22. številka. Ljubljana, v soboto 26. januvarja. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejoman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta_8 gld., za četrt leta 4 gld., ca jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za čo4»*t leta 8 gld. HO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za pošiljanje na dom računa ao Za oznanila plačnje se od čctiristopne potit-vrsto po 6 kr., če se oznanilo jcdenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in up ravni Stvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Upra vništvu naj He Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativno stvari. V ff-pabljuni 2G januvarja. Po časopisih širi se pustolovna vest, da je črnogorski knez Nikolaj odposlal v Pettiburg ministra svojega, Boža Petroviča, z gotovo spomenico v žepu, kako bi se napravila zveza mej državami balkanskimi. Grška, Rumunska Srbska, Bolgarska in Crnagora bi se po tem dozdevnem načrtu združile v krepko zvezo v to svrho, da bi se nikdar ne borile mej seboj, da bi ne napale nobene krščanske države, da bi se pa vzajemno podpirale, kadar bi pretila n^varnosr interesom njihovim. Kdor le površno pozna razmere na poluotoku balkanskem, ne bode ga motila taka vest, izumljena v semitskih možganih. Razmere v podunavskih državah so tako različne, interesi tako diametralno nasprotni, da na tako utopijo niti misliti ni. Kdor bi o tem še dvojil, čita naj Novosadsko „Zastavo", ki je dne 30. decembra pod naslovom „Pazi Srbijo I" priobčila nastopni dopis iz Sofije! ,,Mej Srbijo in Bolgarsko je prijateljstvo". Tako glase se navadno vesti tako trdi tudi srbski zastopnik v Sofiji, g. Danic. No, vidite, jaz ne mislim tako in zagotavljam vam, da to prijateljstvo ni iskreno. V ostalem se vam bode morda to čudno zdelo, toda nko vse pozno čitute, kar sem napisa!, preverili se bodete, da imam pravo Makedonija je tudi sedaj „kamen izpodtikanja". Bolgari ne morejo pozabiti, oziroma priznati, da bodi del Makedonije srbski. In glejte, baš to goni sedanjo Bolgarsko, da se pripravlja za zaveso in do bode hkratu zagrozila Srbiji. Zato, pazi Srbija ! Podlijem vam vse bolgarske priprave, kolikor sem jih poizvedel, sedaj pa sodite sami: Nekaj časa stojita pripravljeni dve bolgarski vojni ladiji pri Vitbolu Osobje na teh ladijah dobilo jo nalog, da bodi pripravljeno za vsak slučaj in za skorno delovanje. Za pomnožitev redne vojske storilo je se-branje jako važen korak. Redna vojska pomnožila se je za 12 novih polkov. Kadar se mobilizacija izvrši, bode Bolgarska imela na razpolaganje 250.000 do 300.000 mož. Razven tega dovolilo je sebranje da vlada popolni skladišča z orožjem in vojno pripravo. Ta sklep sobranja drži se tajno, nikjer ni prišel v javnost, n-ti ga bodo objavili. V duhu teh vojnih priprav sklenilo je sebranje, da se zgradi železničua proga Djustendil-Sofija. Ta železnica služila bode za prevažanje vojske in za ugodni vojni napad na Makedonijo, za odbijanje srbske, a širjenje bolgarske misli v Makedoniji in drugod. Da se pokrijejo vsi ti troški, vzelo se bode na posodo 100 milijonov levov. Kar se pa tiče proračuna bolgarskega, rečem vam, da je — lažnjiv. Ta proračun nema p r i m ank 1 j a j a, navadno se pa pravi, da ima deficit. Ta način prisvojili so si Bolgari iz globocega političnega premisleka, kajti tako se zakriva znaten del državnih dohodkov ter preprečuje, da se v soglasji z Berolinskim dogovorom urede denarni oduošaji mej Bolgarsko in Turško. To je v Sofiji stara praktika, katere so se držali vsi ministri raznih bolgarskih strank. Vsled tega so oni za prevrata Plovdivdcega in v srbsko-bol-garnki vojni imeli 22 milijonov gotovine na razpolaganje. To je resnica, katere nihče ovreči ne more. Kar se tiče denarja, dobila ga bode Bolgarija od Angleške. Stvar je taka: V Sofiji je sklenjeno, da se potrosi znatna denarna vsota za morski pristanišči v Varni in Burgasu. Novce dala bode Anglija, ako Bolgarska ž njo sklene trgovinsko pogodbo, po kateri bi *u*»i »- !««$irr> h-^ovinak*1 Indije plule pod angleško-bolgarsko zastavo, razširjajoč angleško trgovino ter bi, kadar bi bilo treba, služile tudi kot vojno brodovje v Ornem Morji. Burgas in Varna se bodeta utrdila po načrtih angleških mženeijev. Govori se celo to, da je bolgarska vlada vBprejela tajni dogovor, da „za slučaj potrebe" Anglija zasede ta utrjenja, da pa jamči Bolgarski za njeno nezavisnost in za priklopljenje Makedonije. Tukaj se misli in zatrjuje, da bode ta slučaj (umešavanje Anglije) nastal tedaj, kadar se sproži — makedonsko vprašanje. Sploh so vse te priprave, v dobi dozdevnega prijateljstva Bolgarske s Srbijo, naperjene proti Srbiji, da se prepreči njeno napredovanje v Makedoniji z jedne strani, z druge strani pa umešavanje Rusije. Morska pristanišča gradila se bodo iz gospodarskih ozirov. Sedanji oblastniki Blogarske hočejo osvoboditi se pritiska trgovine, prihajajoče preko Srbije in po Dunavu. Da se izognejo tudi uir- ški meji, gradili bodo železnico Jamboli Burgas, s katero si bodo odprli pot do morja in do trgovinskih skladišč angleških. Zato tudi v Sofiji tako zavlačujejo trgovinsko pogodbo s Srbijo. To ki I ovo delovanje in rovanje Angležev v Sofiji, naj vzdrami državnike v Belemgradu, ker se vse tiče Srbije, proti njej so naperjene v prvi vrsti vse bolgarske priprave, katerim nasproti treba podvojene opreznosti." Iz tega je jasno, da je zveza balkanskih držav le utopija, katero so izumili semitski časnikarji, da polnijo ob sedanji politiški suši svoje predele. Politični razgled. \«l ran.jc dežele. V Ljubljani, 2G. januvarja. V deželnem zboru igališlicm se je letos mnogo pritoževalo o pomanjkljivostih pri sodiščih. Pri mnogih sodiščih je premalo osobja in dela zmagovati ne more in zategadel jo deželni zbor sklenil resolucijo, da se sodnijsko osobje primerno pomnoži. Ker so pa pri tej (»riliki nekateri poslanci omenili, da so nekateri uradniki tudi nekoliko malomarni, so nemški listi takoj to kost pograbili ter trdijo, da vse zlo izvira od tod, ker so se sodišča popolnoma poslovanila. Skoro vsi sodnji uradniki se šolajo "na poljskih vseučiliščih, ki so slabša nego nemška in zaradi slabega znanja nemščine svojega znanja s čitanjem nemških strokovnih knjig po-polniti ne morejo Nemški uradniki pa ne morejo v Galicijo, ker ne znajo dovolj poljščine. „N.fr Pr.a mogočno prorokuje, da se bodo pomanjkljivosti kmalu pokazale tudi pri sodiščih na Kranjskem in Češkem, ker se je jela spodrivati nemščina. Iz take pisave nemških listov je vidno, kako je Nemcem hudo, da ne morejo več svojih sinov uri vati v vse urade naše države, da jih vodi le kruhoborstvo. Kdor le količkaj nepristranski sodi, ne bode trdil, da je boljši soduik, ki ne zna narodovega jezika, nego oni, ki ga zna. Pralno društvo Budimpeštanskih vseučiliščni-kov hoče grofa Aponvi-ja, Iranyi-a, Horvatha in Ugrona, ki so v ogersltej zbornici najhuje pobijali nov vojni zakon; imenovati zh častne člane. V ta namen je sklicati občni zbor. To bode vsekako demonstracija proti vladi. — V zbornici se pa nadaljuje generalna debata o vojnem zakonu. Kaj posebnega seveda več nikdo ne pove. Govorniki le ponavljajo, kar *e je že poprej povedalo. Iz vseh LISTEK. Nedeljsko pismo. Predpust je, izredno dolg predpust in listkar ima gradiva v izobilji. Časniki so polni vabil na razne veselice, ki obetaje veliko razkošne zabave, ubranega petja, zanimivih gledaliških iger in živahnih elegantnih plesov. Lehkoživec, princ Karneval vihti žezlo Bvoje in vse, kar leze in kar grede, suče se v dolgih vrstah in le]>ih kolobarjih po taktih kake zakotne, ali pa izvrstno vojaške godbe. Vse raja in se vrti po gladkem parketu, kjer pa poslednjega ni, tudi p(> nekoliko menj uglajenih deskah, vse se veseli predpust nega življenja in pozablja v slastnem vrtinci vsakdanje skrbi in težave. „Par za parom, hoj), hop bopl«, kakor je peval pokojni V. Kurnik, vihra po lepi dvorani, mladost in lepota povahila sta se na dražesten „rendez-vousu, oči se iskre in lica žare, kalejdoskopično menjavajo se čili plesalci z brdkimi plesalkami, hiteč tako brzo mimo gledalca, da se z nogami jedva tal dotikajo, zdi se, da se vsa dvorana ziblje po akordih glasbe, zabava postaje vedno iskreneju, valček, polka in mazurka začno šegetati v noge in naposled poskače celo „garda" mej plesne valove in poskuša mej poskočno mladino ubrati stopinjce ter pokazati, kako smo plesali tedaj, ko smo še mladi bili. Oj, to so bili zlati časi! Takrat bilo je lepše, vse drugačno, kajti sedaj se že nas tiče znana pesen : „G-rossnnitter will tanzcn, Aut', macht ihr Platz, Mit unserm Grossvater Ilircin allc liebsten Schatz!" O plesu bi se lahko še veliko pisalo, kajti plesov bode letošnji predpust jako mnogo. Prvi bode sijajen ples Vodnikov, potem menda pride jako priljubljena kegljaška zaveza „Edinost", za njo slovenski biciklisti, ki bodo nekda po sebno izvirno okrasili dvorano, pri kotilijonu vozarili na pristnih biciklih ter pri nežnih plesalkah tekmovali za prvi „reeord" Priredil so bode tudi običajno trgovski ples, ali z lanskimi ali letošnjimi vabili, tega še ne vem, naposled pa bode „Sokolova maš ker ada", gotovo izborna, kakor vsako leto. To je že lep vspored. Pa to še ni vse. Ne glede na kazino, kjer se bodo letos mej nemškimi turnarčki prvikrat vrtili kot turnarski člani pristni Abrahamovi potomci, bode pa Še velika vrsta druzib kolikor toliko javnih sramožljivih plesov. Poleg lepo tiskanih plakatov, prilepi jala se bodo na vogala tudi pisana vabila na ta ah oni „Tanzkianzcben" tamkaj v oddaljenem predmestji, kjer zadnje hiše stoje, ali pa v tej ali oni krčmi, kjer bodo dotični večer „kroli" „danes za denar, jutri pa tako". Plesalo se bode veliko in vstrajno in, kakor je v Slovencih že navada, do belega dne. Nek gospod na Poljanski cesti je velik neprijatelj plesu, a kaj to pomaga? Plesalo se je, ko še njega ni bilo in plesalo se bode, ko ga že več ne bode. Zatorej, Peter utakni meč v nožnici), kajti ves boj proti plesu, spiritizmu itd. je isto tako brezuspešen, kakor Don Quixota naskok na mlin na sapo. Ples je 'skoro tako star, kakor naš planet. Izraelci v puščavi ko že vzdigovuli podplate svoje okolu, seveda, zlatega teleta, kralj David plesal je javno, ko se je prenašala skrinja miru in sprave. Salomon je bil tudi velik oboževatelj plesu, vrhu tega pa je spisal celo „Visoko pesen", zakaj bi baš sedanji rod malce ne zaplesal, morda zato ne, ker ima preveč kurjih očes? „Veselite se z v e-s e 1 i m i !u „Sviftijanec" bi se bil tudi smel veseliti z govorov se pa razvidi, da Ogri sedaj močno hrepene po svoji vojski z madjarskim velenjem. Eotvos je celo trdil, da ima Ogerska celo neko zgodovinsko pravico do madjarskega veienja, ker se je ogerskim polkom do Napoleonovih Časov zapovedovalo v ma-djarščini. Govorniki se pritožujejo, da so vsled tega, da je nemščina poveljstveni jezik v vojski, Nemci mnogo na boljem ter se rinejo v vojsko, ker lahko hitro napredujejo. Iz govorov ogerakih poslane v se pa tudi vsakdo lahko preveri, du Madjari neso posebni i>njatelji Nemcev. Če se sedanja politična konstelacija kako premeni, bodo pa na Ogerskem ravno tako sovražili oemštvo, kakor sedaj slovan stvo. Za zvezo z Nemči)o so vneti le iz sovraštva proti Rusiji ne pa iz spoštovanja do nemške kulture. Y nanjo države Nrhi bodo še precej časa čakali, predno bodo uživali blaginje nove ustave. Tako je ministerstvo razložilo okrožnim načelnikom, da določbe nove ustave glede avtonomne občin še ne veljajo, ker še treba specijalnih zakonov. Predno se bodo pa vsi specijalni zakoni sklenili, utegne preteči še nekaj časa. Od teh zakonov le pa tudi zavisno, kako se bode izvajala ustava. Če bodo tudi ti zakoni napolnjeni z liberalnim duhom , kakor je ustava, bode dobro, če ne, bode pa ostalo vse pri starem. Mnogo je zavisuo od tega, kako bodo izpale nove volitve. Kdo zna, kako se bode listinski skrutinij obnese! v Srbiji, se li ne bodo pokazale jednake pomanjkljivosti, kakor so se v Franciji. Sploh je veliko vpra sanje, če je ta volilna oblika volitev zares primerna za Srbijo. Na papirji se prav lepo čitu, drugače pa utegne biti v praksi. Listin.>ki skrutinij je jako primerna oblika za volitve v deželah, k|er je narod precej olikan in kjer se načela raznih strank močno razlikujejo. V deželah, v katerih je pa pri volitvah večkrat le osoben upliv merodajen, pa utegne napraviti velike zmešnjave. V Srbiji so se pa dosedaj stranke morale ravnati le po osoban, ne pa po načelih. Vsak upliven mož imel je svoje pristaše, ki so se ravnali po njegovih nazorih, bili taki ali taki. Vladu holgai'Nka si posebno prizadeva, da bi si pridobila nižjo duhovščino na svojo stran in I jo nahujskala proti episkopom. Če bi se jej to posrečilo, hode poskusila odstaviti episkope in cerkev v Bolgariji proglasiti za nezavisno. To bode seveda težko šlo. Govori se, da hoče nižja duhovščina poslati več deputacij v Sofijo, da izrazijo knezu uda-nost svojo. Ne ve Be pa še, če se bode to obistinilo. Većina nižjih duhovnikov je najbrž na strani episkopov. NVinšlti državni zbor je rešil budget in začel posvetovanje o predlogih naprednjakov, da bi se še bolj omejilo delo žensk in otrok po tovarnah. Ti predlogi bodo pa najbrž zavrženi, ker se je vlada izrekla proti njim. — Nemški cesar povabil je ruskega veleposlanika na obed dne 4. februvarja. Berolinskl listi naglašajo, da je grof Šuvalov prvi veleposlanik, ki ga car tako odlikuje. To pač jasno kaže, kako radi bi Nemci si zopet pridobili naklonjenost. Rusije. Vojaški krogi v Ifiolgiji spoznavajo, da bode treba uvesti občno vojaško dolžnost. Sedanja belgijska vojska ni spoštovana, ker v njej razen čast nikov služijo le ljudje nižjih stanov. Po sedanji b» lgijski vojni postavi sme si vsakdo, ki ima denar, najeti namestnika. Da v takej vojski ne veje posebno patrijotičeu duh, še praviti ni treba. Uvesti osobno vojaško dolžnost v Belgiji, je pa silna težava. Nobena stranka si je ne upa priporočati, ker bi potem zgubila zaupanje svojih volilcev. V Belgiji je namreč volilna pravica jako omejena in jo imajo le oni premožnejši stanovi, ki si sedaj najemajo namestnike. Skoro se poprej ne bode dala uvesti občna vojaška dolžnost, dokler se ne premeni ustava in nižji stanovi dobe več političnih pravic. menoj, da zaplenba nekega mojega „Nedeljskega pisma" ni bila potrjena. Drugi, celo židovski časnikarji so v tem oziru solidarni. Še bolj opravičeno pa je tako veselje v Slovencih, ker je nepotrjena konfiskacija doslej v nas bila bela vrana, „Sviftijanec" pa kaj tacga ne umeje uvaževati ter poskuša svoj dovtip na rečenem „ Nedeljskem pismu", toda ne s posebno srečo. Ne bodem razpravljal ž njim, pridejo li zaplenjeni slovenski podlistki, v državni arhiv za berilo še „poznim rodovom", niti o tem, da bi odstri-ženi epilog navadno zabeljeval prejšnji užitek, ker se je „Sviftijanec" pri tem ravnal jedino po pregovoru : -Beseda besedo prinese, pes pa kost". Diugače pa je z zadnjim odstavkom, kjer „Sviftijanec" piše: „Vender jasno je iz tega literarnega ostanka, da ima g. „s" čuteče srce ne samo za svoje Čitatelje, temveč tudi za preganjani rod nočnih „cip" osobito o zimskem Času, ko jim gre trdo za hrano. Rahlosrčnost do živali je lepa čednost, ki pridobi g. „s" brez dvoma zasluženo čast predsednika bodočemu slovenskemu društvu za hrambo ptičjega rodu". „Sviftijanec" je morda že kdaj čital rek: „Di-ligite veritatem, filiatn Dei!" A če ga je kdaj čital, Le tedaj se bodo upali poslanci glasovati za tako premeno vojnega zakona, če bode volilna pravica tako razširjena, da se bodo pri volitvah več odločevali le premožnejši stanovi. Za tako razširjenje \olilne pravice se v Belgiji že dolgo agituje, a višji stanovi se mu jako ujiirajo. Ne le konservativci, ampak tudi večina liberalnih zastopnikov v zbornici je proti vsakemu razšir.anju volilne pravice. Belgijski liberalci so liberalni le na jeziku , ne pa v resnici in so jako podobni našim nemškim liberalcem. Misija svobodnega Kazaka Ašiuova je precej mnogobrojna in torej ni čuda, da se že Italijani boje, da ide Al>eMim*ein na pomoč, da preženo italijansko vojsko iz Masave. Poleg Kazakov je še dvesto druzih osob, vsi krepki možje in znajo vsak kako rokodelstvo. Koliko je Kazakov, ne vemo, a poroča se, da je jedna stotnija kavkaskih Kazakov in še več druzih. Ker so vsi Kazaki vajeni orožja, bodo Abesince kmalu navadili bojevanja. Dosedaj Abesinci neso mogli doseči nobenih uspehov proti Italijanom, ker neso imeli jiravih vojskovodij, ki bi bili vedeli, kako ae treba bojevati z novodobnim orožjem. Sedaj jih bodo pa že ruski Kazaki naučili in Abesinija utegne postati še velika sila. Prebivalcev ima zadosti, njena lega je pa tudi jako ugodna, da jej sovražnik ne more lahko do ži-ega Italijani so se jako bali, da bi se Rusi ne izkrcali kje blizu Masave, zato je italijanska vojna ladija vedno sledila za parobrodom, ki jih je vozil. Ašinov se je iz pristanišča Džede pritožil zaradi tejja brzojavno ruskemu ministru vnanjih zadev, Gierau Ruski listi pa le malo pišejo o tej misiji, a trdijo, da ima le namen bolj utrditi pravoslavje in širiti civilizacijo v Abesiniji. Dopisi. B/. ISoliiufNlce IJi.sl■■!<•«> 24. januvarja. (Raznoterosti). Tako dolgo kopno zimo, kakor je bila letošnja, malo ljudij pomni, in tudi sedaj je ravno toliko snega padlo, da ljudje prav polahkoina les in oglje z gora vozijo. Ker je pri nas tako ugodna zima, privabila je tudi od daleč sitne agente v tihi Bohinj. Tako sta hodila pred 14 dnevi dva taka tiča ter ponu jala slamoreznice po Bohinji. Da bi bila svojo židovsko robo laglje spečala, pravila sta vsakemu, da sta ona dva iz cesarske fabrike in da je jeden njiju sam lastnik, ker agentje preveč sleparijo. Na ta način prodala sta dokaj Blamoivznic, Ko so pa naročniki dobilli račune v roke, vi • deli BO, da je cena. za katero so se pogodili, pri vsakem višja in da sta zastopala firmo: Ph. Muy-fahrt et Comp. na Dunaji. Vsakateri kupec dal je po 2 ali 5 gld. na račun in bi sedaj rad zapadel, samo da bi mu ne bilo treba slamoreznice vzeti, ker so toliko dražje, nego sta agenta prej obetala. Pazite na take tiče. Visoki deželni odbor dal je tukajšnji občini 1000 gld., da se cesta iz Nemških Rovt čez planino na Sorico nadaljuje. Malo je sicer a za jedno leto dosti dela in ako da deželni odbor vsako leto po 1000 gld., bodii nova cesta čez planino v Sorico, ki bo vezala cesto čez Petrovo Brdo na Podbrdo v 6 let h dodelana in tako bode Bohinj zvezan z Selško dolino in s Primorjem in nova cesta bode kupčijo z živino posebno pospeševala. Mnogokrat je živinska kupčija na Tolminskem dobra, a zaradi strmih prehodov čez gore v mrzlem času, ni mogoče goniti živine. j čital ga je brez koristi. Za resnico mu ni mari, on služi jedino le zvijači' po gaslu: „Der Zvveck heillget die Mittel". Ako mu moja trditev ni po volji, svobodno mu ! Dokazati pa mora, kje in kako je iz mojega „literarnega ostanka" jasno, da imam čuteče srce „za preganjani rod nočnih cip" Jaz sem jedino to pisal, da p rop o ve d o „ cip ah" ni bila umestna, druzega pa nič, tega mnenja sem še danes. Trditev, da imam čuteče srce za preganjani rod nočnih cip, je samo izrodek „Sviftijančeve" krščanske ljubezni, na kateri ga sme zavidati vsak Dunajski „Schmock". „Zasluženo čast predsednika bodočemu sloven skemu društvu za brambo ptičjega rodu" zatorej slovesno odklanjam. Jaz je nisem vreden, to je moj ponos! Sviftijanec naj torej malo bliže po seže. Če se ne motim, je on sam, brez dvojbe pa njegov jako odlični sotrudnik tega dostojanstva najbolj vreden. Saj že vrabci nit strehah čivkajo, da je dotični gospod glede ponoćnih cip" prvi ve ščak. Oba vkupe bodeta že pravo pogodila. „Sviftijanec" gotovo iz skušnje ve, da je cipam v zimskem času trdo za hrano, njegov drug pa ima večletno prakso po zimi in po letu. Srečne „ cipe" ! H. Posebn» slaba je letos pri nas kupci ja s konji. Pr odali bi jih že po vsaki ceni, a kaj pomaga ker kupca ni. Več je gospodarjev, ki imajo po 2 ali 3 na prodaj, tudi goveja živina je v ceno a kupca ni, zato gre letos tudi bolj trdo za denar. Ix FoNtojiiiMkega okraja 2o. januvarja. [Izv. dop.] Nepričakovano sijajno izpadla je veselica učiteljskega društva za Postoj inski .šolski okraj na 23. dan t. m. Posamične točke v.sporeda izvršilo so se toli izborno, da res kaj tacega nismo pričakovali, posebno če vzamemo v poštev, da radi hude burje, ki je te dni razsajala, nismo mogli imeti nikdar skupnih vaj. Tudi na dan veselice rezala je ostra kraška burja kaj tenko krog naših ušes in popohidne pričele so še celo naletavati goste snežene mucke, a navziic temu zbrala se je večinoma vsa elita Posfcojinska in tudi iz okolice v čitalnice Postojinske prostorih, koje nam je za ta večer slavni odbor brezplačno odstopil. Hvala! Preobširen bil bi moj dopis, ko bi veselico točko za točko popisoval in tudi prereven sem v pohvalnih izrazih, da bi mi bilo mogoče, zadostno pohvaliti vsacega sodelovalca posebej. Omenim naj le gospodično Viktorijo P r a p r ot n i k o v o, ki je tako izvrstno deklamovala Stritarjevo „Preširnova oporoka", rla bi jo boljše no bil nikdo drugi pogodil. In g. Cesnika zvonki bariton jo tako lepo donel našim ušesom, da je nastala smrtna tišina v natlačenih prostorih, ko nam je zapel Vilharjevega „Mornarja", kojega je prav mojstorski spremljal na glasoviru g. Kete. Igra „Stempibar mlajši" igrala se je tako dovršeno, da bi človek mislil, da ima stare sknšene igralce pred sabo, ne pa diletante. S to veselico pokazali smo pa učitelji Postojin-skega okraja, da složno in vzajemno delujemo na čast svojemu stanu in smelo trdim, da je ta sloga že sad našega društva, koje smo lansko leto ustanovili, kajti prejšnja leta v slogi mej nami niti misliti ni bilo. Skoro drug drugemu ni ničesar zaupal in če sta se dva pogovarjala, že je prežal tretji hinavsko na vsako besedo, da bi našel priliko ter ovadil svojega kolego — in te žalostnn razmere — ta nesloga bila je strupeni sad nekdanjega „Zvveig-vereina". Duh tega nemčurskega društva pa se ni popolnoma zamrl in jeden Postoj inskih učiteljev bi ga rad oživil, ko bi mu bilo lo mogoče. To videli smo na dan zadnje okrajne konference, ko smo volili svoje zastopnike v c. kr. okrajni šolski svet. Dan poprej še bili smo vsi uneti za odločno narodnega kandidata, a na dan volitve skočilo je nekaterim srce v hlače jedino zato, ker je prišla „želja od zgoraj", da bi bil zopet stari kimovec voljen, ne pa novi kandidat. Ali pregovor pravi, da vsak glas ne pride do nebes; tudi „visja želja" ali bolje rečeno „ukaz" ni prodrl in oni glasovi, koje je g. Josin za starega kandidata pridobil tudi niso prišli do nebes, kajti narodni kandidat g. Dimnik bil je vsejedno izvoljen z absolutno večino glasov. Domače stvari. — (Presvet 1 i ces ar) podaril je po uimah prizadetim prebivalcem v Zumešku pri Motovunu GOO gld. » Rodbinski spomini. Ruski spisal G. P. Dani lovski, prevol Vinko. III. Bab i čin raj. (Dalje.) — No, Rodivon, bodi tako dober, — pravi: — in nesi te ptičke tja, kjer si jih vzel. To so slavčki. Pusti jih, naj prosto žive ... A pazi, da jih varno položiš, da jih slavulja ne vrže ven. Sicer pa se ti zahvaljujem za pazljivost . . . S temi besedami je Grunja odšla. Rodivon je gledal za njo, vzdihnivši praskal se po tilniku ter se dolgo ni ganil z mesta. Ko se je stemnilo, stopil je v grmovje, položil ptičke v gnezdo, odtegnil se skupni (užini, zasedel konja ter vihteč korobač tiho odjezd 1 na stepo. Grunja Čula je v svojo spalnico, kako je za gričem in refco na polji odmevala otožno pesen njegova . . . „Oh, i kde-žj, kdo že Mili'serdočnij drug?" * * Od tega časa konjar Grunji ni šel iz spomina. Skrivala se je pred njim, ogibala se ga, a nehote sledila je vsemu, kar je delal in kar so govorili o njem. Priloga „SloTenskemn Narodn" St. 22 26. januvarja 1889. — (Gospod Brunet) napravil je te dni izpit za učitelja telovadbe na srednjih šolah. Tem povodom javljamo mnogostrausko in jako utemeljeno željo, da bi se namestil telovadni učitelj, ki je slovenščine zmožen ter se odpravilo dosedanjo nesnosno stanje, ko telovadni učitelj ne umeje učencev, poslednji pa njega ne in ko je druzih kričečih nedo-statkov. — (Popravek.) Včerajšnji telegrami iz Peterburga glasiti se ima tako, da je bil pri av atrijskem veleposlaniku, grofu VVolkensteinu obed, katerega so se udeležili Giers s soprogo in sinom in vsi veleposlaniki in poslaniki. _ (Deželno gledališče.) V ponedeljek popoludne se bodo pri deželnem odboru pregledovali in presojevali načrti za novo gledališče. Povabljeni k tej seji so zastopniki deželne vlade Ljub ljanskega mesta, nemškega gledališčnega društva in hranilnice, potem g. ur. Stare za dramatično dru-gtvo in g. dr. M o še. — (Deželni zakon,) katerega je sklenil deželni zbor kranjski I. 1888. o postopanji glede pravic, podvrženih po cesarskem patentu z dne 5. julija 1853. odkupu ali uredbi, bil je od cesarja potrjen. Ponehale bodo torej zemljiško-od vezne komisije in njih obravnave, ker bodo odslej namesto političnih oblastev sodišča razsojala o sporih pri odkupu in uredbi zemljiških bremen. Dežela si bode vsled tega zakona prihranila do 8000 gld. na leto. Predlog, da se sklene ta zakon, predložil je bil g. poslanec dr. M o še. — (Duhovniške premembe v Lavan-tinski škofiji.) Upravitelj župnije v Št. Vidu pri Planini je tamošnji kapelan g. Fr. Korošec. G. Josip Atteneder, kaplan na Vidmu, preme ščen je v Pdštajn. Kaplaniji na Vidmu in v Št. Vidu ostaneta prazni. — (V Gre bi nji). Na Koroškem so pri občinskih volitvah Slovenci VBaj deloma zmagali, pri volitvi v krajni šolski svet pa so dobili večino. Nepričakovani ta uspeh nam je veselo znamenje probujajoče se zavesti. — (Kegljačke zaveze „Edinosti" p,les) obeta biti zares sijajen. Razpošiljajo se ravnokar krasna vabila in kakor smo poizvedeli, skrbljeno je tudi za lepa darila damam. Odbor trudi se ustreči vsem zahtevani, da priredi vredno prvi ples v korist „Sokolovega Doma". — (SloveiiBki poukzababicevGradci.) L. 1806. so štajerski stanovi za učenke na šoli za babice, ki je bila v (iraški bolnišnici, ustanovili več ustanov. Ker so pa spoznali, da je za učenke slovenske narodnosti treba poučevanja v slovenskem jeziku, bil je nastavljen posebni učitelj za slovenske učenke. Leta 1808. je bil slovenski pouk izročen zdravniku Matiju G ori upu. — (Ogenj.) Danes zjutraj ob 1 Ji. uri zapazili so mimoidoči, da se iz špecerijske prodajalnice g. Josipa Schlafferja na sv. Jakoba trgu vali gost dim. Sklicali so ljudi in požarno brambo, katera je, dasi jo je samo rog poklical, v četrt ure došla ua mesto in pri hudem mrazu pričela težavno delo. Pisarnica in prodajaluica bili sta že popolnoma v ognji, ki je bil tem hujši, ker je gorelo olje, špirit, žveplenke, petrolje i. t. d. Rešiti ni bilo mogoče druzega, kakor nekoliko grud sladorja. V prodajal- Sredi moja prišli so na Bogato vozovi po lan in lansko pšenico, ki je bila prodana kupcem. Ker je bila Flugovka bolna, vagal je Rodivon vreče ter pod nadzorstvom Grunje zapisaval. Prvi vozovi bili so naloženi ter so z nadzorniki kupcev ostavili dvorišče. Pričeli so nakladati i druge, a vozniki so kmalu pronehali ter šli k južini. V hladnem po moki dišečem in s bvežimi venci okrašenem skla dišči ostala sta eudjo Rodivon in Grunja. V Grunjo oziraje se zapisal je Rodivon poslednje vreče. Grunja zazeva. — — Kak prstan pa imate, gospodična? — vpraša Rodivon ter strese prašne kodre. — Srdolik (karneol), kuma mi ga je podarila! — odgovori Grunja ter roko iztegne proti njemu. — Glej ga neslanca, pusti me! Vso belo me bodeš naredil z moko! — vsklikne smijoft se in braneč se Rodivoaa; oj, ne stiskaj me tako, boli . . . pusti me . . .sic«r pokličem Mino Karlovno . . . A Rodivon je ne pusti, krepko Grunjo pritisne k sebi, dvigne jo kakor pero, posadi jo k sebi na vrečo žita ter pravi: — Le zakličite, gospodična, meni je vse jedno jedenkrat mora biti konec . ., niči in pisarni pogorelo je vse razven Wertheime-rice, v kateri so bile glavne knjige iu denar. Gosp. Schlaffer, ki ni bil zavarovan, ceni škodo na 15.000 gl. Ogenj je najbrže vsled tega nastal, ker je v peči v pisarni bilo še nekaj žrjavice in so učenci zvečer šote okolu peči naložili, da bi bili danes podkurili. Šota se je unela in tako prouzročila požar. V pro-dajalnici bile so tudi 3 mačke, katerih jedna je zgorela, dve sta pa skozi okno ušli. Požarna bramoa imela je do 9. ure dopoludne dela, da je ogenj pogasila- — (Izgred) Danes ob 3. uri zjutraj je prišel rotovžu pekovski mojster Jožef Šuštar javiti da so mu v njegovo podstrešje v hiši »Pod gabrom" ulanci ulomili iu da imajo dve ženski pod streho. Policaja Orehek iu Balo h sta takoj šla tja in čakala do polu 5. ure, da je prišel jeden ulanec z žensko iz podstrešja, na kar izjavita, da mora ženska v imenu postave ž njima. Ulanec temu oporeka, češ, dekle je njegova ljuba in takoj potegne sablo, da bi udaril po redarji, ki mu pa sablo izvije. Pride diug ulanec z golo sablo na pomoč in hoče udariti po redarjih, ki sta pa tudi potegnila sabli in redar Orehek je jednega ulanca usekal po glavi in po roki, na kar sta žensko odpeljala. Ob Va6« uri pa pride zopet učenec Šuštarjev prosit pomoči, ker so ulanci stanovanje njegovega mojstra obkolili in mu prete, da ga bodo ubili, ker jih je na policiji ovadil. Redarji hite v novo vojašnico po vojaško patroljo, ki je hitro prišla na mesto in razsajajoče ulance prijela in odvela v zapor, ranjenca pa v bolnišnico. — (Nezgoda.) Včeraj zvečer ob 10. uri povozil je mešani vlak železniškega delavca, 34 letnega Franceta Dolšeka. Vlak odtrl mu je obe nogi. Prenesli so ga v deželno bolnico. — (Mraz.) V Gradci v mestnem parku, kazal je preteklo sredo zjutraj termometer — 18° R. V Celovci znižala se je temperatura v noči mej 22. in 23. t. m. z — 1° C. na — 10° C. — (Iz Š m a r t \ n a pri L i t i j i) se nam piše : Naša prostovoljna požarna hramba, katero smo ustanovili pred nekaj leti, je z gasilnim orodjem dobro oskrbljena. Sedaj imamo novo brizgalnico, ki je stala 1100 gld., poleg te pa imamo še staro občinsko brizgalnico iu vse potrebno orodje. Lansko leto o priliki štiridesetletnice cesarjeve omislili smo si tudi lepo zastavo. Ker je torej naša požarna hramba z vsem preskrbljena in kakor je že parkrat pokazala, dobro izvežbana, želim prav toplo, da bi neka nasprotstva in razprtije ponehale. Več pa za zdaj ne bom govoril. — (Učiteljstvo P03toj iuskegaokraja) izvolilo si je dne 23. t. m. svojima zastopnikoma v c. kr. okr. šolski svet za bodočih Šest let gg. D i m nika in Zamika; kot odposlanci za prihodnjo deželno učiteljsko konferenco bili so pa voljeni gospodje: Dimnik, Tomšič in Zamik. — (Učiteljsko društvo za Ptujski okraj) je v svojem zborovanji dne 17. t. m. izvolilo nastopni odbor: Kau kler Ivan, nad učit olj v Ptujski okolici, predsednik: g. Žiher Fran, nad učitelj v Varbergu, podpredsednik; g. Šijane c Miroslav, podučitelj pri sv. Urbanu v Slov. goricah, in gdč. Danko Miaka, podučiteljica v Ptujski oko lici, tajnika; g. Copf Fran, učitelj v Ptujski okolici, blagajnik. Odborniki: g. Se r aj n i k Doinicijan — Ali noriš V Kaj počneš? Bodi vender pameten! . . . — Čisto pri pameti sem, gospodična, samo srce mi krvavi! Samo jedno mi more pomoči: vrv okrog vratu, ali pa skok v vodo... Po dnevi letam okolo kakor nor, po noči pa ne morem spati — tvoja krasota je tega uzrok, Grunjica . . . Grunja vstrepetala je po celem telesu, plauila kvišku ter pogledala Rodivona. — Ah, zakaj nisem bogat in imeniten! — ua daljuje Rodivon: — ne bodeš me marala reveža, taka gospodična ne uda se kmetu v slabi obleki... Grunja se iztrga Itodivonu. — Tvoje roke so predolge, vsklikne ter ga tako z močjo porine od sebe, da vznak pade na vrečo. — Bog mi je priča da vse povem Mini Karlovni, — pristavi ter ostavi skladišče, ne da bi ga pogledala. A ko so zvečer poslednji vozovi zapustili dvorišče, stopila je Grunja na krilce, poklicala Rodivona, da jej da zapisek vreč, ter ga vprašala, ne da bi stopila v stanico: — Kje si rojen in kako si prišel k naši gospodi? — Knežji podanik sem, odgovori Rodivon nekamo plaho in tiho.—Bil sem pri pevcih — nisem nadučitelj na Ptujski gori; g. V i do vi č Anton, nad-uč'telj v Cirkovcah, in g. Možina Ivan, nadučitelj pri sv. Marku pod Ptujem. — (Slavnost.) Učitelji Ptujskega okraja prirede svojemu starosti in bivšemu nadučitelju v Ptujski okolici, g. Karolu Sva j g e I j - u u, ki je bil dne 7. t. m. od presvetlega cesarja odlikovan z zlatim križcem za svoje štiriinpetdesetletno trudapolno in plodovito učiteljevanje v četrtek dne 7. februvarja primerno in odlikovaucu dostojno slavnost z naslednjim vsporedom: Ob 10. uri dopoludne slovesna sv. maša z asistenco v minoritski cerkvi; gospodje učitelji pojo Miklošičevo mašo. Potem slovesni sprevod v okoliško šolo, kjer se bode odliko-vancu mej primernimi nagovori in petjem šolske mladeži pripel zlati križec na prsi. Ob 1. uri popoludne slavnostni banket v „Hotelu Vojsk" pod predsedništvom g. okr. glavarja; kuvert stane 1 gl. Vsi prijatelji iu zuanci g. odlikovanca brez razlike stanu se vabijo tem potem k obilni udeležbi ter naj, ako se žele udeležiti banketa, blagovole to naznaniti šolskemu vodstvu v Ptujski okolici do 2. februvarja. Bratje učitelji na noge ter kažimo pred svetom, da ljubimo in spoštujemu svoj uzvišeni stan I — (Akademičuo društvo „Slovenija ua Dunaji) napravi dne 30. januvarja 1889. svojo šesto redno sejo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. Lokal: Knaus Uestauration „zum Lothringer" I. Kohlmarkt. Začetek ob 1/a8. uri zvečer. Gostje dobro došli! — (čitalnica Vipavska) priredi v spomin V. Vodniku 3. dan svečana t. 1. veselico z naslednjim vsporedom: 1 Slavnostni govor. 2. Vašak: „Moj dom" (poje pomnoženi kvartet). 3. S. Gregorčič: „Naš čolnič otmimo", deklamacija. 4. H. Vo-larič: „Rožica rožic", (Čveterospev). 5. Kosta Trif-kovič — V. Eržen: „Pol vinf, pol vode", vesela igra v jednom dejanji. 6. Eisenhut: „Na straži" pomnoženi kvartet s samospevom za bariton. 7. Viljem Frerkiug: „Prijetno iznenađenje", burka v dejanji. 8. Ples. Pri plesu in mej točkami svira znani sekstet Peiueltov. Ustopnina k besedi za osobo 30 kr, Eedež 20 kr. za ples 1 gld Začetek ob 7Va uri zvečer. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (,Hrvatoko čitaonica v Kastvu") priredi dne 3. februarja v prostorih »Narodnega Doma" zabavo s petjem, godbo, šaloigro „Bilo im je sudjeno8 tombolo in plesom. Začetek ob 7. uri zvečer. — (Na gimnaziji v Trstu) z nemškim učnim jezikom razpisano je mesto za nemški jezik in literaturo kot glavni predmet v zvezi s klasičnimi jeziki ali pa zgodovino in geografijo. Prošnje do 15. marca. Telegrami „Slovenskomu Narodu": London 25. januvarja. Iz Zanzibara se javlja : Prebivalci ob obali in Arabci iz Zanzibara umorili so v ponedeljek blizu Sadani-ja angleškega misijonarja Brocksa in njegovo spremstvo, obstoječe iz 16 osob. Dunaj 26. januvarja. „Wiener Zeitung" objavlja zakon o pomnožitvi voz in strojev na državnih železnicah. — Po novejših poročilih mogel prestati tam — šel sem potem mej lovce — ni mi ugajalo — konje sem imel vedno rad — ostal sem pri njih . . . — A kako si prišel k naši gospodi? — Bil sem v službi pri zdravniku Sležjovskem s piva sera bil koči jaz, a on me je priporočil vaši gospodi — Ali imaš potni list ? — Tlako plačujemo, — odgovori Rodivon Še tiše. — Ali imaš še očeta, mater? — izprašuje ga Grunja dalje, pozorno pogledujoč mladeca, brez šapke stoječega pred njo. — Sam sem na svetu, gospodična, čisto sam . . . — No, izpametuj se, Radivon ter v bodoče ne bodi več predrzen, sicer ne bodeva več prijatelja. — Knjige mi nočete dati, gospodična, da bodem čital? — uasmeje se Rodka s porednimi, temnimi očmi. — Pl idi pozneje . . . Kadar kaj najdem, te pokličem in ti dam ... A ne hodi mi sain noter! — veli Grunja vsa zarudela, obrne se ter odide V svojo izbo. (Dalje prih.) iz Madrida je kraljica pri dobrem zdravji, obšla jo je bila le lahna slabost. Dunaj 26. januvarja. V prisotnosti nadvojvode Karola Ludovika, župana Dunajskega in županov iz predkrajev otvoril se je danes slovesno laboratorij, ki ga je povodom štiri-desetletnlce cesarjeve ustanovil gremij lekarni-čarjev avstrijskih za preiskavanje živil. Gre-mijski načelnik "VValdheim načrtni namen zavoda, spominjal se veledušnih dariteljev in pospeševalcev in končal z naudušeno vsprejetim „hocha na cesarja. Župan Uhl zahvalil se je v imenu občine za ustanovitev podjetja, katero bode eminentno varovalo prebivalstva koristi. Nadvojvodi pokrovitelju so se prisotni odličnjaki predstavljali. Nadvojvoda odlikoval jih je z nagovori in prehodi vsi poslopje, izrazil simpatično priznanje za zavod. Vratislava 26. januvarja. Pri ožji vo-litvi za državni zbor izvoljen krojaški mojster Kalin (socijalist). Razne vesti. * (Izgubilo se je 30.000 gld.) Kakor je znano, zgodila se je Lnesreča na potu iz Moskve preko Berolina in Frankobroda v Prago. Neke nemške novine so prve donesie vest, da je „Slav-jansko blagotvoriteljno društvo" v Moskvi darovalo več tisoč rubljev češkej osrednej Matici skolskej za gradnjo češke gimnazije v Opavi. Ta vest je iz Nemčije dospela najprej v „Neue Scblesische Presse", ki je pričela potem kričati o kotalečem ruskem rublji po Avstriji. Ker odboru Matice školske ni bilo ničesar znano o tem bogatem daru, prosil je, po ravnateljstvu češke gimnazije v Opavi, državnega pravdnika v Opavi, da vpraša nemški list, od kod ima vest o ruskih rubljih. Državni pravdnik je ustregel tej želji in list je bil obsojen, da prekliče senzacijsko vest. Opavski list preklical je dotično vest, in vsi češki listi iz Šlezije, Moravske in Češke so priobčili ta preklic svojim čitateljem in vsakdo bi bil mislil, da bode sedaj t;ho o ruskem rublji. Ali dogodi se drugače - - na si odu Nemcev v Pražkej kazini je veliki učenik in vsevedoči gospod prof. dr. Knoll razkril veliko tajnost, da je „der slavi-sebe "VVohlthatigkeitsverein in Moskau" daroval Češkej Matici školski nedavno 30.000 rubljev za gradnjo gimnazije v Opavi. Matica pa še sedaj ni prijela tega denarja, če tudi je to trdil dr. Knoll že 19. decembra 1888. Odbor Matice školske hoče pa z hvaležnostjo vsprejeti lepi ta dar. Ta odbor nema niti pravice zavrniti daru, namenjenega njenim svrha m, in bi ga ne zavrnil Ali nekdo je zadržal te novce na potu, in dr. Knoll gotovo ve, kdo je to, ker se iz njegovega govora jasno vidi, da ve, kje je teh :50.000 gld., kajti sicer bi ne mogel tako odločno in očitno govoriti. Sedaj pozivlje „Matica školska" v Vestniku gospoda profesorja na visokej šoli v Pragi, dr. Knolla, da jej pove, kje se je zgubilo 30.000 gld. Matica obeta dr. Knollu, da mu hoče izplačati nagrado, po zakonu predpisano za najdene stvari, da dati mu hoče še večjo nagrado, če jej le pomaga, da dobi zgubljenih 30.000 gld. *(RoparBk umor.) V Znojmu našli so 22. t. m. zjutraj 78 letno udovo B r a u n e i so v o, mater tamošnjega kavarnarja v njenem stanovanji umorjeno. Hiša, v kateri je stanovala nesrečna gospa, stoji bolj na samoti nasproti staremu pokopališču. Sivolasa majka slovela je za bogato, a veuder ni imela nikdar veliko denarja doma v svoji sobi. Pričeta sodnijska preiskava bode dognala, koliko in kaj je naropal nepoznati zlodejec potem, ko je bo-gatinki glavo razčesnil. * (H vale vredna naprava )Občinsko uprav-ništvo v Bostonu otvorilo je 1. t. m. občni toplovod, kateri donaša na mestne stroške ie osrednje velikanske peči po cevih gorkoto, t. j. topli zrak brezplačno vsem meščanom. Bogatini plačujejo za gorkoto, kolikor jim drago, reveži pa nič. Pohvalni vzgled Bostonski nameravajo posnemati tudi druga večja mesta. Taka naprava res ni napačna, marveč jako koristna, ker reši zlasti ubožnejše ljudstvo nadležne skrbi za nakup po zimi prepotrebnega kuriva. I^oterljue Mrežice 23. januvarja. V Brnu: 59, 88, 4, 84, 45. Mnogoletna opazovuiijn. Proti sliihosti želode.', in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih so pristni Moli-ovi „ Sei d I i t z- prafik iu zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojim prebavIji njo pospe-šujočini in želodec okrepeujočim uplivom. Cena Skateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli . lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaj i, Tuchlauben i>. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(.r>f>-l) -^1 „LJUBLJANSKI ZVON" »toji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. -n n--taja-ga^jes -—m T njo i : 25. januvarja. Pri Malici: Scholt«, Frelich, Kratiš, Grilnhutb, Blit/, Honigsttsin, Merbs, Hurowitz, Scluinz, Elger ■ Dunaja, — Stoiribrenner iz VViuterborga. — Stadduiau iz Gruma. — Oberoigaer Iz Šneporka. — Honigmmi s lCočevja. Pri Blonu: Lengel iz Vel. Kanile — Kecior iz Llpakega. — Vfetter iz Gradcu. -- L6wenberg z Dunaja. — Lenarčič od Križ*. — liuzzi is Mr/.io vodo. 'f Pri fwrn< m kolodvoru: Sclilader iz Slukeniiva. — Weis iz Inomosta. — Gros iz Velesa. — Mandič iz Kranja. Pri avatrijtik.ein cesarji : Porae iz Stajar^kega. — Izire s Tržiča. Uuirli so v LJubljani: 24. januvarja. Marija Kozuniprnik, ćr-»vljarjeva b»'i, f> let, Židovska steza št. 4, za škarlatico. — Janez Sicherl, davkar ki pristav, 04 let, Pred .Skotijo Št. 24, za vnetjem prsne kožice. 25. januvarja: Marija Urbanija, kajžarjova hei, 5 let, Ilovca št. 20. — — Fran Kosec, postrezčekov sin, 2 iues., llradeekcga vhs št. 13, zn vuetjom nuni. — Janez Poči-vavnik, hllatog* posestnika sin, l mes.,v Sv. Petra cesta št. 85, za. razširjenioui plini. — Ana Černy, inženiijeva žena, Gl let, Mestni trg št. 17, za mrtvoudora. V dete )&6 j holnicici: 25. januvarja: Liza Kozjek, gostija, 50 let, za vnetjem brbtnega inozga. Meteor o logično poročilo. Dan C«b opazovanja stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrili.i v mm. d ca 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 743 3 mm. 7-1-J'4 min. 744-« mm. —16 8° C — 6*4» C —102° C z. svz. z svz. Z. bV A. obl. jas. jas. 0 00 min. Srednja temperatura —11-1°, za 9 3 pod : oruialom ID "CLanstjsls:©. "borza One" 26 januvarja t. 1. (Izvirno lole^rafično poročilo.) Papirna ^.»'a Srebrna renta..... Ziaia renta ...... S"'/« marčna reiita .... Akcijo narodne banka, Krertitne akcije..... London ........ Srebro ........ Napol......... G. kr. cekini ...... Ni .li-..ko marke..... 4°/0 državno tttAke it 1. 1851 Državne srečke iz 1. IHH4 Ogeraka zlata renta 4"/,, . . . . " . vgerska papirna renta 6°/9 . . . . ft«/« Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Duna\n rep. srečko 5°/,, . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/0 zlati zast. listi . Kreditne srečke.....100 gld Hudolfnve srečke..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 1 rammway-di*uSt. velj. 170 gld. a. v. W pral — danfls id 8*4*85 - gid. 8280 83 10 n 83'8fi 111 20 n 110'DO * 98*85 rt 98*88 8HS--- T* 888*- 81850 „ 312 70 (t 12070 lii0*70 n i 954 •/, 71 n 0*54 i 5-67 n 5«J7 B9iy»/i — 250 gld. 134 gld. ino 17« 101 93 104 121 121 183 22 186 225 50*12'/, 50 kr. ji ;; 50 „ 75 „ 50 .. GO 75 Št. 23. (52-1) glavno skladište KIJEVE Vb. * kateri je kot zdravilni vrelec žo več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih tlihul in prebavil, pri proti mi. želodčnem in me-hurnetn kataru. Izvrstno je za otroke, preti 1-1) bolele in mej nosečnostjo. BajboljSii ilijdtlirnil in osvomalnu pijafa. Henrik Mat toni, Karlsbad in Dunaj. Gospodu ^r. v Mediji (Gallencgg). Ce boste še nadalje odlašali spolniti svoje obvezanosti, — bomo v tem listu natančneje objavili Vaše postopanje v varstvo drugim. (49--J) Oskrbništvo graščine Raka (Arch). 4 4 4 4 I -S Najnovejše leposlovno delo! =- NARODNA KNJIŽNICA. 1. / o /lli. POBRATIMI. X3.ozxa-a.3-i. — Spisal dr. T. "Voš-nja-lc. Elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dobiva De v „NARODNI TISKARN I** v Ljub Ijuni in v drn/.ili Icnjigarnah, Razpis poDiitoste ol)ra7iiaye. Za stavbo nove mestne 5razredne deške ljudske sole s telovadnico vred v Ljubljani razpisuje se s tem dobava mizarskega, kljucani carske ga, pleskarskega, steklarskega in slikarskega dela. Dobava stavbinskega tega dela oddaja se na podlagi načrtov, podrobnih obrisov, proračun jene mere in stavbinskih pogojev, kateri so pri mestnem stavbinskem uradu v pregled razgrnem, dalje na podlagi uzorcev po jednotnih cenah, katere morajo gospodje ponudniki sami nastaviti s številkami in z besedo v 2apečate-nih ponudbah, ki jih je oddati do 4. febru-varja mesec* letos do 12. ure opoludne pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu. Vsakej ponudbi pridejati je v veljavnej valuti ali v pupilarno sigurnih vrednostnih papirjih 5 °/0 po ponujenih cenah izračunjene skupne ponudbinske svote. Na ponudbe, ki bi došle prekasno in na take, katere bi se ne zlagale popolnem z navedenimi pogoji, se ne bode oziralo. C. kr. mestni šolski svet Ljubljanski, v 24. dan januvarja 1889. Prvosednik: Grasselli 1. r. Bt. 14 27. Razglas. (40-10 Mestni magistrat naznanja: 1. da bodo imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1866., 186 7., 1868. in 1869. rojenih domačih mladonirev pri magistratu razgrnem o-riivarja ol> 11. uri dopoludne v mestnej dvorani in da je vsakemu dovoljeno, udeležiti se srečkanja. Mestni magistrat Ljubljanski, v 21. dan januvarja 1889. Br. 417. (54-1) Oglas dražbe. Krkotsud U Jaški daje na znanje, da je na molbu odvjetnika M. Peklića, curatora OSta-vine pok. Ane pok. udove pl. Martinković dozvolio dobrovoljnu dražbu pokret, rečene pokojnice, sastujeću se iz pokličiva, vina oko <»oo redara i vinskog po- Slldja, i da je za dražbu, koja će se obaviti najprije u Sv. Jani a zatin* u Volavju, ustanovio rok na dan 7. veljače l£rf£9. i sliedečih dana istoga mjeseca, uvjek u 10 sati prije podne i da će se na toj dražbi prodati ove pokretnine najboljemu nudiocu uz gotov novac. Kiirliotsiićl ii .luslti. dne 17. sečnja 1889. Upravitelj suda: Matic*. SIMONA GREGORČIČA. \ II. zvezek. — Založil Josip Gorup. E a, Dobivaju se samo pri meni. Broširano po 1 ul Itr-, t C s poŠto 5 kr. ved. f439—48) J vi: Naročila no najlažje izvršujejo po poštnih nakaznica!* j 1 FRAN DEŽMAN, C. ■ knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cest,m 6t. 6 kratek, v flohreui Ntuiiu, proda po nizki ceni A. Rumpel, (68—i) Emoncka cesta št. S. Na najnovejši in najboljši način u u u u u u u u Svetovna razstava v Bruslji 1888 srebrna svetinja OilliUovalne nvetinje. ,,1,111 iftMftlUIII CCIRuji Luitllll Higijenieiia ra/.stava v Parizu 1888 zlata svetinja. Tovarniška zaloga sukna EDVARDA CERHAK-A v KRNOVU (•Tiljj-oi-iidori"— A.-va'fcrJjSllCA ^le/iju) priporoma priznano dobro sutDo in blago iz ovčje volne Izdelke po izvornih tovarniških cenah, m Kompletne, bogato Izbrane zbirke uzoroev so gospodom krojačem prodajalcem na drobno na zahtevani«, nefrankovane na razpolago ten h su lahko preverijo, kako korist, bodo inaell, ć« i»<>do hlago dobivali ni iz Krnova (Jagerndorf). /.a dobro blago m točno pošiljanje se (96—7) 111 raz- , iz ka-iravnost jamči. ^1 avstro-franeoska družba za za- j avstro-francoska družba za zavarovanje varovanje življenja in rent. S proti elementarnim škodam in nezgodam. Kav lian11 j si v o : na Dunaji, I., Wipplingerstrasse št. 43. Imovina dr-užlse: I 9 milijonov gld. avstr. velj. | | 2 milijona gld. avstr. velj. | Družba človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah: Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencern Zavarovanje za doživetje, pre-skrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost. Zavarovanje dosmrtnega dohodka udovskih pokojnin in dohodkov za od-gojo po najnižjih premijah iu z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. z;i varuje a) proti Škodam, katere napravijo požar n i strela, parne ali plinove eksplozije, ali ho naredi! z gađenjem, podiranjem iu izpraznenjem pri stanovanjih In gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobilijah iu vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, pri živini, gospodarskem Orodji in zalogah; b) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žet\i in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in Btogih; c) proti škodam, ki je napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in pu suhem. Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še nI pričelo, a so bode pravočasno naznanilo p. ti. obeiii8t.Vit, kadar so urične. Zastopstva družbe: V Budimpešti: Wieoergasse 3 in ScbJffgssBe '2; v Gradcis Albrechtsgasso 8: v ino-snostui Bahnstrasse, Hotel „Goldenea Sul.iff"; vlaovu: Marijin trs; i), nova; v Pragi i Vaolava trg 54; v Trutu: Via St. Nicolo 4; ua Ummji: i., Hohenstanfengasse 10. ^ V vseh mestih in večjih krajih avstn.-ogorsko monarhijo nahajajo se glavno in krajno agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbeno pOle ter prospekte zastonj in V&prejemajo zavarovanja. (43 — 1) (klavni zastop r j ubijani, Šelenbur&ove ulice st. 3, pri g. a*u h»ro«bc.\c:-ii. J. Pserhofer-jeva lekarna na Dunaji, Singerstrasse 15, „Zum goldenen Reichsapfel". Kv\ MafilnA lrrni ne bile že na tisoćekrat te krogljice pokarale ćudovltegu ućinka svojega. V najtrdovratm-j-lib slučajih, ko so se druga zdrnvila taman rabila, sc» te krogljloe tnnug brojnokrat popoluonia ozdravile. I Ikatljica s IS krogljieaml velja 81 kr., 1 zvb<>k s 6 škntljicami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovane| poAirjatvi po povzeli i gld. JO kr. C'e se poproj pošlje denar, stane s poltnine prosto pošiljatvijo vred: 1 zvitek krogljie 1 gld. 2f> kr., 2 zvitka 2 gld 80 kr., 3 zvitki d gld. 86 kr., 4 zvitki 4 gld. 4'< kr., 5 zvitkov f> gld. 20 kr., 10 zvitkov \i gld. 80 kr. --Manj, negO jeden zvifok s»5 ne pošlje, jfUr* Pristno kroglflee «io le ono. katerih nakasnlea Ima imctiNUi pocrk .1. 1» n *- v li « fe r-J «' v iu katere i unijo mi pokrovu visuke Nkutljict* isti iuiensKi poči-U \ rudtv i barvi. "^sy Neorojuu pisem je došlo, v katerih se sahvaljujfjo konsumeutt teh krog-ljic za njih ozdravljenje po na jrazličinjšh in trških boleznih. Kdor je le jeden-krat jih poskusil, priporoča jih d.ljo. Tu navedemo le nekaj zahvalnih pisem : Bohllerbach, 17. febr. 1888. Vašo blagonnlje! Udaiio podpisani prosi, da mu BODOt po^liete štiri zvitke v asih koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljie. S spoštovanjem Ig. Neureiter, praktični zdravnik. Brale pri Bmelednlkn, 12 Sept 1887. Blsgorodni gospodi Božja volja jo bila, da so mi prišle Vašo krogljice v roko in sedaj Vam pišem, kak uspeh da so imele: Prehladila sem so bila v otročjej postelji, tako da nesem mogla opravljati več dela svojega In bila bi gotovo le mrtva, da me neso ro lile Vaše čudovite krogljice. Il>>g Ida-goslovi Vas tisočkrat Zaupam, da me bodo krogljice. Vaše popolnem oz tra-vile, kakor so drugim k sdravju po uiagale- Terezija Kniflc. Dunajsko NovotnestO, 9. decembra 1*87. Vaše visokoblagomdje! Najtoplejšo zahvalo Izrekam v imenu tiOietno tete SVOJe. Trpela je /.a kroničnim katarom v želodci in vodenico. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je le zgubljeni. Slučajno dobila je IkatUioo Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljie, iu je ozdravila, ko jih jo dlje časa rabila. S spoštovanjem Jožefa Woinzettl. Mitterinaersdorf pri Klrchdorfu ns Zgor. Avstr., 10. januvarja 18Ht». Vašo blagovcdjel Blagovolite mi poslati po polti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljie. Ne morem, da ne bi Vam Izrazila popolnega priznanja glede vrednosti ten krogljie in priporočala jih bodem, kjei bode if> kr Trpotcev sok, SL,,^': čevitemu kašlju. 1 itd. stekl. 80 kr. Amer. mazilo za protin, najboljše sredstvo pri vsdi protin-sklh in revmatičnih boleznih, trganji po udih, išiji, trganji po ušesih itd. 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju } . Cena škatljiei 50 kr., s fian-■IOJLj« k0vano pošiljatvi.io 7:> kr. Balzam za gušo, proti napenjanju vratu. 1 Bacon 40 kr., s frankov, pošiljatvijo 66 kr. To nnocbiniri-pom a d a .1. PHcrliofcr-Ja. najboljše sredstvo, da lasje hitreje rastejo. 1 lonček 2 gld. Angl. čudoviti balzam, 1 stekl. 12 kr., 12 stekl. 1 gld. 20 kr Kazen tu navedenih preparatov Zdravilna esenca SpijiJe) proti sprijenemu želodcu, slabemu prebavljenjn, vsakovrstnim trebnl« nim boleznim, najboljše domače sredstvo. Steklenica 2'2 kr. Fiakarski prašek, hripavostl, kašlju i. t. d. i Ikatljica 35 kr., s frankov. pošilj..tvijo «!0 kr. Dniverzalni obliž SSSSfl; ki se je že večkrat pokazal za d bro zdravih), če so kdo udari ali ubode, pri ule.sih na nogah in trdovratnih bezgavkah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjenih iu unetih prsih, protinskih tokih in jedna'h boleznih. 1 lom'.'k velja 50 kr., s frankovano pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. i\ . Itullrick-u. Izvrstno do mače sredstvo proti nasledkom teškoga prebavljenjn, kakor: glavobolju, omotici, krču v želodci, zgagi, zlatej žili, zabasanju i. t. d. 1 paket velja 1 gld. Očesna esenca 1 steklenica 2 gld 50 kr., '/, ste klenice 1 gld. 50 Ur. so V zalogi vse V avstrijskih listih objavljeno domače in inozemsko farniacevtičue specijalitete in se \si predmeti, ki bi jih morda ne bilo v zalogi, na zahtevani e točno in ceno preskrbe. £S£T~ Posil jul \»» po pošti se najhitreje zvršč iiroti p.-edpošiijatvi znesku, večje naročite tudi proti poštnemu povzetju. i'e no (lemu* iiaprej poNljo (n;i | »»oI j«- po pontuoj uukuziiici), po^liiiiiu mnogo niiiiij stane, kot pri pošjljuttuk n |ni\/.i ijem. Največ zgoraj imenovanih specijalitet, se tudi dobiva v lIJHiii pri gospodih lokarjlb «. PieooU in I. .Swobo«ia. (77M-10) w 46 5 n .sli Sledeče zahvalno pismo jo došlo od Nj. preja9- Spoštovani gospod! = Izvleček olja za sluh = C. kr. sekiiiidarskfgH zdravnika dr. Sehinka ozdravil je popolnoma nujo zelo zastarelo gluhoto, katero sem dobil pri obleganji Sebastopolja, Seda) sem vsled rabe tega zdravila popolnem IStdobil SVOJ ihab, M kar Vaai s tem (srakam javno zahvalo ter priporočam slednjemu, ki je gluh, to neproeenljivo sredstvo. V Ko vn u. Knez Ivan pl. Gimtov. Ta izvleček olja. za sluli C. kr. leknndarekegS zdravnika dr. Sehipka dooiva si z navodilom, k.iko rabiti, po 1 gl«*. 80 Ur. v <;lanii KltlOg! I'VaiUI < i i ; I COI1K - 1 1 i - II. Wi«MI, I'i'lll- liiiUH. Sladiiiii^iissr 1. (7M— 7) Po soglasnej sodbi odličnili strokovnjakov j« koroški rimski vrelec juko odlična /. ravilna lodriiili. meliiiriiili katuni. lirlpuvoNll. pole . studen niea tiri vrotnili, žc-tn ol»i*l nil» ImiI .'j.ni It. pri kašljanjl, posebno za otroke, tega pa tndi (73G—lili jako fina namizna voda s posebni* dobrim okusom, brez \ sob organicnih in želodec oteznjodih primesi. v I. j 111 > 1; j i r e i gn prodaja iti. k. Supini: v k ran ji: f. Dolenci v Celjit .1. >i.tH> Stanovanje h štirimi HOl»anit in z vsemi dragimi zraven spa-dMJ(»čimi prostori, s prav lepim razgledom, odda se za sv. .Jurij v Spodnji Šiški št. 66. Več se izve pri gor5 Za čas stavbe priporoča Mestni ttg št. 10 tigOVlIia Z ŽelCZililTO Mestni trg št. 10 v Velikem i«l»om in po zelo nizki ceni okove za okna in vrata, štorje /a štokoriornnje. drat iu oveke, samokolnice,' vezi za zidov je, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland iu Roman cement, sklejni papir (Dach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo iu močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: žrlezne cevi in žeiezoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (221—51) B^r Za poljedeljstvo: Vsake vrste orodja, kakor, lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovjo zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva /.mirom sveži Dovski mavec (Lengenfeldor Gyps) /a gnojenje polja. VIZITNICE priporoča v Ljubljani. O-lat s o -vir Se dohro ohranjen, j l»rwald, I'. Birnbaoher: \ Itre/.uii A. Aiobinger; v Trgu na Koroškem) (J. Menrier; v Itcljukit F. Scholz, Dr. E. Kiimpf; v Wolfsl»ergu A Iluth; V Gorici G. B. Pontoni; V Kruiij. K. Šavnik. Tu okliž dohivtt t*e le v Jedne} velikosti po OO kr. 1'risten samo. Se imata navod in ohliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tuda j nai se pazi in odločno zahteva: t9tt* I..iiaerjev ol»liž (llantrr) •a turiste". 2«—2) DOMAČIH ZDRAVIL, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnik usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti jc v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice .št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 Kr. Učenec, blizu 15 let star, poltenih kmetskih stariSev sin. računanja, slovenskega jezika in nekoliko nemščine zmožen, vsprejme se takoj v kupčijo z mešanim blagom. Prednost ima, kdor je Itil že v kaki prodajaluici. — VBe druge pogoje pove !Lv.|<> OSnO, lučili: lil IIČIII>. 1.Jl¥ Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne*,