Ltdaja Znvod rn gospodarsko propagando • Domžale, Ljvb* Ijnnsko 92 — Ure ju uredniški odl>or Odgovorni urednik Milan rieriri — .Izhaja vsakega 25, v mesecu — Žiro rofun MHl-20'Wl2-h — Cena 20 dinar-iev — Tisk it tiskarna »To neto Tomšiča* v Ljubljani Lclo III. Št. 5. Domžale, 25. 5. 1964 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE 25. maj - praznik vseh mladih Petindvajsetega t. m. bo sprejel iz rok mladega beograjskega delavca tovariš Tito čestitke za svoj 72. rojstni dan, ki mu jih vsako leto pošiljajo vsi ljudje naše domovine, predvsem pa mladina. Njegov praznik je tudi njen praznik« saj prav tovariš Tito s svojim svetlim vzgledom daje mladini največ poleta, volje do dela in Uspehov. Mladi rod predvsem s svojim delom, s svojim očenjem dokazuje, da se ni izneveril tradiciji NOB in da ve, da j«' le v trdem delu pot do skupnih uspehov in osebne sreče. Tudi mladina in vsi občani naše občine so pridružili svoj praznični pozdrav tov. Titu zvezni štafeti mladosti, ki je šla letos skozi Domžale. Tu se je glavni štafeti pridružila lokalna občinska štafeta, ki je obiskala vse delovne kolektive, kjer so mladinski aktivi in šole proslavili praznik mladosti s čestitkami našemu Maršalu. Zato je prav, če oh tem prazniku mladosti, ki ga proslavlja tudi mladina naše občine s številnimi prireditvami, pogledamo, kako živijo in delajo mladinke in mladinci po tovarnah, vaseh in šolah, kakšni prohlemi jih tarejo in kakšne uspehe dosegajo. Mladina v naši občini se udejstvuje na raznih področjih, v raznih športnih, kulturnih in političnih organizacijah, med katerimi zavzema nedvomno enakopravno mesto tudi Zveza mladine kot najširša množična organizacija mladih. Ce pogledamo delo Zveze mladine V naših tovarnah, je osnovna ugotovitev ta, da mladinski aktivi še vedno niso povezali vseh mladih v enotno organizacijo mladih, ki bi se znala boriti za čim hitrejši dvig proizvodnje, produktivnosti in predvsem standarda ne samo mladih, ampak vseh zaposlenih. Povečini se njihovo delo še vedno omejuje le na organizacijo proslav, zabav, športnih in zabavnih prireditev. Marsikje ugotavljajo (Induplati. Papirnica, loko itd.) nezainteresiranost mladih delavk in delavcev za delo v organizaciji. Vendar je jasno, da mladi ne bodo zainteresirani vse dotlej, dokler jim ne ho organizacija sposobna nekaj nuditi, se horiti za njihova stanovanja, urejeno prehrano, nagrajevanje PO delu. za boljši položaj vajencev! Vsem je treba pojasniti, da brez dviga produktivnosti ni in ne more biti dviga standarda, večjih osebnih dohodkov. Zato se je tudi Zveza mladine naše občine vključila v okrajno tekmovanje Za dvig produktivnosti, ki teče že drugo leto. To odslej ne bo več akcija, ampak bo v vseh aktivih stalna oblika dejavnosti, ki je naletela v vseh večjih delovnih organizacijah v občini pri organih upravljanja na zelo dober odziv. Tako so marsikje vključili več mladih (Universale. Melodija itd.) v komisije zn prehod na -t2-urni tednik, ki iščejo ustrezne rezerve Za ta prekod« Ponekod pa sekretariati aktivov posebej vodijo to stalno akcijo. V Papirnici so organizirali v ta namen predavanja o delitvi dohodka podjetja! Poudariti je treba, du se je prav ob tej, za podjetje življenjsko nujni akciji pokazalo, da je tehnična inteligenca preveč pasivna, čeprav se pogosto izgovarja na prezaposlenost. Tu gre za strokovno, ne aktivistično dejavnost, ki se naj ne kaže v sestankih, ampak v dinarjih. Nedvomno bi bila prav pomoč mlade inteligence nujna! V tovarniških aktivih se pripravljajo tudi na volitve v samoupravne organe skupaj z ostalimi političnimi organizacijami. Na nedavnem plenumu ObK ZMS so poudarili, da je bilo doslej v DS in UO vse preveč »kimavcev«. Drži pa tudi. du smo doslej vse premalo skrbeli za vzgojo mladih upravljavcev. Zato bodo organizirali takoj po volitvah, v samoupravne organe bazenske seminarje Delavska univerza Predsedniku Titu za njegov T2. rojstni dan je mladina domžalske občine organizirala posebno lokalno štafeto, ki je obšla vse kraje v občini in od vsepovsod prinesla iskrene pozdrave in najboljše željr našemu maršalu. Vse |c želje in čestitke so izročili v Domžalah zve/ni štafeti, ki jih je ponesla dalje proti Beograda, Zvezni štuleli je bil v Domžalah prirejen svečan sprejem na trgu pred spomenikom NOB. Na sliki: sprejem lokalne štnl'ole za mlado, ki bodo izvoljeni v te organe. Še največ je bilo narejenega na področju strokovnega izobraževanja mladih, saj jih veliko obiskuje večerne osnovne šole, ekonomsko srednjo šolo in tehnične šole. 3> mladih je končalo tudi mladinsko politično šolo. Omeniti je treba tudi, da bo ObK Z MS organiziral anketo o položaju vajencev v občini in na podlagi te predlagal občinski skupščini določene ukrepe. Za delo aktivov na terenu je glavnu značilnost premajhna povezanost z ostalimi organizacijami, marsikje celo nasprotovanje. Tipičen primer za to je Šentvid, kjer KUD >Zarjn« ni dovolil mladim trenirati dviganja uteži pod imenom ZMS, pač pa šele pod njihovo firmo. Taka stališča onemogočajo že tako ne preveliko dejavnost mladih. Razveseljivo in obenem žalostno je, da so morajo sedaj aktivi ZMS boriti po vaseh za to, da bi vse organizacije res delale in sodelovale (Radomlje, Šentvid, Vir). Tako trenutno največ truda vlagajo v organizacijo klubov v posameznih večjih krajih, recimo v Domžalah, Radomljah. Viru in Šentvidu. Cos bi že bil, da bi se aktivi nehali ukvarjati z vsem, temveč bi morale športne in kulturne organizacije res delati, tako pa je trenutno stanje zelo slabo prav pri teh organizacijah. Občinski komite ZMS si bo prizadeval, da se bodo v vseli bodočih centrih krajevnih skupnosti organizirali klubi, ki naj bi postali središče družabnega življenja posameznega kraja. Na popolnih osemletkah delajo zelo dobro aktivi v Domžalah in v Dobu. drugje pa se pravkar izmotavajo iz začetniških težav. Slabše kot pred loti je v STUGŠ v Domžalah. Tu šolska skupnost in ZMS nista odigrala tisto vloge, ki bi jo morala. Tako je zaradi pasivnega odpora vodstva šole propadel poskus za organizacijo marksističnega krožka, kar vsekakor ni pozitivno. Omeniti je treba sevedn materialni položaj dijakov in študentov. Iz naše občine jih veiiko obiskuje srednje in visoke šole, vendar jih doslej delovne organizacije niso veliko štipendirale, oziroma so jim dajale zelo nizke štipendije. Poprečje višine štipendije na srednjih šolah je bilo namreč v marcu 1964 9809 dinarjev, n« višjih šolah 8811 in na visokih šolah 11.916 dinarjev. Vsega skupaj pa štipendirajo vse delovne organizacije v občini le 99 dijakov in študentov. To je zelo malo, saj je samo študentov na visokih šolah iz naše občine več kot 80. Nedvomno bo treba, da spremenijo v delovnih organizacijah odnos do štipendiranja in novih kadrov s,ploh, saj bodo v bodoče razpolagale v te namene z dovolj visokimi sredstvi. O štipendiranju v občini 31. marcu 1904 jo bil razširjeni plenom občinskega odbora SZD1. in občinskega sindikalnega sveta, kjer je bilo obravnavano vprašanje štipendiranju v naši občini. Celotno naše nospodarstvo je postavljeno pred velike in kvalitetne premike, med katere sodijo zlasti: povečana produktivnost s povečanimi osebnimi dohodki, smotrnejše izkoriščanje proizvodnih kapacitet, še odločnejša usmeritev na izvoz, brez katere ni mogoča hitra rast proizvodnje, stalno izpopolnjevanje sistema samoupravljanja v delovnih kolektivih do neposrednega vključevanja proizvajalca v upravljanje, uveljavljanje ekonomskih enot v okviru delovne organizacije, prehod na skrajšani delavnik, postopno odpravljanje osebnih dohodkov pod 25.000 din. priprava programa vsaj T-lotnega razvoja in s tem v zvezi analize dosedanje proizvodnje, analize in raziskava tržišča, obnova izrabljenega strojnega parka, izboljšana organizacija dela, usmeritev na kvalitetnejšo in cenejšo proizvodnjo, iskanje najrazličnejših ekonomsko utemeljenih oblik kooperacije in integracije itd. Vsi si želimo in prizadevamo, da bi pri reševanju teh problemov dsaeglj čimjirej in čim-boljše uspehe, Vsemogoče načine in oblike iščemo, da bi se stanje zboljšalo, večinoma smo usmerjeni z našimi cilji v investicije, modernizacijo proizvodnje, v moderne stroje. Precej k rat poza M jamo. da bomo uspehe dosegli le tedaj, če bomo izhajali iz dejstva, da je najvažnejši proizvodni činitelj človek. Naša prvenstvena skrb bi moral,i biti ob teh nalogah usmerjena v zagotovitev po- trebnih kadrov, ki bodo v stanju uspešno upravljat] proizvodne procese. Dokončno bi morali prelomiti miselnost in prakso, da si gradimo nove obra. le, šele potem iščemo potrebno strokovne kadre. Pes jo, da pogosto pod kakršnimikoli pogoji in za kakršnokoli ceno še dobimo kadre iz sosednje delovne organi/arijo, toda to ne more in ne sme postati stalna praksa. Nujno potrebno je. da vzporedno z gradnjo novih obratov m rekonstrukcijami usposabljamo tudi ustrezne kadre v okviru rednega šolanja ali z izobraževanjem v podjetju in izven njega. Tu trčimo na štipendiranje kadrov v času njihovega šolanja. Potrebno je, du s splošnim porastom življenskih stroškov tudi povišujemo štipendije. V naši občini so štipendije odločno prenizke, pa naj gre za tiste, ki smo jih dolžni šolali (borci NOB, invalidi, vojne sirote, socialno šibki), ki jim jo štipendija osnovni vir preživljanja, ali tiste, ki jih stipendiramo iz potrebo po kadrih. Poprečna višina štipendij nn srednjih šolah, kjer je 76 štipendistov, je 9.809 din, na višjih šolah je 8 štipendistov s poprečjem 8.811 din. na visokih šolah pa 15 štipendistov s poprečjem 11.916 din mesečne štipendije. Točnejšn analiza štipendij nam pove, da je več štipendij pod poprečjem kot nad njim. Najnižje štipendije prejemajo štipendisti občinske skupščine, kjer je najnižja štipendija le 6.000 din. 2c ti sicer nepopolni podatki nas opozarjajo, da do štipendiranja, do skrbi za kadre nimamo pravega odnosa. Vedeti moramo, da je investicija v kadre potrebna in dobro naložena. .Spremeniti bo- mo morali miselnost, da štipendiramo kudre le proti koncu študija. Će bomo hoteli imeti dobre strokovnjake, jih bomo morali jiae poiskati že na začetku študija in jih štipendirati že v prvem letniku. liazprava. ki je bila na plenumu, je potrdila, dl bodo morali organi samoupravi Janja štipendiranju in kadrom n.i sploh posvetiti več skrbi. Oo lahko točno planiramo tudi za več let naprej, kakšno strojno opremo bomo rabili, koliko bomo nabavili — bi morali biti ni ši kadrovski programi še bol; natančni in premišljeni, ludi za kadre je vredno premisliti, koliko in kakšne ljudi bomo rabili, kje jih bomo dobili in koliko bomo vanje vložili. Štipendijo v občini so za človeka prenizke, saj znaša okrajno poprečje višine štipendije 15.000 din. dvig-nila pa naj bi se na okoli 20.000 din. Vprašanje je. če bomo tudi ob taki investiciji dobili dovolj strokovnjakov. Velja se zamisliti v razpravo tovariša, ki jo dejal, da imajo sredstva, ne pa ljudi, v kalerc jih hi vložili. Delovne organizacije lahko v lože v sklad 2,5"/« od bruto osebnih dohodkov, kar bo v občini predstavljalo okoli 100 milijonov din. V sedmih lotih bi so nabralo "00 milijonov. Ce polovico teh sredstev delovne organizacije združijo v občinski ali medobčinski sklad za strokovno šolstvo, bi ostalo občini še vodno 550 milijonov za izbrnževan je kadrov. Po podatkih, ki so bili zbrani (verjetno niso pooolnoma točni) naj bi se v sednrih letih v občini štipendiralo na srednjih šolah 55, na višjih 15 in na visokih šolah 14 študentov. Ob poprečni štipendiji 15.000 din bi porabili Za to okoli 65 milijonov. Tako bi ostalo 2S5 milijonov, ki naj bi jih čim smeleje investirali v kadro. Nujno. pot robno je pod-lireti vso obliko izrednega študija in tudi zalo moramo določiti dol siedslev, da bomo imeli dovolj kvalitetnih, strokovno usposobljenih delavcev. Priporočila plonutna bodo posredovana občinski skupščini, ki naj j i ii prenese delov a i m organizacijam in jim priporoči, da jo.skrb za kadre s štipendiranjem iu urejena kadrovska slnzba osnova za nadaljnji, vsestranski napredek. V novem statutu upoštevane pripombe oličanov Na seji občinske skupščine Domžale '>. aprila letos je hil sprejel statut olicine Domžale. S tem se je /uključilo pomembno delo. saj smo občani domžalske občine dobili svoj temeljni nk(. Predsednika komisije /a statut Ivana \ 'idalija smo ob tej priložnosti naprosili, nuj nam pove nekaj besed o javni razpravi o pred-osnulku s I a I u I ii. o pripombnli. ki so jih dali nanj občani, delovne in drage organizacije, o tem. katere pripombe in predloge je komisija upoštevala in vključila v besedilo statuta ter katerih ni osvojila in končno, kakšno delo čaka občinsko skupščino po sprejetju statuta. Tovariš Ivan Viđali nam je na postavljena vprašanja odgovoril naslednje: Osnutek statuta, ki smo ga dali v jav-nosl ob koncu Februarja letos, je zbudil med našimi občani precejšnje zanimanje in sprožil številne razprave in pobude. V celoti so o njem razpravljali občani na 160 zborih volivcev in zborih volivcev delovnih skupnosti, sestankih &ZDL in javnih tribunah. V razpravah je sodelovalo okrog "00 občanov, ki so dali okrOg 160 spreminjev alnih predlogov. Na splošno moralno reči. da so predloženi osnutek občani ugodno sprejeli in da So diskusije potekale zlasti o tistih vprašanjih, za katere smo želeli, da bi se z njimi prebivalci naše občine nadrobneje seznanili, namreč o vprašanjih, v katerih središču so občan, njegove pravile in dolžnosti, zudovoljcvunjc skupnih potreb, zlasti pa neposredno samoupravljanje (zbori volivcev in krajevne skupnosti). Od družbenih organizacij je podala najobsežnejše pripombe občinska zveza za telesno kulturo, dalje zveza k u 11 u rno-pro-svetni li organizacij občine Domžale in svet za prOSVetO in kulturo. Dokaj tehtnih pripomb je prispevala tudi vrsta zborov volivcev, od katerih naj posebej omenim pripombe zbora volivcev v Mengšu in na Viru. Veliko pozitivnih mnenj je bilo izrečenih zlasti tudi na sejah komisije za občinski statut. Največ pripomb je bilo v zvezi s krajevnimi skupnostmi. Večina občanov je pravilno razumela njihovo vlogo in pomen ter z velikim občutkom odgovornosti trezno in pametno razsodila, da je v sedanjih pogojih, ko je med drugim prav f iiiausiran je krajevnih skupnosti še vedno hudo odprto vprašanje, le bolje, du se ustanove reč je skupnosti. Nasproti tem pa so nekatere vasi. ki nimajo niti najosnovnejših pogojev za obstoj krajevne skupnosti, izglasovale ustanovitev lastnih, samostojnih skupnosti. Najbrž ugotovitev, da vprašanje krajevnih skupnosti v naši občini še ni povsod in docela dozorelo in razčiščeno, da oličnni še ne poznajo njihovega bistva, ni pretirana in neutemeljena. Menim, da bodo morate razprave O krajevnih skupnostih med našimi občani teči Se naprej. Iz. tegu vzroka se je komisija za statut tudi odločila, čeprav jo k temu ustava zavezuje, da v predloženi dokončni obliki besedila statuta izpusti tako določitev območij kol tudi kraje, kjer naj bi krajevne skupnosti obstajale. Po novem besedilu se občanom samim prepušča, da ugotove. če obstoje pogoji zanje ali ne. Drugo temeljno vprašanje, o katerem smo veliko ruzpravljali, je bilo vprašanje štipendiranja. To izredno pomembno vprašanje je bilo v predloženem osnutku slatina res obdelano nekoliko premalo opazno. Določila o njem so natisnjena v poglavju o vzgoji in izobraževanju. Večina predlagateljev meni. da je to mnogo širše vorn.šaiijc. ki bi ga bilo treba enotno urediti morda celo s posebnim poglavjem. Občinska zveza za telesno vzgojo je predlagala, da se tehnična vzgojil izloči iz pristojnosti sveta za telesno kiilluro in vključi v poglavje »vzgoja m izobra-ž.evunjci komisija za statut je I leni predlogom soglašala. Nadaljnja utemeljena pripomba je bila. naj se določbe, ki govore o varstvenih oddelkih pri šolah, prav tako izločijo iz poglavju 0 socialnem varslvu iu vnesejo v poglavje o vzgoji m Izobraževanju. Pruv tako smo razširili določbe, ki govore o nalogah komisije za narodno obrambo. Pomembni sla še dve pobudi, ki pa jih žal nismo mogli vnesti v statut, potrebno pa jih bo upoštevati pri izdelavi ustreznih odlokov. Prva je predlog zbora volivcev v Mengšu, naj bi občina prevzela vse kulturne in tel rsiio- k u 11 u r ne ter zadružne domove v občini in jih nato s posebnim aktom dodelila ali krajevnim sk iipnosi im ali posameznim društvom. Druga pobuda pa je. naj bi bile lwše starejšo od SO let oproščene zgradarine. Ostale pripombe so se nanašale na: krajevne skupnosti, kjer nuj bi bil najvišji organ zbor občanov in uc zbor volivcev: sredstva za dejavnost osnovnih šol. ki naj se zagotavljajo tako. da se Ludo večala v skladu z gospodarskim napredkom občine; posebno skrb vojaškim vojnim invalidom, žrtvam fašističnega terorja in članom Z/D: zahtevo po čimprejšnjem in čimbolj natančno določenem programu zidave stanovali j v občini. določbo, (In so občani obvezni (hiti tudi sami del sredstev zu stanovanja: postopek pri sprejemanju krajevnega samoprispevku; sodelovanje v komisiji zn volitve in imenovanja, kjer naj bi bil tudi en član ZZI5: željo prebivalcev, da se naselji Zg. Loke in Zirovšc pridružila kl; Lukovica. Naštele pripombe je komisija za statut osvojila in vključila v dokončno besedilo staluta. Naslednjih pripomb pa komisija ni »prejehi i ol>čiiia naj zagotovi v celoti brezplačen prevoz šolarjev: statut naj natančneje določi, po možnosti v odstotku, delel krajevnih skupnosti na sredstvih občinskega proračuni: statut nuj Vsebuje določbo o tem. da |e prepovedano pogozdovanje obdelovalnih površin: siatut naj več govori o zasebnem kmetijstvu : vsebuje naj določila o varstvu komunalnih naprav. zagotavlja naj povračilo za škodo, ki jo napravlja divjad na posevkih in pridelkih; spremeni naj se višina sredstev, ki jih dajejo občani prostovoljno za zgraditev kakšne komunalne naprave; statut naj obveže zdravstveno službo Za večjo skrb za prebivalec oddaljenejših in odročnejših krajev: statut naj uredi pokojninsko zavarovanje kmetovalcev in dosedanji krajevni odbori naj ostanejo še naprej. S temi predlogi se komisija ni strinjala, ker nalagajo nekaterim občinskim skupščinam prevelike obveznosti, nekatere že urejajo obstoječi predpisi, nekateri pa niti ne bi bili v njeni pristojnosti. Nalog, ki .čakajo občinsko skupščino po uveljavitvi statuta, je veliko. V štirih mesecih potem, ko bo statut začel veljati, bo treba uskladiti vrsto predpisov z. določbami statuta, vrsto pa jih bo treba sprejeli na novo. Naj opozorim samo nu nekatere: poslovnik o delu občinske skupščine: odlok o ustanovitvi sklada za štipendije; odlok o ustanovitvi skladu zu pospeševanje kiiliiiiiio-prosvetne dejavnosti; odlok o ustanovitvi zdravstvenega centra in socialno varstvenega centru: imenovanje komisije za družbeni nadzor. Novo poštno poslopje, katerega gradi Gradbeno podjetje Domžale, hitro raslo iu dobiva dokončno obliko. Z njegovo do-graditvijo in ureditvijo okolice bo tudi center Domžal dobil drugučno. bolj mest no podobo. Ker bo v tem poslopju namščena tudi nova BVtomatska centrala, telefonski naročniki upajo, dn bodo hitreje dobivali z\e ze kot sedaj Preobremenjenost sedanje Centrale je namreč vzrok pogostili pripomb, pa tudi jeze Volitve novih samoupravnih organov Zakon, ki ga je sprejela Zvezna skupščina o volitvah samoupravnih 01 -anov, zahteva, da delovne organizacije razpišejo nove volitve v te organe do 16. maja. volitve teh organov pa morajo hiti končane do 16. junija letošnjega leta. Novi zakon je prinesel vrsto novosti in tudi nov sistem volitev. Sedanja izbira kandidata za samoupravne organe je prepuščena izključno kolektivom in tudi sam volilni postopek je doživel velike spremembe. Tudi tu opažamo večjo demokratizacijo in širšo volilno pravico, ('o so sedanje samoupravne organe volili samo tisti, ki so bili v rednem delovnem razmerju, pa novi zakon zagotavlja volilno pravico tudi vn- jciieem. sezonskim delavcem, sodelavcem in kooperantom. Tak volilni sistem pa nalaga drnžbeno-političnim organizacijam posebno še zaradi določenih gospodarskih in družbenih premikov mnogo večjo odgovornost. V samoupravne organe bomo morali nujno izvoliti ljudi, ki bodo sposobni uresničevali vse naloge, ki jih opravljajo samoupravni organi, predvsem pa take, ki bodo znali utrditi sistem samoupravljanja in odstranjevati gospodarske probleme, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v posameznih delovnih organizacijah. Samoupravni organi bodo morali krepkeje posegati na področja družbenega standarda in gospodarjenja s sredstvi delovnih or- ganizacij, ker bodo drugače vsa prizadevanja za dvig življenjske ravni in večjo produktivnost zaman. Samoupravni organi imajo sedaj močno oslombo za svoje del O tako v načelih ustave, kakor tudi v občinskem in svojem lastnem statutu. Vendar pa se moramo zavedali, da samoupravni akti, ki smo jih sprejeli, Se ne predstavljajo garancije za to, da Imiiiio uresničili vsa načela, ki 80 napisana v njih. Za uresničitev naprednih načel sistema samoupravljanja in za njihovo dosledno izvajanje bo potrebno še mnogo dela in priprav. Prav zaradi tega bodo morale delovne organizacije in vsi proizvajalci posvetiti kar največ pozornosti izbiri kandidatov, ki bodo po izvolitvi vplivali na nadaljnji razvoj našega gospodarskega in družbenega življenja. Delo občinske skupščine v mesecu aprilu Predzadnji dan v aprilu so se odborniki občinske skupščine zbrali na 13. delovno sejo. katere so se poleg večine odbornikov udeležili tudi republiški poslanci z območju občine. Tajnik skupščine je podal poročilo o poteku pretekle seje skupščine in seznanil odbornike med drugim tudi z delom komisije, ki jo je skupščina pooblastila, da razpravlja O spornih zadevah glede razvrstitve posameznih katastrskih občin v razrede za določitev občinske doklade od kmetijstva, komisija je opravila svoje delo in predložila skupščini predlog za popravljeno razporeditev katastrskih občin oziroma posameznih naselij v razrede, ki ga je skupščina tudi potrdila. Ta razpored je naslednji: a) po I. lestvici se pobira iu plačuje občinska doklada v katastrskih občinah: Dcpala vas. Dob. Dragomelj, Domžale, Homec, Ihan. Jarš., l.oka. Mengeš, Podrečje. 1'odgorica del (1'šata). Radomlje. Stob. studa in Trzin. bi po II. lestvici se pobira in plačuje občinska doklada v katastrskih občinah: Krtina. Lukovici razen naselja Ceplje. Prevoje, Selo, S. Koseze razen naselja Guranje in Preserje, Studenec, Bafolče razen naselja Dupeljne in Straža in k. o. Kova razen naselja jasen in Kolo-vec. o) po III. lestvici se pobira in plača občinska doklada v katastrskih občinah: naselja Blagovici Pod s m reč je. Zg. Loke in Sp. Pelelinjek. v katastrski občini Blagovica, Brezovica, naselje Drlija v k. o Drtija. Kra-šnje, Moravče, Rašica del (Do-bono). Sv. Miklavž razen zaselkov Goropoče. Dobovljc in Viri je. Sv. Andrej, naselja Pod-siran in Prikernica v k. o. Sv. Mohor. Vrhpolje razen naselja Zg, in Sp. javorščica. k. o. Ži-rov šiv naselja Serjučc in Zalog pri Moravčah v k. o. Sv. Valen- tin in naselji.' Gorenje in Preserje v k. O . Spodnje Koseze. d) po lestvici IV. se pobira in plača občinska doklada v katastrskih občinah: Blagovica, razen naselij Blagovica, Pod-smrečje. Zg. Loke in Sp. razen naselja Drlija. Koreno. naselje Čepijo v k. o. Lukovica, Peče, naselja jesen in Kolovec v k. o. Bova. Sv. Trojica. Sv. Valentin razen naselja Serjuče in Zalog pri Moravčah, zaselki Goropeče. Dobovlje in V in je v k. o. Sv. Mohor razen naselja Pod-stran in Prikernica. Šeiitožbolt, Velika ■ vas (del). Zlato jHilje naselja Dupeljne in Straža v k. o. liafolče. naselja Zg. in Sp. Javorščica v k. o. Vrhpolje. Zg. Koseze, Trojane-lJčak. Odborniki so kot vedno doslej obenem z vabili prejeli ludi gradivo o posameznih točkah dnevnega roda iu tako tudi poročilo kmetijske, veterinurske in gozdarske inšpekcije. Poročilo kmetijske inšpekcije je temeljilo predvsem na ugotovitvah, da je bilo leto 1965 obdobje, v katerem se je intenzivno delalo na pospešeni razširitvi družbenega sektorja kmetijstva in so v zvezi s tem v tem obdobju delale na tem področju tri arondacijske komisije. Prva je delala v korist arondacijske-ga upravičenca KPG Jabljo. ki [e pridobila okoli 200 ha obdelovalnih zemljišč. Druga komisija je z delom že zaključila s tem. da je za arondacijskega upravičenca Semesadika v Mengšu uredila okoli 40 ha obdelovalnih zemljišč. Z delom tretje komisije je bilo v korist bvše kmetijske zadruge Lukovica pridobljenih na moravskom območju 162.5" ha zemljišč. Poleg omenjenih občinskih komisij je delala na območju Domžal tudi okrajna arondacijska komisija, ki še vodno ureja kompleks v korist arondacijskega upravičenca >Agrokombinat« — obrat Men- geš in Crnelo. Poročilo, kakor tudi kasnejša razprava sta kritizirala nestrokovno izvedena agromelioracijska dela na moravskom kompleksu, katerih rentabilnost je zaradi prevelikega premika količin zemlje, še tudi problematična. Na to je občinski kmetijski inšpektor pravočasno opozarjal, vendar kaj več v okviru svoje pristojnosti v tem pogledu ni mogel ukrenili. Naloga kmetijske inšpekcije je namreč predvsem v leni. da kontrolira, kako zasebni kmetijski proizvajalci in družbeno kmetijsko organizacijo izvajajo predpise v zvozi s kmetijsko proizvodnjo. V preteklem letu je kmetijska inšpekcija ugotovila Bajveč kršitev predpisov v prometu s semenskim blagom, in sicer je od 17 pregledanih poslovalnic kar devet prodajalo več let stara semena, medlem ko določajo predpisi, da sem" no sme biti starejše kot osem mesecev od datuma polnjenja. Odbornik — strokovnjak s tega področja, jo v razpravi ugotovil poleg tega tudi slabo pre- skrbo s semeni, ki jih često pri man j k a je. knkor tudi neenakomerno preskrbo z umetnimi gnojili. V takšnih okoliščinah glede preskrbo z reprodukcijskim materialom bo kmetijski inšpekciji težko zahtevati dosledno izvajanje občinskega odloka o agrotehničnem minimumu, V razpravi jo bil iznesen tudi predlog, nuj bi se zaradi stabilnejše proizvodnjo in s tem tudi preskrbe, določile minimalne odkupno ceno vsaj glavnim kmetijskim proizvodom. Omenjeno jo bilo vprašanje k •operacijskih odnosov v kmetijstvo iu v zvozi s toni vprašanje socialnega zavarovanja kmeta, kadar gre ta s svojimi celotnimi ali določenimi kmetijskimi zmogljivostmi v kooperacijo. V zvezi s tem pa bo treba pospešeno urejevati (udi vprašanje kreditiranja zasebnih proizvajalcev. V poročilu, ki ga jo podal veterinarski inšpektor in ki jo vsebovalo podatke o organizaciji veterinu rske službe na območju občine ter o delu voteri-n u rske inšpekcije, je bil ugo- Tovarna »Trak'< v Mengšu ureja doslop na dvorišče, urejenost tega dela pa bo pripomogla k lepšemu izgledu vsega kraja Nn podlogi sklepa občinske skupščine, nnj se zgrudi nn Brdu novn šoln nu primerni lokaciji je Svcl zn šolslvo na skupni seji z upravnim od broni družbenega sklada /a šolstvo iu na priporočilo gradbenih in urbanističnih slrokovnjukov sprejel sklep, naj se nova šola zgradi v neposredni bližini sedanjega šolskega poslopja kot samostojni objekl. Pravtako je lil sprejel tudi sklep, naj hi se še v tem letu novo poslopje spravilo pod streho, naloga sklada za šolstvo pa je. da poskrbi za potrebna sredstva. Izvajalec: (iradbeno podjetje Domžale tovljen monopolni položaj podjetja Emona pri odkupu živine na območju občne Domžale. Odborniki so kritizirali dosedanje odkupne cene tega podjetja, k so pogslo dvojne in so v .sosednih občinah višje kot v domžalski. V zvezi s tem je veterinarski inšpektor seznanil odbornike z novimi odkupnimi cenami živine na območju občine, ki so za rejce ugodnejše in so naslednje: 550 dinarjev za 55 "/o klavnost pri pitani živini dO 5 let starosti. 5H5 dinarjev za teleta za klanje od 90 kg dalje. 415 dinarjev za teleta, ki gredo v pitanje (SO do 90 kg teže). 465 dinarjev zn teleta za pitanje (90 do 120 kg teže), od 505 do 555 dinarjev voli I. vrsle z. nad 55 "/o klavnosli. 290 dinarjev za vole II. vrste s 6"/« odbitkom, od 180 do 500 dinarjev za krave (po dnevni ceni). Poročilo gozdarske inšpekcije je poleg podatkov o reševanju zadev v upravnem postopku vsebovalo podatke o delokrogu in opravljenem delu te službe, ki je glede na razvito dejavnost zelO obsežno, saj je na ob iiioejii občine skupaj 10.840 ha gozdnih površin. V razpravi je bilo ugotovljeno, da je gozdno gospodarstvo na območju občine zajelo že 50 Vn vse blagovne proizvodnje lesne mase. Po mnenju zastopnikov papirne industrije pa bi bilo nujno zagotoviti preskrbo z lesom najprej domačini koristnikoin. ker so ii. kljub delni prednosti pri preskrbi iz. domači? proizvodnje, vezuni na uvoz lesnih surovin iz drugih republik. V nadaljevanju seje je skup ščinn sprejela odlok o gradbenih delili, zn katera si i potrebno dovoljenje za graditev. S tem odlokom bo tudi poenostavljen postopek za izdajo do voljenj zn gradnjo ali adaptacijo manjšin objektov, Seveda pa skrajšan postopek ne velja za gradnjo stanovanjskih hišic — zidanih ali montažnih, ampak le za manjša gradbena dela. za katera se je doslej, na primer, izdajalo gradbeno soglasje. Po sprejetem odloku so to naslednja gradbena dela: a) novogradnja: garaže, slclj-uiki. drvarnice, kurnice. lope. čebelnjaki, oporni in podporni zidovi ob cestah IV. reda ter "slala manjša gospodarska poslopja in objekti: h) adaptacija: hlevi, svinjaki, skediiji in objekti, ki so našteli pod točko a) tega odloka; o) za novogradnje in adaptacije se šteje ludi ureditev ali naprava hišnih kanalizacij, s priključki na javno kanalizacijsko omrežje oziroma greznico, naprava betonskih gnojišč z irrezničiiiini jamami namesto obstoferih pro\izoričnih enoiišč. gradnja vodnjakov in knpnic ter naprava hišnega vodovoda z zajetjem. Novogradnjo garaž mora obravnavati svet za gradbeništvo in urbanizem občinske skupščine. Nadaljnja točka dnevnega reda je bila razprava o priporočilih plen uma SZI )l, in občinskega sindikalnega sveta in sicer o vprašanju osebnih dohodkov izpod 25 tisoč dinarjev in o vprašanju štipendiranja. Odpravljanje nizkih osebnih dohodkov ne bi smelo biti le kampanjska akcija, aiupnk si-slemnlično in resno obravnavanje tega osnovnega vprašanja življenjskega standarda s strani vseh. Predsednik občinskega sindikalnega svela je v svojem poročilu podal pregled predvsem za nekatera industrijska podjetja, kako so doslej uspel,i z akcijo pri odpravljanju nizkih osebnih dohodkov. V občinskem merilo je bilo nn primer meseca septembra preteklega leta le 2N.6 "/o zaposlenih z osebnimi dohodki pod 25 tisoč, število zaposlenih pod tem minimumom v meseca januarju 1964 pa sije znižalo le zn 3"/«. Realnejšo sliko IkuIo dali podatki meseca marca, v katerem se je stanje menda precej popravilo. Nadalje so bili kritizirani neprimerni načini odpravljanja nizkih osebnih dohodkov, kot na primer i nesmotrnimi investicijami ali ne da bi se istočasno povečala tudi proizvodnost in podobno. Zalo je skupščina spre-jela priporočilo, naj bi delovne organizacije na sejah svojih delavskih svetov in drugih organov obravnavale In vprašanja in jih vključile v program razvoja podjet ja, Nadali nje priporočilo je veljalo delovnim organizacijam glede načrtnejše in smotrnejše politike štipendiranja in s leni kadrovske politike. Ugotovljeno je bilo. da sedanje štipendije ne zagotavljajo šl iiden lom uiti na i nuj ne i šib materialnih pogojev zn študij. Število šl ipeudi rancev in tudi višina štipendij naj bi se v bodoče zviševala in dodeljevala v obliki posojila, kar bi bilo primernejše tako za podjetje kot tudi za samega štipendista. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da dosedanji sistem štipendiranja v marsikaterem primeru podjetju ni pomagal do pričakovanih si rokovnjakov. saj sta nn primer v papirnici Koli-čevo od desetih štipendistov na fakulteti prišlj v podjetje le dva. Nalo je skupščina potrdila zaključni račun občine Ba leto 19f)3 jn izvršitev finančnega načrta uprave občine zn preteklo leto ter davčni zaključni račun občine Domžale za leto 1963, Problem šole nn Brdu Naslednja točka dnevnega reda Odločitev o lokaciji za gradnjo šole na Brdu., zavzema v zapisniku skupščine drvet strani razprave predlogov in mnenj odbornikov za čimbolj zadovoljivo rešitev vprašanja, ki je že nekaj časa pereče za ves šolski okoliš brdske šole. Svet za šolstvo in svet za urba nizom sta namreč kljub deljenim mišljen jem strokovnjakov sprejela sklep, da se izvrši adaptacija šole na Brdu v obliki prizidka, ki predstavlja B5*/« novega dela šolskega poslopja na doslej predvideni lokaciji. Večini odbornikov občinske skupščine pa ni bilo razumljivo stališče gradbenega odbora, naj bi se Šola adaptirala, če je sk u pščina pripravljena financirati novogradnjo šole na primerni lokaciji, s čimer bi pridobili ne le nov šolski objekl. pač pa tudi dosedanje šolske prostore, ki bi se dali izkoristiti bodisi za stanovanje ali v turistične namene, oboje je namreč za navedeno območje prav tako pereče in bo morala občina le reševali. Kljub taki pripravljenosti skupščine so navzoči člani gradbenega odbora še vedno vztrajali na zahtevi po adaptaciji šole z odmikom od dosedanje zgradbe, kot so v skrajnem primeru predlagali tudi gradbeni strokovnjaki. Zastopniki gradbenega odbora so u leinel jeva I i sla I išče pred vsem z že porabljenimi sredstvi za načrte in že izvedenim izkopom, predvsem pa zaradi čimprejšnjega pričetka gradnje ki bi se zaradi nove lokacije in dopolnjevanja načrtov zavlekla. po njihovem najmanj zu eno leto. Kljub zagotovilu, da je z.a gradnjo šole na Brdu v letošnjem letu predvidena v šolskem skladu le četrtina pred računske vsote, ki jo bo v tem letu še lahko porabiti, se je gradbeni odbor in del odborni kov ogreval za adaptacijo »tare šole Ker po običajnem glasovanju o danih predlogih ni bilo mogoče ugofovfi opredelitve posameznih odbornikov, so se zedinili za tajno glasovanje. Izvolili so tričlansko komisijo. ki je izvedla glnsoonnje z listki, po katerem se je 25 odbornikov odločilo vsa novogradnjo na primerni lokaciji«, za drugi predlog »za adaptacijo z odmikom novega trakta« pa 22 odbornikov. Treba bo torej določiti primerno lokacijo, poskrbeti zn načrte in pričeti z gradnjo v okviru razpoložljivih letošnjih sredstev, nadaljnja pa podo zagotovljena v prihodnjem leta, Pod običajno točko dnevnega reda »razrešitve in imenovanju* je bila na predlog komisije za volitve in imenovanja ustanovljena posebna komisija tU pridobivanje in urejanje kmetijskih zemljišč zn družbeno proizvodnjo, Komisijo sestavljajo: Pavlin Albin kot predsednik, člani pa so Ščukovi Viktor. Pli-beršek Frane in Zaje Branko. Še enega člana naj določi svet Za kmetijstvo občinske skupščine. Z nadaljnjim sklepom skupščine je bila likvidacijska komisija za likvidacijo gostišča Pri Matičku« v Mengšu imenovana za likvidacijsko upravo pri tem gostišču, ter izvršena zasedba delovnega tnrsta matičarja iu šefa krajevnega urada v Moravčah. Namesto Petra Grub-narja ki bo prevzel delovno mesto na sedežu občinske u|ira ve v Domžalah, bo odslej posle matičari,i m vodje krajevnega urada Moravče upravljala Jol-ka Stupica Na koncu je skupščina v štirih premoženjsko pravnih zadevah potrdila sklepa sveta z.a finance ter odobrila najem pO sojila z.a gradnjo poštnega po slopja ter komunalnega eenlra v Domžalah. Odlašanje ni potrebno Rezultati prehoda na 42-urni delovni teden S prvim januarjem sta prešli na 42-urni delovni tednik v naši občini dve delovni organizaciji (Papirnica Količevo in In-duplati Jarše), kar predstavlja nad četrtino zaposlenih v industriji. Ker imamo na razpolago podatke; za prvo četrtletje, lahko že naredimo prve primerjave in govorimo o izkušnjah prehoda. Poglejmo nekaj podatkov iz zgoraj navedenih podjetij (primerjamo prvo tro-mesečje 1964 s prvim tromesečjem 1963; fakturirana realizacija v indeksih: za prvo tromesečje 1963 je indeks 100): Papiraics Iivluplati Celotni dohodek . . 104,8 125,4 Poslovni stroški . . 103.1 106.9 112.0 172,7 Cisti dohodek . . . 119.7 179.0 Osebni dohodki . . I27.H 112,9 Skladi...... 103.9 ,_* Izvršene ure iu 93,6 95,4 Produktivnost (koli- II 5.5 106.6 Poprečni OD . . . . 110.7 111,3 * Za sklade v Indupiati nismo izračunali indeksa, ker v lanskem prvem četrtletju niso ustvarili skladov, v letošnjem prvem četrtletju pa 92 milijonov. Iz podatkov je razvidno, da se je število izvršenih ur in nadur zmanjšalo (ob povečanju števila zaposlenih) in s tem se je zmanjšalo tudi število ur na enega zaposlenega. To pa jo tudi cilj skrajševanja delovnega tedna, ki naj zagotovi več prostega časa za strokovno izobraževanje in dviganje splošne kulturne ravni, več časa za šport iu razvedrilo in več časa za družbeno aktivnost proizvajalcev. S skrajšanim delovnim tednikom pa moramo doseči iste ali večje rezultata v proizvodnji, pri osebnih dohodkih in skladih. Podatki nam kažejo, da so v papirnici dosegli 17,42 kg/h končnega izdelku (v letu 1963 13.24 kg/h), kar |>otneni dvig količinsko produktivnosti za 15,3 "/o. Rezultat gospodarjenju pa ne zavisi samo od količine proizvodov, ampak tudi od asorlimoiita izdelkov, Ce se podjetje usmeri na manjše število izdelkov in izloči vse tiste, ki ne prinašajo dohodka, so izboljšali rezultat gospodarjenja, ne du bi bistveno povečali proizvodnjo po količini. To nam kažejo podatki za Indupiati. kjer se je proizvodnja blaga povečala za 1,4 v m5, dohodek in čisti dohodek pa sta se zelo povečala. Kljub Zmanjšanju števila ur na posameznika. Opažamo povečanje poprečnih osebnih dohodkov. Poprečni OD so se dvagnili v papirnici od 40.086 v letu 1963 na 54.154 v marcu letos, v Indupiati pa od 2S.494 na 52.851 din. Isto nam kaže tudi povečanje OD na uro in sicer v papirnici od 195 din nn 244 din na uro, v Indupiati pa od 155 din na 167 din na uro ali za približno 26•/», Skladi se v obeh podjetjih povečujejo. Vendar za papirnico Ugotavljamo, da se hitreje dvigajo OD kol skladi. V Indupiati je razmerje delitve čistega dohodka glede na leto 1905 ugodno, vprašanje pa je, kako dolgoročna je ta tendenca. Napak hi bilo že po tromesečnih rezultatih dajati obračun, lahko pa že naredimo nekatere zaključke. Najvažnejša agotovitev j«; ta, da je prehod uspel, čeprav sla prva dva meseca kazala bolj slabo. Naslednje ugotovitve pa bi bile: da samo ustavno določilo še ne zagotavlja skrajšanega delovnega tednika, ampak, da so potrebni zn la prehod primerni gospodarski rezultati: da so načini skrajševanja različni: zmanjševanje števila ur dnevno, tedensko ali celo letno pri sezonskih delili, da je pri velikih gospodarskih organizacijah potreben postopen prehod: da pri boljšem izkoriščanju delovnega časa ne smemo iskali rezervo samo v disciplini ali celo v skrajševanju odmora: da je potrebno preučiti Izkoriščanje kapacitet iu možnosti uvajanja več izmen; da je potrebno zagotovili ustrezno slro-kovnost proizvajalcev, kar ima neposreden vpliv na produktivnost; da moramo uvajati sodobno organizacijo dela in proizvodnjo ter sodobno organizacijo strokovnih služb; da razvoj samoupravljanja iu delitve zavisi od zainteresiranosti in sodelovanju vseh članov delovne skupnosti. Prehod na skrajšani delovni tednik zahteva boljše gospodarjenje. Zalo so potrebne temeljito priprave in izdelava programa prehoda, predvsem pa ni nobenega vzroka, da bi s pripravami za ta prehod odlašali ali jih zavlačevali. Kmalu začetek gradnje zdravstvenega doma Intervju s predsednikom občinske skupščine Finančni program investicij v zdravstvu naše občine predvideva, kot je znano, predvsem z.grndilcv zdravstvenega doma v bližini komunalnega centra, ki so ga že začeli graditi. Ker so v zadnjem času nastale nekatere težave okrog začetka gradnje za našo občino prepolrebnega objekta, smo se obrnili z. nekaj vprašanji nn predsednika občinske skupščine Domžale, Jožela Pogačnika. Tov. predsednik, kako je trenutno t, gradnjo novega zdravstvenega doma? »3\ mapi je razpravljal o gradnji gradbeni odbor in sprejel sklop, da so v najkrajšem času razpiše natečaj za oddajo gradbenih in obrtniških del z.a novi objekt. Letos bomo v I. etapi začeli z gradnjo prvega, glavnega objekta, oba stranska paviljona pa bi prišla na vrsto pri-hodnje loto. Sredstva za gradnjo bodo zagotovi jena.-. V zadnjem času so nastale nekatere težave in zato verjetno delna zamuda, ali ne? Znano jo. da se bo naš zdravstveni dom gradil vzporedno z ljubljansko bolnišnico in smo na občinski skupščini o tem že sprejeli odlok o iin-čimi sofinanciranja te bolnice. Vendar do danes naša in bežigrajska občina nista sklenili dokončne pogodbe z grupo za izgradnjo ljubljanske bolnice in zdravstvenih domov, ker so postavili nekatere neutemeljene zahtevo, češ ,v ša občina je bogata, lahko veliko da'. Temu pa Seveda ni tako, zato še sedaj nismo plačali prispevka z.a leto 1965. Sploh je nejasno, kako bo z gradnjo samo bolnico, ker no bo toliko sredstev, kot je bilo predvideno iz posojila republiškega sklada za socialno zavarovanje: del tega bo šol verjetno za zvišanje pokojnin. Zaradi napačno predstavo, češ da mislimo delati Ljubljani prod nosom bolnico, kar seveda ni res, so bila v Ljubljani nekatera odklonilna stališča do doma sploh. No. sedaj smo so sporazumeli, da začnemo z gradnjo v Domžalah v minimalnom obsegu. Odločeni smo. da gradnjo izpeljemo, četudi no bi bilo nič z gradnjo v Ljubljani oziroma s posojilom v višini 60°/o od investicijske vrednosti iz omenjenega sklada.< Kakšna sredstva so predvidena za gradnjo doma oziroma bolnice v Ljubljani? »Dosodaj smo predvidevali, da bomo dali do leta 1971 z.a ljubljansko bolnico skupno 544.5~4.O00, za domžalski zdravstveni dom pa 279,513.000 din. Zaiadi splošne podražitve se bo celotna vsota verjetno precej zvišala. Letos bomo v proračunu zagotovili v le namene preko 95 milijonov. Sicer pa bomo gradili doni s 40"/n lastno udeležbo, ostalo pa bo posojilo, katerega bomo morali izplačati v letnih obrokih do 1971. tako, da nam ne bo nihče podaril niti dinarja. S posojilom bomo samo pospešili gradnjo.' In kakšne so glasne značilnosti načrtov oziroma doma? »Objekt bo po mnenju posebne strokovne komisijo pri omenjeni investicijski grupi eden najbolj funkcionalnih sploh in bo lahko kril v glavnem tudi perspektivne potrebo po zdravstvenih uslugah. V prvem traktu, ki bo ononadstro-pen. bo splošna ordinacija, industrijsko preventivna, laboratorij in palrouuž.iiii v pritličju, v nadstropju pa vsi oddelki zo-bozdrnvsi v eno ambulante, uprava zdravstvenoga doma in zdravstveni center za proučevanje zdravstvene problematiko. V stranskih paviljonih pa bodo razni dispanzerji, kot nnti TRC, ginekološki i t čl. in pomožni prostori ter dvorana za sestanke kolektiva.« Novi trfivski prostori - velika pridobitev m MiFale Dan pred 1. majem so odprli nove trgovske prostore v trgovsko-stanovanjskem hloku nu ljubljanski cesti v Domžalah. Slovesnosti ol> otvoritvi so prisostvovali predstavniki izvajalcev, trgovskih podjetij, ki imajo v bloku prostore, investitorju in občinskih političnih organizacij. Vse lokale je slovesno odprl predsednik občinske skupščine Jože Pogačniki ko je v vsaki trgovini prerezul trak pri vhodni Nedvomno je 5 novih lokalov velika pridobitev za trgovsko nmrr/ji:. posebno še z.a potrošnike. Iz domžalske občine namreč Odteče veliko denarja v ljubljanske trgovine, ker so domžalske ali premalo založene ali pa so premajhne, da bi zadostile potrebam 23.000 prebivalcev našo občine. Po podatkih odteče med vsemi občinami ljubljanskega okraja največ denarja prav iz naše. Poudariti je treba tudi. da smo z novim blokom pridobili predvsem tako trgovine, ki jih doslej v našem občinskem središču nismo imeli. Trgovina z. nvto-deli in motornimi vozili, ki jo je prevzelo Trgovsko podjetje Slovenija avto. je nedvomno izpolnila .vrzei. ki so jo čutili predvsem lastniki motornih vozil. Mamice so se verjetno razveselile specializirane trgovine z otroško konfekcijo »Kokoc«, vsi pa Drogerije. Mlečna restavracija v takem obsegu je bila nadvse potrebna, Mladinska knjiga pa se je navsezadnje le preselila v primerne prostore. Celotna površina trgovskih lokalov meri 550 kvadratnih metrov. Ne nazadnje pa jo treba seveda omeniti, da je v novem bloku 36 družinskih stanovanj in 16 samskih sob. Zanimalo nas je, kakšna bo izbira blaga in kakšne bodo cone v novih trgovinah, pa smo obiskali nekatere prodajalce. V poslovalnici Mladinske knjige so povedali, da bodo imeli v novem prostoru veliko večjo izbiro literulure, šolskih in pisarniških potrebščin kot prej. Novosti? Prodajajo tudi pisalno in računske stroje! Zu šolarje pa le ona zanimivost: prodajajo gramofonske plošče, s posnetimi pravljicami in mladinskimi igrami. Cena je enotna 400 dinarjev. Pravijo, da gredo kar dobro v denar. Stalno dobivajo tudi mladinske časopise in revije, med drugim Mladino. Cicibanu in Pionirski list iu nekatere revije zu žene. Ko smo vprašali, če imajo razglednice. SO imeli marsikaj, samo domžalskih ne! (ene? Take kot v Ljubljani, pravijo! K veder Janko, poslovodja po-slovalnice Slovenija avlo. je omenil, da zaenkrat šele poskusno prodajajo, »Vestno ni zapisujemo vse želje kupcev, saj vemo, da bo od naše elastičnosti odvisen uspeh!* V glavnem imajo že sedaj večino avtodelov, od motornih vozil prodajajo le mopede in sku-terjo. »Avtomobili«? »Jn. veliko kupcev se jo že v teh nekaj dneh zanimalo za nakup avtomobilov, vendar — zaenkrat ne zbiralno niti prijav! V enem letu pa predvidevamo, da bomo prodajali tudi avtomobile. Cone so v glavnem enako kot v Ljubljani, morebitne razliko so le zaradi prevoza, kolikor ne nabavijo materiala sami. V »Kckoii' pa jo trgovina polna otroških igrač m konfekcije za otroke od 1. dneva starosti pa do 16. leta. Tudi z.a oprtano nosečnic imajo večinoma vse; otroške vozičke tudi lahko dobite. Pravijo da je bil že v prvih dneh promet zelo dober. Zaenkrat 10 dobro založeni, čeprav imajo težave z nabavljanjem otroške konfekcije, ker ni tolikšne izbire. Zanimivost: prodajati bodo začeli tudi otroške čeveljčke! Zri cene pravijo, da so normalne. Mlečna restavracija pa zjutraj komaj prenese naval. \o bi bilo slabo če bi stregle dopoldne tri prodajalke, iako pa težko v konicah ust režejo vsem. posebno Se. ker prodajajo tudi topel obrok — enolončnice. I'c-stuvrnciju jo z.a sedaj dobro založena. Splošen vtis po obisku v trgovinah: vso so zelo lepo in moderno opremljene in dobro založeno. Upajmo, da bo tako tudi uj'uio. Predsednik občinske skupščine Jože Pogačnik, simbolično izroča nove. sodobne in moderno urejene poslovne prostore svojemu namenu. Kljub slabemu vremenu se je otvoritve udeležila velika množica ljudi HCai berejo občani nase občine? Uredništvo je prejelo clopis anonimnega prijatelja knjig, ki med drugim pravi: »Vaš list je zelo važen činitelj v občini Domžale, zato mu predlagam tole: O marsičem se je občinski poročevalec že razpisal, zalo bi bilo zelo koristno, da hi tudi o Občinski knjižnici zvedeli nekaj več. kje. kdaj iu kako. po kakšnih pravilih deluje Občinska knjižnica, kakšna je IzpO-sojninn, kdo si sme izposojati knjige! Pa tudi sicer bi lahko napisali nekaj več o važnosti knjig in o posameznih zbirkah, recimo o knjigah Prešernove družbe. — Prijatelj knjig.« To pismo nas je spodbudilo, da smo obiskali Občinsko knjižnico, ki ima svoje prostore v Kolodvorski ulici S. nasproti železniške postaje. O delu knjižnice sta pripovedovala dolgoletna knjižničarka Mirni Privšok in upravnik Vinko Mazi. Enotna občinska knjižnica se je osnovala leta 1961, ko so so združilo knjižnice Domžal, Mengša in Moravč. Danes lah- ko vse tri knjižnico nudijo bralcem blizu 12.000 knjig s področja leposlovja, znanosti in Umetnosti, večino mladinsko literature, ki je izšla po vojni, prav tako pa imajo naročene tudi razne revije, kot Naše razglede. Sodobnost, Nova obzorja, Obzornik. Tovariša in Perspektive. Knjižnica, sla poudarila oba sobesednika. lahko seveda izpolnjuje svoje poslanstvo — knjigo čim širšemu krogu ljudi — samo. če svoj knjižni sklad neprestano izpopolnjuje z novitetami t našega knjižnega trga. Tako so lani nabavili sicer 974 novih knjig, letos jih bodo več kot 1500. vendar jih DOmaUjkanje finančnih sredstev ovira pri nakupu Se večjega števila knjig. Občinska skupščina posebno lotos kaže mnogo razumevanja za knjižnico, saj jo dala dotacijo 2.200.000 dinarjev, vendar bi za najmanjše potrebe rabili vsaj še milijon. Neuresnicijivc so seveda želje po čitalnici, ki bi bila sicer v Domžalah nujno poln li- na, na drugi strani pa bi radi osnovali tudi Studijsko knjižnico in čitalnico. Zanimalo nas jo. koliko posegajo po knjigah prav Dom-žnlčani. Knjižničarka Privško-va je odgovorila: »Čeprav so delno res pozna vpliv televizije, pa jo samo v Domžalah 1879 aktivnih bralcev, kar je nedvomno lepo število. Lani so si izposodili 22.995 knjig. Omeniti pu je seveda treba, da poleg omenjenih treh knjižnic delujejo še potujočo knjižnice v Blagovici, Krušnji. Krtini. Domu počitka v Mengšu in zadnji čas tudi v Vrhpo-Iju. Vsako leto jeseni izmenjani kovčke s 120—140 knjigami, ki potem krožijo po vaseh, povečini ob pomoči učiteljev. Za izposojanje iz potujoče knjižnice so zelo nizke izposojnine. Sicer pa je izposojala,i 3«/o od nabavno ceno posamezne knjigo tj., od 5 do 140 dinarjev, rok izposojanja pa 14 dni. v upravičenih primerih tudi ono leto. In težavo? Upravnik je zaskrbljeno majal z glavo: »Nikakor ne more- mo dobiti primernega strokovnega kadra, ki bi bil nujno potreben. Število knjig in obiskovalcev narašča! Poskusili smo s .stipendiranjem na Soli za visoko kvalificirane knjižničarje, ki bfl kmalu zaključila z. delom, vendar nismo uspeli dobili nikogar. Seveda nastanejo finančne težave, ker bi radi kupili čimveč knjig, ustanovili čitalnico itd. Na vsak način bi bilo potrebno, da so zagotovi knjiž-rtici največja možna pomoč, saj se vložena sredstva bogato o-brostn je jo.j Načrti? _ Ustanovili bodo posebno politično knjižnico., povečali bodo število potujočih in stalnih knjižnic, saj so recimo v Ko-domljah in Lukovici realne možnosti za to. da bi res vsak lahko prišel do knjige. Za informacijo pa še tole: kit iižnica v Domžalah izposoja knjige vsak ponedeljek in petek od 16. do 2(1. ure. v lorek in sredo od H. do 11. ure. v če-triek in soboto pa od 14. do iH. ure. Vpiše se lahko vsak. tudi strast, Prepovedano V zadnjih dneh aprila smo na zvezni cesti Ljubijana-Ma-ribor opazili v Domžalah na vseh križiščih s stranskimi cestami nove prometne znake, ki označujejo stalno prepoved vožnje za kolesarje in vprežna vozila. Odlok, s katerim je prepovedana vožnja za omenjeno koristniko cest na odseku do Trzina, pri odcepu ceste proti za vprežna vozila Kamniku pa do mostu čez Kamniško Bistrico na Viru. je izšel že pred letom dni. Priznati moramo, da ta odlok in postavitev znakov le v Trzina in na Viru, ni bil zadosten ukrep za popolno informacijo kolesarjev in vpreg o prepovedi vožnje na odseku ceste Trzin—Vir. Prometna milica je v začetku veljave omenjenega odloka le opozarjala, medtem ko so v zadnjem času miličniki zahtevali plačilo mandatne kazni oziroma prijavljali kršilca toga predpisa sodniku za prekrške. Taki ukrepi pa so večkrat izzvali proteste kršilcev češ: odloka ne poznam, ali: saj cesta ni povsod opremljena z ustreznimi prometnimi znaki. Tem izgovorom je v zadnjem času napravilo konec Občinsko komunalno podjetje, katerega delavci so postavili že omenjene prometne znake na vseh križiščih. Cesta Ljubi juna-Muri-bor je izredno močno obremenjena s prometom motornih vozil, zlasti na odseku Trzin-Dom-žale. Razbremenitvi prometa v ko- in kolesarje! rist motornih vozil je seveda morala slediti urnaknitev počasnejših vozil, kot so kolesarji in vprežna vozilu z glavne prometne žile na stransko. Uporabniki ceste, na čigar cestnem odseku je vožnja prepovedana, naj se zavedajo, da bo vsaki kršitvi prometnih predpisov sledila kazen. Ker poleg tega ni niti več umestno niti varno voziti z, vozom ali kolesom po prepovedanem odseku, si velja tudi zapomniti, da prevzame vsak kršilec tudi VSO odgovornost za nesreče, ki bi jih povzročil ali ki bi se njemu zgodilu. Te vrstice naj služijo vsem kolesarjem in voznikom vprege kot dobrohotno navodilo. Do sem vse lepo in prav. Malo presenečenje vzbuja druga slika, ki prikazuje obvezno smer za kolesarje preko glavne ceste. Dejstvo je, da je obvezno zavijanji! kolesarjev na levo ob prihodu na glavno cesto, ob le malo zmanjšani budnosti in pazljivosti smrtno nevarno. Zlasti takoj po drugi uri popoldne, ko jo gostota prometa največja, ker se tedaj največ ljudi vrača z dela. Oglejmo si, kaj je sploh mogoče ukrepati, da bi omenjeno situacijo z.boljšuli. Najbolj primerna je ureditev obvezne smeri za kolesarje na desno in ureditev podvoza. Ta rešitev je najbolj varna, a obenem tudi najdražja. Vse ostale rešitve so cenejše, a le delno rešujejo problem. Vsekakor pu s takim prometnim znakom, kot ga kaže naša slika, izpostavljamo nevarnosti človeška življenja na račun pomanjkanja denarnih sredstev. Prireditve ob SO-ietitici domiaisice godbe Prvi koncert v okviru proslav 80-lotnice godbe na pili al a v Domžalah je godba imela II-aprila v Godbenem domu v Domžalah. Vsa izvajana dela na tem koncertu so bila na kvalitetni višini, za kar ima največ zaslug kapelnik Albano Persi. Razveseljivo ie posebno dejstvo, da ima godba sedaj v svojih vrstah predvsem mlade godbenike, ki jih je že vzgojila Glasbena šola. Čeprav je bil ta večer na programu odličen film. poleg tega pa še košarkarska tekma, ki je pritegnila mnogo gledalcev, je bila dvorana Godbone-ga doma polna, napolnili so jo poslušalci, ki radi poslušajo tovrstno glasbo, ki radi poslušajo svojo godbo. Drugi koncert v okviru proslav je godba priredila na predvečer 1. maja na ploščadi pred trgovskimi bloki na Ljubljanski cesti. Prostor je za taka izvajanja zelo primeren. Občinstvo, ki se ga je zbralo jepo število, je godbenike za izvajana dela nagradilo z dolgotrajnim aplavzom. Za praznovali je delavskega praznika 1. maja je gorlba priredila tradicionalno budnico. Letos je tej budnici dala še poseben poudarek. Na čelu godbe, ki se je pomikala skozi Domžale, je bila trobojnica. transparent za 1. maj. v »koleselnju* sta se peljala najstarejši še živeči godbenik Ovca Franc (Rakec) in nekdanji »plačilni« Lovro Verč-nik. ki si je tudi nadel obleko, ki jo je nosil, ko je bil še v aktivni službi. Pred I. osnovno šolo so bili vsi godbeniki in gledalci postreženi s svežim golažem. S tem je hotela godba na svojevrsten način praznovati ilelavskt praznik in istočasno svoj visok jubilej. Godba na pihalu bo v nedeljo 21. junija 1964 praznovala SO-letnico svojega obstoja. Na predvečer bo imela slavnostni koncert v Godbenem domu in sicer ob 20. uri. V nedeljo dopoldne bo ena izmed godb. ki so povabljene na proslavo, priredila koncert, popoldne ob 14. uri bo sprejem gostov, nato pa slovesnost na ploščadi pred trgovskimi bloki. Po sprejemu bo sprevod, v katerem bodo Sodelovale sosedne godbe, gasilci, narodne noše ter ljubitelji godbe, krenili mimo spomeniku na veselični prosfor poleg Godbenega doma. 7a\ sedaj vabimo občane na ta pomembni jubilej. Kompletna domžalska godba na pihala šleje 37 mož in deklet. Pomlajena in odlično vigrana proslavlja v teh dneh pod vodstvom svojegn kapelnika Albana Per- sija svoj visoki jubilej Ustanovitev posebne osnovne šole na Homcu V septembru t. 1. to je z novim šolskim letom bo začela z delom posebna osnovna šola na Homcu. Sedanji oddelki pri II. osnovni šoli v Domžalah bodo ukinjeni oz. preneseni na Homec. Ustanovitev posebne osnovne šole se je pripravljala več let tu je bila nujna. Ugotovljeno ic. da manj nadarjenim otrokom družba ne nudi tistega, kar je po zakonu dolžna, to pa ima za poznejše življenje takega človeka hude posledice. Doslej smo imeli poseben oddelek za manj nadarjene otroke pri II. osnovni šoli v Domžalah, ki pa nima potrebnega strokovnega kadra, pa še to le za prve štiri razrede. Pouk se vrši v kombiniranih oddelkih za 1. in 3. razred ler 2. in 4. razred skupaj, (*'e pogledamo, kakšna škoda nastaja s tem. urejen internat, v katerem bodo prebivali med tednom, čez nedeljo pa se bodo vračali na domove. pravilno uporabljati in ga pokvarijo, bodisi namerno ali nenamerno. Okvare nastanejo torej zaradi pomanjkljivega znanja ali pa iz. objestnosti in malomarnega odnosa do splošne ljudske imovine. Ker sta oba javna telefona neuporabna, pri-caka jemo od vzdrževalne sekcije PTT prometa, da bodo celice kmalu popravili in usposobili za pogovore. Vsekakor bi bilo potrebno dati v celice tudi telefonski imenik! Občanom, ki teh naprav nočejo pravilno uporabljati oziroma uporabljajo telefonske celice za javna stranišča, pa priporočamo več obzirnosti, kulturnega odnosa do naprav, ki služijo nam vsem! V nedeljo J, nprila so se zbrali na radomeljski šoli la-bomiki iz. Domžal in Radomelj. Na tem zboru so ustanovili samostojno četo tabornikov, ki je tako sedaj druga enota v občini. Pristotnih je bilo 24 tabornikov iz Radomelj in 20 iz Domžal. V uvodnih besedah je Janez Ccrar, starešina tabornikov v Ze na seminarju za mlade odbornike, ki je bil pred nedav tlim v Kamniku, so se člani obeh občinskih komitejev menili, da bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje med mladino iz kamniške in domžalske občine. Tako sta se k malti po seminarju sestala sekretariata obeh komitejev in izmenjala izkušnje ter se pomenila o nndiilj-nem sodelovanju na vseh pod ročjih. Menili so. da je največ možnosti za sodelovanje pri organiziranju raznih prireditev ob tednu mladosti, ob občinskih praznikih in podobno. Na idejno-vzgojnetn področju bodo na skupnih sestankih izmenjali izkušnje, organizirali skupne se. minarje. podobno bosta sodelovali šolski komisiji. Da pa ne bo vse skupaj ostalo samo na papirju, so se konkretno zmenili za več skupnih akcij. Največja, ki bo terjala tudi največ priprav, bo prav gotovo Domžalah, nakazal program ta borniike organizacije in njen pomen za našo socialistično družbo. Nato pa so si taborniki iz Radomelj izvolili svojo upravo in ime čete. ki jih bo spremljalo na vseh njihovih akcijah Zaradi nadaljevanja partizan skih tradicij in dogodkov na Golčaju med NOR so si izbrali ime >GoIčajska četa«. Po usta- proslava 2">-lelniee konference SKOJ na Vidiki planini, ki bo 1. in 2. avgusta z velikim pohodom mladih planitlccv. tabornikov in članov mladinskih uktivov. Proslava bo obenem zaključek praznovanja občinskega praznika obeh občin Ze aprilu bodo organizirali skupen brigadirski večer v Domžalah, v maju, za teden mladosti pa bodo organizirali več skupnih tekmovanj, med drugim tudi velik shod mladine iz večjih občin na Krdu. ali pa v Domžalah. Junija vsako leto bodo odslej tudi mladinke in mladinci domžalske občine sodelovali na tradicionalnem srečanju mladih i/ cerkniške, kamniške, novomeške, kranjske in ribniške ob< i ne |, i |M, letos v Novem mestu Dobro bi bilo. če bi tudi sami aktivi obeh občin v bodoče med seboj tesneje sodeloval i. novitvi čete pa so ustanovili še zvezo tabornikov obline, ki 1>0 imela dolžnost usmerjali in koordinirati delo enot na pod ročju občine. Taborniška organizacija v Domžalah vključuje vedno ver mladine v zdravo ju zanimivo ta borniško življenji . Zaradi sao je vzgojne pomembnosti zasin ži vso podporo občine. Neuporabna zveza 22. aprila so se v Domžalah pomerile nnjbo'jše ekipe z vseh sedmih osnovnih sol domžalske občine v spoznavanju poklicev. Vsako šolo je zastopala ekipa, ki so jo - stavljali po trije učenci. Najprej so odgovarjali na dve vprašanji, potem pa so se pomerili v ročnih spretnostih. Prvo .....sin na tem tekmovanju je dosegla II. osnovna šola iz Domžal, drugo mesto ekipa iz. Radomelj, tretje pa ekipa osnovilc šole Veiigcš. Zmagovita ekipa II. osnovne šole se je v nndaljncm medobčinskem tekmovanju pomerila z najboljšo kamniško ekipo in tudi tam zmagala. Vse tekmujoče ekipe so prejele lepe praktične in denarne nagrade. Sodelovanje med kamniško in domžalsko mladino Taborniki v Domžalah Tudi RK nc zaostaja za drugimi množičnimi organizacijami v občini Seleg vseh akcij, ki jih prireja ob raznih prilikah, redno obiskuje ostarele tovariše v Domu počitka. Zelo slovesno pripravijo obisk vsako leto za prihod »Novega letat. Ali si lahko zamislite srečo teh starčkov. Kar živahnejši postanejo, saj se ob malčkih poehtijo počaščeni, ko se jim vedno znova prihajajo zahvalit za njihov trud in delo v dobi zmogljivosti. Ob zapetih pesmicah in zaigranih melodijah pa vedno slišijo šepet: »Vi ste storili Vse za nas, da nam je sedaj lepo. mi bomo pa vaše delo nadaljevali«, To ni materialna pomoč, to je nekaj več. Saj je človek živo bitje, ki ima zavest in potrebuje poleg drugih življenjskih dobrin tudi duševno hrano. I.epo je biti član v taki organizaciji. ****8^'*ass*Sffia»« Združena kemična Industrija Domžale bo prešla v novi kotlarni na kurjenje z. mazutom, v perspektivi pn z malimi preureditvami na Velenjski plin. Zaradi nemotenega obratovanja je potrebna zaloga 200 t mazuta, ki bo shranjen v dveh železnih cisternah. Cisterni slonita ua betonskih podstavkih in bosta pokriti z. metersko plastjo zemlje, poleg tega pa izolirani in ogrevani s paro. Zaradi ugodne lokaciji- bo autocisterna pripeljala mazut z glavne ceste na parkirni prostor. Mazut ho lahko lekel po cevi naravnost v eno od obeh vkopanih cistern. S tem odpade vsako pretovarjanje. Iz. cistern bo poganjala posebna črpalka mazut v rezervar kotlarne, od tu pa bo tekcd v gorilnik. Okolica vkopanih cistern bo urejena z zelenicami in nizkim grmičevjem. Šahisti dosegajo lepe uspehe 2e vrsto let v Domžalah deluje šahovski klub, ki se je razvil iz nekdanje šahovske sekcije »Svobode*. Pot, ki jo je prešel od ustanovitve do danes, ko zavzema v slovenskem šahu peto mesto, je bila zelo naporna, še vedno pa nima takih pogojev, kot bi jih glede na svoje mesto zaslužil. Šahovski klub Domžale spada med najmočnejše slovenske tovrstne klube, saj ima v svojih vrstah okoli 60 aktivnih igralcev. Neorganizirano pa igra šah po njihovih ocenah vsaj še trikrat toliko pristašev te lepe igri.-. Nastopi so se vrstili v zelo Velikem številu in skoraj ni bilo turnirja, na katerem ne bi prav domžalski pionir Mnrinič tisti, ki je v imenu naše republike izrekel maršalu čestitke. Izbrali smo ga v Ljubljani kot najboljšega pionirja v skupini, ki je odpotovala iz Slovenije v Beograd. Letos bo zastopala pionirje domžalske občine pionirka Anica Brenčič, učenka 6. razreda stara 12 let iz, pionirskega odreda osnovne šole Dob. Odred, ki ga vodi sama, jo je izbral kot najboljšo učenko, dobro sošolko in marljivo nnčclnico. Prepričani smo. da nas bo Anica dostojno zastopala in ji želimo v imenu vseh pionirjev domžalske občine najlepše srečanje s tovarišem Titom v našem glavnem mestu. zasledili tudi udeležence domžalskega SK. Bili so na vseli tekmovanjih okrajne ter šahovske zveze Slovenije ter na raznih kvalitetnih turnirjih, kot v Portorožu ter na Bledu, Na Bledu so v letošnjem letu tudi dosegli enega največjih moštve-n i It uspehov, saj so v drugi skupini med 160 ekipami osvojili 1. mesto ter s tem kot eclinu zmagovita slovenska ekipa osvojili pokal. Letošnje peto mesto na prvenstvu Slovenije pa je le potrdilo visoko vrednost, ki jo domžalski šahisti imajo v slovenskem šahu. Bili so tudi že večkrat prvaki okraja, vrsto let pa so že prvaki zahodne slovenske cone. SK pa ima tudi zelo dobre posameznike, ki vedno sodelujejo na različnih prvenstvih ter dosegajo lepe uspehe. V lastni organizaciji pa vsako leto izvedejo sami različna tekmovanja v počastitev raznih praznikov. Letos so že drugič izvedli spominski turnir He-ring-Zupančič. To sta bila namreč nekdanja igralca ter pobudnika šaha v Domžalah in Kamniku. Udeležba na tem kvalitetnem turnirju je bila letos izredno močna, saj so bili zastopani vidni slovenski šahovski tekmovalci. Vzporedno s tem glavnim turnirjem pa se odvija še stranski, na katerem sodelujejo predvsem starejši šahisti, nekdanji vrstniki obeli slavi jene ev. V želji, da bi čimveč mlatimo in drugih igrulo šah, prireja SK v Sodelovanju z Društvom prijateljev mladine: ter domžalskimi osemletkami vsakoletno prvenstvo osemletk, na katerem je letos nastopilo 36 ekip, dočim je na sektorskem prvenstvu, ki jo zajedo tudi kamniške ter nekatero ljubljansko šolo, sodedo-vulo 27 ekip. Na nekaterih šolah imajo že lastne šahovske krožke, ki jih vodijo člani SK Domžale. Poglejmo katere probleme bi bilo potrebno rešiti, da bi naši šahisti lahko še bolje in uspešneje! dedali Glavni in tako rekoč edini problem, ki ga imajo, je vprašanje prostora. Žalostno je. da ekipa, ki jo peta v Sloveniji, nima lastnih igralnih oz. klubskih prostorov in tako nima možnosti, da bi IS sestajala in načrtno vodila svoje eledo. Razumljivo je. da se v takem položaju tudi še tako agilnih in sposobnih organizatorjev loti malodnšje, ki se naših šahistov žal. vedno bolj loteva. Želimo jim lahko, da bi čimprej dobili nujno potrebno prostore, obenem pa. da bi tudi v bodoče tako uspešno delovali in vzgajali mladino, med katero jo ta igra zelo priljubljena. Cesta Dr ti j a - Kandrše bo letos dograjena Mnogo je bilo že napisanega, še več |>ii govorjenega o cesti, katere gradnja gre že v desetletja in za katere dovršilev je bilo vloženega že mnogo denarja. Mnogo pikrih pripomb je že že padlo na njen račun in malo je Še bilo optimistov, ki bi verjeli, da bo cesta sploh kdaj dograjena. Lani so sicer dela kar lepo stekla, in beli truk se je podaljšal že globoko v prelepo dolino Drtijščice, vendar so bila prekmalu ustaljena, delavci pa so spet pobrali svoje orodje in odšli. Nedograjena sta ostala dva mostova in približno dva km ceste in to na najtežjem terenu. Čeprav so mnogi z vso gotovstjo zatrjvali, da za nadaljvanjc gradnje v tem letu ni sredstev, so se dela na tem z.adnjm odseku že pričela in sicer tokrat tako. da bo- do letos ludi zaključena. Mostova gradi Komunalno podjetje iz Hrastnika, ostali del ceste pa < 'osino podjetje iz Ljubljane. Delavci pridno delajo in računajo, da bo cesta do avgusta v celoti dograjena in tudi tlakovana z asfaltom. Si roški za dovršilev ceste in tlakovanje bilo znašali preko 100 milijonov dinarjev, sredstva za to pa so že zagotovljena, iako bo moravski kot dobil svojo prvo moderno asfal i no cesto, k i bo ia prelepi predel približala turizmu, obenem pa ludi omogočila boljšo in krajšo zvezo Zasavja z Ljubljano in Gorenjsko, do polnega pomena in vrednosti pa bo prišla šele takrat, ko bo urejena tudi cesta Zclodnik-Moravče. Upajmo, da tudi na modernizacijo te. za Moravče prepotrebne ceste ne bo treba več predolgo čakal i. DOPIS »S PODEŽELJA« Občani vneto in z zanimanjem sledijo gospodarskemu razvoju komune, zlasti tudi našega mesta Domžal. l'o obširnem razpravljanju o statutu občine sedaj razpravljajo o formiranju Krajevnih skupnosti, kje povsod naj bi bile in kakšne kompetenee naj bi imele, kakšni naj bi bili njihovi statuti. Kdaj bodo le Krajevne skupnosti tudi v resnici zaživele, jih seveda tudi zanima ker Krajevnih odborov sedaj ni več vsekakor bo treba prav pri ustanavljanju Krajevnih skupnosti upoštevati zbore volivcev in njih sklepe, če hočemo, da bodo te Krajevne skupnosti res Uspešno delale. Naši davkoplačevalci v hri-boviiih predelih so z zadoščenjem in hvaležnostjo sprejeli vest o uvidevnosti davčne komisije, ki je mnogim znižala oziroma odpisala del davčnih dajatev, čeprav je nekatere, ki so bili prav tako upravičeni na zniža n p' d.i j a le v. spregleda la. Precej negodovanja po občini je zaradi pomanjkanja mesa. Mnenja so, da bi tega pomanjkanja ob pravi organizaciji ne Smelo biti. Zakaj pa je bilo pred leti mesa povsod dovolj, Naši občani, ki prihajata v Domžale, se sprašujejo, kaj pomeni tu ali ona gradnja v našem mestu. Da se danes gradi velik komunalni center sredi mesta, o (cm je bilo v »Občinskem poročevalcu« že precej pisanega, manj pa o tem, zakaj gu gradimo iu čemu bo služil. Da je potrebno, je jasno, saj Domžalčani nimajo primernih prostorov za vsakoletni potrošniški sejem, za razne gospodarske in kulturne prireditve. Po-leg lepe stavbe Zavoda za socialno zavarovanje pa že rasle tudi novo poslopje domžalske pošle. V planu je gradnja zdruv-sl v enega doma. Ni pa še predvidena gradnja novega gasilskega doma. ki ni prav nič manj važna kot ostale gradnje. C o pogledamo sedanji gasilski doni v Domžalah s podrliin stolpom, je to prava sramota za vse mesto. Mnenja smo. da je tudi požarnovarnostna" služba za ohranitev našega ljudskega premoženju velike važnosti. Z gradnjo novih stolpnic se bo pomnožilo Število trgovskih lokalov m stanovanj, Le žal. da so ta stanovanja za premnoge predraga Pogoji za nakup dvo-ali trosobnega družinskega stalen au pi so tako hudi. da jih je nemogoče izpolniti družinskemu poglavarja z veččiansko družino in eno samo plačo. Kje naj tak intereseni spravi skupaj kar cel milijoni' Za koga ge potem grade la stanovanja:' Drugače je za delavec v tovarnah, ki jih pri gradnji ali nakupu podpre tovarna. Kako naj pristopi k temu npr. občinski uslužbence ali prosvelni delavec':' I udi lo je problem, ki da misliti marsikomu od nas. Zadovoljni so danes lahko le tisti, ki so ob pravem čusii pristopili k privatni gradnji in si tako ustvarili svoj dom A vsem to ui bilo dano. Tovarna TOKO v Domžalah ie preuredila svoje dvorišče, adaptirala del tovarniških prostorov, zgradila novo vratarnico in premislila vhod v tovarno. S lem je precej pripomogla tudi k lepšemu izgledu okolice tovarne iu lega dela Domžal Ze mnogo let stoji na Homcu nedograjen Zadružni dom. Zob časa je že precej načel to. še nedokončano gradnjo, krajevne množične iu politične organizacije pa so brc/, lastnih prostorov. Ali ni škoda, da lo poslopje propada' Ali res ni uikgar. ki bi ga znal koristno uporabili!! Iz Mengša prti Moslnm in dalje do Urnika in Kranja se že vije nova. asfaltirana avtmobilska cesta. Kmalu bo tudi s te sirani Kranj dosegljiv po moderni cesti. Kaj pa del ceste skozi Men Tudi ureditev lega krutkega odseka je nujna! ZDRUŽENA KEMIČNA INDUSTRIJA DOMŽALE vabi dijake in študente ki žele postati bodoči sodelavci našega podjetja da se udeleže razpisa za dodelitev štipendij v šolskem letn 1964/65. Po končanem študiju vas pričakuje kolektiv, v katerem se boste prav gotovo dobro počutili — pod pogojem, da izpolnite naša pričakovanja. Naše podjetje vam lahko nudi vse možnosti vaše bodoče osebne afirmacije, če se boste z vso ljubeznijo odločili za eno navedenih strok: KEMIJA : Fakulteta zn naravoslovje in tehnologijo, 2 štipendiji; Tehnična srednja šola — oddelek za kemijo, 6 štipendij, EKONOMIKA : Ekonomska fakulteta, 2 štipendiji; Višja komercialna šola (I. stopnja), 2 štipendiji; ELEKTROTEHNIKA: Tehnična srednja šola — oddelek za jaki tok, 1 Štipendija; PROIZVODNJA: Srednja delovodska šola, 1 štipendije; DRUŽBENE SLUŽBE : Višja šola zn socialne delavce, 1 štipendija; Višja šola za varnostne tehnike — t stipendija. Vloge sprejema kadrovski sektor podjetja «lo 51. mnjn 1964. Vlogi priložite: polletno spričevalo oziroma potrdilo o vseh doslej opravljenih izpitih z. ocenami: potrdilo o premoženjskem stanju in višini osebnih dohodkov staršev; mnenje uprave šole. Kandidati bodo o rešitvi vlog pismeno obveščeni najkasneje do 1. julija 196t. Prednost pri dodeljevanju štipendij imajo dijaki in študentje Z območja domžalske občine. Odkritie spomenika v Lukovici Za praznik dela I. naj so v Lttkorici odkrili spomenik žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik v obliki kvadra /. imeni 23 žrtev i/ Lukovice in okoliških vasi stoji pred zadružnim domom tik glavne ceste I.jubljunn-Marihor. 1'ri njegovi postavitvi je krajevni organizaciji Zveze borcev Lukovica materialno pomagala največ ob-činska zveza združenj borcev. Na dan odkritja so se že zgodaj zbrali pred spomenikom gostje in domačini ter svojci padlih žrtev. Mladinci aktiva I ,uko\ iea so lepo u redili okolico, s hiš so visele zustave. Na častni straži pa so stali pionirji in mladinci osnovne šole. Spomenik je odkril narodni heroj Franc Avbelj-Lojko. ki je v svojem govoru poudaril velike zasluge prebivalcev Črnega grabna za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v tem delu Slovenije. Krajevna organizacija ZI5 je prev zida DO odk rit ju spomenik V svoje varstvo, mladinci in pionirji pa so svečano obljubili, da bodo spomenik čuvali bodočim rodovom V spomin in opomin, ka je vojna. V kulturnem programu so nato sodeloval i cii i ha n i in pion i r-ji. moški pevski zbor iz. Lukovice in domžalska godba na pihala. Popoldne pa je bilo v domu partizansko srečanje. Naši harmonikarji na prvomajski paradi v Beogradu Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana je pred dobrim mesecem obvestil Glasbeno lolo, da bodo v letošnjem prvomajskem sprevodu v ISeogradu sodelovali tudi harmonikarji iz Slovenije in sicer 160 po številu, od teh skoro polovica iz Domžal. l'o vestnih priplavali m ureditvi vsega potrebnega je bila v sredo popoldne pred 1, majem na (■'>• sjMiila rskeiii razstavišču v Ljubljani generalka, zvečer pa nas ie proti prestolnici odpeljal brzovlak. Mladina kar ni mogla zaspali, saj je že težko pričakovala, da vidi tov. lita in in u zaigra nekaj partizanskih pesmi. V Beograd smo prišli ob sed m i uri z j u t raj. Tu so nas že pričakovali avtobusi, ki so nas popeljali do vajenskega doma izven centra mesta. Ob treh je bila kratka skupna vaja. ki jo je dirigiral Janez Kuhar. Z izvajanjem je bil nadvse zailo vol jen /j n t ra j na dan 1, maja so nas že čakali avtobusi. Vsak je vzel svojo harmoniko, Avtobusi so se le težko pomikali do predvidenega mesta, kajti na ulicah je bilo ogromno ljudi, ki so prišli gledal parado. Sre-čavali smo mornarje, letnice, stare borce, osvoboditelje Beograda, člane delovnih kolektivov v eno! n i li u niformah z rdečimi nageljni v guiubnieah. vse Veselo, vse praznjčno razpoloženo. Hiše so bile okrašene s Celjem, zastavami, transparenti, vsak je hotel čim lepše okrasili svoj dom. Ker je prejšnji da n deževalo, je bilo j u 11 o hlad no iu ker smo morali dolgo čakali na odrejenem mestu, se je morala mladina malo razgibali, vmes Da so še enkrat odigrali za nastop predvidene pi sin i. ()k rog pol desel i h pa smo se pripra vili na nastop. Pes lep je bil pogled na 1"0 harmonikarjev, ki so nastopili na tej paradi in kar si mora naš Zavod za glasbeno vzgojo in naša občina šteli v posebno časi. med temi 170 nastopajočimi je bilo kar 43 harmonikarjev iz. domžalske občine, ki so igrali na harmonike naše domače tovarne Melodija iz Mengša, pa tudi slamniki, ki so jih i n i (' (I i vodje Kuhar. Vidmar m llabe so bili izdelki tovarne Universale iz Domžal. Prekrasen je bil pogled na tolikšno število harmonikarjev, ki so pu tudi zares lepo izvajali pesmi »Hej brigade. »Lepo je v naši domovina bili mlad ■ in »Pesem o Titu«, Ze takoj ko so se pojavili na Bole Vara revolucije nekaj 100 metrov pred častno tribuno, so bili deležni burnega aplavza. Največji S-plnvz so pa dosegli, ko so se ustavili pred tribuno in pri čeli igrati. S kakšnim veseljem in ponosom so nato topel s pesmijo odkorakali naprej skozi ogromno množico, ki je bila zbrana na obeh straneh Bulo-va i ja in jIh še dobra dva kilometra dalje od tribune burno pozdravljala. Vsak harmonikar, ki je sodeloval v tej paradi, teti vtisov prav gotovo ne bo zlepa pozabil. Ob 20. obletnici ustanovilve službe notranje varnosti je bila v soboto. *„ maja dopoldne na pokopališču v Dobu spominska svečanost ob grobu Štefana Orehka. ki je prav pred IS leti. 9. maja 1*U6. kot organ službe notranjo varnosti tragično preminil pri opravljanju službene dolžnosti v Razdrtem pri Postojni. Svečanosti so se polog sorodnikov udeležili tudi kapetana I. klase Dragan Starčevič in Frane Znidar. narodni heroj FraiM Avbelj — Lojko, načelnik oddelka za notranjo zadeve Alfonz Avbelj — Savo z uslužbenci, zastopnik krajevne organizacije Zveze borcev Dob. učenci in učiteljstvo osnovne šole Dob ter mnogi občani. Spominski govor je inu I predstavnik JLA kapetan Franc Znidar. ki je zalem položil venec skupaj s kapelanom Draganom Slarčcvičom. Venec je položil na grob tudi zastopnik krajevne organizacije Zveze borcev Dob. Na svečanosti so sodelovali še pevski zbor jn reoilalorji dobske osnovne šole. V počastitev 20. obletnice uslanov itv o službe notranje varnosti je predsednik občinske skupščine Domžale Jožo Pogačnik v ponedeljek. II. maja sprejel uslužbence i,M. uslužbence oddelka za notranje zadevo pri občinski skupščini, bivšo pripadnike VOS. VDV in OZNA ter svojce padlih pripadnikov teh varnostnih služb. V« ||| 11 II II m m< h Cešnjice nad Blagovico so dokončno dobilo novo Sol. Poslopje sicer še ni povsem dograjeno, vendar so se otroci že preselili iz dosedanjih zasilnih prostorov v novo. svello in zračno učilnico. V lelošujem lelu ho poslopje v celoli dovršeno iu v kolikor bo skrbno vzdrževano, bo lahko prebivalcem okoliških vasi v ponos Po kosilu smo z avtobusom odšli ie na Avulo in si ogleda li spomenik neznanomu jima ku. Občudovali smo mojstrovi, no kiparja Mešlroviča. občudovali pa tudi ogromni televizijski slolp, ki je še v gradnji. Zvečer tlBJ je vlak spet popi I jal proti domu. Mladina, polna vtisov, je tokrat na vlaku spalu, doma pa ni bilo k ruja pripovedovanju o vtisih iu doživetjih, ki bodo vsem ostuli nepozabni. Ne uničujmo skupne lastnine »Tehniko mladini« Uspeh pionirskih iger Čeprav majski prazniki predstavljajo sprostitev za vsakega delovnega človeka in tudi določeno veselje, vendar se moramo zavedati, da aa praznik dela ne smemo počenjati vsega, kar komurkoli pade na misel. Žalostna bilanca prvomajskih praznikov v Domžalah je precej porazna, mislim glede ureditve cest in tudi objektov in naprav, ki bi naj dajale boljši videz, samim Domžalam. Potrgane košarice za odpadke, po-hojenv zelenice, razbita okna itd. brez dvoma ne dajejo dobrega spričevalu tistemu, ki na ta način kaže svoje junaštvo. Mogoče se premalo zavedamo tega, da vse te naprave in tudi zelenice sami plačujemo in da sami uničujemo tisto, za kar moramo v obliki samoprispevka dajati skupnosti zato, da bi bil izgled našega mesta lepši. Mislimo, du hi morali organi varnosti take ljudi, ki uničujejo družbeno premoženje in tudi premoženje privatnikov krep-keje kaznovati in da bi morale tudi šole mladino pogosteje opozarjati, da ne bi uničevala zelenic ob Ljubljanski cesti. Pipanove mame ni več 10. aprila je umrla Pipunova mama iz Zej. znana po svoji dobroti in radodarnih rokah, zavedna Slovenka, ki je vseskozi podpirala partizansko borbo. Ko se je njen mož priključil partizanskim enotam, je ostala s,ima s številnimi otroki in se prebijala skozi življenje med ols n pačijo. Mnogokrat je stala pred okupatorjevimi vojaki, ki so prihrumeli proti Trojici in iskali partizane, terorizirali domačine, zlasti žene. ki so imele može v NOV. Težko prebijanje skozi življenje, garanje na skromnem kosu zemlje, velike skrbi in teror med vojno, so napravili svoje, /bolela je in smrt je pretrgala nit življenja te dobre žene. matere iu tuvari- šice, ki je nahranila toliko par* tizunov. Imela je lep pogreb. Mnogo je bilo prijateljev, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. pogrešali pa smo nekaj. Ali ne bi bilo prav. da bi krajevna organizacija Združenja Zli svoji članici, partizanski materi, spregovorila nekaj poslovilnih besed, ki jih je prav gotOVO zaslužila:* Pravimo, partizanski materi, to pa zato. ker ni odšel od hiše nobeden partizan lačen. Ali smo res pozabili na tiste, ki so nas podpirali, obveščali in hranili v najtežjih časih? Pipanove mamo. ki nam je vselej nesebično pomagala, bomo partizani ohranili v trajnem spominu. Ze drugo leto trajajoče Pionirske igre pod geslom »Tehniko mladini', so v polnem loku tudi v naši občini. Številčno zelo močan odbor, sestavljen iz vseh zastopnikov organizacij Ljudske tehnike, Zveze prijateljev mladine, družbenih organizacij in tovarn, se trudi, da bi program čim bolje uresničil in dal mladini tiste najosnovnejše pogoje, da bi si svoje tehnično znanje resnično izboljšala in u I rdi I a. Delo občinskega odboru JIM ie razdeljeno na več komisij. Vsi člani odbora delajo v teli komisijah, pritegnili pa si) še druge sodelavce. Najboljša med vsemi je brez dvoma — prometna komisija — v kateri so zastopana vsa Avto-moto društva v občini. Ta komisija je do sedaj priredila več tekmovanj s lest i ran jem učencev osnovnih šol. Uspešni odgovori učencev so jim priborili legitimacijo o opravljenem kolesarskem izpitu. Po vseh šolah je tudi tekmovanje v izdelavi prometnih znakov iz lesa za vsako učilnico. Pisali so tudi nalogo o zboljšuvi prometa » občini. V načrtu je nabava uni form za promet n ike-pion i rje. ki vestno opravljajo svojo službo za obvarovanje svojih soto-varišev prod prometnimi nesrečami. Komisija za modelarstvo je preko Kluba mladih tehnikov na I. osnovni šoli v Domžalah izvedla tekmovanje z modeli motornih čolnov in jadrnic ter zmajev in letalskih modelOV. Zlasti so so v tej panogi uveljavili učenci I. osnovne šole v Domžalah in osnov- ne šole v Moravšah, ki imata nekaj prav dobrih modelarjev. Radioamaterska komisija jo organizirala mod šolami šahovski mateh na UK V. ki je prav dobro uspel Kmetijska in foto-amnlerska komisija pa se ni-nikakor ne moreta razživeti ia bo v bodoče delu teb dveh komisij treba posvetili mnogo truda. Namen JPI je dvigniti raven tehničnega pouka na osnovnih šolah v občini. To pa bo mogoče uresničiti le z dobrim strokovnim kadrom in opremljenimi delavnicami. V naši občini sta na vidku šole dve ros primerni delavnici v vseh 21 šolah. Zainteresirati bo treba odgovorno organe, da poskrbe za primerne pogoje za tehnično vzgojo v vseh šolah domžalske občine. SINDIKALNA ŠOLA V IZOLI Delavska univerza Domžale je skupaj z Občinskim sindikalnim svetom organizirala seminar za člane samoupravnih organov pod naslovom »Sindikalna šola«. Posamezne gospodarske organizacije so organizacijo tega seminarja vzele z razumevanjem na znanje, saj bo pripomogel k lomu. da se bodo člani samoupravnih organov spoznali z občinsko gospodarsko iu družbeno problematiko. Na seminar pa so poslale svoje predstavnike tudi gospodarske organizacije iz, kamniške občine. Jeseni, v novi izobraževalni sezoni bi bilo verjetno lahko še več takega sodelovanja. Zobje in zdravje Dr. Velimir Vulikič — stomatolog 1. Uvod Na kratko bi omenil, da je med človekom pred 4000 in več leti in sedanjim nastala razlika v razvoju celotnega telesa kot tudi posameznih organov, zlasti v območju glave P račk) vek ie imel veliko bolj razvite čeljustne in lične kosti, pa manjšo lobanjo Od takrat dalje lobanja raste, čeljust iu lične kosti pa zaostajajo v razvoja, Praetovek je imel 44 zob. pozneje se jo to število reduciralo na 36 (toliko jih ima sedaj opical. sedaj pa jih ima človek le še 32. Vzrok za tako redukcijo zob. čeljusti in ličnih kosti je spreminjanje načina življenja. Včasih so zobje in čeljusti služile zu lov. žvečenje surove hrane, obrambo itd. Pri civiliziranem člo-veku so veliko teh fiinkeij prevzele roke in stroj. Pri človeku je samo lobanja (možganski oklep) v odnosu do celotnega telesa relativno večja kot je bila nekoč. Zalo so tudi možgani večji in tehtajo tudi do 2 kg. Pri živalih je razmerje med lo banjo in možgani veliko večje. Konj npr tehta nekaj sto kg. njegovi možgani pa so zelo majhni. Redakcija čeljusti in zob |xi velikosti in številu je še vedno v toku. Ni redek slučaj, da »modrOttni« zob sploh ne zraste. Za organizem postaja čedalje manj pomemben in bo zato sčasoma izginil, kot to izginja slepič in še nekateri ogaui. 2. Zobje in prebava Vloga zob je za pravilen razvoj organizma in za njegov obstoj sila pomembna, veliko večja kot si to na prvi pogled mislimo. Kot jo znano, so usta začelni del prebavnega traka. V njih so zobje, jezik, slinu, ki priteka iz žlez nslnega dna in priušesnih žlez in ogromno število klio in bakterij. Gledana od zunaj so usta ogledalo človekovih lastnosti kot npr. lepote, značaja, psihičnega in zdravstvenega stanja itd. Z ustnicami izražamo vesolosl Otožnost. prezir, cinizem, resnost in podob no. ženske pa jih uporabljajo tudi v lepotno namene, Zdravi zobje hrano dobro prežvečijo in prenreliejo. Pomešana s slino pride v želodec ki jo prebavi, črevesne steno pa hranilne snovi vsrkajo in dovajajo krvi. Prvi pogoj da ta proces v rodu teče, je, da so zobje polnoštevilni in zdravi. Kaj se dogaja, če zob ni dovolj ali če so bolni!' Hrana so ne more v zadostni meri prežve-čiti, pa tudi ne prepojiti s slino, v kateri so prebavni sokovi, podobni tistim v želodcu in pride neprežvečenn in še v kosili v želodec. Taki kosi hrane pa želodec obremenjujejo. In so skuša tej spremembi prilagodili in. da bi bila prebava čim DO-polnejfa, izloča več sokov in često tudi kisline, kljub temu pa jo no moro dovoli prebaviti in ona potuje po črevesju slabo izkoriščena. Zlasti je slabo izkoriščena vegetativna hrana kot npr. solata, jabolka, fižol itd. Povečano izločanje želodčne kisline pn začno načenjati želodčno sluznico in tuko pride do runo na želodcu, laka rana bo nastala veliko prej. če zobni bolnik uživa alkohol in nikotin. Niso redki primeri, da tako stanje preide v rakasto obolenje želodca. Razumljivo [o. da tak bolnik hiru, išče pomoč pri zdravniku ali zobozdravniku, vendar je sedaj zdravljenje komplicirano in dolgotrajno. Posledice prvotnega obolenja (bolni iu pomanjkljivi obje), kot rečeno, prehajajo iz ene v drugo skrajnost bolezen prebavil iiczmož -nost za delo. obremenitev zdravstvene službo, zmanjšani osebni zaslužek, zmanjšan zaslužek podjetja in skupnosti itd. Pri taki bolezni bi bilo zdravljenje želodčne rane ali splošnega počutja organizma brezuspešno. Najprej je namreč treba odstraniti vzrok bolezni, to pa jo zdravljenje zob in nameščanje manjkajočih Podobna misel v treh šolskih nalogah V nekem razreda II. osnovne šole v Domžalah so pisali šolsko nalogo o športu. Zaradi zanimivih, mnogo poznanih pa nikoli javno obruv-navanih vprašanj smo se odločili, da tri take naloge v celoti objavimo (op. ured.). VČASIH Ml JE TEŽKO »Človeku je težko takrat, ko ne doseže, kur ie hotel, na kur je vedno mislil, za kur se je trudil, takrat - ko je razočaran nad vsem. Tudi jaz sem razočaran, ker bi se rud razvil v dobrega šahista, toda — nimamo dobrih pogojev za to. Prejšnje leto iem imel telo dobre pogoje, zato sem dosegid tudi lepe rcpultatc. V šoli sem lahko treniral z močnimi nasprotniki. Velikokrat se učim doma šahovske otvoritve in končnice, toda s takim načinom treninga ne morem nič doseči. Imeti moram nasprotnike, s katerimi bi vedno treniral. V šoli zelo malokrat igram. Skoraj vsak. ki je lansko leto rad igral šah. gre zdaj raja na nogometno igrišče. To tudi razumem, sni vem. du se je bolje podili za žogo kot pa misliti pri šuliu. Zelo se jezim na -Zvezo za telesno kulturo-' v domžalski občini. Ne morem razumeli, da lahko podpirajo košarko. BOfJo-met itd., pri tem pa pozabijo na druge Sporte in tako tudi na šah. V Domžalah je močan šahovski klub. toda nima prostoru, kjer bi šahisti trenirali. I.ahko se jezim, če pomislim, da imajo v drugih krajih znatno boljše pogoje za šah. To bi se dalo urediti, toda ne uajde se nobeden, ki bi jai -no kritiziral. Upam, da drugo leto ne bom razočaran. Zaradi slabih pogojev za trening se bom vpisal v ljubljanski šahovski klub »Novinar«, ki ima — kot slišim — odlične pogoje za redni trening.* VČASIH Ml JJ3 TEŽKO Moja največja bridkost je podcenjevanje. Bodisi v športu ali v javnem življenju. Letos sem se vpisal v NK Domžale. Z veseljem sem hodil na treninge. Imej sem zelo veliko tremo, zlasti, ko sem moral zadrževati najboljše napadalce članskega moštva. Veselilo me je krilo (postava v nogometni enajslorici. op. ured.) toda ubogal sem. kar so mi rekli nadrejeni igralci. Preselil sem se v obrnmlio. Cc mi je ušel kakšen igralec v šestnajsterec. sem bil dele-Sen vsega (npr.: riba. osel. trot itd.). To me je tako razžalosli-lo. da nisem imel več veselja do igranja. Saj brez volje ne moreš nikdar dobro igrati nogometa. Po vsakem treningu sem se žalosten vračal domov. Bbl sem se prihodnjih treningov. Prišla je nedel j a, Morali sino igrali v Hrastniku. Preden smo se odpeljali z avtobusom, sem vprašal kapetana, če boni lahko igral. Odgovoril mi je. du (bol je dovolj drugih. Vedel sem. kdo so li drugi. P.ili so to njegovi najboljši prijatelji. Ker vem. da bom zope! razočaran. si ne upam hoditi več na treninge niti nu tekme. Dobro torej vem. kaj pomeni biti težko, zato sem raje doma brez skrbi, da ne bom zopet za-losten. KAM BI POTOVAL »Vsak dan premišljujem, kam bom potoval, ko bom velik. Vleče me v Italijo. V Italiji je glavno mesto Rim. V tej državi je ie veliko večjih mest. Mene vleče v mesto Torino. V tem mestu je nogometno moštvo ■Juventus-.. K njemu bi šel rad za vratarja. To moštvo je prvo v državi. Moštvo namreč kupuje igralce pO celem svetu. Berem v časopisu, kako se imajo dobro tum igralci. Tam bi si kupil avto in srečno živel. Vsak ponedeljek bi se vračal domov/. S seboj bi VCel tudi svojega prijatelja. Italijani so zelo dobri nogometaši. Med temi igrulci bi bil rud tudi jaz. V ltuliji je tudi miš s I u v ti i nogometaš Zcbee. Juz pa bi bil rad na njegovem mestu. Tam bi igral za denar, ne pi tako kot v Domžalah. Po igrišču se pojuš gor in dol. pa ne veš zakaj. V Italiji bi igral za denar in kruh. Italijanski nogometaši so poklicni in si s tem služijo kruh. Tudi jaz bi rud postul poklicni nogometaš. Nogomet lii igral K) let. potna bi pa bil kot gledalec. Kmalu bi poslal star in moja karieru bi šla h kraju. Vem. da je to slab poklic, a jaz bi rad vseeno postal nogometaš.« Pripis uredništva: Ce komentar manjka, ga bomo objavili v prihodnji številki! V podružnici Narodne banke v Domžalah ob sobotah ne delajo V podružnici Narodne banke v Domžalah je delovni kolektiv sklenil, da bodo v smisfu navodil v zvezi s prehodom na 42-m ni delovni teden in z namenom, da bi zaposlenim, ki so v glavnem žene. zagotovili sten dela prosi dati v tednu, delali samo pet dni v tednu, sobota pa bo dela prost dan. Da pa bo kljub leinu izpol- njena -12-urnu delovna obveznost, bodo poslovali vsak dan od ponedeljka do vključno četrtku od (>. do 13. ure, ob petkih pa od (>. do 14. ure. Ob sobotah bo podružnica Narodne banke v Domžalah zaprta in ne bo niti dežurne službe. Novi razpored dela velja že od 11. maja dalje. Ko je ta oblika zdravljenja končanu, takrat šele bo možno uspešno zdraviti tudi runo na želodcu in druge bolezni. V drugem pimeru pa so lahko tobje zdravi in polnošlcvilni. Takrat je omenjenim problemom vzrok rana ali kakšna druga bolezen mesa okrog zob. ustne sluznice, bolezni kosti čeljusti, mišičja ali čeljustnega sklepa V tem primeru je žvečenje hrane zaradi bolečin oležkočeno in pomanjkljivo, posledice pa so iste kot >rej. Poznam tovariša srednjih let. iz Domžal, kt j« leta in leta bolehal zaradi rane na želodcu. Sama kost in koža ga je bila. Ker ni imel skoraj nobenega celega zoba. se je hranil izključno s tekočo hrano. Cesto je tožil, da bi rad jedel solato, pa je ne more ker nima zob. Operiral je omenjeno rano in namestil vse manjkajoče zobe, V nekaj mesecih se je tako popravil, tla ga na prvi pogled ni bilo spoznati. Sedaj uspešno prebavijo ne samo tekočo, ampak tudi trdo hrano, in se dobro počuti. Nu prej opisani način prizadeta prebava ima za posledico (udi zmanjšano do. rajanje rudnin, vitaminov, maščob, beljakovin, sladkorja in drugih hranil, brez katerih orcanizem slabi, je manj odporen proti raznim boleznim itd. 3. Fokalozn (inili tobje lahko predstavljajo veliko nevarnost za človekovo zdravje iu življe- nje. Veliko reiimatikov, srčnih, ledvičnih in drugih bolnikov se je pozdravilo šele takrat, ko so sanirali zobe (poruvali ostanke gnilih zob in pozdravili tiste, ki so se dali pozdraviti), \sak zob ima zvezo z vsakim delom telesa To je razumljivo, ker tudi v zob prihaja in odhaja kri kot tudi živci in mez-goviiicc. Ko zob začne boleti, to skoruj vedno po uren i, da je gniloba že v bližini živca. Ce se tak zob pravočasno ne popravi, gnilobni povzročitelj kmalu uniči živec. Sedaj gniloba, v kateri je velik odstotek bakterij in klic. hitro potuje skozi kanal odmrlega živca in se zasidra na vrhu korenine. Tam se Začne »boj« mer) organiz-ninvo »obrambo« in to vsebino. Navadno »zmaga- ta umazana vsebina in se z.ućuc razraščati rana (granulom), v kateri je gnoj. Ta rana se z gnojem včasih širi in na tej poti razjeda kost čeljusti iu dela velike votline. Včasih je ta votlina tako velika, da se npr. spodnja čeljust, že pri navadnem žvečenju hrane prelomi. Veliko hujši so primeri, če taka vsebina (gnoj s kužnimi klicami) prodre v kako krvno žilo in po njej potuje, dokler se kje ne ustavi Tam kjer se ustavi, je žarišče nove bolezni. Kot omenjeno so ta mesta najčešče srce. ledvice, sklepi, pljuča itd. Tako novo bolezen je nemogoče pozdraviti dokler se ne odstrani bolni zob. ker gnojna vsebina staluo po krvi doteka v to bol u o mesto. Niso redki primeri, ko se taka gnojna vsebina zoba izlije skozi čeljust in kožo navzven, ali pa navznoter v ustno votlino. Skozi knnalček se stalno izceja gnoj m to traja vse dokler se lak zob ne odstrani. Na licu ostane le večja ali manjša brazgotina, ki kazi obraz. Iz povedanega p- razumljivo, znkaj zobozdravnik že ob prvi ordinaciji zahteva od pacienta privoljenje za ruvanje lakih zob. Cesto se zobni bolnik upira takšni zahtevi zobozdravnika, kar pa ni utemeljeno. Dolžnost zobozdravnika ni samo plombiranje ali namešča n ie novih zob. ampak v prvi vrsti čuvati zdravje bolnika. Naj Omenim še to. da p. v vseh zobnih ambulantah, iz razumljivih strokovnih razlogov uslal jen vrstni red zdravljenj in sicer: ruvanje propadlih zob. čiščenje zobnega kamna, zdravi p-n je |M plombiran |c in nazadnje, če je treba. nnmeščnli|e novih zob. Seveda lo p- samo ožje področje zobozdravniškogn dela. V širše področje pa sodijo razne operacije, ortopedeko zdravljenje „,],. čel,,isti itd. Ko sedaj po. znamo vrstni red zdravljenja in ga tudi razumemo, upam, du bo odslej nesoglasij in nepotrebnega godrnjanja manj. kar bo v obojestransko korist. V veliko zadovoljstvo zobozdravniku je. če mu uspe očuvati in okrepiti bolnikovo zdravje, bolnikovo iskreno priznanje za ta (rud in USpefa pa je več vredno kot pa na skrivaj podarjena klobasa. i ekipe, čeprav ima precej športnikov v svojih vrstah. Zaključek tega zanimivega tekmovanja ho predvidena 10. juniju v Jaršah in bo združen z nekakšno športno akademijo, na kateri se bodo predstavili poslušalcem tudi nekateri znani Na pohodu »Po poteh partizanske Ljubljane« je sodelovalo 11 ekip domžalskih tabornikov. Od tega je ena ekipa nastopila na tekmovalnem pohodu na 23 km dolgi progi in osvojila 24. mesto, druge pa so sodelovale v množičnem pohodu na 1» km. Kako poteka občinsko sindikalno prvenstvo Prvenstvo, ki ca ie organiziral Občinski sindikalni svet med domžalskimi delovnimi kolektivi, je v polnem teku. V nekaterih panogah so že znani končni zmagovalci, drugod, kot npr. v nogometu ter v odbojki in namiznem tenisu pa smo šele sredi največjih borb. ki bodo določile, kdo bo novi občinski prvak. Poglejmo sedaj, kdo so novi prvaki med delovnimi kolektivi in kako so potekale najzanimivejše borbe. Med šahovskimi ekipami je po predvidevanjih osvojila prvo mesto Papirnica Količevo. ki je zbrala 20.3 točke, pred drugoplasirano ekipo Melodije s 14. točkami ter Združeno kemično industrijo, ki ima prav tako 14 točk. vendar slabšo razliko v medsebojnem srečanju z Melodijo. (ctrto mesto pa je osvojil izobraževalni center ter pelo mesto ekipa Vate. Zmagovalna ekipa je nastopila v postavi: Vavpetič. Laznik. Sonc. Milic, Koncil ja. Dime, Skok. Prav tako je zakl j učeno srečanje keglpičev. ki je bilo gotovo med najbolj zanimivimi, saj je nastopilo 13 ekip. ki so bile zelo močne in je tako prišlo do precejtojih presenečenj. Prva tii mesta p. usvojila Papirnica, ki je s tem pokazala, du ima res zelo močno ekipo in dovolj nadarjenih tekmovalcev. Zmagovalna ekipa v postavi: Luk man 020. Pančiir, 371. Volčin '>')'<. p' dosegla rezultat l~S6 podrtih kegljev, pred Papirnico I. k i |e dosi gin 17(3 kegljev ter Papirnico III 1041 kegljev. Najbolji rezultat med posamezniki pa je dosegel član Papirnice Lnk man 020 Trenutno o v teku še druga tekmovanja, kjer pa se igra po liga sistemu. Nogometaši so v prvem kolu dosegli naslednje rezultate: Papirnica : Sončnica 1:0 Mlinostroj : Vata 4:0 Kemična : Induplati 3:2 Vsa srečanja so bila prav zanimiva, opazili pa smo, da igralcem primanjkuje kondicije, kar je posledica tega. da so na tekmovanje premalo pripravljeni. V streljanju je trenutno v vodstvu odlična ekipa Mlino-stroja. pred Induplati ter Papirnico. Tu je prišla najbolj do izraza nejzenačenost tekmovalcev, saj se redno dogaja, da je razlika med prvim ter zadnjim tudi 50 in več krogov. Gotovo se bo ta rezultat do konca še spremenil, vendar pa bo ekipa Mlinostroja po vsej verjetnosti osvojila prvo mesto. Tudi v namiznem tenisu je že odigrano precej srečanj. Sedaj vodi ekipa Farmisa. ki je premagala odlično ekipo Papirnice s 5:4. Vendar pa je to popolnoma razumljivo, Če pomislimo, da igrajo v ekipi Farmisa igralci, ki so med prvimi desetimi v Sloveniji. Ugotovimo lahko, da prvenstvo dobro poteka in je treba nekatere kolektive res pohvaliti, po drugi strani pa se spet pojavlja stara pesem, da nekatere ekipe, ki so se prijavile za tekmovanje, ne pridejo na srečanja Tako ekipa Indupluti ni nastopila že trikrat v namiznem tenisu, kar meče zelo slabo luč na tamkajšnje športnike. Nerazumljivo pa je tudi to, ka-ko morejo nekatere tovarne po [lolnomn mirno mimo teh prireditev, ne da bi se jih tudi sami udeležili Tako tovarna TO-KO ni prijavila niti ene same slovenski športniki, katerim nasproti bodo stali domžalski predstavniki. Želimo lahko le, da bi tekmovanje |M>tekalo tako kot doslej, kolektivi in posamezniki pa bodo morali vložili še precej naporov, da bo lo srečanje uspelo. Start štirih ekip Košarkarji našega kraja so še sredi tekmovanj. Potrebno ie, da naše bralce seznanimo kje in kako tekmujejo naši košarkarji. Prvo presenečenje — prvi domžalski košarkar je oblekel državni dresi Hočevar Darko je kot mladinski reprezentant branil barve svoje domovine na evropskem prvenstvu v Neaplju. Skupno z Grilj Tonačem pa je sodeloval v mladinski reprezentanci Slovenije na državnem prvenstvu v Slavonskem Brodu. Mladima reprezentan-toma želimo, da bi bil njun podvig njima in vsem mladim spodbuda za nadljnje delo. Kako so startali naši košarkarji: L moštvo čaka preizkušnja med enakovrednimi ekipami. Le ob dobrem tehničnem vodstvu in ob tehnični-taktično zreli igri lahko računajo člani na boljši plasma. Rezultati: t. Domžale : Ljubi jana (24: :21) (47 :47) 51 : 56 Borbeni gostje so zasluženo premagali domačine v podaljšku s 5 točkami razlike. Najboljši pri gostih Perhaj. pri domačih Kralj ter Dovžan. 2. Ilirija : Domžale (37 : 32) 63 : 70 Igralci Domžal so si priborili dragoceno zmago z izredno borbeno igro v obrambi ter z. nekaj zaporednimi streli od daleč. Kralja in Grilj I. Pri Iliriji je bil najboljši Senčar Ladko. 3. Domžale : Skof ja Loka (38 : : 22) 66 : 58 Domačini so si takoj v prvem polčasu zagotovili zmago, tako da je nadaljevanje tekme potekalo v nezanimivih akcijah obeh moštev. 4. Domžale : Lesonit (19 : 16) 47 : 42 To je bila ena najlepših tekem, saj sta obe ekipi prikazali odlično igro predvsem v obrambi. Domačini so zmagali preko odličnih centrov Hočevarja in Dovžana. 5. Branik : Domžale (23 : 24) 62 : 54 Ker je bilu tekma predčasno zaključena, so igralci Domžal vložili protest. Mladinska ekipa je tista, ki je zmožna pripraviti prijetna presenečenju v tekmovanju okrajne lige. Pionirji in mladinke bodo tekmovali na turnirjih. Tako je bil prvi turnir mladink 10. ">. 196| na našem igrišču v Domžalah. Domača ekipa je bila druga. Rezultati: Medvode : Moste 37 : 19 Domžule : Moste 40 : 4 Medvode : Domžale 33 : 27 Državni prvaki v Jaršah 23. in 24. maja bodo kegljači Domžal, Induplati. Papirnice Količevo ter ostali pristaši tega športa počastili spomin prerano umrlega aktivnega sodelavca, popularnega športnega funkcionarju Giisteljna. Skupno z občinsko zvezo za telesno kulturo Domžule bodo organizirali velik spominski turnir za pokal Avgusta Dell Belo, Na tem spominskem turnirju bodo sodelovale najmočnejše slovenske ekipe iz Ljubljane, Kranja. Celja. Jesenic ter ostalih športnih centrov kegljaške- gu športa. Med udeleženci bodo tudi ekipni državni prvuki ekipa THflaVa iz Kranja. Med ostalimi udeleženci velja vsekakor omenili Znane državne reprezentante Groma, Marte lanca ter Seržaja. ki so že večkrat zastopali barve naše dr kavne representance, To srečanje bo vsekakor dostojen način počastitve pokojnega kegljača. obenem pa bo nudilo zelo zanimive in privlačne borbe, ki se jih bo prav gotovo Splačalo ogledali. I Naročajte in berite »Občinski poročevalec«. Letna naročnina je 200 din. Občinski poročevalec« objavlja tudi male oglase, (ena po tnrifi. Naročila in dopise pošiljajte nu naslov: Zavod zn gospodarsko propagando, Domžale, Ljubljanska cesta 92