moderno urejeno pekariio, vodovodom v hiši, v bližini kolodvora in velike pivovarne. Brez konkurence.
Nastop takoj. 1207—11 Podrobnosti pri lastniku J. Pret-oarjOf trgovou na Bleda.
Divje peteline
in
1412-3
vse drage ptice in živali
MT nagači (našopa)
ter prevzema vsa v to stroko spada-ča dela. — [Preskrbi tudi nsgačene ptice In tivalL Postavlja rogove m drugo. Cene nizke. Delo solidno. — Se priporoča Viktor Herlort, pripravnik, Moste Št. 76 prt LJubljani Odda 80 lahko tudi v brivnici L Kosec na Dnnalskl cesti.
BUstamzmov/lfM***  l«~tsa 181
a«~a~o
V zapuščinski reči po dne 20. februarja 1909 v Ljubljani zamrli ge. Ani Tarok roj. Kraas, se bode vršila vsled dovoljenja o. kr. okrajne so dni je v Ljubljani z dne 9 aprila 1909 prostovoljna Javna dražba v zapuščino spadajoči h predmetov, in sicer: zlatnine, obleke, perila, hišne oprave, drv dne 17., odnosno tudi še 16 aprila 1609 ¥ Kriievnlškib Klicah št- 10 vselej od 9 do 12 are j dop- in od 3. do 6 are popoldne.
Kupljene predmete je takoj plačati v roke sodnega komisarja in spraviti proč iz stanovanja zapustnioe.
V Ljubljani, 14. aprila 1909.
Ivan Plantan m. p.
c. kr. notar kot sodni komisar
Zavod za poitro in dekoracije, Fran Boberlet t Ljubljani, Frančiškanske ulice štev. 10. i
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejšega do najnmetnejšcga. Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. | Velika izbira pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi.
TTređ/ba. celiia. 2=L0t©l0T7- in. 3ropališ6.
I* 1493—1
:.an
m r 1
m r r
bljaneka kreditna banka v tj
Podružnica v Spljotu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu.
Podružnica v Celovcu.
Stritarjeve aUoe itov. 1. sprejema VlOM M tadlžlc« in M t«kO« rSCM ter jih obrestuje Od dat VlOfC pO {istih
~ II O
4
O
aagblt
Izdajatelj In odgovorni urednik Ras to Pustoalemiek.
Lastnina in tisk »Narodna tiskarna«.