GLASNIK Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Št. 10, 11, 12. Ljubljana, dne 26. decembra 1912. V. leto. Izhaja drugo soboto vsakega mesca Uredništvo In upravn.i Dunaj XVI/2, Neulerchenielderstrasse 21. Inserati se sprejemajo in poceni zaračunajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina t Za Avstrijo celo leto K 1*50 Za inozemstvo . „ K 2*— Posamezne številke h 10. Odprte reklamacije so poštnine proste. Poštno-hran konto: 88.153. Listnica uredništva. Danes smo izda-jlglv navzočnosti delovodje Kunetka, ki je li skupno tri številke in sicer oktobersko,*Wtudi krščanski socijalec, neupravičeno novembersko in decembersko številko. ** razvile in štele. Ko je listke razvijal in ko Storili smo to zato, da smo mogli objaviti proračun tobačnega monopola za 1. 1913 v celoti, ker se nam je potrebno zdelo, da dobi naše tobačno delavstvo celotno pregledno sliko o tobačni upravi. Veselo novo leto! Načelnik rdeče zveze obsojen v dvamesečni zapor. Znano je, da rdeče časopisje strupeno in ojstro napada vsakega, ki ne trobi v njih rog. Pred vsem se v tem odlikujejo tudi socialno demokraški strokovni listi, ki se za tobačno delavstvo izdaja. Mi se navadno z izbruhi socialno demokraške surovosti le malokdaj popečamo, dasi vlečejo ti ljudje na krožnik vsakovrstne laži proti našim ljudem. Naše tobačno delavstvo je dovolj zavedno, da sc na socialno demokraške spletke in laži nič več ne ozira. A socialno demokraški glavni voditelj znani Pattermann jo je zadnje čase zelo skupil. Kakor je sam povedal na shodu v Ljubljani pri Perlesu, je bil obsojen v dvamesečni zapor. Stvar je bila taka-le: V 5. številki »Tabakarbeieterja« je bila objavljena sledeča notica: Novi J i č i n. O novi volitvi v novo-jičinski tobačni tvornici piše nacionalna »Arbeiter Zeitung«: Krščansko socialna volilna g o 1 j u f i j a. V ponedeljek, dne 12. t. m., so volili v tukajšnji tvornici kakor vsako leto bolniški odbor. Volitev je prc-zanimiva in zasluži, da jo javnosti izpostavimo. Kandidate sta postavili socialno demokraška in krščansko socialna organizacija. Ko so razdelili glasovnice in jih izpolnili, so jih zbirale prcvzemalke in le delovodja Prochaska — delavke mu pravijo Judež — ki je zelo vnet član krščanske organizacije, jih je prevzel sam. Stal je pri neki tabli in si nekaj zapisal, najbrže številke tablic. Nato so se glasovnice ’ jih je »Judež« numeriral, je bilo lahko dognati, kako da so posamezne delavke volile, kar je bilo tudi spoznati na zaničljivo se smehljajočih njuninih obrazih. Vprašamo, kje ostane tu volilna tajnost? Zakaj niso k skrutiniju kakor vsako drugo leto pritegnili zastopnika vsake stranke? Zakaj se niso listki neodprti prenesli v ravnateljsko pisarno? Zakaj so prepustili skrutinij kar karščanskim social-cem? Ali se ne ropajo tako pravice delavske? Kdo je ukazal »častivrednemu« odpirati glasovnice? Res, njih drznost presega vse meje. Prevzcmalke kar prisilijo neposredno naše članice, da krščansko volijo. Res, jezuitsko in »slavna zmaga« temnih sil. Če so dejstva, ki jih tu navajamo, istinita, je volitev goljufija. Čakati hočemo, kaj da Judež stori, potem bomo drugače govorili. Dolgo »Tabakarbedterju« ni bilo treba čakati, ker je Prochaska takoj tožbo vložil. Nemško narodni urednik je izjavil, da članka ni čital in je bil zato zgolj v denarno globo obsojen. Sodrug Pattermann je pa izjavil, da je objavil dotično notico v svoj list. Dunajsko porotno sodišče je dne 3. oktobra o zadevi razpravljajo. Mož, ki nenavadno glasno govori, je bil pred dunajsko poroto bolj tih. Patterman je izjavil, da nastopi dokaz resnice in izjavil, da »Judež« in »Farize-jec« nista psovki. Zasliševali so nato priče, ki jih je bilo do 20. Nobena povabljenih prič ni potrdila, da bi bil Prochaska nepravilno postopal in da delavk nasprotnega mišljenja ni zapostavljal. Po enournem posvetovanju so porotniki potrdili nanje stavljena vprašanja o kriv-doreku. Predsednik sodišča je razglasil razsodbo, po kateri je bil Pattermann v dvamesečni zapor obsojen. To poročamo, ne da smo škodoželjni, marveč zato, da se naši bravci prepričajo, da je neistinitost socialno demokra-ških poročil pribilo sodišče. Socialne drobtine. Letošnja žitna letina je splošno na svetu zelo dobra. V naši državi je zlasti rž lepo obrodila. Ječmenu, pšenici in ovsu je pa škodilo deževno vreme. Cene so pa zavoljo balkanske vojske za žito razmer-no previsoke. Zlasti za koruzo je slaba, ker z Balkana ne prihaja k nam. Ko bi vojska kmalu ponehala, je upati, da cene padejo. Zdaj tudi iz Rusije v drugo Evropo ne pride kaj žita; tudi to drži visoke cene. Delavk v pruskih tvornicah je bilo 1. 1911 do 738.000 in se je njih število nad 33.000 povišalo v enem letu. Mladoletnih delavk starih 14 do 16 let, je do 89.000. V tvornicah dela nad 1100 deklic, ki še niso 14 let stare, dasi to niti po postavi ni dovoljeno. V berolinskem okraju so našteli 142.000, v dusseldorfškem nad 95.000, v vratislavskem do 50.000, v potsdamskem 37.000, v frankfurtskem ob Odri in v lieg-niškem do 35.000, v oppelnskem pa 33.000 tvorniških delavk. v Proračun tobačnega monopola leta 1913. Sklenili smo, da letos objavimo vso postavke državnega proračuna glede na tobačni monopol in sicer zato, da bodo delavci in delavke znali, kako da izgloda stanje tobačnega monopola. Prav prijeten proračun za tobačno delavstvo ni, ker se postavke za delavstvo niso veliko povišale. Je že tako, sedanji glavni ravnatelj ni posebno velik prijatelj delavstva in ne umeva velikih socialnih nalog države, pa zasebnih fabrikantov se boji. Ravno zato se pa bolj kot prej mora tobačno delavstvo oklepati strokovne organizacije, ker le močno delavstvo more uspehe doseči. Tobak. Samarij. redni | izredni | do konca decembra Vsota 1913 1914 | 1914 v kronah •fl'# t j i *. \ 1,4 J? J P-l ^ 4 Državni izdatki Državni proračun za leto 1912 22 Tobak. 1 Upravni stroški 4,573.490 1,020.000 107.280.; 5,700,770 5,515.700 2 1 Nakup- in fabrikatski izdatki: Nakup inozemskega ' tobaka in ! til’ . tobačnih izdelkov 40,000.000 40,000.000 40,000.000 2 Nakup domačegain tihotapskega tobaka 21,503.000 40,362.500 21,503.000 40,362.500 21,503.000 3 Fabrikacijski stroški .... 44,425.000 4 Nakup zemljišč in stavbe v delo- 5 krogu finančne uprave . . . 150,000 150.000 150.000 Udeležba pri razstavah . . . 10.000 10,000 10.000 3 1 Prodan tobak: Prodajalni izdatki , . 3,934.800 3,934.800 3,934.800 2 Povračila • • 48.000 48.000 48.000 Vsota . . 76,421.790 41,020.000 327.280 117,709.070 115,586.500 Državni redni izredni Vsota proračun za leto 1912 f % 1 Državni dohodki « 2 Ž v kronah 2;i Tobak. I Dohodki tobačne režije . . , 7,850.400 7,826.400 5,800.000 2 Dohodek prodaje v inozemstvu 323,788.100 323,788.100 312,488,100 Vsota . . 331,044.500 331,644.500 318,288.100 Potrebščina. Poglavje 22. Tobak. Naslov 1: Upravni izdatki in naslov 2: Na-bavalni in fabrikacijski stroški. (Podrobnosti.) Tekoča it. Naslov 1. 0 a rod njo vodstvo Glavno ravna- teljstvo Tobačno tvornice Tobačni naknpo-u radi Tobačna prodajalna skladišča z zalogami specialitet Skupaj k r one Upravni izdatki. Redni izdatki. i Osebni dohodki 817.270 2,097.390 153.990 271,020 3,339.670 2 Deputat uradnikov 12.000 • 2.800 14.800 3 Honorarji in plaće drugim Cini- teljem ' 15.000 190.000 205.009 4 Dnevniki in dnine 33.160 29.812 986 63.959 5 Emolumenti, deputati in livrejni denar delovodij in slug . . . 7.672 25.317 1.116 1.895 36.000 6 Remuneracije in podpore . . . 70.000 70.000 7 Potovalni in izseljevalni stroški 331.800 331.800 8 Vzdrževalni stroški službenega avtomobila 10.700 10.700 9 Izdatki za vzdrževanje obratnih poslov in hišne potrebščine 907.000 62.500 50.500 *1,020.000 10 Pisarniške in manipulacijske po- trebščine 104.000 10.200 42.800 280.000 11 Stanarine . . . . , 6.260 39.220 520 46.000 12 Razni izdatki 11.561 61.000 500 2.500 75.561 13 Neizogibljivi večji izdatki . . . 100.000 100.000 Vsota (redni izdatki, točka 1 do 13) 100.000 1,420.163 3,432.780 271.312 369.235 5,593.490 Izredni izdatki. 14 Izdatki za vzdrževanje obratnih po- slopij 160.000 160.000 15 Razni izdatki . . | . 7.280 7.280 Vsota (izred. izdatki, točka 14 do 15) 167.280 167.280 . Naslov '2. Nabavalni in fabrikacijski stroški. Redni Izdatki. 16 § 1. Nakup inozemskega tobaka in fabrikatov . j 40,000.000 *40,000.009 § 2. Nakup: 17 a) Domačega tobaka 12,900.000 2,715.000 5,885.000 21,500.000 18 b) Tihotapskega tobaka . . . 3.000 3.000 Vsota (§2) . . 12,903.000 2,715.000 5,885.000 . • . . 21,503.000 § 3. Fabrikacijski stroški itd.: 19 Fabrikacijski stroški . . , . ..... 1,982.700 39,377.400 39.700 172.700 41,572.500 20 Voznine 4,096.000 136.000 11.000 56.000 4,300.000 21 Preskrbovalni stroški za bol- ■ niško zavarovalnine in za ne- zgodne premije 100,000 383.000 5.000 2.000 490.000 Vsota (§3) . . 6,178.700 1 39,897.400 55,700 230.700 46,362.005 Izredni izdatki. 22 § 4. Nakup zemljišč in stavbe . . 150.000 150.000 23 § 5. Udeležba pri razstavah . . . 10.000 10.000 Skupaj (gi; 4 in 5) . . 160.000 160.000 Vsota (naslov 2) . . | 59,241.700 42,612.400 5,940.700 230.700 113,025.500 Skupna vsota (naslov 1 in 2) . . 100.000 60,661.863 46,212.460 6,212.012 599.935 113,786.270 Izkaz osebnih dohodkov. Funkcijske ozir. Cinovni Plača aktivitetne Drugi dohodki Glavno ravnateljstvo. razred doklado Kron a) Koncepno osobje. t sekčni načelnik in glavni ravnatelj . . IV. 14.000 6.000 2 dvorna svetnika v. 21.334 4.400 7 višjih finančnih svetnikov VI. 47.800 12.880 7 finančnih svetnikov VII. 35.000 11.270 11 finančnih tajnikov VIII. 40 800 15.180 11 finančnih komisarjev IX. 32.584 13.200 11 finančnih koncepistov X. 26.000 10.500 7 konceptnih praktikantov 8.400 57 h) Tehnično osobje. 2 stavbna svetnika VII. 10.200 3.220 3 nadinženirji VIII. 10.800 4.140 3 inženirji IX. 8.917 3.600 3 inženirski adjunkti X. 6 800 2 880 11 1 ravnatelj kemičnega laboratorija . . . VII. 4.800 1.610 1 adjunkt „ .... IX. 3.000 1.200 2 oficiala „ „ . ' . . X. 4.400 1.920 4 c) Tovarniški nadzorniki. 2 višja nadzornika VI. 12.800 3.680 2 nadzornika , VII. 9.000 3.220 4 d) Tehnična služba. 1 ravnatelj VIII. 3.600 1.380 e) Računsko osobje. 1 višji računski svetnik VII. 5.400 1.010 7 računskih svetnikov VIII. 27.200 9.660 13 računskih revidentov IX. 41.900 15.000 12 računskih oficialov X. 29.267 11.520 12 računskih asistentov XI. 22.107 8.640 7 računskih praktikantov 5.600 52 f) Pisarniško osobje. 1 pomožni ravnatelj VIII. 4-400 1.380 7 pisarniških adjunktov IX. 21-000 8.400 7 pisarniških oficialov X. 15-934 6.720 7 kanclistov XI. 12-084 5.040 19 pisarniških oficiantov, oz. oficiantinj . . 32.853 ~~ir g) Blagajna glavnega ravnateljstva. 1 nadblagajnik VIII. 4.000 1.380 1 predsednik IX. 3.400 1.200 1 blagajnik IX. 3.200 1.200 1 oficial X. 2.000 960 1 asistent ;xi. 2.000 720 5 h) Ekonomat. 1 ravnatelj VIII. . 4.000 1.380 1 kontrolor IX. 2.800 1.200 2 i) Prideljeni uradniki. 2 tajnika VIII. 7.200 2.760 3 adjunkti IX. 8.017 3.000 3 oficiali X. 7.067 2.880 7 asistentov XI. 12.7C0 5.848 nr 1 delovodja (v kemičnem laboratoriju . . 1.500 825 1 vratar in 23 uradnih slug 28.909 15-900 200 Osebne, službene in druge doklade .... 1.200 Izkaz os'ebnih dohodkov. Plača Funkcijsko ozir. činovni aktivitetne doklado Drugi dohodki razred Kron Večja potrebščina tistim, ki so zase v višjem činovnem razredu 21.480 Zmanjšani izdatki radi prostih mest . . . —3.520 Manjši izdatek za prazno tajniško mesto -4.980 Večji izdatek za adjuta 4.380 Vsota . . 560.380 207.955 65.613 833.948 Proč 2% interkalare per . . 16.678 Ostane . . Tobačne tvornice. Bavč, Budjejevice, Flrstenfeld, Goding, Hainlmrg, Hal-lein, Iglava, Jagielnlca, Joahlmdvo, Celovec, Krakov, Ljubljana, Landskron, Line, Monasterzyska, Novi Jlčin, Pišek, Rovny, Sacco, Svac, Sjedllčke, Steln, Sternberg, Tabor, Tahava, Dunaj (Ottakring, Ronweg), Winnikl, 817.270 Zablotow, Cvitava. 12 ravnateljev VI. 77.600 14.168 18 ravnateljev VII. 87.850 17.388 12 podravnateljev VII. 60.250 12.719 18 podravnateljev VIII. 68.334 13.800 60 39 tajnikov VIII. 144.000 36.156 91 adjunktov IX. 274.101 70.800 96 oficialov X. ' 226.867 57.504 92 asistentov 40 praktikantov XI. 161.334 39.024 42.800 368 1 kanclijska oficiantinja 1.300 60 vratarjev in slug 79.006 25.998 984 324 delovnih mojstrov in delovodij .... 454.415 149.557 7.100 384 Osebne, službene in dopolnilne doklade . . Večji izdatek tistim, ki so zase v višjem razredu 4.535 993 Nižji izdatek za adjuta 11.610 Vsota . . 1,633.757 437.114 69.322 2,140.193 Proč 20/0 interkalare per . . . . . 42.893 Ostane . . 2,097.390 Tobačni nakupovalni uradi. (Vorszcz6w, Imotski, Vergoraz, Gruž, Sinj, Split, Metković. 1 nadzornik VII. 4.800 805 5 ravnateljev VIII. 19.600 3.588 1 oskrbnik IX. 2.800 600 6 kontrolorjev IX. 18.200 3.840 1 oficial X. 2.200 480 -TT 6 adjunktov IX. 18.200 4.200 9 oficialov X. 21.017 4.704 11 asistentov XI. 20.319 4.320 “žt 7 vratarjev in slug 7.993 2.398 11 delovnih mojstrov in delovodij .... 12.900 3.870 100 “HT Osebne, službene in dopolnilne doklade . . 200 Vsota . . 128.027 28.805 300 157.132 Proč 2o/0 interkalare per . . 3.142 Ostane . . 153.990 Izkaz osebnih dohodkov. Funkcijsko ozir. Činovni Plača aktivitet.no Drugi dohodki doklado razred : :—i Zaloga specialitet. Kron 1 ravnatelj VIII. 3.600 1.380 1 kontrolor IX. 3.200 1.200 2 2 adjunkta . . . IX. 5.817 2.400 2 oficiala X. 4.600 1.920 . . . • ... 4 1 uradni sluga 1.110 611 4 delovni mojstri in delovodje 4.800 2.640 5 Višji izdatek tistim, ki so zase v višjem plačilnem razredu 580 Vsota . . 23.127 10.151 580 33.858 Proč 20/0 interkalare per . . 687 Ostane . . '33.180 Tobačna prodajalna skladišča. DunaJ-Rennweg, Gradec, Trst, Trldent, Plzen, Praga, Brno, Olomuc, Lvov, Wadovlce, Rzesz6w, Premisi, Sta- nlslav, Kolomea, Novl-Sandec, črnovlce. * 7 ravnateljev VIII. 25.367 7.728 9 oskrbnikov IX. 28.567 7.800 7 kontrolorjev IX. 21.200 6.840 9 oficialov X. 21.050 6 04j8 32 3 adjunkti IX. 8.700 3.120 .j 5 10 oficialov X. 24.867 8.544 8 asistentov XI. 14.400 4.464 21 16 vratarjev in slug 20.960 7.90h 200 10 delovnih mojstrov in delovodij .... 14.300 4.940 400 26 ' * Višji izdatki tistim, ki so zase v višjem plačilnem razredu 3.890 Vsota . . 180.411 58.389 3.890 242.690 Proč 2% interkalare per . . 4.850 Ostane . . 237 840 Skupen pregled. Glavno ravnateljstvo 560.380 207.955 65.013 Tobačne tvornice 1.633.757 437.114 69.322 Tobačna nakupovalna skladišča 128.027 28.805 300 Zaloge specialitet 23.127 10.151 580 Tobačna prodajalna skladišča 180.411 58.389 3.890 Skupna vsota . . 2,525.702 724.414 139.705 4,407.821 Proč 2°/o interkalare per . . 68.151 Ostane . . 3,339.670 St. 10, 11, 12 Glasnik Avstr. kršč. tobačne del. zveze. Stran 81 'ek. št. Poglavje 23. Naslov 1.: Dohodki tobačne režije. Redni dohodki. Prodaja tobakovih listov, tobačnih izdelkov in tobačnega luga v inozemstvo................. Povračila od: a) Ogrske b) Bosne in Hercegovine Izkupilo za odpadke Globe Najemnine Razna povračila Razni dohodki Glavno ravna- teljstvo Tobačne tvornico Tobačni nakupni uradi kron Tobačna proda- jalna skladišča Skupaj 7,216.400 I 12.000 200.000 2.000 150.000 2.000 1.000 12.100 300 000 217.000 3.000; 40.000 Vsota . . 7,580.400 231.100 4.300 1 40.000 7,210.400 12.000 200.000 2.000 3.000 13.000 150.000 260.000 7,856.400 o o o o—© O O O § i | 8 8 8 Tekoča št. Pojasnila. Tobak. Stolpec Proračnn za 1. 1913 za 1. 1912 Torej za 1. 1913 več manj krone Potrebščina. Naslov 1. Upravni stroški. Redni izdatki. Osebni dohodki ................................. Deputati uradnikov............................... Honorari.................................... . . Dnevnine in dnine............................... Emolumenti, deputati in livrenina delovodij in slug Remuneracije.................................... Potovalnina..................................... Službeni avtomobil.............................. Vzdrževanje poslopij............................ Pisarniške in manipulacijske potrebe............ Stanarine . ..................................... Razni izdatki.................................... Neizogibni izdatki.............................. Skupaj (redni izdatki, točka 1 do 13) . . Izredni iz datki. Vzdrževanje poslopij............................. Razni izdatki ................................... Skupaj (izredni izdatki, točka 14 in 15) . . Vsota (naslov 1) . . Naslov 2. Nabavalni in fabrikacijskl izdatki. Redni izdatki. § 1. Nakup inozemskih tobačnih listov in fabrikatov § 2. Nakup: a) Domačega tobaka.......................... b) Tihotapskega tobaka...................... Skupaj (§ 2) ■ , § 3. Fabrikacijski stroški itd.: Fabrikacijski stroški....................... Vožnje.................................... , Preskrbnine bolnikom in nezgodne premije Skupaj (§3) . . Izredni izdatki. § 4. Nakup zemljišč in stavb.................... § 5. Udeležba pri razstavah..................... Skupaj (§§ 4 in 5)_.. Skupaj (naslov 2) . . Vsota . . 3,339.670 ■ 14.800 205.000 63.959 36.000 70.000 331.800 10.700 1,020.000 280.000 46.000 75.561 100.000 3,304.270 14.800 200.000 66.461 37.600 65.000 340.000 1,020.000 266.000 46.000 75.569 100.000 5,593.490 160.000 7.280 167.280 5,760.760 5,515.700 5,515.500 40,000.000 40,000.000 21.500.000 3.000 21,503,000 41,572.500 4,300.000 490.000 46,362,500 150.000 10.000 160.000 21,500.000 3.000 21,503.000 39,735.010 3,200.000 490.000 44,425.000 150.000 10.000 160.000 108,025.500 106.088.000 113,786.170 111,603.700 35.400 5.000 5.000 10.700 20.200 14,000 77.780 160.000 7.200 167.280 245.070 1,837.500 100.000 1,937.500 1,937.500 2,182.570 2.502 1.600 8.200 Proračun Torej za 1. 1913 >C/2 d K) Stolpec za 1. 1913 za 1. 1912 , več manj H k r n e Pokritje. Naslov 1. Dohodki tobačne režije. i Nakup tobačnih listov, tobačnih fabrikatov in to- bačnega luga v inozemstvu Povračila za oddane tobačne liste z ovoji: 7,216.400 5,216.400 2,000.000 2 a) Ogrski 12.000 12.000 :$ b) Bosni in Hercegovini . . • 200.000 193.000 7.000 4 Izkupilo za v inozemstvo prodanih tobačnih od- padkov 2.000 2.000 5 Globe 3.000 5.000 2.000 (1 Najemnine 13.000 11.600 1.400 7 Razna povračila 150.000 120.000 30.000 8 Razni dohodki 260.000 240.000 20.000 Vsota . . 7,850.400 5,800.000 2,056.400 . . Prodaja tokaka. Potrebščina. Naslov 3. 1 Provizije 3,900.000 3,900.000 2 Ekvivalenti 12.800 12,800 3 Razni izdatki 10.000 10.000 4 Vrnjeni dohodki 5.000 5.000 5 Za neizogibljive večje izdelke 7.000 7.000 Skupaj . . 3,934.800 3,934.800 .... 6 Povračila 48.000 48.000 Vsota . . 3,982.800 3,982.800 Pokritje. Naslov 2. * Dohodki iz prodaje doma. 1 1 a) Izkupiček za tobačne fabrikate (izvzemši limito-tobak) 319,100.000 307,800.000 11,300.000 2 b) Izkupiček limitotobaka Uvozne licence 960.000 960.000 3 520.500 520.500 4 Povračilo dobička 3,200.000 3,200.000 5 Globe 3.000 3.000 fl Razna povračila 600 600 7 Razni dohodki 4.000 4.000 Vsota . . 322,788.100 \ • 312,488.100 1 11,300.000 Temelji krajnih skupin in razredov. Od leta 1911 nadalje so' kraji, v katerih se nahajajo tobačni režijski uradi, tudi za delavce razdeljeni v razrede in v stopnje, ne samo kakor prej, za uradnike. Temelji, po katerih so vse te kraje razdelili v različne razrede, so različni. Kraj-noo običajne dnine, ki jih določajo oblasti, cene živil in stanovanj, številoi prebivalstva in posebne okoliščine, kakor glavna mesta, zdravilišča in kraji z močnim prometom tujcev so določale, v katere vrste so uvrstili posamezne kraje. Zdi se, če to vpoštevamo, kakor da bi se bile res okoliščine vpoštevale, ki vplivajo na življenjske razmere. Izkušnja nas pa uči, da se v resnici na vse razmere po posameznih krajih le niso ozirali. Posledica je, da se delavstvo pritožuje splošno, ker je v prenizke stopnje uvrščeno. Pritožbe so upravičene. Le oglejmo si »običajne krajne plače«. Ali so te običajne krajne plače res primerne tistim plačam, ki se v dotičnih krajih tudi dejanj-sko izplačujejo? Ne! Te plače so marsikje določili že pred veliko leti in so dejanjske plače, ki jih izplačujejo, veliko višje. Omenjati se pa tudi mora, da ko so določali krajno običajne plače, se niso na boljše plače ozirali, marveč pred vsem na nižje. Krajno običajne plače tudi niso po vseh krajih enake, marveč se mnogokrat zelo razločujejo. Na krajno običajne plače bi se torej, kakor se določajo plače tobačnemu delavstvu, ne smeli ozirati toliko, kolikor se dejansko ozirajo. Cene živil in stanarine so tudi stvar zase. Kako previdno se morajo dotične številke presojati,1, nam dokazuje uradniški shod v Švacu, o katerem se je takole poročalo: Po izvajanjih poslanca dr. Kollerja govori kanclist Krismer, ki pripomni, da magistrat v Švacu ni poročal o cenah živil in stanovanj tako, kakor je res in je navajal zglede. Postopanje mesta Švac je uradništvu jako škodilo in je zato priporočal, da naj se nepravilni podatki popravijo. Župan mesta Švac, Knapp, se je opravičeval, češ da mu ni znano, da je magistrat prenizko poročal o cenah živlenjskih potrebščin. Magistrat se je oziral na cene, ki se razvidijo v javnih prodajalnicah. Če niso ti podatki istiniti, ne zadene krivda magistrata. Tvorniški ravnatelj pl. Reiner nato izvaja, da ko je tobačna režija poizvedovala o življenjskih razmerah, se je tudi obrnila na magistrat, ki je pa tako poročal, da so obstajale glede na dejanjske cene neverjetne razlike. Magistrat je poročal, da stane kilogram govejega mesa P60 do P80 K, pa kravje meso stane že čez dve leti senr kilogram 2 kroni. Stanovanjc treh soh s predsobo, kuhinjo in pritiklinami stane 500 kron, magistrat je pa poročal, da stane tako stanovanje v Švacu le 300 kron. Župan Knapp je zopet poizkusil oprati magistrat in je zvrnil končno krivdo na nekega magistratnega uradnika. Davčni upravitelj Schlecht-leitner, davčni asistent Pflugel in gozdni svetnik Ilochleitner so navajali še razne podrobnosti. Gozdni svetnik Ilochleitner je županu očital, da je zato tako poročal, ker se je oziral na tujski promet, da bi z napačnimi podatki privabil v Švac več tujcev; račun pa plačajo uradniki in nastavljenci. Shod je nato sklenil izvoliti poseben odbor, da dožene višino cen za stanovanja in za živila. Kar velja za uradnike, pa velja tudi za delavce. Če je magistrat v Švacu netočno poročal, je bilo tudi tobačno delavstvo prikrajšano. Po številu prebivalstva sc tudi ne morejo določati cene živil in stanovanj. Prejšnje čase se je morebiti v manjših krajih živelo ceneje, kakor v velikih. Danes je pa to čisto drugače in marsikje ravno narobe. S stanovanji je še slabše kot z živili. Z ozirom na to, kar smo navedli, je pač upravičeno, kar zahtevamo, da naj se krajne stopnje znižajo in posamezni kraji v višje stopnje uvrste. To še bolj upravičeno zahtevamo, ker obstoja v vsaki tvornici še 18 plačilnih stopinj. Za veliki ustroj državnega uradništva od ministrskega predsednika nazaj zadošča enajst činovnih razredov in štirje razredi akti-vitetnih doklad; za tobačno delavstvo so pa uvedli 12 krajnih stopenj in 18 plačilnih stopenj! Ali je to pravično? Navedeni zgledi dokazujejo, kako so želje tobačnega delavstva upravičene. Koliko časa bo še trajalo, da se bodo na ta stremljenja ozirali? Tobačno delavstvo pa izpoznaj, kako je organizacija potrebna. So, ki sodijo napačno, da je organizacija že izpolnila svojo dolžnost, a delavke in delavci, ki znajo misliti, natančno vedo, da je organizacija! zdaj še bolj potrebna kot prej. Prva državna konferenca državnih uslužbencev in nastavljencev. V nedeljo, dne 20. oktobra 1912 je sklicala osrednja komisija krščanskih strokovnih društev državno konferenco državnih uslužbencev in delavcev, ki je na Dunaju zborovala. Udeležilo se je je več poslancev. Pri konferenci je poročal tovariš Ullreich o položaju in o zahtevah državnih delavcev in uslužbencev. Namen današnjega posvetovanja je, da se predvsem poklicani činitelji, javnost, vlada in poslaniška zbornica opozori na vedno žalostnejše stanje državnih uslužbencev in delavcev. Dejstvo je, da se državni uslužbenci že leta sem bore za prepotrebno izboljšanje svojega obstanka, da ž,e leta sem store vse, da se njih gmotno stanje izboljša, dejstvo je pa tudi, da ne morejo beležiti posebnih uspehov. Prisiljeni so zato, da javno nastopijo in da o svojih težnjah ponče široke ljudske sloje. Posvetovanje hoče podati pregled o življenjskih pogojih delavstva, ki dela v državnih obratih in o stanju nižjih uslužbencev in tako pokazali, kako nujno potrebno je, da se izboljšajo njih razmere. Moja dolžnost je, da obrazvijem v velikih potezah njih življenjske pogoje in poizkusiti hočem to nalogo izvesti, v kolikor je to v okviru predavanja mogoče. Pred vsem hočem naglašati, da zamorem le obrisati v velikih potezah položaj državnih uslužbencev in delavcev in da hočem le kratko omenjati delavske zahteve, ker bi šlo predaleč, če hi se v podrobnosti izpuščal. Gospodarski položaj državnih uslužbencev in delavcev je dejansko slab. Avstrijsko prebivalstvo že leta sem trpi vsled vedno večje draginje, proti kateri se dozdaj vspešna sredstva še niso vpo-rabljala. Do zdaj se še ni posrečilo obvladati draginje; ni se posrečilo potisniti nazaj visoke cene življenjskih potrebščin; nasprotno se zdi, da napoči nova draginj ska doba. Vojska gotovo tudi poostri cene živilom. Državno delavstvo je zato prisiljeno, da merodajnim činiteljem dokaže, da je nujna odpomoč potrebna. Najbolj se lahko presodi gospodarski položaj državnih delavcev po plačah, ki jim jih izplačujejo. Najnižje po državnih obratih uvedene plače nam dokazujejo, da niso sijajne. Evo zgledov: Nestalni telefonski in brzojavni delavci na Dunaju zaslužijo na dan 2 K 80 vin.; to plačo izplačujejo približno 25 odstotkov; v drugi skupini znaša najnižja plača 3 K 40 vin., tej skupini pripada 50 odstotkov. Profesi-onisti dobe na dan po 3 K. Stalni delavci dobe tedensko in sicer dninarji 18 K 90 v.; profesionisti pa 20 K 30 vin.; plezači 22 K 40 vin., preddelavci 27 K 30 vin. Možnosti v plači napredovati je zelo malo. Če je delavec dobro opisan, se mu po 2 službenih letih izboljša za 20 vin. Gotovo ni neupravičena zahteva telefonskih in brzojavnih delavcev, da naj se jim najnižja plača dnevno s 3 K 60 vin. določi. V dvorni in državni tiskarni dobe sluge in pomožni delavci začetno plačo 21 K, ki se vsaka 3 leta za 1 K poviša; šele v šestem letu se plača poviša po 2 K. Salinski delavci dobe najnižjo plačo 2 K 60 v, srednjo 3 K 50 v. V višjo plačilno stopnjo šele pridejo vsaka tgi leta; ravno to se določa tudi za montansko delavstvo. Državni gozdni delavci dobivajo najnižjo plačo 2 K 40 vin., srednja pa znaša 2 K 60 vin. Za nestalne delavce ni nobene dobe določene, kdaj da postanejo stalni delavci in jih »po potrebi« stalno nastavijo. Stalni delavci napredujejo v plači vsaka 3 leta. Pri železničarjih so razmere glede na plače tako različne, da se ne morem v nje izpuščati. Dnevne plače po 2 K 20 vin. se plačujejo v Bukovini in na Goriškem kakor tudi na Češkem. V tobačnih tvornicah velja od 1. januarja 1911 nadalje plačilna razpredelnica, po kateri se pa obstoječe plače niso povišale. V nekaterih slučajih so celo nižje plače uvrstili. Povprečno zasluži oseba po tobačnih tvornicah letno 708 K 13 vin. po statistiki iz leta 1910. Poštni sluge zaslužijo, ko v službo vstopijo prvo leto dnino 2 K 80 vin., po prvem letu pa 3 K. Poštni pomožni sluga dobi po prvem letu tudi službeno obleko. Čez tri leta znaša dnina 3 K 20 vin., po petih letih pa 3 K 40 vin. To plačo dobiva, dokler ga ne imenujejo za poštnega uradnega slugo. Poštni uradni sluga dobi začetno plačo 900 K, na Dunaju dobi še 55-odstotno aktivitetno doklado. Vsaka tri leta se plača poviša, v najvišji (11.) stopinji znaša 1600 K. Po preteku štirih službenih let v prvi stopinji dobi trajni na-stavljenec letno 100 K doklade, po nadaljnjih štirih letih zopet 100 K starostne službene •doklade. Aktivitetna doklada znaša na Dunaju 55 odstotkov plače, v prvem krajnem razredu 40, v drugem 35, v tretjem in v četrtem pa 30 odstotkov plače. Koliko časa mora poštni sluga služiti, da doseže najvišjo plačo, si lahko predstavljamo. Šest let najmanj služi do-tičnik kot pomožni sluga, nato mora pa čakati 30 let, predno napreduje v najvišjo stopinjo. Navedel šem le nekaj zgledov o dohodkih državnih delavcev in uslužbencev. Ugovarjal bi kdo, da se predstavljajo le naj nižje plače, pri katerih gre le za del prizadetih in da dobiva drugi del višje plače in da se zato to ne sme! posplošiti. Pri nekaterih skupinah sem omenjal, kako da plače napredujejo in zato lahko konstatiram, da so dohodki državnih delavcev in drugih nastavljencev splošno žalostni in da se morajo nujno izboljšati. Predstavljajmo si, kako naj rodbina s takimi nizkimi vsotami v sedanjih dragih časih izhaja in si najkupi najpotrebnejše stvari. Ni čudo, če v takih razmdrah vlada v rodbinah beda. Posledic nočem slikati. Ni pa samo potrebno, da se zboljšajo plače, potrebno je tudi, da se vrede določila o delovnem času. Telefonski delavci delajo ob dnevnem delu 10, oh nočnem delu pa 9 ur. V državni tiskarni znaša delovna doba Stričetrt ure; pri montanskih in solinskih delavcih 8 ur, profesionisti in dninarji izven jame pa deset do 12 ur. Gozdni delavci delajo 12 ur s 2inpol urnim odmorom, oh sobotah in ponedeljkih pa 6 in 8 ur brez odmora. V tobačnih tvor-nicah znaša tedenska delovna doba 51 ur ob prostem sobotnem popoldnevu; tobačno delavstvo zahteva, da naj se polagoma uvede 48urni tedenski delovnik z ozirom na to, ker dela v tobačnih tvornicah nad 80 odstotkov delavk. Poštni uslužbenci delajo po kolodvorih po 9 ur podnevi, nočna služba se prične ob 2. uri zjutraj in braja do 0. ure. Velikokrat se pa ta službena doba prekorači, ker sc dogaja, da uslužbenci, ki nastopajo opoldne službo, morajo tudi ponoči ostati. Dostavljalci pisem, ovojev in denarja nimajo nobene redne službene dobe. Službo prično navadno ob pol 6. uri zjutraj in jo končajo pozno zvečer šele ob 9 uri in morejo le jesti. Podcenjavati ne smemo stanovanjskega vprašanja, ki se mora izboljšati ne samo v velikih mestih, marveč splošno, kar je tako priznano dejstvo, da o njem ni potrebno, da bi se izgubljale) besede. Država je dozdaj tozadevno svoje dolžnosti popolnoma zanemarjala. Če se je tudi tu in tam kaj storilo, to potrebam ni odgovarjalo. Najhujše je pač v krajih s tobačnimi tvornicami, kjer se je razvila de-janjsko stanovanjska beda. Tobačne tvornice so skoraj vse veliki obrati s 1000 do 2000 delavskimi osebami in se nahajajo večinoma v manjših provinčnih krajih, kar vpliva na stanovanjsko bedo. Zahteve tobač. delavstva in glavno ravnateljstvo. Na drugem mestu objavljamo proračun tobačnega monopola za leto 1913. Kaže nam, da med zahtevami delavstva niso ničesar izvršili. Edino, kar se more smatrati kot zboljšanje, je, da so vstavili postavko, po kateri sc izplača tretji obrok starostnih doklad, ki so se leta 1911. uveljavile. Nobene postavke ni za povišanje temeljnih plač, kar je nuj noj potrebno. Dne 6. novembra sta se predstavila poslanca Fuchs in dr. Jerzabck glavnemu ravnatelju in interpelirala o zahtevah, ki smo jih v svoji spomenici stavili. Prvo vprašanje je bilo, kaj je z uvrstitvijo tobačnih uradov v krajne in v plačilne stopnje. Glavni ravnatelj je odgovoril, da se do leta 1916. ne bo nič iz-premenilo. Plačilna razpredelnica se je uvedla šele leta 1911. in bo leta 1916. popolnoma izvedena. Roko v roki s službenimi starostnimi dokladami bodo tudi, v kolikor bo) to šlo, revidirali temeljne plače in odstranili glavne trdote. Splošno pa zastopa glavni ravnatelj stališče, da dokler se cela preosnova ne izvede, toliko časa tudi ne namerava izvesti revizije leta 1911 uvedenih krajnih in plačilnih stopenj. Poslanca sta se potegnila osobito za temeljne plače moških delavcev, ki so, kaor znan /, silovito ni'ke. Glavni ravnatelj pa izjavlja, da so temeljno plačo moških pomožnih delavcev enake krajno običajnim dninam in sicer tistim, ki jih določijo oblasti in ki se izplačujejo v istih krajih po drugih obratih. Povišati temeljnih plač glavno ravnateljstvo zdaj že zato ne more, ker se mora na zasebno industrijo ozirati. Glavno ravnateljstvo ne more povišati plač čez v okraju običajno mero, ker bi drugače tekmiovala zasebnim obratom, česar pa noče. Glede na vprašanje dopustov zavzema glavni ravnatelj stališče, da so se plačani dopusti uvedli šele pred dvema letoma in da si zato še ni v svoji birokra-ško omejeni butici napravil jasne slike. Meni pa, da se je dopustrip vprašanje v toliko razširilo, ker sc je dopust na vse porodnice raztegnil. O tem pa še pusti s seboj govoriti. Glede na stanovanjsko vprašanje je rekel, da misli graditi delavske hiše. Glavno ravnateljstvo je po vseh tvornicah poizvedovalo. Med 40.000 osebami, ki so po tobačnih tvornicah zaposlene, se jih je le 10.000 potegovalo za tvorniška stanovanja. Če bi tem osebam zgradili stanovanja, bi to okroglo 20 milijonov stalo. To je velika vsota, za katero se bo težko dobilo finančnega ministra. Glavni ravnatelj pa hoče vse storiti, da to stvar izvede. Glede na delavske odbore je izjavil glavni ravnatelj, da v kolikor se zahteva, da bi delavski odbori na disciplinarno postopanje vplivali, želji ne more vstreči. Delavstvo je že itak v disciplinarnem odseku zastopano, večjega vpliva pa načelno ne more privoliti. Člani bolniškega odbora, ki so izvoljeni po delavstvu, imajo itak pravico, da zastopajo delavske koristi. •k -k ■* Kakor se vidi, načeluje tobačni režiji trdovraten butec, ki se ozira le na fabri-kante in j ude in ki se mu o nalogah moderne socialne dobe niti ne sanja. Ob takih razmerah bodo boji neizogibni in zato naj se delavstvo najtesnejše svoje organizacije oklepa. Glede na bolniško in na nezgodno zavarovanje tudi ni vse v redu. Depotni in skladiščni delavci telefonske uprave glede na nezgode niso zavarovani, dasi so izpostavljeni nezgodni nevarnosti. Državni montanski delavci so zavarovani pri bratovskih skladnicah, ki so nujno potrebne preosnove. Gozdni delavci so na primer glede na nezgode zavarovani v Salzkammergutu, ne pa na Solnogra-škem. Za starost in invalidnost tudi ni dovolj preskrbljeno. Pomožni delavci državne tiskarne dobe po 351etni službeni dobi 900 K. Montanski delavci so zavarovani po določilih bratovskih skladnic. Če služijo do 40 let, dosežejo provizijo 300 do 400 K letno, a morajo bratovski sklad-nici sami prispevati do 1 K 20 h mesečno. Stalni gozdni delavci imajo do provizije pravico od petega leta naprej; po dopolnjeni službe'ni dobi pa znaša naj višja provizija mesečno 40 do 50 K. Telefonski in (brzojavni delavci sploh nimajo starostne in invaliditetne preskrbe. Poštni pomožni sluge dobe z ozirom na službeno dobo milostno pokojnino v najvišjem znesku približno 800 K. Za vdove in sirote telefonskih delavcev se nič ne skrbi. Vdove državnih montanskih delavcev dobe provizijo, ki znaša 25 do 30 K mesečno. Mislil bi kdo, da je delovno razmerje vsaj trajno, a temu ni tako. Telefonskih in brzojavnih delavcev je v Avstriji do 2500 zaposlenih, a približno 50 odstotkov jih je le pomožnih delavcev. Železniški delavci zahtevajo, da bi nepretrgoma pozimi delali, ker jih pozimi več ne dela. Ta usoda zadene celo take delavce, ki služijo že nad deset let železnici, ki so celo člani provizij skega fonda in ki mu morajo tudi oh brezdelju prispevati. Tudi gozdni delavci se tozadevno pritožujejo in zahtevajo, da naj jih ob času, kadar se ne dela, zaposlujejo pri zagraditvi hudournikov in za zgradbe cesta. Če bi bilo nekoliko dobre volje, bi tudi tu bilo mogoče ljudi celo leto zaposlovati. Veliko želja je glede na dolgo začasno dobo, predno postanejo delavci stalni, a šlo bi predaleč, če bi vse našteli. Tozadevne prošnje in spomenice so prizadete organizacije že opetovano predložile in v njih svojo želje obrazložile. Važna je tudi točka o združevalni pravici. Zadnje čase so večkrat višje oblasti ovirale združevanje državnega delavstva. Odbornike so povprašavali in jih celoi tajno svarili. Proti takemu postopanju se mora najodločneje' naglašati, da imajo tudi delavci po državnih obratih pravico, da se združujejo in da se te pravice smejo tudi poslužiti. To stališče moramo tembolj povdarjati, ker se združuje veliko državnih uradnikov, uslužbencev in delavcev v takih organizacijah, {kakršnih druge države ne trpe, pri nas jih pa, kakor se zdi, čuvajo. Krščanskim strokovnim zvezam ne more nasprotovati ne država in ne cerkev, zato moramo obsojati vsako omejitev. Oficielno se sicer ne zgodi, a praktično predstojniki združevalno pravico odbornikov omejujejo in jim delajo v službi sitnosti. Tako kršitve naj-odločnejše zavračujemo. iUmevamoy( da sme tudi uradnik pripadati kot zasebnik kaki politični smeri, a tega v službi ne sme kazati; a ravno tako pravico, kakršno ima uradnik jo sme imeti tudi delavec. če se pa delavec radi političnega, prepričanja oškoduje, je to krivično in se mora zavrniti. Splošno- zlo je dejstvo, ker v državnem obratu zaposleni delavec veliko težje brani svojo pravico, kakor v kakem zasebnem obratu. V celi vrsti obratov in delavskih odborov, v drugih pa svoji dolžnosti niso kos. Železničarji n. pr. zahtevajo, da imej delavski odbor vsaj četrtletno sejo. Zahtevajo nadalje delavsko disciplinarno zbornico, v kateri bi se lahko branili proti obdolžitvam in kaznim; tobačno delavstvo zahteva brezuspešno delavske odbore. Posamezne osrednje oblasti niso enakega naziranja glede na želje delavstva. Medtem ko, kar smo že omenjali, ima gozdni delavec v Salzkammergutu pen-zijski normale, so ga pa po dolgoletnih prošnjah odrekli gozdnim delavcem na Solnograškem. Pri železničarjih so svojci zavarovani, tobačnemu delavstvu so to odklonili. Zgledov je še veliko, a ta dva zadoščata, da pokažemo, kako neenakomerno in neenotno postopajo oblasti nasproti državnim delavcem in uslužbencem. Prejšnja leta so radi državne delavce delavce in uslužbence nazivali, da zbirajo službena leta. Hotelo se je reči, da se od uslužbencev in od delavcev poseben napor ne zahteva. Danes stoje stvari drugače. Tudi lastniki državnih obratov svojih ušes niso zaprli tehničnemu napredku in intenzivno delo je vedno večje. Moč posameznika do skrajnosti izrabljajo, ne da bi ga zato tudi bolje plačali. Kako stališče zavzema država nasproti delodajalcu. Priznati moramo, da če bi vse želje izpolnili, bi to veliko stalo. Vzrok pa ni, da bi delavci preveč zahtevali, marveč dejstvo, ker se prejšnja leta stanje delavcev ni izboljšavalo. Radi sedanje draginje so za uravnavo plač, ki bi sedanji draginji odgovarjale, bi bile res večje vsote potreb|ne, a krivi niso delavci, marveč država. A potrtebne višje vsote bi se dobile, ker so se za druge stvari še višje vsote dobile. Ni tudi preveč, če se reče, da se lahko tudi za te stvari dobe potrebna sredstva, ker to niso mrtvi izdatki, marveč omogočajo celi vrsti rodbin primerno življenje. Kako malo umevajo merodajne oblasti želje državnega delavstva, tako malo umevanja je tudi poslanska zbornica pokazala. Lani se je precej temeljito bavila z življenjskimi pogoji državnih delavcev in uslužbencev^ naglašala je, kako potrebno da je, da se razmere temeljito preosnujejo in sklenila več stvari, da bi se razmere izboljšale. Vlada se je izgovarjala, da nima sredstev. Značilno je pa, ker vlada tudi takih sklepov ni izvedla, za katere ne potrebuje denarnih sredstev. Zbornica je n. pr. sklenila, da naj se v državnih obratih uvedejo delavski odbori. Pripomnim, da v tobačnih tvornicah še do danes delavski odbori niso uvedeni, dasi bi nič ne stalo, če bi jih uvedli. Dolžni smo delovati na to, da vlada svoje odklonilno stališče opusti in da pripravi potrebna sredstva. Pasiven odpor vlade nasproti vsem željam državnega delavstva ne škoduje zgolj veliki večini državnega delavstva, marveč goni neposredno državne delavce in nastavljence v socialnodemo-kraški tabor. Tudi mi smo dolžni, da pritiskamo na to, da se naše zahteve izpolnijo. Čim močnejša je organizacija, čim enotnejše nastopamo, tem večje uspehe zaznamujemo. Tudi naša konferenca, na kateri je 20.000 krščansko organiziranih državnih nastavljencev in delavcev zastopanih, mora pomenjati korak k napredku. Vse svoje sile in moči zapostavimo, da ojačimo svoje vrste. Čim močnejše so organizacije, tem prej se naše želje! izpolnijo. Po Ullreichovem govoru je Unter-muller razmotrival o najvažnejših zathte- vah tobačnega delavstva. Naglaša osobito nizke plače, ker so se po uvedbi plačilne razpredelnice plače mesto da bi se povišale, znižale. Dopusti, ki zdaj nikakor ne zadoščajo, bi se morali vsaj toliko raztegniti, da bi že po petih letih trajali tri dni, po desetih letih pa šest dni. Več kakor dozdaj naj se stori v zdravstvenem oziru. Ustanavljajo naj se kopališča, zavetišča gojenčkov in zdravilišča jetični-kov. Vedno večji stanovanjski bedi naj odpomore glavno ravnateljstvo z velikopotezno akcijo. Najvažnejše je pa, da se prej ko mogoče uvede, če tudi stopnje-vaje, 48urni tedenski delovnik, kar je upravičljivo in umevno, ker dela v tobačnih tvornicah nad 80 odstotkov delavk. Če za vse te želje ni denarja, naj se pa vsaj tiste vpeljejo, ki ničesar nei stanejo. Ustanovitev delavskih odborov je gotovo zahteva, ki je upravičena, ki jo je tudi državni zbor pripoznal in ki bi se, če bi bilo kaj dobre volje, že zdavnaj lahko izvedla. Žal da se mora pribiti, da ni umevanja in potrebne odločnosti za izpeljavo naj skromnejših zahtev. Tudi delegati drugih zastopanih kategorij in so obrazvili zahteve svojih kategorij in ž njimi izpolnili poročevalčeva poročila. Predvsem se je naglašalo, da naj država več kot je dozdaj storila stori za državno delavstvo. Odločno se je obsojalo, ker so posamezni činitelji poizkušali otežiti združevalno pravico. Sklenila se je sledeča resolucija: Dne 20. oktobra 1912 zborujoča prva državna konferenca državnih uslužbencev in delavcev konstatira, da je potrebno, da se v marsikaterem oziru izboljšajo delovne, službene in plačilne razmere. Dohodki iz službenega in delovnega razmerja pretežno ne pokrivajo zadostno življenjskih potrebščin. Slab gospodarski položaj državnih uslužbencev in delavcev se je zadnja leta po splošni draginji še zdatno poslab šal. Preosnovati se mora tudi dnevna službena ali delovna doba, ki nezmerno napenja moči nastavljencev in delavcev, kar je tem važnejše, ker se za življenje državnih uslužbencev in delavcev vsled prenizkih plač in intenzivnejšemu obratu ne dobi zadostno zadostilo. Na gospodarsko stanje bistvenega dela delavstva v državnih obratih vpliva tudi zaposlovanje pozimi; pri drugem delu je pa važna negotovost glede na delovno razmerje. Potrebna je skrb ob boleznih ali nezgodah, uvedejo naj se pokojnine, skrbi naj se za vdove in za sirote po modernih načelih in z ozirom na sedanje gospodarsko stanje. Nič manj važna ni zahteva o zadostni stanovanjski preskrbi. Na stanovanjske razmere državni obrati večinoma neugodno vplivajo, ne da hi državna oblast proti temu socialnemu zlu z zadostnimi sredstvi nastopila. KojUferenca naroči in pooblašča osrednjo komisijo avstrijskih krščanskih strokovnih društev, da naj v primerni obliki posreduje tako pri vladi, kakor tudi pri strankah, ki pridejo v poštev, da se upravičene želje državnih uslužbencev in delavcev uveljavijo. Predvsem naj se dela na to, da se uveljavi predlog odseka za državne uslužbence. Državne nastav-Ijence in delavce poziva konferenca, da naj se priklopijo krščanskim strokovnim organizacijam, ker le te praktično delujejo za držav, nastav-Ijence in delavce, državno delavstvo naj pa z vztrajnim delom sodeluje v organizaciji, da se razmere izboljšajo. Ko se je resolucija odobrila, se je konferenca zaključila. Prekinjene službene dobe in službene starostne doklade. Glavno ravnateljstvo je ukazalo, da se vsem aktivnim delovnim osebam, ki so trajno službeno dobo iz kakršnegakoli razloga prekinile, pregleda prelkinjenje, če se jim prekinjenje še ni izpregledalo in sicer od 1. januarja 1913 nadalje. Izvzete so pa tiste delovne osebe, pri katerih je povzročil prekinjenje službene dobe kazenski odpust z dela v zmislu delovnega reda. Takim osebam se zaračunavajo službene doklade šele od časa, ko so se milostnim potom zopet nazaj na delo sprejele. Tistim delovnim osebam, ki se jim pregleda prekinjenje službine dobe, se torej zaračuna od 1. januarja 1913 nazaj tudi službeni čas pred prekinjeno delovno dobo. Za nazaj pa ta odlok ne velja. Pregled prekinjene službene dobe ima namen, da se bo enotno pri zaračunanju starostnih službenih doklad postopalo. V bodoče se bo tozadevno ostreje postopalo in so se izdala tozadevno posebna navodila. Kadar kaka delovna oseba izstopi v bodoče iz službe tobačne režije, se bo z zapisnikom dognalo, zakaj da izstopi. Zapisnik se bo moral z morebitnimi dokazili skrbno shraniti in se mora o tem v matici vpisati opomba. Po veljavnih določilih se pregledajo posledice prekinjene službene, dobe radi dokazane bolezni, radi važnih rodbinskih razmer ali radi drugih nezakrivljenih razlogov. Razlogi se bodo v bodoče lahko po zapisniku dognali. Če zakrivijo prekinjenje službene dobe take bolezni, ki n(e dovedejo do začasne upokojitve, je merodaino za prekinjenje v matici pripomnjen zdravniški izvid. Kadar povzroče izstop važne rodbinske razmere ali pa drugačni nezakrivljeni razlogi, je v prvi vrsti merodajno, če razlogi izstopa tvorijo moralno ali fizično silo in če je zato prekinjenje službene dobe neprostovoljno, kar povzroči pregled. Taki slučaji so, če se mož preseli, pri mladostnih delavcih pa, če se starši preselijo; nadalje če streže dotična delovna o'seba obolelim bližnjim sorodnikom, ki so le na njo navezani in če se misli, da bo bolezen toliko časa trajala, da bi dopust ne zadoščal, nadalje podpora možu, če so razmere take, da bi bil brez te postrežbe obstoj soproga ogrožen. V vseh drugih slučajih, v katerih se ne da dokazati šileč vzrok za prekinjenje službene dobe, se prekinjenje ne zaračunava. Taki slučaji so, če se izstopi, ker se delovna oseba poroči, če se ne izključuje možnost ostati v službi tobačne režije kakor tudi izstop zato, da se boljši zaslužek doseže ali pa nezadovoljnost z delovnimi razmerami. Kaj je s socialnim zavarovanjem? Starostno in invalidno zavarovanje se v Avstriji razpravlja že deset let. Delavstvo že celo to dobo nestrpno čaka, da sc to vprašanje reši. Upravičena je delavska zahteva po starostni preskrbi, kar vsi pripoznajo. Predloga o socalnem zavarovanju, s katero se peča zbornica že dolgo vrsto let, hoče to vprašanje rešiti in uvesti tako starostno in invalidno zavarovanje, kakor tudi razširiti obstoječe bolniško in nezgodno zavarovanje. Bolniško zavarovanje naj bi se razširilo na domače delavstvo, na vse plačano delavstvo, na posle in na sodelujoče rodbinske člane, če delajo v kakem podjetju, ki je zavarovanju podvrženo. Nad 3 milijone oseb se iznova namerava bolniškemu zavarovanju pritegniti. Pozdraviti se mora osobito, ker se je tudi doma- če delavstvo pritegnilo bolniškemu zavarovanju in se tako) poizkuša preprečiti beg z dežele. Bolniško podporo nameravajo raztegniti od 20 tednov do enega leta. Tudi nezgodno zavarovanje nameravajo zdatno izpremeniti. Podjetniki bodo sami prispevali, tudi odškodnine in čakalno dobo nameravajo preosnovati. Že dozdaj ,so (bolniške blagajne in nezgodne zavarovalnice zelo veliko storile. Izplačale so bolniške blagajne leta 1906 — 20 milijonov kron bolniških podpor, 2,789.626 je pa bilo zavarovanih. Nezgodne zavarovalnice so pa imele 1. 1906 dohodkov 24 milijonov kron brez železničarjev; izplačali so nad 17 milijonov nezgod(ne odškodnine 12.848 osebam. Malone vsi delavci se pritegnejo novemu invalidnemu in starostnemu zavarovanju. Po starostnem zavarovanju bodo zavarovanci imeli, kadar bodo 200 tednov prispevali, pravico do rente, če se dožene, da delavec radi starosti, bolezni ali drugih hib trajno ne more delati in si ne more prislužiti tretjino tiste vsote, ki jo telesno in duševno zdrave osebe zaslužijo. Do invalidne rente ima tudi zavarovanec pravico, če invalidnost pro-vzroči obratna nezgoda in zavarovanec do ezgodne rente nima pravice. — 2. Starostna renta se prične izplačavati po končanem 65. letu, če zavarovanec pripada 30 let blagajni. — 3. Odpravnine dobe svojci rajnih članov po 40 vplačanih tednih. —Država prispeva vsaki invalidni ali starostni renti primeren znesek, ki pa ne sme presegati letno 90 kron. Vsako leto bo država prispevala približno 130 milijonov kron; prvo leto približno 13 milijonov 800.000 kron. Ko bo zavarovanje deset let obstojalo, bo prispevala država za samostojne zavarovance 25, za delavce in njih svojce pa okroglo 69 milijonov K. Za slučaj starosti bodo zavarovane tudi take samostojne osebe, ki na leto ne zaslužijo nad 2400 kron. S primernimi višjimi prispevki bodo samostojni imeli že s 55. letom pravico do starostnih rent. Navedene številke nam kažejo, kako silovito je nova postava potrebna. Na različne gospodarske razmere se zakonski načrt ozira. Predloga je imela veliko sovražnikov. Tvorničarji so se ji v svoji preveliki ljubezni trajno upirali. Celo socialni demokrati so nasprotovali zavarovanju samostojnih delavcev. Delovanje stavbne zadruge tobačnega delavstva. V nedeljo, dne 29. septembra, so v Hajnburgu ob Donavi slovesno položili temeljni kamen za zgradbo šestih rodbinskih hiš, ki jih gradi Stavbna in stanovanjska zadruga avstrijskega tobačnega delavstva, registrirane zadruge z omejenim poroštvom, Dunaj, Neulerchenfelder-strasse 21. Udeležba pri slavlju je bila jako lepa. Ob 10. uri dopoldne se je služila v župni cerkvi slovesna sveta maša. Po sveti maši se je pa pomikal izprevod z godbo na čelu na slavnostni prostor, kjer je bilo že več sto Hajnburgčanov zbranih. Stavbišče leži ob gozdnem robu pred gorami in je komaj 15 minut od središča oddaljeno. Slavnostni prostor je bil okrašen z zastavami, tudi več hiš je bilo z zastavami okrašenih. Slavlja se je udeležilo načelstvo in nadzorstvo zadruge, več odbornikov »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«, člani skupine Hajn-burg, zastopani sta bili skupini Line in Fiirstenfeld; župan Julij Gmeindl, pdo-župan Eder, več občinskih svetnikov, podravnatelj Czerny in več društev. Načelnik zadruge Franc Ullreich je govoril sledeči govor: Preteklo je komaj šest mesecev, ko je pričela stdVbna' in stanovanjska zadruga avstrijskega tobačnega delavstva poslovati. Od početka'Sem je bila zadruga prisiljena, da se je bojevala z ovirami, ki temelje v socialnih*'razmerah naše dobe. Uvala Bogu, bvdre smo premagali; danes polagamo temelj prvim šestim hišicam, ki so prve, katere zadruga gradi. Zadružno načelstvo je rado ustreglo želji, da sc temelj slovesno'])oloži, saj pomenja današnje slavlje pričetek nove dobe v samopomoči avstrijskega tobačnega delavstva. Varnosti stanovanjskega vprašanja je avstrijska krščanska tobačna delavska zveza od nekdaj posvečavala posebno pozornost in je zveza že lota 1910 izdala posebno brošuro o stanovanjskih razmerah tobačnega delavstva. Sledila je akcija v parlamentu, ki je, žal, ostala brezuspešna. Ko se je ustanovil državni stanovanjski zaklad za mala stanovanja, je avstrijska krščansko tobačna delavska zveza ustanovila stavbno) in stanovanjsko zadrugo in jo s tem pospeševala, da je vzela 50 deležev. Z ustanovitvijo zadruge se je zopet praktično izvedlo krščansko strokovno gibanje. Kakor delavstvo skupno v strokovni organizaciji vpliva na vstroj živ-Ijcnskih pogojev, tako smo tudi glede na stanovanjsko vprašanje nastopili pot samopomoči, da prispevamo k rešitvi stanovanjskega vprašanja. Dobro vemo, da sedanjih hib sami ne moremo odpraviti, a vemo tudi, da lahko skupno s poklicanimi činitelji sodelujemo, ko gre za to, da sedanje razmere izboljšamo. jVoljo imamo, pozdravljen, kdor nas podpira. Z današnjim dnem naj se prične nova doba v delovanju naše zadruge in naj sledi veliko uspehov v dobrobit naših članov in človeške družbe. Srečo, zadovoljnost in božji blagoslov tistim, ki bodo v teh hišah prebivali! Nato se je prečital sledeči spis, sestavljen ob slovesni položitvi temelja, ko se gradi prvih šest hišic po Stavbni in stanovanjski zadrugi avstrijskega to>-bačnega delavstva, o. z. z. o. p., XVI., Neu-lerchenfelderstrasse 21. Prvo leto svojega obstoja se je zadrugi posrečilo, ko je prej premagala veliko ovir, da je pričela prva dela s tem, da je pričela graditi šest bišic. Slovesno se je položil temelj v nedeljo, 29. septembra 1912, ob 11. uri dopoldne. Slavlja so se udeležili: Deputacija zadružnega načelstva in nadzorstva, deputacija načelstva »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«, vsi z Dulnaja, člani krajne skupine Hajnburg z načelnikom Jožefom Eppin-ger, župan Julij Gipeindl z občinskim za-stopom, pevsko društvo »Haydn«, »Krščansko ljudsko drušjtvo«, »Katoliško delavsko društvo«, deputaciji obeh vojaških veteranskih društev. Temeljni kamen je blagoslovil p. g. knezonadškofijski duhovni svetnik Jožef Kopka z asistenco čč. gg. kooperatorjev Jožefom Birke in Ivanom Blaschke. Hiša, kjer se nahaja temeljni kamen, se gradi zadružni članici gospej Rozaliji Grdtzer, tobačna delavka v Hajnburgu, ostalih pet hiš se grade članom: Karel Kaltenecker, Karel Khun, Ana Loitsch, Karel Niirnberger, Peter Renner, vsi v Hajnburgu. Ko se je sklenilo, da se te hiše zidajo, so bili v načelstvu zadruge sledeči člani: Franc Ullreich, načelnik; Karel Oehl-zand, podnačelnik; Ignac Mayer, knjigovodja; Alojzij Miick, blagajnik; Adolf Grosz, Ivan Smetana, odbornika. Člani nadzorstva so bili: Leopold Maier, načelnik; Jožef Wasserbock, zapisnikar; Alojzija Kleinerl, dr. Jožef Resch, Karel Schmid, Josipina Woyna. Ig. Mayer 1. r. — Franc Ullreich 1. r. — Alojzij Miick 1. r. — Leopold Maier 1. r. Božji blagoslov naj rosi na prebivalce teh hiš in na delovanje naše zadruge. Nekaj misli in številk o pokojninah. Po dolgem boju in po triletni začasni ureditvi pokojnin so se 1. januarja 1910 temeljito preosnovale pokojnine tobačnega delavstva. Namesto dosedanjih pet kategorij so uveljavili šest plačilnih razredov, v katere delavstvo po njih zaslužku uvrščajo. Ob takratnih razmerah je pomenjala nova preosfnova velik napredek. Zlomila in odpravila je zastarele in nevzdržljive kategorije in spomnila se je tudi preskrbe vdov in sirot. Od takrat so se pa predpogoji takratne pokojninske preosnove zdatno izpre-rnenili. Namesto takratnih popolnoma neurejenih plačilnih razmer so uveljavili leta 1911. plačilno razpredelnico, ki sicer res ni vzorna, a stanje se je le bistveno izpremenilo. Starostne doklade v zvezi z zdaj veljavno plačilno razpredelnico dopuščajo, da se lahko izračunajo plače po posameznih tvornicah. Službene starostne doklade sicer še niso' popolnoma uvedene, a to se čez tri leta zgodi, a kljub temu se lahko izračuna, koliko se plače od pokojnin ločijo. Načelo, da tvori dejanski zaslužek temelj za določitev pokojnin, je hvalevredno in primerno razmeram. Preosnova ima napake. Določitev plačilnih razredov je bil v primeri s kategorijami res napredek, katerega vrednost se je pa znižala, ker je malo plačilnih razredov in ker najvišji plačilni razred računa le s 100 kronami kot z najvišjo mesečno plačo. To je bilo že ob proglasitvi reforme trdo, zdaj je pa krivično. Po veljavnih določbah znaša najvišja provizijska renta osemdeset odstotkov temeljne vsote tistega plačilnega razreda, kateremu pripada dotična oseba. Dejanj-sko pa dobe 80 odstotkov le tisti, katerih plače so enake temeljnim plačam. Tisti, ki ne zaslužijo toliko, da bi se približali najvišji vsoti, ne dobe več polnih 8.0 odstotkov, marveč približno 73 odstotkov. A priznajmo, meje morajo biti in 7 odstotkov se končno še prenese. Drugačna pa je stvar, če primerjamo plače s 351etno službeno dobo po letu 1916 z najvišjo mero pokojnine. Vidimo, da obrestni znesek provizije znatno pade. Nočemo najkričečejšega zgleda [navajati. Zadošča, če pribijemo, da pade v srednjih krajnih in plačilnih skupinah odstotni znesek na 50 in 60 odstotkov. To nerazmerje med plačo in pokojnino pa odpravlja tudi 251etno delovno dobo, ker nihče ne boi vstopil rad v po- koj, če bo moral kar polovico in do dve V priloženi razpredelnici je razviden tretjini plače pogrešati. razloček med pokojnino in plačo. Razmerje plače s pokojnino. Krajna HtO]>- nja Pla- čilna stop- nja 3 4 5 6 7 Plača Pokoj- nina Pokoj- nina znaša V°/o Plača Pokoj- nina Pokojnina znaša v °/o Plača Pokoj- nina Pokojnina znaša v °o Plača Pokoj- nina Pokojnina* znaša v % Plača Pokoj- nina Pokoj-n in a znaša v % i 70.20 56.— 79.77 78— 56. 71.79 80.60 64— 79.40 83.20 64— 76.92 91 — 72— 79.12 ii 72.36 56.- 77.39 80.16 64. 79.84 83.20 64— 76-92 85.80 64.— 74.59 93.60 72. - 76.92 m 74.53 56,— 75.13 82.33 64— 77.73 85.36 64— 74 97 88.40 64— 72.39 96.20 72— 74.84 IV 76.70 56. - 73.01 84.93 64— 73.35 87.96 64— 72.76 91— 72— 79.12 98.80 72— 72.87 v 78.86 56,— 71.01 87.10 64— 73.47 90.56 72— 79.51 93.60 72— 76.92 101.83 80— 78.56 VI 81.03 64,- 78.98 89.70 64— 71.34 93.16 72— 77.28 96.20 72— 74.84 104.86 80— 76.29 VII 83.20 64,- 76.92 91.86 72— 78.38 95.33 72— 75.52 98.80 72— 72,87 107.46 80— 74.44 VIII 85.36 64,- 74.97 94.46 72,- 76.22 97.93 72— 73.52 101.40 80— 78.89 110.06 80— 72.68 IX 87.53 64,- 73.11 96.63 72— 74.51 100.53 80— 79.57 104— 80— 76.92 112.66 80— 71.01 X 89.70 64,— 71.34 99.23 72. - 72.55 102.70 80— 77.89 106.60 80— 75.04 115.70 80— 69.14 XI 92.73 72,— 77.64 101.83 80— 78.56 106.16 80— 75.35 110.50 80— 72.39 120.03 80— 66.65 XII 96.63 72,- 74.51 106.16 80— 75.35 110.50 80,— 72.39 114.83 80— 69.66 124.80 80— 64.10 XIII 100.96 80. - 79.21 110.50 80. - 72-39 114.83 80— 69.66 119.60 80— 66.88 130— 80— 61.53 XIV 105.30 80,— 75.97 114.83 80,— 69.66 119.60 80— 66.88 124.80 80— 6410 135.20 80— 59.17 XV 109.63 80,- 72.97 119.60 80— 66.88 124,80 80— 64.10 130— 80— 61.53 140.40 80— 56.98 XVI 114.40 80,— 69.93 124.80 80— 64.10 130— 80— 61.53 135.20 80— 59.17 145.60 80— 54.94 XVII 123.06 80,- 65— 134.33 80— 59.55 139.96 80— 57.15 145.60 80— 54.94 156.43 80— 51.14 XVIII 136.50 80— 58.60 148.20 80— 53.98 154.70 80— 51.71 161.20 80— 49.62 172.90 80— 46.16 Krajna stop- nja Pla- eilna stop- nja Plača 8 Pokoj- nina 1 'oko j-nina znaša V°/o Plača 9 Pokoj- nina Pokojnina znaša v % Plača 10 Pokoj- nina Pokojnina znaša v °/o Plača 11 Pokoj- nina Pokojnina znaša v 0/0 Plača 12 Pokoj- nino Pokojnina znaša v % i 93.60 72— 76.92 96.20 72— 74.84 104— 80— 76.92 108.33 80— 73.84 130— 80. - 61.54 n 96.20 72— 74.84 98-80 72— 72.87 107.03 80— 74.74 111.36 80— 71.83 133.90 80— 59.74 m 98.80 72— 72.87 101-83 80— 78.56 110.06! 80— 72.68 114.83 80— 69.66 137.80 80— 58.05 IV 101.83 80— 78.56 1(4.86 80— 76.29 113.10 80— 70.73 118.30 80. 67.62 141.70 80— 56.45 v 104.86 80— 76.29 107.90 80— 74.14 116.56 80— 68.63 121.76 80— 65.78 145.60 80— 54.94 VI 107.90 80— 74.14 111.36 80— 71.83 119.60 80. - 66.88 124.80 80— 64.10 149.50 80— 53.51 VII 110.93 80— 72 11 114.40 80— 69-93 122.63! 80— 65.23 128.26 80— 62.37 153.40 80— 52.15 VIII 113.53 80. 70.46 117— 80— 68.57 125.66 80— 63.66 131.30 80— 60.92 157.30 80— 50.85 IX 116.56 80— 68.63 120.03 80. - 66.65 130— 80— 61.53 135.20 80.- 59.17 161.20 80— 49.62 X 120.03 80— 66.65 124.80 80— 64.10 135.20 80— 59.17 140.40 80— 56.98 165.10 80— 48.45 XI 124.80 80— 64.10 130— 80— 61.53 140.40 80. - 56.98 145.60 80— 54.94 169— 80— 47.33 XII 130— 80— 61.53 135.20 80— 59.17 145.60 80— 54.94 150.80 80— 53.05 176.80 80— 45.24 XIII 135.20 80— 59.17 140.40 80. - 56.98 150.80 80— 53.05 156— 80— 51.28 184 60 80— 43.33 XIV 140.40 80— 56.98 145.60 80— 54.94 156— 80. - 51.28 159.46 80— 50.16 192.40 80— 41.52 XV 145.60 80— 54.94 150.80 80— 53.05 161.20 80— 49.62 168.13 80— 47.58 200.20 80— 39.96 XVI 150.80 80— 5.3.05 156— 80- 51.28 166.40 80— 48.07 175.06 80— 45.69 208— 80— 38.46 XVII 162.06 80— 49.36 168.13 80— 47.58 178.96 80— 44.70 188.50 80— 42.44 223.60 80— 35.77 XVIII 179.40 80— 44.59 185.90 80— 43.03 197.60 80— 40.48 208.43 80— 38.38 247— 80— 32.38 Socialni vestnik. Prva pomoč v sili. V sredo, dne 11. decembra smo imeli v tovarni zopet prc-davanjjej, ki je bilo zelo zanimivo in poučno. Predaval je gospod dr. Hogler o prvi pomoči v sili. Slučajev, da je potrebna pomoč, je več. Eden takih slučajev je na primer, če pade kdo v medlevico. Kaj je treba v tem slučaju najprvo storiti? Prvo, kar se naj stori, je, da se dotičnik kolikor mogoče hitro opitosti tesne obleke; odpeti mu moramo na primer ovratnik. Nato naj se odpro okna; najbolje pa je, da se dotičnik nese na svež zrak in da ga drgnemo s prtičem, ki je namočen v mrzli vodi. Kadar se pa zave, mu dajmo piti gorkega mleka ali juhe, tudi kava je dobra. — V slučaju, da vrže koga božjast, je najbolje, da damo takemu revežu kaj mehkega pod glavo, da si glave ne rani, ko se trese. Pustimo ga popolnoma pri miru, v usta pa mu dajmo kaj lesenega, da si jezika ne grize. Dr. Hogler je pri- pomnil, da se dogajajo slučaji božjasti z malo izjemo Je pri nižjih slojih. — Ker Starši, delavci nimajo čestokrat niti časa niti sredstev, da bi mogli svojo deco dobro vzgojiti in jim pred vsem poskrbeti zadostnega varstva, izročeni so v varstvo večjidel kaki mladi deklini, ki je še sama varstva potrebna. Na otroke včasih niti ne pazi, in če otrok kam pade, se dalje za to ne briga; le, d aotrok ne joče, pa je dobro. Ko pa je otrok star kakih 15 ali 16 let, pa ga začne kar nenadoma ta huda bolezen napadati, tako, da je tak otrok potem velik revež. Cesto se tudi pripeti, da se kdo vreže ali da mu poči žila. V pravem slučaju je najbolje, da se ranjena roka ali noga preveže z najmanj tri prste široko obrezo. Preveže naj se nad rano, da kri ne more odtekati. Potem pa naj se roka drži kvišku, če se je na primer v roko vrezal. Če pa žila poči in ni nobene obveze pri rokah, naj se kar s prstom pritisne na žilo zato, da nima kri prevelike moči in preveč ne odteka. Seveda je v tem slučaju potrebna takojšnja zdravniška pomoč. — Večkrat se tudi pripeti, da skoči kdo v vodo, ali da se obesi. Tak nesrečnež je lahko na videz že mrtev, akoravno še živi. V tem slučaju naj se poizkusi z umetnim dihanjem: skleneta naj se mu roki kakor k molitvi, potem naj se mu jih iztegne in se naj z njimi precej pritisne na njegov želodec. Roki naj se mu potem vzdigneta nad glavo in naj se zopet z njima pritisne na želodec. Istotako naj se stori z novorojenimi otroci, ki ne morejo priti k sapi in so na videz mrtvorojeni. — Zelo priporočljivo bi bilo, da se pri vsaki hiši hrani nekaj lizola. Lizol pomeni velik napredek v zdravstvenem oziru. Dokler niso poznali lizola, je malokdo okreval, ki je imel hude rane. Posebno nevarno je bilo, če je začela rana gnojiti. Takemu navadno ni bilo več pomoči. Tudi v bolnišnicah niso mogli proti hudim gnojnim ranam ničesar storiti. Istotako se je godilo porodnicam. Tako se je nekoč na Dunaju primerilo, da je umrlo v enem dnevu GO poroćlnic. Če hi bili že takrat poznali lizol, bi se kaj takega ne pripetilo. Sedaj pa, ko izpirajo rane z lizolom, umrje le malokateri ranjenec in prav redka porodnica. Lizol namreč popolnoma zabranjuje gnojenje. Lizol je protistrup; to«-rej strup proti strupu. Znano je, da mi izdihavamo strup. Po tleh in v zraku je vse polno bacilov. Ti bacili in strupeni plin, ki ga mi izdihavamo, pride do rane in povzroča gnojenje. Lizol pa preprečuje nojenje in je vsled tega neizmerno koristen. V 1 liter vode naj se dene 1 žlica lizola, potem naj se počaka, da se lizol raztopi, nato naj se pa rana s to vodo izpere. Tako delajo sedaj po vseh bolniš- nicah. — Bolniška veda sploh vedno bolj napreduje. Včasih je moral na primer zdravnik ki je hotel bolniku operirati oko, temu najprej e priložiti tako zaušnico, da se je kar zvalil po tleh. Ker ga je udarec popolnoma omamil, tudi ni čutil, kako mu je zdravnik rezal na očesu. Sedaj to, hvala Bogu, ni več potreba, pomagajo si z drugimi, boljšimi- sredstvi, ako je ravno potreba, da se bolnik omoti. — H koncu je gospod predavatelj svaril pred alkoholom. Alkohol je hud strup, torej človeškemu organizu skrajno škodljiv, vrhutega pa zelo drag in ne vsebuje nobenih redilnih snovi. Posebno trpe vsled alkohola avstrijske alpske dežele. Ljudje so v nekaterih krajih popolnoma degenerirani. Skoro v vsaki hiši imajo kakšnega tepca, ki je sebi in celi družini v nadlego. Prišlo je že tako daleč, da da mati otroku, ki leži še v zibelki, med mleko malo žganja zato, da otrok ne kriči in se ne razbrca, med ko je ona na polju. Mi smo op mnenju gospoda predavatelja malo bolj trezni, to nas pa ne sme prevzeti, alkoholizem je tudi pri nas grozno razširjen in čimdalje bolj se kažejo grozne posledice neizmernega uživanja alkoholnih pijač. Otroci pijancev so opdvrženi vsaki bolezni, povrhu tega so pa še samoglavi in kakor topi. Od alkohola nam preti mogoče še hujšna nevarnost, kakor od drugih narodnih sovražnikov. Zatorej hodimo trezni in odstranimo od nas to grozno nevarnost, dokler je še čas. —e— Ženske obrtne nadzornice. Na Pru-kem je zaposlenih v obrtno-nadzoroval-nih uradih 14 žensk. Prideljene so kot pomožne obrtne nadzornice. V Berolinu jih posluje 8, 2 poslujeta v Vratislavi, nadalje posluje 1 v Frankobrodu (Frankfurt) ob Meni, ena v Miinchen Gladbachu, v Thornu in v Resneju. Novo obrtno nadzornice nameravajo nastaviti na Baden-skem, kjer zo že pred leti v Nemčiji prvi nastavili akademično izobraženo obrtno nadzornico. Ker so obrtno nadzorstvo v Nemčiji razširili tudi na domačo industrijo, nastavijo na Badenskem še eno žensko moč. Nova badenska obrtna nadzornica je dozdaj poučevala v Karlsruhe ročna dela in gospodinjstvo. Drag denar pri nas. Najboljše trgovske in obrtne tvrdke, ki imajo milijone lastnega premoženja, ne dobe zdaj pri nas denarja na posodo izpod 8 odstotkov; splošno pa plačujejo po 11 in še več. En vzrok ti draginji je tudi ta, da nam Francozi in Agleži, ki imajo dovolj denarja na razpolago, ne posojajo zavoljo mržnje do Nemčije, s katero smo zvezani. Nemci pa nimajo gotovega denarja, ker gre vse v industrijo. Koliko imajo denarja vloženega v tem oziru, je razvidno iz tehle številk: Dne 30. junija 1911 sta bili na Nemškem 5302 delniški družbi s kapitalom 15.846,680.000 mark, torej skoraj 16 tisoč miljonov mark. Poleg tega je še 501 družba z omejeno zavezo s 350,830.000 markami. Dobička nosijo povprek po 9 od 100. Nemčija bogati in tudi delavcem je tam boljše, nego pri nas. Naša nemška politika, ki jo podpirajo tudi soc. demokratični Nemci, na največ škoduje našim delavcem, ki imajo vsled neugodnejših razmer naše industrije manj dela in manj zaslužka, obenem pa vsled dragega denarja izkušajo neznosno draginjo. Av-stro-ogrska banka ima zdaj obrestno mero 6 odstotkov; bati se je, da bo kmalu zvišala. Potem bo denar splošno seveda brž še dražji. Svobodna veda. Proti katoličanom vpijejo liberalci in socialni demokrati, da so proti svobodni vedi, da zavirajo učenjakom povedati svoje znanstveno prepričanje in vsled tega pravijo, da je katoličanstvo .vedi nasprotno. Seveda vse to ni nič res ,ker si prava veda in vera ne moreta nasprotovati. Vera sega na polje; kamor učenost ne seže; vera se peča z nadnaravnim svetom, veda z naravnim. Pač pa se soc. demokrati ne drže načela svobodne vede. Na Nemškem so imeli med svojimi pristaši pisatelja Hildebran-da. Ta je prišel na podlagi svojega Studiranja do prepričanja, da je delavcem v korist, če se obrani čvrst in krepak kmečki stan in da je zato prav, če kmeta država varuje s tem, da postavi na njegove pridelke varstveno carino. Za to znanstveno prepričanje, ki mora biti, kakor sicer tulijo socialisti in liberalci, sveto, so pa z veliko večino glasov soc. demokrati letos pri shodu v Šamnici Hildebranda izključili iz stranke. To je taka svoboda kakor pod Čuvajem na Hrvatskem ali pod Lukaszem na Ogrskem. Izogibajte se nevarnosti. Znani juž-nonemški človekoljub dr. h. c. Pavel Lecbler je izdal knjigo, v kateri piše: Neki ugledni mož, ki je veliko z glavo delal, mi je enkrat rekel, da se mora izogibati vpijanljivih pijač, če hoče, kar si je vzel naprej, tudi izvesti. Nato sem sam opazoval in po svojih izkušnjah vsaekmu svetujem, naj se za krajšo ali daljšo dobo alkoholu odpove. Ne ostanimo sužnji svojih navad! Čez nekaj časa sc prepričamo, da ničesar ne pogrešamo. Čutimo se svobodnejše in boljše. Opojljive pijače naj se pijejo le zmerno in ne vsak dan. Moderno gospodarsko življenje zahteva od vas vse sile; redno vživanje alkohola se ne strinja z napori sedanje dobe. Telesne in duševne napore najlažje tisti premagajo, ki se vzdržujejo popolnoma ali vsaj deloma vpijanljivih pijač. Opazil sem, da nervoznost izgine pri tistih, ki s.e vpijanljivih pijač izogibajo. Kdor si ne zna vesele družbe izpostavljati brez alkohola, si izstavlja ubožno izpričevalo. Alkohol škoduje fizično in moralno, velikokrat pa tudi zapelje k nenravnosti. Proti trgovini s človeškim blagom. Angleški kralj je podpisal postavo, ki sta jo sklenili poslaniška in angleška gosposka zbornica in je naslovili »Postava o belih sužnjih«. Postava hoče tistim zverem preprečiti njih umazane kupčij«?, ki trgujejo z deklicami in jih prodajajo nesramnim hišam. Postava je bila potrebna, ker se jo ta umazana trgovina v An-liji silovito razširila. Angleži zdaj po novi postavi ustanove posebno policijo, ki bo po večjih mestih strogo nadzorovala kolodvore in potnike. Vsak sumljiv človek, ki bo poizkušal približati se potnicam, bo aretiran. Nova postava določa, da bo vsak kaznovan, ki bo grešil z zavodništvom in kdor bo kupčeval z živim človeškim blagom. Zavodniki in trgovci z deklicami bodo ž.e tepeni, ko jim bodo priič dokazali krivdo. Taka postava bi tudi v Avstriji in na Ogrskem nič ne škodila. Socialno-demokratična vera. Ko sc je v Semnicu na Fi-ancoskcm pričelo soci-alistačno gibanje, so si izvolili socialisti 12 voditeljev, ki so jih imenovali apostole. Ti so sestavili posebno veroizpoved, ki se je pričela z besedami: »Verujem v Ferdinanda Lassala, mesija devetnajstega veka.« Za »vadrovce«. Na Virtenbcrškem imajo že dve‘leti zelo lepo urejeno ustanovo za »vandrovce«, kakor naše ljudstvo imenuje brezposelne ljudi, ki si s tehtanjem pomagajo iz kraja v kraj. Ob velikih cestah so nalašč zato pripravljene hiše, da sprejemajo take popotnike, jim dajo prenočišče, hrano, in sempatja plačajo zanje vožnjo po železnici do mesta, kjer jih čaka delo. Kdor hoče imeti pravico do takih hiš, mora dobiti pri gosposki potovalni list. Z njim se mu odpro vrata potovalne delavnice (Wanderar-beitsstatte), kakor jo imenujejo. V nekem oziru so namreč virtemberška zavetišča za vandrovce zelo primerno razlikujejo od prenočišč, ki so vpeljana tudi po nekaterih avstrijskih deželah, n. pr. na Šta-jarskem. Tam mojra namreč vsak van-drovec tisti čas, ko ostane v zavetišču, delati. Skoraj povsod imajo nakupljen les na razpolago, ki ga morajo vandrovci žagati in cepiti. Drva so potem prodajo in od tega imajo zavetišča nekaj dohodkov. Potovalni list se vadrovcu vzame, če neče sprejeti delo, ki se mu je preskrbelo, ali če ga brez zadostnega vzroka zapusti, ali zavoljo pijanosti in surovosti. Nad 105.000 revežev je bilo sprejetih od 1. oktobra do 30. septembra zadnjega leta v take hiše. Samo 1482 osebam se je pa vzel potovalni list. Dobro eden med sto se je izkazal nevrednega te dobrote. Iz tega se jasno vidi, da je med ubogimi ljudmi, ki morajo iz kraja v kraj potovati, ogromna večina poštena in da je treba samo pametno preskrbeti zanje, pa prenehajo tožbe zavoljo beračenja in plašarstva. Seveda če nima nobene javne pomoči, mora beračiti tak vadrovec in potreba in priložnost ga zapeljeta tudi, da kaj vzame. V tistih okrajih, kjer so vpeljane potovalne delavnice, je bilo v preteklem poslovnem letu zavoljo beračenja in plašarije zaprtih 80 od sto manj nego prej. S tem so silno padli tudi stroški za zapor in za prevažanje jetnikov. Vsaka taka hiša ima poštenega oskrbnika, ki mora sam s svojim zgledom svoje goste vabiti k delu, in ki jim obenem v zvezi z raznimi posredovalnimi uradi preskrbuje delo. Da se ne more nihče izgovarjati, ima vsaka taka hiša na razpolago delavne ohleke, da ne trgajo popotni delavci svojih. . . Denarno gospodarstvo. Čim bolj napreduje kapitalizem, teni več je denarja v prometu. Leta 1902. je bilo v naši državi 1720 milijonov kron prometa. Na posamezno osebo je po tedanji štetvi prišlo 41 kron 45 vinarjev. Lčta 1910. je bilo pa v prometu pri nas''2730 milijonov kro’n. Dobrih 1000 milijonov kron se je potrebovalo denarja več; na osebo je prišlo 53 kron 40 vinarjev. £ ozirprn na to, ker se je sorazmerno tudi ŠteVilo prebivalstva znatno pomnožilo. Denarja je več v prometu, ker je vedno več trgovine in industrije in vedno’ manj ljudi,! ki žive od tega, kar pridelajo. Tudi kmet prideluje vedno več za prodaj. Svoje pridelke prodaja, kupuje pa, kar mu je treba za življenje in obleko. Kako se denarno gospodarstvo razvija, vidimo iz tega, kako raste žiro-promet pri avstro-ogrski banki. Leta 1901. je bilo tega prometa 31.000 kron. Prebivalci so se pomnožili za 8 na milionov, leta 1910. pa 82.000 miliotiov sto; promet pri imenovani banki pa za 170 odstotkov. Vedno več ljudi ima čekovni promet pri poštni hranilnici, kar tudi pomenja, kako naglo in živo kroži denar med ljudstvom. Nekateri trdijo, da je ta poživljeni promet vzrok draginje. To pa ni res. Čim ložje kroži denar,, tem ložja je trgovina, tem manjše bi morale biti cene. Vzrokov draginji je treba iskati drgod. In tu se ne izmuznejo kapitalisti. Karteli draže cene in nespametna politika, ki nam odtujuje trge, kjer bi se dalo dobiti še cenejši denar. Vkljub pomnoženemu prometu imamo v Avstriji nam- reč vedno še premalo denarja, in kar ga je, je predrag. Za delavske hiše ni denarja; za povzdigo malega obrta ga ni; za kmetijski napredek ga manjka. Gotovo pa je, da bi bile cene za kmečke pridelke in za meso nižje, ako bi se kmetijstvo povzdignilo. Pa kaj, ko> toliko denarja nase potegnejo kapitalistične zveze. Poglejmo številke! Na dunajski borzi je bilo h kupčiji pripuščenih 1. 1903. delnic od akcijskih družb za 3100 milionov kron, 1. 1912. pa 8100 milionov, torej za 165 odstotkov več. Poleg tega so pa te akcije nesle toliko dobička na leto, da se je v zadnjih 10 letih ena delnica povprek v ceni ponlnqžila za 45 od sto. Resnična prvotna vrednost 100 kron znaša torej danes 145 kron. Dobiček so seveda spravili kapitalisti v svoje blagajne. Tu ima draginja svoj vzrok. Ob dolgih zimskih večerih. Zima je. Večeri so dolgi. Zvečer se tudi delavske rodbine zbirajo okoli svetilke, medtem ko razširja peč toploto tudi v delavčevi sobici. Li more biti kaj lepšega, kot tak zimski večer v družinskem krogu? Žal, da so tudi taki, ki rodbine ne znajo ceniti in presedajo večere po gostilnah in kar je še hujše, po žganjarnah. Med krščansko mislečim slovenskim delavstvom, hvala Bogu, je pa še smisel za rodbinsko življenje zelo razširjena. Ko zvečer1 sedimo po trudapolnem dnevu vi krogu rodbine, je čas, da skrbimo za izobrazbo svojega duha in da kaj čitamo. Kakor vedno zahteva telo hrane, jo zahteva tudi naša duša, katere ne smemo pustiti, da strada. Krščanski slovenski delavec, polagamo ti na srce: čitaj dobre spise in predvsem: čitaj »Glasnik«, naj ti ne vzamejo poguma tudi sestavki, ki jih morebiti, ko jih boš prvič čital, ne boš takoj razumel. Čitaj jih, dokler jih ne razumeš! Industrija in karteli. Če ni dela, ni zaslužka. Kako je to, da mora na tisoče in tisoče naših ljudi drugod po svetu iskati kruha. Zakaj se pri nas ne razvije industrija, da bi dobili domačini doma dovolj zaslužka? Saj na Angleškem in v Ameriki tudi blaga, ki se naredi, ne vržejo proč, marveč ga prodajajo. Če je tam to mogoče, zakaj ne pri nas? Ta vprašanja so za vsakega delavca važna. Odgovor nanje je lahek: Pri nas so stavbe veliko dražje, kakor drugod vsled cementnega in drugih kartelov za stavbni material; ravno tako so stroji neprimerno dražji zavoljo železnega kartela. Kako so sc stavbe podražile v kratkem času, naj pokaže tale zgled: Na Dunaju je stal kva-drtni meter zazidinega prostora štirinadstropne hiše leta 1890. —240 do 450 kron; danes stane do 840 kron. Za ustanovitev predilnice stanejo stroški za 80.000 vreten — na Angleškem 900.000 kron, na Nemškem 1,300.000, v Avstriji 4,000.000 kron. Torej so stroški pri nas 41/->krat večji kakor na Angleškem. Vzrok: vsled kartelov podražcni cement in podraženo železo. S tistim denarjem, ki z njim Anglež postavi 360.000 vreten, je mogoča pri nas tovarna samo za 80.000 vreten. Na Angleškem torej lahko štirikrat več delavcem dajo delo in to jih sta'.ne toliko, kolikor za nas eno četrtino. Zavoljotega pa seveda tudi naša industrija ne more tekmovati z angleško.. Blago ne gre naprej in delavec je slabše plačan, ljudsko premoženje hira. Iz tega se jasno vidi, da so v prvi vrsti delavci poklicani, da se upro pogubonosnemu delovanju velikih kartelov. Zato se pa čudimo socialnim demokratom, da tu ne kažejo nobene gorečnosti. Zlobni jeziki govore, da veliki karte-listi in socialistični voditelji dobro vedo, zakaj je njihova stranka tako krotka proti kartelom, da pa tega iz prav posebnih vzrokov ne bodo nikomur povedali. Morda se da uganiti. Škandinavski socialisti so imeli nedavno v Stokholmu shod. Bilo je HOza-stopnikov danskih, finskih, norveških in švedskih delavcev. Tam se tudi prepirajo o tem, ali naj bodo v strokovnih društvih zvezani vsi škandinavski sodrugi organizirani supno ali po narodih. Za zdaj se je prepir neolio zalepil. Glede na podporo pri štrajkih, za katero se je sklenilo, da se mora nabirati močan fond, so se izrekli, naj sc izpelje ločena po narodih in naj vsak narod z drugimi za vzajemne podpore sklene posebne pogodbe. Socialisti imajo povsod več moštva, kakor pri nas. Skandinavci so tudi sklenili resolucijo proti tujim delavcem, ki prihajajo v njihovo domovino. Naši pa seveda tujcem dajejo celo komando nad seboj v roke. Revščina! Novi Jičin. Dne 1. avgusta se je otvorilo pri nas zavetišče dojenčkov, ki je prirejeno za 20 dojenčkov. Dozdaj sc rabi za štiri dojenčke. Če hočemo, d adoseže zavetišče namen, ki ga ima, se mora dete sprejemati v zavetišče vsaj do 18. meseca. Četudi zahteva zdravje otroka, da ga doji mati sama, mora delavka mati kmalu v tvornico, ne da bi smela zahtevati daljši dopust in obstoja za njo nevarnost, da trpi škodo njeno zdravje. Za obrambo matere se je dovolil šestmesečni dopust porodnicam iz zdravstvenih razlogov, z zavetišču dojenčkov je pa postal dvomljiv. Ni li mogoče obe spojiti? Vprašanje nastane, če je mleko delavke, ki dela cel dan v tvornici, dovolj zdravo. V naši tvornici smo dobili tudi nove strelo-vdoc in telefon, ki veže pisarne. Nimamo pa še parne kurjave. Zakaj ne? TvorMiško ravnateljstvo se izgovarja na glavno ravnateljstvo, to pa na tvorniško predstojni-štvo. Tudi kopališča še nimamo. Zvezina poročila. Blagajniško poročilo za III. četrtletje Dohodki. 78.275 tedenskih doneskov tl 30 v . K 4 tedenski doneski ii 24 „ . „ 5.110 zveznih prispevkov ti 2 „ . „ 127 vpisnin & 40 „ . „ 2 knjižnični pristojbini 5. 20 „ . „ obresti.................................„ Koledar.................................„ Zapisniki in brošure....................„ Strokovna glasila.......................„ Strokovna komisija......................„ Povračila krajnih skupin ...... Razno...................................„ Vsota K 24.370-10 Saldo dne 30. junija 28.830-62 K 53 200-72 Izdatki: Bolniška podpora K 11.872-20 Podpora porodnicam 1.585-— Mrtvaščine 320- - Podpore za orožne vaje 152-88 Pravno varstvo 72-70 Obresti krajnim skupinam 2.345-39 Agitacija J) 268-21 Plače in nagrade 980-— Strokovna glasila 1.817-53 Tiskovine 114-— Pisarniški izdatki 275-76 Knjige in časopisi 24-06 Bolniška blagajna in zavarovanje . . 120-72 Delavska šola, poučni tečaji .... JI 285-- Delegacije itd 227 - Koledar 157-02 Strokovna komisija 12-75 Zapisniki 25-— Zaostanki krajnih skupin 14-10* Povračila krajnim skupinam .... 24-88 Rezervnemu zakladu 112-53 Razno JI 14-70 Vsota K 20.821-43 Saldo dne 30. septembra 1912 JJ 32.379-29 K 53.200-72 Izkaz o premoženju. Blagajniško stanje K 32.377-29 Vrednostni papirji 2.694- - Deleži 11 5.100-— K 40.173-29 ^Delavci! Selavke! JCadarkoli poletite v prosto naravo, ne pozabite na delavstvo, ki še ni združeno v naših strokovnih organizacijah, poizkušajte ž njimi se razgovarjati in jih navduševati, da pristopajo k našim krščanskim strokovnim organizacijam. 1912. 23.48250 -•96 102-20 50-80 —•40 437-94 56-00 81-22 46-90 99-70 8-68 2-20 Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. Tisk „Katoliške tiskarne" v Ljubljani.