r I I List 15 > « i k . I t> . ■ Tečaj LVIII. I m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 50 vin-, za Četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub- Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. f za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo nVedništvn „Novic v Ljubljani 13. aprila 1900. \ Velika noc. prelepih velikonočnih praznikih, « kar očitno oznanjajo, nam obeta nepregledno vrsto krivice in nasilstev ter končno narodno smrt, a vzlic tej temni perspektivi menimo, da nam ni obupati, da se vender vresniči pesnikovo prorokovanje, in da pride'tudi za nas vstajenja dan; ko se bomo iznebili vseh okov in ko se človek oddahne od vsakdanjega dela in pozabi skrbi in nadloge ki ga tarejo, se duh rad zaglobi v vsakovrstna premišlje zavzeli tisto mesto mej narodi, katero nam gre. Palacky je nekoč rekel: Jaz danes, po tem,- kar se zgodilo, ne verujem več v zdravi razvoj Avstrije. Raz- In naravno je, da se o takih prilikah slovenski mere v naši državi postajajo v istini čedalje žalostnejše. Sovražniki naše starodavne monarhije že delajo načrte. vanj a. rodoljub najraje bavi s prihodnostjo slovenstva in vgiba, kakšna bodočnost je sojena našemu malemu narodu. Težavne cene je ta narod presil a še vedno je njegova prihodnost nezakrita, še vedno se ne prikažejo tiste kako si bodo bogati plen razdelili in da hrepeni Nem čija po pridobitvi Trsta in njegovega ozadja, to nam kažejo najbolje njena prizadevanja, zagotoviti si prihodnost milejše zvezde, o katerih je naš Prešeren pel ) da nam v Mali Aziji. bodo sijale. Kdo bi se temu čudil, ko se vremena še Nasproti temu položaju v naši državi in nasproti ni£o zjasnila, m ko se naš čolnič se vedno ziblje tako vidnim in očitnim prizadevanjem, potisniti naš narod nevarno, da ga lahko razburkani valovi vsak vržejo dno morja. na polagoma v službo velikonemške misli našemu naroda vzeti njegovo individuvalnost, imamo samo jedno iedino J jimo Slovenci kot skrajna meja velikega slovanstva sto- orožje in to je : skrbeti za notranjo, moč za kulturno in na najekšponiranejšem mestu. Stisnjeni mej dva gospodarsko blagostanje našega naroda. kulturnem in tudi v gospodarskem oziru se vrši velika, mogočna naroda, katera oba iztezata pohlepne svoje kremplje po naši zemlji dobro vedoč, da si s to razvoj precej počasi, glede narodne zavednosti pa se ni pridobitvijo zagotovita znamenito prihodnost, še vedno pohvaliti. Zlasti zunaj Kranjske je narodna zavednost še nimamo niti vsega tistega, kar nam je neobhodno po- prav malo razvita. To se vidi J da tudi sicer dobri narod trebno za eksistenco, kar je pogoj obstanku vsacega na- njaki pošiljajo svoje otroke v nemške šole ali delajo pri raznih uradih nemške vloge in govore v familiji nemški roda. Povsod smo prikrajšanj, povsod smo zatirani. Te- meljne pravice, ki nam jih dajejo državni osnovni zakoni 80 za nas v^ ali manj samo mrtve črke, ostale so na m prav nikjer ne vidimo resne volje, da se papirju, temu odpomoglo, pač pa toliko češče očitne in zavratne ali laški. Ti mislijo, da so izpolnili vse narodne dolžnosti če pri volitvah glasujejo za slovenske kandidate, in da drugih narodnih dolžnosti sploh ni. To pa rodne nezavednosti in narodne nemarnosti. dokaz na Ako se posreči, zatreti to lažinarodnjaštvo in iztrebiti to nezavednost naših ljudij, ako se posreči, zagotoviti kateremu se izvršuje našemu narodu kulturni napredek in materijelno blago-še vedno če tudi ne več tako odkrito kakor nekdaj tista stanje, potem bomo lahko brez strahu gledali v bodočnost poskuse, nam onemogočiti kulturni razvoj, politični in gospodarski napredek. Žalostno a resnično 1 proti » nemška politika, ki napravlja velikonemški ideji pot v in potem bo veljalo tudi o slovenskem narodu ono isto Trst, in katere namen, da v slučaju likvidacije naše mo- kar zapisal Palacky o naših severnih bratih Čehih narhije potisne slovenski narod pod velikonemški podplat. Bili smo pred Avstrijo in bomo še po Avstriji, a krivice Ta politika, ki jo v zadnjih letih razne nemške stranke postanemo lahko povsod deležni in še gratis. stran 134. Letnik LVIII Deželni zbor kranjski. Dunaju 60 bivšemu V. seja dne aprila pa 60 podpore. pomožnemu uradniku Avg. Jaku Prošnja vodstva usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu za zvišanje letne podpore, se je vrnila od Poslanec dr. Tavčar cd Lienfelda na Kočevskem poročal o uvrstitvi ceste do Kolpe in o uvrstitvi seku Prošnja za prispevek za napravo treh mostov čez Os''niške ceste od Kolpe pri Gašparcih do Zamosta mej potok Belo ße je odstopila dež. odboru, kakor tudi prošnja za prispevek za napravo javne kapnice ob okrajni cesti Črni vrh-Col. deželne ceste, in je bil dotični zakonski načrt sprejet. Poslanec Š u b i c je poročal o cestni zvezi mej Pod borštom Petrovim brdom Naročilo se je deželnemu Emiliji Dominkovi v Železnikih se je dovolila do- odboru, da izvrši potrebne priprave in v prihodnjem zase smrtna podpora letnih 400 knjige , Josip Ciperlu za izdajo danju stavi svoje predloge Kranjska dežela" prispevek 200 K. (Poročevalec dr. Majaron). Po poročilu poslanca Murnika društvu za varstvo avstrijskega vinarstva 100 K, gluho nemnici v Šmihelu pri No\em mestu 1000 K. Nekatere Po poročilu istega poročevalca se je naročilo dežel odboru, da študira vprašanje o regulaciji Kokre se je dovolilo Tudi nekatere druge prošnje so se odstopile dež. odboru nemu druge prošnje so se odstopile deželnemu odboru Politični pregled. Po poročilu poslanca Lenarčič so se prošnje Parlamentarno Duoaj poročajo: Vlada na- konservativnega obrtnega društva in brivske zadruge za sedanjih odredbah pustiti deželnim zborom, da zbo opustitev vsacega rokodelskega dela v prisilni delavnici rujejo do maja. Drž oziroma opustitev brivskih del v delavnici in v bolnici 19 ali 21 zbor zaöae svoje delovanj maja. Spravne konference se bodo nadaljevale v odklonili presledku od o. do 12 maja, Deleg se snidej debati sta Lenarčič in dr. Sahaffer pojasnila Proračun za vojne svrhe se zviša letos za 10 milij 12 neutemeljenost očitanja, da prisilna delavnica obrtnikom konkurenco dela Občinska cesta Koseze-Podutik se je uvrstila med maja kron Za Mohamedance v Bosni in Hercegovini rt Jedinstvo^, glasilo Bulata, se je v zadnji številki prav rezko izreklo proti nameri dunajskega društva n Croatische Propa ganda", katero sta vstanovila Biankini in Spinöic v to svrho \ okrajne ceste, prošnja za cestno zvezo Polhov gradeč- da se pridobe Mohamedanci za hrvatstvo Št. Jošt-Lučnje Trata pa se je izročila deželnemu odboru oziroma za katoli canstvo da napravi dotični načrt » je okrožnici tega društva pa se izreöoo naglaš da n iälam naturen". „Jedinstvo še, da so Mohamedanci v VI seja dne aprila Poslanec dr. Tavč je poročal o letnega po ročila deželnega odbora, ki se bavi z agrarnimi razmerami, namreč z delovanjem agrarnih komisarjev, verskem oziru jako občutljivi, ter da so jih Srbi prav s tem odbili od sebe, ker so jih hoteli pridobiti za svojo vero. Isto zgodi Hr7atom, ako ne puste Mohamedancem vere, ki jim eta nad vse. Omenj glasilo dokazuj da in izkazuje, da se je v 1. 1898. zgodilo pri posesti in bremenih zemljišč prememb v vrednosti 8,023.203 gld. Novih se ] je rimska monsignora posl. Biankini in posl Spinöic „kao Latini, nevarno delujeta nipošto kao Hrvati", ter da je njiju delovanj hrvatski bodočnosti v Bosni in Hercego jeziöec med pravoslavnimi in katoliškimi Slo sila Mohamedanci so dolgov se je v tem letu vknjižilo 6,473.644 gld. izknji- za hrvatstvo, naj se jim pusti vera nedctaknj Da jih pri žilo pa se je dolgov v skupni vrednosti 3,411.194 gld Tavšanovič m Milan Nedavno so Male No poročilu se vnela posegli dr. Žitnik, Božič daljša debata, v katero so vrne u v Belem gradu obdolžile bivšega ministra Kosto Tav šanoviča ponarejanja delnic „Beligrajske zadruge u ki je ostro grajal agrar- „Information" : Grenialni generalissimu tem piše . , _ , ^ ^-------------3 Milan se je domislil, nega koroisarja Zupneka, ker je neposredno pred občin- ^^^^ osrečil Srbijo z novo škandalozno pravdo. Ker se mu skimi volitvami, da ustreže klerikalni stranki, odstavil odbor za posrečilo, da bi tekom pravde zaradi veleizdaj pripravil z upravo skupnega gozda 1 baron Hein, ko je Župneka branil deželni in dr predsednik Tavčar. verigami in mučenjem vglednega radikalca, bivšega ministra Tavšanoviča do tega, da bi preklical vse ki je deželnega predsednika ostro zavračal in vanje ter se politično ubil kakor Pasic, izmislili politično delo v okolici zarjal vence ga opo Milanovi nov kako bi Tavšano » da bo napredno-narodna stranka izvajala konsek- obsodili kakor navadnega lopo moralno ubili ter ga Vso ako se bo osrednja vlada vtikala v strankarske jako previdno Po spretnih agentih so dali boje na Kranjskem. Poročilo se je odobruje vzelo na znanje in sta bili ogerskih bankah zastaviti ponarejene delnice skega zavoda ter dali potem to „goljufijo" počil v Milanovem sprejeti dve Žitnikovi resoluciji, zahtevajoči, naj gozdne sadike iz eraričnih drevesnic siromašnim kmetom ^^^^^ ^^^ se dajejo vničila TavŠanoviČa glasil strašna bomba, ki stvar so pripia- dveh avstro-nekega beligraj-ikriti. Na to je do cela vsled V strašnih muk v ječi itak že brezplačno Belemgradu je seveda vse zopet raz- naj se ne ponemčuje zemljiška knjiga Poslanec dr. Žitnik je na to samostalni predlog glede sklenitve nove pogodbe vtemeljeval svoj n tiče z Ogrsko za živinski promet. Njegov predlog se je odkazal uprav burjeno; mnogo se jih zgraža, v obče pa je večina na'čistem da imamo zopet opravka z novim činom Milano Tavšanovič, ki se v ječi ne more braniti, bo težko mogel od biti ta vdarec. Kdor pozna današnje srbske sodnike, ne dvomi da zadene Milan nenou odseku meren način svojo žrtev smrtno po ter da raztrobi na pri evropskih časnikih, kako je razkrinkal svo- Po poročilu poslanca Murnika se dovolilo pod pornemu društvu za slušatelje višje poljedelske šole na jega sovražnika. Milanu je v Srbiji pač vse dovoljeno, ne more več proti njemu obraniti svojega premoženj časti svojega premoŽenj Nihče svoje r Š • Letnik LVIII. Stran 135. Konec italijanske obstrukcije. cijoDisti dunajske zbornice so ostali vender Nemški obstruk-na vrhuncu izmej vseh obstrukciionistov v Evropi Za petkovo sejo itali lanske zbornice so listi obljubljali, da bodo obstrukcijonisti s silo, z orcžjem v roki preprečili izpremembo parlamentarnega opravilnika Bati se bilo klofut nožev in revolverjev najstrastnejših prizorov, boj a zgodilo se ni ničesar. Pospeševanje obrtnosti. Za bliskal se ni noben nož, porušen ni bil noben pult, po zraku ni sfrčal noben lintnik, predsednika ni naskočil nihče in padla ni nobena klofuta. Levica je podala samo oster protest ter se nato mirno in v redu odstranila iz zbornice. Galerija Ogrski zakon o II. m k pospeševanju industrije je nepo sredni povod, da se hoče tak zakon tuli riti. pri nas vstva Saj vlada vender ne more mirno gledati, kako se ploskala. Tako je mogla reakcijonarna večina skleniti v miru mesto pri nas in z našim denarjem vstanavljajo velika pod- poostrenje opravilnika. Potem se je zasedanje odgodilo. Levica bo prirejala sedaj protestne shode ter bo apelirala na volilee. Vlada pa )e izprevidela, da stori najpametnejše, da je svoje jetja na Ogrskem, samo vsled olajšav, katera so tam zagotovljena. vplivalo še nekaj, namreč spoznanje 1 predloge naj bi vniČile svobodno zborovanje m shaj da se ravno najmodernejši industriji pri nas čisto nič ne zvezale svobodo časnikov, umaknila. Tako je ostala premagana razvijata, kemična in električna industrija. Vzroki tega levica vender le zmagovalka. Pellouxovo ministrstvo pa ne pojava so znani; vzroki so naše klaverne politične raz- potrebuie novih volitev Francoski asumpcijonisti Energija, s katero mere,vsaki trgovini sovražno gibanje ki postalo poli grabila vlada Waldeck-Eous francoske asumpcijoniste za tično mogočno ) m silno visoko obdavčenje vsacega no vrat, je imela naj to ugodno posledico, da jim je papež ukazal vega podjetja. Vlada splošnega političnega toka ne more izioče svoje glasilo prevzel severnofrancoski r La crojx a bo kakor piše predzadnja številka „Croixa svoje življ svoje premoženj drugim rokam. List je iz lahka predrugačiti in vsled tega hoče vsaj jedno oviro odstraniti, to je preveliko obdavčenje. imenovanim zakonom se pooblasti vlada, dovoliti eletržec Pavel Feron-Vrau ki mu žrtvoval živo vero in vse svoje srce. Ta vo] pisateljski talent, svojo angelj Rafael", kakor nazi- davčne in pristojbinske olajšave raznim novim podjetjem > vajo bojeviti mnihi novega urednika, podpira podjetj že deset ki se vstvarijo do leta 19 iO. Pogoj ) da tacih podjetij let ter se je šel za nastop vrhovnega vodstva tega najvplivnej- v naši državi ali še sploh ni ali pai jih ni dosti in dalje i šega francoskega klerikalnega lista pripravljat v Jeruzalem Asumpcijonisti se bodo torej vsaj javno odtegnili listu, v istini pa ostanejo še nadalje politični spletkarji naprava dotičnih podjetij v narcdno-gospodarskem olaišave se lahko dovolijo tudi novim da interesu. Te iste Ostnan Ghazi-paša umrl Jeden najhrabrejših podjetjem, ako se hočejo baviti z novimi produkcijskimi že ob zijatskem pobrežj turških vojskovodij, Osman Ghazi-paša je zdaj umrl v Cari- strokami. Nadalnji pogoj je, da dobiva podjetje materi- ečkrat odlikoval v jalije in kar treba za opravo in tuzemstva. Pod temi pogoji sme vlada dovoliti oprostitev od kolkov in pristojbin pri ustanovitvi podjetja in oprostitev od dobitko-vine in od hišnega davka za dobo dvanajstih let. Delniške družbe se za šest let oproste od pristojbin za iz- gradu v dobi 63 let. Ta mož se vojni, tako ob Omerjevem prodiranj pozneje v bitki z Srbijo, a najbolje pa v bitki pri Plevni v iT je večkrat delal preglavice rusko-turški vojni leta 1877., kj kim č^tam. Vender se je moral dne 10 decembra udati premoči ruskega generala Totlebena. Ko pa ga je sprejel kakor vjetnika car Aleksander III., mu je izkazal posebno, v slo- dajo novih delnic in od pristojbin od dividendnih kuponov vanski naturi ležečo dobroto, da ga ni smatral pravim vjet nikom in to zbog njegove hrabrosti. Osman Ghazi je bil zelo od dobitkovine pa za dvanajst let priljubljen pri svojem iu, kar je celo dalo povod Sultanu Glede industrijalnih podjetij, ki jih ustanove banke da se ga bal in ga držal na svojem dvoru brez posla. Z obsega zakonski načrt jako obširne in komplicirane do Ghazi pašo je izgubila Turčija enega svojih najzanesljivejih ločbe, katerih ne bomo navajali, ker v generalov, naši slovenski kakoršnih nima bas na izbero Vojna v južni Afriki južnoalriškem bojišču se nad- je sreča zopet zasukala. Nastopila je zima in prinesla r ležno deževje, ki onemogoča zlasti Angležem vse večje opera _ ^ au a- - cije, ker morajo ti voziti seboj mnogoštevilen tren, dočim Buri moglo zanimati naše ljudi in jih vzpodbuditi tega ne poznajo. Tudi konj primanjkuje Angležem. Buri znajo yjtvi domačih podjetij. domovini nimamo svojih bank, našega občinstva pa ne more zanimati, kakih ugodnosti bodo deležni zavodi, ki ne stoje na naših tleh Navedli smo samo to, kar bi za- ustano- Začeli ta za Angleže toli neugodni položaj spretno izkoristiti so postopati ofenzivno in sicer tako spretno, da je danes vsa arnosti. Buri so namreč Angleže od pošteno Vele važna je nadalje tudi določba, s katero se vlada Eobertsova armada v i vseh strani '^obkolili in porazili. Že zadnjič smo na nekaterih mestih tudi poročali, da so bili Angleži da slabotnim industrijalnim podjetjem s privo- tem blizu Bloemfonteinskega vodovoda zajeti so se morali vdati. Nekaj dni pozneje je prišlo pri Reddersburgu do bitke, v kateri bil general Gatacre popolnom ter bil odstavljen od poveljstva pobit Dne Izgubil je vbilo moštva bilo južno od t. m pooblašča Ijenjem državnega zbora da državen prispevek oziru so določbe prav raztegljive in so protekciji odprta okna in vrata. Ves načrt zakona je konsekvenca dolgoletnega zanemarjanja in izkoriščanja domače industrije, vsled česar Brandforta bitka, v kateri je bilo 600 Angležev vbitih, 800 pa v« ——......-o- ------- ^ ranjenih. Zdaj stoji glavna burska armada, broječa 35.000 mož zakon ne bo politično zlorabil — m politična zloraba se ta mogla razviti nego začela nazadovati. Ako se 1 90 topovi mej \ Kroonstadtom in Winburgom, dočim se druga manjša armada umaknila na jug, da prime Robertsa od tam. Tekom prihodnjih dni je torej pričakovati važnih dogodb. Tudi v Natalu so se Buri zopet začeli gibati in so uspehom bombardirali angleški tabor v Elandslaagte. zakonov se v naši državi že večkrat primerila ako ne bo služil za nekak dispozicijski fond, s katerim se bodo raznim strankam plačevale politične usluge 1 potem zamore sosebno če bi se zakon nekoliko premenil stran 136 Letnik LVIII dobrodelno vplivati na razvoj naše industrije. Načeloma se mora zakonski načrt le odobravati in je želeti, da za-dobi čim prej veljavo. produktivnosti naše zemlje naših ljudi prepušča poli tičnim uradnikom. Kako more boljše postati? Statistika premoga. Geologi so se vsied poziva bavili z vprašanjem www Kmetijstvo. w 1 z koliko let bo še premoga iz zemlje dobiti. Za Angleško so našli 366 let od 1. 1880 naprej, če se toliko proizvaja, Zakaj padajo žitne cene? ko leta 1880 Ali proizvajanje vedno večje. Železo je skoraj povsod najti, ne pa premoga. V Vs zemlje ne. Tehniki se že sedaj brigajo za to, nadomestiti premog z drugo močjo. To najdejo v elektriki. Hriboviti kraji z močnimi slapovi bi tedaj imeli bodočnost. spravljene množine premoga v Evropi ter Ne samo naši temveč vsi avstroogrski kmetovalci ne izvzemši onih v drugih državah, tožijo, in to po pra > vici da nima žito dandanes nobene biti temu vzrok? tako več. Kaj vtegne vek bi mislil, da danes, ko ni zemlja rodovitna, kakor je bila nekdaj, ko se ljudstva Na dan vedno bolj množi, in ko se torej več povžije Severni Ameriki rale cene rasti Pa ravno nasprotno 1 da mo Vzrok temu pripisujejo nekateri, in letih: o lO o (X> o o 00 o 05 00 00 00 oo 00 milijonih metričnih ton: skoro edino le bogatašem. Deloma imajo prav teh je mnogo ) Bogataši so tisti činitelji, ki delajo žitu ceno, kakor se jim navadno to poljubi brez ozira na to, če poljedelcu Nemčiji: Angleškem Francoskem Belgiji: 45 3 15 O koristi in škoduje. Eden ali njih več se zvišajo z ozirom na slabo obetajočo žetev ceno. Poljedelec polen nad komaj pričakuje žetve, ko bo mogel drago prodati 81.7 32 4 53.21 81.8 115.3 8voj pridelek. Toda še ni dočakal vsej Avstriji Rusiji: 113.1 * tega trenutka, pa je 147.3 184 2 205.3 že padla cena. Kako to? Ko se samo z domačim žitom tržilo J bilo skoraj nemogoče dandanes se 13.0 18.5 25.3 31.9 Buska, Amerika in 13.5 16.4 20.0 22.] pšenico 12.2 20.5 36.2 povžije pri nas blizu toliko tujega žita kakor domačega. naposled Avstralija izvažajo svojo nam in če prav mnogo od nego jo morejo dati naši uvažajo tudi Španija, Švedska Italija severnih zdru-žavah Amerike 15.1 nas oddaljeni, za nižjo ceno poljedelci. imenovanih deželah 33.4 namreč zemlja prav po ceni in je ni treba še tako močno gnojiti kakor pri nas. Vsled tega in zavoljo cenejšega proizvajanja morejo jo prodajati dokaj ceneje nego naši poljedelci. » Razven tega pa imajo kapitalisti vse prometne mreže. 132.1 železnice in ladje, popolnoma v svoji oblasti in kot dejanski gospodarji teh omcgočujejo tujim proizvajalcem J 1 dovažati nam svoje žito V Avstriji ni dosti kamnitega premoga „Steinkohle", kakor morejo dajati naši po isti, če ne še nižji ceni » ampak po večjem imamo premog „Braunkohle«. Kamniti tem oziru so imenovane de žele zanje ravno tako blizu in pri rokah, kakor domača premog ima velike izdatne revirje, naš avstrijski premog in treba je samo, da pade še jedna zapreka, namreč da manjše. Geologi preračunijo, da bo Avstrija tekom pol stoletja s svojim premogom pri kraji Posnamemo po nemških geologih Ali možje še ne vejo, da ima na roko se zni|a mitnina na tuje žito in olajša uvoz. Tudi to so dosegli in naša država, jim je šla s čudovito zaslepnostjo Hrvaška še veliko neodkritega premoga Tudi slov Štajarskem še ni ves odkrit oni na če so terej vsi pogoji na ceneno uvažanje tujega » se Do najmanj. Pa bodi si tako ali tako, avstrijske vlade morale res malo brigati za avstrijske premogokope bili bodo še neodkrite jame nemške, angleške družbe v roke in te bodo potem gospodarile, kakor bodo hotele. Avstrijski industriji so to neljubi pogledi v bodočnost. Pa ie že tako v na$i Avsfrin in^no .^lonan^ |jq na Dolenjskem pa še žita dani, in če posamezni kapitalisti med seboj tekmu jejo kateri ceneje prodajal 1 ali ) kar se mnogokrat dogaja, če se med seboj o bodoči ceni žita dogovore zagotovivši si naprej svoj dobiček, kar more nasproti njim naš posamezen, pa tudi združen poljedelec Njemu se je že tako v naši Avstriji. Za južne Slovane, njih zemlja doslej že toliko premoga oddala, ne da okolo njenih premogokopov tovarnice oživele, in ki še precej neodkritih jam ima, se nič ne stori. Železnice se ne dobijo in v drugem se tudi vsa skrb za povzdigo gredo tako daleč, da so roke vezane in primoran je sprijazniti se s ceno, katero so mu določili sebični. in brezvestni mcčjo države. Res je, da tekmujejo kapitalisti kapitalisti s po med sabo jedni povišujejo ceno, drugi jo zopet znižujejo, toda nikdar ne i I jedna stranka drugo ugonobila I Letnik LVIII Stran 137 dobro vedoč, da bi v slučaju, da psde poslednja, ne imeli naše žito, naša živina in pridelki sploh višjo, stroškom več tekmeca, in da bi morala potem cena pri svoji viso- proizvajanja primerno ceno. kosti ostati, kar bi naposled i našim proizvajalcem prav Naše zadruge, in naj si se vse v Avstriji pridelano prišlo. Sicer je pa stranka deluje za znižanje cen, žito itd. razpečava po njib 1 ne morejo tekmovati z vedno na ugodnejšem in ona je največ kriva propadanju mednarodnim kapitalizmom, dokler se uvoz iz inozemstva kratko malo ne prepove, dokler služijo prometne mreže naših kmetovalcev. Vsled tega tekmovanja žitnih baronov s slabimi domačimi proizvajalci, trpi tudi naša obrt, ki ne najde p na domačih tleh zadostnih odjemalcev; in od tod izvira peščici bogatinov ne pa tistim, katerim so v prvi vrsti namenjeni, to so poljedelci in obrtniki. malo ne vse nasprotstvo med mestom in deželo med obrtništvom kmetom. Država kot taka se za obrtnike ravno tako malo briga, kakor za poljedelce. K večjemu pospešuje izvoz njih izdelkov. Toda to je samo navidezno, ker od teh dobrot ima dobiček samo peščica milijonarjev, dočim na majhnega obrtnika ne odpade nič. Sicer pa imajo obrtniki jedno prednost pred kmetovalci. če postane proizvajanje dražje, nastavijo obrtniki jednostavno svojim Čarovnik. Historičen roman. Ruski spisal grof E. A. Salias. proizvodom višje cene. Kmet ne more ga delavci in obdelovanje zemlje tega storiti. Naj Hvala vam še toliko stanejo, cena žita ostane ista. Posledice temu nenaravnemu stanju pa se tudi od leta do leta hujše kažejo. Na jedni strani kapital, na drugi uboštvo; srednjega stanu, na katerem sloni vsaka modrovrejena država (Dalje.) . . . Nadejam se, da bodete potem, ko dospeva do Egipetskih bregov, sodili o meni mače, kakor sedaj, ter se prepričali, da nimate opraviti s človekom. Imenujte me kakor hočete. Imenujte me za nenavadno, više bitje, nikar pa ne za hudobno, človeštvu sovražno, a sposobno za družbo in hvaležnost. Danes samo še nekaj ) dandanes skoro ni več. To, kar omenim Vi ste me vže v teh štirinajstih dneh 1 kar se dalo imenovati srednji stan 1 samo nekaka pokveka se 1 spoznava večkrat vprašali, kako mi ki se drži od danes do jutri, ker jej manjka prave podlage. f In ko se porušijo stebri srednjega stanu, pade vsa država. To nas uči zgodovina vseh časov. Grki, Rimljani in drugi narodi propadli so vsi samo zaradi tega in v istem trenutku, ko je izginil srednji stan. ime? Vselej sem vam odgovoril, da ime pri človeku nima pomena in nič ne pove. Mojega imena, odkritosrčno rečeno, ni; kako naj bi se človek ali bitje, ki živi ob jednem s človeštvom nekoliko vekov, imenovalo? Jaz ne spadam nobenemu narodu ni nikakemu veroizpovedanju » Sredstva, katera je uporabljala do tedaj država ) da nimam niti domovine niti ne sorodnikov ali obitelji prepreči to nesrečo, so bila prav neznatna in brezpomembna. Skušalo se je napotiti ljudstvo, da se poprime sladkorja, vina goče ime. da so mi pred blizo dvajsetimi stoletji dali ali priznavam odkritosrčno, pozabil sem proizvajanja drugih pridelkov ) na pr ) torej če mi želite nekako imenovati nazivajte me totas. Ta beseda ima poseben smisel Mo- kako Za-Alj. kabalističen. bil lanu itd. in se z njim opomore. Vse zastonj. Tisti tre- katerega vam pa še vže kedaj pojasnim no nutek, ko je začel novi vir nekoliko dobička donašati požurila se naša država in sklenila z drugim državami tedaj kadar se bodem smel na vas zanesti. In to je neobhodno potrebno, kajti kdor bode znal in vedel raztolmačiti si trgovinske pogodbe, vsled katerih je tem državam omo- pomen te besede, ta bode imel silo mi škodovati. In tako gočen z rečenimi domačimi proizvodi za nas ravno tako ^^ nazivljete odslej AIjtotasom brez vsakega pojasnenja, pogubno tekmovati, kakor z žitom. jjj^^ ^^ ge ^iče vas, mladi moj prijatelj; ne srdite se, in Omenimo samo pogodbo, vsled katere uvaža Italija z nova povdarjam, navadite se moje odkritosrčne govo- malone že vgonobila vinograd- rice in še bolj odkritosrčnega mojega obnašanja. Povedali svoje vino nam in ie » ništvo Dalmacije in južne Tirolske. « Našo volno, naš lan, je izpodrinila avstralska volna ste mi, da ste mi grof Josip Kaliostro. Ker pa jaz čitam človeške misli tako lahko, kakor knjigo v raznih jezikih. pridelovanje sladkorja nazaduje, odkar se je iznašel potvor saharin; naša živinoreja se ne more povspeti ha isto izpodjeda ogrska, starih povem m novih » torej čitam tudi v vaši duši m vam to izmišljotina in laž višino, kakor bi se sicer da ne » rumunska deloma tudi avstralska Te okolnosti kažejo dovolj jasno, kaka bo bodočnost mirno starec , da Kaj"?! zavpil je skoraj mladenič. Vi niste grof Kaliostro! dejal je smerno, tiho in Vi ste se nadi človeške navade tako ime- naših kmetov, ako ne pride kmalu pomoč. Pomagano pa novali ker ste se hoteli ponašati in bahati. Vi niste grof, jim ne bo samo s tem, da se prepove in zatre trženje niti ne plemenič, tudi ne Kaliostro. Sicer meni to nič z žitom po kapitalistih. Država mora marveč odpraviti mari, kajti vsled tega se najini odnošaji ne bodo izpre nizke mitnine in olajšave za inozemsko žito in druge proizvode. Še le na to, in v prvi vrsti na ta način mogel menili in tudi ne zmanjšalo mojo naklonjenost k vam. Prosim vas le, da ste z menoj toli iskreni kakor sem jaz bo naš poljedelec tekmovati s tujim s tem zadobi iskren do vas ) tf stran 138 Letnik LVIH Mladenifa je to strašno zmedlo in rekel je s tihim šepetom: pobesivši oči Kaj bi bilo postalo ako umnega nadarjenega dečka 9 rt Oprostite mi. Dokazali ste mi, da resnično vidite, Ali na nesrečo bil oče brzdal ognjevito nrav ve, da je ta komaj v človeška srca. Razum mene nikdo ne naslov, to ime izmišljeno. Potemtakem ste vi zares pozor Ijivec ali čarovnik. Moje pravo ime je — Josip Balzamo. ko je prihajal Peter Balzamo umrl sedem let staro je težko reči. ko je bilo dete Miti slabotna in nerazsodna Moja roditelja nista aristokrata, a prosta u J) Molčite! Meni treba priznanja", omenil je smejoč dečkove vzgoje, in vsaki ga ženska ni mogla krotiti razposajenega Jjsipa. Čim veči tem veče skrbi je napravljal. Vdova je svojih bratih. Štiri strici so se lotili > iskala pomoči pri AIjtotas jaz to i brez vas vem, in vam morem razložiti vaše življenje isto tako podrobno, kakor vi sami deček skušal učiti po svoje no iskrencsti 1 mladi moj prijatelj Več v vse to, kar vam pripovedujem, potem še iskrena prijatelja, in še Več zaupanja vame in si bova jel kmalu rogati nad temi strici ter jih smešiti ob vsaki ugodni priliki. Ko je dopolnil Josip deseto leto poslali so ga v potem izveste od mene vse one dragocene znanosti, pokorjajoč se človeški slabosti so mi znane Nu 9 1 pojdiva spat a sedaj tt AIjtotas je počasi vstal s svoje klopi. Mladenič je posnemal njegov primer in oba sta zapustila krov ter se podala po ozkih f strmih stopnicah v notranjost ladje Skrivnostni AIjtotas je kmalu krepko zaspal na svojem ležišču, a mladenič pa, priznavajoč da ni grof Kaliostro, a priprost Josip Balzamo dolgo ni mogel zaspati ter se semmarij; no ni še minulo poldrugo leto, ko so gospoda mojega duhovnega učilišča izključili. Balzama izmed vrste učencev. Vrnivši se domov bojeval se je mladi Balzamo nekaj čez leto z materjo, strici in sestrami. Posvetovali so se med seboj, in ker je ravno takrat prelival v Pallermi samostanki predstojnik Ben-Tratelli, poznat radi strogega vrtel v svojem kotu sem in tje ter globoko vzdihoval svojega reda, sklenili so strici poslati paglavca v ta sa mostan, da bi se otresel svojih neumnostij. , mož jeklenega značaja, celo Prednik strašen radi Njegova goreča, mlada in živahna misel blodila je menda strogega svojega lica in pogleda, prevzel je kaj rad Jo po celem božjem svetu. Tisoč vsemožnih mislij vznemirjalo ga je vprav do zore sanj in sipa od rediteljev v svojo skrb. Mesec dnij potem bila Sta vže večno molčeči čmerikavi menih in III Mlad potnik bil je vso noč nemiren v svoji kajuti paglavec na potu v samostan, sredi povsem samotnega kraja. svojeglavi ki se nahajal v gorah f najbolj zato da je skrivnosten njegov 1 t) učitelj u uganil prvega bili so menihi zadovoljni z novim novincem njegovo prošloat mu imenoval njegovo pravo ime, a on Kratkočasil jih je s svojo ostroumnostjo, z živo domišljijo nekoliko spoznal sposob Ko pa je to m drugo skrbno skrival. Njega ni mučila bojazen zgovornostjo pred izdajo marveč začudenje. Ta prošlost, ko jo je on ^^sti novega svojega gojenca, oddal ga je predstojnik v tako skrival bila je polna vsakoršnih obiteljsklh bur pouk Pred dvajsetimi leti rodil se je v stolici dvema revnima in skromnima Sicilije hčerkami trgovcema za nekoliko samostanskemu lekarnarju. Jos^p se je s strastjo poprijel novega učenja sin ni Š3 minulo nekaj mesecev, pa je vedel vse, kar Na znal Vže kot malo dete obračal je ta deček lekarničar. Njegova liubav k lekarstvam zornost s svojim bistrim umom z živo domišljijo in redko nadarjenostjo. Štiri leta je bilo dete staro, ko sta jela roditelja : tete in strici, sanjariti o krasni bodoč- na se po- g travami in rudninami bila J manipulaciji izvanredna. Ali to učenje in primerno vedenje bflo je kmalu končano kajti mladi Mla- in vsa družina Josip znal je vže več nego njegov učitelj lekarnar, denič je stavil učitelju taka vprašanja, na katera lekarnar nosti svojega ljubimca. Kdor je hotel za tiste čase v Italiji pospeti se kvišku in med ljudmi kaj veljati moral se je — poduhov- potem zakaj je v onem kraju, kjer se ni vedel odgovora. Ukaželjen deček je tako hrepanel znanosti, da je speč in bdeč sanjaril o kemiji in medi po cini 1 a lekarničar .pa je znal sestaviti samo neka niki Umevno karstev In i 1 in kjer je stoloval naj stan med je toli spoštoval ta imenitni stan višji cerkveni dostojanstvenik, imel duhovski vsemi drugimi slojevi največ vgleda; vsak roditelj je nadarjenega svojega sina oddal v zgojo v semenišče ali samostan, ter sanjaril o tem, da bode še njegov sin kedaj sedel na prestolu sv. Petru. Vse, kar je bilo umnega, imenitnega in nadarjenega mladič ni več maral kuhati zelišča, jel se dolgočasiti ter ob jednem postal neubogljiv in drzen z vsemi. Naposled je začel prositi predstojnika, naj bi ga pustil iz samostana, da bi se mogel svobodno posvetiti znanostim Seveda mu predstojnik tega ni dovolil. „Če je pa tako", odgovoril je trinajstleten » spodili bodete me sami otrok. a sredi Italijanske mladeži vse se je poduhovnilo in » Zakaj ? a vprašal je prednik. pomenišilo ter sanjarilo s prvega o škofovski palici, potem o kardinalskem klobuku in naposled o papeževi tiari. » Obnašal se bom tako, da me ne boste marali v samostanu". Vprav takih mislij je bil i blaga Peter Balzamo trgovec suknjenega » Storiš kar koli hočeš®, rekel je menih jaz te bodem kaznoval i a iz samostana ne pojdeš u . d L i Letnik LVIII Stran 139 » Bodemo videli! nasmehnil se je drzno mladi go- jenec, ter obrnivši se po vojaški tovo celico. na peti, zapustil opa „Kaj je to?« Znova se je mladi čitatelj ozrl kratko in 9 Mnogo drzkib včasi celo držovitih neumnostij do prinašal je on celi mesec. Pogostoma je sedel v samo stanskem karcerju ; pogostoma ga so kaznovali s postom po svojih poslušalcih, toda zaman začujeno zastonj ga J kaznovali ga na vse mogoče načine, no o poboljšanju ni „Kaj si izgovoril? Kaj si ravnokar čital? Vprašal grozno opat. „Tako je pisano v knjigi .Ti lažeš! tt bilo sluha duha To ne more biti pisano « Slednjič se je zcodilo Mladi bralec ekaj razburilo kar je celi samostan je čital, da je sveti Adrian, ne vedoč Samostan Ben-Tratelli je pohodil gost: v tistem si pomagati v nekem slučaju, šel sveta iskati neki času v Rimu jako glasovit in čislan kardinal. je bil prišel opata, daljnega svojega sorodnika svoji prijateljici in pri tei prilik je ime neke ženske, ki je bila v Palermi Balzamo imenoval za tiste čase na samostanu je bila navada, da je po obedu, ko so bili vsi menihi zbrani jeden iz njih na glas čital življenje svetnikov. Parkrat moral je čitati tudi trmoglavi čital je jako gladko, razločno, glasno in jako slabem In grdem glasu »^SS. ^IBS 3PSS. ^^ W W W novinec kajti Novice 'o 01 .o o. bolje od mnogih starih menihov. Predstojnik se spomnil tega, in želeč ugoditi kardinalu-sorodniku, ukazal je Josipu, prišedšemu ravnokar ob kruhu in vodi zapora, kjer je sedel Osebne vesti. Magistratni tajüik, gosp dr Ivaa v Ljubljani stopil je zaradi bolezai v stalni pokoj kosilu čital da se mora pripraviti, ker bode po Profesor na mariborski gimnaziji, gosp. Ivan Majcig ]e življenje sv. Adrijana sv. Natalije Bal šel v pokoj^ in je tem povodom dobil naslov šolskega svetnika zamo je bil tega zelo vesel Častno občanstvo je v seji dne podelil občinski odbor na Gola D razsvet Iv dež pri Božiču, drž poslancu dr. And odborniku dr. I skemu društvu u dovolilo podpore 400 Tri ure pozneje bili so v veliki dvorani > Ijeni z nekoliko svečami, zbrani vsi menihi samostana Ben Trateiii, a spredaj pred vsemi, v visokih hrastovih naslanjačih, pa sta sedela predstojnik in kardinal. Mladi k gojenec, prejevši blagoslov od opata, se je kaj veselo in umrle posestnice Marije P zvito muzaje, podal na malo prižnico, postavil na mizo ljubljanskemu v korist dve sveči, odprl ogromno, debelo, v usnje vezano knjigo Vi p t m dež. soglasno poslancu Per j anö iß Tavč Državna podpora. Nauöno ministrstvo je „Muzej Volilo za mestne uboge. Dediči lani v Ljublj 1000 kron ar izročili so mestnemu magi-mestnim ubogam znaten znesek ter se z nedobrim pogledom ozrl po vsej svoji avditoriji Čitanje se je bilo pričelo. Čitanje dečkovo je kmalu vgajalo kardinalu. Vsi so ga pazljivo poslušali ... Naenkrat pa so se zganili vsi poslušalci, kakor zadeti od ^^ ^^ magične police Promet na dolenjskih železnicah je bil pretekli mesec slabejši in sicer tovorni promet nego lani ob istem času. Največ se je zvozilo lesa in premoga. Pogozdovalna dela na Krasu. Lansko leto izvr- davčnih občinah Britot, Dolenje Vsekakor pa je z nova vse vtihnilo a Vreme, Selce in Bač novi nasadi predstojnik, ki se je tudi na lahno vzravnal v svojem naslonjaču, si je mislil: 127'84 oralov. merijo 73 57 ha aH črnega borovca Za te nasade se je porabilo 735.000 sadik katere kraška ti Najbrž, da nisem dobro razumel c. kr. gozdnega vrta v Ljublj pogozdovalna komisij IZ teh novih brezplačno prejela. Razvea t. > . Čez par trenutkov zmezdili so se zopet vsi menihi Prejšnjih let 380 88 Äa = 661 86 oralov, kakor, da jih je vdarila nevidna roka „Kaj si sedaj bral?« vprašal nekdo je celo ahail strogo opat mla jelovib adov popravilo se je pri nekaterih nasadih iz in se je za ta borovca, 48.000 popravila porabilo 1,77L300 sadik 16 000 hrastonh sadik dega čitatelja. Josip cbrnil je laskavi in začujeni pogled od knjige na opata ter molčal. črnega poleg tega pa se je pod- potrebovalo 200 kg fi Kako besedo si ravnokar izgovoril, sin moj? « sejalo 16 ha pogozdnega sveta, za kar jelovega semena. Ves svet, kar se ga je na'Krahjskem Kra od leta 1876. 1563 38 ha = ob državnih in deželnih troških pogozdilo men 2717 32 oralov ter se Josip krctko 1 deloma novil zadnjo besede bojazljivo in tresoče po 24.424.280 sadik je n Bržkone sem se zmotil no v niih ni bilo nič posebnega Za tekoče leto za to porabilo dobrem staniu. Čita 1 rekel je glasno predstojnik 42.000 kron . Vse pogozditve nahajajc zkazuje proračun za pogozdovanje Krasa nje se zopet nadaljevalo ter trajalo nekaj občnem zboru minut. Vsi poslušalci so se bili vže znova zamislili v kron 57 v. Kranjska hranilnica je v svojem zadnjem rednem dovolila za razne, večinoma dobrodelne namene prijetno in zvočno branje mladega bralca. Naenkrat pa , a nekateri vstali so s svojih se Ljubljanskim nemškim petelinom kaj bohotno so se zavzeli menihi raste greben nemške oholosti Zadnj dni nekaj nemških • • dežev. Predstojnik je vstrepetal iztegnil roki in položivši ob strani svojega naslonjača, postal nem. Jedna beseda zbadajo slovensko govoreče vojakov in nemških civilistov vrglo iz neke gostilne slovenske dijake, ker so slovenski peli. Nemčurski pobi pa po Ljubljani odmevala glasno po vsi dvorani Das ist ein rechter Lausbub ljudi s pristno nemško človek skoro » Kaj? Kaj? tt . » verjeti, da je celo v slovenski stolici maniro: ne mogel Zdajci je tudi njegova svetlost voril isto besedo J kardinal sam izgo pihnjenost Čudili mogoča tolika nemška s^ ne bomo, če Ljubljančani prav inten zivno pretipljejo Nemcem zobe ter jih pouče, da se včasih celo norcem zamerja prevelika nesramnost Stran Letnik LVIII Za diurniste pomožne služabnike n nančno ministrstvo določilo 600.000 kron podpore da se o neprevidnem zadevanju opravičuje vsaj s kratkim baron Call Krošnjarski zakonski načrt. Trgovinski minister Pardon", kar se tu zgodilo predložil dne 15 pr m dolgo željeni zakon o krošnjarstvu. Glavne določbe poslanski zbornici sebno uradno dovolj uplačevanje pridobnine, deželnih ) po- s tem Slovenski noče znati špediter gosp. France Quan dest v Mariboru, To je pokazal na prav surov način da 'je poslal poSiljatev okrajnih in občinskih doklad ter doklad za trgovsko zbornico. Pogoji za dovoljenje : avstrijsko državljanstvo; bivanje v okraju pristojne 33 let najmanj enoletno oblasti itd obrtno starost obrtne venske Grorice na pošiljatelj nekega m sicer namenjena v Slo-mariborskega trgovca bila nazai z opazko: „Bitte um eine deutsche Aufklärung, warum . 12 314 senden Ich habe nichts Sie mir eine Sabor katerih krajih ni krošnjarstvo dovolj bestellt und verstehe auch nicht h glavnih mestih, v mestih z lastnim statutom (Gorica, Ljubij V dež. nasitijo na slovenski Taki so zemlji če se Celje, Maribor, Ptuj valci in v zdraviščih dr) Zasačena tatinska družba je bila v Gorici. Družba v krajih z več kot 5000 prebi- je imela mlade člane od 14 do 19 leta stare V imenovanih krajih sme občinski urad trženje z vsem ali gotovim blagom za določen ali nedoločen čas prepovedati, katero prepoved pa potrdi trgovinsko mini- Sedaj umevno, kam je šlo toliko stvarij kar naenkrat k vragu ljudem Na graskem strstvo. Določbe so torej jako ostre, in zato želeti, da jih malce spremene M bilo nujno tečaju 1675 slušatelje 483 medicincev. vseučilišču 95 je bilo v mskem sicer stov 173 Petkronski srebrniki Finančna nato še povrnemo uprava pri vseh državnih, deželnih in občinskih uradih podobe novih petkronskih srebrnikov dala razobesiti To gotovo jako ume- za krščansko stna odredba, in v tem slučaju toliko potrebnejša, ker ti novi bcgoslovcev, 872 juri-modroslovcev in 52 farmacevtov. Handbuch der Kunstpllege in Oesterreich" hoče izdati naučno ministrstvo v tretji izdaji. Izmej Slovencev prosilo kan. Smrekarja, da poroča o delovanju društva umetnost, vodja Senekoviča, da opiše delovanj srebrniki vsaj na prvi pogled obuj Prememba deželnega nekako nezaupnost muzejskega društva in prof. Franke-ta, da poroča o umetni m deželnozborskega volilnega reda na Štajerskem. V sobotni zbora štajerskega je deželni odbor predložil svoj membi dež. reda oziroma deželnozborskega volilnpga reda Dež škem društvu v Ljubij Nemcem deželnega kovcu z 10.000 kron pomoč je prišla „Südmark^ v Veli načrt pre poleg Celj Kočevj v ker so se izrekli največji nevarnosti da Velikovec odbor še četrto, kjer od 1. svetuje, naj se poleg obstoječih treh volili vsi tisti polnoletni državlj Regulacija učiteljskih plač na Goriškem se je kurij ustanovi sprejela v zadnjem zasedanju deželnega zbora. Kake in koliko so januvarja razpisu volitev predidočega leta stalno nase- obiskovali ljudsko šolo in bolj bodo plače učiteljev-trpinov na Goriškem nam še znano. so Ijeni v kaki občini v deželi v nobeni starih kurij nimajo volilne pravice. Nadalj tuje deželni odbor, naj se da volilni glas rektorju graške teh nike in naj se pomnoži število mandatov za devet mtrigiranju deželnega odbora istrskega proti ustanovitvi poljedelske šole v Pazinu nasve- Sloga u Blagostanje države je odvisno piše od dobro Naša 'ienih novih mandatov Od teh gospodarskih in poljedelskih odnošajev. V tem vprašanju smo prideta dva na Gradec mi zadnji v državi " Omenivši, kako se vlada obrnila do šest poslancev, na novo kurij pa sedem in sicer štirj potem imel deželnega odbora radi ustanovitve poljedelske šole v Pazinu na mesta in trge, trije pa na kmetske občine. Cenzusa v starih kuriiah deželni odbor nače znižati uvedejo direktne volitve Načrt pač pa nasvetuj in kako se je rečeni odbor izrekel proti tej šoli piše bila vlada predlagala tako italijansko šolo v Paa n Ako je prirejen tako da naj se bil deželni odbor zagrabil z obema rokama Ker Nemcem sedanjo kolosalno večino v dež ohrani zboru bila šola hrvatska, jo odbij pa naj je to tudi na škodo dica skrajne pristanosti gali volilni okraji. se je zgodila tedaj, ko so se zla dasi je posle- pokrajini. Gotovo pa je, da bo isti deželni odbor naj bi vsej da se v drugih okrajih osnujejo taki italijanski tečaji predlagal Celjsko okrožno sodišče. Posestnik kavarne Fr Hausbaum je za časa celjskih izgredov bil rt koga campagna Saj Italij u sami vedno prepoveduj nasa, a mi da smo sami poljedelci f Nemci uganjali svoje svetovno zaslovele krvave burke povsod, kjer so torej ubijajo glavo radi te namerjane šole čemu ali za da je Si Slovence vedenje Hausbaumovo napravilo v ti Na kakor da silil njih naj hodij v našo šolo! Ako se je on nemški „agent provocateur", kajti v teh slučajih povod za izgrede je dal so pa izostali hvala treznosti prizadetih da stori svojo dolžnost do velike večine prebivalstva jo, in ne delajte neprilik Saj ne bo nikdo vlada odloČila, , pustite ne snujte kljubovalnih zavodov Slovencev. Na jutro usodnega dne je gospoda Oblaka s palico udaril po nogi. Ker ta ,,Naša Sloga" hrvatski emoglega starčka ljudstvo in ki je bil do zdaj tednik. list pisan za istrsko je sunil spremljevalca gospoda Oblaka: jurista Mežo, s tako silo, da je le-ta zraven idočo gospodično Eozo prevrgel. Vse to so priče pod prisego potrdile. reagoval, meseca dvakrat na teden začne izhajati tekom tega Oblak skoro predkom, osobito pa zato, ker nam Mi se iz srca radujemo nad takim znano, koliko zaslug si je stekel ta list za narodno probujo v Istri. Ta list se je dne na enak način odvetnika v Kozjem, ko se je Serncem in drugimi „Die Windischen gefallen lassen. u mussi Pred butnil Hauibaum gospoda dr. Piklna. . Gvidonom je le rekel: Deutschen Druzega tiskal do lanskega leta v Trstu da menil z juristom se opravičil, ampak sich so was von den Hausbaum so si hrvatski rodoljubi omislili in se je preselil v Pulj tiskarno tam latstno ko Pri rojstvu tega lista je izhajal sodiščem dni, je Juraj Dobrila. Kakor se torej vidi početka vsakih štirinajst korajžo in je rekel, da ni imel namena ne ne gg. Piklna in Mežb žaliti, je smatral to dokazanim, ker s zgubil vso istrski hrvatski kumoval veliki istrski mecen blagopokojni škof tržaški , ki so ga zasijali seme Oblaka udariti rodoljubje pod pokroviteljstvom ravnokar ime oziroma suniti Prvi sodnik obrodilo je Hausbaum dalje izgovarjal, junačka novanega velikega pairijota, ni padlo na pusta tla nego že mnogo sadu in ga bode še, ako Bog da i sreča da nobenega tožnikov ne pozua, in je Hausbauma obsodil zaradi neprevidnega ravnanja s palico zaradi žalj Časti zaradi oprostitve Hausbauma Na priziv doktorja Pikla in jurista Meže prostil pa obtožbe vršile volitve v Trstu Občinske volitve v Trstu. Pretečeni teden redu so zmagali v I in m so se raz- V soboto 21 azsodbe eine Ehrenbeleidigung involvirt Ijenje nemške kulture še pristavimo okrožno kakor prizivno sodišče prve progresovci in sicer v in HI sušca prvo razsodbo potrdilo iz razlogo und weil es erst fraglich ist, ob solches Stossen je bil tudi izvoljen dosedanji tržaški župan dr. Dompieri kot neodvisen od pro- gresovcev Sapienti sat! osvit Sušak četrtem pa so zmagali demokrati Slovenska drama na Sušaku da pri nas navada dvorani hotela je gostoval v soboto oddelek slovenske drame pod gosp. režiserja R. I nem ana. Igrali so „Igro pike", O Letnik LVIII Stran 141 „Popolno ženo^ in „Kdor se poslednji smeje". Predstave se je udeležila vsa ondotna inteligenca in mnogo občinstva iz davkarj da se je takoj zgrudila mrtva. Na to je zopet šel trkat na stanovanje ter zvabil tudi Ženo ki mu prišla okolice. Igra za igro je bila sprejeta z burnejSim ploskom. odpirat, da mu je sledila. A radi neke čudne temne slutnje Oosp. režiser Ineman, gospa Danilova in gosp. Danilo so se je vrnila ter poklicala svojega moža. Prej pa jo kara dobili aplavze tudi med igranjem. Po predstavi je bila prosta binar zvito izprašal in izvedel od nje, da njen mož nosi ves zabava, pri kateri je pel ondotni dijaški pevski zbor. loten- denar seboj danca slovenskega gledališča je dobila dne t m da je tudi sedaj v posesti od 150Ö lir. Ko se brzojavko iz Sušaka: „Vaše družtvo kod sinocne predstave bio naslednjo je torej davkar odp njim na pot v vojašnico, zgrabil ga orožaik v neki ulici, ter ga skušal podreti na tla. A oduševljeno primljeno. Postigio veliko slavje. Čestitamo Vam ! davkar je bil močnejši, in ko je orožnik videl Sušački Hrvati!" da ga ne zmore Umrli Umrl je v Trstu gosp. Št. Pregelj, finančni m naj ga ne ovadi padel je pred njim na kolena ter ga zaklinjal, naj mu odpusti Ponudil mu je tudi svoje prijateljstvo koncipist. Bil je vrl in priden ter povsod priljubljen uradnik, res sta se oba povrnila v davkarjevo stanovanje, kjer sta pila Lahka mu žemljica! Umrla je v Ilirski Bistrici gospa J. vino. Navdi-šeno sta trčila in orožnik je objel vojega novega Znidaršič, mati vrlega narodnjaka in znanega trgovca gosp. prijatelja ter ga poljubil . . . isti trenotek pa se je tudi zasve- Antona Žnidaršiča. Zadel jo je mrtvoud. Blagi ženi bodi zem- tila britev v njegovi roki in predno se je davkar zavedel polo Ijica lahka ! Mesec dni zapora je prisodilo C. sodišče v Ljublj postopaču Ladislavu Juvanu žaj kr. okrajno klicati na pomoč. Ko je orožnik videl, da mu je roparsko pod imel je na vratu veliko rano. Vendar pa je še mogel > pri jetje izpodletelo novačenju zamenjal svoje stare raztrgane črevlje z drugimi mora res biti v deželi zbežal ter se v vojašnici ustrelil Grrozno novimi katerega k ob jednem bij Zaradi požiga so prijeli v deželni bolnici v Lju- našim neodrešencem uradnik poljublja. In to je obljublj ropar, dežela Štefana Martinčiča iz Ijali v zapor na Žabjek Drž pri Idrij ga odpe pravdništvo ga je zasledovalo Call je v posledni Zakon proti grdi konkurenci. Minister trgovi zaradi hudodelstva požiga dne 25 svečana t. 1. v Novi vasi, poslanske zbornice v minuli odgo kj zažgal svinjski hlev Andreja Gregorača varjal na interpelacijo poslanca Hinterhuberja in drugov z ozirom na izdanje zakona proti nepošteni trgovini in grdi kon Nezgoda. V Mojstrani sta občinska mosta v tako kurenci. Obljubil je, da bode tak zakon v kratkem zbornici slabem stanu, da je nevarnost, da se zdaj pa zdaj pogrezneta. predložen, ker si tudi on sam želi da Brez ograje ploh na Kranjskem ni občinskih mostov ta bilo v resnici prav kmalu kaj storjenega v ti stvari. Ve, da nepoštena konkurenca dva v Mojstrani, Nedavno sta padla z mosta 4 metre globoko . prav zelo škodi dobremu glasu trgovine v vodo dva moža in aključbi, da sta bila v bližini Za sedaj samo dva delavca, katera sta ju rešila smrti, se je zahvaliti, da nista vtonila. konstatiramo, kaj je gospod minister trgovine odgovoril. Veseli nas sicer, da baron Call reči za saj na V noči od jetniki, mej njimi Ubegli ujetniki Novega ministre prečesto ostajajo 0 odgovoril, ker podobne zelo brezpomembne t. m mesta se nam piše: Gospodje ne vedo, da naša trgovina pada. In zato smo tudi ušli 80 iz tukajšnjega zapora štirje napram njihovim odgovorom prav skeptični posestnik Frančič, kateri je bil radi umora svoje žene v preiskovalnem zaporu Papež o starosti. Te dni Ob je papež spr bili 80 šti na Eatežu, kj Frančič doma zjutraj avstrijskih aristokratov; jeden teh mu je čestital na tem več da so izginili brez sledu potem pa je tako zdrav in tako mladostno izgleda. Papež je odgovoril Velik požar. V Poljanah pri Toplicah 5 t. m tal velik požar Človeško življ zmernostjo in v božjih rokah; vendar pa mislim da previdno rabo svojih moči lahko dosežemo visoko je sedmim posestnikom provzročil silno starost V škodo. Zgorele so jim hiše, gospodarska poslopj moii domačiji ni nič Skupna škoda znaša 23.000 pridelki, posamičniki starost sto let vadnega, da dosežejo relci samo za ni pojasnjeno. 5500 Kako a zavarovani so bili pogo poža nastal Pred promocijo umrl. Na Dunaj se to še vedno- nastopni tragični pripetil slučaj 241etni Emil Jahrmutha sin cen- ff tralnega kajigovodje Dreherjeve pivarne v Schvrechatu, je umrl dan popred, ko je imel biti promoviran doktorjem medicine. Novoe Vremja'S najimenitnejši ruski dnevnik, Umrl je na vnetju možganske mrene, ki je bilo posledica pre- priobčil je v svoji ilustrovani literarni prilogi Prešernovo sliko napornega učenj in simpatičen članek o slavnostih povodom stoletrojst^a našega velikega pesnika. V tem članku se med drugim povdarja, da so v zadnjih letih zadobile slavnosti v spomin zaslužnih slo- ritetam vanskih mož vseslov slovji anski značaj, in da so slavnosti v spomin fesorjem na Medical College" v Memphisu Palackega, Mickiewicza, Puškina, Čelakovskega in sedaj Pre- predstavil neki iniividij imenom James Burnes šerna dale povod izrazom vzajemnih slovanskih simpatij M Odern Centaver. (Centavri so v grškem baje-vori: na pol konji, na pol ljudje.) Medicinskim avto-voslovnega muzeja v New-Orleans, kakor tudi pro- pred kratkim ima poleg m kulturnega jedinstva ostalih človeških udov baje konjske noge in konjsko hrbtišče ločena Iz ljubosumnosti je 51 letna Ana Weiss ki je Roj bitj leta bilo to Čudno, na bajeslovne centavre spominjajoče 1876. v Cramfordville v državi Arkanzas. Stariši necega branj na Dunaj 261etnega koči- so mu bili robustni Mr James Burnes ima baj izredne jaza Fr. Ebrla, s katerim je imela že več let ljubavno zvezo, intelektuvalne zmožnosti ter se ve tudi v najboljši družbi vesti v torek zvabila v neki hotel ter ga ondi ponoči nevarno z eleganco Mr. Jamesa obstrelila a sama sebe ustrelila do smrti Burnesa „dvonarava u Italijanski orožnik glav dela sedaj pre ropar. Na čuden način je stvom medicincem in krojačem, on pa se tolaži z boga poskušal neki orožaik oropati davkarja Giacomo Giachinos v kraj Ivrea. Ob 2 Nečloveška obrt. V mestu Cherson na Ruskem uri zjutraj je potrkal na vrata pri ome- so zalotili neko žensko imenom Marija Laruchin, njenem davkarju, in ko mu je istega sestra prišla odpirat, s svojo hčerjo pomorila neverjetno zahteval je, naj takoj pokliče s^^ojega brata, ter ga pošlj mnogo je v zvezi malih nesrečnih v otrok. Med istimi je bilo seveda največ nezakonskih otrok. oroŽDiško vojašnico radi jako važnih stvari. Dekle pa je hotelo Zlobnica je vršila to nezaslišano krvavo delo, kakor nekako najprvo samo pogledati, kaj važnega prišla neko ulico, hotel bilo tamkaj. Ko sta obrt. Pod njeno treho so našli kakih 20 otroških je orožnik objeti, a ko se bra trupel. nila, jej je z je.dnim mahljajem prerezal vrat skoro čez in čez, ali pa nasilne smrti. Pokazalo se je, da so uboge male žrtve umirale vsled lakote stran Letnik LVIII — Dvakrat na smrt obsojena je bila 601etna prodajalka posode, Pavla Riegersberger posestnico Marij Scbmitzberge * Solnogradu je hišno Loterijske srečke ubila s kladivom. Smrtni je hotela uiti s simuliranjem blaznosti Sponeslo pa V Lincu dne V Trstu dne aprila t. 43 ) 56, 57, 55, 76 se jej m m porotniki so jo v drugič obsodili na smrt na aprila t. 1.: 60, 90, 29, 74, 86. vislicah V Pragi dne 11. aprila t 40, 65, 16, 28, 42 Dvoboj med gimnazijalci Schwäbisch Hall sta se dvobojevala dva gimnazijalca, ki sta imela v se let, in sicer zato ki ker je eden dal drugemu — zaušnico po 18 . Oni. dobil zaušnico, je zahteval takoj na to „vitežkega zado iriait a fl I » ( I ščenja" in fanta sta se strelj na 15 korakov. Na tako daljavo ni bilo težko zadeti, in res je druga kroglj prsa po zaušnici razžaljenega dijaka. Sedaj leži senhausu" odstraniti. zadela v v „Diaconis priporoča Blaznik-ova tiskarna Ljubljani v Hallu in ima zadoščenje! Kroglje niso mogli še s k Tržne cene. v Ljubljani dne 13. aprila 1900. Pšenica v Razpošiljava sukna samo zasebnikom r I 50 gld. rž K 7. ječmen oves K 6.50 h, ajda K 9 En odrezek proso 6.50 fižol turš^>ica 10 50 6.90 ča 12 grah 10 m dolg za- Vse cene ajo za 50 kilo gramov. dostno za moško obleko stane samo I \ 2-80 iz dobre 3 10 4-80 7-50. 8 70 1050 fine { i finejše 12-40 > angleške 13*95 > grebenčeste m En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 pristne ovčje volne Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike m sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še- vejot blago, kakor blago za finančne in uniforme itd andarmerijske razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Ki sel-Amhof v Brnu Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da dobi, ako Tvrdka Kiesel-Amhof tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih Brnu razpošilja vsako blago po pravih (10) v gotovini z 20<>/o odpusta. Invalidendank srečke Priporoča srečkanje srečkanje . srečkanje 19. 10. maja 1900. julija 1900. novembra 1900 menjalnica v Ljubljani. Odgovorni urednik: Avgnst Pncihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki