f« polti prejeman:
sa
celo leto naprej 26 K — b pol leta , 13,-, ietrt , . 6 , 50 , mesec , 2,20 ,
V upravništvu prejeman: za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-,
. » 5 . - ,
mesec , 1 ,70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate »prejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
mSkih ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan. izvzemii
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 192.
V Ljubljani, v četrtek 23. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
Vse pri starem.
Zadnje tedne so se v javnosti pojavljali razni nasveti in predlogi glede zboljšanja naših parlamentarnih razmer. Časopisje je marljivo te predloge »odličnih parlamentarcev zabeleževalo, kritikovalo in metalo v koš. Pričakovali smo nato »korenitih ukrepov« ministerskega predsednika po končanih cesarskih slavnostih. Dr. pl. Korber je bil v Išlu pri vladarju, da si izprosi odobrenja svojim načrtom. A kdor je pričakoval izne-nadenj, ta se vara. Vlada hoče na jesen zopet sklicati državni zbor, ako mejtem dobi vsaj nekaj zagotovila, da se prične delo. To pa je mogoče, ako se ne ponavlja obstrukcija. In v tem oziru hoče vlada pogajati se z voditelji raznih strank. Ako se vlada prepriča, da se obstrukcija ne ponovi, potem skliče državni zbor, sicer hoče počakati, da se politični valovi sami pomirijo. Z drugimi besedami: vse ostane pri starem, kakor je bilo dne 8. junija, ko je češka obstrukcija ustavila parlamentarni voz. Tako se glasi vladno izvestje.
Vlada torej še vedno upa, da dobi večino od slučaja do slučaja brez vsake narodne koncesije na desno. To bi bilo vse lepo, toda vprašanje je, ali dobi vlada večino za razne svoje nujne zahteve. Recimo, da se dobi večina, ki bi hotela vlado podpirati. Ali pa se vzdrži ta slučajna večina, ako pridejo na vrsto ogerska nagodba, proračun in druga važna vprašanja? Zato smo še vedno prepričani, da je bila velika napaka, ko so merodajni krogi razrušili prejšnjo večino. Mi želimo, da se vladi posreči poskus, pozdravljali bi z veseljem restavracijo državnega zbora, žal, da znamenja ne kažejo jasnega političnega vremena.
Ako presojamo izjave levičarskih vodij in njihovih glasil, utrjuje se nam prepričanje, da sploh nočejo parlamentarnega dela, dokler ne dobe neomejenega gospodstva v roke. Sedanja vlada naj bi levičarjem pripravila pot in potem pobrala šila in kopita. To je namen levičarskih državnikov in minister-skih aspirantov.
Tako neki nemški parlamentarec v »Pester Lloydu« svetuje levičarjem, naj vladi ne delajo ovir, temveč pospešujejo Korberjev poskus. Dostavlja pa takoj pogoje za blagohotno podporo. V prvi vrsti vlada ne sme Čehem ničesar dati, ničesar obljubiti. Dalje mora vlada uporabiti ves svoj vpliv, da onemogoči prejšnjo večino. Tretjič mora vlada braniti nemško posest ter do pike izvršiti Claryjevo naredbo z dne 17. oktobra 1899. To sicer ni še vse, dostavlja milostni nemški vodja, a za sedaj bi bili Nemci s tem zadovoljni. Enako govori znani ministerski kandidat v svojem ponedeljskem glasilu.
»N. Fr. Pr.« pa je objavila mnenje starega državnika, ki ni nihče drugi, nego stari Chlumecky. Ta pa ima za vlado že gotov program v žepu. Ta je prepričan, da je sedaj druga večina nemogoča, nego iz desnice, zato si vlada pomagaj brez večine. To se zgodi, ako je delo v parlamentu nemogoče. In delo v parlamentu je nemogoče, ako Čehi nadaljujejo obstrukcijo. Vlada naj torej obstrukcijo še podpira, potem pa državni zbor razpušča tako dolgo, da obstrukcija poneha. To je modrost starega državnika, ki za kulisami plete niti. Sam pa prizna, da nove volitve spravijo še več radikalnih iivljev v zbornico na levi in desni. Z drugimi besedami: ta državnik priporoča prikrit absolutizem, vlado uči, kako naj vrši državne posle »na drugi način«. In ta drugi način se imenuje § 14! To so ustavoverci, ki ustavo teptajo z nogami, ker jim računi gredo na vskriž. Radovedni smo, ali bode ustava vzdržala vse te absurdne poskuse.
Na drugi strani prete češki p- slanci z novo obstrukcijo, ako vlada ne dovoli primernega zadoščenja. Dr. Engel je gotovo previden in zmeren politik. In ta se je te dni izjavil: »Jaz nisem optimist. Političen položaj v Avstriji se kaže v temnih barvah, Nemci dobivajo vedno večji pogum vsled prijenljivosti merodajnih krogov in množe svoje zahteve. Mi ne moremo odjenjati, ker bi to bila naša kapitulacija. Zato nam za bodočnost preostaje le boj. Nemci hočejo razdeliti češko kronovino. Sedaj zahtevajo delitev poštnega ravnateljstva, ces. namest-
ništva in poseben uradniški status za nemški del dežele. S tem bi bila dežela razdeljena. Ako jim ta vlada ne ustreže, morda že pri hodnja. Z ozirom na to moramo ustrajati v boju.«
Kakor so razmere, ni dosti upanja, da bi vlada že sedaj dobila zagotovilo za redno delo v zbornici. Čehi gotovo ostanejo v opoziciji.
V poljskem klubu se bojujeta za nadvlado dva toka in danes ga ni moža, ki bi mogel govoriti v imenu celega kluba. Katoliška ljudska stranka ima pet voditeljev, ki glede taktike niso edini. In na levici ne odločuje zbor voditeljev, ampak posamezne stranke od slučaja do slučaja.
Kdo naj torej g. pl. Koerberju a priori zagotovi parlamentarno delo? Iznova nagla-šamo, da želimo, naj bi po triletni divji borbi parlament pričel reševati nujne predloge. To želi prebivalstvo, to zahtevajo državne koristi. A bojimo se, da se izjalovi tudi zadnji poskus in da ostane vse pri starem, dokler ne dobimo novega parlamenta na podlagi direktne in splošne volilne pravice.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. avgusta.
Mladočeški klub in vlada. Izvršilni odbor mladočeškega kluba se je sošel vsled povabila ministerskega predsednika Koerberja te dni k posvetovanju. Šlo je v prvi vrsti za to, ali naj se povabljeni posl. dr. Pacak odzove vladnemu povabilu, da kot zastopnik mladočeškega kluba odgovori na vprašanja, ki jih bo v zadevi asanacije parlamenta stavil nanj ministerski predsednik, in kak odgovor naj da na stavljena vprašanja. Prvi točki je klub baje soglasno pritrdil ter pooblastil poslanca, naj le gre na Dunaj. Kaj pa naj zastopnik odgovarja na gotova stavljena vprašanja, o tem se je sicer govorilo in tudi sklepalo, toda javnosti ni še prav nič znanega ker so sklenili o tem varovati strogo tajnost. Posl. dr. Pacak je po poročilu listov vodja in organizator obstrukcije in odločen pobornik za odpravo jezikovnih na-redeb in bo torej njegova izjava baje odlo-
čilnega pomena za ves češki klub. Konečno bodi omenjeno, da se po poročilu »Hlas Naroda« podajo na Dunaj tudi poslanci Kramar, Stransky in Začek, toda vabil ti možje dosedaj še nimajo v rokah.
Poslanec dr. Engel o položaju. Petrograjski »Kraj« je potom svojega dopisnika prejel naslednja izvajanja bivšega načelnika češkega kluba. Nemci na Češkem stavijo mej drugimi te le glavne zahteve •' delitev poštnega ravnateljstva in namestni-štva in ustanovitev posebnega uradniškega štatusa za nemške dele Češke. S tem bi se dežela v resnici razdelila v dve pokrajini. Ker vlada neprenehoma ustreza nemškim zahtevam, je prav mogoče, da izvede navedene želje, ako ne sedanja, pa mogoče prihodnja vlada. V sedanjih razmerah taka vlada ni nemogoča. V takem slučaju nam ne preostane drugega, nego boj. — Žal, da na dosedanjo desnico ne moremo več računati z gotovostjo. Z njeno pomočjo po mojem mnenju torej ne bomo mnogo dosegli. Izpre-meniti je treba strankarsko razmerje, a to je mogoče še le po novih volitvah. Teh se nam ni bati. V najslabejem slučaju pride v naš klub kakih pet radikalcev, število čeških poslancev pa ostane isto. Pač pa se po-množe radikalni olementi v poljskem klubu in katoliški ljudski stranki, okrepili bi se Schonererjevci, in vlada bi torej z razpustom ničesar ne pridobila. — Govornik je načelno nasprotnik obstrukcije in je kot tak moral odložiti predsedstvo. Sicer pa vlada v češkem klubu nekaka republika. — Konečno je poslanec izjavil, da ničesar ne ve o novih spravnih pogajanjih in da bi ta ne do-vedla do nikakoga cilja, ker so Nemci nenasitni v svojih zahtevah, Čehi se jim pa ne udajo.
Nemški napis na češki šoli. Mestni svet v Olomucu je sklenil po vzgledu mesta Brna češko ljudsko šolo oskrbeti z nemški m napisom: »Slavische stiidtische Volks-schule«. V čeških mestih dozdaj nikjer še nimajo nemške ljudske šole s češkim napisom. Upamo pa gotovo — piše brnski »Hlas« — da bodo češke občine, v katerih so nemške šole, posnemale Brno in Olomuc
LISTEK.
Prepir med rožo in fcamelijo.
(Češki spisal V. Kosmak, prevel P—s.)
Kdor misli, da cvetice nimajo srca, da ne govore, ne slišijo — se jako moti. Cvetice žive, kakor mi ljudje, seveda le v luninem svitu, kadar pa solnce sije, spavajo. Kar mi imenujemo vonjavo, to je dihanje sanjajočih cvetic. Človek ob luninem svitu navadno spi; če pa tudi budi, se vendar ne briga za cvetično življenje; človekovo oko je za nje slepo, njegovo uho gluho. Le kdor ima nepokvarjene otroško oči in ob mesečni svetlobi ne spi, bo verjel, da je resnično naslednje moje pripovedovanje.
Torej pozor!
Krasen večer! Zvezdice so zamigljale na modrem nebu, polna luna je stala nad temnim gozdom kot skrbna varuhinja speči zemlji. Nikjer ni bilo čuti nobenega šuma in nobenega glasu — le v zraku se je zibala skrivnostna pesem korakajoče noči, glasila se je, ne veš kje, ne veš odkod, ne veš kam, — glasila se je povsod!
Na grajskem vrtu je pa bilo več živ-Ijenja, zlasti v utici. Gospa gostilničarica Trta je begala sem ter tja in nekaj iskala.
Privezovala je zelene zastore k vratom in oknom, kamor pa sama ni mogla doseči, zlezel je vitek kletničar Hmelj. Ko je bilo že vse napravljeno, prižgala je Trta svetila, same kresnice! To se vam je svetilo v zelenih pregrinjalih, da se je moralo oko rado-vati! Pa komaj so bila prižgana svetila, prišli so gospodje godci: Komar z gosli, Žužek z brenčečim basom in Murček s trom-peto. Zdaj so jo pa naredili, da se je srce smejalo.
Naenkrat je nekdo odgrnil zastor pri vratih, pomolil je kuštrasto glavo v vrtno hišico, klicaje 8 kosmatim glasom : »Lej, lej! Pri vas bode danes ples? To me prav veseli. Kozarček vina!«
Ko ga je gostilničarka Trta začula, skočila je prestrašena hitro k vratom: »Strijc Bodeč, hodite z Bogom. Moja gostilna ni za take ljudi, kakor ste vi!«
»No, no! Morda čakate kake kraljice ?« rekel je Bodeč posmehljivo.
»čakam jo, če vam je kaj na tem ! In ako bi je tudi ne čakala — vas vse jedno v svoji hiši ne bom trpela. Le poberite se, drugače ukažem vrtnarju, da vas spodi.«
Bodeč je torej mrmrajoč odšel.
Komaj je zginil, slišal se je nekak šum, hrup in sladko šepetanje. Zelen zastor se je
odgrnil. V utico je stopila lahkotno kakor majeva sapica prelična postava v rožnobar-veni obleki, čez katero je plaval od glave do nog zeleni zavoj; pripeljal jo je šibek, lep gospodič. To je bila Roža s Klinčkom. Za tema je prišla bleda, nežna Kamelija s gizdavim Oleandrom, sramežljiva Lilija z bogatim gospodom Jazminom, amazonka Ostrožica s polkovnikom Kaktom, debela pi-varnarica gospa Potonika s ponosnim Tulipanom in cela dolga vrsta pisanih, rekel bi, skrivnostnih postav.
Godci 80 zagodli, da se je razlegalo po celem vrtu; kresnice, žive luči, so letale sem ter tja, da bi videla imenitna gospoda povsodi dovolj.
Kamelija se je usedla na priložen naslonjač, ozirala se je nekako z mrtvimi očmi po družbi, dejala je ponosno spremljajočemu viteštvu:
»Gospodje, res kesam se, da sem si upala v tako oster zrak. Vajena sem le bal-zamovega zraka v svoji domovini; tukaj mi morejo ugajati le topli rastlinjaki in saloni. Če obolim po nocojšnji noči, boste krivi le vi, baron Oleander.«
»Krasna zapovedovalka, no bojte se!« priklonil se je dvorno Oleander. »Izvolili smo za tisti prevažen shod nocojšnji topli
kresni večer, da bi ne škodovalo vašim nežnim udom; gospa, ne boste čutili slabega vremena.«
»Prisežem na svoj meč in svojo poštenost!« zaklical je vitez Kristavec. »Danes bi ne zeblo tudi najstarejše ženice! Kako še le tako lepo dušo, kakor ste vi! Saj vam tako svetlo žarč vaše oči!«
Kamelija je ostro pogledala debelega sladkača.
Poslušaj! Kakošno petje! Kakov glas! Ali poje slavček? Tako še nikdar ni pel! Cvetice je ganilo petje tako, da eo se kar stresle. Hitele so takoj vun in gledale kvišku. Z neba pada zvezda, nižje in nižje, ravno v gosposki vrt. Padla je pred nje na travo — glej! Kdo je bila? Kraljica vseh cvetic, rajska cvetičica, Blaženost 1 Njena obleka ee je svetlo spreminjala, njena vonjava ni bila poze-meljska: bila je godba, petje, vonjava — vse naenkrat.
Vse cvetje se ji je klanjalo; peljali so jo v utico k pripravljenemu sedežu.
»Kakošen prepir vlada med vami, da ste me poklicali iz mojega srečnega bivališča, da bi razsodila med vami ? Vsaka stranka naj si izvoli svojega govornika, da mi razloži vaše tožbo in željo!«
ter bodo vse mestne nemške ljudske šole takoj oskrbele s češkimi napisi.
Občinske volitve v Modlingu. V Modlingu pri Dunaju, kjer biva tudi lepo število židovskih kapitalistov, se vrše te dni volitve v občinski zastop. Židovsko-liberalna klika je šla v boj svesta si zmage na celi črti, toda opekla se je. Pri glavni volitvi za tretji razred so bili izvoljeni trije krščanski Bocijalci in vinogradnik Folkner, katerega pa morejo nemški liberalci ravno tako malo šteti v svoje vrste, kakor nemški nacijonalci. Vsi ostali so prišli v ožjo volitev, ki se je vršila v torek. Za to ožjo volitev so se zvezali liberalci kot navadno s soc. demokrati in bili so popolno prepričani, da prodro z vsemi kompromisnimi kandidati. Celo »Vater-land« je pisal, da dobe ti skoro gotovo večino. A zopet jim je izpodletelo. Prodrli so »si krščansko-socijalni kandidatje s 674 do 838 glasovi, mej tem ko so dobili liberalni in soc. demokratični kompromisni kandidatje le po 400 do 435 glasov. Njih blamaža je torej popolna. Seveda se sedaj jeze pene in napovedujejo proteste, a jim vse njih ugovarjanje ne bo prav nič pomagalo.
Socijalnodemokrati&ki kongresi. Cela vrsta soc. dem. zborovanj se nam napoveduje za prihodnji mesec september. Dne 2. sept. se prične kongres avstrijskih socijalnih demokratov v Gradcu; temu sledi dne 9. septembra zborovanje čeških socija-listov v Budjejevicah, dne 16. sept. se prične kongres nemške socijalne demokracije, in konečno za 23. sept. se napoveduje v Parizu prav blizu razstave peti mejnarodni so-cijalistiški kongres. V Parizu hočejo letos bolje poskrbeti za nekaljeni mir pri glavnem zborovanju, kakor se je to godilo n. pr. leta 1896 v Londonu, ko so se trije dnevi porabili samo za to, ali je kongres sploh opravičen razpravljati o tej in oni zadevi. Določili so vsled tega že sedaj vse potrebno, toda bodo li angleški in ameriški zastopniki zadovoljni s takimi odredbami, je seveda drugo vprašanje. Program je izredno mnogovrsten; govorilo se bo o vsem mogočem in nemogočem, o minimalni plači, socijalizmu v občinah, osvojitvi oblasti v državi, o zvezah z meščanskimi strankami, generalnem štrajku, militarizmu, kolonijalni politiki, svetovnem miru, 1. maju itd., toda pogrešali bodo kakor vselej tudi tu potrebne jedinosti. Nemški sodrugi bodo najbolj pogrešali mejnarodnega Liebknechta. Nemške sodruginje bo zastopala Klara Zetkin. Po tem kongresu se vrši zborovanje soc. dijakov in akademikov.
Blazni na Ogerskem. Uradni ogerski list piše, da na Ogerskem še nikoli ni bilo toliko blaznih, kakor letos. Od januvarja je zblaznelo 2200 oseb. Polovica teh bolnikov so diplomirani ljudje, največ odvetniki in sodniki; 200 jih pripada delavskemu stanu in ostali so vojaški dostojanstveniki, trgovci itd. Sploh je čudno, da je število blaznih na Ogerskem vsako leto večje.
Razpor mej Rumunijo in Bolgarijo bo menda vendar le poravnan mirnim potom. Na prvo noto, ki jo je poslala rumunska vlada vladi v Zofiji ter se pritoževala radi umora, so Bolgari odgovorili v zelo strogem tonu, ko pa je došla druga nota, so bili v Zofiji že bolj mirni. Vlada namreč izjavlja, da deluje vedno na to, da se ohranijo prijateljske razmere mej Rumunijo in Bolgarijo, ki je na zahtevo izjavila, da nima nič skupnega z makedonskim tajnim odborom, ali kakor ga nazivljejo Ru-muni, družbo morilcev in napadovalcev. Poučeni krogi sodijo, da je taka nagla izpre-memba posledica posredovanja neke velesile. — No, če se je vedelo, da se razpor poravna s par papirnimi notami, čemu potem toliko hrupa in tolikih priprav?
Rusija in Nemčija v Kini. Nemškim državnikom je silno neljubo, da Rusija s tolikimi močmi in vspehi sodeluje pri sedanji akciji v Kini in da se je prav za prav le njej in Japocem zahvaliti, da je došla še pravočasno pomoč tujcem v Pekinu. Ker pa je gotovo, da bodo Rusi zahtevali tudi svojemu delu primerno odškodnino in ker se dosedanja dejstva ne dajo več utajiti, izjavlja sedaj oficijelna Nemčija, da nima prav nikakega povoda nasprotovati Rusom, ako bi se kedaj polastili mandžurske, mongolske in mogoče tudi turkestanske zemlje , dobro razmerje napram Rusiji ostane nam-
reč vedno glavno načelo nemške politike? Ka/ je že rekla lisica, ko ni mogla doseči grozdja?
Cerkveni letopis.
Z Jezice, 21. avgusta. Redkokedaj se pripeti, da bi bile na deželi v eni župniji v enem tednu dve novi maši. In pri nas je to bilo.
Dne 15. avgusta je bral prvič sv. mašo novomašnik č. g. Frančišek Adlasnik iz la-vantinske škofije; v nedeljo dne 19. avgusta pa č g. o. Avguštin Žibert, iz reda sv. Benedikta iz Št. Pavla na Koroškem, sin tukajšnjega g. učitelja.
Cerkev je bila aelo praznično opravljena, kar je preskrbel blagi gospod župnik, Simen Zupan. Cerkveni govor je imel so-učenec novomašnika, č. g. o. Engelbert Po-lak. Cerkvene slovesnosti so se udeležili č. gg.: Frančišek Povše, kanonik v Novem mestu; o. Placid, gvardijan v Ljubljani; župnika Ivan Kobilica, Gregor Malovrh itd. Petje domačega pevskega zbora je vodil domači organist.
Gospa Ivana Pečnik, soproga našega vrlega gosp. župana, je pripravila častitim p. n. povabljencem bogat obed, pri katerem so se vršile mnogovrstne napitnice, mej drugimi na preblagega, modrega vladarja Franca Jožefa I., ki je ravno dan poprej praznoval svoj sedemdeseti rojstveni dan. Slovesna dneva bodeta ostala mladim in starim v trajnem spominu.
V Zavracu pri Idriji je bil od 5. do 12. avgusta sv. misijon, ki sta ga vodila gg. oo. Sigismund in balvator iz reda sv. Frančiška iz Samobora. Udeležba je bila obilna, ob-hajancev okoli 800 Ob enem je bil blagoslovljen krasen križev pot. Iskrena zahvala marljivim gospodom za njihov trud!
Na Dobrovo pride prihodnjo nedeljo 26. t. m. Marijina družba iz Škofje Loke. Pridružita se jej tudi M. družba iz Št. Vida in domača dobrovška.
Od D. M. v Polju. Dne 15. t. m. se je po preteku več nego 100 let ponovila nekdaj zelo sloveča božja pot. Ob enem se je ustanovila Marijina družba, za katero se je oglasilo nad 70 deklet. Nagovor je imel preč. g. prelat in gen. vikarij Flis. Upamo, da se tudi mladeniči ne bodo sramovali in zbali zbadanja nasprotnikov.
Iz Ribnice na Pohorju: Dne 20. avgusta je naša župnija priredila skupno romanje k Mariji Devici v Maribor, v prekrasno, 11. avgusta posvečeno cerkev. V to svrho smo od ravnateljstva južne železnice izprosili poseben vlak in za polovico znižano ceno. Udeležba je bila velikanska; 800 ribniških župljanov in do 150 oseb iz sosednih župnij je vstopilo v romarski vlak. Spremljali so jih domača gg. župnik Fr. Hrastelj in ka-pelan I. Kansky, veleč. g. dekan vuzeniški H. Verk in brezenski župnik č. g. M. Stolz. Pobožni romarji so vso pot v 25 vozovih molili rožni venec. V Mariboru smo se zjutraj ob 8. uri uvrstili v sprevod do cerkve, kjer smo opravili pobožnost. Cerkev je res krasna, morda najlepša na Štajerskem. Po sv. opravilu so se župnik in kapelan ter ključarja, in sicer župan L. Streicher in podžupan I. Zapečnik poklonili prevzvišenemu nadpastirju, izrazujoč ljubezen in udanost. Romarji so si ogledali mesto, popoludne pa se zadovoljno vrnili domov. Dal Bog, da bi ta prekrasna Marijina cerkev postala pravo Marijino Celje za vse slovenske pokrajine.
»opisi.
Dol pri Ljubljani, 22. t. m. »Slovenski Narod« piše, da sta dva radi moje krivde brez sv. zakramentov umrla. A jaz konšta-tiram, da radi moje krivde nobeden ni brez sv. zakramentov za umirajoče umrl. Po-zivljem lažnjivega dopisnika, da imenuje tista dva človeka, ki sta zavolja moje krivde brez sv. zakramentov za umirajoče umrla.
Res je, da zaradi »infiuence« spomladi parkrat sam nisem mogel iti previdit, a zato so šli mesto mene^ k bolnikom čč. gg. sosedje: župnik iz Št. Helene, Št. Jakoba in Polja. Dopisnik je eden izmed tistih, katerim je vera deseta briga in kateri cerkve nikdar znotraj ne vidijo.	K. Cem^.
Iz Istre, 20. avgusta. [Konec.] Lanišča-nom je prisijala z dnem 1. junija nova zvezda v osebi učitelja Markija. G. urednik,
prosim vas, da tako,, kot sem jaz napisal, tiskate njegovo ime. Če se tudi on podpisuje, kakor se hoče, vendar ne more prikriti, da je on Dalmatinec rodom, pravi Hrvat, a odkar je prišel v Istro, »radi višjih ozirov« pravi renegat. Moščeničaai, pri katerih je poprej služboval, ga dobro poznajo. Poznan je tudi »Naši Slogi«, ki je do sedaj večkrat spravila njegovo ime v zvezo z imenom bivšega okr. glavarja na Voloskem.
Nisem se sicer namenil, opisati životo-pis g. učitelja; omenjati hočem le, da brez vsega srama nosi iglo z zvezdo s petimi rogovi. Ko se ga je opozorilo na njegovo predrznost v hrvatski Čičariji, počel je — menda nevede po obedu in večerji zlagati svoj »servet« na pet roglov. Gospodariti hoče vsem Čičem ne samo v šoli, temveč tudi zunaj nje. V njihovem imenu ga prosi dopisnik, da ne deli italijanskih knjig med otroke, ker drugače bode imel gospod jako težavno stališče, dokler se ne izgubi iz Či-čarije. Naročnik je »Picoola« in »Učiteljskega Tovariša«. Tega seveda ne smem javno trditi, da je on glasoviti dopisnik »Učit. Tov.«, v katerem ščuva učiteljstvo v Istri proti njeni duhovščini. Na »Našo Slogo«, se razume, ni naročen. Javno je priznal, kako mu ugaja, ako ga kedo napade v »Naši Slogi«, češ, da se mu ravno s tem pomore do milosti pri večji gospodi. No, da je v milosti pri njih, je brez dvoma. Visoki Poreč je prezrl dva izvrstna hrvatska učitelja, ki sta istodobno prosila za razpisano mesto v Lanišču. Ako se ne motim, prosil je on še-le tedaj, ko je obrok vže potekel. In vendar je on dobil to službo. Tukajšnjega podučitelja g. Trinajstiča bi hotel izpodriniti iz službe, da pride na njegovo mesto soproga nadučiteljeva. Da to doseže, prosi, da bi kedo proti njemu zabavljal v »Naši Slogi«.
V Klenovščak je zadnji pone-deljak brzojav sporočil, da je v Kobaridu umrl nesrečne smrti Mate Šverko, t a -mošnji sodnijski kancelist. Domači zdravnik, urar in pokojni šli so dne 12. t. m. na lov na vrh Ilum. Prenočili bo na gori. A drugo jutro, ko so se vsi trije razvrstili na razna stajališča, sprožila se je pokojnemu puška; isti hip se je Mate nag nil, da si zagotovi klobuk pred pihajočim vetrom, puška poči in kroglja zadene Mateta v levo oko ter obtiči v možganih. Samo dva zdihljeja še . . .
Zdravnik in urar sta hitro pritekla na pomoč, a Mateta ni bilo več med živimi. Pretresla je ta vest domače ljudi pokojnikove, ki so poslali tri brate v daljni Kobarid. Vse selo, sploh vsakdo, kdor ga je poznal, žaluje za 23Ietnim mladeničem, ki si je s svojo marljivostjo in lepim vedenjem v kratki dobi pridobil srce vsakogar. V veliko tolažbo je roditeljem, ko so od svojih od pcgreba došlih sinov zvedeli, kako časten pogreb so mu pripravili Kobaridci. Godba je svirala med sprevodom in čitalniški pevci so zapeli nekaj žalostink — nadgrobnic. Vsi uradniki in polno ljudstva spremljalo ga je do odprtega groba Naj počiva v miru, a prijatelje in znance njegove prosim, da se spominjajo v molitvi ponesrečenega mi prijatelja.
Vsa v črno odeta bila je hiša pokojnikovih roditeljev, ko smo se na dan sv. Roka v Kienovščaku zbirali k procesiji na čast sv. Roku. Slovesno je bilo pritrkavanje zvonov, ko so procesije iz Lanišča in Sluma pripeljale do 2000 ljudi pred ondotno cerkev, kjer se je imel po pridigi, slovesni sv. maši kip sv. Roka nositi po vasi. Tudi iz daljnih Vodic jih je nekaj prišlo. Pred cerkvico, ki je žal za tako priliko veliko, veliko premajhna, in na zvoniku plapolalo ie polno zastav in zastavic. Po vasi je bilo vse okrašeno z zelenjem in s slikami. Streljali so stari vojaki s svojimi puškami in pištolami. V najlepšem redu se je pri vsej veliki gnječi izvršila procesija brez nesreče.
II koncu svojega poročila dodati vam imam še jedno. Med naše delavce na železnici začele so se usiljevati protestanške knjige. Pred nedavnim časom je prišel nekdo na štacijo Počekaj Buzet ter prodajal v mali knjižici tiskano vse 4 evangelije za 6 kr. Zavednim našim ljudem se je ta cena zdela sumljiva. Jeden pregleda naslov, pogleda podpis in ker ni bilo škofovskih potrdil, zavrne prodajalcu knjigo, češ, da se take stvari
ne smejo prodajati, in ga vpraša : »Vo«ije, li v Boga Očeta m Marijo, mater našega Odrešenika ?« Nato odgovori prodajalce knjig: »Jaz verujem v svojega očeta in svajo mater, ki sta me rodila, a druzega nič«. Delavci so se spogledali med seboj ; razumeli so se in v trenotku skoči jeden preko tira proti Nugli,. kamor je malo poprej odšel orožnik. No, prodajalec ie odnesel svoje pete ter ni v okolici več poskušal saoje sreče. Kakor je videti, začelo se je tudi naše ljudstvo zavedati, ker se ne da vsakemu sleparju v roke.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. avgusta.
Katoliški shod. Velikanska večina udeležencev je vzela vstopnice za zadnji dan. Na razna vprašanja odgovarjamo, da se je možno s temi vstopnicami udeležiti tudi prvega slavnostnega zborovanja v torek 11. septembra. Prosimo, da se natančno zapiše v zapisnike, kateri udeležniki so župani ali pooblaščeni zastopniki občin. Doslej je že čez 100 občin priglasilo svojo udeležbo po načelniku obč. zastopa, oziroma njegovem zastopniku.
Pripravljalni odbor.
Štiri javne ljudske shode priredi kat.-narodna stranka v nedeljo dne 26. t. m. in sicer v Št. Rupertu, v Ribnici Št. G o t h a r d u nad Zagorjem ob Savi in v P o 1 š n i k u pri Litiji.
Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani pod vodstvom čč. sester redovnic prične nov tečaj 1. oktobra t. 1. Pouk, ki je slovenski, traja eno leto. Gojenke stanujejo v zavodu ter je njih število omejeno na 12. Pouk zavzema vse stroke gospodinjstva ; kuhanje, šivanje, pranje, likanje, dela v hlevu in na vrtu, mlekarstvo itd., vrhu tega pa tiste šolske predmete, ki so potrebni za popolno izobrazbo gospodinj na kmetih. V šolo se sprejemajo vsaj 16 let stara dekleta, ki plačujejo po 14 gld. na mesec za hrano, stanovanje in vso drugo potrebo. Podrobni pogoji se izvedo pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, kateri je tudi prošnje za sprejem v šolo poslati do J 5. septembra.
Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je tukajšnjemu ribiškemu društvu dovolilo 600 kron podpore.
Imenovanje Gdč. Franja pl. Poka je stalno nameščena kot učiteljica na ljudski šoli na Karolinški zemlji, g. Jos. T r a t a r , učitelj v Dobovi, je imenovan stalnim učiteljem v Mokronogu.
V kn. in šk. Alojzijevišče v Ljubljani so za bodoče šolsko leto na novo sprejeti tile dijaki: Cankar Izidor iz Gi-barca, Tomšič Frančišek iz Ilir. Bistrice, Andolšek Ivan iz Sodražice, Drešar Jan. iz Komende, III a d n i k Frančišek iz Idrije, Kurent Filip iz Hrastnika, Lunder Alojzij iz Vel. Poljan, Meh le Anton z Višnje gore, Nastran Frančišek iz Vodic, Rup-ni k Karol s Črnega vrha nad Idrijo in Š il c Jakob iz Vel. Poljan. — Prosivcev je bilo 46, med njimi mnogo vrednih, a nedostaja prostora.
S potovanja. Zurich, 20. avgusta. Na potu iz Berna v Ztirich prestopi železnica reke Emmen, Reuss in Limmat. Vse tri se izlivajo v Aare. Večji kraji te proge so: Olten, Aarau in Brugg. Blizu Brugga se vidi v gozdni samoti na malem griču staro zi-dovje s stolpom, to je zibelka naše vladarske hiše, grad Habsburg. ZUrich, največje mesto Švice, šteje 160 tisoč prebivalcev. Ležeče 409 m nad morjem, ima zgornje mesto zvezo s spodnjim po strmi električni železnici. Veliko cerkev je luteranskih, vendar so tudi tri katoliške, med njimi lepa bazilika »Liebfrauenkirche«. Zurich se ponaša z vseučiliščem in politehniko, zavetje je vsem nemirnežem in zato na precej slabem glasu. Potepuhov sicer ni videti, toda skritih ro-varjev je dovolj. Krasen pogled se odpira ob bregovih jezera, na njegovem koncu se blestijo s snegom pokrite planine. Da-si je ob tem času veliko ptujcev, ni posebna draginja. — lnomost, 32. t. m. Odhod iz Ziiricha včeraj ob 10 30 zjutraj z ekspres-nim vlakom, dohod v lnomost ob 018 zvečer. Peljali smo so ob jezeru Wallensee, ki spominja z gorovjem Churfirsta (2300 m) na bohinjsko jezero, ter došli do renske do-
line ob avstrijski meji. Torej zopet v Av striji! V Buksu pregledujejo prtljago naSi fin stražniki. Od tu mimo samostojne knje-ževine Lichtenstein skozi Feldkirch in Blu denz do prerova Arlberg, ki je dolg 10 km, vlak ga prevozi v 16 min. Potem navzdol v Landeck, Imst, ZirI, Inomost. Danes obiskal premonstratenski samostan in ogledal znano zvonarno Grassmeier-jevo v predmestju VVilten pod goro Isel. Krasen razgled na snežnike.
Socijalnodemokraški shod v Vevčah pred sodiščem. Pred tukajšnjim okr. sodiščem vršila se je danes zanimiva obravnava. Socijalni demokrati so tožili gostilničarja Janeza Bojta po domače Aura pri Devici Mariji v Polji za povrnitev stroškov napovedanega shoda v Vevčah, ker jim je v sredo pred shodom obljubil gostilničar Auer, da jim prepusti brezplačno gostilniške prostore za shod in ker jim je še le dan pred shodom prostor odpovedal. Značilno pri tej razpravi je bilo nastopno: Toženec je ugovarjal, da ni bil vezan na pogodbo, ker je taisto smatrati kot darilno pogodbo, ko je vendar obljubil prostor brezplačno, dočim so tožniki smatrali pogodbo kot odplačilno na ta način, da morajo plačati ceho. Nadalje trdijo tožniki v tožbi, da jim je gostilničar odpovedal prostore dan pred shodom, torej v soboto. Ko je pa toženec z ozirom na to povdarjal, da so tožniki imeli dovolj časa, preskrbeti si drug prostor, je danes starešina Železnikar prisegel , da ni dobi! nobene odpovedi v soboto, marveč da mu je še le gostilničarka »na ena viža" v nedeljo pred shodom odpovedala prostor. Nadalje so zahtevali socijalni demokratje najprvo od Aura 56 K 8 h, potem so toževali za 44 K 76 h, kar je pač nezaslišano veliko za delavski shod. Za Kristana so zahtevali vožnjo II. razreda z brzovlakom iz Trsta v Ljubljano 16 K 76 h in za dijete 10 K. Dr. Fur-lan, kot zastopnik toženca, je visokosti te zahteve ugovarjal, povdarjaje, da drugi razred in dijeta 8 K gre le doktorjem iuris in odvetniškim koncipijentom, ne pa Etbinu Kristanu, ki se gotovo ne more prištevati doktorjem, a zahteva še 2 K več. Tožnika je zastopal advokat jugoslovanske socijalne demokracije dr. Tekavčič. Poleg očka Že Jeznikarja pa je nastopil kot merodajna priča tudi pri sodišču znani krojač Praček, ki se pri agitacijah izdaja za »tehnika«, kateri je pa danes moral priznati, da ne izvršuje niti krojaškega obrta. Od česa da 211etni fantiček živi in kaj dela', ni povedal — vedeli bi morda delavski žulji. Tožniki so zahtevali zanj za pot v Vevče 5 K! Dobil jih ni, ker je priznal, da je za rabo izposojenega biciklja izdal samo 2 K. (!) Ako socialno-demokraška društva Pračka tako drago pla čujejo, je to njihova stvar, danes je moral sam dr. Tekavčič pripoznati, da Praček ni vreden 5 K na dan. Glede posameznih tož benih točk zapuščal je danes Železnikarja spomin na tako čudovit način, da ga je celo njegov lastni zastopik moral vprašati, »če svoje lastne šrifte ne pozna«. Dejali so danes rudeči očka, da so Kristanu obljubili samo 10 gld., katerih mu pa še niso plačali. »Aha«, dejal je sodnik, »potem pa tudi nimate te' škode, dokler niste plačali.« Železnikar je naredil čudovito dolg obraz ter je dalje povedal, da so za shod imeli šest agitatorjev, katere so morali plačati po 3krone na dan! Praček si je pri tem ponosno zavihal brčiče in se pobahal: »Tudi jaz sem bil mej njimi!« Ali so tako lepe plače za agitatorje šle iz delavskih žuljev ali iz Železnikarje-vega žepa? Ni čuda. da Pračku več ne diši »žnidarija« ! Za tri krone na dan je pač prijetna »svoboda«. V tožbi so bili tudi stroški za naznanilo shoda oblasti, a danes teh stroškov Železnikar ni mogel vzdržati. Pračeku Železnikarjev nastop ni bil po volii, zato se je s pomilovalnim pogledom obrnil do dr. Tekavčiča, ki je dejal, »Ne razumem!« in je moral kislim obrazom tožbo skrčiti samo na 13 K, v katerih plačilo je bil Auer obsojen. Seveda znašajo tožbeni stroški več kakor 13 K, katere morajo pa socijalni demokratje — sami plačati, ker mora z ozirom na pretirano tožbeno zahtevo vsaka stranka trpeti svoje stroške.
■Halbasien". „81. Narod" se je v svojem slepem sovraštvu do verske šole zopet pošteno blamiral. Že včeraj smo poročali, kako mu je posvetila „Edinost". Danes so
nam na razpolago statistični podatki, ki s številkami izpričujejo, kakšen je obisk šole „tam, kjer imajo klerikalci moč v rokah" Podatki so povzeti iz H i c k m a n n : G e o-grafiseh-statistiseher T a s o h e n atlas (ur das Jahr 1900. in jih je priobčil že „Slov. Učitelj" v št. 3. — P0 teh izkazih so šole najbolj obiskovane v bogati češki deželi, kjer jih obiskuje skoraj 100% vseh otrok. Za njo pa pridejo takoj »klerikalne" dežele: Gor. Avstrija z 99%, Solnograško 99%, Tirolsko 97%. Najslabši obisk je v požidovljeni Galiciji 65% in Bukovini 72%. Kedor nekoliko premotriva gorenje številke, mora uvideti, da k rednemu šolskemu obisku največ pripomore ljudsko blagostanje. Gospodarsko trdne dežele imajo dobro urejeno šolstvo, v siromašnih deželah pa mora tudi šolstvo trpeti škodo. — Vsled tega imajo tudi nemške »klerikalne" alpske dežele poleg Češke, najboljši šolski obisk. — „Temo" pa, o kateri liberalci tako radi govore in pišejo, je vzpričo takih kozlov najpreje iskati v navadnih liberalnih časnikarskih buticah.
Sreča v nesreči. Kakor se nam poroča, se je v Zagorji pri rudniku tudi na Vel. Gospojnico celi dan delalo, in mala mašina ali »kofemaln« je celi dan žvižgal gori in doli ter naravnost motil praznik. Naenkrat pa se mu je zdelo vsega odveč m z vso močjo buti v kočijo, ki je ravno vozila čez železniški tir, jo popolnoma razbije, tržaške letovičarje vrže k areči no preveč poškodovane daleč v stran, konji ostanejo nepoškodovani. Vzroka nesreči iščejo nekateri v nerodnosti voznikovi, mokrači v nepaznosti strojevodje Dežmana, ker je predsednik »Del. stavb, društva«, ki pa je storil svojo dolžnost. Pravi vzrok pa je, ker ni na prehodu ne lese in ne čuvaja, in višji vzrok: »Ker kapitalizem ne pozna praznikov«.
V nedeljo na Tabor! Izvanredna slovesnost bo v nedeljo 26. t. m. na Tabru pri St. Jurju pri Grosupljem, kjer je zna menit ostanek iz turških časov. Pod Tabrom je namreč na novo izdelana kapelica ali bolje votlina prav po naravi, napravljena za soho sv. Antona Puščavnika, katero je prav umetniško iz kamna izsekal kipar Vurnik iz Radovljice. Kip je krasno izdelan, blagoslovil ga bode veleč, gospod dekan šmarski. Kdor se zanima za to in ga izleti vesele, naj pohiti omenjeni dan na Tabor, kjer si bo tudi lahko ogledal znamenito cerkvico, ki je po gospodu dekanu šmarskem vsa prenovljena, zlasti znameniti presbiterij. Ginljivo je že sedaj bilo videti, s kolikim veseljem in navdušenjem so vrli možje kljub velikanskim težavam na Tabor spravili kip, a še bolj gin ljivo bo v nedeljo na Taboru, kjer bo slovesna sveta maša in blagoslovljenje. Spominjali se bomo tudi na bridke čase, ko je kruti Turek po naših krajih divjal in po žigal.
Slovenci na pariški razstavi. Ker
so od vladne komisije za potovanje v Pariz določeni gg. dr. Gregorič, Spreitzer in Iv. Bele izjavili se, da ne gredo na to potovanje, prišli so na njihova mesta določeni namestniki, namreč gg. učitelja D i m-nik in Rojina ter predsednik »mizarske zadruge« v Št. Vidu nad Ljubljano g. Arhar. — Ga.kanncikJjSušnik je danes odpotoval iz Pariza.	......
~~6las iz občinstva. Cesta, ki drži pri novem sodnijskem poslopju ob Bahovčevi in Jenkovi hiši, je v jako slabem stanju. Ob deževnem vremenu nastajajo luže, kakor na vasi. Ta cesta je potrebna nujne poprave, ker se mnogo vozi po nji.
Slomšekovo slavnost priredi bralno in pevsko društvo »Maribor« v nedeljo dne 16. septembra na vrtu Narodnega doma v Mariboru.
Iz Pariza se nam poroča: Na razstavi je velikanska udeležba. Dne 18. t. m. zveCer ob razsvetljavi se je podrl mostič; ena oseba je bila mrtva, 30 ranjenih. Ljudstva jo bilo v razstavi do pol milijona. Perzijskemu šahu so za slovo priredili razsvetljavo. Vročina 30 do 32 stopinj C., voda slaba.
Pred celjskimi porotniki se prične tretje letošnjo porotno zasedanje 12. sept. Pred mariborskim sodiščem je bil
včeraj obsojen na tedensko ječo, poostreno z dvema postoma čevljarski pomočnik protestant Ant. Ilobling, ker se ni odkril, ko se
je peljal previdit marenberški kapelan Jos Somrek, akoravno je dobro vedel, kaj se godi pred njim.
ljubljanske novice. -ČLuro voh t Na šentpeterski cesti se je danes dopoldne dogodil prizor, ki je jako neljubo vplival na ondotno občinstvo. Neki stražmojster od danes v Ljubljano došlega huzarskega polka je nekega prostaka s palico udaril po glavi, da se mu je vlila kri, in vse to brez vidnega povoda. Vprašamo slavno vojaško po-veljništvo, ako je v prihodnje voljno, vse ukreniti, da se ne bodo več dogajali slični prizori. Za resničnost navedenega dogodka imamo več prič. — Pogreša se od 14. t. m. Alojzij Jančar, ki se je učil čevljarstva pri mojstru Oblaku. — Novi Fran Jožefov most delajo sedaj tudi po noči. Sedaj je zgradba vendar dobila na obeh konceh slovensko - nemške napise. — Kukalo prodajala je danes po Ljubljani kmetska ženska Marija Narobe. Ker se ni mogla skazati, kje je kukalo dobila, morala je na magistrat. —-Brencelj povožen. Jos,p Jankovič je pustil včeraj 121etnega Viljema Lukeša voziti s tovornim vozom. V Spitalski ulici je Lukeš povozil Jakoba Ale-šovca, kateri se pa ni hudo poškodoval. — Tat kokoši. V Svicariji je bilo zadnje dni pokradeno restavraterju veliko število perutnine. Hudega psa, ki perutnino straži, znal si je tat pridobiti, ter je kokoši klal kar na mestu in pustil na licu mesta še celo nož. Gospodar sumi, da hodi h kokošim v vas bivši hlapec -—Zgubila je Elizabeta Morgutti denarnico s 3 K in loterij skim listom. — Huzarji so danes prišli v Ljubljano. — Štiri prste odrezalo je Orešniku Joželu, delavcu pri Kancu na Glincah.
V	mestni ljudski kopeli se je od
12. do 19. t. m. oddalo vsega skupaj 495 kopel in sicer: za moške 238 pršnih, 93 kadnih; za ženske 76 pršnih, 88 kadnih.
Brzojavni in telefonski promet. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva je bilo meseca julija in sicer na Primorskem vseh brzojavk 260.276, na Kranjskem 40.461. Telefonskih pogovorov je bilo vseh skupaj v interurbanem prometu 2726, v lokalnem prometu 313.632.
Nemci v Primorjlu. V avstrijskem Primorju troši država za nemške šole 623.304 kron na leto- Znano pa je, da razun v Trstu in Pulju v Primorju sploh Nemcev ni.
Konji za Afriko. Te dni je na Reko zopet prišlo do 280 konj, katere odpeljejo v južno Afriko.
V	rogaški Slatini je bilo do 19. avg. 1670 strank z 2546 osebami.
Obrtna in umetniška razstava v Gorici. Te razstave so se udeležili razstav-Ijalci iz sledečih krajev: Iz goriškega mesta 94 italijanskih, 10 Slovencev; iz goriške dežele: 49 italijanskih, 4 slovenskih. Nadalje iz Trsta 64, iz Istre 2, s Kranjskega 1, iz Dalmacije 2, s Tirolskega 10, iz druzih av-stro-ogerskih dežel 20, iz Italije 85, iz ostalega inozemstva 5. Izdelke zavodov »Šolskega Doma« hvalijo obiskovalci obeh narodnosti.
Nesreča na ladijišču sv. Marka v Trstu. Iz Trsta se poroča, da je padla v tehničnem zavodu pri sv. Marku na mehanika Antona Krištofa in Ivana Panfi-1 i j a težka os. Krištof je umrl mej vožnjo v bolnico, Panfili pa jo čez nekaj dni umrl v bolnici.
Predlog konsumnim in obrtnijskim društvom v Trstu in okolici nasvetuje g. F. Rakuša v »Edinosti«: V Trstu in okolici je devet konsumnih in obrtnijskih društev. Vsa ta društva izvršujejo gostilni-čarsko obrt ter dajejo svojim udom deležem primerna posojila. Po bilancah sklepam, da se ta društva dobro vedejo; ali denar, koli kor ga preostaja, se ne nalaga koristonosno. Zato predlagam: vsa ta društva naj se zvežejo; a tazveza-centralka naj ustanovi v Trstu veliko gostilno, ki bo odgo v arj a 1 a v sem potrebam in vsem stanovom.
Osrednji odbor bi imel tudi nalogo, pregle-davati in pravilno sestavljati posamičnim društvom bilanco, ki dela marsikomu grozno preglavico.
Smrt vsled mušjega pika. ,,Gorici" se poroča, da sta nedavno dva mlada še le zaročena zakonska naredila izlet na Javornik na Gorenjskem. Zunaj v naravi je pičila
mladega moža na spodnje ustnice muha tako močno, da so ustna pričela takoj otekati. Mož se zato ni nič zmenil in je še le čez dva dni prašal za svet zdravnika. ,Ta pa je izjavil, da ni več pomoči, in res, v osmih dneh je po velikih mukah mladi mož izdihnil.
Trojčke povila je žena tovarniškega delavca na Savi pri Jesenicah Janeza A l j a n-č i č a. Po porodu je mati umrla, otročiči so pa vsi zdravi. Pred 14 meseci je žena povila dvojčke.
Velika slavnost bode 8. septembra v Nabrežini. Tedaj razvije pevsko društvo „Nabrežina" svojo novo zastavo. — Prihodnjo nedeljo bode velika patrijotična slavnost v Sežani.
V Devinu so si tamošnji rodoljubi osnovali bralno-pevsko društvo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 23. avgusta. Sem je došel češki cesarski namestnik grof Couden-hove ter je imel daljše pogovore z mi-nisterskim predsednikom iu dr. Rezekom. Pogovor se spravlja v zvezo z bodočimi dogovori vlade z Mladočehi, da opuste obstrukeijo.
Dunaj, 23. avgusta. Veliki manevri v Galiciji se prično 10. septembra in bodo trajali do 15. septembra. Na manevrih bode 172 bataljonov, 143 eska-dronov in 72 baterij. Cesar pride 11. septembra v Jaslo.
Dunaj, 23. avgusta. Ravnatelj državne realke v Trstu, Gustav Hendrych, je postal šolski svetnik.
Beljak, 23. avgusta. Kraljica-vdova Margerita se je s posebnim vlakom peljala mimo beljaške postaje na poti v Toblach in k Misurina-jezeru.
Celoveo, 23. avg. Zakon o regulaciji Žile je cesar potrdil.
Trst, 23. avg. V cerkvi sv. Antona je bilo danes dopoludne ob 10. uri zadušno opravilo po v Kini padlih avstrijskih vojakih.
Praga, 23. avgusta. „Podripan" javlja, da bode cesar sam poklical k sebi voditelje češke in nemške, ako se ne posreči Korberju urediti parlamentarne razmere. Ako tudi to ne bode pomagalo, bodo nove volitve, katerih oblika se še ni določila.
Brno, 23. avg. Tu je umrl umi-rovljeni finančni nadzornik Tomaž Am-rus, ki se je preživljal s penzijo 24 in pol krajcaijev. Imel ni niti postelje, a sedaj so našli v njegovi sobi 60.000 K, katere je zapustil občini za reveže.
Belgrad, 23. avg. V novembru se snide skupščina. Po končanem zasedanju bodo nove volitve.
Zofija, 23. avg. „Agence telegra-phique buigare" dementuje vest o mobilizaciji divizij v Vidimu, Ruščuku in Šumli ter izjavlja, da bolgarska vlada, prebivalstvo ter časopisje radi nesrečnih dogodkov ne kažejo nikakega vznemirjenja.
Rim, 23. avgusta. Kralj Viktor Emanuel bode svojo civilno listo znižal za več milijonov.
Rim, 23. avg. Nekateri gojenci umetnostne šole v Foliguo so razdrli kraljevo podobo. Naučni minister je šolo zaprl.
Rim, 23. avg. Kralj Viktor Emanuel je sprejel včeraj grofa VValdersee ter ga s spremstvom povabil k obedu. Grof Waldersee je položil venec na Ura-bertov grob.
Milan, 23. avgusta. Socijalno-de-mokraški poslanec odvetnik Turati je iz političnih ozirov odložil zagovarjanje Brescija.
Berolin, 23. avg. Včeraj se je vršil tu shod anarhistov. Mej govorom je bil anarhiški vodja Denvvolf are-tovan.
Kapatadt, 22. avg. (Reut. urad.) General Paget in Baden-Po\vell sta na potu v Pietersburg. Pri nekem raziska-vanju (!) blizu Wentersburga je imel polkovnik Sitvvell 31 ranjencev. — General Paget se je 20. t. m. bil z zadnjo stražo združene Dewetove in Dela-rejeve armade. Zdi se, da se pri Busch-veldtu združijo vse burske čete.
London, 23. avg. Iz Capetowna poročajo, da je general Hamilton vzel Burom večjo zalogo. General Methuen je imel boj z Lichtenbergovim oddelkom pri Oltoshoopu.
London, 23. avg. Reuterjev urad javlja iz Twyferaarka 20. t. m.: Burski generali Botha, Maier. Schalk, Burgher, Fouri in Smuts so z 8000 možmi in vsem topništvom pred Maehadodorpom.
Vojska na Kitajskem.
Boi za Pekin bi bil po najnovejših poročilih končan z osvojitvijo takozvanega svetega mesta in cesarske palače. Trdi se namreč, da bo upor po pekinških ulicah kmalu udušen in potem tu ni nikake nevarnosti več. S tem pa seveda še ni rečeno, da je zatrta ustaja tudi v ostalih delih Kine, ker se razni podkralji še ne marajo udati in bo treba torej še več manjših bojev.
Najbolj bo pa oviralo vso akcijo dejstvo, da ni v Pekinu nikogar, s komur bi se mogla pričeti pogajanja. Cesar in cesarica-vdova sta jo res popihala iz mesta baje že štiri dni pred dohodom mejnarodnih čet s celim dvorom in ministri ter z vsemi zakladi, baje 50 mil. taelov. Stražo oskrbuje 3000 kitajskih vojakov. — Li-Hung-Čang se je sicer obrnil do velesil s prošnjo za posredovanje, toda nihče ne ve, kdo je v to pooblastil bivšega drž. kanclerja. Bržkone dela ta državnik kar na svojo pest, in vsled tega se tudi nihče ne more ozirati na njegove zahteve.
O boju za cesarsko mesto poroča „Daily Mail" iz Shanghaja. da je pomagalo mej-narodnim četam 4000 kitajskih kristijanov. Poslaniki pripovedujejo, da je bil ob dohodu čet napad od strani Kitajcev najhujši. 2000 granat je tedaj priletelo na poslaniška poslopja.
Poslaniki so neki takoj po osvoboditvi odšli v Tientsin, po pekinških ulicah so pa nastavljene straže mejnarodnih čet. V to svrho so razdelile mesto v več oddelkov. Misijonarje in druge kristijane, ki so bili zaprti v cesarski palači, so rešili Japonci, ki so izgubili nad 200 mož. V kitajskih vrstah je padlo 600 mož.
V posebnem pismu na svoje sorodnike popisuje angleški admiral Seymour vzroke, vsled katerih se mu je ponesrečil poskus, prodreti v Pekin. Pravi namreč mej drugim: Bila je to zelo čudna armada. Obstajala je iz osmih narodnostij, iz samih mornarjev. Nikakih rezerv, nikakih transportnih sredstev nisem imel na razpolago. Vedel sem, kaka odgovornost me čaka, toda z ozi-rom na nujne prošnje iz Pekina sem moral poskusiti s prodiranjem. Ko so jele kitajske čete prihajati proti nam, je bilo osvobojenje Pekina za nas nemogoče.
Berolin, 23. avg. Li-Hung Cangova prošnja na velesile za posredovanje je z odklonitvijo Amerike rešena, ker bodo ostale velesile istotako postopale.
Tokohama, 23. avgusta. Japonski podkonzul v Singčingu poroča: ^1000 koreanskih vstašev je napadlo Šang-čung, hiše uradnikov so upepeljene in razdejane.
London, 23. avgusta. Poslaniki so se iz Pekina podali v Tien Tsin. General Yunglu, najvišji poveljnik ki-
tajskih čet, je v Pekinu ujet. Vlasti so se zjedinile v dveh točkah: o integriteti kitajske države in da se ohrani dinastija Mandžu, ker bi poskus z novo dinastijo imel za nasledek hude notranje boje.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandio Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
„Kaj, kaj, kaj praviš?"
^Pravim, da se mi je cel čas, cel čas... smilila."
„Smilila? Kaj je to? Kaj je to smilila?"^
„Sele danes sem izvedel to. Usmiljenje je skoro isto kot strah; če se koga polasti, ni več človek."
„Kako pa te je vendar deklina tako ganila?"
„0, gospod! toliko časa ... joka, prosi, gleda, obledi, obledi kot smrt, potem ihti, zopet moleduje; ah! njene besede ..
„Ne maram jo pod streho! — misli si neznanec. — Bedak sem, da se v to mešam. A jaz sem obljubil. Ko bode daleč ..Ukazovalno vzdigne glavo in reče: „Sedaj pusti usmiljenje! Zajaši konja, vzemi jednega, če hočeš, dva s sabo, in dirjaj k donu Rodrigo; reci mu, naj pošlje k meni.. a takoj, sicer ..."
A namah se premisli in prekine. „Ne", reče odločno, kakor bi hotel potrditi notranji glas, „ne, pojdi spat! In jutri . . . stori, kar ti ukažem!"
,Ta deklina ima nekaj vražjega na sebi!' misli si, ko ostane sam, prekriža roke na prsih in gleda v kot stanice, kamor je skozi okno sijal mesec in tvoril na tleh svetel čveterokotnik, katerega so železni drogi in majhni okviri šip v oknu delili v mala polja, kot so na šahovi deski. — ,Nekaj vražjega, ali ... ali nekaj angeljskega . . . Nibbio in usmiljenje! Jutri, jutri za rana ne sme biti več tu, ampak kamor spada ... ne besede več' — nadaljuje kakor bi zapovedoval nagajivemu dečku, o katerem ve, da ne bode pokoren —, ne besede več. Le pride naj mi preklicani don Rodrigo zahvalit se! Ne maram več o nji govoriti. Storil sem mu uslugo..., ker je to moja dolžnost. A poplačal mi jo bode dobro. Le počakajmo . ..
Neznanec tuhta, kaj bi naročil donu Rodrigo težavnega, za povračilo, za kazen. A zopet mu završe po glavi besede: Nibbio pa usmiljenje! — Kako se je neki to zgodilo ? — Tak6 nadaljuje vtopljen v take in slične misli. Hočem jo videti. Ej! ne . ..da, hočem jo videti.
Nato teče skozi par sob do stopnic, tipa do vrha, potem pa stopi k sobi starkini in potrka s črevljem ob vrata.
„Kdo je?"
„Odpri!"
Starka naredi par skokov, zapah zaropota, vrata se otvorijo. Neznanec pogleda s praga naokrog. Pri svitu leščrbe, ki gorf na mizici, opazi Lucijo čepeti na tleh v kotu, ki je bil najbolj oddaljen od vrat.
„Kdo je rekel, da jo pustite na tleh kakor vrečo cunj, stara?" reče neznanec proti starki zbadljivo.
„Sama se je tja vsedla", odgovori ponižno starka, Jaz sem vse poskusila, da bi jo ohrabrila. Saj lahko sama pove, a vse je bob ob steno."
(Dalje prih.)
Umrli so:
21.	avgusta. Ivana Jesih. zidarja žena, 60 let, Karlovska cesta 11, jetika. — Stanko Lukan, c. in kr. nadporočnik, 31 let, Cojzova cesta 2, se je ustrelil.— Makso Rabe, vrtnar, 33 let, Dunajska cesta 26, se je ustrelil.
22.	avgusta. Marija Ahlin, davčnega adjunkta hči, 16 dni, Karlovska cesta 24, življenjska slabost.
Gena žitn na dunajski borzi
dn<5 22. avgusta 1900.
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen . K	803	do	K	8 04
» » pomlad . »	8'43	»	»	844
Rž za jesen ...»	7 50	»	»	7*51
» » pomlad. »	7-85	»	»	7-86
Turšica za avgust . »	6-44	»	»	6 45
» » sept. -okt. »	6 44	»	»	6 45
» » junt-juli /01 »	5-23	»	»	5 24
Oves za jesen . . »	5 23	»	»	5-24
Meteorologldno porodilo. ViSina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0 mra.					
m Oaa opa-£ ZOTIUl j&	Stanja barometra * mm.	Temperatura po CfMjv	Vetr.Ti	Nebo	3 8 . •p D g u: (X.
22| 9. TV9«	734-4!	17 7 | sl. svzh. | jasno			15 18-2°.
„o| 7. zjuti. j 73-58 1 14 81 si. szah. 1 megla ^ |2. popol. | 73-53 I 26 4 | si. zah. (pol oblač. Srednja včerajšnja temperatura 18 6°, normale:					
TlVfttllZn tekoSa' v poljubni boji, je najboljše JJi fJILsZU,) ;n najpripravnejSe sredstvo za po-slačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl pra-šek se dohiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske lice.
Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12—4
V najem sc odda takoj
prodajalna,
pripravna za vsako trgovino, na dobro ob-iskovanem kraju ob državni cesti v Idriji, s stanovanjem ali brez stanovanja.
Več se izve pri lastniku Franc Didič-u v Idri.i.	746 3-1
Proti malokrvnosti.
v
Zeleznato vino
lekarnarja G. Pioooli
v Ljubljani
dvornega 7alnžnika Nj. Svetosti papeža
QQkratYeč železa
kakor druga po reklami nezaslužno sloveča china-železnata vina, katera često ni majo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.
Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ah vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. II. 590 50-8 Dobiva se v steklenicah po pol litra.
sprejme se takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi.
Kje pove iz prijaznosti g. Jos. Petrič. trgovec s papirjem v Ljubljani. 738 3-2
XXKHHHWJ_____
5 likala skrivnost m vec
napravili si vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov,ki stanejo za napravo po 5 litrov likerjev: tropinovec, absinc, vermut, ruski pelinovec, češki liker kimel po 80 kr.; slivovec, rum, češ-njevec. alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, chartreuse, plznski liker po 95 kr Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici, po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje.
Anton RukaTina,
ei2 E0-20 Via Belvedere št. 23.
g

Na drobno.
P. Majdič
trgovina z železnino »MERKUR" Celje, Graška cesta štey. 12.
priporoča različne poljedelske Stroje priznano najboljšega izdelka, kakor: mlatilnice, slamoreznice, čistilnice za žito, mline za žito ve-jati, stiskalnice za sadje in grozdje itd.
Vedno velika zaloga cementa, najboljega gorenještajerskega železa, stavbenih potrebščin, traverz, okovov, samokolnic, poljskega orodja, kuhinjske priprave, Štedilnikov, pečij in sploh vsega v to stroko spadajočega blaga.	743 3 -1
Cene nizke.	^ Postrežba točna, ne-
slavno občinstvo vabimo najuljndneje, si pri priliki ogledati
našo trgovino in zalogo.
Dunaj ska filialka Hranilne vloge na knjižioe s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 102 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dima j ii, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicab, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
I> u n a j 8 k a borza.
Dni 22. avgusta.
Skupni državni dolg v notah.....97-60
Skupni državni dolg r srebrn......97-05
Avstrijska zlata renta 4°/0.......116 80
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	97-75
Ogerska zlata renta 4"/0........11515
Ogerska kronska renta 4%, 200 ..........90 55
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1704-—
Kreditne delnice, 160 gld. .............660 50
London vista ......... .	242 15
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drž.velj	118-30
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dnč 22. avguata.
3-2°,c državne srečke 1. 186-1. 260 gld.. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-62 19-30 90-60 11-40
171 —
160--193-— 94-50 139-25 250-50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > » južne železnice 3°/0 » » južne železnice o0/,, » » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... . . 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld......
106--94-20 419'— 32050 119 75 99-50 384--340-— 4250 20-70 12-65 63--
Salmove srečke, 40 gld........170 —
St. Gen6is srečke, 40 gld........188 —
VValdsteinove srečke, 20 gld..............— —
Ljubljanske srečke....................46 ."O
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld." . ,	276- —
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. .	6110-—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........797 —
Akcije južne železnice, 200 gld. sr.....109-25
Splošna avstrijska stavbinska družba . . .	155' —
Montanska družba avstr. plan. .....	450-50
Trboveljska premogarska družba, 70 gld	448 -
Papirnih rubljev 100 ..................255"25
Nakup ln prodaja ifi vsakovrstnih državnih papirjev, areAk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeie za vsako žrebanje. K u 1 a n I n a iivriitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E K C U B"
I., Nollzeile 10 in 13, DnnaJ, I., Strobelgasse 2.
p
MT Pojasnila "£B v vseh gospodarskih in flnanfinih ttvarok,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostalh papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (f I a v n i o,