14. številka.
s*
V Trstu, v soboto 15. februvarja 1890
Tečaj XV.
„E D I N O S Tw
17.ha|a dvakrat na teden. T»nkn iredo »n
loboto oh 1. uri popoludn*
„Edinost" stane:
'a vse leto gl. 8.-; izven Avst. 9,— gl. ea polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 „ ia četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 „ Posamične Številke ne dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Tritu po » nov..
v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročte brez priložene naročnine se •ipravništTo ne ozira.
EDINOST
V*i dopisi h« pošiljajo uredništvu v ulici Carintia st. 25. Vsako pismo mora liiti Iruii kovano, ker nefrankov.tna so ne spru-jemajo. Kokopisi »e ne vračajo.
Oglasi in oznanila KO račune po ti nov. vr»iKft v petitu ; za naalove r. debelimi črkami »n plaču je prostor, kolikor bi sja
obsegi o navadnih vrstic. Poslana, javne zahvale, osmrtnico itd.
se rat'u no po pogodbi.
Naročnino, reklamacij« in inscratn proton« upravništvo v ulici Carintia U8, Odprte reklamacije ho proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko,
•ii«
nuil .t* Kiot«.
3.-
konferencah rekli: sedaj-phdpjo Čehi na vrsto, za njimi pa v 7jt d r u g i, Unjta zadovoljiti čemo vso, do zadnjega — da bi bili tako rekli, vzbudili bi bil rezultat konferenc glasen, radosten odmev tudi po vsej domovini našej. Mesto tega no nas pa prezirali in nam že zamerijo, da smo
V Trstu 14. februvarja t. I. I
Češko-nemška sprava je doviSeno delo. Le politiški ignorant mogel bi trditi,' da ta fakt od danes naprej ne bode vplival na nadaljni razvoj strank v tostraiiskej polovici države naše, da ne bode premenil, konstelacije strank v državnem zboru in da ne bode uplival na taktiko osrednje vlade glede na razne, v monarhiji tej živeče narode. Mogoče, da ostane pravo na strani nanih optimistov; mogoče, da bode skrajna popustljivost in izvanredna konci-lijanca, katero so kazali Staročehi pri do-vršenih, zgodovinsko-imenitnih dunajskih konferencijah, ublažila tudi nestrpnost in nasilno domišljavost naših Nemcev, ker so se mogli uprav sedaj prepričati o go-lobjej nravi in miroljubnosti slovanskih plemen. — Mogoče, pravimo, toda mi se ne moremo pri vsej svojej dobrej volji tega nadejati. Mi smo v tem pogledu nepoboljšljivi pesimisti. In kako bi ne bili? ! Nam so še v presvežem spominu vse one persekucije, katere se nam naši Nemci v v dobi od Ilohenvrarta do Taaffe-u poklanjali ; spominjamo se še preživo one strasti, s katero so Nemci do najnovejših dni Taaffo-jovo vlado vsakokrat napadali, ako je vlada ta hotela vreči nam Slovanom le drobtinico raz bogato obložene mize, pri katerej oblastno sede Nemci in Madjari — in morda tudi Poljaki. Morda se motimo. Ako je tako, pripoznali budemo — kakor smo že jedenkrat rekli — prav radi svojo zmoto.
Ali pisava nemško-liberalnih listov podreti nam mora poslednjo nado. Črnilo na dognanej nemško-češkej spravi se še ui dobro posušilo, in že so so začeli z vsemi štirimi upirati misli, da bi se zadovoljilo Slovane t-udi po druzih kronovinah ; trde namreč, da le med jednakovredninai strankami moro se uvesti jednakopravnost. Tu imatuo zopet listo brutalno načelo, katero je posledica zamrlega pravočutja in iz tega izvirajoče gospodoželjnosti: načelo !
PODLISTEK. Davorin Trstenjak.
Odkar je legel k večnemu počitku Janez Bleivveis, ni noben smrten glas tako pretresel srca Slovencem, kakor tužna vost, da je v ponedeljek 3. februvarja v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu izdihnil blago dušo nas Davorin, Nestor slovenskih pisateljev. Ne samo, da ga je znal vsak omikan Sloveneo, da ga jo čislal posebno starejši rod Hrvatov, njegovo ime bilo je na dobrem glasu tudi v drugih slovanskih plemenih ; upamo, da se bo s častjo imenovalo tudi v širnem učenem svetu, ko bo jedno njegovih preiskavanj glede na slovanske elemente v venetščini po prizadevanju nekega slovenskega pisatelja pristopno učenemu svdtu.
Narodil se jo Davorin Trstenjak H. novembra leta 1817. pri sv. Jurji ob Sčavnici, selu v vinskih goricah med Mariborom, Ptujem in Radgono. Osnovno šolo pohajal je v Radgoni, gimnazij v Mariboru.
Po dovršenih srednjih šolah in predno je vstopil v semenišče v Gradcu bil je delj časa na Hrvatskem, kjer se je dobro
auperjornosti in inferijnrnosti narodov. S tem načelom prilomastila je takoj fanatična „Grazer Tagespost". S tem načelom pobija ta list celo zahtevo moravskih Čehov, kateri sestavljajo ogromno vfčino pre* bivalstva. Iti koliko nedoslednosti tiči v tem nemškem ravnanji ! Neso li moravski Čehi tudi Čehi, kakor oni v kraljevini?! Neso-li moravski Čehi del češkega naroda?! Celo v tem slučaju —ako namreč akceptujemo teorijo „Grazer Tbgesposte" — moramo priti, ako logično mislimo, do zaključka, da so moravski Čehi uprav toliko vredni, kakor Čehi v kraljevini, da jim gredo iste pravice, kakor onim.
»Grazer Tagespost" piše: „Kakovo /misel imela bi sprava na Češkem, ako bi se zajedrio poostrili odnošaji na Mo-ravskein; ako bi prenašljiv mir, kateri vlada v tej dežoli, moral zginiti, kakor sneg pred pomladanskim solncem. Ako bi ae to hotelo, potein bodo Nemci prisiljeni bojevati so z n a j o s t r e j s i m orožjem in celo poprijeti se „skra jnih sredstev1*. Moravski Slovani so v obče zadovoljni in ako ima vlada dobro misli, ne smo na Moravskem etablirati „ o i n e C z e c h e n \v i r t h -a c h a f t".
Našim čitateljem menda zadostujejo te na nemško-rmcijonalnem vrtu natrgano cvetke. To jo torej tisti nemški spravljivi duh ! Z Čehi v kraljevini — dasi tudi tem na škodo — so se nekako pobotali, ker s o s e m o r a I i ili pa, ker se nadejajo, da bodo t e m 1 a ž j e p e s t i 1 i d r u g e Slovane. Pri sklepanju te pogodbe vodila jih je gospodoželjnoat, no pa miroljubnost, kateri motiv je bil merodajen tudi pri snovnnju duvalizma. Uprav ista taktika, kakor takrat: ker ne moremo podjarmiti vseh, pa p o b o t a j ui o u e z j o d n e m delo m.
In česa moremo mi Jugoslovani od te gospode pričakovati, ako celo moravski Čehi ne najdejo mihsti pred n jimi!
j naučil hrvaščine in ognjevito vnel za „ilirsko idejo". V ilirskih „Narodnih Novinah" priobčil je leta 1837. nekaj erotičnih pesmi j z naslovom: „Leljinke", in leta 1844. v
1 „Zori dalmatinski" osem pesmic v narečji
| štokavskem. Tudi dramatika mu je bila
j v Čislih ; uže leta 1837. spisal je glediščno igro „Nevesta iz otoka Kypros". To je premalo znano v Slovencih, da je bivajoč še na Hrvatskem pomagal prirejati gle-dišne igro za njihovo „kazalište". Razdelili so si prijatelj posamezne čine kake igre, hitro preveli na hrvatski jezik in tako skrbeli za repertoir. Tu so je sprijateljil s Trnskim, obema Mažuraničema, z Ba-buk i čem, Vukoti novičem in drugimi. Njemu in Trnskeinu pošiljal je Stanko Yraz svoje „Djulabijo" v pregled, prodno so šlo v tisk. Na to je vstopil v graško semenišče.
| Leta 1844. posvetili so ga maftnikom, potem jo kaplanoval najprej v Slivnici pri Mariboru (I. 1844), potem v Ljutomeru (1. 1845—46).
V lepem trgu Ljutomeru bilo je takrat znatno družbinsko gibanje, katerega se je mladi in duhoviti Trstenjak udeleževal s vso mhidensko gorečnostjo. Kadar jo bil dobro volje, je rad pripovedoval, da je tam prirejal glediščno igre v nemškem
V	neugodnem zmislu piše dunajskemu „Parlu m m ter"-j u 1 udi neki držuvui poslanec. Tudi oii trdi, da se je položaj zasukal Nemem na dobro.
„St'.ar jo taka-le: frakcije na desnici državnega zbora *>o sicer se vedno vladna stranka (vladna stranka v pravem zmislu prav za prav nikdar neso bile. Op. ured.) ali ta ni več brezpogojno potrebna.*
„Doba ministarskih naredeb in ordo-nanc je minula; odslej se ne bode moglo nič več zgoditi, ako temu ne pritrdi nemška levica, kajti vlada ne bodo odslej nikake stvari započela brez nemške levice,"
„Posledica tega sporazumljenja je, da ho sedaj Slovani parlamentarno v manjšini, dasi sestavljajo večino prebivalstva. Nemško levico bodo m>>rali prositi, ako bodo hoteli, da so jim spolni kaka srčna želja."
»Slovani v Moravskoj, Koroškej in Štajerskoj se hodo morali vslod novega položaja pogajati z glavarji nenuko lovice ; sicer ne dosežejo prav čisto nič. Za Slovane v Sloziji ui nikacega upanja, kajti tu »o drugi vplivi odločilni, vslod katerih se ti Slovani ne smejo okrepiti, o čemer i m a ni o a v t e n t i š k a pojasnila."
„Prevarili so se moravski, koroški in štajerski Slovani, uadejajoči se, da bode Češko-nemška sprava ugodno vplivala tudi na njih pokrajine."
Dopisnik pravi proti koncu svojega upisa, da svobodomiselnim Slovanom ne kaže druzega, nego previdno čakati, da so položaj razjasni.
Predno končamo, spregovoriti nam je par besed v svojo obrambo. „\V i e n e r T a g b I a 11* je nedavno pisal, da se nemško-češki spravi p roti v ij o le Jugoslovani, kateri delujejo v ruskem zmislu. To je nesramno sumničenje. Mi so bojimo za narodnost svojo, mi se bojimo, da ne b: imela dognana sprava za nas Jugoslovane pogibeljnih posledic — in le zato se no moremo sprijazniti žnjo. Da bi bili pri
jeziku, ker jo takrat uradništvo	bilo večinoma nemško; igrali so kratke	glediščno igro in on jo kaj spretno opravljal posel glediščnega ravnatelja.
V	starem Ptuju služboval	jo 4 leta, od 1840. do 1850,; tam pa so	ga čakali resnobni poslovi.
To je značilna lastnost Trslcnjakova, da se je koj od početka svojega delovanja vrlo zanimal za vso strani narodnega gibanja, za književno in politične težnje, in da jo ohranil to vsestransko zanimanje do zadnjih mescev svojega življenja, kakor bomo videli.
Vrlo zanimljiv so nam zdi oklic, ki ga je objavil v „Novicuh" * z naslovom :
,, Bratje Slovenci, po Kranjski, Koroški in Štajarski deželi!"
Ta vesela braternija ne bo nikdar doli,
Kranjsko-stnjerska dežela tega no privoli,
Lepo iiuo — bratoo ! /daj se ga napij !
Tako Hi poje štajarski Slovenec okoli žarečega vinčka, in misli na zavez lepi, h kterim je združen s k rajnskim Slovencem. Lepo je imo bratec, res lepo, — bratec zdaj so napij, zdaj se napij slovenski bratec, pa ue z vinain pijanšino in nemernosii, tetnoč z vinam nadušenja (Be-
* »Novice" 1848. str. 87.
vznemirjeni
— t—.
Politični pregled.
Notranji dežel«.
Ko je predložil gospod finančni minister, dr. D u n a j e w s k i , svoj proračun za leto 1890, jo obljubil, da se bode finančna uprava z vso eneržijo začela baviti z v r a v n a n j e m n e p o n r o d n i h davkov. To vravnanje pa no bode imelo namen, da bi se povišali dohodki finančne uprave, ampak merilo bodo na to, da se pravičneje razdelo davki. Odgovarjajoč na neko interpelacijo poslanca Steinvvonderja v seji državnega zbora dne 11. t. ni. zagotovil je finančni miuistor, da hoče kmalu spolniti obljubo svojo. Razvil je obširnejši program glede bodoče davčno postavodaje, katera bodo značila popolno premeno dosedanjega zistoma. Vpeljati hoče progresivno dohodarino in jednotni pridobitni davek za privatna podjetja. Omejili bodo samovoljo davkarskih oblasti pri odmerjanju davkov. Obdačenje družtev na akcije vršilo se bode na čisto novoj podlagi.
Poslanec B 1 o c h govoril je jako na dolgo proti antisemitom, istotako je posl. Z u c k c r branil svoje sovernike. Tudi mi smo strogi zagovorniki verske toleranco, a nam se no vidi antisemitizem tako do cela neosnovan, kakor nam trdijo gospodje zidovi. Res je, da se antisemitizem najbolj širi v nemško-nacijonalnih krogih; da bi pa bilo nasprotsvo do židovstva lo izrodek nemškega šovinizma, pa vendar ni
geistorung), z vinam ljubezni do domovine svoje in svojiga rodii, do tako okrepčan premišljuješ in deluješ za njegovi prid, za moč njegovo, za slavo Slovenšine, in Slovenstva. Odperli so nam presvitli Cesar očetovsko serce svoje, pa Slovenec bi ne
imel ničesar prositi ? O gorjo takošnimu, kteri bi to le misliti utegnil! Dosti nam je treba, pa nihče se no gane, kteri bi bil mogoč z glavo in sercam, z dušno in telesno (materialno) močjo česar se po-j prijeti. Vsi narodi uvstrijanskiga Cesarstva, vsaki glad in gradič hiti pred prostolje ! Cesarja ljubezniviga, Pamo poldrugi milijon
i Slovencov je tiho, ko riba v vodi brez vsako potrobštine ! Nekteri goreči Slovenci ! vabijo s pismi, ali to je preslabo, dokler se v imenu naroda kak mogočen in imeniten na čelo ne postavi. K rajnska dežela ima domorodno žlahtnike grofove in barone, visokopoštovane škofe in drugo hvalo vredno višji duhovništvo, bela Ljubljana, ali boljo rečemo ljubljena Ljubljana bogato šo slovensko grajanstvo (mesijanstvo Biirgerschaft), uradnike viaokopoBtavljene, pa ne bi so iz teh odbor povzdignil, kteri bi našo prošnje pred lice svitliga Cesarja nesel ? — Dobrotljivi očo želijo, otroci pa prositi nečejo, pozneje pa bomo spet gon-
re§. Da je nastala huda reakcija proti ži- stva. Govori se, da bode ministeraki pred* do^stvu, temu so Židi sami krivi. Malokdo sednik vender-le odstopil, samo glede na-Bovraži Žide radi njih vere parne na Bebi,' slednika se ne morejo odločiti. Ne morejo ali upor je vzbudila istina, da je postala namreč najti moža, kateri bi se svojimi
▼era židovstva princip, pogibeljni princip, v javnem, gospodarskem in trgovskem življenju. Naj se nam ne reče, da mnogo kristijanov, ki ravnajo hujše, nego Židi. Temu nečemo oporekati, ali, kar so ^ 0 | mej nami posamični slučaji, je pri njih
zmožnostmi jamčil, da se vzdrži sedanja
većina.
Vnanje države.
Kakor vse kaže, bila je zarota proti
garskemu knezu jako resna,
kajti mnogo častnikov v celej vojski sim-ponavljamo - princip, koji žuga upropa- patizoVftlo je „ panjco> To Be vjdi iz t
štiti naš kmetski, obrtni in trgovski stan. ,	, ,. ,	, ,	.
'	, da ho poklicali vec višjih častnikov, da
Načela, koia so Židom vodilna v javnem	. ... ,	. , ,r. . .
.......	. . J	, vnovič store obljubo zvestobe. \ ladni listi
življenju, so kriva antisemitizma, ne pa .	, . .. . .»	.
, . .	| sicer oporekajo tej vesti, a mogoča le
verska intolernnca.	i , , . , . , , . , .
T.	,	,	i vender-le. Ali bodi si tako ali tako, gotovo
Ko sta govorila generalna govornika	, , , , ^ .. , . ..
t	•	. . »	, . , •• pa ie, da se bodo knez Ferdinand prei ali
Lueger in v\ eitlofi ropotala ie galerija, i . . , ... , . , ,	, "
r,	, ,	. .	slej osvedocil, da je dan danes — ko na-
Predsednik 10 ie ukazal sprazniti.	I	y	, , _
. .	, . TT rodi neso vec ovce, katere žene«, kamor
Potem je interpeloval poslanec hraus , . ,	'	....
n-iri..	~ P™tinarodna politika nemogoča
zvedelo je čitajoče občinstvo cenjenega lista .Edinost" že iz dopisa, ki je bil objavljen v št. 3. od 8. prošloga meseca. Prav je imelu tukajsna občinska deputacija, obstoječa iz občinskih starešinov te vasi, kakor tudi plemenitega gospoda Antona Monari Neufeldskega, ko je dne 30. decembra 1889. od gospoda župnika zahtevala, da se mora njegov sluga, zajedno se-dajni cerkovnik, preseliti k svojej družini, ter popustiti službo v farovžu, ako ima nadalje cerkovnikovati; in to zarad tega, da se ga lahko in brez težav pokliče h kakemu njegovih cerkovniških opravil, bodisi po noči, ali po dnevi. Ta potreba pokazala se je 31. p. m., ko je pri Francetu Humar, h. št. 13. nastal požar. Požar je skoro že ponehal in bilo jo že vse pri kraju, ko so komaj do cerkovnika
grofa Taaffe-ja, kako stališče da misli zav- j ,n da ^ ^ ^^ ^^	n (sIuga župnikovega) priSli, da je if}ti žeI
Zeh V oo.ded r.Rredhnm n.mskp^ r^r.a ^^ ^ bodoćno9t>	z zvonika požarno znamenje dati. G. župnik
! Obravnava proti vojvodi	o r 1 e- ie sicer ob,jubil zg°rej omenjenej deputaciji,
anskemu bila je 12. t. m.	I ko mu Je ista Povdarjala nepristopnost do
zeti v očigled liareilbam nemškega cesarja o delalskem vprašanju.
Ministerstvo deželne hrambe bavi se z nada Ijno organizacijo črne v o j
s k e. Podčastniki in možtvo prve vrste.	,
.	. . i , . • . i	i -L ' Francozko, da služim kot priprosti vojak
Crne vojake zabeleženi bodo v posebnih „ „	.	..... r	. kovnik snalniro kni^pn s« hod« n nri-
.... j ... * , .. r , i Politike ne tiram: politika je stvar mojega KOVmK ^parnico, Kojega se noae s pn-
zapisnikih, da jih bodo mogli nemudoma, t i , __________1 merno pripravo potegovalo pri vhodu v
to župni dvorec, a g. župnik svoje obljube ni še do danes spolnih
Culi smo pa v nedeljo po požaru, t. j, 2. t. m., pri obeh sv. mašah z lece
Manjšina pražke trgovinske ' " "......*
zbornice je sklenila, vdeležiti se de-
| Vojvoda je izjavil: .Prišel sem na ! cerkovnika, - da bode dal postavit zvonček na „stal i", kjer ima njegov cerkovnik spalnico, kojega se bode 8 p
... , . .. ... f . .,, očeta, katerega pohlevni sin^sem jaz.Tedel merno pripravo potegovalo pri vhodu sklicati, ako bi bilo treba. Podčastnikom j	, ,	.	1 žunni di----- - - *----:l- ____-lu-
spravim, a
j , .... , .	j . . , . ,	sem, v kako nevarnost se
določili bodo ze sedaj pripadajočo jim na-, ur j • • i •	j v.	me ni oplasilo. Ilotel sem služiti kot vojak, i
logo. Alerodajni krogi upajo, da bo orga-	r
...	. , ,	ji ' je-li to zločin?! Jaz ljubim deželo svojo,'
nizacija črne vojske do jeseni dokončana,	J	J
želne razstave, toda le v sporazumljenju z vodstvom nemške stranke. V odbor zbornice za razstavo imenovali so pet nemških industrijalcev.
je-li to pogreška? Ne, jaz se ne smatram dolžnim. Zagovarjati se nečem; zahvalim se svetovalcem svojim, a prosim jih, da me ne zagovarjajo. Od milosti ne pričakujem ničesar; ako me bodete obsodili, pa vem, da me bode oprostilo 205,000 vojaštvu podvrženih moje dobe, kateri so
oznaniti, da kdor bi od cerkve kaj potreboval, naj se obrne do č. g. kaplana, kateri hrani tudi cerkveni kluč.
Iz tega oznanila se da sklepati, da je sedaj g. kaplan za silo cerkovnik, ali pa, da bode hodil g. kaplan cerkovnika,
V očigled nemško-češke sprave •	* , . '	. .. i — kateri je v župnom dvorcu hermetično
M, T. . u . srecnejsi nego iaz, ker bodo mogli služiti	J	^
, .. oiavske L«sty", da mora vse J____JB. JU '	6	; zapert, klicati, kadar ga bode trebalo za
čeiko prebivalstvo v Mo,a,skcj jcdaotno	ao demon8tracije kak. nuj,.a opravila. Bog daj, da bi ,e
postopati, ker »e je bat, ....... r.: ^^	bo ^ tej .adevi kmalu „a bolje obrnilo ter da
bi v to poklicana in pooblaščena oblast-nija vendar enkrat spoznala opravičene
za in
s t e m a. Vodje moravskih Čehov morajo	.
„... j V • i .	• •• i prestopka postave z dne 22. julija 1886
opustiti dosedanjo mlačno opozicijo, ko v 1 *	J J
f	nB dvo loti z&Dor&
vidijo, da se država noče ozirati na nji-, . .	* •	zanteve tukaisnega slavnega županstva
, ^ ... m j • i	... tu k o a k i r P a s a, guverner v Kreti , ,	J e	. ..
hovo zelje. Tudi konservativni wHlask	.	?	glede imenovanja cerkvenih klučariev in
. j .....	XT . začel se ie neki pogajati s kristnanskimi °	J	- J
pravi, da se je situvacija na Moravskem	,	, cerkovnika nasej fainej cerkvi Čas je, da
■ , . .	odličnjaki glede premembe nekih točk sui-	j j	j
p o s i a d a a i a.	, .... bi se postavnim potem za vselej konec
1'ražka .Politik" meni, da je primer- '.novegaJermana t.Coceg. se krecan.k.h	V	■ 8ad
aki namestnik Rin.ldini hotel lt.lj.nom, raamer Mnz menda .lut, d. „e bode mogel ,ami, tJ^M^J.h oseb. To i.li
oziroma nestrpnej većini v deželnem zboru "J""'1 kr„t.j.i,skeg» g.b.nj. na Kret,. ^ ?	^ ^	^
istrskem, s tem pokazati svojo nemilost,
da je poprej obiskal 1'ulj, nego Poreč in ,
da sploh ni šel v Poreč. Glede te nemi-,
lo9ti si mislimo mi: die Botschaft hor ich
DOPISI.
Domače vesti.
Ne zavijajte resnice! Prijatelj našega
Iz Škrbine, 10. februvarja 1890. [fzv. ,ijjtft nam je pwi|j da nekatori uložje
in v v do-
gospoda Pahorja volilnem okraju volilce begajo, trdeč, da „Edinost* ni govorila resnice, ko je objavila vest, da je bil gosp, mestni svetovalec Nadlišek bolan za Časa one seje, ko so je obravnavala „afera e v e r e
wohl, allein mir felilt der Glaubf. To ne-, milost nam krasno ilustruje vest, da so;
izpraznjeni prostori brambovske vojašnice dop.J Poziv ! Ker se po „Edinosti" in gimnazije v Pazinu določeni za bodočo zadnjem času tudi v „Novi Soči i t a l i j a n s k o u n i v e r z o. Na vse misli piaiti iz Škrbine zdihuje in tako vroče ko-naučna uprava, samo na nas Slovence ne. pmi po pevskem poduku, čutim se dolž-V ogrskem državnem zboru nega, a ae več privatnim, ampak javnm
obravnavajo proračun finančnega minister-1 potom, vse one, ki imajo gorečo željo do	Rt,vere«. Tem čudnim načinom hočejo
---------------- petja, v prvi vrsti g. dopisnika, — prav	gogpodj0 nekako oprati poslanca Pahorja,
drali, kadar hojo drugi jedli pšeničnjek,, uljudno vabiti in prositi, da naj pridejo	Ć(J§? ysaj tudi Nadlišek ni proti glasoval,
mi pa ovsenjek. — Slovenci, ki veste, | prihodnjo nedeljo, 16. t. m. ob 3. uri po-	Gospoda, to ui lojalno. Kdor pozna gospoda
kaj nam manjka, če ne veste, tak razpi- j poldne v moje stanovanje, da vstanovimo	^ttdliaeka značaj — in poznajo ga tudi
site skupščino v belo Ljubljano, in pokli- (toliko željeni pevski zbor ali pevsko druž- pahorjevi zaščitniki _ je gotovo uverjen,
čite vse domorodne duše, in čuli bote (tvo, kakor jim bo ljubo. — Če pa ne	^ Nadlišek ne bi bil drugače glasoval,
mile tožbe, in bolečine, ki nas pečejo, in utegnejo priti to nedeljo, ker je ravno	neg0 sta ve|eVala narodna čast in lojalno
vidili rane skeleče. Gosp. Matija Major, j zadnja pustna nedelja, prosim, naj pridejo	„Pijenje. Žalostno je torej, da nekateri
vredni naš domorodec v Celovcu, so v; pa 8 dnij kasneje t. j. 23. t. m. ob na-	žiriju veati, o katerih so uverjeni, da so
nase kraje poslali nekoliko takošnih resnično potrebnih no prenapetih prošinj, de bi jih podpirali s podpisi, pa koliko vt-č bi imele važnosti, de bi se natiskane razpošiljale med narod, in na čelu imele imenovani odbor (komite).
Krajnski narod, in posebno ti glava in serce naroda, krajnsko, hvale vredno duhovnistvo, adresiraj stališe ilirskiga kraljestva, naj se lotijo svetiga posla. Zvežite tudi naše želje v vaš snopič, nas štajarske Slovence, kterili narodna samostalnost je alabejsi ko Vaša. Vi veste, kje nas tlači in stiskuje, veste tudi za mast. Pa hitro hitro, mi tako zadnji pridemo, vse dežele so že bile na Dunaji, ali Slovenca Še ni! — Zdaj ali nikdar! Gorje nam, če zatolj našo nemaršine pade naša narodnost.
V Ptuji, 12. maliga travna 1848. Davorin Terstenjak, mestne in velike fare kaplan.
(Dalj« prihodnjič).
znanjenej uri.	j n,,re8njčne. V obrambo časti g. Nadlišeka
Tu pa moram povedati, da sem hotel p0vdarjamo še enkrat, da ta poslanec v Škrbini iz lastnega nagiba že večkrat radi bolezni ni bil navzoč pri ustanoviti pravi pevski zbor, (za silo smo omenjenej seji mestnega svetovalstva. nekaj imeli) a do tega ni moglo priti, ker j Jour-fixtt V slovanskej Čitalnici, kate-so petju tla zelo neugodna in sicer zato, rega so priredili nekateri člani družtev „Či-ker ni pravih glasov, ni pravega sluha, in talnica", „Tržaški Sokol", možka in ženska kjer to dvoje pomanjkuje, manjka navadno podružnica „sv. Cirila in Metoda«, odhajajo-še tretje, namreč veselje, ona sveta nav- čej gOSpodičini Ivanki Kalistrovi, dusenost, brez koje ni mogoče dobrega v 8|ovo, bil je jako animiran. Občevanje
8*ontl'	, mej udeleženci bilo jo uprav iskreno in
Ako so se pa razmere predrugačile (?),1 je jftHno kttZ.l0) kako 9e tržaški krogi z
-	ako se nam vstanovitev res posreči,! jedll0 8trani prierčno vesele bodoče sreče
-	bodem z veseljem prav rad kaj poro- j 8ilDpatične gospodičine, kako pa da z druge
čal, — ako ne,
bodem pa molčal. Skrbinski učitelj.
struni prav od srca obžalujejo, da nas zapusti ta, za prospeh narodnega šolstva neumorno delujoča moč. Napivali so blagoj V Šempasu 12. februvarja 1890. [Izv. gospodičini in navzočemu, bodočemu nje dop.] Kako, da se tukajšno slavno župan-j soprogu, gosp. Ivanu Iluncu : podpredsed-Btvo poteguje glede imenovanja pravih in nik tržaške čitalnice, gospod A. Truden; postavnih cerkvenih klučarjev, kakor tudi ( v imenu možke podružnice sv. Cirila in cerkovnika, našej farnej cerkvi sv. Silvestra, Metoda nje načelnik, gosp. prof. M. Mandić;
v imenu ženske podružnice goapodičina iT. Nadlišekova; v imenu hrvatsko-sloven-ske žurnalistike gospod M. Cotič; ▼ imenu „Sokola" njega starosta; nadalje so čestitali, oziroma se poslavljali še drugi gospodje. Vsem tein sta se opetovano zahvaljevala gospodičina Ka-listrova in gosp. Bunc. Posebno odobravanje vzbudila je napitnica navzočima prvoboriteljema, gosp. Spinčiču in Mandiću, katerih vzvišena, neugasno rodoljubje ova-jajoča odgovora sta družtvo kar elektri-zovala. Želeli bi, da bi ta odgovora čuli tudi nekatera, po širokej reki oportunizma plavajoča ljubljanska gospoda. Veliko veselje nain je napravil tamburaški zbor, ki je ta večer briljira! se svojimi proizvajanji. Dopadala je posebno črnogorska himna; še bolj pa „tamburaška himna", katero so morali ponavljati. Hvala, sicer malemu, a vrlem« vodji zbora ! S tamburaši tekmovali so vrli pevci. Polnoč je odbila, ko smo se jeli poslavljati, ko je vsakdo še enkrat hotel v roko seči priljubljenoj gospodičini Ivanki Kalistrovi.
Za možko podružnico sv. Cirila In Metoda nabralo so je pri „jour fixuu v slovanskej čitalnici 28 gld. 52 nvč. — G. I. Zadnik nabral je v gostilni g. Romano dne 2. t. m. 74 kr.
G. Oskar Pollay podaril je delniškemu podpornemu družtvu o priliki velikega plesa svoto 5 gld.
Maskirani ples. Opozarjamo še enkrat slavno občinstvo na maskirani ples „Tržaškega Sokola', kateri bode v torek? zadnji dan pusta. Ker se pripravljajo kakor smo že povedali, razne zanimive skupine, Binemo zatrditi, da bo to zares krasna zabava. Vstop je dovoljen samo članom in po članih upeljanim gostom. Vstopnina za člane in maskirano gospodo sploh : 50 kr. —; za nemaskirane nečlane 1 gld. Nemaskirane dame in gospodje plačajo vrhu tega 30 kr. globe. Plesali bodo tudi „Kolo".
Pevsko družtvo „Adrija" v Barkov-Ijah priredi danes zvečer veselico s plesom. Program: 1. Godba. 2. Pelicon r Primorski stopaj, zbor. 3. Godba. 4. Vo-larič: Venček, zbor. 5. Šaljiva godba. 6. I.apajne: Sodnijski prizor. 7. Godba. 8. Ribniška, samospev se spremi je vanjem neke šaljive godbe, 9 Hendl: Svoji k svojim, zbor s Čveterospevom. 10. Šaljiva godba. 11. Šaljiva tombola. 12. Kocijančič : Danes tukaj jutri tam. Potem je ples.
Pevsko družtvo »Zarja" v Rojanu priredi jutri v nedeljo veselico v gostilni g. Roleta po že prijavljenem programu. Omenimo le, da svira oddelek vojaške godbe. —
Prošnja do slavne poštne direkcije. V veži poštnega poslopja napravili so precej veliko novo kaseto za nabiranje pisem. Napis na tej kaseti čita se seveda samo v nemškem in italijanskem jeziku. Člo veka res užali, videčega, kako trdovratno se prezira naš slovenski jezik in kako se povsodi pred nosom vrata zapirajo jezikovnej ravnopravnosti. Prošnja naša velja slavnej poštnej direkciji, da bi hotela blagovoljno uvaževati, da v mestu tržaškem živi do 40.000 Slovencev, katero število gotovo zasluži, da se jo v poŠtev jemlje. Poleg tega je pa treba misliti na povsem slovensko okolico, katero ima tudi vedno posla b c. kr. tržaško pošto. Vedi slavna direkcija, da se bodemo naveličali vedno in vedno prositi in bodemo prisiljeni, nastopiti druga pota.
Glede vesti „iz delalskih krogov" v zadnjej številki našega lista poizvedeli smo, da je bilo več „imovitejših" tržaških Slovencev prav tisti dan, ko je bil ples „de-lalskega podpornega družtva", na Reki? kjer so so udeležili sijajnega plesa, katerega je priredila tamošnja „Čitaonica". Sicer bi bili gotovo prišli k plesu rečenega podpornega družtva.
Tržaški škofijski ordinarijat doposlal nam je pastirski list za predstojeći Štiri-desetdanski post. Pastirski list pričenja
m besedami: „Učite gospoda, kedar je mogoče ga najti, kličite ga, kedar je blizu", in označi uprav štiridesetdanski posi kot pravi čas, katerega je treba porabiti v zveličanje svojih duš. List omenja, da tudi Bog in Cerkev ne prepovedujeta poštenega razveseljevanja, toda ni smeti pozabiti apo-steljnovih besed: veselite se v Gospodu; omenja nadalje bolezni, katera ie je nedavno širila po mestu in deželi in katera je ljudij tolikanj zbegala, ter vsklikno: »zdaj pa vprašam, se ima mar enako pozornost in skrb za veliko bolj potrebno in dragoceno zdravje neumrljive duše P" List graja lehkomiselnost. in malomarnost kot uzroka mnogim telesnim boleznim in nravnim pogreškom. Veliko zlo je tudi duševna zaslepljenost, proti kateremu zlu ponuja tudi sv. Cerkev primerno zdravilo v času štiri-desetdanskega posta. Zatem opominja list vernike k pokorščini do cerkve in zaključuje z besedami: „Spoznajmo tedaj, kar je v zveličanje našej duši, sodelujmo ve-Btno z milostjo, prinesimo vredni sad pokore. poboljšajmo to, kar smo po nevednosti pregrešili, da se ne uresničijo nad nami besede sv. Duha: To ljudstvo je nespametno in neumno. O, da bi bili modri in bi umeli in prevideli svoj konec." Pastirskemu listu pridodan je „dopust" za štiri-desetdanski post leta 1890, kateri se objavlja vsled posebnega dovoljenja, podeljenega po Sv. Očetu Leonu XIII. Temu slede še „opazke."
Iz II. okraja piše nam prijatelj, daje ve«5 revnih volilcev svojega poslanca, gosp. L. Mauronerja, naprosilo kake pomoči v svojej skrajnej bedi. Nekoji so dobili po par krajcarjev, drugi pa — nič. Neka italijanka, ki ima svojo lastno lepo hišo in premoženje, dobila je pa 5 Q0ld. Res dobro srce ima gospod Polde za naB okoličane! Nam polne koše obljub za časa volitev, petake pa — Italijankam. A to si čemo dobro zapomniti. — Že pred dvomi loti se je nekdo v „Edinosti" pritožil, ker na magistratu nemajo slovensko-nemških „delalskih knjižic". A menda se v tem obziru ni na bolje obrnilo, kajti pravil nam je pred par dnevi prijatelj, da se mu na zahtevanjo tacih knjižic odgovorili: „Za sedaj jih nemarno". Ui mislimo, da bi vlada lahko kaj za nas storila in slavni magistrat primorala, da nokoliko ozir jemlje na željo slovenskega delniškega stanu.
Iz Kranjskega piše nam duhovnik obširno, da so mu v očigled tolikoj revščini, ki se širi po Notranjskej, in nekaterih delih Dolenjskega, jako čudno in neosnovano zdi, da nekov odbor v tem jako neugodnem trenutku pobira in prosi za doneske za zidanje misijonske hiše v Kočevji. G. dopisnik pravi, da si ne more drugače misliti, nego da hočejo „s tujimi žulji ohranili kočovsk hinder-honder" in misli, „da bi gospodje boljo storili, ako bi se prej vsmilili gladujočih rodnih bratov na Dolenjskem in Notranjskem". Dopisnik zaključuje: „Medljavci zbudite se! Tako kliče tribun, vido kako se meša consulom".
Dolenjska Železnica. I/ slovenskih dnevnikov poizvemo, da je vendar-le obilo upanja do zidanja dolenjske železnice. Poslanec Suklje bavil se je to dni radi te zadeve v prizadetih krajih ter zatrdil, da je Btvar g^dna in da ne treba dru-zega, n> go da brezplačno prepuste občinska tla, istotako kamenja in peska. Kakor vesti trde, jo zanimanje povsodi veliko. Občina ribniška sklenila je vzeti prioritetnih delnic za 4000 gld., sodra-žiška za 2000 gld., velikolaška za 700 gld., tamošnji zasebniki za 3300 gld., mesto Kočevje za 10.000 gld. in kočevska hranil niča za 5000 gld. Upajo, da bodo tako storilo tudi druge občine. Mi privoščimo vrlim Dolenjcem od srca toli zaželjeno železnico, kajti lo tem načinom bodo si mogli nekoliko opomoči iz vedno bolj ši-reče so revščine, kajti potem bodo vsaj mogli obilo svoje pridelke spraviti v pošten denar. Nam je tisti separatiški lo-
kalni patrijotizem neznan, veseli nas vsak pridobitek — bodisi materijalen ali moralen — katerer» ga si pribori ta ali oni del našega naroda, kajti vse to pride v korist narodu v njega skupnosti. Vendar smatramo za svojo Časnikarsko dolžnost, prositi merodajno kroge, da prej ko prej po-morejo tudi stradajočej Notranjskej, od koder prihajajo do srca segajoča poročila
0	groznej revščini in pomanjkanju. Posamični dobrotniki zmorejo 1« mahi, dežela tudi ne more dosti, a država se svojimi bogatimi sredstvi mogla bi zdatno odpo-
! moči. Nabirajo se darovi za sužnje po druzih delih sveta, a pri tem so mora ■ misliti tudi na domače stradajoče. ' Govore naj oni, katere je narod izbral, da zanj govore!
Hudobija aii ka-li ? Iz Dunaja dobil je neki list sledečo dopisnico : „Čitali smo | v zadnjej „Soči", da je Rojic zaprt — j bode li zaradi tega zgubil deželno-zborski ' mandat P Uljudno prosimo v prihodnjem | listu odgovora. Z odličnim spoštovanjem: L. Batič, pravnik ; Dovgan, pravnik ; Vo-
1	dopivec, pravnik ; Howanski, pravnik ; Lokar, pravnik i častnik". Tableaux ! List
' je dopisnico prijavil kot jasen dokaz svoje vzgledne moralnosti, menjajoč p o n a r e-jalca denar ja Rojca, ki ga je žen-darmerija zaprla, z odličnim slovenskim rodoljubom in deželnim poslancem dr. Roj-
cem! Plemenito maščevanje, res to ! Sa-pienti pauca.
RAZNE VESTI.
Umrl je 27. m. m. slavni ruski vojskovodja Feodor Feodorovič Radeckij, ki Bi jo pridobil neminljive slave v vojnah proti Turkom. Radeckij se je odlikoval osobito leta 1877. v rusko-turškej vojni, prekoračil Donavo pri Zimnici in z naskokom vzel trdnjavo Listovo. Rodil so je leta 1820. v Kazanu na Ruskem.
Največje crkve. Največja cerkev na svetu je cerkev sv. Petra v Rimu, ki ima prostora za 54.000 oseb. Za njo največja je stolna cerkev v Milanu, ki obsega 37.000 oseb. Zato prido cerkev sv. Pavla v Rimu in za njo stolna cerkev v Kolinu na Nemškem ; prva ima prostora za 35.000 in zadnja 30.000 ljudi. Cerkev sv. Pavla v Londonu in prestolnica v Bulonji 8ti enake velikosti ; vsaka ima namreč prostora za 25.000 oseb. Turška džamija Ilagia-Sofija v Carigradu ima prostora za 23.000 turških vernikov ; luteranska cerkev v Rimu pa za 21.000 oseb. Nova stolna cerkev v New-Jorku za 18.000 oseb; cerkev sv. Štefana na Dunaju za 12.000 oseb; takozvana gospojinska cerkev v Monakovem za 11.000 oseb, a cerkev sv. Marka v Benetkah za 7000 oseb ; zadnjej skoraj enaka v obsežnesti je tudi cerkev sv. Antona novega v Trstu.
Vse za mir. v teku tega leta oskrbljena bodo vsa avstrijska vojska z novimi puškami, razven jednoga dela konjice. Tudi učencem na vojaških zavodih se podeli repetirka. Felix Austria! — Tudi na Nemškem vlada enaka manija po oboroževanju. Vsa nemška vojska bode do 1. aprila oborožena z nekimi novimi puškami. Ali še neko drugo novost nam napravljnjo nenasitljivo vojaške potrebe. Merodujni krogi namreč tuhtajo, kako bi oborožili tudi trobce in tnmburiste v vojstvu. Mest* tamburjov in trobent nameravajo uvesti takozvano „fanfare". S tem bi neki pridobili dosti bojevnikov, kajti ob času vojno bi prišlo pri vsili (102) obstoječih polkih pehote, 32 batalijonih lovcev in 10 batalijonih cesarskih lovcev vkupe 7200 več pušk v porabo. Tudi Bluge častnikov, nosilce ranjencev in pijonirje hočejo oborožiti s puškami. Po tem so preračunih, da prido v boj do 15.000 bojevnikov več. Kedaj bode pa vojna P
Govoreča ura. Glasoviti Edison, kateri je iznašel fonograf t. j. napravo, ki ponavlja človeško govorjenjo in petjo istim
glasom, kakor ga je človek izgovoril, in ne le koj, ampak tudi po več letih. Isti Edison je izumil še druge važne naprave. Tako jo v najnovejšem rasu izumil uro, katera govori. V to uro pridenil je namreč majhen fonograf, kateri kliče, koliko je ura. Enaka ura no tolče ur, ampak govori; kadar je n. pr. 9. ura. pa zakliče : devet ura. Pri takej uri se človek ne pomoti šteti, kajti ura sama mu izrecno pove, koliko je ura. Govorečih ur napravil je Edison različnih, namreč take, ki človeka zjutraj zbudijo, ure za kuhinjo in ure, ki se obešajo na zid v sobah za goste. Te ure ne kličejo, samo ur ampak tudi opominjajo zaspanca, da mu je čas vstati; kuharico, da okusno kuha, in goste, da se ob prav»m času razidejo. Enake stroje uvedel je Edison tudi v razne otroške igračo n. pr. punčike, ki govore.
Kolera v Perziji. Kakor poročajo iz Peterburga jo zdravstveno stanje v Perziji jako neugodno. V zadnjih dveh mesecih pretečenega leta, umrlo je samo v provinciji Korasan 3800 osob za kolero. V Mešedu umrlo je vsaki dan od 80—100 oseb. Zdravnikov primankuje, velika večina bolnih je brez zdravniške pomoči.
Zgradbe železnic na Pruskem. Prus
kemu državnemu zboru «e je predložil načrt zakona glede nakupa obstoječih železnic v znesku 21,109 000 mark in drug načrt zakona za zgradbo novih železniških prog in popolnitev obstoječih v znesku 201,656.466 mark.
180.000 maček. Nek angležki parnik priplul je te dni iz Aleksandrijo v Liver-pool ter tu izkrcal dvajset motr. stotov munifikovanih maček. Te mačke so našli na nekem starodavnem pokopališču blizu Kaira. Starodavni Egipčani so mačke imeli v posebnej časti. Ko je kaka mačka crknila, imbalsamovali so jo koj ter prenesli na ono pokopališče. Tvrdka Levington, ki jo te mačko vkupila, bode je rabila kot gnoj.
Vabilo družbe sv. Mohorja.
Tekoči mesec svečan je velike važnosti za družbo sv. Mohorja, kajti v njem se večinoma vrši in končuje nova nabira družtvonikov. Dal Bog, da bi bila zopet tako srečna, kakor zadnja leta, potom bi se nam res izpolnilo upanje, izrečeno v družbinem „Oglasniku", da bomo letos šteli 50 tisoč udov. Tega si z nami vred želi pač gotovo vsak zaveden Slovenec. Prepričani smo, da si bodo v rodoljubni gorečnosti nepresežni gg. povjereniki in vsi gg. duhovniki po možnosti prizadevali in tudi pomagali, zaželjeni uspeh doneči. Mi jih tega prelepo prosimo iz dvojnega ozira :
1.	Kakor kaže družbin imenik ter so to šo podrobneje razpravljali razni naši
i listi, družba dozdaj šo v marsikaterih župnijah in pokrajinah ni zadostno razširjena in morda šo tudi ne zadostno poznana; preveč je šo krajev, kjer od sto prebivalcev nista niti po dva (kolikor bi jih vsaj moralo biti), ali pa še celo po jeden ni pri družbi. Takšna razmera je tem ža-lostnejša in naravnost nevarna, ako je ob | jezikovnih mejah. Znamenje je, da si verska j nemarnost: in narodna zaspanost roke podajate. Družabnikov sv. Mohorja število i — je verskega in narodnega življenja me-I rilo. Z:ito prosimo in prijazno opominjamo ! rodoljube v takih krajih in razmerah, naj se i/, ljubezni do dobre stvari še ponobno potrudijo za našo družbo in se gg. duhovniki poslužujejo zlasti cerkvenih pripomočkov, da se število udov kar mogoče pomnoži.
2.	Prvo besedo med družbinimi knjigami imajo letos neprecenljivi rodoljub in škof Anton Martin Slomšek v svojih: „Pastirskih listih", V katerih govorijo tako po domače, da jih bodo razumel vsak. tudi najpriprostejši Slovenec, tako milo, da se njih beseda mora poprijemati vsakega količkaj čutečega srcu, tako krepko ob jed.iem, da se mora vzdramiti še tako dremotna duša, tako prepričalno, da ne bode nikogar, ki jim ne bi pritrdil, tako raznovrstno, da no bodo ne starega ne mladega, ne gospodarja no posla, ne predstojnika ne podložnika, ki ne bo zajel nauka, potrebnega mu k pravi časni in večni sreči. Slomšek nas bodo učili vsega, česar najbolj potrebujemo, da zmagovito prebijemo sedanje in morda še hujše prihodnjo preskušajo, stiske in navale, ki pretijo našemu rodu v gmotno in duševno pogubo. Ob nedeljah, ali vsaj od časa do
časa dajte le po jeden list prebrati v vnaki družini, pa se bode sčasoma naš narod v krščanskem in rodoljubnem duhu krasno preobrazil; po Slomšeku duševno prerojen postane ne samo naš ponos, temveč prav* dika pred Bogom in ljudmi. Takemu narodu se ne bode več bati ničesa; najboljše zagotovilo bode lepše bodočnosti. Zato pa preiskreno želimo in prosimo, naj nikar ne zamudi nijedna slovenska hiša in družina ugodne prilike, pridobiti si Slomšekovih pastirskih listov s pristopom k drir/.bi sv. Mohorja.
Naznanjamo, da družbeniki no prejmejo samo I. dela „pastirskih listov", kakor smo bili s prva namenili, ampak oba dela na jedenkrat v celotni knjigi, obsežni kakih 16 pol, ki bi se sicer že sama prodajala po goldinarju. Kdor žoli prejeti izvirno, v platno vezano knjigo, naj doda lotnini še 40 nvč. Priprosto v trd papir (karton) pa se veže vsaka knjiga tudi po 10 nvč.
Za 6. knjigo Hmo družtvenikom namenili : „Domači živinozdravnik", ki ga je spisal priljubljeni in izkušeni živinozdravnik g. Fr. I) u 1 ii r v Heljaku ter ustregel a tem večkrat, izrečenim željam slovenskih gospodarjev. Knjiga bodo iinela tudi mnogo podob, ki bodo spis pojasnjevale, in domačo lekarno, v kameri bodo navedena za prvo in hitro pomoč najbolj potrebna zdravila.
Koncem šo izrekamo prijazno prošnjo do čč. gg. poverjenikov, naj blagovolijo vpisovnlna pole kar najbolj mogoče ob nastavljenem obroku, do dne 5. marca dopošiljati, da prej ko prej zvemo, koliko izvodov posameznih knjig jo treba tiskati da se izognemo nepotrebnih troskov.
V	Celovcu, dno 5. svečana 1890.
Odbor.
Poslano. *)
Da se resnica prav spozna, je treba slišati oba zvona. Ker me je neki lažnjivi dopisnik v štev, 12. „Edinosti" javno in nespodobno napadel, zato sem dolžan se resnici na čast javno opravičiti.
Pred vsem pa moram dotičnoga g. dopisnika naravnost opozoriti, da boljšo bi bilo, da bi svojo poro na polico spravil, kakor da se je predrznil, kaj tašnoga poročati. Vsak dopisni t mora biti v prvej vrsti vesten, pošten in značajen mož in mora biti tudi sposoben, da »priča z dostojnimi dokazi, kar jo poročal. Sploh pa ni umestno in pravilno, tako malenkost na časnikarski zvon obešati.
Čudim se pa g. dopisniku, da tukajšne razmere dovolj jasno ne pozna, zato mu svetujem, da bi drugi krat svojo pozornost na boljšo obrnil in stvar bolj gotovo razvidi!.
Očitali ste mi namreč, da jaz no*om hotel pri požaru v Ležočah na ukaz žen-darma g. Kiiniter-a idfti na dom po konja, za ganiinico na lice mosta iz tukajšne postaje pripel jati. — To jo gola laž, ker jaz neseni šo nikoli nobenega konja imel in ga tudi zd.ij ncmain, kar zamorejo lahko vsi vašČani pričati. Sploh pa morate vedeti, da jaz čoz ptujega konja ne morem ukazati, ker je v posestvu mojega biata. Za-toraj pa nuj v bodoče g. Kiin-tor s strankami bolj zmerno in uljudno postopa, ne tako surovo — pretirano, kakor se je proti moni ustmeno izrazil.
Povedati Vam še imam, da sta prišla dva železničarja istega dne požara okoli 2 uro popoldan v hišo nekoga divaškega posestnika, kateri ima dva konja in osebno zahtevala, da naj on precej njegove konje upreže in gasilnico v Ležeče prepelje, ali on so jo temu protivno ustavljal rekoč, da ima gri"j za na polje voziti. — Gospod dopisnik pa naj bode v bodoče gotovo preverjen, da vrag ni tako grdo čem, kakor ga drugi malajo, ampak je ves drugačen.
V	Divači, dne 10. februvarja 1890.
Adolf Suša.
•) 'A> t »tvuri po i tem naslovom j' ured-hlltv.i lo.iko odgovorno, kolikor mu postava
Listnica uredništ v a:
(ios|>. D o 1 o n c I v a n v Trstu r Na Vaše vprašanje, ki sto j« stavili v i mori u prorisodnika onega odseka, kateri jo sprožil misel glede pre-ustrojitve lista „Edinosti" v dnevnik, Vam moremo odgovoriti, ilu smo dotično pojasnilo dobili od odseka, ki ga jo v tu uamtm volil odbor političnega družtva „Edinost". Natanjeneje nam utvar ni znana.
(lospodu Adolfu S u S i v Divači. Kakor vidite, vstreženo Vam jo v donašnjej Številki. Cltnjof Vašo odprto dopisnico, ki (ioni priča o jako pomnnjkljivej omiki, vstvarili smo si tudi mi svojo menonje o Vasem temperamentu. Kedaj in kje smo zahtevali plačila za natis Vašega popravka V In nič hudega no bi zakrivili, ako hi bili tudi ros zahtevali, kajti popravek ni strogo stvaren in nuemu vsled tega primorani, da bi ga zastonj natisnili. Ali ustregli sino Vam. ker Bploh radi ustreiomo, če lo moroino. Y prihodnje prosili hi Vas pa nekoliko roč uljudnosti .
Tržno poročilo.
Cene s« razuroo, kakor ne prodaje na debelo blago /a gotov denar).
C«n» od for. do for.
Sava Mo«'ea . . . . . .	100 K.	131 —	133.-
Rio biser jako lina .		—	— .—
Java „ n n	„	122.—	123.-
Santo* lina.....	„	107,—	109.—
„ srednja . . .	*	103.-	104.-
Guatemala.....	n	—.—	—. —
Portoricco.....	„		i 30, —
San Jago ile Cuba .	„	H4.—	136.-
Ceylon plant. fina . .	„	13?,-	134.-
Java Mulang. zelena .		112.-	113-
Campinas.....	n	—. -	—
Kio oprana . . . .		--	— .—
. lina......	i	10«.-	108,-
„ srednja . . . .	IV	1LMJ.—	102.—
CMsia-lignsa v zabojih . .		31.—	31.5 J
KftcisoT cvet......	A	420- -	430,—
Zngber Bengal......	n	21 —	22. —
Papar Singapore.....		74.—	75 -
Penang ......	rt	56.—	58.-
Batavia......	n	60.-	62.—
Piment Jamaika.....	n	39,-	40,-
Pitrolej ruski v sodih . .	100 K.	7.75	8.—
„ v zabojih .	v	9.75	10.-
Ulj« bombažno ainerik. .	it	36,—	:J.7.-
Lecce jedilno j. f. gar.	^	42 —	43 -
dnlmat. s curtitikat. .	JI	44. -	45-
namizno M.S.A.j.f. gar.	n	53.-	51.-
Aix Vierge . . . .	•t	64 —	IM3. -
q tino.....	n	60 —	02.—
Kožici pulješki.....	v	8.—	8.50
dalmat. s cert. . .	n	—. -	—.—
Smokva pulješke v sodih .	n	—. —	—.—
„ v vencih .	n	13.-	13.50
Limoni Mesina......	zaboj	4.—	4.50
Pomaranča sicilijanske . .	n	f, 50	6.-
Kandlji Bari I.a.....	100 K.	92.-	94.-
dalra I.a, s cert.	19	98 -	100.-
Plgnolli.........	n	69.—	71.-
Bii italij. naj ti noj i . . .		18,-	19. -
„ srednji . . .	n	1H.50	17.-
Kangoon extra . . . .	n	15.75	—.—
. I.».....	n	t»:76	14,—
H.a ....		12 50	12.75
Soltanins dobre vrsti . .	n	34.—	38.-
Suho grozdja (o pa i a) . . .			—.—
Cifeebe.........	»	21.-	22, -
Slanlki Yarmouth I.a . . .	sod	8.50	9. -
Polenovks sredne velikosti	ti	36,-	- .—
velike.....	n	M7.—	—. -
Sladkor centrifug, v vrečah certifisk. . . .			
	1U0 K.	31.75	
FaiolCoks.......	n	9 —	—. —
Ma.idoloni.....	„	7 50	—. —
»vetlorudeSi ....	„	8 75	— • —
temnorudeči ....	r>	8.50	- .—
bohinjski......	n	».—	— .—
kanarček ......	D	9.—	— .—
beli, veliki . . . .	ti	7.50	8.-
zeleni, dvigi ....	n	—,—	—.—
„ okrogli . . .		—. -	—
mešani, štajerski . .	n	6.50	6.75
Maslo .....'.....	n	92.-	93 -
Seno konjsko .......	n	2.10	3.10
„ volov^ko......	n	2._	H, 20
Slama.........	n	3.10	3.70

fl/ ^ v
„Narodni koledar" ra leto 1890.
prodaja se v Tiskarni Dolenc in v „Tržaškem podp. družtvu" i«*--*, po 45 kr., s poŠto 50 kr.
Poslano.
K\vizde fluid proti kostoboln,
»turo, izkušeno domaće sredstvo
proti kostobolu in revmatizmu.
Ona av. vr. srold. I.— Pristen le t. /.gornjo varnostno znamko. Dobiva se po vseh lekarnah ; pošilja po pošti vsuk »lan glavno skladišče : Kreinapotlieke Korneiibug Dolnja Avstrija.	(i)
Dar sv. srcu Jezusovemu.
IVatoliška ohćina v veleslavnej prestolnici \VeimarSki ni imela do sedaj svoje cerkve, ampak samo dvorano, kjer je opravljala molitve. Dvorana t« ui bila dosti velika za vse pobožne ob ne-deltkej službi božjej. Dasiravno nesmo imeli potrebnih sredstev, položili smo pomladi temeljni kamen novi cerkvi Jezusovega srca. Pri napravi temelja novi o^rkvi smo imeli velike težave, kajti zemeljska plast bila je sestavljena iz peska in nižje doli smo naleteli na vodo. To j" oviralo gradnjo in jo povišalo stroške z,t '>5.0 0 mark. Ukljub tem oviram smo z božjo pomočjo v poletju dozidali velik del cerkvice Sedaj so nam pa posla vsa denarna sredstva. Močij občine smo upotrebili do skrajnosti. Bogatin in ubožec dala sta po svojej moči Celo dninarji poklonili so svoje darove; učenci svoje prihranjeno vinarje. Več nam ni bilo moči storiti. Kako naj nadalje zidamo?! Dru« zih virov nemamo. Obračam se torej So enkrat do Vas, katoliški bratje, a prošnjo, da podarite vsak po on kamen našej cerkvi. Ne smem pričakovati pomoči od drugje, nego od Vaše krščanske dobrodelnosti. Dajte torej, kolikor Vnm ljubezen voli dati; vsaki po nagonu svojega srca, ne z nevoljo, kajti lo dobrovoljnoga d:iritelja ljubi Bog (2 Kor. 9, 1). On bodo pomnožil tudlsad Vaše dobro delnosti, kateri podaja sejalcu seme in kruli za živež. Pomagajte nam, ljubi kristijani, da dozidamo našo hišo božjo! Sladka je zavest, da srao poklonili dar v slavo božjo ! Sladka je zavest, da je sam Bog postal naš dolžnik. Bog je veren plačevalec, kateri plača tudi obresti, ne da bi ga bilo treba v to opominjati. Katoličani, pomagajte nam! Bolje je, da daste nekoliko, nego nič. Z malimi darovi dozidali bodemo našo cerkvico. Vsak dar — ali po poštnem povzetju, ali v pismenih markah — nam bo dobro do&el. Bog te blagoslovi, ljubi čitatelj.
K. Jungst, župnik.
Dunajska borsa
7. februvarja.
Eootni drž dolg v bankovcih	--gld	88.95
„ v srebru —	K	tO 10
Zlata renta— — — — — —	r	110.70
5% avstrijska renta — — —	ti	101.90
Delnice narodne banke — —	— n	92/.—
Kreditne delnice — — — —	~~ — n	3 .'2. -
London 10 lir sterlin--—		119.15
Francoski napoleondori — —	ti	9 45
C. kr. cekini — — — — —	— — n	5.59
Nemške marke — — — — —		£8 07'
Neredna prebava (zahasanje) ima lahko resnejše posledice, nego mislijo večina onih, ki na njej trpe, liazu« prikazni in bolečine se občuti, kakor -iljenje krvi, omotice, glavobol, bitjo srca, napenjanje, pomanjkanje apetita, trudnost v udih ird , ne da bi dotični vedel, od kod to prido. Ako se vporablja švicarske krogljiee lekaruičarja Itiharda lirandt-a, katero se dobivajo po lekarnah /a 70 kr.. spravi se prebavo zopet v red in so takim načinom odstrani iz te izvirajoče prikazni. A zahtevati je vsakokrat etiketo z belini križem na rudečein polju in podpisom Rihard Brandt.
Zahvala.
Svim, koji su su prilikom gubitka našega nezaboravnoga jedinca
IVE i 1 a n a
us t ni Htio ali pismeno naše tuge sjetili, naj vruće se ovim putem zahvaljujem.
Trst. 15. t'ebrara 1890.
Fran Polie.
!!Za „Sokolovo" maškerado!!
Slavnemu občinstvu naznanim, da bodem pripravil za odmor „Sokolovega" m a« k i rane ga plesa V SVOjej gostilni izvrstne jedi in pijače.
Makso Lavreneič.
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Weimar, Thitringen.
5 5
Zaloga pohištva iz Dunajske tovarne Ignacij Kron
TRST, nlica al Teatro štev. 3. bila je vnovič preskrbljena s popotnimi opravami za spalnice in ;ediln-! sobe, lastni izdelki, v najnovejšem slo*u in prodajo proti popolnem poroštvu za kakovost in po neizmerno nizkih cenah.
pristoja tudi/ 1 pohištvo za spalnico, staro-nem. sloga iz svitla orehonine gl. 255J bogato za odlične J 1 „	„ baroko	„	„	„	* 28&J narez-
dr užine | I „ za jod. sobo. „	„	*	»	. «8«| ljano
V zalogi so dobiva zmirom tudi mnogo prostornega pohištva, ali trdno delanega in po jako nizkej ceni.
Radi pomanjkanja prostora, zalega železnega pohištva se je izdatno skrčila in do nove razpolage, se bode prodajalo po tovarniških cenah.
Ceniki se na zahtuvanje pošiljajo po deželi franko in brezplačno.
Carlo Pirelli
mejnarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenale št. 2.
Oddaje listke za železnico in parobrode mornarjem in dclalcem po niskih cenah in na vse kraje.	»-s
J. PSERHOFER's
Apotheke zum „goldenen Reichsapfel" WIEM — Bingerstrasse IV. 15 — WIEN.
Kričistilne, nekdaj imenovane univerzalne krogljiee, zaslužijo po vsej pravici to poslednje ime, kajti obilo jo bolezni, pri katerih so pokazale to krogljico svoj izvrstni učinek.
Desetletja sem razširilo so se te krogljiee na vso strani, zapisujejo jih zdravniki in gotovo jo malo družin, v katerih 110 bi bilo male zaloge tega domačega pripomočka.
.ledna škatljiea /. 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic I gld. 5 kr., pri nefratikovanl pošiljutvi po povzetju 1 gld. 10 kr.
Ako se denar naprej pošlje, ui treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld 25 kr , 2 zavitka 2 gld. 30 kr.,'3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld "0 kr . 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Malij, kot jeden zavitek so ne pošilja).
Prosimo, da se izredno zahteva
„J. Pserhoferjeve kričistilne krogljiee"
in paziti je, da ima pokrov vsake škatljioe isti podpis J. Pserliofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo,
Balzaill za ozebline j. Pserlioferja I poaodca 40 kr, prosto poštnine 65 kr. Trpotcev sok, proti kataru, h'ipavosti, krč„onm kašlju itd; 50 kr.
Amerikansko mazilo za trganje i gid. 20 kr.
Prah proti potenju IIO^;, škatljiea 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za čroltanec, I Steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr.
v	O
/i vi innclro	(Pražke kapljice) proti pokvarjenemu želodcu, slabemu pre-
MJl > IJCIl&IVct L-ht^IlLd bavljenju, stekloničica 22 kr
Anglež k i čudežni balzam, steklenica 50 kr., mala stekloničica 12 kr. Fijakerski prašek, proti kašlju itd. I škatljiea 35 kr., poštnino prosto 60 kr Tanokininska pomada j. Pserlioferja, pospeSujo rast las, škatljiea 2 gld.
ITniv<*l"/'llni nloctai* prof. Steudela, domačo sredstvo proti ranam., ules m itd.. j 111 \ tl/.dllll jlia^lUl pOHO(iioa 50 kr.. poštnine prosto 75 kr.
I'nivarvulll'l ^iotilno	A. W. Billlricha, izvrstno domače sredstvo proti
II1 V vi A rt t Ild t In 111 liti hUl posledicam slabe probave, 1 zavitek i gld.
Razven imenovanih izdelkov dobivajo so še druge farmaceutične specijalitete, ki so bile po
vsili avstrijskih časopisih oznanjene.	1 — 12
Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo proti gotovem ali povzetju.
Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju.
Pošilja blago dobre pravljeno ia poštnin« prostoj
Teodor Slabanja
srebra r v Gorici, ulica Morelli št. 17,
priporoča so vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in
orodja najnovejfte oblike, kot: monstranc, kelihov itd. itd. po najnižji ceni.
Stare reži popravi, ter jih V ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje rado voljno odgovarja.	25—7
Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto 1
Nič več kašlja!
PRSNI ČAJ napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kukor to spriČujejo mnoga naročila, spričevala in za-hvale, ki dohajajo od vseh strar.i in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta Čaj je sestavljen iz saiuih rastlin In Čisti kri; ima dober okus in vel a en zavoj za 8 dni 60 nvč.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pilo za prestenje života in proti madrotill iz soka noke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri z prtom truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena ftkatlja velja 30 nvč.
Plašter in tudi tinktura proti kurjim očosom in debolej koži — cena 3 plaštrov za kurja očesa 20 nvč. — Ena slcklcnica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lokami ROVIS, r Oorici v lekarni C ri s t o t o 11 e 11 i in P on-t o n i.	1 — 12
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
New Jork
Vozili listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poStni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena
direktno v
Philadelfijo
koneesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno: kon-cesijonovani zastop 4—42
Ludwig Wielich
na Dunaju, IV WiyringergaH8ii 17, ali pri
Josip-n Strasser-u
Spoditionsburcau tur die k. k. Sruat-balinen in Innsbruck.
^aStSDSil ftSiiaiii!®^
f Riccardo DineISi m
L?n rvj
i' rt i
m
Via S. Lazzaro št. 15, Trst.
lifff
Zalega alabnstra vsake kvalitete (=f||i
in oblike.
tLCTl m
I Tovarna za gips W
Mil
različnih	vrst na drobno in debelo, lil
jj^j Izdeluje	kipe h gipsa po nizkih jilj cenah. 3—44
08em svetinj.
\p ročne
sč 1., 2. iu H. vrstami tipk, orke-Hter-harmonike z jeklenimi gladili iu usnjatim mehom, lastnega izdelka, kakor tudi glasbila vseh vrst: vijoline, citre, piščalo, klarinete, troinpete, lajne, orgljioe i. okretulom, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristone, of-gljice za ptico, albumi z godbo, kozarce za pivo in vino, neceaerje eu dame z glasbilom itd. v tvornici harmonik	18—20
Ivana N. Trimmel-a
na Duniiji, VII., Kaiserstmsse 74.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Izdajatelj in odgovorni uroduik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trutu