PROSVETA . » GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' LETO-TEAH XXXVL Cena UsU J« $6.00 ISI7 South Lawrfalo pri >• turi Offloa of Publlootton: MIT South Lowndale Taiophono. Ročk w tU 4S04 •t ChioMo, Ob-ifc um^S^ ISfSroS^S Ž ** rSST CHICAGO 23. ILU PONEDELJEK. 1 OKTOBRA (OCT. S). 1944 SuboorlpUon 19.00 Yoarty ŠTEV.—NUMBER 197 Ameriške čete v ofenzivi na 160 milj dolgi fronti! Acceptonoo for moiling ot apodal roto of pooUgo provided for ln aectlon 110». Act of Od. I, 1917. outhorlsod on Juno 4. 1919. Prva armada zdrobila utrdbe Siegfriedove linije v prodiranju proti Kolinu, nemškemu industrijskemu središču. Kanadske čete raz-širile koridor v Holandiji.—Britska sila, ki je invadirala Grčijo, se bliža Korintski ožini in Atenam.—Rusi zasedli čez sto ogrskih naselbin. Oddelki sovjetske armade okupirali pozicije ob reki Donavi pri Belgradu.—Nove japonske čete dospele v kitajsko provinco London. 9. okt.—Tretja ameriška armada pod poveljstvom generala Pattona je prodrla šest milj daleč na ozemlju med Metzem in Nancyjem ln zasedla osem mest. Ta so Clemery, Li-xieres, Serrieres, Jeandelain-court, Moivrons, Fessieux, Ajon-court in Arraye at Han. Prva ameriška armada, katere poveljnik je general Hodges, je zožila jeklen obroč okrog Aachena, nemškega trdnjavskega mesta. Ameriški armadi sta v ofenzivi na 160 milj dolgi fronti. Zavezniški stan poroča, da so čete prve ameriške armade udrle v Aachen. Pričakuje se, da bo to mesto kmalu padlo. Američani so zožili nemški zalagalni koridor na severovzhodni strani Aachena na tri milje. Vsi predeli Aachena so tarča izstrelkov, katere bruhajo ameriške topniške baterije. Ameri-ničani so zasedli Basweiler, Als-iorf, Merkstein in Scheirwalden-rath ter pognali Nemce iz gozdov pri Hurtgenu. Operacije ameriške sile podpi-lajo bojna letala z bombardiranjem nemških pozicij. Ameriški in angleški lctalci so metali boip-be tudi na nemška mesta in Industrijska središča od Dunaja do Baltiškega morja. Čez tri tisoč bojnih letal se je udeležilo napadov. Poročilo pravi, da je bilo samo 37 bombnikov izgubljenih v operacijah. London, 7. okt. — Prva ameriška armada je zdrobila utrdbe Siegfriedove linije na južni strani Aachena, prodrla skozi gozdove pri Hurtgenu in dospela do točke, ki je oddaljena sa- Davčni uradnik okrcal Deweyja Governer ponovil laž predsednika kompanije Waahlngion, D. C.. 7. okt. — Josheph D. Nunan, davčni u-radnik v zakladnem departmen-tu, je zanikal trditev, da je neki agent tega departmenta prišel v tovarno Lincoln Electric Co. v Clevelandu, Ohio, in izjavil, da človek, ki opravlja težška dela, ne bi smel imeti letne plače pet tisoč dolarjev. Governer Thomas E. Dewey, predsedniški kandidat republikanske stranke, je v svojem govoru po radiu zadnji torek omenil to zadevo. Nunan ga je zdaj okrcal in dejal, da ni noben a-gent zakladnega departmenta podal take izjave. "Očitno je, da je James F. Lincoln, predsednik kompanije potegnil Deweyja za nos'," je rekel Nunan. "Postal je orodje v njegovem sporu z davčnim uradom vojna se ni dobljena. pra- novil Lincolnovo laž." Hamburg, Bremen in druga nemška mesta. Napadov se je udeležilo čez dva tisoč bojnih letal in bombnikov. Rim. 7. okt. — Britska oborožena sila, ki je invadirala Grčijo, se bliža Korintski ožini in Atenam, glavnemu mestu. Večji del peloponeške pokrajine je v njenih rokah. Poročilo pravi, da nemške čete zapuščajo Grči-jo. Angleži so okupirali Rion, trdnjavsko mesto, sedem milj vzhodno od Patrasa, luke ob Jonskem morju. Z okupacijo Patrasa so zapečatili Korintski zaliv. Polovica Peloponeškega polotoka je v rokah britskih čet in grških gerilcev. George Papandreou, predsednik grške ubežne vlade, je naznanil, da je finančni minister, .. . . _ Kanellopoulos dospel na otok »"adnega departmenta De- Kythero, ki leži v bližini skraj-l*1* v 8V0Jem «ovoru le P°" ne južne konice Grčije, in da so ga prebivalci navdušeno pozdra- Čete pete ameriške armade v Poljak I dobili Italiji so zasedle strategične po- j zicije v bližini Bologne velikega .nlnXLD nrmuro komunikacijskega centra. VOjaSRe prUVlCe London. 7. okt. — Rusi so in-vadirali Ogrsko na 75 milj dolgi fronti iz Rumunije in zasedli čez sto naselbin, poroča Moskva. Med temi je Mako, ki leži 15 J London, 7. okt. — Poljska u-milj od Szegedina, drugega naj- bežna vlada je objavila pogoje,' večjega ogrskega mesta. j pod katerimi so se poljski bra- Moskva pravi, da je polom nilci Varšave podali Nemcem, ogrske notranje fronte blizu in Odpor je bil zdrobljen po lju-da se rusko čete pripravljajo tih bitkah, ki so se pričele 1. za invazijo Avstrije. | avgusta, ko so se ruske čete pri- Oddelki ruske armade, katere bližale Varšavi; trajale so 63 poveljnik je maršal Rodion Y.'dni. . j Mulinovski, so zasedli pozicije | Poljski predsednik Vladislav, n„. R r^m av\ ru na severnem bregu Donave na Raczkiewicz je naznanil, da je im mtrTilL« ToS na.protni strani Belgrada, jugo-! „1 Tade (Bor) Komorow- t onot m tata? Wala Z- »'°">n.teg. glavnega mesta. E- fki, poveljnik podtalnih poljakih _ in bojna letala pod-1 jugo,lovan»kc osvobodilne .sil v Vardavl, v nemikih rokah pehotnih kolon: maWVel'nik jU"l NemSke avtoritete ao priznanj iz topniikih baterij » f-anake osvobodilne, arn£ , po.j.k.m br.nilc.m VarUv., uničili 25 izmed 50 nemških ae. oospei v « aten so p,J. ujeti, siaius vo,- bojnili letal, ki. so metala bom bc na |Kjzicije ameriških čet. |nom' Ameriške oklopne kolone se | Čungkln«. Kltsjska, 7. okt. — bližajo Geilenkirchenu', trd-1 Japonsko poveljstvo je zagnalo njavskemu mestu, ki leži 12 milj nove čete v provinco Fukien, da »vino od Aachena, skozi se- zlomi odpor kitajske sile. Ja-d Poslanik Ciechanow-ski kritizira Ruse Predsednik obsodil za-vajalno propagando opozicije APEL NA AMERIŠKE VOLli.CE Waahlngton. D. C.. 7. okt. — Predsednik Roosevelt Je v svojem govoru, ki je bil po radiu razširjen po vsej deželi, opozoril ameriško ljudstvo, da vojna proti Nemčiji i»-Japonski še ni dobljena, zaeno pa je udaril po republikancih, ki trdijo, da se je njegova administracija zvezala s komunisti v zaroti, da izda in proda demokracijo. Opozicija namenoma širi zlobno propagando, da omaje moralo na produkcijski in vojnih frontah. Republikanci posnemajo v propagandi matode, kakršne so uporabljali nokdaj Mussoli-nijevi črnoarajčniki, Hitlerjevi rjavosrajčniki in ameriški srebr-noarajčnlki v aavajanju ljudstva. Predsednik je udaril po governer ju Thomaau E. Deweyju, predsedniškemu kandidatu republikanske stranke, ki je v svojih govorih v volilni kampanji trdil, da je Roosevelt proti de-mobilizacijl ameriških čet po dobljeni zmagi in da je odbor za politično akcijo Kongresa Industrijskih orfanizscij orodje, ds prida Amerika pod kontrolo komunistov. Ta obdolžitve je Dewey ponavljal v svojih govorih, ko ja potoval po Ameriki. Domače vesti Novi grobovi Chicago. — Dne 2. okt. je v Cičeru umrl Joaeph Novak, star 67 let. Zapušča ženo, dva sinova in hčer. — Isti dan je umrl tudi Mark Poldan, star 58 let in doma iz KrŠne vasi pri Braži-cah. Zapušča ženo in dve hčeri. Detroit. — V Dallasu, Texas, je umrla Tini Mancel, stara 61 let in članica društva 121 SNPJ v Detroitu. Rojena je bila v Jugoslaviji. Zapušča moža ln sin«. — Tukaj ae nahaja v bolnišnici Matt OzaniČ, član društva 121 SNPJ. Priče, Utah. — Dne 28. aept. je na svojem domu umrl Anton Vovk, star 68 let. Bolan je bil samo par dni. Rojen je bil v vasi Leskovec, občina Draga pri Višnji gori. Bil je dolgoletni Član SNPJ — pristopil je k društvu 10 v Ročk Springsu, Wyo., in Številka njegovega certifikata je 1042. V Utah je prišel s družino leta 1913 in je bil eden prvih slovenskih naseljencev v tej okolici. Zapušča ženo Rosi, rojeno Golčar, dve hčeri, štiri sinove (tri v armadi) in tri vnuke. Vsa družina je včlanjena pri SNPJ. Padli v vojni Greenwood, Wis. — L o u i s Arch je bil 28. avg. obveščen, da je bil njegov ain S/Sgt. Steve Arch ranjen v Franciji. Dne 2. aept. pa je prejel obvestilo, da je sin umrl za ranami. Pri vojakih je bil tiri leta in je služil v Angliji, Afriki, Italiji in v južni Franciji. Preko morja Je bil 18 mesecev. Bil je član KSKJ. Zapušča očete, tri brate (sden Ja na bojišču v Italiji) ln tri ae-stre. Stsr je bil 26 let. Blwabik, Mlnn. — V Franciji jevo obdolžitvijo," je rekel Roo sevelt. "Demobilizacijske načr je bil ubit Sgt. Joseph Urick, i x -i i ., „ star 38 lat. Njegova mati ^ bi- Vojni deps^.it je objavil ja obvi4člina iV|U dtt j, bi| načrt gledr hitre tamoMIlKacIje'Hin ranj()n 10 avg Dn(i ,9. kpt. ^Ptembra, dan pred Dewey.;pa j|? bjU obvdUjcnM( da je umr| , vsled ran 11. avg. Bil je član .. A4I , . I KSKJ. K vojakom je bil po- te sta predložila v senatu dva|khcHn ^ ,941| ltngktg, Hvp. demokrata, Murray in George tembr(| |an v A njo Po. - že v februarju. Sprejet e , matere ^ Hltro in bil načrt senatorja Georgeja in d limo da, naši fantje pridejo do-. Sudbury Kanada> _ Marga. mov kakor hitro mogoče, 4oda Ko4mmr, je bila 1(J. ^pt. vojna še ni dobljena. Pot ^ do obvij4čc.na( da Je bil ubit v Fran- ....... ciji njen sin John, star 23 let. ■ Podlegel Je ranam, katere je do- Rusi razkrili nemška zverstva Tri tisoč ljudi sežganih v taborišču Tallin. E. t oni J a. 7. okt. — Rusi so razkrili nov čin zverstva nemških vojakov v taborišču pri Kloogu, 18 milj od glavnega mesta Estonije. Ljudje v o-kolicl tega taborišča so potrdili ruske dokaze. Povedali so poročevalcem zunanjih listov, da so Nemci 19, septembra, dva dni pred begom iz Talilna, pognali 300 jetnikov v gozdove po drva in hlode, lz teh so naredili podlago grmadi. Nemci so ukasali žrtvam, naj se vležejo na drva in hlode, nakar so jih postrelili in potem zanetili ogenj. Tej grupi so sledile druge in proces ae je ponovil. Danes je tam masa sežganih in napol sežganih trupel. Med žrtvami so bili moški, ženske ln otroci. Rusi trdijo, da so Nemci masakri-rali čez tri tisoč ljudi. Med temi so bili Estonci, Rusi in židje, imel važne razgovore s Stali- nib ujetnikov. Dalje so Izjavile, da civilisti, ki so ostali v Varšavi, ne bodo prosekutirani zaradi svojih aktivnosti. Rackiewicz Je dejal, "da je general Komorpwski izpolnil ''n milj široko vrzel v Sieg-'ponske čete so udrle v pred- svojo vojaško dolžnost. Upam n«dovi liniji ^ 'mestja Fučova.iuke na vzhodni!da čas. ko bo osvobojen, ni več HH junu e v akciji tretja a-ik.tajski obali. Cungking je pri-jdaleč. Takrat bo prevzel pozi-i. s J . . ,JI J . »_„./ J. ^ LritiAn. Icljo, katera mu je bila pover- jena." Wa«hlngton. D. Cm 7. okt. — Poljski poslanik Jan Ciecha-nowski je dejal, da so Rusi pre-w \ ai D C 7 okt — prečili Angležem in Američa- ......no oo iNuncvja, m pr. Radio TokS je naznanil smrt nom A'> Icmontu, 32 juž^vzhodno nadaljnjih .^dmih admiralov.,in drugeg^■ m*™ n»i-r iška armada, katere povelj- znal, da je situacija kritična hlk je general George S. Pat-1 ----- Ta je zasedla Driant, stra- Tokio naznanil smrt ^""mI110 r 1v?rigLU,trdb' ki sedmih admiralov vitjj,, Metz. Ljute bitke so v Ljute l|,ku pri Sivryju, deset milj se-/hodno od Nancyja, in pri .;»neyja. v južni Franciji. kjer'rokuro, Morino, Tosaburo Ogu-'glešk,m in^mertUim leUkem ' »»ahaja sedma ameriška ar-!ra. Fuji Arimura, Shizuo Akasa- » ' " m. ni izpremenil. Oddelki |wa, Ryo Mori in Seiko Mijamo- svojih ^ ^de drže ozemlje v bi, to. ^r^tt n:^rtoM:^.i- r se odpirs pot *^^Ji^^ fc ^ ^ iSnih. Admiral Nobu- klicana masa Suetsugu je napovedal bit- ko b. bile ruske letalske bsz^v /" i fit lforta, kjer v P"tenje. 1)1 "K" britska armada ln ka-" »■■«* čete so razširile koridor Molandijl na ozemlju med l)KK« m in Eekloom. Nemška I 'krog r)000 vojakov Je v pa-"/emlju pri reki Schelde. ! ke in francoske čete so hle napade na Dunkirk. ' pnstaniično mesto pod k'» kontrolo ob Rokavskem ' ko je preteklo premirje bdo sklenjeno, ds se o-» evakuacija civilistov iz h b ki in britskl letalci so •we napade na Berlin, ko za poaast Filipinskih otokov j bližini Vsršave na razpolag in naglasi 1. da bo ta največja f*l Anglairm in Američanom^ bi vseh kar ie jih je vršilo doslej bila |>im«č branillrem večja na Pacifiku. Ta bo odločila Izid ... vojnih operacij. Pet francoskih ---1 generalov odstavljenih Člani čilejshf part£i 7 (,kt — Vojni ursd je vlade resigniraii naznsnll odsUvitev p«-tih frsn- ^ile 7 okt — Vsi coskih generalov, nI ps pojssnil člani v ie ^ignirsli Pred- vzroka Ti ao C^rLa Biegsrd. aednik Juan AnUmlo je re- Eugene Bnd^s. Jean P.ul Per-signac i Jospre j e I in storil korake ne. Charle. Plcar in Jeor, Mar-za formiranje novega kabineta, trn. . . bil v boju 17. jul. Rojen je bil v vasi Travnik, l^iškl potok, odkoder je prišel v Kanado 1. 1935. K vojakom je šel septembra 1942, v aprilu 1943 pa je bil poslan v Anglijo. še ni Berlina in Tokija je šc dolga, toda mi se ne bomo ustavili, dokler ne pridemo do cilja. Nikdar nisem iskal podpore pri komunistih, fsšistih ali drugih grupah, ki propagirajo zunanje ideologije, ki so v nasprotju z ameriškim vladnim sistemom in sistemom avobodnih podvzetij ter privatne laatninc." Roosevelt ja a|>eliral na ameriška dravljane, naj se registrirajo in udeleže volitev. Dejal je, da bi bil rajši poražen pri volitvah, katerih se udeleži veliko število volilcev, nego izvoljen, če se volitev udeleži malo število državljanov. Mnogo milijonov mladih državljanov, ki služIjo v oboroženi sili, se ne bo moglo udeležiti volitev, ker Je kongres proti njegovi opoziciji sprejel tak zakon Iz tega razloga je potrebno, da se oni, ki jem govoru po radiu Arnold so doma, registrirajo ln udeleže: VVcimar, predsednik avets Ijud-volltev, ki so nsjvsžnejše v zgo- skih komisarjev prerojene Esto- dovinl dežele '»»ij* Weimar je dejal med drugim, da kosi zemlje ln kmetij do ob* segs 70 s k rov ostsnejo pod privatnim lastništvom, kakor tudi trgovine In majhne Industrije, 'dokler Ijudatvo aamo ne odloči s- drugače j«> Estonija ae .bo v okonomskrm za oziru nekoliko razlikovala od v začasni francoski drugih pokrajin Sovjetske uni- Preosnova Estonije v teku _ Postala bo del Sovjetske unije Tallin. Estonlfs. 7. okt. — Pre-osnovs Estonije, da postane del Sovjetske unije, sa ja začH« Zadevne načrte je orisal v svo- Francoska časniika agent ura pod vladno kontrolo Pariz, 7. okt — časniška gentura Francaiae de Preaae prišla pod kontrolo ministrs informacije vlndl, katere ptedsadnik je ge-oeral Charles de Gaulle. Kot ts-ka bo dobtvsla subvencije od vlade. jo Glede Latvlje, druge baltiške državice, še nI bil po W«i-marovl izjavi sestavljen program Estonija ja prišla v prehodno fazo po begu nemških o-kupMljaklh čet, ki so jo držale 2f7 mesecev, Delavci morajo imeti besedo v industrijah London, 7 okt Ameriški j Nemk ke leteče bomb* poslanik John G Wlnant je de ! { paJa(9 na London jsl, da morajo ameriški delavci,*^ imeti besedo v industrijah Re-1 IsmiUm. 7 okt. — Namšk. le prezrntacijs delavcev je potreb- t^č# bombe so al noči spet pada-na pri rešrvanju probletm/v gle le ns London In druga angleška de odnošajev nwsd njimi In de- mests P»irušile ao nekaj h.š In lodajalci. »i^J* General Marshall v Parizu Važni razgovori z Eisenhowerjem Parls. 7. okt.—General George C. Marshall, šef ameriškega generalnega Štaba, je priletal v to meato iz Waskingtona v spremstvu drugih vojaških voditeljev. Med temi so generali Thomas T. Handy, Howard A. Cralg in Frank McCarthy, V Pariz je dospel tudi James F. Byrnea, direktor vojne mobilizacije. Njegov prihod je Izzval začudenje v mnogih krogih. Mnenje prevladuje, da Je obisk povezan z vojnimi operacijami proti nemški sli! ns zapadni fronti. Marshalla, Byrnesa ln visoke vojsške častnike je sprejel in pozdravil general Dwight D. Ei-senhower, vrhovni poveljnik zavezniških sil v Evropi. Marshall In Klsenhower sta potem konfe-rirala. Razgovorov sta se udeležila tudi general Bradloy, poveljnik dvanaistega ameriškega armadnegs zbora, ln general VValter B. Smith, načelnik KI* senhovverjevega štsba. Preiskava o padcu Rima odložena Amerika pošlje pšenico v Italijo Rim. 7. okt. — Italijanska vlada, katere predsednik Je Ivonoe lionomi, je na naavet zavezniške kontrolne komisija odložils preiskavo vzrokov hitre kapitulacije Rima pred Nemci, ko Je Italija sklenila premirje z zavezniki v avgustu preteklega leta. Komisija je predlsgsla odložitev preiskave, ki je obetala da lekosežne politične posledice, ker so mnogi« priče v aeverni 1-tslljl. Ts bi imela škodljive u člnke na razpoloženje Itslljsn-skih oboroženih sil. Washlngton. D. Cm 7. okt. — Predsednik Roosevelt jo riszns-nll, da bo Amerika aturils korake za ublažen je Me v Italiji. Naznanilo jo v soglssju z Izjavo, ki jo bila objavljena v Wsshing-tonu In I^indortu zadnji teden. Amerika bo poslsls 150,000 ton plenice In moke v 11 sil jo polrg drugih živil ln potrefel&i. Dalje bo poslsls dodatnih 1700 tovornih avtov In Izboljšala prometni sistem. Nrmrt so zaplo* mil italijansko tovorno avtomobile na jugu prod umikom v severno Italijo. maršal petain pride pred vojaško sodišče Francoska vlada sestavila seznam izdajalcev VI S I S K I ZAKONI RAZVELJAVLJENI Parla. 7. okt. — Levičarski listi so pozdravili naznanilo fran-coake začasne , vlade, katere predaednik ja general Charles de Gaulle, o ustanovitvi vojaškega sodišča, pred katerim se bodo morali zagovarjati maršal Henri Petain, Pierre Laval ln 5» članov bivših lutkarskih vlad, Vsi ti so obtoženi izdajstva ln barantanja s sovražnikom Francije. Vojaško sodišče tvori šest generalov. Generalu Charlesu Mastu Je bilo poverjeno vodstvo preliminarne prelakave. Obtožnica proti Petalnu avtomatično odpravlja argumente zagovornikov industrljcev, politikov in vojaških* častnikov, ki so bili aretirani, glede nedolžnosti. Ker Je Petain obtožen izdajstva, ne morejo oni, ki so mu služIli, trditi, da niso krivi in da so le Izvajali odredbe in ukaze načelnika države. Francoski vojaški pravilnik določa, da maršal, ki Ja obtožen, pride pred sodišče šestih msršs-lov, generslov ali drugih visokih častnikov. Mad sadnjimi, ki so bili aretirani, ja odvetnica D. Dlntan. Ona ja obtožena, da je zastopala interese nekega nemškega ' jeklarskega magnata. Levičarji zahtevajo tudi aretacijo znanih umetnikov "ln kritikov, ki so s svojimi sktlvnost-mi v čssu nemške okupscije Francije onečsstlll francosko u-met nosi, Vlsda Ima seznsm velikega števila ljudi, ki ao služili ali pa sodelovali s okupatorji. Justičnl minister Ja razveljs-vil več zakonov, aprajatlh v VI-chyju pod Petalnovo in Lavalo-vo lutkarsko vlsdo. Odredil Je tudi takojšnjo vrnitev konflscl-rune lastnine žldom ln židovskim organizacijam ter onim, ki so na podlagi teh zakonov Izgubili francosko državljanstvo. New York. 7. okt. — Radiu Brazzavllle je citiral poročilo nemške uradne čaanlško agen-ture DNB, da Pierre Laval in njegova žena bivata pod Isto streho kot msršsl Petsln Vsi trije ao v nekam neimenovanem kraju v južni Nemčiji. Stimson zaniha zavlačevanje demobilizacije VVaahlngton, D. C., 7. okt. — Vojni tajnik Henry L. Htlmson jo dejal, da ao trditve Thomaaa E. Deweyja, predsedniškega ksndldsta republikansko stranki*, da bo demobilizaclja vojakov odgodena po porszu Nemčija, brez podlsge l)e)al Je, da hitrost demoblkzai ije zavisi od dvoh faktorjev — ohsegs oborožene sile, ki bo vi žene v boj proti Jsponcem, In Števila parnikov zs prevoz čet, ki a« nshsjsjo onstran morja. Politični ln eko-nomaki faktorji ne Igrajo nobe-j ne vloge v zadevah domobllisa-cl Je Wendell L. Willkie naglo umrl New Vork, 8 okt^-Wendell L. WiUkie, predsedniški kandidat republikanake atranke 1. 1940, je naglo umrl v bolnišnici Lenos lllll danes zjutraj. Priaad v grlu je vplival na srce in aledils Je amrt. VVilIklejevo truplo bo odpeljano v Rushvilla, Ind., kjer jo bil rojen, in Um pokopano, Hožaljo družini pokojnika sta poslala mod drugimi predandnlk Roosevelt ln governer Thomas E. Dewoy, predsedniški kandidat republikanake strsnke. Wlll-I kie Ja bil ob smrti star 52 Iti. PROSTIIA Glasovi iz naselbin PROSVITA Naciji nameravajo uničiti vseh Nemcev Napisal DonaM Bell i7 Švice prihaja poročilo iz Rešljivega vira, da namerava-Tnacist' poskusiti novo verzijo politike poig»ne zemlJe^1? . Z v Nemčiji sami. Njihova C, Ui 10 da uničijo le identiteto iJemcev mesto njihovih materialnih vrednot. I Glasom te švicarske vesti nameravajo Nemci popolnoma ugonobiti do zadnja vse ar-|% sezname, rojstne knjige lld 'sploh vse, kar bi moglo .V bodočnosti dajati podatke o identiteti Nemcev. Tudi kata-Wre in druge dokumiente, iz katerih so razvidne laštnjhske pravice, nameravajo uničiti. beti vsem nacistom napačne i-dentitete in ponarejene' dokumente za njih nove osebne podatke. . Mogli bi ugovarjati, da so veliki voditelji načistov predobro znani, da bi se mogli na ta način skrivati. To je tudi res — največje nacistične glave se bodo morale skrivati daleč, v skritih kotičkih v Nemčiji, Španiji ali Argentini. Največja skrb nacistov je ta, kako naj se milijoni nacistov, SS vojakov in gesta-povcev skrijejo in izgube med množicami nemškega naroda. Vprašanje vojnih zločincev pa je šele del tega problema. Neoporečno je, da se bodo morali vv, ... „ zavezniki naslanjati kolikor to- Ako pride do tega, da izvede- na poštene Nemce, tako v go ta peklenski načrt, bddo po- Avstriji kot v Nemčiji sami, in tavili zaveznike pred proble- s^er neglede na to, kakšen re-jne. katerih obseg si je težko žim bodo uvedli. Do gotove me-.Jdočiti. Vsa moderna civili- he ^0do v vsakem slučaju po-Jacija ima svoje temelje na po- trebovali sodelovanje vsaj dela datkih, ki so zapisani na papir- nemškega prebivalstva. Ako ČJovek, katerega identitete fo Hirrtmler sam napravi zdaj A mogoče določiti, je v vsaki v Nem£iji kaos identitet, bi mo-rioderni družbi velika nadlega.! gje cej0 vojnim zločincem uspe-[ aj bi pomenila masa 80 mili-1 ^ lede različnih skupin v nem-1 bodo vedeli, da so edino le na-kem narodu. Ves svet si je edin Cisti krivi vse sedanje nesreče ■tem, da bo treba kaznovati | negičkega narpda.-ONA, lane nacistične stranke, Ge- "" Jtapo in SS-krvnike bolj strogo kot druge Nemce. Mnogo je bed omenjenimi takih, ki zaslu ti jo smrt. Junkerji, veleindu-[trijalci, višii uradniki v Nem-iiji oa so krivi bolj kot skupine ln bodo morali biti kaznovani ta način, da se jim bo odvze-njih privilegije in njih oblast. 0 zdaj pa še nikdo ni zahte-. 1, da se jih uniči tudi telesno.\NOCt$tl tta Lord Vansittart in pristaši iNlZOZemtkem Pjegove šole so skrajno ostri na- London. (ONA) — Nacistična ram nemškemu narodu, a ven- stranka na Nizozemskem je iz-ir priznavajo, da so delavski | dala manifest svojim privrženci manj krivi v pogledu voj- Cem, v katerem je povedano, da rte in Hitlerjevega režima kot nameravajo holandski nacisti iz-stali narod. Rusi ttidi ražllku-j giniti "v podzemlje" ter nada m jo med masami naroda in u-j ijevati svoje delovanje kot ge boštevajo, da so nekateri ne-1 rilska sila, tako proti zavezni Jprotovali rešimu, a drugi Vle-kom kot proti vladi kraljice Wil |li koristi iz njega. Rusko stališ- helmine. Tukajšnji list Vrij Ne-je, da morajo Nemci kot na-|derland poroča, ds je besedilo Jd v celoti nositi breme posle-l tega manifesta ravnokar prišlo lic za njih vojno, tako V politič-j v osvobojene predele Nizozem pcm kot v materijalnem pogle-| ske. Ju. Toda le krivci, nacisti, Ge-| Manifest nacistov poudarja sapo in SS čete bodo odgovor-Ida imajo še mnogo računov z ni pi za /ločine, katere so zagreši-J zozemskimi partizani, posebno Ii . Židi. Anton Mussert, holandski Ako bi bili nacisti zares patri-1 Kvizling, je poslal svojo rodbil Ptje, hi izjavili, da nemški na- no nekam v bližino nemške me-M ni istoveten z njimi. Žrtvo-I je, kjer misli, da bo bolj na var fali bi ami sebe in poskušali ta-J nem. p rešiti narod. Toda nacisti nI-1 Gestapo na Holandskem tako 1 patriotje in tudi ne gentle-j malo zaUpa, da je odredila, da Fem Vsled tega hočejo UStva- mbrajo vsi moški od 16. do 50. Ni tako situacijo, da bodo vsil leta v Nemčijo, kjer bodo stav- gkf^takods bodo zavezniki! ijeni na razoolago za prisilno da se čim prej okrepi in tudi od-'i§» j . pocije j/Hir pred nevihto— Industrija bo lzdčldvala čisto Kako bo po vojni? Herbert Morrlson. angleški delavski minister. A MODERN DESTROVBR uses more than 3,000 gslloas of oll ao boar at top spsed. Skupina članic unije oljnih delavcev CIO v Rkhmondu. Call<. Dekleta tvorilo agitatoričnl odbor v kampanji aa tovarniške vo it ve pri Standard Oll. pri katerih unija upa na amago med 2000 delavci. * delo v tovarnah. »leteli v Nemčiji le na velikan P"' mas« anonimnih ljudi, ki se «boj sploh ne bodo vec( Fa/I' di. Oni dobro vedo, da f " • nemškega naroda v če t1 v um slučaju ninrtgo hujša,' rla i'h ne moti, ker Vedo, u ' in.nem njih usoda. uso-* P nan-tov, mnogo lažja .. . Ta i'icja se je rodila iz ponov ' «vniških groženj, da bo ^ ' imezni vojni zločinec JJ-' v »n kaznovan. Vlade kih držav imajo že sezna--*•"»« 'o na tisoče imen, !« >« ttisoče. Tako so se l "mnili na nemško pri-k' pravi, da "meŠČanl v 'U'u niso nikdar obesili,! katerih niso mogli u 1J uničiti je treba vse ' identitete, in one, 'kdo v Nemčiji nosi na ' ''ha (K)narcditi. Vsi ■e boje zasledovsnja, ■ vno spremenili svo-Ker imajo nacisti vse '^K* v BVl/J lil , . ... « ho kaj lahko, presk, Kaj mislijo ljudje o povojnem svetu? Opazil sem, da ljudje gledajo, mislijo in govorijo o povojnem svetu na dva načina, ki sta si popolnoma nasprotna. Prvi pravijo, da bo po vojni nastalo po vsem svetu naravnost čudodelno zboljšanje. Na vprašanje, kdo bo taka zbolša-nja pričaral* odgovarjajo, da bodo to nove vlade z novimi zakoni. Glede bodočnpsti gotovo nisem črnogled, vendar zelo'dvomim, da bi se mogle stvari v mnogem izboljšati samo zato, ker to pričakujejo milijonske množice na svetu. Brez trdega dela, vztrajnega razmlšljevanja, potrpljenja ln samodiscipline se svet ne bo izboljšal. Vojne same po sebi ne ustvarjajo boljših ča sov, kvečjemu odkrivajo Šibkosti in slabosti starih navad, miselnosti in ustanov ter poučujejo narode. Ali predvsem je pogrebno da ljudje sami pridejo do takih spoznanj ln tudi prepričanj, ker še le potem se da nekaj storiti. Vsekakor so se narodi naučili da rešitve problemov niso lahke in da poti za dosego uspehov niso kratke. Z golim kritizira njem starejših pokolenj, vlad in drugih osebnosti pa ni mogoče ustvarjati boljšega življenja Predvsem rhoramo pričeti mi sliti ne samo o tem, kaj je nam v prid ali izgubo, pač pa se moramo vživeti v potrebe drugih narodov, slojev in dežel. V času vojne se ljudje nese bično medsebojno povežejo Vsak izmed nas, naj že izhaja iz kakršnega koli sloja, je v te vojni pokazal, da je pripravljen žrtvovati vse za narod ln za skupno stvar, ki je večia od naroda in v katero globoko verujemo, Ce bomo ohranili te.vr line tudi v povojnem času. potem lahko pričakujemo, da se bo po vojni svet izboljšal. Ce se pa to ne bo zgodilo, bo ostalo vse I pri starem, v kolikor se naš jx>-ložaj ne bo fte poslabšal, zaradi naše sebičnosti, kar se ne bo prvič zgodilo v človeški zgodovini. Nesebičnost, to Je prva naša druge predmete, kakor pa jih je dobavljala v teku vojne. Via de bodo hotele — vsaj tako u parno — popraviti vse, kar je vojna poškodovala: bolnišnice, šole, cerkve itd. Ce t* se dalb samo z denarjem vse to popravi ti, bi bilo štvsr zelo enostavna. Po vojni bo polno denarja, Saj smo štecUli v vpjnimi posojili ves čss vojne, tako bodo mislili ljudje. Res bo na eni strani Veliko pomanjkanje, na drugi strani'pa obilo denarja Kaj mislite, kfj bi se zgodilo, če bi naenkrat vsi mubiliziran-ci prišli dombv. Blaga bi rmanj | kalo, ljudje bi se med seboj krd-gsli ih prepirali. Cene bi se *tra hovito povišale . . . Bogati ljudje bi si lahko pomagali, reveži pa bi umirili. Industrija bi o stala brez delovnih sil, namesto da bi bbratovala s polno parb da bi Čim več blaga izvozili ln na ta način plačevali stvari, ki jih moramo uvažati. Po vojni ne smejo prenehati tisti vojni ukrepi, ki so bili za vojno neobhodno potrebni. V dolžnost, ne smemo pa se udajsti I Času vojne Je vlada n. pr. uks upanjem, da bodo po vojni pri- zala: "Letlila so važnejša od šla sataa nebesa na zemljo samo vseh drugih stvari!" V prvem zato, ke se bo ta ali oni minister letu miru pa bo dejala: "Izvoz poslovil ih Če bo itginlla ta ali je najvažnejša stvar, važnejši od neka druga vlada. Z eno besedo kakršne koli vrste blaga, ki bi v mislih in dejanjih ne smemo ga potrebovali doma!" Vlada bo biti leni. . morala skrbeti tudi za to, da se Druga pogtešna misel je Čaka- bodo najprej izdelale najnujnoj ti, da se čimprej povrnejo pred-1 še stvari, potem šele ostalo. Na Pro!. GregoriJ Luk J snov I ga so bile tudi kmalu na mejah Romunije, potem )co je padla O-| desa in je bil očiščen Krimski polotok. Medtem pričenja nOVa Ko je bila pred Stsllngradom faza vojne proti Hitlerju, dSn obkoljena armada generala Pau- popolnega obračuna. Samo tako lu*a, ki je števa 800,000 mož, se «i lahko razlagamo sedanji zaje maršal Voronov tniločil, da jo časni mir na bojišču, bo uničil s tem, da jo razcepi na I Ruai ae pripravljajo za osvo-dvoje. Po nekaj urah osredoto-' bodllnl pohod na Evropo. Pri-Čenega topovskega ognja z neza- previjajo se tudi na mir, kajti slišano gostoto, ki je razmestilu po 2lfi topov na 1 kilometer bojišča. Je maršal Voronov dosegel svoj cilj. učinkovitost njegove taktike pa je bila fte večja na zadnji dan stalingrajske epopeje. Ko se je general Paulus s polovico svoje armade udal. Je ostala v mestu druga polovica, nekaj desettiso-čev Nemcev. Da bi tudi ž njo končal Je zaukazal: 1) da 1. februarja ob 9:45 zjutraj prične zaporni ogenj vsega sovjetskega topništva; d) da ob 10. uri prične splošni napad pod varstvom sovjetskega težkega topništva. Napad naj bi bil usmerjen proti središču mesta. Ali napad pehote ni bil niti potreben, samo topništvo Je zadostovalo, da zlomi zadnji nemški odpor. Kljub kombiniranim naporom išk vojni časi, Mnogo je ljudi, ki to žele in na to Čakajo. Mogoče se podzavestno niti ne zavedate, da si tudi vi sami želite povratka v stare predvojne čase. Po vojni bo vse polno ljudi, ki vas bodo Irapill s svojo sta dzor nad cenami, delitev potrebščin po izkaznicah, vse to bo še ostalo nekaj časa po vojni, ker samo na ta hkčln bomo lahko obdržali proizvodnjo pri maksimalni zmogljivosti. Koliko časa po vojni bodo ta ro miselnostjo, ki jo bodo seve- k* razmere še potrebne, tega da olepševali z vsemogočnimi iz- dartes Še nihče uganiti ne more, mišljotinami. Mnogo bo ljudi. Kddr misli, da se bodo razmere ki bodo besedo svoboda napak t>° vojni hifro uredile, ta se ze-razumeli. Govorili bodo, da so lo moti. se borili za svobodo ln da mo- Kakšna bo politična situacija rata zatp oblast ln disciplina iz- v posameznih državah po vojni giniti takoj, ko bo konec vojne. nI mogoče povedati v naprej. Mnogo bo prerekanj glede za- Gotovo pa Je, da bo veliko dela, sebnega življenja posameznikov, veliko uvidevnosti in veliko po-birokracije ln vladnih ukrepov, trpljenja treba političnim lju-Mnogi se bodo otresali potrebne- dem, najmanj toliko kakor v ča ga državnega nadzorstva ln su vojne, če ne še več. Napake mnogi bodo pdrekall državni o- ki bi jih politični ljudje zagreši blasti avtoriteto. Ii po vojni ne bodo nič manjše Tako .gledanje pa je gotovo kakor so bile pogreške ki so jih zelo nespametno. Ce telimo i- »torill odgovorni politični ljudje meti tak svet, kakršen je bil med vojno, pred vojno, j>otem Be to pravi, Že prej sem dejsl, da Je mno-da se nameravamo vrniti v svet, go prezgodaj misliti, kaj bo po ki Je vojno pripravljal. Tudi po vojni. Vem samo eno, da mo-prvl svetovni vojni je bilo tako. ramo tudi za ta čas, ki prihajs Vsi so si želeli povrstka v pred- misliti stvsrno in se ne smemo vojni čas, ljudje se niso prav nič udajsti utvsrsm, da bodo naie ozirali na spremembe in nujno- lepe želje za boljšo prihodnjost sti, ki jih je vojna prinesla s se- ustvarjene z golimi podpisi ns boj. Odstrsnili so državni nad-1 mirovnih pogodbah, zor nad industrijo ln trgovino ln s teta spravili v nered celotno\q nemgkem tajnem gospodarsko ln socialno življenje, ki je porušilo na milijone ljudi, stotisočem pa odvzelo delo. Ko bo vojna končana ne bo tudi s tem že konec nenormsl-nlh časov. Ko bo vojne konec, bodo privreli na dan problemi* ki He bodb čisto nič Isžji od problemov vojnegs časa, Nekateri problemi bodo res izginili, zato pa bodo na njihovo mesto prišli drugI. Mogoče bo trajalo še nekaj let po vojni veliko pomanjkanje. ^ Po vojni bo primanjkovalo vaega: hrane, oblačil, slrovin itd. Mnogo preveč ps bo pušk, tankov In letal. Vsaka dežela bo potrebna pomoči, nekatere več, druge manj. Vsakdo bo želel, 1 . «jMir*io v rssbllo Varšavo, kjer se ie ob koncu tulita dvtfeila proti Nemcem Čete nle6a srmade predi"* ^ u ^ da Je v t.b obupelh bojih padlo de podsetnska poljska armad.podjod.^o« ^^"ukiU prillj— aa kapttuUHf. ko t Me a«an|. urade v svojih I^ »Ulična P^k- * vl^oltn, i.abo« ko, J. poročal M. oroiju Bern, ftvlca. (ONA) - Nemci so začeli zdsj — malo pozno — reorganizirati »vojo Industrijo orožja. Njih imoter ie, ds po-sjMršijo čim bolj mogoče Izdelovanje različnih vrst orožja msl čevanja — takozvanih »Vergel-tungswsffe' — obenem pa, preskrbe nemško vojsko s čim večjimi količinami orožja proti tankom, da bi tsko vzpostavili rev-novesje z zsvtzntšklml silami, ki lmsjo ogromno materljalno premoč. Produkcijo navadnega orožja nsmersvsjo Nemci vzdrževsti ns "normalni višini", dočlm bodo pospeši*vsil Izdelovanje vsega novega orožja z vsemi silami Nemčljs Je torej prišla do teg». da mora poskušati izenačiti svojo slabost v pogledu tankov na ta način, da opremi svojo vojaft tvo s čim večjimi mnoilnan i strelnegs orožjs, ki prebije okh -pe zavezniških tankov — da bi mogel Vsak posamezni nemšH vojak stopiti v bot tudi priti < tanku, kadar naleti nanj. Zrlo skromne so vesti o tak« zvanem nemškem tajnem orot Ju. V fsbi Je bilo že orožje "V j" -nlml vozili "Panter" ter ogrom nim številom teikega topništva V trenotku, ko bi se ceste jmisu šile, bi se vsa ta ogromna moto rlzlrana množina spustila v napad proti armadam generala Konjeva in poskušala doseči od ločilni udsr z vsemi Jjosledicsml ki hi iz tega udara nastale. Ali general Konjev, ki Jo v taktiki strokovrtjsk, Je Hitlerja nehitel in udaril na sovrainika v trenotku, ko je bil ta nepre makljlv zaradi velikih brluzg lit »lata. Ogromna nemška motorl /.Irana masa je obtičala v blatu n roitopljenem snegu, ker so jlle ceste popolnoma natiporsb ih* Cflrneral Konjev |>a se na ta vremenska neugmlja ni prav nič »zirsl. Pr on talno Je udaril prot nemškemu armadnemu bloku pri Umanu s svojimi tanki in s strshitnlm topovskim ognjem ftovrsžnlk je bit prikovan na blato in je ni mogel ubraniti so-v/t»tiikega napsda, kljub velik premoči. K s ko so Rusi napredovali tem morju blata s hitrostjo 20 kilometrov na dan ter pri tem zdrobili sovražni odpor, to je njlhovs skrivnost. Husi danes dobro vedo, koliko je mir vreden. Preveliki so realisti, da hi dovolili n. pr. komurkoli odvzem ruske zemlje in ruskega prebivalstva, ki na tej zemlji živi. Zmagovita Rusija ne potrebuje nikogar, ki bi čuval ključ njene lastne hInobene potrebe nima po turških pilotih, ki bi sovjetske Isdje vodili v Sredozemsko morje, niti po finskih pilotih, ki bi urejevali promet v Finskem zalivu, Zgodovinsko poslanstvo Rusije je. da ščiti svoje slovanske brate, ali vprašanja slovanskega vzhoda ln pravoslavnega v/hoda se bodo reševala s popolnim znanjem stvari: ves svet Je stvarno razumel, da Je nemogoče vsak četrt stoletja obnavljati gala-konfercnee v steklenih dvoranah Vcrsaillcsa t mednarodnimi solisti: španskimi, poljskim, Švicarskimi Itd. Md. Svet Je to razumel po nadčloveških naporih, ki so porušili stari svet, —Bazovica. Glasovi iz m naselbin (NadalJ«vanJ« s I. *tranl,j opisiio ladostl in IlilgrMije l7kafin.O M«, da, SmO ljudje, ki znamo čutiti in ceniti ono, kar Je cene ln čustva vred- l Kakor aem žo poprej omenil, Da bi se ruski tanki popolno- kampanja SAN^ jo v iarmahu. ma ne pogreznll! v blato, so ruski vojaki navezali na gosenice teiko Jelovo grede ln isko so tanki vzdržali. Na prehodih, ki so jih odprli tanki, ao sledili kamijonl z mu-niči jo. Pot so jim utrdili tanki. Tudi transiiortna letala so pre našala strelivo In to delo so o-pravljsli tudi, vojski ln kmetje, ki so ns hrbtih nosili Izstrelke prav do samih topov. Potem, ko so trmade genera zalo naj vsak stori, kolikor more, vsak |mi vssj nekaj! Nikoli v našem življenju nI nikdo bolje investlrsl svojega trdo prlsluže-j ni ga denarja kol če ga vloži v ta človekoljubni namen! Bodi samostojen in svobodomiseln! Ne oziraj se na one fa-rtseje, ki so pripravljeni prodati tujemu In domačemu trino-gif za manj kol .'SI srebrnikov! Ti Judeži, ki mmljo kulo, so btlt vodno strup Hlovencev, služili ao kot politično iti versko dr- la Konjeva preile obaelns domačemu in tujemu biču. nemške obrambe, Je rdeča voj- hJ ^ ^ nekdaj trdo sple »kii nezadržno napiedovala »ko-l|r|( /u slovanski narod zi 20 dni ln jirevallla razdaljo. .IftO kilometrov kljub rtepresta- j nlm sovražnim napadom, kljub i preplavljenim, cestam, vse do j trenotks, ko se Je na reki Prul ; (»red rdečo armado poka/ala sovjetska meta. Aovjetske armade so prodrle v Romunijo do Jaslja ln K »šineva, armade generala Zukova ao prispele do vznoija Karpatov | In armade generala Malinovskc- Mkhael Chok. For VICTORV mi • It ITI • •TAT«• •IflNH BONDI HT4MFI GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA B O O O M I B M A O A J N A (Nadaljevanj«) ' Jelka, na kateri kolodvor grel?" je vprašal tez nekaj čaaa. "Kaj greš na Savski kolodvor?" "Da!" "Jelka, rad bi ti kaf dal za na pot. Tako dobra si bila, pa nimam niti dinarja sedaj." Uprl je oči v njegove. Neizmerna žalost je leiala v tistih dobrih, lepih njenih očeh. "Imam za pot. Gospod Simon, vam bo dal Še Bog velike dni. Le umirite se radi Danice! Tako rada bi jo poznala. Zdi se mi, da jo bom skoraj gotovo spoznala." 44Kaj govoriš, kaj misliš?" je zaklical on. "Rada bi jo imela že radi vas." "Kaj misliš?" je vprašal še enkrat in ni u-maknil pogleda z njenega lica. "Nič ne mislim. Toda, če ona ne bi bila umrla, bi jo jaz hotela spoznati." "Nisi mislila na nekaj drugega?" "Na kaj? Nisem mislila." "Ml boi pisala Uko j, ko prideš domov?" Pri tem vprašanju ni niti trenotek umeknll pogleda od nje. "Če vam bo prav, vam bom pisala. Toda vi se za moje pismo ne boste zmenili. Kaj če vam moje pismo," je rekla silno mirno. Simon ae je pomiril v hipu. "Gospod Simon, tiste pesmi aem vzela a ae- i boj. Ne srdite se! Ce hočete, vam jih dam nazaj." "Kar imej jih! Moj dobri prijatelj se nI mo- ■ tU. Imaš ti koga doma?" "O, Imam." MJelka, spremim te na kolodvor, prav na vlak." "Ni treba, gospod Simon! Moram še nekam, daleč poprej." Ustavila sta se. Gledal jo jc v oči. Tudi ona je gledala v njegove nekaj čaaa, potem jih je povesila. "Zebe te, Jelka!" Odkimala je z glavo. Prijel ja njeno roko. "Kako je mrzla tvoja roka." Počasi, počaal je Simon dvigal to roko, vso ožuljeno od dela, ln jo je poljubil, (Jasi jo je Jelka hotela izmakniti. "Zbogom, Jelka!" "Zbogom!" ja zašepetala tiho. OkranlU ae polagoma. "Jelka, spremim te!" "Proalm vaa, ne! Zbogom, Simon!" Krenila je na levo ob tramvajski progi. Njena lepa postava je tonila med ljudi. Le rdeči robec ae ja še videl med množico. Simonu so se orosile oči. Obrisal jih je z rokavom, na katerega se je lepil sneg, potem je vnovič vzkipela jeza v njem. Skoraj tekel je do "Delavskega dola" in pred vrata svoje gospodinje, na katera je udaril a trdo peatjo. "Kaj, kaj?" je zaklicala, ko je odprla. "Zakaj ste odpustili Jelko?" Simon se je ves tresel od jeze. "To sa vaa člato na tiče. VI plačajU stanovanje poprej ln tudi potem si zelo premislite, kričati nad menoj ln razbijati po mojih vratih!" "Zakaj ste odpustili Jelko? Vi, zakaj ate odpustili Jelko?" je pričel kričati tako, da je pritekel gospodar in se je postavil med njega in ženo. "Kaj kriči ta mladi gospod!" "Hoče vedeti, zakaj amo odpustili tisto pocestnico." "Molčite, vi podla ženska, molčite!" je zaklical Simon in zagrabil z roko za njeno ramo mimo moža. "Ce nobene ženske nisem udaril. Vaa bom, razumete, vaa, kl ste upropaatlli tega otroka, vaa, kl ste prodajali njeno telo< VI zaalužlte, da bi vaa zadušil z gnojnico. Vi ste ji prigovarjali ln tega poleg sebe vprašaju, kaj je naredil z njo. VI pojdiU za pocestnico! Edino vi boste prava pocestnica." Simonov bes je naraščal od trenotka do trenotka. Stresal ji j« ramo in JcričaL Iz drugih sUnovanj ao priUkli ljudje 1 zvedavo glodali. Toda aedaj je pričela kričati gospodinja. Gospodar ga je rinil proti stopnicam. "Izginite takoj iz mojega stanovanja, Id ga še niaU plačali, in pridite po svoje stvari, ko bo«U pU-čall," mu je rekel goapodar. "Kaj si vse upa U poUpuh," je klicala gospodinja navzdol. "Policijo pokličem!" "Poleg lumpov ne maram stanovati več. Le pokličlU policijo, goapodar, je ne bo treba meni. Ze vesU, zakaj. PfuJ, lump, ne boj ae, da ti ne pUčam stanovanja!" Pljunil je predenj na tla, ae oktenll ln odšel mimo ljudi, ki ao strmeli vanj. "Ubiti *bi moral to mrho," je rekel zunaj, ko se je naslonil ob ulici na zid. Srce mu je silno udarjalo. "O, ti mesto, kako al grdo ln neuamlljeno!" In zopet je odšel na široko cesto. Se bolj na široko, kot mu j« bila doilej, in bolj belo in mehko. Sneg jo je pokril Čez in čez. 15. Bravec naj med tem in naslednjim poglavjem ponovno misli na Jelko. Ko se je Simon nekoliko pomiril, je pričel premišljevati z neko nejaano muko. Da so ga vrgli iz sUnovanja, ga ni posebno skrbelo. Tudi dosedaj je izosUjal po cele noči. Glede toga je bilo v njegovem značaju nekaj clganake-ga. Druge mlall ln čustva so mu izpodriniU take akrbl. Tudi na večerjo nI mlalll, dasi je dobil njegov obraz že zelenkasto barvo. Slutil je, da se bo nekaj zgodilo. V Uj slutnji pa je plaval Jelkln obraz. ZahoUlo ae mu je, da bi io nekje srečal. Prijel bi jo za roko ln vodil v Črno jagnje. Tam ni snega ln toplo je. "Moja mala" bi jI rekel ln bi bil dober z njo ln ji govoril toplo besedo. V oči bi jo gledal in jI gladU lice. Pripovedoval bi jI o pomladi, kl bo prlšU nekoč, in nič več bi ji ne rekel, da bo njen otrok cigan ln naj mu kupi gosli. Sneg je aedaj naletaval bolj na gosto. Tudi toploto je padla globoko, daal je bil šele prt-čeUk zime. . Ljudi nI bilo mnogo na ulici. Val ao mrki ln a povešenlmi glavami hlUli po svojih opravkih. Nekaj težjega ln neveselega je ležalo nad mestom. Celo vozovi so potovali brez hrupa. Svinčeno siva barva je bila razprostrta visoko nad padajočimi snežinkami. Tu in Um se je pretrgala s snegom obložena žica iz omrežja in ae obesila na cesto. Simonovo pozornost je vzbudilo dekletce, kl je korakalo počaal po pločniku pred njim. Bila je punčka k*kib šestih let. Izstopila je iz gostilne ob cesti z litrom rdečega vina v roki. Jako počasi in previdno je stopala, boječ ae, da bi jI ne spodrsnilo na anegu. Vina so jI nalili prav do roba steklenice. Zato se je pri vsakem koraku po malem razlivalo čez rob ln curljalo na ročico in na aneg. Z nenavadnim zanimanjem je opazoval dekletce ln začel počaaneje hoditi, samo da bi otroka ne prehitol. Opazoval je z veliko radovednostjo vsako kapljico, ki je pordečilo roko all beli sneg. Videti je bilo, da deklico zebe v mokro roko. OzaUjala je, pre-devala vino previdno iz ene roke v drugo. Potem je pribllštU počasi mokro dUn k ustom in zadihala vanjo ln v prstke. Skoraj prav notri v usta je vtoknila roko. Simonu ae je zasmilila. Sklenil je, da bi pristopil k njaj, ji vzel steklenico ln vodil deklico za roko domov. Toda preden ja uUgnil to storiti, j« punčki nenadoma zdrknil Utar na tla ln aa razbil na pločniku. Rdeča luža aa je zvezdaato razproatrU po anegu. (Dalj« prihodnjič) R O 8 VETA 1«, zato da ai brez strahu pogledal avoji materi v tiho obličje! N« toži, milost ti je bil« dana!" O Bog, da bi ne bilo te visoke šole, ki leži na srcu kakor težka senca in neče stran! VIII. Najlepša podoba mojih mladih eanj je bila Ljubljana. Vse ae j« razmahnilo, vse na široko razmaknilo v prsih, kadar sem pomialil nanjo. Niso mi veliko pripovedovali o nji; sam sem si bil uatanovil podobo, ki je bila aijajna br«z primere. Bral sem pač tudi o cesarskem Dunaju in o drugih velikih mestih, še bolj daljnih in tujih, ki so se solnčila Um nekje v praznini, onkraj aveU. AU to so bile zgolj pravljice, pač lepe, toda izmišljene in mnogo bolj neverjetne, kakor prigod« ln junaštva Petra Klep-ca. Kolikor je bilo lepote v meni, kolikor svetlobe, z vso sem bil ovenčal in obžaril Ljubljano. In Ljubljana je v resnici bila, je žlveU, še prav blizu. Ob jasnih dneh sem videl njen mili, topli odavit že z vrha Svete Trojica. M«ato samo je zakrival očem temni hrib nad logom, občutilo pa ga je srce v ljubezni ln koprnenju. Nekoč, na svetega Alojzija dan, je bila šolska slovesnost pri Sveti Trojici Poglavitni del slovesnosti so nam bili štrukljl PONEDELJEK. 9. OKtod^ in češnje: vse drugo, maša, petje in pusti govori, nam je bilo le v nadlego. Učitelj mi je bil napisal dolgo pesem na čast Mariji Tereziji; pesem se mi je zdela na vso moč priskutna, ali naučiti sem se jo moral. PoaUvili so me bili na visoki zid kraj cerkve. Poletno solnce mi je bodlo s tisočerimi razbeljenimi bucikami v oči; videl nisem ničeaar drugega, nego eno samo silno, vesoljno svetlobo, ki je liU v mogočnih valovih od ljubljanske strani. Mislil nisem na pesem; ne slišal, ne razumel nisem nobene tistih suhih, čudno smolastih besed, ki so prihajale čisto ponevedoma iz grU preko vročih usten. Edina moja misel je bUa Ljubljana. Iz svetlobe se je vzdigaU v vsem svojem čezna-tumem blesku. In sebe samega sem videl Um, v življenju polnem čiste lepote, same dobrote ljubezni in sreče; ne več, nikoli več v tem hudem življenu, ki se v samoti preliva iz bridkosti v bridkost. Vzdramil me je moj lastni 'molk; moj glas mi je bil kakor tenka bela nit med Ljubljano in menoj, ki se je nenadoma pretrgala; ozrl sem se preplašen po ljudeh, kl so stali v črnih gručah tam spodaj ter tleskali ob dlani. Neka gospa, ki je bila napol skriU pod širokim rdečim slamnikom, dežniku podobnim, je rekla na glas: "Tega pa dajmo v Ljubljano!" Nekdo me je prijel od zadaj krog pasu Ur me je posUvil na tla. Poznal nisem nikogar več. Od tistega trenotka se je vse in za vselej zaokrenilo v meni; oni, ki je bil poprej, se je raztopil v nič; namestu njega je živel, govoril in sanjal vse kdo drugi, ki mu še zdaleč ni bil podoben, še v lice i)^; modrejši je bil ln močnejši, ali vesel ni bil. Hrepenenje mi je zagrenilo srce, napolnilo ga je z zlaganim bogastvoni, s cekini, ki so bde-čim očem velo listje. Zamrzelo mi je življenje, kakor je bilo; nikogar več nisem maral, ne matere, ne očeU, ne bratov in sester; oduren sem bil in hudoben, studil sem se sam svoji podobi, kakor da bi se neprestano gledal v ogledalu. Najbolj zagnusila pa se mi je šola; zeblo me je v tisti veliki, beli izbi, zeblo pod belim, slad-kotnim obrazom učiteljevim, ki je predel svoje cukrene besede, kakor priliznjen maček. Rekli so, da sem bolan. Zares so me položili v posteljo in Um sem ležal tedetn dni ali koliko, ne vem. Ko sem se nekega večera vzbudil, je stala ob postelji sUra mati in je držala v roki prižga no svečo, tisto pisano, v klopčič zvito, kakor jih prodajajo po božjih potih. Prišla je mati jokala je naglas, udanla j mater po roki, da je padlaB na tla Ur ugasnila. * "Kaj bi rad?" me je ^ šala. 1 ** (Dalje prihodnjič.) Rasni mali oglati "Bindery GirU Izkušene ali neizkušene, ki se hotele naučiti. Stalno delo in dobra plača. OgUsite se na 913 West Van Buren v 6. nadstropju. NA PRODAJ Posestvo, $200.00 Izvrstna transportacija in Takojinja posest. Cena Lastnik—Lang—Palisade 4 PRODA SE 2 nadst. v prvem in 7 sob v drugI pojasnila vprašajte v lastnika, 814 No. Damen DELO DOBI Kuharica in "second maid." Saij dva v družini. Amerikanca. Prid site izpričevala. Dobra plača. Mi Voorhees, Superior 9503. Kličite mi 9 in 11 dopoldan. _(Adi V Pros\eii so dnevne sveto ne in delavske vesiL Ali J čltafte vsak dan? IVAN CANKAR (S« nadaljuje.) Se drugikrat in tretjlkrat sem v tistih zgodnjih časih videl smrt ln sem se jI čudil. Stopil sem nekoč kar Uko v sosedovo izbo. Mračna je bila in prazna, dišalo je po vlagi. Sredi izbe je sUla zibka, v zibki je ležal otrok. Tenke voščene roke so mirno ležale na rdeči odeji; lica so bila rumena ln zgrbljena, kakor usnjaU; oči so bile naate-Uj odprU ln čisto bele. Mislil sem. da spi; ko sem ga narahlo poboUl po licih, sem videl, da je mrzel in trd. "Mrtev je!" Sklonil sem se, pogledal naUnko. poslušal napeto; nI se ganil, ni dih-nil. "Zares je mrtev!" Sel sem počasi ls izbe in sem se čudil, kakšne stvari da se de na svetu "Snoči Je še vekal, zdaj pe je člato mrtev!" Na cesti mi je prišla naproti aoa«la in me je vprašala. "Kaj pa Jurček' Ali spi?"—"Ne api!"—"Kako d« ne?"—"Saj J« mrUvr-Zgrabl la me Je za laae ter me treščila v prah. Sedel sem Um začudan in zbegan ln sem poslušal jok, ki se je razlegal prav gotovo doli do Močllnika in ki ja bil vaa podoben pasjemu tulenju.— Ko se je trotjikrat prikazala smrt mojim mladim očem, m« je presunila s neizrekljivo grozo. Na ceaarski cesti se Je bil splašil konj; penil se je, buštl v omotici s vso silo v okovani drog voza, kl je sUl pozabljen kraj poti. Krvavi drob s« ja vsul na tU. Žival se ja vzpela na zadnje noge, pene so škropila U odprtega gobca, oči ao buljil« velike ln rdeče. Nabrala se je gruča ljudi, ki so kričali in kieta val vprek Star hlapec, gologlav ln golorok, J« sUl tik pred konjem, gledal mu v gobec Ur jokal naglas. Zali rope U je žival, ozrla se proti nebu "Zdaj moli gvojo zadnjo molitev?" Preeekalo mi je ara kakor a sekiro. Hlapec J« kri čal: "Tak daJU no, ljudje božji, Uk daJU no!" Kaj da J« mislil, kaj da je proall, ni vadel sam. Jaz pa sem vadel: "PolJubtU ga na penasti gobec, pokleknlU predenj trpečega, lepo besedo mu dajt«!" Zgrudil a« J« lep konj, kakor pod neusmiljenim udarcem, še j« sunkoma zaokre-nll glavo m a« nI več ganil. Tekel aem domov tr«p«Ujoč, Ihteč; tudi sam bi bil obl«ial v prahu, •kril se, da bi nikogar n« videl. Tiho gre smrt, tiho gr« dekla božja. Spoznal sem Jo, ko še nI bil čas spoznanja. Kasneje se mi je sanjalo mnogokdaj, da sva tadela sama v zaklenjdhi izbi. fripovedovaU mi J«, koliko da mi jih je blU ta vzela ln zakaj. "Spomm a«, I« sadnji pajčolan odgrni. tja poglej, ko si noall I« zeleno krilce! Okusil si •bolečino. da al bil potrjen za zmlrom, pripravljen na vae, kar ai! Dal j« bil, blato j« škropilo do ko len; pod širokim dežnikom U J« nosila mati v naročju, nosila za drobceno balo krsto; v lati krsti j« Ušel angelj božji. Občutil si me in si jokal, da aa J« razlegalo po Klisu« Alt več ne veš? All več ne vaš. kako so šli, da a otfal strmeč in sam? Otrok, pomisli prebrati al moral abecednik smrti od začetka do konca, pto da al bU vrtd«n visoka šo- 5 pmj m w»4 unless you step in now to help men in Germanprison campsfiikt that deadly "barbed wire" boredom t T ms CLOCK has a hundred hour« on its dial snd each hour has 6oo minute* when you're penncd behind barbed vvire. Nothing to tec but that wire, the bar* rack's vali, snd a sentry's back. Nothing to hear bul the tram p of his feet, the hctfl ol four comrades. So fo« go slowly, grimljr, and some-ttmes not-*o-quietly, progrcteivcl? |owards the "barbed wire diseate" .Uakss jrouVt luckjr enough lo kave the folks back home get behind the War PrisoneiV Aid (one of the 19 psrticipat-ing agencie* of the National VVar Fund) and provide the money to provide the thing* to feed the hunger of jrour heart and soul and min d. Books and baseballs and tennis racketfc Textbooks and technical cquip-ment ao you can eontinue studie* the war interruptcd. Grease paint and pby-seripts for jrour own camp shows. Games of everjr sort. Anything and everjrthing it's humanly possible to provide to start Time marching on again. This k just one of the manjr vfttl jobt your contribution helps to take care of —when you support the National VVar Fund bjr giving to jrour local Com-munity VVar Fund. Your dollart go to work on 1« continents and in ninetjr-one countries meludmi jour ownt because this united campaign cover* the btg home-front need* too. And don't ju« give a "token" contribution. The job i» too big for that. Give—reaUj give! Remember that no matter how much anjr of us gives ia money it's stili little compared to what the people jrouTl help have been gtving in "blood, swcat, and tesn." OIVB GBNEROUSLY TO YOUR CommunityWar Fund RBPRBSBNTING THB National VVar Fund slovene national benefit sooety 2*57-5» S. Lawndal* A v*, Chlcago tt, IU