Poitnlna platana v gotovini Stev. 288 V Ljubljani, sreda 20. decembra 1939 Cifra Din Leto IV Nemški 32.000 Ionski parnik jColumbiis' uničen v ameriških vodah Parnik je zajela angleška vojna ladja, nakar je posadka sama ladjo zažgala Newyork, 20. dec. o. Nemško mornarico je snoči zadela nova, huda izguba. Uničen je bil 32.000 tonski potniški parnik »Columbus«, last družbe »Norddeutscher Lloyd«. »Columbus« je za »Bremenom« in »Europo« tretji največji nemški parnik. »Columbus« se je ob začetku vojne zatekel v mehiške vode. Pretekli četrtek se je podal »Columbus« na potovanje v Atlantik. Po ame-riških obalnih vodah so ga spremljale ameriške vojne ladje. Ko pa je prispel na odprto morjen in je bil že 74 km severno od rtiča Henrya na južnem koncu Floride, je v daljavi opazil neko angl. vojno ladjo, ki bi ga kmalu ujela. Da se ne bi udal v angleške roke, je nemški poveljnik dal nalog za izkrcanje vsega moštva, ostalim pa, ki so ostali na ladji, povelje, da zažgo že pripravljene sode naite in potope ladjo. Ta čas je priplula v bližino ame-rikanska vojna ladja »Tuscaloosa«, ki je prevzela 599 ljudi posadke. »Columbus« je bil naenkrat v plamenih, slišati je bilo tudi več eksplozij. Od vsega moštva sta izgubila življenje samo dva kurjača, ki sta najbrž bila v trenutku eksplozije še na ladji. Amerikanska križarka, ki je pripeljala mornarje v Newyork, je te izkrcala in jim je dovoljeno biti 60 dni v Združenih državah. Uvedena bo preiskava, če ti mornarji morda niso vojaki. V tem primeru bodo interniran Kontreadmiral Tausis, poveljnik pomorskega oporišča v Norfolku je izjavil, da je ameriška križarka »Tuscalosa« sporočila po radiu, da je bil parnik >Columbus< potopljen snoči ob 22.09 po Greenwichu. Nemci so potopili doslej 23 lastnih potniških in tovornih ladij, da jih ne bi sovražnik zaplenil. Celotna tonaža teh 23 ladij znaša 139.406 ton, angleške in francoske vojne ladje so pa doslej zaple- nile 19 potniških in tovornih nemških ladij s celotno tonažo 88.218 ton. London. 20. dec. o. Francosko vrhovno mornariško poveljstvo sporoča, da sta francoska rušilca potopila v Atlantiku dve nemški podmornici. Eno od teh dveh je potopil že znani rušilec »Sirocco* in je to že njegova tretja potopljena podmornica. Drugo pa je potopil drug neimenovan francoski rušilec. Vaien posvet francosko-angieškega vrhovnega sveta: Angleška in francoska pomoč za Finsko Pariz, 20. dec. o. Včeraj se je tretjič od začetka sedanje vojne sestal anglcško-franco-ski vrhovni vojni svet in razpravljal o vseh važnih vprašanjih glede vojskovanja in o sklepih, ki jih je treba izvesti za vojno sodelovanje med Anglijo in Francijo. Predsednik francoske vlade je pri tej priliki čestital angleški mornarici zaradi uničenja križarke »Admiral von Speec. Nov uspeh finskega junaštva: Finci so potopili 22.000 tonsko sovjetsko vojno „Oktoberska revolucija' JI Helsinki, 20. dec. o. Iz tinskega vrhovnega poveljstva poročajo, da jo finsko obalno topništvo pred Kovitsem na karelijski obali potopilo eno največjih sovjetskih vojnih ladij »Oktoberska Revolucija«. Ladja ima 32.378 ton in je bila narejena 1. 1911. Spadala je v vrsto carskih oklopnic >Pctropavlovsk«, »Sebastopol« in »Poltava«. Oklop-nica je bila oborožena z velikimi topovi in je bila modernizirana med leti 1926 in 1928. Do tega uspeha je Fincem pripomogla zvijača. Sovjetsko poveljstvo je vedelo, da nesejo finski obalni topovi samo 5 km daleč. Zaradi tega so sc sovjetske bojne ladje gibale malo izven tega pasu. Finci so pa na skrivaj na ve? krajih obale pri Kovitsu zamenjali prvotno topove z močnejšimi. »Oktoberska revolucija« sc je približala neki taki obrambni točki na G km, tam pa so jo presenetile salve iz finskih topov in jo potopile. To je tretja sovjetska vojna ladja, ki jo je finsko topništvo uničilo ali hudo poškodovalo. ‘ Helsinki, 20. dec. m. Tukajšnji uradni krogi poročajo, (la je mesto Abo, pristanišče ob zahodni finski obali, zaradi zadnjega sovjetskega letalskega napada v ognju. Požar, ki so ga povzročile eksplozije bomb, se je razširil z veliko naglico, zlasti zato, ker so v tem mestu večinoma lesene hiše. Pristanišče Abo ima 80.000 prebivalcev, ki pa so se po večini že takoj ob začetku sovražnosti z Rusijo izselili v notranjost Finske. Norveške oblasti potrjujejo, da je neki sovjetski oddelek prestopil norveško mejo na skrajnem 6everu, a 60 ga norveške straie pognale. Po norveških vesteh se manever sovjetske vo^ke na severu, kjer imajo Finci po večini neizurjene vojake, ni posrečil. Finska vojska, kateri so Sovjeti na enem kraju presekali zvezo z zaledjem, so še vedno v krajih okoli Petsania in ne morejo rdeči streti nienega odpora. Snočnje finsko uradno poročilo pravi, da so na karelijski ožini Rusi napadli v velikih množicah po hudi topniški pripravi. Sovjetsko topništvo je pri tem napadu sodelovalo tako, kakor še nikdar od začetka vojne. Vsi napadi so bili odbiti. Sovražnik je izgubil ogromno ljudi in veliko tankov. Na vzhodnem delu bojišča pri jezeru Aglaja-ervi Finci napredujejo proti sovjetski meji in 90 uničili dozdaj 17.000 mož rdeče vojske. V roke so dobili veliko ujetnikov, orožja in vojnega materi-jala. Finsko topništvo je izvedlo uspešne polete proti sovjetskim prometnim križiščem ter razbilo več kolom ojačenj in provijanta. Sovjetska letala so včera) bombardirala Hel-•inki in razna druga obalna me6ta. Večino letal je finsko topništvo pregnalo preden 60 dosegla cilj. fri tem 60 bila 4 rdeča letala sestreljena. Sovjeti (A skušali bombardirati postajo v Helsinkiju ter in- dustrijsko središče Malmo Mesto Abo, ki šteje 80.000 prebivalcev, gori, ker so sovjetske bombe povzročile požar. Večina hiš v mestu je lesenih. Prebivalstvo se je Izselilo. Se zmerom potekajo 6rditi boji na skrajnem severu Laponske. Sovjetske čete so imele hude izgube, ker so Finci zelo skrbno pripravili 6voj obrambni sistem. Glavno mesto Laponske Rova-nienci je sedež vrhovnega poveljstva generala Vi-leniusa. Zdi 6e, da bo moTal iz tega mesta preseliti 6voje poveljstvo, ker prodirajo Sovjeti tudi * severa in vzhoda. Kljub temu mislijo, da bodo finske čete vendarle mogle usitaviti prodiranje sovjetskih čet, ker razpolagajo z znatnimi rezervami v tem odseku. Taktika sovjetskega poveljstva sestoji v tem, da bi z napadi v raznih odsekih demoralizirali fins-ko poveljstvo in tako omejili hitrost finskih manevrov. Uspeh tega velikega boja bo odvisen od rezerv, s katerimi Finci razpolagalo. h zanesljivega vira poročajo, da so na včerajšnji seji zavezniškega sveta razpravljali o dejanski pomoči Anglije in Francije za Finsko. 0 tein vprašanju se jo posvetovala tudi francoska vlada na svoji zadnji seji. Anglija in Francija računata, da bosta zaradi sovjetskega napada na Finsko prej ali slej potegnjeni v vojno tudi švedska in Norveška, kar bo Angliji in Franciji narekovalo potrebne korake. V tem primeru Rusije ne bo mogoče več smatrati za nevtralno državo. Zaradi tega so včeraj razpravljali ne samo načelno o pomoči za Finsko, marveč tudi^ o načinih, kako bi to pomoč najhitreje in najizdatneje poslali. London, 20. dec. o. Bivši angleški mornariški minister Duff Cooper je imel v Nevv Yorku govor, v katerem^ je dejal, da bo Anglija pomagala Finski in napovedala Sovjetom vojno, če bi grozila nevarnost, da bi bila Finska premagana. Mladi kralfevs gost;e v OeSgradu Bclgrad, 20. decembra, m. Snoči je prispela v Belgrad skupina sedmošolcev in sedmošolk, vrstnikov Nj. Vel. kralja Petra II. Na belgrajskemu kolodvoru so jih sprejeli in pozdravili kraljevi zastopniki. Začasa njihovega bivanja v Belgradu bodo gostje kralja Petra ter se bodo udeležili več prireditev, ki bodo prirejene njim na čast. Iz Ljubljane so prispeli pod vodstvom prof. Janka Severja: Viktor Antolin, Josip Jančar, Mariin MnV. Milena Vodopivec in Jakob Savinšek. Aretacije na Češkem in na Poljskem Razglas poljske vlade o poljskih vojnih ciljih Praga, 20. decembra, m. »United Press« poroča: Zadnje dni je tukajšnja policija zaprla okoli 50 Čehov, ki so po veliki večini člani rusko-češke-ga društva. To društvo je v prejšnji češkoslovaški republiki pospeševalo kulturne odnošaje med Češkoslovaško in Sovjetsko Rusijo. Med zaprtimi je tudi deset višjih častnikov bivše češkoslovaške vojske, ki baje pripadajo vohunski organizaciji, kakršne so odkrili na Češkem že meseca avgusta. Pariz, 20. decembra, m. Agencija PAT poroča: Poljska vlada je naslovila na poljski narod razglas, v katerem razlaga svoje cilje ter poudarja, da se je odločila te svoje namene tudi uresničiti. Med je odločna ie svoje namene tudi uresničiti. Med 1 aeno Poljsko r ri njene cilje spada pred vsem osvoboditev Poljske • v večletno ječo. in tako močna utrditev njenih meja, da bodo te meje lahko trajne. V proglasu končno pravi, da vztraja in da bo vztrajala še nadalje ob strani svojih zaveznikov. Berlin, 20. decembra, o. Angleški tisk je razširil vesti, da je nemška politična policija brez preiskave ustrelila katoliškega škofa in večje šte. vilo duhovnikov v Lublinu. V nemških uradnih krogih izjavljajo, da sta bila lublinski škof in njegov vikar konec novembra res obsojena na smrt, ker sta skrivala orožje. Nemški guverner za zasedeno Poljsko Frank, pa je smrtno kazen spremenil Vremensko poročilo Pokljuka: —2, obl., mirno, 80 cm juž. snega. Bled: —7, oblačno, zračni pritisk se manjša, mirno, 27 cm snega, južen. Planica-Tamar: —2, delno obl., mirno, 70 cm snega, pršič. Jezersko: —5t delno oblačno, mirno, 25 cm pršiča na 15 cm podlage. Komna: —3, jasno, 70 cm pršiča na 80 cm podlage. Krvavec: —4, delno obl., 70 cm snega, pršič. Sv. Janez v Bohinju: 0, delno oblačno, 50cm snega, pršič. Ruski letalci prosijo Fince, naj vzdrže... Letaki, ki jih mečejo rdeči letalci govore o bližnji revoluciji v Rusiji Budimpešta, 20. dec. o. Posebni dopisnik lista »Magyar Ncmzeti« poroča s finskega bojišča v Kareliji, da je včeraj priletelo nad finsko postojanke sovjetsko letalo, ki je najprej zmetalo svoje bombe v morje, potem pa je spuščalo nad finske postojanke letake » naslednjo vsebino: »Finski vojaki! Morate vzdržati še mesec ilni! Nova ruska revolucija, ki se že pripravlja, bo prinesla mir!« Te letake spravljajo v zvezo z vestmi, ki trdijo, da opažajo vedno večje nezadovoljstvo med prebivalstvom po sovjetskih velikih mestih. To nezadovoljstvo je naraslo tako, da so morale oblasti veliko ljudi prijeti in jih poslati v pregnan- stvo, v Moskvi in Leningradu pa so zaplenili pre-bivalstvu vse radijske aparate. Moskva, 20. dec. m. »Exchange Telegraph« poroča: Na včerajšnjem sestanku, ki sta ga imela Stalin in Molotov, je bilo sklenjeno, da se mora začeti novo čiščenje med častniki, ki se udeležujejo vojne na Finskem. Ta sklep spravljajo v zvezo z neredi v Leningradu in z npori med sovjetskim vojaštvom na bojišču severno od Lado-škega jezera. London, 20. dec. m. Agencija Reuter poroča iz Moskve: Neki politični komisar in načelnik GPU sta odpotovala iz Moskve na finsko bojišče, kjer bosta vodila preiskavo o zadnjih uporih sovjetskih čet Smrt na gasilski veselici Maribor, 20. decembra. Dne 8. novembra lanskega leta so imeli v Muretincih gasilsko veselico. Udeležil se je je tudi Kokolj Janez iz Nove vasi pri Sv. Marku, ki se je takrat nahajal kot vojak na dopustu. Prišel je na veselico v uniformi. Ponoči pa je naenkrat opazil, da mu je nekdo izmaknil bajonet. Iskal ga je po sobi, fantje pa so se mu smejali. Očividno so mu bajonet skrili, da bi ga dražili. Kokolja pa je ta šala spravila v jezo, potegnil je žepni nož ter se je z njim postavil pred vrata. Dejal je, da ne pusti niko- far iz sobe, dokler mu bajoueta ne vrnejo, antje se te grožnje niso ustrušili. Oborožili so se z nogami od stolov in klopi ter so s tem orožjem navalili na Kokolja. Nastal je pretep, v katerem je Kokolj zabodel dva fanta v hrbet. Fantje so_ se nato razbežali, odstranil se ie tudi Kokolj, naslednjega jutra pa so ga našli kakih 100 korakov proč od hiše, kjer je bila veselica, mrtvega. Imel je dve hudi rani. Ena mu je presekala obraz, pa ni bila smrtna, druga pa je zahtevala njegovo mlado življenje. Prerezano je imel namreč odvodnico na prsih ter je izkrvavel. Danes se zagovarja zaradi tega dogodka pred sodnikom-poedincem mariborskega okrožnega sodišča pet fantov, ki so se usodnega pretepa s Kokoljem udeležili. So to 22-letni Alojz Donaj, 22-Ietni Jožef Črešnik, 22-letni Franc Par, 28-letni Janez Vidovič in 23-letni Janez Muhič. Fantje dejanje tajijo ter se izgovarjajo drug na drugega. Razprava ob času poročila še traja. Naročajte Slovenski dom! Vesti 20. decembra Italijanski pomorski promet je v prvih treh mescih vojne zrasel za 200%. Danska vlada je dala uradno izjavo, da noben zakon ne prepoveduje Dancem, da ne bi šli kot prostovoljci na Finsko. Nemška vojna mornarica ima v Atlantskem morju še eno križarko vrste »Admiral Graf v. Spee« ter šest ali sedem podmornic, pravijo ameriški krogi. Nemške oblasti v Krakovu so vse boljše trgovine vzele Poljakom in jih dale v oskrbo Nemcem, poroča nemški urednik lista za zasedeno Poljsko. Italijanski listi pišejo o velikem govoru zunanjega ministra grofa Ciana in pravijo, da je grof povedal v govoru, da Italija ni vedela za zvezo med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo in ni bila obveščena o tem, da se taka zveza pripravlja. Ves obmejni promet med Nemčijo in Holandijo, razen ekspresnih vlakov, je ustavljen. Sovjeti se boje finskih letalskih napadov na Leningrad in Moskvo, ki morata biti ponoči docela zatemnjena. Italijanski kralj in kraljica bosta te dni slovesno sprejeta pri sv. Očetu. Nemško uradno poročilo pravi, da so Angleži in Francozi od začetka vojne izgubili 188 letal. Francosko uradno poročilo pa pravi, da so Nemci v istem času izgubili tudi 188 letal. To je redek primer nesoglasja v uradnih poročilih vojskujočih se držav, Tudi če je bilo res tako, ni to število posebno veliko, če ga primerjamo z izgubami v svetovni vojni. Pogajanja med Turčijo in Sovjetsko Rnsijo, ki so se oktobra ustavila zaradi nemogočih sovjetskih zahtev, se bodo po nekih poročilih kmalu nadaljevala. Če bo to res, pomeni, da je Sovjetska Rusija omilila svoje zahteve glede Balkana. Zdi se. da sn jo k temu prisilili neuspehi njene vojske nn Finske in pa vesti o zbiranju turške, angleške in francoske vojske blizu njenih azijskih meja. Sovjetska vlada uradno sporoča, da so neresnične vesti o nezadovoljstvu, o ustajah v sovjetski vojski in o nemirih med civilnim prebivalstvom. Ker je resničnost sovjetskih uradnih poročil že dejansko dokazana, je treba verjeti tudi temu zagotovilu ... O zadnji letalski bitki nad otokom Ilelgolnn-dom poročajo Nemci, da so zbili % angleških letal. Vseh letal, ki so sodelovala pri napadu je bilo pa 56 in ne 44 kakor so prej poročali. Angleži pa pravijo, da so nemška poročila neresnična ter da znašajo ungleške izgube 7 letal, nemške pa 12. Generalni tajnik Zveze narodov je poslal vsem članicam ZN vprašanje, kako mislijo pomagati Finski v smislu sklepa seje ZN. Angleško trgovinsko ministrstvo je izdalo poročilo, da se je angleški pomorski uvoz v novembru povečal za 22,000.000 funtov šter-lingov v primeri z oktobrom. Ves uvoz znaša 84,000.000 funtov šterlingov (20 milijard dinarjev). Izvoz pa se je novembra povečal za dve milijardi funtov šterlingov in znaša 37,000.000 funtov, številke kažejo, da nemška blokada Anglije še ni uspešna. Ameriške plovne družbe so spet začele redni Eotniški promet z Evropo. Z novim letom osto to nalogo vršila parnika »Manhattna« in »VVashingtonc, ki bosta vozila med New Yorkom, Najjolijem in Genovo. Smrt frankovskega voditelja Budimpešta, 20. decembra, m. V eni tukajšnjih bolnišnic je umrl dr. Ivan Frank, sin pokojnega dr. Josipa Franka, bivšega predsednika hrvatske stranke prava. Dr. Ivan Frank je v vodstvu stranke zastopal svojega očeta dolgo vrsto let po njegovi smrti. Jugoslavijo je zapustil leta 1918, ob prevratu. Stalno je deloval v tujini proti njej. Slepar, ki je s preprogami goljufal Celjanke Maribor, 19. decembra. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je bil danes obsojen zaradi sleparije 31 letni trgovec Stevan Strbac iz Predora v Bosni. Strbac je prišel pred sodnike zaradi sleparij, ki jih je izvršil v Celju. Strbac je prevzel od trgovca 8 preprogami Ibrahimoviča Mehmeda 4 preproge v komisijo. — Prodal jih je v Celju Mariji Drjevič, četrto pa je pri njej založil proti posojilu 1900 din. Čez nekaj dni pa je potem posla! gospej Drjevič nekega Ibra Dženanoviča s pismom, v katerem prosi gospo da izroči donosilcu pisma preprogo, katero bo v Ljubljani na velesejmu dražje prodal. Gospa je res izročila preprogo. Strbac pa se potem ni ve? zglasil in tudi svojega dolga ni vrnil. Prav tako pa je opeharil Ibrahimoviča, od katerega je pre proge prevzel, za ves izkupiček. Mariborska policija je sleparja izsledila in danes je prišel pred sodišče, kjer je dobil kot plačilo 3 mesece strogega zapora, 300 din dobe in 2 leti izgube častnih pravic. Pred likvidacijo in izplačilom škod, nastalih v bojih ob Soči in na Koroškem Okoli dva tisoč vojnih oškodovancev, ki so zaradi bojev na soški fronti ozir. na Koroškem izgubili svojo imovino in mnogi prišli naravnost na beraško palico, je po dvajsetletnem pričakovanju z veseljem sprejelo v lanskem poletju vest, da se pripravlja ureditev tega vprašanja in da so že spisi dospeli iz ministrstva socialne politike na bansko upravo v Ljubljani zaradi ugotovitve in likvidacije škod. S tem je zadeva krenila iz mrtve ločke, in sicer zaradi naklonjenosti, ki so jo pokazali predsednik vlade kot svoječasni minister socialne politike, g. dr. Korošec in g. dr. Krek ter tudi drugi odločujoči faktorji vlade in dravske banovine. Vendar je zadeva zopet obtičala, ker je bil potreben formalni predpis o postopku z zakonito močjo ter tudi uzakonitev priznanja in izplačila teh škod. Odbora vojnih oškodovancev sta neumorno delovala ter neposredno odnosno s pomočjo naklonjenih oseb skušala doseči, da merodajni faktorji narede tudi zadnji odločilni korak. Veliko naklonjenost so pokazali tudi g. predsednik vlade ter g. dr. Maček, minister financ gosp. dr. Sutej in g. dr. Budisavljevič, v katerega re- sorju so se prijave zbirale. Neumorno in s priznanja vredno požrtvovalnostjo je skozi vsa leta pomagal g. dr. Krinpotič, kateremu gre v veliki meri zahvala, da je zadeva vojnih škod prispela tako daleč. Danes zamoremo prizadete vojne oškodovance obvestiti, da je že pripravljen in menda že končno redigiran osnutek zakona, s katerim bo ministrski svet rešil vprašanje plačila teh vojnih škod in seveda tudi določil vse potrebne formalnosti glede ugotavljanja in likvidacije teh škod po posebnem sodišču in glede rokov, tako za naknadne prijave od strani zamudnikov in ostalo, kar bo potrebno. Gosp. minister socialne politike dr. Budisavljevič je zagotovil zastopniku vojnih oškodovancev vso pomoč in skorajšnjo ratifikacijo zakonskega osnutka. Vojni oškodovanci bodo gotovo to vest sprejeli z veseljem in obenem z zaupanjem, da bodo odločujoči faktorji izvršili v imenu države to, kar slovenski in hrvatski vojni oškodovanci iz nekdanjih bojišč ob Soči in na Koroškem ter oni iz Istre že dvajset let težko pričakujejo. — Dr. F. S. Malenkosti... Nemščino, italijanščino in esneranto poučuje pismenim potom Jezikovna dopisna šola, Št. Vid 72 nad Ljubljano preje na Jesenicah. tTČni na nizka, uspeh zagotovljen. — Zahtevajte prospekt. Priložite znamko za odgovor Ljubljana od včeraj do danes Ves dan je pomalem pršilo, pusto je bilo vreme in čmerno. Mraza ne posebnega: eno ali dve stopinji nad ničlo je kazal termometer. Zjasniti se kar ne more, tako da s smučanjem in prazničnimi izleti ob letošnjem božiču najbrž ne bo prida. V bližnji okolici aneg naglo kopni, v mestu pa ga spravljajo v kraj in nakladajo na vozove mestni uslužbenci. Slabo bi bilo zdajle, če bi začelo liti. Takoj bi spet nastal strah pred povodnjimi. Smola kmečke ženice Na dolenjskem kolodvoru je prekladala svoje cajne in košare neka kmečka ženica, ki je prišla v mesto, da bi za praznike kaj prodala meščanom in zaslužila kakšen dinar. Pa je revica doživela hudo nesrečo. Ko se je motala okrog svojih stvari in za hip pogledala vstran, je pristopil neki uzmovič in ji odnesel košaro, v kateri je bilo več kakor tri sto jajc. Lopovi dandanašnji res ne zamude nobene prilike, da bi koga obrali. Človek, posebno takšen, ki mesta ni vajen in tudi ne hudobij, kakor jih uganjajo mestni nepridipravi, se kaj lahko opeče. Ne zna se dobro obrniti, paziti ne more na vse hkratu, kakor pa za hip pogleda kam vstran, se mu že lahko zgodi nesreča. Tako se je tudi zgodilo kmečki ženici tam na dolenjskem kolodvoru. Neznan tat pa je opazil ugodno priliko in jo seveda nemudoma tudi izkoristil ter si preskrbel, da bo imel o božiču dovolj jajc za potice. Nekaj zanimivih podatkov V statističnem letopisu, ki ga je izdal statistični odsek na mestnem poglavarstvu, je nekaj prav zanimivih številk, ki jih navajamo v naslednjem. Konec leta 1938 je štela velika Ljubljana, ki se razprostira na površju 6538 ha, 86.778 ljudi. Takih, ki so se rodili v Ljubljani, torej pristnih »ljubljanskih srajc«, je le 34.52%. Zanimivo je, da se je 11.38% vsega ljubljanskega prebivalstva rodilo na Primorskem. Naravni prirastek ni velik, prav tako pa tudi ne umrljivost. Statistika vzrokov, ki so lani v posameznih primerih zakrivili smrt, nam pove, da je lansko leto 145 Ljubljančanov umrlo zaradi bolezni srca in žil, 145 zaradi visoke starosti, % zaradi raka in novotvorb, 84 zaradi jetike, 74 zaradi živčnih in duševnih bolezni. Precej visoko je število samomorov — 26. Gradbena delavnost je lani dala Ljubljani 103 nove hiše ter 394 novih stanovanj. Skupno je bilo lani v Ljubljani 6493 hiš. Uvoz posameznih važnejših predmetov pokaže lansko leto tole sliko: vina je bilo uvoženega 4,099.696 litrov, piva 935.544 1, klavne živine 8738 glav, 19.805 telet, 149 konj, 1079 odojnikov, 7241 mladih prašičev, 20.238 prašičev nad 60 kg žive vage, 1222 komadov divjačine, 13.776 komadov velike perutnine ter 119.076 male perutnine. Mleka je bilo lani v mesto uvoženega 5.7 milijonov litrov; masla 210.000 kg, 9.3 milij. kg moke, 16,000.000 jajc, 417.698 kg riža, 1,552.870 kg sladkorja, 59,221 kg surove kave in navadnega čaja, 10.786 kg pražene kave in etiketiranega čaja, 417 tisoč 841 litrov jedilnega olja, 2.37 milij. kg sadja. Mehkih drv je bilo uvoženih lani 19.841 kub. m, trdih 129.591 kub. m ter 53.853 ton premoga za in dustrijske namene. Lani je bilo v Ljubljani skupno 824 zdravniškega osebja. Zdravnikov samih (z upokojenci in volonterji vred) pa 170 Socialno skrbstvo je izredno skrbno, zahteva pa seveda tudi večjih dajatev. Za leto 1939-40 so ti izdatki preračunani na 7.26 milijona dinarjev. Ob koncu lanskega leta je bilo v mestu 1782 trgovinskih obratov, 847 od teh je bilo trgovin z mešanim blagom, špecerij, delikatesnih trgovin. Agentur in komisijskih trgovin je bilo 202, trgovin z železnino 139, z blagom (konfekcija) pa 113. Prijavljenih je bilo lani 194 obrtnih ter industrijskih obratov, odjavljenih 120. Trgovinskih obratov je bilo prijavljenih 146, odjavljenih 41. Lani je bilo v mestu 604 osebnih avtomobilov, 193 tovornih, 500 motorjev ter 21.050 koles. Mestni dolgovi so znašali 31. marca 1936 vsoto 153.4 milij. dinarjev. Ker so bila najeta nova posojila, pa so se ti dolgovi do 31. marca 1937 zvišali na 169.84 milij. dinarjev. Leta 1938 pa so se dolgovi zmanjšali v toliko, da so do 31. marca 1938 padli na 161.4 milij. dinarjev. To bi bile glavne in najzanimivejše številke iz tega izredno skrbno in informativno sestavljenega letopisa. Se nekal opozoril za vedenje ob zračnih napadih Nekaj resnih in važnih opomb za vedenje ob vajah za obrambo pred letalskimi napadi in ob zatemnitvi je še prav potrebnih. Pri dosedanjih vajah in zatemnitvah nekateri Ljub-bljančani stvari še niso vzeli za dosti resno in so zagrešili marsikatero malomarnost, ki bi ob pravem napadu lahko imela težke posledice.. Opozarjamo vse prebivalstvo, naj se pri vajah nikdo ne zanaša na prizanesljivost oblasti in na obzirnost in popustljivost nadzorstva. Nadzorstvo bo do skrajnosti strogo in ne bo smelo prav nikjer pogledati skozi prste. Zavedajo naj se, da gre za vojaške zadeve, a to lahko pričakujemo, da v Ljubljani ni nikogar več, ki bi vojaške stvari jemal lahkomiselno. Zato naj ljudje pri dnevni vaji čim najbolj naglo poiščejo zavetje in naj ne postopajo po cestah ali pasejo svojo radovednost, zlasti naj se pa s tem ne delajo važne in korajžne. Kdor zasliši alarm v kakršnemkoli prostoru, naj nikakor ne drvi iz lokala proti domu, temveč mora mirno ostati tam, kjer je. Kogar pa ujame signal za vajo na Trgu kralja Petra, namreč na cesti ali v parku, ta pa naj skoči v bližnjo vežo ali pa v zavetišče, ki je tam pripravljeno. Pred zakloniščem bodo stražniki _ ali drugi čuvaji dajali navodila, ki jih ljudje morajo ubogati. Predvsem pa opozarjamo _ prebivalce hiš na Trgu kralja Petra in v bližini, da zaklonišče ni narejeno za radovedneže. V zavetišču naj bodo ljudje mirni in naj se ne gneto pri vhodu, zlasti se pa naj natanko ravnajo po navodilih čuvaja. Isto velja tudi za zavetišča v kresiji Branjevke in sploh prodajalci na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu naj po naredbi ostanejo pri svojih stojnicah, ker ne bo drugih varuhov njih iastnine. Kar pa tiče zatemnitve, je še mnogo bolj nevarna za malomarneže kakor dnevna vaja. Ob zatemnitvi morajo biti tudi dvoriščna okna tako zagrnjena, da jih sploh ne bo mogoče opaziti. Zato pa opozarjamo vse gospodarje in gospodinje, da bo nadzorstvo pregledalo vso Ljubljano tudi z višine in sicer z večih strani in popolnoma vse hiše, ker ob resnem nočnem Dr. Kramer je za dvajsetletnico slovenske univerze napisal dolgo razpravo, v kateri poveličuje svoje zasluge za to ustanvoo. Med drugim trdi, da se mu je med diktaturo, katere steber v Sloveniji je bil, posrečilo ohraniti univerzo neokrnjeno samo s tem, da je v vladi zagovarjal njeno okrnitev. Mi smo že večkrat zapisali, da je dr. Kramer politični čarovnik. To pot sam dokazuje, da je res. Naj bo z njegovimi zaslugami za slovensko univerzo kakorkoli, dvoje drži: 1. Na vladnem sklepu o ustanovitvi slovenske univerze njegovega ministrskega podpisa ni. 2. Po izjavi sedanjega rektorja je slovenska univerza v šestnajstih letih, ko se je zanjo boril v odločilnih trenutkih dr. Kramer — kakor pravi sam — dobila za svoje stavbno potrebe pol milijona dinarjev, v zadnjih štirih letih pa, ko dr. Kramerju ni bilo več dano boriti se zanjo, pa petdeset milijonov dinarjev. Tisti mladi ljudje, ki so študirali na naši univerzi tedaj, pod diktatom, bi vedeli povedati marsikaj. Prav tako bi veliko vedel povedati pokojni rektor dr. Serko, ki se je tedaj s študenti vred boril zoper okrnitev in razslovenitev najvišjega našega znanstvenega zavoda. Ti vsi bi vedeli povedati, da je bil tedaj v Belgradu slovenski minister, ki je slovensko univerzo tako ljubil, da ga je bilo sram sprejeti odposlanstvo študentov, ki je prišlo moledovat za ohranitev medicin-, ske fakultete, in je dal tem odposlancem slovenskega vseučilišča pred nosom zapreti vrata v svoj kabinet. Tako so nekdaj slovenski ministri v dejanju ljubili slovensko univerzo 1 Današnje »Jutro« pravi, da ni njegov tabor hotel izrabljati vseučiliške dvajsetletnice v politične namene. Res nel Zato dr. Kramer ni prepovedal svojim študentom, naj se ne solidarizirajo s komunisti ter z njimi vred uradno proslavo prezrol Zato sta Kramerjeva lista »Jutro« in »Slovenski narod« proslavi posvetila tako pozornost! — »Narod« ie o oroslavi, .«►.*»- _ . " " . * napisal o proslavi sloven- ske univerze vsega 19 vrst — manj kakor o kateremkoli dnevnem umoru, kakor o najslavnejši vedeževalki vseh časov, manj kakor o december-skem horoskopu ali poročilu o snežnih razmerah. »Jutro« je o proslavi poročalo nekaj več, vendar neskončno manj kakor o katerikoli domači ali tuji nedeljski brezpomombnosti. Tako je tam, kjer velikih narodnih jubilejev ne izrabljajo v politične namene 1 * M** se ie za dvajsetletnico univerze tudi izkazal. Tisti teden pred dvajsetletnico je v svojih programih imel prostora za Šramle, za citre, za Pavlihe, za Chopinovo devetdesetletnico, za štajerske gradove, za fotografijo v naravnih barvah, za slovenski literarni zemljevid, za »Kozarec vode«, za vse... ni pa mogel dobiti deset minut in kakega predavatelja, ki bi bil povedal njegovemu občinstvu še to, da praznuje ta teden slovenska univerza dvajsetletnico svojega dela in boja. Edina reč, s katero se je radio oddolžil temu dogodku, je bil slabi prenos zborovanja iz »Uniona«, kakor prenaša pač vsako komedijo. —. Dobro, da je bilo vsaj to! Če bi se naš radio tudi to pot v domačih poročilih zanašal na »Slovenski narod« kakor po navadi, bi bil morda tudi on prinesel o tem dogodku 19 vrst... in našo postajo vodi kulturni delavec z visokim imenom! Kaj se je morda tudi on bal, da bi se pregrešil z ... objektivnostjo? * Na uradni proslavi dvajsetletnice našega vseučilišča v univerzitetni zbornici je bilo opaziti zanimivo vrzel: manjkal je dr. Andrej Gosar, lanski dekan tehnične fakultete, tiste fakultete, ki je prav omenjeno leto po zaslugi dr. Korošca dobila največ za svoje potrebe. Zakaj je hotel dr. Gosar s svojo odsotnostjo manifestirati, ni znano. Menda ni protestiral proti temu, da se tehnična fakulteta izpopolnjuje? Mož postrani rad piše lepe članke o slovenski skupnosti, o avtonomiji, o slovenski slogi, o zametavanju osebnih in strankarskih predsodkov, o slovenskih kulturnih in gospodarskih pravicah. Zvest tem lepim svojim besedam se ja proslave velikega slovenskega dogodka vzdržal in sedel v kavarni, da manifestira svoje nadstran-karstvo, visoko slovenstvo in kulturno ter državniško zrelost S celjskega trga Celje, 20. decembra. Lahko se trdi, da so se vse življenjske potrebščine v zadnjih treh mesecih podražile za 20 do 30%. Dočim se je v jeseni dobil krompir po din 1.25, stane danes 1.75, fižol poprej din 4 do 5, sedaj 7 do 8 din, jajca poprej 0.75 do 1 din, sedaj din 1.50, mleko poprej din 1.75 do 2, sedaj 2 do 2.50 din, moka poprej din 2.70, sedaj 3.75 din. V prilično enakem razmerju se je podražila tudi zelenjava — endivija, ohrovt, karfijola, koleraba itd. Zelo se je podražilo ma-nufakturno in špecerijsko blago, zlasti ono, ki se uvaža. Da se je podražilo blago, ki se uvaža, razumemo, razumeti pa ne moremo, kako da se je tako podražilo blago, ki ga imamo v izobilju doma sami. Zlasti pri moki je znano, da so vojvodinski kmetje prodali svoje žito takoj po žetvi po din 1.70 do din t.80 ter da je bila nato moka po 2.50 do 2.70 din, sedaj pa je naenkrat moka po din 3.75 za kg. Prekupčevalci — jugoslovanski Židje — so -vtaknili tu mastne dobičke v svoj nenasiten žep. Ribji trg je bil v zadnjem času slabše založen. Primanjkovale so donavske ščuke, ki si se že dobile precej širok krog odjemalcev. Za postne dni pred božičnimi prazniki se nam obljubljajo poleg »šarene postrvi« in belili rib, ki so stalno v zadostni množini na trgu, donavske ščuke ter potočne postrvi. Merodajni faktorji bodo vsekakor morali nekaj storiti, da se ali cene maksimirajo. seveda temeljito znižajo, ali pa da se nameščencem plače primerno zvišajo. 1 Ljudska univerza v Ljubljani, Kongresni trg. Danes 20. t. m. bo predaval v mali dvorani Filharmonije ob 20. univ. prof. dr. Fran Stele o temi: Umetnost pri zapadnih Slovanih II. del. Vstop prost. napadu zaradi malomarnih in domišljavih ljudi ne sme trpeti vsa Ljubl jana. Če se bodo prebivalci našega mesta natanko ravnali po navodilih za vedenje ob vaji za obrambo pred letalskimi napadi tako podnevi kakor ponoči, ne bo sitnosti, zabavljanja, obžalovanja in pritožb. Prebivalstvo naj zato prav natanko pre bere v listih že objavljena navodila in vestno izpolnjuje vse točke naredbe. Pri zatemnitvi ne bo posebnih zvočnih signalov, kdaj zatemnitev prestane. Takoj ko spet zagore luči cestne razsvetljave, je konec zatemnitve in prebivalstvo lahko spet na stežaj odpre vsa okna razsvetljenih sob, pri tem naj pa misli, da se nikakor ni treba razburjati zaradi _ takih vaj, ki smo jih imeli v mirnih časih in jih moramo privaditi za čase, ki nas pred njimi Bog obvaruj! Pojasnilo dr. Puca Z ozirom na članek »Konferenca pravosodnega ministra dr. Markoviču z radikalnimi prvaki«, ki ste ga prinesli v »Slov. domu« št. 287, na tretji strani v prvem stolpcu, blagovolite priobčiti sledeči popravek: Ni resnica, da so se skupini dr. Markoviča priključili vsi slovenski radikali in da je prav značilen vstop v to skupino bivšega bana dr. Dinka Puca iz Ljubljane. Resnica je marveč, da smo člani »Slovenske _ besede«, med katere spadam tudi jaz. izjavili, da se v spor Glavnega odbora iNarodne radikalne stranke z g. ministrom dr. Lazo Markovičem ne vmešavamo, ter da ostanemo v tem sporu povsem nevtralni, zaradi cesar je naravno, da dokler se ta spor ne konca, ne moremo sodelovati v odboru g. Mar« kovica. L odličnim spoštovanjem Dr. Dinkp, Puo. V Politiki" pa fe objavil: Belgrad, 20. dec. m. Današnja »Politika« objavlja izjavo dr. Puca v zvezi z njegovo izvolitvijo in z izvolitvijo nekaterih drugih slovenskih radikalov v delovni odbor dr. Laze Markoviča. Med drugim pravi: »Odvetnik Korun in jaz sva izvoljena v delovni odbor stranke, čeprav se nisva udeležila sestanka v Belgradu. Naša politična skupina »Slovenska beseda*, ki je naslonjena na radikalno stranko in ki je po naših osebnostih in političnih prijateljih »Slovenske besede* veja radikalne stranke za Slovenijo, je sklenila, da v sporu dr. Lazo Markoviča z vodstvom stranke ostane absolutno ob strani in da se no izjavi, če odobrava ali ne sklep strankinega vodstva. Dejansko mi tudi mnogo ne vemo o odnošajih, ki vladajo med vodstvom in dr. L. Markovičem^ in zaradi vsega tega se tudi danes iie hi želeli vmešavati v te odnošaje in sprejemati kakšne načelne sklepe. Zato bomo ohranili stališče opazovalcev, dokler se ne uredi ves spor, in ne želimo sodelovati v tem delovnem odboru, v katerega smo prišli brez vednosti in pristanka.« Drobne Iz Kranja Drzna tatvina Včeraj je na Trgu okradla neka zenska več ljudi. Ta ženska se izdaja pod različnimi imeni in menja naslov svojega bivališča. I ravega imena pa doslej še niso mogli ugotoviti. • /er je premalo surovin, bo tovarna Sire iz Stražišča morala s 25. decembrom prenehati z delom. Podobna nevarnost grozi tuni drugim kranjskim podjetjem. Kakor smo zvedeli, bodo v kratkem ustavili z obratom tovarne Koliaš in Sinova, Omersa, Adamič in Savnik. Vsi to, po čemer je hrepenel, ee je zdaj odmikalo v daljavo. Krivi so bili ljudije, ki so zdaj ležali v krvi pred njim. Ni bilo druge poti, moral je z njimi obračunati, čeprav je vedel, da si je 6 tem zaprl za vedno pot nazaj. Njegova divja žaloet je bila podobna blaznosti. Za trenutek ga je preletela misel, da bi zadnjo kroglo pognal sebi v glavo. Čisto od blizu ga je mamila misel na dolgo, neprebudljivo spanje, na mir brez konca. Ko je že krenil z roko, je pred sabo nenadno zagledal dva obraza: Jerryja in Laury. Prvi je bil proseč, drugi objokan. , »Ne!« je dejal s stisnjenimi zobmi in 6 topil 'k vratom. Ko je padel Frazier, je na hodniku nastala silna zmeda. Nihče si ni upal več stopiti v »obo. Rocky je zmedo izkoristil ter naglo zaklenil vrata od znotraj. Planil je h Kee-ferjevi mizi, odprl predale ter iz enega napolnil žepe z naboji za samokres. Potem je skušal narediti načrt, kako bi se rešil odtod. Nameščenci bara Honolulu so o streljanju in o strašnih dogodkih v poslopju bara takoj obvestili policijo. Zmeda je bila tolika, da so celo razbojniki storili tisto, kar naredi vsak navaden človek stiski in v nevarnosti; klicali so oblast, naj jim pride na pomoč. Okoli bara, ki je bil navzlic sijajni zunanjščini na silno slabem glasu, je bilo vedno po nekaj stražnikov. Oni so najprej prišli in zasedli vse izhode iz poslopja. Čez nekaj trenutkov se je na ulici že ri ' «s=r r» Angeli garjevih Roman s slikami zaslišalo predirno tuljenje sirene na poli- | Tak človek ni smel pasti! Ni šlo zdaj cijskem avtomobilu, ki je z vso naglico samo za prijatelja, šlo je za več! Šlo je ‘ ali se bo posrečilo gangsterjem drvel proti baru Za prvim avtomobilom je pridrvel drugi, nato pa še tretji, vsi polni stražnikov. Policija j.e naskočila vse prostore bara ter vse ljudi v njih prijela. V baru je nastala divja zmeda. Medtem se je bil Rocky malo pomiril in je skušal trezno presoditi, kako in kaj je z njim. V desetih minutah se je bilo vse do dna preobrnilo. Pred desetimi minutami je bil Rocky še navaden človek. Ti trenutki pa so iz njega naredili divjo preganjano zver, ki trudna ni vedela, kam bi se zatekla. Kdo je bil kriv vsega tega? Bilo je čjsto jasno, da bi brez delovanja očeta Jeerryja Frazier, Keefer in drugi ne bili tako razburjeni in bi ne bili prišli do novega sklepa, da bodo spravili s poti Rockyja in Jerryja. Zase se Kocky ni bal, zanašal se je na 6Voje čute in na 6voj samokres. Ni pa mogel pustiti, da bi ubili duhovnika Ni mogel pustiti tega, ker je za to, _____________ __ _ spraviti a poti edinega apostola, edinega pogumnega moža v tem mračnem mestnem močvirju, edinega, ki bi utegnil raz-bojništvu narediti konec. Šlo je za to, ali bodo tisoči mladih ljudi Še vedno lezli navzdol, dokler ne bodo ostali na tisti poti, s katere se je Rocky skušal za vsako ceno rešiti, pa mu zla sreča ni in ni pustila. Šlo je za nešteto človeških duš in usod, ki jih je duhovnik hotel rešiti. Šlo je za bodočnost kdo ve koliko ljudi in navsezadnje za bodočnost Amerike. Kaj je bilo pri vsem tem njegovo življenje, če je že moral to 6taviti na kocko. In pred desetimi minutami se je sprožil plaz, ki ga bo zasul... Ta misel je bila bridka, toda brezupno je bilo misliti, da bi se še rešil. Toda bil je možak: vedel je, da bo njegova poguba morda le rodila kaj dobrega. Pri nogah so ležali dokazi njegovih strašnih dejanj: tri trupla v krvi. Ti dokazi 60 bili strašni. Ko je 6pet A proti tej tolažbi se je oglašal drug glas, ki mu je govoril: »Nimaš pravice ubijati 1« Poznal je dobro vse kote in izhode i* tega razbojniškega gnezda. Vedel je, da drže iz Keeferjeve sobe majhna vrata na skrivne stopnice. Hitro je 6topil do teh vrat ter previd-sodil s človeškega stališča, mu bo moral I no zlezel na hodnik. Stopil je nekaj ko-priznati, da je storil dobro delo. Rešil je j rakov počasi, potem se pa hotel zagnati mesto treh pijavk, katere bi bila že kdaj proti stopnicam. Ko je že tekel, pa je vi-morala spraviti oblast, če bi ne bila kup- j del, kako mu prihajata nasproti dva ljena. stražnika. bil Jerry njegov edini prijatelj, še bolj pogledal tja, si je nehote zakril oči. Ogla- zaradi tega, ker je sam navzlic svojemu sila se mu je vest... žalostnemu življenju duhovnikov boj pro- j Nenadno pa je stisnil zobe in pesti, ti razbojništvu odobrava’ Res, ubil je tri ljudi. Toda kdo ga bo Planil je iz skrivališča ter sprožil proti policajema. Od tu 'm tam Tudi ▼ Mostarju je priredil velik shod minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisav-ljevič. Govoril je predvsem o sporazumu, nato pa tudi o geslu srbskih opozicijskih strank, s katerim agitirajo med srbskim ljudstvom. Minister je dejal: »Mnogi so v skrbeh za usodo Srbov v Bosni in Hercegovini. Toda kaj Vam manjka v tej banovini? S svojimi tovariši sem te dni obiskal srbske vasi v banovini Hrvatski in sem videl, da se je srbski kmet oddahnil od terorja in režima raznih gojencev Lepoglave. Vrženo je bilo geslo ,Srbi skupaj!'. Pa čemu to in proti komu? Treba je vreči geslo: Skupaj vsi pošteni Srbi in vsi pošteni Hrvatje, da bomo ohranili našo skupno hišo pred tistimi, ki bi jo radi porušili! To idejo propovedujemo že 12 let in mi nismo izdali srbstva zaradi tega, če smo propove-dovali idejo sporazuma.« Na konferenci radikalnih prvakov, katere je bil sklical v nedeljo pravosodni minister dr. Lazar Markovič, je bil izvoljen tudi neke vrste akcijski odbor za obnovitev radikalne stranke. V tem akcijskemu odboru je bil skoraj za vsak okraj naveden po en radikalni veljak. Sedaj pa so se oglasili že štirje v seznamu navedeni člani, ki so v časopisih objavili, da se konference pri dr. Markoviču niso udeležili niti niso bili vprašani, če bodo sprejeli mesto v akcijskem odboru. Vsi štirje se odrekajo mesta in pravijo, da ostanejo zvesti glavnemu odboru radikalne stranke, katerega vodi Aca Stanojevič, podpredsednik pa je Miša Trifunovič. Ostra polemika se bije med vodilnimi funkcionarji Privilegirane izvozne družbe in med predsednikom srbskih kmetijskih zadrug Vojom Gjorgje-vičem. Polemika traja že nekaj tednov. Voja Gjor-gjevič je očital vodstvu Prizada, da je špekuliralo na račun kmeta, saj je določeval cene pšenici tako, kakor je bilo v korist bogatih Vojvodincev, nikdar pa se ni ozirala družba na pasivne kraje. Zastopniki so odgovarjali s protidokazi, dokler slednjič ni vsa polemika zašla v drugo smer. Drug drugemu so začeli očitati, da imajo velikanske plače, ki požro velik del poslovnega prometa družb ali zadrug, katere oni vodijo. Voja Gjorgjevič je očital ogromne plače generalnemu ravnatelju Prizada, sedaj že pokojnemu Edu Markoviču, in bivšemu predsedniku Prizada Milanu Novakoviču. Ta dva pa sta odgovarjala in povedala, da ima tudi Voja Gjorgjevič podobne grehe nd seboj in da pobere mesečno najmanj 30.000 dinarjev iz raznih dobro plačanih mest. Drug drugemu očitajo ogrožanje zadružništva. Polemika, ki je žolčna in osebna, nazorno kaže, na kakšne načine rastejo v Belgradu preštevilni milijonarji, saj ga ni visokega funkcionarja, ki ne bi vlekel vsaj na treh straneh visoke plače, in sicer pri raznih osrednjih družbah, zlasti pri takih, katere uživajo številne privilegije. O nenavadnem dogodku zelo obširno pišejo prestolniški časopisi. Gre namreč za nesrečen dogodek, ki je zahteval smrt generalnega ravnatelja Prizada Eda Markoviča ob priliki, ko je zgodaj zjutraj prišla policija preiskovat stanovanje njegove hčerke Ranke zaradi udeležbe pri komunističnih demonstracijah. Dva detektiva in en orožnik so zgodaj zjutraj pozvonili in povedali kuharici, da so ppBli od pošte in prinesli nujno brzojavko. Ko jih je kuharica zagledala, jim je hotela pred nosom zapreti vrata. Toda orožnik je podstavil nogo in tako se mu je posrečilo, da so vsi trije odšli čez -dvorišče v stanovanje Ranke Markovičeve. Kuharica je šla soprogi Eda Markoviča naznanit, da so prišli policijski organi. Gospej sta orožnik in en detektiv pokazala nalog za hišno preiskavo, drug detektiv pa je ta čas ostal na dvorišču pod oknom sobe, v kateri je spala Markovičeva hčerka. Eda Markoviča je dogodek silovito razburil. V spalni srajci in bos je pograbil svoj samokres in skočil skozi okno na dvorišče. Prepričan je bil, da so prišli v hišo razbojniki pod krinko policijskih organov. Čim je skočil skozi okno na dvorišče, ga je zagledal detektiv na dvorišču in ga pozval, naj se ustavi. Markovič pa je začel streljati na detektiva in ga ranil v roko. Tedaj je detektiv tudi sam streljal in z več streli zadel Markoviča v prsa. Edo Markovič se je zgrudil in kmalu izdihnil. Medtem pa sta orožnik in drugi detektiv preiskovala stanovanje. Ko sta slišala strele, sta prihitela na dvorišče, toda tedaj je bil Markovič že izdihnil. Policija je začela zasliševati vse prizadete, toda podrobnosti o streljanju ni mogla izvedeti od nobene druge priče kakor od detektiva, ki je sam streljal. Kuharica pri Markovičevih pa pripoveduje, kako je Markovič razburjen pograbil svoj samokres, planil na okno in začel klicati na pomoč. Takoj nato pa so že padli usodni streli. Markovičeva hčerka Ranka, ki študira na univerzi in pri kateri bi morala biti izvršena hišna preiskava, je bila osumljena soudeležbe pri zadnjih komunističnih demonstracijah v Belgradu, ki so posebno značilne zaradi tega, ker je pri njih sodelovalo veliko število takih sinčkov in hčerkic, katerih starši so vse prej kot siromašni. Proti novim ukrepom zn razdolžitev kmetov se je oglasila trgovska zbornica v Novem Sadil. Zbornica pravi, tla _ne odobrava nobenih izjemnih novih ukrepov in razdolžitev kmetov in nobeno favoriziranje posameznih stanov če se obenem ne reši vprašanje tudi drugihgo-spodarskih slojev. Zbornica meni, da prevelike ugodnosti, ki bi jih dobili kmetje ponovno ne bi ugodno vplivale na ostale sloje, pag pa’ predlaga, da se izdajo primerni ukrepi, s katerimi se bo rešilo vprašanje kmetijskega kredita, kajti vojvodinsko poljedeljstvo te kredite nujno potrebuje. Stališče te zbornice je razumljivo, če se upošteva dejstvo, da so v Vojvodini važni žitorodni kraji, kjer je bila kupčija vsa zadnja leta izredno dobra in ni tam takih kmečkih posestev, ki bi bila potrebna še posebnih podpor s strani države. Kaj takega pa ni mogoče reči o ostalih delih države, kjer plodna zemlja nj tako prostrana in kjer kmetovalci od kmetijskih pridelkov ne morejo delati kup- _.x Veliko poneverbo so odkrili te dni na pošti v Bitolju. retroiejska družba Standard Oil Company je terjala bitoljskega trgovca za denar. Toda trgovec je dokazal, da je 115.000 dinarjev vplačal na domači pošti in dobil odrezek poštne nakaznice pravilno potrjen. Tedaj 8e je odkrilo, da je denar pobasal poštni uradnik Janko Duracovič, ki je bil po ozmeo pravdno overovil, vendar pa denarja ni vpisal v blagajniško kn,,g0. To se je zgodilo pred dvema mescema. Kmalu po tem dogodku je Duracovič zaprosil za dopust in vzel bolniški list. V bolnišnici pa se ni javil, temveč je izginil. VSe zasledovanje je bilo zaman. Mož jo je popihal bržkone iz države, najbrž v Romunijo. Čim se je razvedela vest o njegovi poneverbi, se je oglasil še nekdo drug, ki je na pošti položil 200.000 dinarjev. Pokazalo se je, da tudi tega denarja naslovnik ni dobil in da vsota tudi ni bila vpisana v poštni blagajniški knjigi. Preiskava še ni končana in je verjetno da bodo znašale poneverbe okrog pol milijona dinarjev. Koncert Nikite Magalova Ljubljana, 20. decembra. Pri nas se skoraj redno dogaja, da so koncerti, ki zaznamujejo najlepše in najpomembnejše večere v posamezni sezoni, pogosto slabo, da, celo zanikrno obiskani Povrhu prav take koncerte kakor po kakšni usodi zamujajo tudi tisti, ki sicer redno hodijo na vsako glasbeno prireditev. Drugi dan pa zvedo, kakšno stvar so bili zamudili — toda obžalovanje je prepozno. Lansko leto Re je tako zgodilo marsikakšnemu glasbenemu ljubitelju, ko ga ni bilo na koncert sijajnega angleškega pianista Curzona. Tudi na snočnem glasbenem večeru, ki nam je predstavil izrednega klavirskega mojstra Nikito Magalova, je bil pogled po filharmonični dvorani porazen, saj je bila ob pričetku koncerta, preden je sedeže vsaj za silo napolnilo stojišče, zasedena komaj tretjina dvorane. Tisti pa, ki so prišli, so bili za svojo pozornost bogato nagrajeni, saj so postali deležni umetniškega užitka, kakor ga nemara v letošnji sezoni ne bodo več. Lahko so pomilovali tiste, ki so ostali doma, ker jim je ime Nikite Magalova zvenelo premalo slavno in raz-bobnano. Nikita Magalov je še mlad človek in pred njim se razprostira prav gotovo še neverjetno sijajna bodočnost, saj je ta, komaj sedemindvajsetletni umetnik že zrel mojster, kakor jih je dandanašnji prav gotovo na vsem svetu le malo. — Rojen leta 1912 se je moral leta 1917 umakniti s svojci iz Rusije, odkoder je odšel najprej na Finsko, pozneje pa v Francijo, kjer je absolviral konservatorij v Parizu s prvo nagrado. Kmalu nato je postal klavirski spremljevalec violinista Szigetija. Po izredno uspelih samostojnih koncertih v Evropi in v Ameriki je dobil sloves najboljšega pianista mlajše generacije. Magalov z nepopisno lahkoto in samoumevnostjo obvladuje tehnično najtežja mesta, njegova igra izpričuje izredno oblikovalno moč, interpretacija je duhovita in zrela. Kolosalna sila obseda tega mojstra, ki se s slovanskim temperamentom ves predaja inspiraciji. S kolikšno umetnostjo zna ustvarjati in menjavati razpoloženja ter hkrati z edinstveno natančnostjo graditi linijo! Kako sijajno barva in senči tone, temni in razsvetljuje! Njegove pasaže po mojstrski dovršenosti prav nič ne zaostajajo za Curzonovimi, njegovi prehodi so prav tako virtuozni in duhovito niansirani, kakor pri velikem angleškem umetniku. Na snočnem koncertu je Magalov odigral Bacha (Kroniatična fantazija in fuga). Ugajal je zlasti v fugi, kjer je z neverjetno eleganco in točnostjo vodil linijo. Virtuoznost, združeno s sijajnim interpretarijskim darom, je pokazal v dveh Scarlattijevih sonatah. Tudi v Beethovnovi »Sonata quasi fantasia« (Mondscheinsonate) je ostal na popolni višini. Nemara da je zadnji del igral nekoliko prehitro. Odlično je izvedel Chopinov Noc-turno v c-molu (op. 48) ter tri etude (op. 10. št. 8., op. 25. št. 7., op. 10 št. 4). Kot umetnik božanskega daru pa se je pokazal v Muzorgskega »Slikah z razstave«, kjer je razodel vso svojo kolosalno, široko in neizčrpno interpretacijsko in tehnično mojstrstvo. Ob koncu Je moral še dodajati, kar je storil radevolje. Snočni večer pianista Nikite Magalova Je Ljubljano seznanil z novim, velikim umetnikom, ki bo imel prav gotovo, če pride še kdaj v naše mesto, koncertno dvorano zasedeno do kraja. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Zanimivosti o akciji za pobijanje draginje Značilna razprava o moki - Bencin je prost Ljubljana, 20. decembra. Pred okrajnim sodiščem v sobi ši 28, kjer sc razvozljavajo navadno kakšne častne afere in rešujejo male kazenske zadeve, se ta teden vrste prav zanimive razprave pred kazenskim sodnikom g. Tominškom o navijanju cen. Mnogo trgovcev je bilo ovadenih zaradi navijanja cen_ v smislu člena 8 uredbe o pobijanju draginje. Posebno v soboto bo pravi sodni dan za navijalce cen. 2e resolucija posebnega magistratnega odbora za pobijanje draginje in kontrolo cen je odločno poudarjala, da je treba draginjski val pobijati pri jedru, pri izvoru in korenu. Vsaka druga akcija ne bo pokazala pozitivnih rezultatov, kajti draginjo je treba odstraniti in hudo prijeti vse one elemente, ki na debelo producirajo živila. Treba je n. pr. v pogledu moke prijeti vse velike mline in veleposestnike tam v Vojvodini, ki sami draže in dvigajo cene moki brez vsake kontrole. Pred kazenskim sodnikom je bila včeraj prav značilna razprava o cenah moki. Neki soliden in pošten veletrgovec z deželnimi pridelki ie bil sodišču ovaden, da je prekomerno povišal cene moki in jo prodajal svojim odjemalcem, malim trgovcem. Veletrgovec je, kar je tudi sodnik v sodbi naglasil, storil vse, da so bili izvedeni vsi dokazi, predložil je sodišču fakture, listine in borzna poročila. Veletrgovec je v svoji obrambi poudaril, da nikakor ni hotel dobiti previsokega dobička in da je njegov zaslužek znašal še pod 5%. Navajal je tudi, da je njegov zaslužek znašal še nižje, kakor je policija sama izkalkulirala. Po izvršbi vseh dokazov in pregledu faktur je sodnik izrekel v smislu 5-a 280 k. p. oprostiirio sodbo. Pozneje je sledila še druga razprava glede navijanja cen. Neki V. B„ lastnik bencinske črpalke, je bil ovaden, da je prodajal bencin strankam po 10 din liter. Razprava ie bila pred sodnikom g. Tominškom prav kratka. Obtože- športne vesti Na proslavi 20letnice Jugoslovanskega olimpijskega odbora je govoril naš znani športni strokovnjak g. Drago Ulaga, ki j« v svojem govoru izvajal naslednje: Dobra tri leta 60 pretekla od olimpijske svečanosti v Berlinu, ki je bila brez dvoma kakor v športnem tako tudi v organizatoričnem oziru na višku. Mnogim 6e je zdelo, da je že dosežen vrhunec in da bo šlo v bodoče navzdol. Poročila o olimpijskih pripravah v Tokiu, zlasti pa veličastni gradbeni načrti za zimsko in letno olimpijado v zemlji vzhajajočega sonca pa so opravičevali nado, da bodo Japonci kos svoji veliki olimpijski panogi: Tokio naj bi bil v nizu vedno lepših olimpijad Pariš—Amsterdam—Los Angeles—Berlin, še vedno korak naprej I Vojna vihra na Vzhodu je prekrižala velepo-tezne načrte japonskih športnikov. Organizacijo XI. letnih olimpijskih iger so sprejeli Spartanci 20. 6loletja — Finci, zimskih iger pa Nemci. Med tem, ko so narodi zbirali najboljšo mladino in jo pripravljali za svečanost v Helsinkiju, ko se je mladina veselila na obisk malemu, toda v športnem oziru najzrelejšemu narodu zemlje — in ko je 6am Carl Diem posvetil svoje genijalne sposobnosti pripravam za belo slavje v Garmi6ch-Partenkirchenu, 60 zagrmeli topovi, tudi Evropa je zakrvavela. Nastopila je atmosfera, ki onemogoča miroljubno slavje športnikov vseh narodov. Olimpizem v krizi? Ne, zakaj olimpizem je ideja, vedno čista in svetla, olimpizem je najvišji 6moter mogočnega telesno-kulturnega pokreta. Ne gre za svečanosti, ki navdušujejo milijone, niti za tekme, ki »o merilo tehničnega napredka, gre za Coubertinovo pojmovanje šj»orta, ki naj bo le na drevesu splošne kulture, sredstvo harmonične vzgoje ostal zvest 6vojemu velikemu vzorniku. Ta ugo-narode približuje, borba za čast domovine In ne za osebno korist. .. tudi prihodnje leto ne bomo slavili olimpijade, ne moremo govoriti o krizi olimpizma, ker je ostal zvest svojemu velikemu zvomiku. Ta ugotovitev )e razveseljiva — in to tem bolj, ker pada v čas, k° slavimo 20letnico Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Ob tej priliki imamo le eno željo: da bi v času, ko reorganiziramo naše športne zveze, ta so včlanjene v Jugoslovanski olimpijski odbor, ravnali modro in pravično, kakor se spodobi za može, ki imajo za seboj 20 let športnega udejstvovanja na tehničnem, organizatoričnem in ideološkem polju. Ostanimo zvesti olimpizmu tudi v bodoče! * Hrvaški športni poročevalci nameravajo ustanoviti svoijo posebno športno organizacijo, katere namen bo sistematično in pravilno pomagati razvoju hrvaškega športa. Zaenkrat je že osnovan ožji odbor, ki bo sestavil posebna pravila za svojo or-danizaciio. nec je ugovarjal pristojnosti sodišča, češ da ne spada bencin med predmete, ki so našteti v uredbi o pobijanju draginje kot nujno potrebna živila in nujne potrebščine za človeka. — Sodnik je izrekel oprostilno sodbo, utemeljeval jo je, da bencin ne spada pod uredbo o pobijanju draginje. Kakor omenjeno, je za soboto določenih več razprav o pobijanju draginje. Prvi pridejo ob 8.30 na vrsto trije ljubljanski veletrgovci gg. Ivan Jelačin, predsednik Zbornice TOL L Šarabon in Ivan Gregorc. Prva razprava proti tem trem veletrgovcem je že bila 5. L ra. ter je bila prekinjena, da so bile vabljene sedaj nekatere priče in da bodo izvedeni še drugi dokazi. Ti veletrgovci k prvi razpravi niso prišli osebno, marveč so poslali v boj svoje pravne zastopnike. Nasprotno je prišel k včerajšnji razpravi osebno oni veletrgovec, o katerem zgoraj poročamo, in je mirno navajal vse okolnosti glede svoje krivde. Veliko zanimanje je včeraj na razpravi o moki vzbudila okrožnica, ki jo je razposlalo neko okrajno načelstvo v Vojvodini. Ta okrožnica je samolastno diktirala veletrgovcem in lastnikom mlinov cene moki, namenjeni za Slovenijo. Te cene so bile določene mnogo višje kakor pa je moka notirala na novosadski borzi. Pametuo bi bilo, da se vsebina te okrožnice objavi, da lahko uvidimo, kateri faktorji nastopajo, da se draže življenjske potrebščine, zlasti, da naj bi Slovenija moko tako drago plačevala. Očitno je torej, da domači veletrgovci ne morejo moko prodajati pod ceno, ko draže moko že tam doli v Vojvodini. Lepe’milijone, takole okrog 65 milijonov din, izda Slovenija Vojvodincem samo za moko. Mnogi pa streme za tem, da bi bil dovoljen carine prost uvoz moke iz drugih držav, zlasti iz Amerike. In kmalu bi Vojvodinci bili primorani, da znižajo cene moki, ko bi nastopil velik in resen konkurent. Kartel mokarjev je pa vsekakor treba razbiti in ga odstraniti. (lGremo" ali flhremoM pred sodiščem Maribor, 18. decembra. Danes je bila pred mariborskim okrožnim sodiščem izredno zanimiva razprava zaradi telesne poškodbe. V ozadju cele te afere sta pa dve črki - »g« ali »h«. Zadeva je bila sledeča: Dne 8. septembra je bil Ivan Jelušič v družbi svojih dveh znancev v neki gostilni na Tržaški cesti. Ko je prišla policijska ura, so gostje zapustili gostilno Ko so stopili Jelušič in njegovi prijatelji na cesto so prišli mimo trije nepoznani moški. Tedaj je Jelušič poklical svoje prijatelje ter jih pozval k odhodu z besedo »gremo«. Ker pa je Jelušič iz Primorskega, ni rekel gremo, temveč »hrerno« ker nekateri Primorci pač izgovarjajo g kot h tedaj pa se je eden izmed onih, ki so prišli mimo, nenadoma obrnil, pristopil k Jelušiču ter mu zabrusil v obraz »kaj pravih hremo, boš rekel gremo?!« in že ga je z vso silo udaril s pestjo pod brado, da se je Jelušiču zvrtelo v glavi ter je nezavesten padel na tla. Napadalec mu je zlomil spodnjo čeljust ter mu povzročil težko telesno poškodbo. To dejanje je izvršil 23 letni pekovski pomočnik Karl Kovačič iz Tezna ter se zaradi tega danes zagovarjal pred sodiščem. Je tajil krivdo ter dejal, da je bil izzvan, ker da ga je Jelušič prvi udaril z roko po licu ter ga zmerjal s »štajersko svinjo«. Njegov zagovor sta potrjevali obe njegovi priči, zavračale pa so ga priče Jelušiča. x* J * jlezKO poskouuu, ao- čim Jelušič njega ni poškodoval, se je tehtnica pravice obrnila v prid Jelušiča. OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARNI, Ljubljana, Zidovska ulica o • v, Nova knjiga proti komunizma. Pravkar je izšla nova knjiga proti komunizmu. Napisal jo je dr. Ivan Ahčin in nosi naslov Komunizem, največjo zlo sedanjega časa. Knjiga na izredno preprost in poljuden način popisuje do podrobnosti to zablodo našega časa in je zato primerna in dostopna najširšim množicam našega naroda. Knjigo zelo toplo priporočamo. Gena knjigi je 10 din Knjiga se dobi v pisarni 1 rosvetne zveze v Ljubljani, Miklošičeva 7-1. Šentpetrsko prosvetno društvo v Ljubljani priredi danes ob 8 zvečer v prostorih prosvete predavanje: »Slovenci v južnih krajih« nreda- va g. katehet Stanko Škrbe. O akustiki prostora bo predaval dr. fnž. »enče Koželj v četrtek, 21. decembra ob 20 v predavalnici Združenja inženirjev na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine). K predavanju vabi klub arhitektov Združenje jugoslovanskih inženirjev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Kr a. Baiometer- sko stanje tempe- ratur« v O' a » > - X 5 x * C c •o - 03 — S J Veter l-uner. t »krmi Pada- vine . 4 3 <0 2® A , « C * e S a 00 CD fc Ljubljana 7009 1-8 0-6 10 10 0 2-0 dež Mariboi 7618 04 ■ 3-0 90 10 0 — — Zagreb /70-0 30 03 80 10 0 l-o dež Belgrad 770 9 5-0 0U 30 10 Es — —- Sarajevo 770 : 7-C 33) 9t 10 0 — — Vis 754d 90 7-0 30 8 NE, — — Splh 767-5 15-0 100 80 7 ENE, — — Kumboi 765 7 15-0 103 9u 7 NE, 1*0 dež Rab 767 11-0 80 90 10 SVO, _ JufiFOMf* 756-2 140 ICO 70 <> SSE, — — Vrem. napoved: Oblačno, nestanovitno vreme. Nekoliko topleje bo; tu in tam manjše padavine. Koledar Dane«, sreda, 20. decembra: Liberal Četrtek« 21. decembra: Tomaž. Obvestila Nočno službo imajo lekanre: mr. Sušnik, Marijin trd 5i mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Božično zborovanje Slomškove zveze bo dne 27. decembra t. L v frančiškanski dvorani v Ljubljani. K udeležbi vabimo vse svetno, duhovno in redovno učiteljstvo. Časi so silno resni, še resnejši se nam obetajo, zato 6e je treba pripraviti nanje. Nihče pa naj ne misli, da njemu ni treba pouka. da je že dovoli učen io vzgojen. Človek je kmalu dovolj komoden, nikoli pa dovolj moder, pameten. Tudi ne drži izgovor, češ: brez mene bodo že odpravili! Za takim izgovorom tiči vedno kaka slaba lastnost, nikoli pa ne vrlina. Doslej so bila zborovanja Slomškove družbe ie vedno dobro obiskana, posebno učiteljstvo se je odlikovalo po udeležbi. Zborovanja Slomškove družbe pa niso namenjena samo učiteljstvu ljudskih in meščanskih šol, temveč tudi učiteljstvu vseh drugih šol, srednjih, strokovnih in najvišjih. Se več: Zborovanja Slomškove družbe se lahko vsakdo udeleži, ki mu je pri srcu vzgoja naroda v krščanskem in narodnem duhu. Za-žeijeni niso le taki, ki jim geslo: Veri, vzgoji, pouku — ni po volji. Teh ni treba na zborovanja. Vsi drugi, pa poleg učiteljstva vseh kategorij, tudi starši soloobiskaioče mladine 6te nam dobrodošli na zborovanju. Slomškova družba sprejema v svoj arog vse, ki so iim sveta krščanska pedagoška načela. Dne 27. decembra tedaj na veselo svidenje na zborovanju Slomškove družbe v Ljubljani Bog živil Lfubllaitsko gledališče Drama — Začetek ob 20: 20. decembra, sreda: »George Dandin«. Red Sreda. 21. decembra, četrtek: Tri komedije. Red Če trtek. 22. decembra, petek: Zaprto: Opera — Začetek ob 20: 20. decembra, sreda: »Madame Bultcrfly«. Gostovanje ge. Zlate Giungienac. Red A. 21. decembra, četrtek: »Nižava«. Premiera. Premierski abonma. 22. decembra, petek ob 15: »Glumač Matere božje«. Dijaška predstava po globoko znižan'h cenah. Mariborsko gledališče Sreda, 20. decembra: Zaprto. Četrtek, 21. decembra: Ob 20. »Lepa Vi ’ Zadnjič. Petek, 21. decembra: Zaprto. Grcbenšek in tovariši pred jod ščem Celje, 19. decembra 1939 i ^?anes °k ® ie kri« razpisana razprava pro 40-letnerau pekovskemu pomočniku Lrz stalni ga bivališča pristojnemu v Velenju Grebenšk Alojzu, 25-letnemu posestniškemu sinu žgank Avgustuiz Zaloz pri Polzeli. 28-Ietnemu zida, ju Zganit u Andreiu iz Ločice pri Polzeli, 31-le nemu zidarju Arhu Pavlu iz Založ pri Polže in -O-letni Iercie Julijani, natakarici v Medic gu pri Celju, že preči 8 se je zbralo pred pi jačo okrožnega sodišča precej občinstva, ki 1 bilo rado pri razpravi. Nekaj minut pred 8 i pripeljali v veliko dvorano žganka Andreja i Avgusta ter Arha. Spremljali so jih 3 paznik ločno ob 8 so pazniki pripeljali v dvoran u H en jen ega Grebenska, takoj nato pa je ste P!}? „v dvorano Julka Terčičeva, V dvorani s o ze zagovorniki gg. dr. Rajh, dr. Rakun, d oernec in dr. Riebl. Senat, kateremu je prer sedoval g. dr. Farm jas, je preglasil razpravo z l®Jn9- Da ne bi bilo navala v dvorano, so pc stavili pred_ vrata sodne dvorane paznika z ni sajenim bajonetom, v dvorani pa sta bila sc aiscu na razpolago dva policijska stražniki Državno tožilstvo zastopa g. dr. Davorin Ru Razprava bo trajala predvidoma dva dni. Ke je tajna, bomo priobčili le sodbo. 23 obtoienfh In oproščenih Maribor, 19. decembra. v današnjem »Slovenskem domu« smo pc ročali o zanimivem procesu, ki je bil dane dopoldne pred mariborskim okrožnim sodiščen Fred sodnike je bilo klicanih nič manj kc 23 oseb, od teh pa jih je prišlo 20. Eden j med tem umrl, dva pa sta ostala doma. sodni dvorani so morali namestiti zasilne za tožne klopi ter je bilo vse bolj podobno kakšr predavalnici, kakor pa sobi, v kateri se kro. pravica. Obtoženi so se zagovarjali zaradi ta vin, vlomov in požigov, ki so se dogajali farah Polenšak in Sv. Lovrenc v Slov. gorica leta 1933 in 1934. Kot glavna obremenilna prič je v tem procesu nastopal obtoženi Jožef Bra tuša, o katerem je senat med razpravo ugotc vil, da laze, kakor tudi, da je z vsemi žavbair namazan. Včasih je obremenjeval sebe, včasi spet svoje tovariše na zatožni klopi, potem p ie spet med zasliševanjem naenkrat vse pre klical ter je imenoval povsem druge, do seda nepoznane ljudi. Končno pa je preklical š vse, kar je izjavil v preiskavi o samem seb Na ta način sodišče nikakor ni moglo dobit jasne slike o krivdi obtožencev ter je rs< oprostilo. * žavah, kjer so ju A. G. Barrili DVE BEATRICI »Nič ne de!« je rekla obiskovalcu. »Saj ste d on Cristovalov prijatelj; in če vam on ni povedal...« »Ničesar mi ni povedal,« jo je prekinil don Alonzo. »Sam sem : uganil marsikaj. Don Cristoval vas 6poštuje, še več, obožuje vas. Prav la njegova čustva 60 bila v m: n u, tako g os t ol j ubn o sprejeli. Kanadski vojaki so se gosposko vozili v Evropo Vsa Kanada je z velikim zadovoljstvom sprejela poročila, da se je prva kanadska divizija izkrcala v Veliki Britaniji, ne da bi se bil med potjo pripetil kak incident. To srečno potovanje je dokaz popolne varnosti na morju, ki jo je zagotovila britanska in francoska vojna mornarica. Dan odhoda so držali v strogi tajnosti. Cenzura je preprečila vsako namigavanje na to v časopisju in tudi v javnosti. Kanadska vlada zdaj sporoča, da so čete odrinile 10. decembra iz nekega pristanišča, čigar ime pa še vedno drže v tajnosti. Kanadski vojaki so stopili na razkošne čezoceanske parnike. V spremstvu ladje 60 bile tudi bojne ladje. Kanadski častniki so med drugim povedali naslednje: Še nikdar se niso čete vkrcale na tako elegantne ladje in nikdar še ni noben ekspedicijski zbor tako varno plul. Na ladji so vojaki imeli celo kopalnice in so spali v pravih posteljah. Ladje so odšle v čisto drugačnem ozračju kakor pa je bilo tisto za časa odhoda prvega kanadskega oddelka leta 1914. Tedaj 60 6e bile razvile velike in navdušene manifestacije. Tokrat 6e je prva divizija zbrala čisto na skrivaj. To zbiranje vojske je trajalo tri dni na raznih krajih Kanade. Pri odhodu je bilo veselo, ni pa bilo nobenih vzklikov. Edino gost dim, ki se je dvigal nad pristaniščem, kjer so se vojaki vkrcali, je morda dalo slutiti, da odhajajo prvi kanadski oddelki na evropsko bojišče. Kanadske čete so nosile s seboj vso opremo. Vojaki so se vkrcali pod poveljstvom in nadzorstvom bngadnega generala MacNougtona. Med častniki je bil tudi sin generalnega guvernerja Ka-nade. Predsednik kanadske vlade Mackenzie je poslal kanadskim vojakom pismo, v katerem jih imenuje branilce civilizacije. urea belgijska letalska družba »Sabena« je dala svoja letala prebarvati v pomarančno-rumeni bar-i letalih pa je z velikimi črkami zapisano ime domače države, da bi bila tako že na daleč vidna kot letala nevtralne države. Program Radio Ljubljana Sreda, 20. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.06 Na®o vodi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Iz čeSkih oper (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Polke tu koračnica (plo-Sče) — 14 Poročila — 18 Mladin. ura: a) Senčne lutke — najlepia domača zabava (prof. N. Kuret) — b) Smučar in vreme (Janko Sicherl) — 18.40 Narod in narodnost (prot. E. Kocbek) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Predavanje državne obrambe — 19.41* Objave — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos opere iz ljubljan. (jlodaldSča v 1. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar); v 2. odmoru: Napovedi, poročila. Četrtek, 21. dec.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila - 7 15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Valčkovi kralji (plošče) — 12.30 Poročila, objavo — 13 Napovedi — 13.02 Opernii trio — 14 Poročila — 18 Pester spored Radij. orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (dr. K. Kolarič) — 10 Napovedi, poročila — 19/20 Nac. ura: Telovadno predavanje — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Dvospevi in samospevi starih klasičnih mojstrov (orgle vloloncello in dve gosli. Sodelujejo: Tončka Suštar-Maroltova, Marija Tutta, prof. M. Tomc) — 21 Reproduciran koncert siinfon. glasba — 2^ Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester.