TRGOVSKI T.IST
Časopis za trgovino, industrije ^ceisUa kt"'znica
Ljubljana
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHi>: letno 180 D. za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 19. junija 1923.
ŠTEV. 70.
Z Dunaja nam je došla žalostna novica, da je preminul naš tovariš g. Josip Perdan, ki je iskal svojega zdravja v sanatoriju. Neizprosna smrt ga je ugrabila iz naše srede v najlepši dobi njegovih let, ko bi bil s svojo delavnostjo lahko še uspešno in intenzivno deloval tako v svojih lastnih podjetjih, kakor tudi pri raznih naših stanovskih korporacijah. Pokojni Josip Perdan je bil lastnik stare in ugledne ljubljanske tvrdke Ivan Perdan, katera je vzgojila in dala naši trgovini celo vrsto dobro in temeljito trgovsko naobraženega naraščaja, iz. katerega so vzrastli poedinci kot najuglednejši predstavniki današnje naše slovenske trgovine. Tvrdka Perdan je bila mnogo desetletij založnica Ciril-Meio-dovih vžigalic, od katerih prodaje je imela Ciril-Metodova družba znatne stalne dohodke Pokojni Josip Per-
dan je bil osebno agilen in delaven mož, ki je z veseljem do delo vodil svoja podjetja in bil v svojem poklicu reprezentant tistega našega trgovstva, ki je vedno visoko držalo prapor solidnosti in reelnosti v trgovskem poslovanju. Ni pa se tudi ob raznih prilikah strašil nastopiti v obrambo naše legijimne trgovine, če so to zahtevale okolščine in kot svetnik Trgovske in obrtniške zbornice je ob mnogih prilikah z največjo vnemo zastopal naše skupne trgovske interese. Pokojnik je stal v naših vrstah tudi ob ustanovitvi trgov-sko-industrijske tiskarne »Merkur« in je bil član upravnega sveta pri tem podjetju. Prezgodnja smrt pa mu je onemogočila nadaljnje sodelovanje tudi pri tem našem mladem stanovskem podjetju, ko bi bili še često Potrebovali njegove sodelavnosti in inicijative. Izgubili smo v njem tovariša in prijatelja, ki ga bomo težko Pogrešali v naši trgovski javnosti. Ohranimo mu časten spomin!
Katastrofa nemške marke.
Nemška marka je doživela v zadnjih tednih strašno katastrofo, padala je rapidno od stopnje do stopnje. V dneh od 13. do 15. junija t. I. ie notiral v Berlinu dolar 110.000 do
115.000	nemških mark! Kje so pač vzroki?
V prvi vrsti pridejo v poštev politični vzroki:	zasedba	ruhrskega
ozemlja po Francozih in vsled tega Povzročeni pasivni odpor tamošnje-ga delavstva. Potem moramo pomisliti, da Nemčija za svojo izvenren-
industrijo ne dobiva iz Poruhrja nebenega premoga in ga mora ku-juto Spro*‘ 'z dežel 7 zdravo va-
i	finančnotehnični vzro-
j1’ ^	n*-	9 n'ma nobenih tujih
VI u a ^za^na banka je dala iz svojih deviznih zalog toliko ven, kolikor so znasah dnevni prejemki, a ni mogla kriti vse potrebe, kakor so pokazale devize Holandija in Novi York. Vlada se je začela posvetovati o računanju v zlatih markah in zato so zginili na denarnem trgu vsi pomisleki glede gotovih poznejših posledic. Nemški veleindu-strijci in nemške banke povzročajo Padec marke sami in oddajajo velikanske množine mark, zaupanje v •astno vrednoto gine od dne do dne 'n ni videti konca. Če bo enkrat zagotovljena zlata podlaga za gospodarsko kalkulacijo, bodo morali
/računih tudi efektne kurze na to podlago nazaj in v tem slučaju je tudi pri sedanjih visokih kurzih potrebna nadaljnja možnost preraču-njenja; kajti najboljši industrijski efekti so pri stanju okroglo 100.000 mark za dolar še vedno najboljše in najvarnejše blago za nemško gospodarstvo.
Pred par dnevi so ponovno zvišali cene premogu, zaradi zvišanja delavskih plač, in sicer za okroglo 50 do 60 odstotkov; cene kalija so šle včeraj za 50 do 55 odstotkov kvišku itd. Vsled tega bodo šle pa tudi druge cene gor, delavci bodo zahtevali zopetno zvišanje in tako se začne staro, nam že znano kroženje. Govorijo o raznih načrtih, kako si bodo po zgledu družbe Pho-nix zagotovila tudi druga nemška velepodjetja svojo sedanjo in bodočo denarno potrebo na tujih trgih, tako »Die Rheinischen Stahlvverke« in pa vsa Stinnesova podjetja. Vse to razburja domišljijo in tako se tudi občinstvo udeležuje katastrofalnega poraza marke, in ta poraz gre danes brez ovire po vseh trgih.
Zato gredo na borzi papirji izredno naglo kvišku. Industrijska podjetja izkazujejo včasih v enem dnevu dvig 200.000 do 300.000 odstotkov in podjetje Gelsenkirchen je doseglo 13. junija povišanje za en milijon odstotkov! Seveda se pridružijo tudi bančne akcije, zvišanje znaša povprečno več tisoč odstotkov. Kemija, rjavi premog, predivo in stroji končajo na borzi — 13. junija — z zvišanjem 200.000 — 520.000 odstotkov.
Na borzi v Berlinu živahno razpravljajo to novo katastrofalno dviganje; vznemirjeni so, kajti to je najsigurnejše znamenje razkroja v nemški industriji. Denarni trg podpira preocenitveno hausse v izredni meri, ker je vsled trajne inflacije bankovcev trenutno še dosti denarja na razpolago. Zato mislijo na novo omejitev kredita bank v špeku-lacijske svrhe in bo morebiti državna banka segla po novem večjem diskontnem zvišanju.
Tudi na produktno borzo je devizna hausse vplivala v prav izredni meri. Trgovina si hoče zagotoviti vsako množino blaga in odklanjali niso tudi najvišjih zahtevanih cen, zlasti še, ker so ponudbe z dežele prav majhne.
Zanimiva je poljska marka. — V nekem prejšnjem članku smo govorili — 24. maja — kako caplja poljska marka krčevito za nemško marko; in res tudi danes nista prav posebno daleč narazen, sta nekako v razmerju 1 : 0.8; to se pravi: nemška marka je samo za petino slabša kakor poljska. V istem času, ko je notiral dolar v Berlinu 100.000, je notiral v Varšavi 80.000. O vzrokih smo govorili v dotičnem članku.
Mislimo, da ga ni finančnika, ki bi nam mogel povedati, kako se bo stvar z nemško marko nadaljevala in končala. Zdi se pač, da bodo Francozi dosegli svoj namen in uničili vsaj deloma nemško industrijo. Vsaj začasno. Pomagala si bo le na zgoraj označeni način, da si bo za-sigurala svoj denarni kredit na tujih trgih in se pozneje ob ugodnejši pri-liki zopet skušala osamosvojiti. Za našo industrijo je to dobro, ker prejšnji dobri in vendar ceneni nemški izdelki pri visokih tujih valutah ne bodo našli odjemalcev; za široki konzum pa ni dobro. Vsekakor bo razvoj prihodnjih dni zelo zanimiv in gospodarsko važen.
Ivan Mohorič:
Razvoj telefonskega in brzojavnega omrežja v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
Mirnska dolina.
Iz Trebnjega se gradi po mirnski dolini sedaj telefonska zveza v Sevnico. Zgradbo te zveze je ministrstvo pošte in brzojavov odobrilo že lani, pa se gradba radi nedostatka bronaste žice ni mggla izvršiti. S to povprečno zvezo dobimo preko Dolenjske novo kombinacijo zveze za Zagreb. Vod po je tudi v krajevnem oziru zelo važen in je projektirana poznejša zgradba krajevnih telefonskih central v Mirni, Mokronogu in Krmelju.
Notranjsko.
Proti Notranjskem vodi iz Ljubljane šest vodov od katerih so trije določeni za direken promet s Trstom, četrti vodi na Vrhniko, peti v Logatec in Planino in zadnji pa na Rakek. Poleg tega vodi v isti smeri iz Ljubljane deset brzojavnih vodov, od katerih sta kakor že omenjeno dva izven prometa.
Za naše razmere je prav karakteristično, da do Vrhnike in do Logatca ni noben kraj gospodarsko razvite ljubljanske okolice vključen na obstoječe telefonske vode in vendar so tu važni kraji, kakor Brezovica, Preserje, Borovnica itd., v katerih se nahajajo industrijska podjetja, posebno lesne stroke, ki se nahajajo deloma v Ljubljani in ki bi po moje mmnenju zelo pogosto rabile telefonske zveze. Zato bi bilo želeti, da bi se interesirani krogi in tudi merodajne korporacije posebno gremij za Ljubljano — okolico in za Ljubljano zavzeli za čimprejšnjo zgradbo teh telefonskih central.
Poleg tega je bila nujno potrebna zgradba telefonske zveze iz Rakeka v Cerkniško dolino. Po prizadevanju logaškega gremija se je sedaj za zgradbo prvega dela te zveze, namreč iz Rakeka do Cerknice zbralo med interesenti 11.596 dinarjev, tako, da je sedaj zgradba tlefon-skega voda za Cerknico zasigura-na. Za živahen eksport. promet posebno za lesno trgovino pa je važno podaljšanje te zveze do Delnic, za katero so projekti že dovršeni. Nov vod od Cerknice do Prezida bi imel po projektu telefonske centrale v Grahovem, Novi vasi, Ložu in Starem trgu pri Rakeku.
Gorenjska.
Na Gorenjsko vodi iz Ljubljane šest telefonskih vodov in osem brzojavnih vodov; od zadnjih sta dva mrtva. Od telefonskih vodov gre eden direktno v Škofjoloko, drugi v Kranj, dva v Tržič, eden na Jesenice in eden na Bled, kjer se nahajajo večje telefonske centrale. Od imenovanih šestih telefonskih vodih na Gorenjsko je pet zgrajenih z železno žico, ki bi bili izmenjave potrebni. Iz škofjeloke vodi sedaj en vod po poljanski dolini v Žiri in ima centrale v Poljanah, Gorenji vasi in Žireh; drugi vod pa po soški dolini v Železnike in ima telefonsko centralo v Selcah in Železnikih. Iz Kranja vodi en vod v Cerklje, drugi pa na Jezersko in ima telefonske centrale v Tupaličah, v Kokri in na Jezerskem. Dalje pelje iz Kranja poseben vod na Jesenice za krajevni promet in ima vključene centrale v Podnartu, Radovljici, Lescah in Jesenicah. Tako imajo skoro vsi važ-
nejši kraji na Gorenjskem telefonsko zvezo. Omeniti bi bilo še vod, ki gre z Jesenic ob železnici na Bled, v Bohinjsko Bistrico in k Sv. Janezu ob Bohinjskem Jezeru.
Sedaj so izdelani projekti za nadaljnje telefonske centrale in sicer v Stražišču pri Kranju, kjer je sedež razbite in lepo napredujoče sitarske in žimarske domače industrije ter v Mojstrani, ki bo važen za tamošnjo cementarno, lesno trgovino in za turistovski promet. Na telefonskem vodu iz Ljubljane v Kamnik, na katerem so vključene samo Domžale se pripravlja otvoritev telefonske centrale v Mengšu, ki jo tudi potrebujejo za svoje slamnikarstvo in lesno industrijo in trgovino. Stroški za mengeško centralo so proračunani na 46.500 Din, od česar odpade na prispevke interesentov 14.871 Din.
Ob gorenjski progi je prva telefonska centrala za Ljubljano v Medvodah, št. Vid je nima. Zato je naravnost nerazumljivo, da se otvar-jajo v najoddaljnejših krajih telefonske centrale, medtem ko obrtno napredni in industrijsko razviti St. Vid nad Ljubljano še danes nima svoje telefonske centrale. Ni nam potreba omenjati živahnih poslovnih stikov med Ljubljano in Št. Vidom, ker tamošnja podjetja delajo po večini za ljubljanske tvrdke, da bi še le s tem dokazali potrebo telefonske centrale v Št. Vidu. Že desetletje pred vojno se je delalo na to, da dobi Št. Vid svojo telefonsko centralo, danes pa odpira poštno ravnateljstvo v krajih kakor Mojstrana, Zg. Kungota, Sv. Marjeta ob Pesnici itd. telefonske centrale, medtem ko se ljubljansko okolico sistematično zanemarja. To je nedopustno in zato z. opravičenostjo pričakujemo od poštnega ravnateljstva, da bo to hibo vendar enkrat uvidelo in tudi popravilo. Pa tudi na kamniški progi bi bilo prav umestno, da se otvorijo v ostalih postajah kamniške železnice telefonske centrale.
Savska dolina.
Po savski dolini ob južni železnici vodita dva voda. F.den direkten, drugi pa za krajevni promet. Vod za krajevni promet je iz. železne žice. Na tejn vodu je bilo najprej priključeno Trbovlje, ki ima sedaj dve centrali, potem Hrastnik in letos tudi Litija. Pripravlja se pa otvoritev telefonske centrale v Zagorju, ki je vsled svojega premogovnika, steklarne in vapnenic važen industrijski kraj. Na vodu od Zidanega mosta proti Zagrebu imamo telefonske centrale v Radečah, v Sevnici, Krškem in v Brežicah. Pripravlja se otvoritev telefonske centrale v Raj-henburgu, za katero znaša proračun 21.200 Din. Telefonska centrala v Rajhenburgu je potrebna za ta-mošnji premogovnik, opekarno in druga podjetja, ki se razvijajo pri novi rudniški koloniji od Rajhen-burga v Senovem in na Rajtenštaj-nu. Od Zidanega mosta proti Celju vodita dva voda in sicer prvi za direkten promet z. Mariborom, ki obstoja iz. železne žice in ima vključene centrale: Celje, Grobelno in Poljčane. Drugi, za krajevni promet, ki ima krajevni centrali v Rimskih Toplicah in v Laškem. Iz Celja vodi telefonski vod v Rogaško Slatino in ima krajevne centrale: Štore, Grobelno, Šmarje, Podplat, Rogaško Slatino in Rogatec. Na Grobelno je priključen Št. Jurij ob južni železnici, na Šmarje pri Jelšah pa Pristova. Iz. Celja v Vojnik vodi poseben vod.
IDalje sledil
Poštni paketi in nezmernost pristojbin.
Paketi spadajo likom vrednostnim
pismom med one vrste poštnih pošiljk, na katere se ne nanaša poštni regal, t. j. namreč odprava in prevažanje paketov ni izključna pravica poštne uprave in ie dano prosto, da se pečajo s tem poslom tudi zasebna podjetja, železnice i. dr. Vendar pa sprejema in odpravlja pošta po čl. 27 pravilnika za notranjo poštno službo ne glede na to vse pakete, ki odgovarjajo poštnim predpisom v oziru odprave in pa vsebine.
Razlika med poštno in privatno odpravo je le ta, da je v tuzemskem prometu dovoljeno pri poštni odpravi priložiti paketu pismo, ki ie naslovljeno na naslovnika paketa ; v pakete, ki se pa pošiljajo z železnico ali po drugih privatnih podjetjih, se ne smejo devati pisma, ker je odprava pisem izključni regal države.
V tuzemskem prometu se odpravljajo paketi do teže 20 kg in do neomejene vrednosti.
Po obsegu pa se delijo v navadne in v ločene (izdvojne) ali ločenke.
Navadni paketi so taki, ki ne presegajo na nobeno stran 60 cm, ali ki niso daljši ko 110 cm, širši ko 40 cm in višji ko 30 cm. Vsi paketi ki presegajo te izmere, se smatrajo za ločene pakete in so podvrženi dvojni pristojbini. Ločeni paketi pa tudi ne smejo na nobeno stran presegati 2 m oziroma ne smejo biti daljši ko 160 cm, višji ter širši pa ne ko 40 cm.
Pristojbine za odpravljanje paketov se določijo po teži in označeni vrednosti paketa. Glede teže veljajo sedaj tele pristojbine: do 5 kg 8 Din, do 10 kg 20 Din, do 15 kg 30 Din, do 20 kg pa 40 Din in to ne glede na daljavo, kamor je naslovljena pošiljka.
Povdarjati se mora, da so te pristojbine že same na sebi previsoke, vendar bi se dale v relacijah od 10 kg dalje morda zagovarjali z obremenitvijo transportnih sredstev po teži in obsegu. Nikakor pa se to ne more trditi od obeh najnižjih relacijah t. j. od pristojbin za pakete po 5 in 10 kg. V slučajih, ako stanuje naslovnik v bližini, bi dostikrat kazalo, da trgovec pošlje tako pošiljko z lastnim nastavljencem po železnici, ker pride ceneje osebna vožnja, kakor pa poštna pristojbina.
Ker pa je odpravljanje poštnih paketov jako važno za razpošiljanje mnogovrstnega blaga, je torej umljivo stremljenje trgovstva, da se mu poštni promet ne onemogočuje ali vsaj ne otežkočuje s previsokimi pristojbinami, kajti te nerazmerno
LISTEK.
Gustav Frevdag,
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
Itzig se je na svojem potu živahno zabaval sam s seboj: »Kaj se je zgodilo?« se ie vprašal. »Gotovo gre za veliko kupčijo, ki pa naj meni ostane tajna. Po Pinkusa naj grem. Pinkus je bil pred nekaj dnevi pri fhrenthalu ter sc ie naslednji dan odpeljal na deželo k baronu Roth-settelu. Kupčija se suče tedaj okrog barona. In Ehrenthal hoče danes postreči nekomu z vinom; Pinkus ne dobi nikdar vina, torej pride nekdo drugi; baron sam to tudi ne bo, kajti plemenitaša Ehrenthal ne pelje v pisarno, ampak gori na rdečo zofo. Ako ima Pinkus pri kupčiji z baronom kaj opraviti, potem ima gotovo samo ta posel, da nastavlja mreže, dotični, ki pride danes zvečer in katerega jaz ne smem videti, je najbrž gonjač — in Ehrenthal sam? Ko je danes spremljal barona k vratom sem ga slišal, da je rekel: »Bodite previdni!« Iz tega sledi, da moj stari igra vlogo svarilca. Kadar pa Ehrenthal koga svari, tedaj gre gotovo za kako veliko in delikatno kupčijo.
podražijo blago in podvezujejo s tem tudi promet sam. '
V splošnem se mora povdarjati, da ie diferenciranje težne pristojbine od 5 do 5 kg oporečno. Pomisliti sc mora, da naročniki od trgovca navadno naročajo zaokrožene množine (n. pr. 5 kg) in to posebno pri kolonijalnem blagu in živilih. Ako k zahtevani množini pridene trgovec še zavojno opremo, tedaj je primoran ali zavojni opremi odgovarjajočo težo blaga manj odposlati, pri komur utrpi škodo, ali pa ako hoče naročilo natančno izvršiti, mora zvišati skupno težo pošiljatve preko določene meje, v katerem slučaju mora plačati žopet višjo pristojbino kar za celo drugo postavko, torej za 10 kg, kar pomeni svoto 12 Din in to morda vsled težne razlike kakega pol kilograma.
Ducat srajc tehta 4.9—5 kg. Ako hoče trgovec odposlati torej en ducat srajc mora plačati pristojbino za 10 kilogramski paket, ker mu zavoj blaga naravno nanese težo za malo razliko preko 5 kg. Takih slučajev pa je nebroj.
Trgovini in obrti bi se dalo odpo-moči na dva načina.
Poštna uprava bi morala omiliti splošno trdoto tarifa s tem, da bi tolerirala gotov presežek tare posameznih sedaj veljavnih relacij paketnih pristojbin.
V Čehoslovaški so imeli trgovski krogi v istem smislu pomisleke proti ondotno veljavnem paketnem pri-stojbeniku in so poizvedbe dognale, da bi bilo interesentom pomagano s 5 do 10% toleranco tare. Morebitnim ugovorom od strani poštne uprave zastran tehtanja paketov bi se prišlo v okom s tem, da bi se dovoljen presežek pri vsaki paketni pošiljatvi že v naprej tariral. Seveda bi se pri eventuelnih odškodninskih zahtevkih moral upoštevati pri-puščen 5 do 10% presežek tare in bi sc odškodnina določala samo za neto težo pošiljk.
Drug izhod k zboljšanju pristojbe-nika pa je ta, da se povrnemo k staremu pristojbeniku za poštne pakete, ki ie razločeval poleg temeljne pristojbine za pakete do 5 kg tudi razdaljo do naslovnega kraja po pasovih.
Čehoslovaška n. pr. ima danes veljaven nastopni tarif, ki je v tem oziru bolj prilagoden razmeram, dasi ne docela zadovoljiv in to: za bližnji pas: do 1 kg 2 Kč, do 5 kg 4 Kč, do 10 kg 8 Kč, do 15 kg 16 Kč in do 20 kg pa 20 Kč. Za daljni pas pa ima pristojbine: do 1 kg 2.50 Kč, do 5 kg 5 Kč, od 10 kg 10 Kč, od 15 kg 20 Kč in od 20 kg 25 Kč.
Tudi naša poštna uprava bi se brez škode prilagodila na eni strani toleranci za gotov odstotek tare teže, na drugi strani pa določila
Pri tej točki svojega samogovora je dospel Itzig do prenočišča, izvršil naročilo svojega gospodarja ter odkorakal naprej: »Pisar, ki nosi pisma iz pisarne sodnega svetnika, bo šel ob sedmih na pošto; ako mi bo mogoče, prebrati naslove pisem, si bom lahko prihranil pet tolarjev,« je modroval dalje. »Ne bo šlo,« je v skrbeh dostavil, »pisma odda skupaj pri okencu, poštar jih prehitro premetava, in meni ne bo mogoče, čitati obrnjenih naslovov. — Morda bom pa le kaj dosegel. Pisma nosi navadno neki mlad človek, morebiti ga bom zmogel. In če bi tako ne šlo, bo šlo drugače; poznam pisarja pri nekem pravniku; pisarji se vsi poznajo med seboj. Ako mu dam dva tolarja, mi preskrbi od svojega tovariša seznam pisem, tri tolarje pa si pridržim za se.«
S tem sklepom je stopil Itzig v hišo sodnega svetnika, kjer se je postavil tako, da je imel pisarno pisarno pred očmi. Bilo je neposredno pred zaključkom uradnih ur. Več ljudi, ki so imeli opraviti pri mnogo obiskovanem notarju, je prihajalo po stopnjicah navzdol. Slednjič se zaslišijo brzi koraki in mlad mož je planil iz hiše z zavojem pisem v roki. ltzi gmu je sledil dolgih korakov, se pri bližnjem oglu okrenil, vstopil se
prvo izdatno najnižjo postavko za 1 kilogramske pošiljke ter upeljala za bližnji in daljni pas posebne pristojbine, morda 1. pas za daljavo do 100 km, dalje pa 2. pas. Avstrijska uprava je imela za prvi pas daljavo 10 geografičnih milj (1 milja je 7-586 km).
Ne da se sicer tajiti, da je bil prejšnji pristojbenik tudi v tem oziru veliko pravičnejši, ker je od teže 5 kg dalje imel določene pristojbine od kilograma do kilograma tako, da je pošiljatelj pri prekoračenju kilogramske teže plačal samo večjo pristojbino za 1 kg, ne pa kar za celih 5 kg, kakor jo zahteva sedanji tarif.
Poštna uprava povdarja vedno, da je blagovna (paketna) pošta pasivna ter skuša to hibo zboljšati z višjimi tarifi. Povdarjati pa se mora, da je sicer prevažanje paketov za trgovino in obrt neobhodno potrebno, da pa trpita pod posledicami visokih ali pa neupravičeno določenih tarifov tako trgovina kakor obrt, ker se nesorazmerno podraži blago. Trpi pa tudi poštna uprava vsled pičlejših dohodkov na paketnih pristojbinah, ker preostane vsak dozdevni večji dohodek višjih tarifov problematičen vsled izpadka na številu pošiljk.
Naloga poklicanih faktorjev bi torej bila, da zadevo paketnih pristojbin preučijo in store potrebne korake, ki bodo na centralnemu mestu našli pravo razumevanje navedenih teženj ter tudi ono srednjo pot, ki bi bila zadovoljiva za obe strani.
Južna železnica in njena ureditev.
INadaljevanjc.l
Drug dohodek dobi obligacijski fond iz obvezne izjave Italije, da bo plačala za vsako morsko tono im-porta ali eksporla preko Trsta, ki ki pride iz inozemstva ali pa ie tja namenjena, dva zlata franka, če namreč skupna tonaža v koledarskem letu preseže 650.000 ton; maksimalno pa štiri milijone zlatih frankov v koledarskem letu. Ta dohodek pod naslovom tržaške tonaže pa obligacijskemu fondu ne zagotovi polno izmero, kakor bi na prvi pogled misilili. So zraven gotovi pridržki, ki jih tukaj ne bomo obravnavali. O prometu Italije in Avstrije preko Trsta bomo pa govorili v posebnem članku.
Slednjič dobi obligacijski fond se obrestne dobičke iz svojega lastnega poslovanja, in ti dobički ne bodo majhni.
Vsi omenjeni dohodki se računijo in plačujejo v zlatih frankih. Pogodbo sklepajoče države bodo po zgo-
pred pisarja ter privzdignil nekoliko klobuk: »Ste-li vi v pisarni pri sodnem svetniku Homu?« »Da«, je urno odgovoril pisar ter hotel nadaljevati svojo pot.
»Jaz sem z dežele ter pričakujem že tri dni neko nujno pismo od gospoda sodnega svetnika. Danes sem prišel, da bi govoril z njim. Morebiti pa vi ravno zdaj nesete kako pismo za me na pošto; v tem slučaju bi mi ne bilo treba hoditi k njemu.«
Pisar ga je nezaupno pogledal ter vprašal: »Kako se pišete?« Itzig ie hitro segel v žep ter mu pomolil nekaj drobiža: »Nič nepravilnega nočem od vas, mladi mož; prosu vas bi le, da mi dovolite pogledati, ce je tu kako pismo za me.«
»Vašega denarja ne morem sprejeti«, je kratko odvrnil pisar ter nameraval odhiteti naprej. »Kako pa se vendar pišete?«
»Bernard Magdeburg iz Ostrave«, je urno odgovoril Itzig, »lahko pa je pismo naslovljeno tudi na mojega strica.«
»Tu ni nobenega pisma za vas«, je dejal pisar, površno pregledujoč pisma.
Itzjgove oči so bulile v naslove, kot bi hotele prebosti papir, vendar mu ni bilo mogoče, slediti z očmi pisarjevim rokam. Zato mu je z urno
raj označenem minimalnem razmerju — 33.8, 16.5, 24.3 in 25.1% — za slučaj, če v prvih petindvajsetih letih pogodbe — 1923 do inklusivno 1947 — vsi omenjeni dohodki ne bodo dosegali potrebnega letnega zneska štirih milijonov zlatih fran- ' kov, morale doplačati toliko, da je ta svota dosežena. Za dotacijo posebnega fonda za zaostanke bo plačevala Italija pod vsakim pogojem tekom 25. let a-conto plačila v skupnem letnem znesku štirih milijonov zlatih frankov. Na ta način je obligacijskemu fondu za prvih 25 let zagotovljen skupni letni dohodek nai^ manj 24,600.000 zlatih frankov, za ostalih 21 let — 1948 do vključno 1968 — pa 20,600.000 zlatih frankov.
Če vodi družba v kakem omrežju cbrat sama, so dolžnosti države splošno iste, kakor če prevzame omrežje država. Vsaka država garantira kritje morebitnega obratnega primanjkljaja dotičnega omrežja in plača predvidene vsote direktno obligacijskemu fondu. Načelna razlika napram slučaju državnega obrata obstoji v tem, da ti zneski niso izgubljeni, temveč so garancijska predplačila, ki jih morajo plačati iz morebitnih poznejših obratnih dohodkov nazaj, če so višji kot garantirani dohodki, in sicer brez obresti. Če to do preteka garancijske dobe ne bi bilo mogoče, se ta garancijska predplačila črtajo. Državi je dovoljena zastavna pravica na bruto-dohodke dotičnega omrežja in sicer z ozirom na to, da plačuje zajamčene zneske direktno obligacijskemu fondu in da ima pravico na po-\račilo svojih vplačil iz netodohod-kov omrežja V slučaju obrata potom družbe ostanejo peažne pogodbe z dižavnimi železnicami veljavne. Če bi bilo treba, dobi družba od države na razpolago obratni fond. Stroški za investicije in obnovitvena dela se zaračunijo v breme tekočega obrata. Zagotovljeni najmanjši dohodki obligacijskega fonda so isti kakor če ima obrat država.
PAVŠALNO PREDPLAČILO.
Z gotovimi pridržki iako v slučaju obrata po državi kakor po družbi se države lahko oprostijo za vseh 46 pogodbenih let svojih dolžnosti — minimum in excedent — če plačajo vsakoletne pavšalne svote. Jugoslavija ima pravico, da povodom latifikacije sporazuma nepreklicno izjavi, da bo za vso dobo sporazuma plačala pavšalno svoto letnih
5,800.000	frankov, v slučaju državnega obrata; v slučaju družbinega obrata pa da to svoto garantira. V tej svoti se nahaja tudi znesek 50.000 zlatih frankov za obrestovanje glavnice peažnih prog in pa stičnih — skupnih — postaj. Vrhutega pa odpade tekoče anuitetno plačilo pro-
kretnjo izmaknil celi šop in med tem, ko ga je pisar zgrabil, skušajoč mu odvzeti pisma ter kričal nanj: »Kaj mislite gospod, kako si drznete, kaj takega!« je z neverjetno naglico pregledal naslove, mu z obupapol-nim mirom vrnil pisma ter odkrivši se, dejal: »Hvala lepa, nič ni zame.« Ogorčni pisar ga je hotel zadržati: »Gospod, to je bila skrajna nesramnost, jaz —.«
»Ne zamudite pošte!« ga je dobrodušno prekinil Itzig, »zdaj grem sam h gospodu sodnemu svetniku.« Po teh besedah se obrne ter hitro odkoraka. Pisar je. stal še par trenutkov kot onemel na mestu, nato pa jo je ubral proti pošti, da nadomesti zamujeni čas.
Kljub svojem udobremu spominu si je mogel Itzig zapomniti le malo naslovov. »Morebiti sem si stem prihranil pet tolarjev,« je dejal sam pri sebi; »ako ne, tudi nič ne škodi.« Počasi se je po ovinkih plazil nazaj proti svoji pisarni, se postavil k vratom ter prisluškoval. Spoznal je glas častitega Pankusa, ki pa je govoril tako potiho, da je mogel Itzig le malo razumeti. Slednjič je postalo govorjenje glasnejše in zadobilo obliko prepira med obema gospodoma.
(Dalje prihodnjič.)
je Zagreb-Karlovac v znesku letnih
800.000 zlatih frankov. Pač pa mora plačati Jugoslavija enkratno svoto
200.000 zlatih frankov za stvaritev fonda, s katerim razpolaga prej imenovani obligacijski odbor. •
V prvih 25 leiih se pavšalna svota
5.800.000 zlatih frankov nič ne skrajša. Po teh 25 letih se pa odtegne Jugoslaviji od pavšalne svote njen 33.3 odstotni delež, na plačilu Italije za tonažni promet v tržaškem pii-stanišču,kvečjemu pa 400.000 zlatili frankov, tako da mora tudi po prvih 25 letih še zmeraj plačati efektivnih
5.400.000 frankov. V slučaju, da se izreče Jugoslavija za pavšaliranje, ima isto pravico tudi Italija in znaša mena letria pavšalna svota 6,000.000 /latih frankov. Od te svote se odbijejo lahko samo oni zneski, ki jih mio plačati Italija za Ogrsko, a do največje letne izmere 300.000 zlatili frankov.
Povodom ratifikacije sporazuma mora nepreklicno tudi Italija izjaviti, ali se posluži svoje pravice plačanja pavšalne svote oziroma garancije, de se tudi Italija izreče za plačilo pavšalne svote, potem imata pravico pavšaliranja še Ogrska in Avstrija. Pavšalna svota za Avstrijo znaša v tem slučaju /,850.000 zlatih frankov, za Ogrsko pa 3,425.000. Ta slučaj je pa precej neverjeten.
OSTALE TERJATVE IN DOLGOVI JUŽNE ŽELEZNICE.
V slučaju prevzetja obrata podržavi ali pa po družbi mora dotičmk likvidirati in plačati oziroma š/.lei-pred 1. januarjem 1923. ( e vodi obrat družba, da doticna država po-
• trebna sredstva na razpolago. ! i kvidacija sc izvrši v sporazumu med družbo in financijelno interesiranimi državami. Po končani likvidaciji se likvidacijski obračun v zlatih frankih po kurzih z 31. decembra 1922. Dolgovi provizoričnega sistema ali obrata — regime provisoire — se istotako zaračunajo po kurzih od 31. decembra 1922 v zlatih frankih, /n povračilo dolgov provizoričnega režima se postavi načelo, da naj sestoji to povračilo samo iz. onih '/.ne-skvo, ki jih dobi družba i/ obligacijskega fonda, in sicer napram vsaki državi samo iz tistih zneskov, ki prihajajo obligacijskemu fondu iz. efektnih plačil onih držav čez minimum. S tem naj se prepreči, da plačuje ena država za drugo. Te zneske razdelijo po onem razmerju, v katerem so v dotičnern tein vplačale posamezne države efektivna vplačila čez minimum. Polovica po tem računu vsaki državi pripadle svote sc porabi za povračilo režimsko-provizoričnega dolga oni državi. Avstriji so pa še nekaj posebej črtali. Napram nobeni pogodbo sklc-pajoči državi naj se ne nastopa s kakršnokoli terjatvo glede italijanske anuitete.
Proces proti prejšnji avstroogrski armadni upravi se bo nadaljeval. Družba od pogodbo sklepajočih držav ne bo zahtevala nobene odškodnine za vojni materija!, ki ga je vojska poškodovala ali ki se je v vojski izgubil ali je bil zaplenjen ali pa ga je družba na podlagi določb premirja morala odstopiti. Tudi ne bo družb aničesar plačala iz. naslo-kupninskega ostanka dolga za v° |Up *°mbardsko - beneških prog.
larno^ v Gradcu z vsemi k njej fPc+,Klmi zemljišči bo postala ! hre/ vsakc zapadlostim pravice. Solastnina družbe na vodovodu pr. Trstu se bo določila po posebnem dogovor,. 2 italijansko vlado.	(Dalje	sledi.)
TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA
ima slalno v zalogi vsako množino
Družba „ILIRI1A“, Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon št. 220.
nitaii
da so »PEKATETF.« najboljše in, ker sc zelo nakuhajo, tudi najcenejše testenine.
'■HBBBBBiatflHBIflliUBIliaHIflNBS
Poskusna doba pri pomočnikih.
(Iz prakse našega obrtnega sodišča)
Dne 12. decembra 1922 je tožite-Ijiea vstopila pri tožencu kot fotografski! pomočnica z mesečno plačo 3000 K, vendar pa najprej za po-i/kušnjo.
Tožiteljica trdi, da sc je določila 14 dnevna poskusna doba in za pozneje enomesečna odpovedna doba.
Dne 31. januarja 1923 ji je toženec plačal 3000 K za mesec januar in jo obenem brez. zakonitega razloga odslovil. Vsled tega zahteva tožite -Ijica plačo za enomesečno odpovedno dobo v znesku 5000 K.
Toženec ugovarja, da se ni določil gotov čas kot poskusna doba in da se ni dogovorila nikaka odpovedna doba. Glede prve se je dogovorilo le toliko, da se bo po preteku poskusne dobe naredila pismena pogodba s katero bi bila io~ žiteljica sprejeta šele stalno v službo. Ker se to ni zgodilo je bil opravičen k takojšnji odslovitvi.
Tožiteljice pa v resnici ni niti odslovil, marveč ji je 31. januarja le rekel, da je kot pomočnice ne more nadalje obdržati, da pa lahko ostane kot vajenka. Prizna, da bi v tem slučaju imela manjšo plačo. V pravdi se na tožiteljičino nesposobnost ni skliceval.
Obrtno sodišče je tožbcnemu zahtevku ugodilo, upoštevajoč osobito sledeče:
Kot fotografska pomočnica toži-teljica pri tožencu ni izvrševala trgovskih, pa tudi ne višjih netrgov-skik opravil, vsled česar v tem sponi ni uporabljati predpisov zakona o trgovskih naslovljencih, marveč one obrtnega reda.
Obrtni red določa poskusno dobo le za vajence (§ 99a obrt. r.) ne pa iudi za pomočnike. S pogodbo sme se pa poskusna doba določiti tudi pri pomočnikih, kar se je zgodilo po navedbah obeh strank v predleže-čern slučaju.
Kako se je ta doba določila od toženca kot priče ponudeni uslužbenci niso vedeli, ker niso slišali vsega pogovora. Navzoč je bil pa s tožiteljico tudi njen brat in ta je kot priča potrdil, da naj poskusna doba traja do konca decembra 1922. Res so se dogovorili, da se bo pozneje naredila še pismena pogodba, toda to brez vpliva na po -skusno dobo.
Po tem pričevanju je torej tožile) jica 31. januarja 1923 poskusno dobo že prebila in je bila že v stalni službi. Tega dne jo je toženec brez odpovedi odslovil. Brezpomemben je njegov ugovor, do ji je rekel, da lahko ostane še pri njem kot vajenka. Taka ponudba nasproti pomočniku pač ni druzega, kot odslovitev. Če Iti se pa hotelo to zanikati, bilo bi pa to vsekako neopravičeno prikrajšanje tožničnih dohodkov, kar bi pa po § 82a lit. d obrt. reda z.opct opravičevalo tožiteljico k takojšnjemu izstopu iz. službe in v smislu § 84 tudi k zahtevi plače za odpovedno dobo. Tožiteljica je torej vsekako opravičena do plače za odpovedno dobo, ki je bila po pričevanju tož-ničnego brata pogojena z. enim mesecem. Pa tudi če bi ne smatrala za resnično toženčevo trditev, da se poskusna doba ni določila, bil bi vendarle napačen zaključek, ki ga hoče iz tega izvajati toženec. Med poskusno dobo se more službeno razmerje res od vsake stranke brez odpovedi razrušiti, toda Je, če je doba izrecno določena. Če pa poskusna doba časovno ni določena, je odslovitev dopustna le toliko časa, kolikor je pri danih okolščinah potrebno za presojo delojemalčevih zmožnosti. Da se spozna sposobnost fotografske pomočnice, pa gotovo ni treba celih sedem tednov, olikor časa je bila namreč tožiteljica pri tožencu. Da je tolika doba predolga, da se sklepati tudi iz § 19 zale o trgovskih nastavljenih. po kojem traja poskusna doba en mesec in iz § 99n obrt. reda, ki določa celo pri vajencih, da se zamore
učno razmerje, če ni pogojena daljša doba, razrušiti od vsake stranke le v prvih štirih tednih.
Tožiteljica je torej tudi, če bi se ne bilo izrecno določilo trajanje poskusne dobe, opravičena zahtevati odpoved oziroma v smislu § 84. obrt. reda plačo za odpovedno dobo, torej za en mesec v znesku 3000 K, vsled česar je bilo tožbcnemu zn-htevku ugoditi. _______________________
VI. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
V Rogaški Slatini izdeluje Bizjak in drug kekse, oblate in sloviti prepečenec, katerega razpošle dnevno po 40 poštnih zavitkov.
Poleg teh se nahaja tudi ena tovarna v Mariboru.
V Sarajevu obstoja tovarna bonbonov poleg manjših delavnic.
Deloma potom tovarn in deloma potom delavnic smo v stanju, da krijemo ne samo domači konzum bonbonov, marveč da celo izvažamo. Za produkcij obonbonov sc uporablja sladkor iz sladkorne repe, eter, škrob, barve, vinske kisline, limonove kisline, dišeča olja, papir in karton.
Naše sladkorne tovarne bi bile s svojo kapaciteto v stanju, da krijejo konzum in bodo to tudi lahko storile uko bi bili nasadi sladkorne repe za kmete rentabilnejši, kakor pa sejanje koruze, kot je to danes. Eter se začne v kratkem producirati. Škrobni sladkor bi morale pričeti izdelovati škrobne tovarne, ki iih imamo osem v naši državi in sicer pet v Subotici in po eno v Jabuci, Vršcu in Veliki Kikindi. Vinsko in limonovo kislino bi imele pričeti izdelovati naše kemične tovarne. Za produciranje di-* šavnih olj je posebno prikladno Dalmacija in bi bil oto treba tam inici-jirati in podpirati. Papirja in kartona pa izdelujemo dan za dnevom več Kakor se iz tega vidi, bo ta industrija v kratkem času postala prava industrija ,ker bo uporabljala samo tuzemske produkte.
Izdelava keksov in slaščic se vsak dan bolj razvija, vendar še nismo v stanju, da bi krili ves konzum. Ker imam orni najboljšo moko ter imamo lahko tudi najboljše surovo maslo, smo v stanju, da produciramo ta za svetovno trgovino tako važen artikel, tudi za izvoz. Ko se razmere uredijo bo mogoče* da bodo naše sladkorne tovarne v stanju, da poki ijejc tuzemsko potrebo in da začnejo delati za izvoz. Tedaj bomo tu-ih mi imeli eksportno industrijo slaščičarskih izdelkov sami po sebi. — Ker imamo mi tudi mnogo finega sadja in smo v stanju, da ga produciramo v ogromnih množinah, imamo velik interes na tem, da omogočimo razvoj marmeladne industrije in pa kompotov za izvoz na ta način, da jim dovolimo izvoz sladkorja brez. carine in trošarine, pod kontrolo uporabe in da na ta način omogočimo izvoz finega sadja, posebno onega, ki se pri prevozu med potjo rado skvari, kakor črešenj, višenj, marelic in malin. Treba bi bilo, da v tej celi industriji izšolamo čim več naših mladeničev za nadzornike tovarn in za bodoče tovarnarje.
VI. Naša industrija sardin in drugih
ribjih konzerv.
Dalmaciji se nahaja vsega skupaj 25 tovarn za sardine in ribje konzerve. Od teh podjetij se nahaja 15 tovarn v rokah domačinov, ostalih 10 pa se nahaja v rokah tujcev. Domače tovarne so sledeče: 4 tovarne ima domača družba »Sardina«, d. d. za konzerviranje morskih rib v Splitu in sicer s sledečimi tovarnami: 1. Postirima, kjer zaposluje 20 delavk in 5 delavcev, 2. v Ma-karski, 50 delavk in 10 delavcev,
3.	v Trnju, 20 delavk in 5 delavcev in 4. v Beli Luki, 20 delavk in 5 delavcev. Zaposljenje delavcev sc ravna po izpadu ribolova. Te tovarne so opremljene z. napravami za izdelavo konzerv in tovarna v Ma-karski še tudi za izdelavo pločevinastih škatljic na ročni način.
Največ se izdelujejo sardine. Poleg njih tudi skuše v olju, razen tega tudi nasoljeni, pripravljeni in zaviti lileti (ribje pečenice) s kapri, kakor tudi ribjo pasto od sardel, inkon, skuš in lokard.
V Komiži na Visu in v Mlini v Boki Kotorski imajo Markcz.i & Co. iz. Komiže dve tovarni in izdelujejo letno do 200.000 škutelj sardin v olju, slanih sardel v olju pa po rezultatih lova do 300.000 komadov, dalje do 30.000 linije in do 50.000 komadov belone (iglice) v olju in do
10.000 komadov iglic mariniranih v jesihu ter do 10.000 komadov lan-gist in velikih rakov. V Komiži ima tudi Prva dalmatinska zadruga z omejeno zavezo eno tovarno.
Eratelli Mardešič iz Komiže imajo 3 tovarne: v Komiži, na Visu in v Bijeli. F. Mardešič in drug iz. Visa jmajo 3 tovarne: v Rukavcu, Bolu in Trogiru.
Od ostalih podjetij imajo tovarne sledeči: »Societe generale Eran-caisc« (Anglo-banka iz. Trsta) ima tovarne v Komiži, Vrbovški, Šipami, Muo in Rogoznici. Govori se, da bo te tovarne nacionalizirala Slovenska banka v Ljubljani potom znanega industrijalca Dragotina Hribarja. Tovarna Anglo-banke v Ši~ panski luki je izdelovala od pol drugega do 5,000.000 sardel, v dobrih letih pa celo do 10,000.000 komadov, kakor je bila letina in sicer samo slane sardele ali pa jih konzervira kot sardine v olju. Delavcev je imela 8 do 15, delavk pa od 15 do 50, kakor je pač izpadel ribolov. G. De-grasi iz. Izole v Italiji ima tovarne v Komiži in na Visu. Klink in l.auer iz. Trsta ima tovarne v Komiži, Silbi in Sale. Da se razvidi, koliko so bile te tovarne vredne pred vojno, navajamo radi primera, da je tovarna sardin v Prostirah na Braču stala
60.000 zlatih kron. Ravno toliko je veljala tovarna v Makarski, 2. tovarna v Trpnu na Korčuli je stala /0.000 zlatih kron, 3. tovarna sardin v Muo v Kotoru je stala 100.000 zlatih kron, 4. tovarna sardin Bratov Mardešič v Beli v Kotoru 50.000 zlatih kron. Iz. tega se vidi, da bi bili naši ljudje lahko imeli vse tovarne, ako bi bili imeli malo znanja in posebno pa trgovskega duha.
Od domačih tovarn obratujejo 4 tovarne »Sardine«, 1 tovarna Era-telli Mardešič in 1 tovarna Marde-šiča & Komp. in sicer obe v Komiži na Visu; od tujih podjetij pa obratuje samo tovarna Anglo-banke v Rogoznici; torej vsega skupaj le 7 tovarn. Na Češkem izdelujejo sardele iz. naših soljenih rib v 12 tovarnah za sardine v škatljah. Ako vse te tovarne obratujejo, so v stanju toliko izdelati, da to mnogokrat prekosi tuzemski konzum. Tovarne ne obratujejo iz. vzroka, ker so bile nekatere pod sekvestrom, poleg tega pa so tudi drugi vzroki, da je letos, kakor sploh v z.adnih 10 letih, sardelni ribolov slab, posebno slab pa je bil letošnje leto. Morda je to v zvezi z vročino in sušo na kopnem. Toda lo sc ni zgodilo samo pri nas, marveč je bil ribolov slab tudi v Tunisu, Španiji, Italiji in na Portugalskem, l eta 1921 je bilo vlovljenih 1,025.900 kilogramov sardel, od katere množine je bilo 372.900 kg nasoljenih in iz. tega izdelanih 250.000 škatelj. Nadejamo sc, da smo na koncu gladnih let za ribe in morda bodo veliki snegi in vsled tega velike vode prinesle v morje obilo kalne vode, ki bo dajala ribam močno hrano, da se bodo tudi one v znatnejšem številu pojavile.
(Dalje sledi.)
Izvoz in uvoz.
Naš izvoz v februarju 1923 je znašal skupno 166.847 ton v vrednosti 384 milijonov 377.367 Din. V islem mesecu prostega lela se je izvozilo 105.169 ton v vrednosti 195,910.841 Din. Kol glavni izvozni predmeli prihajajo vpošlev: žita 109.067 kg (vrednost 471.120 Din), koruza 5,930.797 kg (17,777.276 Din), moka 4,336.912 kg (25,978.646 Din), zdrob 65.439 kg (293.661 Din), makaroni 5 kg (60 Din). Prikuhe in zelenjava: a) fižol
404.372 kg (1,737.470 Din), b) krompir 57.091 kg (129.570 Din), surovo sadje 223.035 kg (1,341.484 Din), suhe slive 3,967.513 kg (17,746.636 Din), marmelada .10.830 kg (87.460 Din). Pijače: a) vino 259.025 kg (1,076.606 Din), b) žganje 5% kg (9.099 Din), lan 629.615 kg (7,116.010 Din), vrvarski izdelki 63.742 kg (801.998 Din). Živa živina: a) konji 3.582 komadov (10,512.188 Din), b) žrebci 1.291 komadov (3,397.550 Din), c) mezgi 39 komadov (65.100 Din), d) govedo 15.976 komadov (43,608.095 Din), e) pra šiči 10.874 komadov (23,038.900 Din), f) drobnica 3.338 komadov (668.350 Din), g) perutnina 105.181 komadov (2,288.640 dinarjev), meso in mesni izdelki 2,936.298 kilogramov (50,061.241 Din). Življenski proizvodi: a) sir 128.513 kg (2,453.925 dinarjev), b) jajca 1,145.852 kg (26 milijonov 838.208 Din). Les: a) za gorivo 12,698.679 kg (5,346.560 Din), b) za gradnjo 56,710.525 kg (46,668.558 Din). Lesni izdelki 545.786 kg (1,694.287 Din), lanin 252.323 kg (1,834.530 Din), strojilni eks-lrakt 13.430 kg (10.000 Din), cemenl 11 milijonov 869.440 kg (5,010.636 Din), kovine in rude 40,820.366 (6,640.741 Din), vse ostalo 15,057.598 kg (79,648.807 Din), 175 komadov (22.960 Din).
Omejitev uvoza poljedelskih sirojev v Rusijo. Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada omejila uvoz poljedelskih strojev, ker že domača industrija v Ukrajini producira v predvojnem obsegu te stroje.
Narodno gotpodarske zadeve.
Trgovina.
Avstrijska zunanja trgovina za prvo četrletje 1923 izkazuje na uvozu 1 milijon 707.000 ton v vrednosti 348 milijonov zlatih kron, na izvozu pa 465.000 ton v vrednosti 208 milijonov zlatih kron, tako da je pasivna za 140 milijonov zlatih kron. Ena tretjina uvozne vrednosti odpade na uvoz živilskih potrebščin, vštevši živino, druga tretjina na uvoz mineralnih goriv in industrijskoobrtnih surovin, ostalo pa na fabrikale. Važnejša industrija, izvzemši tekstilno, vendar zaznamuje aktivno trgovsko bilanco, posebno metalna industrija (34 milijonov zlatih kron) in papirnotiskarskn (18 milijonov zlatih kron). V poštev prihajajo predvsem Nemčija, čehoslova-ška, Ogrska, Jugoslavija, Italija in jlu švica. Za nas je posebno zanimivo dejstvo, da ima Avstrija edino napram naši državi aktivno trgovsko bilanco — uvoz 61 tisoč ton v vrednosti 24 milijonov zlatih kron napram izvozu 39 tisoč Ion v vrednosti 25 milijonov zlatih kron —-dočim je napram vsem drugim gori na-št"iim državam pasivna. Napram Ceho-slovaški znaša n. pr. vrednost uvoza 86 milijonov zlatih kron napram vrednosti izvoza 17 milijonov zlatih kron.
Povišanje cen v Nemčiji. Nemški državni premogovni svet je zvišal cene premogu za 50 do 60 odstotkov, nemški državni svet je dvignil cene kaliju za 50 do 55 odstotkov, in bavarske tovarne za izdelavo kristalnega stekla od 3500 na 5000 odstotkov.
Rusko - danska trgovska pogodba. Ruska in danska vlada sta izmenjali ra-tificijski listini trgovske pogodbe.
Obrt.
Drž. strok, šola za puškarstvo v Kranju priredi ob sklepu šolskega leta dne 28. VI. razstavo puškarskih, kopitarskih in graverskih izdelkov ter risb in dela modeliranja v gimnaziji, II. nadstropje na levo. Razstava bo otvorjena dne 28. junija t. j. Vidov dan ob 10 dopoldne ter bo odprta: dne 28. VI. od 10. do 12. in od 14. do 17. ure; dne 29. VI. od 9. do 12. ure.
Davki.
Davek na poslovni promet. Na dopis, ki smo ga priobčili dne 7. t. m. glede odbitka državnih in samoupravnih tro-šarinskih davščin, nam sporoča finančna delegacija, da je dala odmero davka na poslovni promet pri davčni administraciji v Ljubljani po svojem funkcionarju revidirati, da pri sumaričnem pregledu ni mogla zaslediti primera, v katerem se omenjeni odbitek protizakonito ne bi priznal. Kakor nam sporoča dopisnik, mu je dala povod za dopis okolnost, da se mu je napovedani promet višje ocenil, približno za ravno isto vsoto, katero je uveljavil kot odbitek na trošarinskih davščinah.
Zasedanje prizivne komisije za dohodnino. Spričo eminentnega interesa pridobitnih krogov na poslovanju prizivne komisije za dohodnino je Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v svoji zadnji plenarni seji sklenila zaprositi delegacijo ministrstva financ, da ukrene, kar je potrebno za bližnje sklicanje prizivne komisije. Gospod finančni delegat se je takoj odzval zbornični prošnji ter sporočil, da bo prizivna komisija za dohodnino sklicana, čim bodo vsi od davčnih oblasti predloženi prizivni spisi preizkušeni in poročevalčevi predlogi zadostno pripravljeni. Po vsej priliki se lo zgodi kakor lansko leto tekom meseca julija. Pri tej priliki bodi ugotovljeno, da naša finančna uprava posluje v jako težavnih razmerah, ker ima na razpolago le skromno število izurjenega uradništva. V novih razmerah ima zlasti strokovni oddelek I. delegacije, kjer se obravnavajo dohodninski prizivi, jako razsežen, ležaven in odgovoren delokrog, ker je moral prevzeti poleg avtomatičnega prirastka poslov še druge nove agende. Ne smemo pozabiti, da je vsled neugodnih plačnih razmer naši davčni upravi na razpolago jako malo število uradništva, osobito uradništva z akademično izobrazbo.
Carina.
Carinski dohodki v maju znašajo 114 milijonov dinarjev (v aprilu 125 milijonov dinarjev). Celokupni carinski dohodki od 1. avgusta 1922 do 1. junija 1923 znašajo eno milijardo in dvesio milijonov dinarjev.
Promet.
Prometne ukinitve. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: 1. Sprejemanje okroglega lesa in hlodov na naslov Furnier- u. Hartholz- Produktion A. O. za postajo Budapest Kitero je za 8 dni ukinejo. Medpotne pošiljke še iztečejo; 2. Sprejemanje pošiljk v vozovnih nakladih na naslov Schvveffel-kohlenfabrik za postajo Balatonederics na Madžarskem je do nadaljnega ukinjeno.
južna železnica. Z Dunaja poročajo: Te dni se je vršila seja upravnega sveln južne železnice. Med drugimi je predsednik generalne direkcije dr. Fali poročal, da ima izvedba rimskega sporazuma dobre izglede. V madžarski skupščini se je vladni predlog že predložil. V Avstriji se bo načrt najbrž mogel že prihodnji teden predložiti narodnemu svetu. V Jugoslaviji se istotako pripravlja parlamentarna odprava in vlada upa, da bo sprejem kmalu sledil. V Italiji bo sporazum bržčas s kraljevskim dekrc' lom stopil v veljavo.
Obnova poletne pošte Sv,. Janez ob Boh. jezeru. Poletna pošta, telegraf in telefon Sv. Janez ob Boh. Jezeru bo otvorjena letos od 1. junija do 30 septembra, pomožna pošla v tem kraju pa tačas ne bo poslovala. Pošta bo opravljala celokupno poštno, telegrafsko in telefonsko službo. Zvezo bo imela direktno k poštni ambulanci Ljubljana Boh. Bistrica 72 v obeh smereh potom dnevne poštne vožnje »Bistrica Bohinjsko jezero postaja — Sv. Janez ob Boh. jezeru.« V okoliš sezijske pošte Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru spadajo kraji: Ribičev laz. Sv. Duh, Ukanca in Stara Fužina. — V prvih dveh se bo dostavljala pošta dnevno, v Stari Fužini pa dostava ob nedeljah odpade. Pošta bo uradovala ob delavnikih od 8. —12. in 14. —18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. —11. ure.
Dobava, prodaja.
Dobava gasilskih priprav. V pisarni inženirskega odelenja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 25. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave gasilnih priprav. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, pogoji pa pri navedenem vojaškem oddelku v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava gorske krede. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 30. junija t. I. ofertalna licitacija glede dobave 2000 kg gorske krede. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava smolnatih bakelj. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 30. junija t. t. ofertalna li-
citacija glede dobave 5000 komadov smolnatih bakelj. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava mesa. Pri komandi mesta v Mariboru se bo vršila dne 25. junija I. I. ob 11. uri dopoldne ofertalna licilaciju glede dobave mesa za garnizijo Maribor za čas od 1. julija do 30. sept. 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava gradbenega malerijala. V pisarni inženirskega odelenja Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 30. junija 1. 1. offertalna licitacija glede dobave gradbenega materijala in sicer 2000 kg apna, 50 kg gipsa, 90 kg žebljev, 3 kg cina in 4 ma jelovih desk. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
KOUSA
NAIBOUŽANUDI
7,CORfC
UVUMM
EUACA g.KREO.BNkJ
Razno.
Kolkovanje vlog in odločb v reklamacijskem postopanju pri železnicah. -
Železniške uprave v Sloveniji zahtevajo pri reklamacijah, kadar niso upravičene, za vlogo takso po tar. post 1. (3 Din) in za odločbo takso po tar. post. 3. in
4.	(10 Din). Pa tudi kadar so reklamacije upravičene, se kolkovina ne pobere le za prvo vlogo, dočim se nadaljne vloge, na primer urgence, smatrajo za kolkovini zavezane. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je smatrala, da ta praksa ni v zakonu povsem utemeljena in je naprosila finančno delegacijo v Ljubljani, da avtoritativno objasni kol-kovno dolžnost železniških reklamacij. Finančna delegacija je na to prošnjo z razpisom z dne 9. junija, št. R II. 30/4.^ odločila sledeče: Vloge v reklamacijskem postopanju pri železnicah so v
zmislu tar. posl. 44 točka u avslr. prisl, zakona in pripombe 3 k postavki 1 taksne tarife brezizjemno kolka proste; naj se vlagajo pri obratnih uradih ali pri oblastvih, katera le urade nadzorujejo; pri upravi državnih ali privatnih železnic, kakor je na primer južna železnica; naj gre pri lem za prve vloge, s katerimi se prvotno slavi dotična zahteva, ali pa za poznejše vloge v istem predmetu, s katerimi se prve vloge do-polnujejo oziroma njih rešitev orgira. Kar se pa liče rešilve teh vlog, je razločevati med a) obratnimi uradi in nadzorovalnimi organi privatnih železnic in obratnimi uradi državnih železnic po eni strani in b) nadzorovalnimi oblaslvi (direkcijami, inšpektoratu) državnih železnic po drugi strani. Le pod točko al omenjene organe je vsporejati prevoznim podjetjem v zmislu tamošnjih izvajanj in le emanacije teh organov imajo značaj golega kupčijskega poslovanja, ne pa uradovanja. Dosledno so tudi le reklamacijske rešilve leti organov brezizjemno in brezpogojno kolka proste, naj se z. njimi zahtevi strank ugodi ali ne. Drugače pa je, če gre za rešitve nadzorovalnih oblastev državnih železnic. Po lar. postavki 75 točka a, opomba točka cc. avstr, prisl, zakona, ki je po členu 25 taksnega zakona še zmiraj v veljavi, so nadzorovalna oblastvn državnih industrijskih podjetij, med katera spadajo brezdvomno tudi državne železnice, v zmislu prislojbinskih predpisov javna oblaslva in vživajo kot taka osebno pristojbinsko oprostitev. Odločbe javnouprovnih oblastev pa so načelno zavezane taks ipostavke 5 taksne tarife, ako so za lo izpolnjeni v lej postavki in v členu 4 taksnega in pristoj-binskega pravilnika predvideni uslovi. Po točki 5 ravnokar citiranega člena pravilnikovega so od te takse izvzele samo one rešilve lakse prostih vlog, s kalerimi se zahtevam stranke ugodi. — Ako se pa zahteva kot neutemeljena odkloni, je plačati takso tako za rešitev po postavki 5 kakor tudi za vlogo po postavki 1 laksne tarife, loda šele potem, ko postane odločba izvršna, lo je končnoveljavna (pravnomočna).
Zlata parilela v Avstriji za bodoči teden (18. do 24. junija) znaša 14.400 K.
	
1	rrl hi;1 JL vrdka Ivan Perdan naznanja pretužno vest, da je dne 15. t. m. j po dolgi mučni bolezni preminul ut na Dunaju njen imejitelj, gospod g JOSIP PERDAN 1 veletrgovec, svetnik trgovske zbornice itd. < p Vzornemu gospodarju bodi ohra~ ji njen časten spomin. 1 k Ljubljana, 18. junija 1923. P
Upravni svet trgovsko-industrijske d. d. „Merkur“ v Ljubljani
naznanja tužno vest, da je v petek, dne 15. junija 1923 ob 21. uri preminul na Dunaju njegov velezaslužni član, gospod
JOSIP PERDAN
član Trgovske in obrtniške zbornice, veletržec itd.
Agilnemu, vzornemu in zvestemu tovarišu bodi ohranjen časten spomin!
Ljubljana, 18. junija 1923.
Družba *Sladkor“ v Ljubljani javlja s tem žalostno vest, da je njen prezaslužni družabnik, gospod
JOSIP PERDAN
veletrgovec, svetnik Trgovske zbornice itd.
dne 15. t. m. ob 9. uri zvečer na Dunaju po dolgi in mučni bolezni preminul.
Truplo pokojnega se prepelje v Ljubljano. v pokojniku je izgubila naša družba požrtvovalnega in zvestega sodelavca, kateremu ohranimo časten in trajen spomin.
V Ljubljani, dne 19. junija 1923.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani
naznanja žalostno vest, da je v petek, dne 15. junija 1923 zvečer preminul njen prezaslužni, dolgoletni pravi član, gospod
veletržec in hišni posestnik v Ljubljani.
Z blagim pokojnikom je Trgovska in obrtniška zbomiea izgubila zvestega, visokoce-njenega člana, ki mu ohrani trajno hvaležen in časten spomin.
V LJUBLJANI, dne 16. junija 1923.
Jadranska zavarovalna družba, generalno zastopstvo v Ljubljani, Pod Trančo št. 2, javlja pretresljivo vest, da je njen odlični reprezentant za Slovenijo in ravnatelj, gospod
Josip Perdan
velctržcc in posestnik, član Trgovske in obrtne zbornice itd.
v petek, dne 15. t. m. na Dunaju po dolgi, mukepolni bolezni preminul. Naš zavod, kateremu je pokojnik skozi dolgo vrsto let dal svojo neumorno delavnost in svoje obsežno strokovno znanje in vsestranske sposobnosti na razpolago z največjo nesebičnostjo, utrpi z njegovo prerano smrtjo nenadomestljivo izgubo. Ohranimo ga v trajnem hvaležnem spominu.
Zemeljski ostanki blagega pokojnika se prepeljejo v Ljubljano, kjer jih polože k večnemu počitku v rodbinsko grobnico pri Sv. Krištofu.
Dan pogreba se objavi pravočasno.
V Ljubljani, dne 18. junija 192J.
Tržna poročila.
Cene goveji živini so bile v Jugoslaviji zadnje dni povprečno sledeče: voli I. vrste 13.250.15 Din, II. vrste 13.013.75 Din, bosanska živina 8.75 do 12 Din, teleta I. vrste 15.50 do 16.50 Din, II. vrste
15 do 16 Din, prešiči 1. vrsle 22.50 do 25 Din, II. vrste 20 do 21 Din, III. vrste 20 do 20.50 Din za kilogram žive teže.
Književnost.
s
Statistika naše zunanje trgovine. Ge-
neralna direkcija carin je izdala »Statistiko spoljne trgovine kraljevine SHS za leto 1921.« Statistiko je dobiti za ceno 100 Din pri vsaki glavni carinarnici.
Nov vozni red. Knjigarna V. \Veixl v Mariboru je založila vozni red 1923/24.
Vozni red vsebuje vse železniške proge Jugoslavije, poleg tablice za'preračunavanje voznih cen in pregledne karle, ler je izdelan v lični žepni obliki. Zahtevati ga je v vseh knjigarnah po Din 6.—.
Prodaja
Hi .Mal" o. i.
Gorje pri Bledu.
Z ozirom na družinske razmere in preveliko zaposlenost pri drugih podjetjih prodasta podpisana laslnika tvrdke »Vintgar" svoje dobro vpeljano podjetje, sestoječe iz tovarniških, pisarniških in gospodarskih poslopij, iz restavracije »Vintgar" ter gozdov, travnikov in njiv. — Eventuelno je samo en delež izmed obeh enakih deležev na prodaj. Prodajni pogoji, seznam vseh aktiv in pasiv je interesentom v družbeni pisarni v Vintgarju, pošta Gorje pri Bledu, na vpogled. Ponudbe se sprejemajo do 5. julija 1.1.
Vintgar, p. Gorje pri Bledu, dne 2. junija 1923.
Franc Golob, Anton Jelenc, lastnika.
Naznanilo.
zadrugajnizarjev o. z. v Št. Vidu nJLjubljano
ie otvorila svojo obrt. Prevzema vsa stavbena in pohištvena dela po konkurenčnih cenah. Delo solidno, postrežba točna.
:: STALNA ZALOGA MIZARSKIH IN TAPETNIŠKIH IZDELKOV. ::
Na veliko in malol
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-;ice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7,
tuutiumniumnnitnnnnnnmi
tovarna kanditov in mlenie soli in dišav
družba z o. z.
v Ljubljani
priporoča po najnižjih cenah vsakovrstne kandite, [ zmleto morsko sol in zmleti sladkor
I|P ••••
••••
••••
^\H0
iovarna	^
vi nskea kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higiienično najmoder-neje urejena kitama v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a, II. nadstropje.
Med dobrim najboljše!
šivalni stroji za rodbino in obrt
Vozna kolesa, razni novi modeli
LJUBLJANA IGNACIJ VOK NOVO MESTO
Lastnik in izdajatelj: »Merkur«. Irgovsko-indusirijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.