Natisov 15,000* šivalne po »le- .J .Stajerc" izhaja vsaki \CP n t*,e^< datiran z dnevom loUI naslednje nedelje. 10» Naročnina velja za Av-itrijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt teta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane a celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; u drugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost pošt-■tae. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Itev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-tiltvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Najin© )godbi brez- Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za V, strani K 32, za '/. strani K 16, za '/• 8, za '/.. 4, za •/«. 2, za •„ I. — Pri več-oznanilu se strani K strani K strani K strani K 1 kratnem cena primerno zniža. Stev. 37. V Ptuju v nedeljo dne 12. septembra 1909. X. letnik. Na pomoč! Na pomoč! kakor Dne 24. t. m. uničila je velikanska toča in ;ega in nevihta gorice, njive, polja, hiše in poslopja ti-dobi in80^610 naših sotrpinov. Kmetje so obupani, žene ;a št. 6i0kaJ°> °troc' 80 lačni. Od kje davke plačati? 32,Od kje naj pride pomoč? Treba je, da nabijamo denar za vboge žrtve te grozne ne-I sreče. Zato prosimo vse prijatelje in znance, vse odjemalce in naročnike, sploh vsakega, kdor ima i Q le iskrico ljubezni do bližnega, kdor hoče vsaj 1 Hj z najmanjšim doneskom revežem pomagati, — [naj nam pošlje malo podporo. Uredništvo „ Štajerca" bode zbiralo te podpore, jih objavilo v našem listu in izročilo najpotrebnejšim po toči prizadetim. Vsakdo naj podeli vsaj malenkost, naj si bode še tako majhno svotico denarja in jo nam v božjem imenu pošlje! ebad " Pomagajte hitro! truck M, se zdni lini .tnejši te ter krme, srotni o. K«-ibrike sarije IIMEL lavna Revščina je grozovita in večna usoda Vam bode povrnila, kar storite za te reveže. Meščani! Pomagajte, kajti kmetu se slabo godi! Kmetje v neprizadetih krajih, dajte vsak par krajcarjev in nabrala se bode svotica, s katero se bode mnogim pomagalo! Vsi, vsi morajo pomagati! Vsi doneski naj se pošiljajo uredništvu ,Štaj erca". Vsakdo naj da vsaj malo svotico! Vsak krajcar je dobro došel in bode z imenom darovalca izkazan! Pomagajte! Uredništvo ..Štajerca". 6. Izkaz daril: J. Jakelj, Kranjska gora 2 K, J. Košir, istotam 2 K, J. Skrabar, istotam 1 K, J. Stumpf, Laški trg 1 K, Florian Peteln.-Leupach p. Plajburgu 2 K, G. Strassen, Plajburg 2 K, Jos. Ogrizeg, Takačevo 3 K, Mat. Schuflai, Ribnica p. Mariboru 3 K, Mich. Raunig p. d. Fodoutz, Trata, p. Borovljah 8 K, Jos. Kovačič, GroB-Veitsch 1 K; Anton Korošak, Galušak p. sv. Jurju ob Ščavnici K — 50 ; Anton Heritsch, Maribor K —20; Mich, Woduschek, Neudorf p. Maribor K. 2-—; F. Gubina, sv. Peter pod gorami K r—; A. Kral istotam K 1'—; J. Jazbec, istotam K —20; Matevž Globocnik, Carnap (Nemško) K 5-—; Martin Martinčič, Sv. Peter pod gorami K 2'—; Peter Cernčec, Malna p. Sv. Jnrij v si. g. K l-—; Andrej Gornik, Dortmund (Nemško) K 6—; J. Jerenitz, Ptuj K 2 — ; Jos. Czak, Ptuj, K 1—; skupno K 4690; spreje izkazanimi svotami vse skupaj K 939*81. Srčna hvala! (Prihodnjič naprej). Povsod veleizdajstvo ? Iz južnega Tirola prihajajo vesti, ki so pač izredno pomembne in ki označijo jasno veliko rak-rano na truplu naše države. Stvar je ta-le: ■V denarnem zavodu „Banca cooperativa" v Trientu se je zgodila tatvina. Najprve se je go- D. vorilo, da je zmanjkalo le par tisočakov. Drugi dan pa so že poročali, da je izginilo 360.000 kron in danes vemo, da je bilo nad pol milijona kron pokradenih. Kako se je tatvina izvršila, tega doslej še ne vemo. Navadni vlom se ni izvršil, ker ni bilo na poslopju nikakoršnih poškodb. Policija je storila svojo dolžnost in zaprla nekaj sumljivih oseb, brzojavila v pristane in razpisala večjo svoto denarja za tistega, ki naznani tatove. Končno je napravila policija tudi razne hišne preiskave. In zdaj je postala zadeva vse drugačna. Pri hišnih preiskavah se je prišlo namreč do spoznanja, da se tu ni izvršila navadna tatvina, namreč da je to pol i-t i č n i zločin, da se je denar v politične namene porabil in da so pri celi zadevi voditelji italijansko - iredentovske stranke udeleženi. Vstanovanjih zaprtih Italijanov našlo se je zelo nevarne spise veleizda-jalske vsebine, tako da ne vodijo preiskavo več sodnijski uradniki, marveč višji oficirji generalnega štaba. Med zaprtimi so sami voditelji ,ire-dente", tako znani Lnjgi Dante, Guido Covi, Luigi Scotoni, Castell? itd. Hišne preiskave se je izvršilo tudi v uredništvu lista „Alto Adige" in našlo se je mnogo zarotniškega materijala. Od skladišča neke firme je šel podzemeljski rov v kleti okradene banke itd. Torej z eno besedo: v Trientu in gotovo po celem južnem Tirolskem so imeli „neodrešeni" italijanski iredentovci tajno društvo, ki je gojilo veleizdajstvo ter vohunstvo in pripravljalo u s t a-j o, vse to pa z denarjem, pokradenem tekom let iz banke. To je resnica, ki jo že danes pred končano preiskavo lahko zapišemo! In človek se za glavo prime ter se vpraša: Kako je moglo tako daleč priti ? „Prijateljstvo" iredentovske gospode do naše države je vendar znano. Ali policija in sodnija res tekom let ni ničesar videla ? Ali so vsi spali, medtem ko je ta italijanska svojat podminirala meje in nabirala ter izdajala kraljestvu vojaške tajnosti ? . . . Ja res, spali so, spali poklicani činitelji, spali mirno za pečjo in spali bi še naprej, ko bi slučajno velika ta tatvina ne prišla na dan . . . To je tista nebovpijoča mlačnost, ki jo najdemo tolikokrat v naši državi! To je tista pohlevnost in ponižnost, tista rahločutnost napram veleizdajalcem, ki smo jo tolikokrat opazovali. Kje na svetu bi se moglo dogoditi, da igra recimo en Kloufač gotovo politično vlogo, ko je vendar dokazano, da so njegovi nazori veleizda-jalski, ko se vendar vedno po Ruskem in Srbskem potepa in tam proti Avstriji ruje, ko je postal bogat bogve s kakšnim denarjem, — kje vprašamo, bi se smel takšni človek pokazati ? Ali pa ljubljanski Hribar, ki je vodil protivojaško agitacijo v septembru, ki roma po Ruskem kakor večni jud, ki spada med soustanovitelje današnjega vseslovanstva, ki priznava javno protiustavno svoje prepričanje, — kje bi smel tak človek javna posla izvrševati? Kje bi se vse to dovolilo ? Ali morda na Ruskem ? Ne, v blaženi Rusiji je preveč kozakov in preveč rabljov in preveč vislic. Ali v Srbiji ? Mislimo, da tudi ne ! Ali pa v Italiji sami ? Tudi tam ne . . . Edino pri nas na Avstrijskem se sme javno vele- izdajstvo razširjevati in ustaje pripravljati, — pri nas so ..signori" in „pani" prosti, — naša oblast zatisne eno ali oba očesa, da bi jih ja ne videla pri njih proti-avstrijskem delu ... Ali se ni lani septembra meseca namesto cesarjeve slike ono srbskega Jurja v Ljubljani razstavilo? Ali se ni v času vojne nevarnosti „živio Srbi" kričalo? Ali se ni govorilo, da so prvaške posojilnice Srbom denarje dajali ? . . . In še naprej : Ali niso prvaško zagrizeni duhovniki tudi letos prezirali cesarjev rojstni dan ? Ali se ne zasramuje cesarske zastave ? . . . In oblast spi, spi naprej . . . Dogodki v južnem Tirolu so velepomembni memento mori! Poklicani činitelji morajo izpre-videti, da tako ne gre naprej Za naše ljudstvo samo se ni treba bati, kajti to ljudstvo je v dnu svoje duše lojalno in patriotično. Ali proti veleizdajalskim hujskačem treba enkrat odločno nastopati. Drugače doživeli bodemo še mnogo . . . Politični pregled. Razpust? Vlada se pogaja s strankami, da bi omogočila delovanje v državnem zboru in v deželnem zboru za Češko. Ta pogajanja doslej niso imela nobenega uspeha. Zdaj poročajo listi, da bode vlada ravno tako češki deželni zbor kakor tudi državni zbor razpustila, ako bi se še vedno redno delovanje oviralo. Zopet proti kmetu? „B. Z." piše: Trgovsko ministerstvo izdelalo je razlastilno pravico v korist industriji. Predložilo jo je raznim gospodarskim skupinam v pretres. So pač slučaji, kjer je tako razlastilno pravo na mestu; ali treba bi bilo natančnih postavnih določb; kajti to ne gre, da bi se dalo industriji predpravice pred kmetijstvom in realni posesti. Industrija je potrebna, ali še veliko bolj potrebna so polja in hiše. Indnstrijci pa niso tega mnenja. Oni nočejo na postavo čakati, temveč zahtevajo, da naj da vlada oblastim kar nalogo, da tako razlastitev brez postave izvršijo. Temeljni stavek pri temu naj bi bil, da naj se pospeševanje industrije vedno in v vseh slučajih izvršuje. Ako bi se vlada" tej zahtevi uklonila, potem bi lahko vsak indastrijec tam, kjer se mu ravno dopade, kmete ednostavno razlastil. Zemljišče bi se torej ocenilo, izdatke in davke odpisalo in 'ostanek kapitaliziralo. Denar bi se seveda kmalu od posesti ločil in kmet ne bi imel več denarja, pa tudi ne polja, ne paše, ne gozda. Izginilo bi torej toliko in toliko kmetov, da bi se dalo temu ali onemu privandranemu priliko, denar zaslužiti. In to naj bi bilo splošnosti koristno ? Opozarjamo kmetijske skupine na to zadevo! Demonstracije na Dunaju se še vedno nadaljujejo. Kakor znano, so jih povzročili tamošnji Cehi, ki so se na Nižjem Avstrijskem že močno vgnezdili. Zdaj, ko so postali ti vsiljeni Cehi že gospodarska in kulturna nevarnost za domačine, so se ti vzdramili. Prišlo je do burnih demonstracij, katerih posledice so bili boji s tamošnji-mi policaji. Žalostna slika je, da so med dunajskimi policaji tudi mnogi Cehi. Preteklo soboto so ti policaji (jezdeci) pod vodstvom češkega nradnika Rzehaka napravili naskok na demon- strante. Mnogo oseb je bilo lahko ranjenih. Neki učitelj pa je v gruči padel čez zid ter se tako težko poškodoval, da je drugi dan v bolnišnici umrl. Prva žrtev češke vsiljivosti! Ali bode ta mali, predrzni narod res celi državi komandiral? Ali bode ponovil husitske boje? Ako ne bodejo poklicani činitelji strogi, potem zna priti do hudih bojih. Nobenih kontrolnih shodov. Deželno-bram-beni minister je odredil, da se letos kontrolni shodi ne bodejo vršiji. Katoliški shod avstrijski, ki bi se imel te dni vršiti, se je v zadnjem hipu odpovedal. Zakaj? Slovenski in češki klerikalci so izjavili, da se ne morejo shoda udeležiti, ker preveč nemštvo sovražijo. Nam je seveda vse eno, ali se vrši ta ^katoliški14 shod ali ne. Saj itak ni bil nikdar nič druzega nego navadna klerikalno-politična maškerada. Ali zanimivo pa je le, da se je shod odpovedal. S tem je namreč dopri-nesen dokaz, da je zlasti slovenskim klerikalcem narodnostna gonja več vredna nego vsa vera in vso katoličanstvo. Vero rabijo ti ljudje le v politične namene, le kot agitacijo ali reklamo. V srcu jim je vsa vera deveta briga. Za vlado se jim gre, nikdar pa ne za katoličanstvo. In to se je treba zapomniti. Kajti isti klerikalci, ki so vrgli zdaj vso vero čez krov, bodejo zopet v času volitev vpili, da je vera v nevarnosti in da bode vsakega vrag vzel, kdor ne voli klerikalno. Od denarja, čuje se, da bodemo kmalu nove komade kronskega denarja dobili. Napravilo se bode 2 kronske in 100 kronske komade. Da bi jih le mnogo bilo . . .. Električni promet. Na nekaterih državnih železnicah se bode vpeljalo električni promet, ker je to z ozirom na dotične kraje bolj primerno. Zlasti se hoče to storiti na sledečih progah: Inoraost-Lindau, Feldkirch-Buchs, Bre-genz-sv. Margareten, Št. Vid na Glani-Jesenice-Trst, Trst-Herpelje-Kozina, Bozen-Meran, Schwarz-bach-Spittal, Beljak-Rožek, Mals-Landeck in Steinach-Puchheim. Te proge so skupno skoraj 1000 kilometrov dolge. Poraba tobaka v Avstriji. Lanskih prvih devet mesecev se je v Avstriji prodalo 25.037 kg. tobaka za njuhanje, 508.952 kg tobaka za kajenje, 417.261.4C4 smodit in 1.446,065.356 cigaret. Izmed tuzemskih specijalitetnih vrst se je prodalo 60 kg. tobaka za njuhanje in 191.130 kg. tobaka za kajenje, specijalitetnih smodk 1,372.801, cigaret pa 71,599.390. Za navadne inozemske vrste tobaka se je skupilo 8C,783.452 K 11 v, za inozemske specijalitete 2,262.241 K 16 v, za tojezemske pa 1,588.380 K 63 v. V primeri z isto dobo prejšnega leta se je porabilo letos tobaka za 5,911,065 K 12 v več. Malo posestvo in živinoreja. Dostikrat se čuje od ljudi, ki ne poznajo razmor, trditev, da malo posestvo nima ničesar od tega, ako so meje za uvoz tuje živine zaprte, temveč da koristi to edino veleposestnikom. Ta trditev je seveda popolnoma napačna in neresnična. Pri nas na Avstrijskem imata ravno mala in srednja kmečka posest največji interes na živinoreji. To dokazujejo n. p. sledeče uradne številke: Dne 3. junija 1902 štelo se je na Avstrijskem 9,025.208 komadov govede. Od teh odpadejo na posamezne velikostne razrede kmetskih obratov: Govede: 428.454 komadov 812.553 , 1,975.503 „ 1,616.774 „ 1,726.258 „ . „ 1,493.417 „ 301.713 „ 679.536 „ „ 75„ Iz teh uradnih številk je torej razvidno, da v Avstriji največ živinoreje na posestva od 2—50 hektarjev, torej na male in srednje kmetije. Torej bi uvoz tuje živine v prvi vrsti male in srednje kmete prizadel in uničil. Splošni štrajk v Belgiji je končal, brez da bi delavci kakšni uspeh pridobili. Stavkalo je skupno blizo 290.000 delavcev in to skozi 5 tednov. Troški tega štrajka znašajo gotovo čez 90 milijonov kron. Po našem mnenju nimajo taki splošni štrajki nobenega pomena in so le v škodo delavstvu. S takim nastopanjem se der lavstvu bolj škoduje nego koristi. Na vsak način pa spada ta štrajk med. največje gospodarsko- dp 1 hektar 1 D ■ 2 n 2 * » 5 y> 4 9 10 n 10 D 20 n 20 t 50 n 50 č t OZ 100 100 n 4-67, 9-1 „ 218 n 179 » 191 „ 16-6, 4-4 , politične boje, kar se jih je v dobi kapitaliznui izbojevalo. Obkradeni car. Tekom enega leta so pokradli uradniki v carjevih rudnikih zlata v Sibiriji okroglo 40 milijonev rublov vrednosti. Lepe razmere v hvalisani Rusiji! Napad na carja. Dardanelski gubemer dobil je poročilo, da je dospel iz Odese neki anarhist, ki namerava na carja napad izvršiti. Več oseb se je zaprlo. Pravijo, da je 13 anarhistov namenjenih, carja v Dardanelah napadeti. Vbogi car-batjuška! Na Grškem podpisal je kralj na zahtevo upornih oficirjev dekrete, po katerih se cesarski princi od svojih vojaških poslov odslovijo. Gaje, se, da bodejo princi v inozemstvo odpotovali. Veleizdajniška razprava v Zagrebu traja še vedno. Doslej so končana dokazila in bodejo: pričeli govori državnega pravnika ter zagovornikov. Potem pride do sodbe. .■.,.,■ V nemško šolo pošilja vsak pametni človek svojega otroka. Kajti le v nemški šoli si otrok pridobi tistega znanja, katerega v življenju potrebuje. Ne pustite se od nasprotnikov ljudske izobrazbe prestrašiti. Štariši! Izvršite svojo sveto dolžnost! Dopisi. bilo pred zadnjim letom in sicer v splošno ogor-čenje. ljudstva. Stisnil je tiho mašo brez žegna Kako pa g. župnik cesarja spoštuje, služi v dokaz, da se je predrznil v priložnosti na prižnid ■/, giomečim glasom dobesedno izbruhniti: ,Ja« sem gospod, ne bojim se dekana ne škofa, vsak gospod, celo cesar mora pred menoj tilnik upogniti" (dobesedno). Mi se ne sklicujemo za pričo na 24 ostankov sveč in na oznanilne knjige Tom. G. pag. 188, temveč na žive priče ter označimo vsak ugovor za laž. Nadalje trdimo nasprotno župnikovem „popravku", da je gola resnica, da komaj ko so stopili postni norci pred farovž, je stopil iz farovža, se s tistimi žalal. jih nagovarjal, jim postregal s pijačo in podaril.. z denarjem; dokaz žive priče! 0 poru-šenju oken j na farovžu, kakor se je poročalo, pa g. /.. v popravku nič ni omenil, — preiskava ni.najdla storilce in splošno se govori in sami, da so šipe domači potrli, potem pa skušali fa-rane počrniti. Ravno tako kot pred več leti, ko je g- župnik 3 tedne po odhodu priljubljenega g. kaplana na prižnici surovo napal farane. da so g« kaplanu šipe pobili; dokazalo se pa je, da so farški domači to storili; seveda je bilo črez to ljudstvo razburjeno. G. župnik, odgovorite, da tudi to ni res! G. župnik podpisal je svoj popravek uradno, kar je smešno. Mi smo poročali, o ž. Sušniku, no pa o črešnjevskem župnem uradu, — to ne stoji v nobeni dotiki, — in če se .pokrtači zanimivo črešnjevsko farško morilo ali. mož ..šviga-švaga" ali kak lažnjivec, pri tem se ne.gre za napad častite duhovščine sploh alr za, sveto vero, kakor neumno g. ž. Sušnik zmi-raj trobi.. G. župnik, kje pa so ostali važnejši I nen Sv. Barbara v Halozah. Občinske volitve za občino Gradišče so že pred durmi. Treba bode1/ popravki, s katerimi bi se oprala čast'? Na svetlo dobro paziti, kdo naj bo izvoljen? Kakor smo že zadnjič omenili, da spregovorimo par resnih besed. Evo tedaj: pred 10 leti bila je občina v naprednih rokah, bilo je vse v najlepšem redu pri mostovih, cestah in pri strelnih postajah. Poglejmo si pa zdaj to stvar, ko imajo „občino sami prvaki v rokah. Mostovi so vsi podrti, kar. pa je za ljudi in živino ,zelo nevarno. Ceste MSto, zanemarjene, ko malo dežuje, pa uboga živina n»ii more niti polovnjaka vina speljati naprej...Bfea,-lepo gospodarstvo pri občini, I.judjo pa vendar povrh temu še plačujejo prav velike občinsjte,; do klade. Zadnjo nedeljo je se Z uren celo pro7-.; drznil enega izmed naših vrlih naprednjakov dol,-,i iz okna označiti. Dragi nam naprednjaki, tedaj, da ne bo tako zanemarjeno pri občini, vzdraraite,, se, bote složni ter volite ednoglasno napredne. možo! Sv. Peter na Medvedovem selu. Veleče-njeno uredništvo! Ne mislite ■/. njimi,. „Štajerc" bode gotovo iste pa zamorec postaja tembolj črn, čimbolj ko se opira. Le glavo po koncu, s tem še človek to' Mi pričakujemo popravkov 1\ Tudi: letos bodemo izdali tako priljubljeni „Štajcrčevi" kmetski koledar za leto 1910. To bode tretja izdaja našega koledarja. Doslej je bila naklada hitro razprodana. Vsled tega bodemo letos najmanje 6000 izvodov natisnili. : Omenimo, da bode ta koledar zopet s tako lepo in' obširno vsebino kakor prejšna leta izšel. ObsegaL bode zopet leposlovne kakor gospodar-da smo popolnoma,;, ske.članke in slike. zaspali; čeravno imamo veliko dela, vendar h?f&] •■< #dsebno važno je tudi inzeriranje v našem čemo našega mežnarčka Anza malo pokrtačiii. M koledarju; Priporočamo torej toplo vsem gostil- S tem imel si dragi Stajerc že opetovanoV; ničarjem, obrtnikom ter trgovcem, da inzeriraje opraviti. Priklatil se je pred par leti iz Haloz v naš lepi miru podvrženi kraj. Ima pa čudne lastnosti. Vedno blodi o Št.ajercijancih, čeravjit};. hodi k njim tehtat zbirco. Ako se ga opozori na kaj, nadleguje dotične pošteno osebe z grdimi nesramnimi pismami ter jim žuga z nevarni borro<>iO>. koledarjev prodal, dobi zopet grožnjo. Anza, ali ne veš, da je to počenjanjeV- zastonj. obrtnikom v našem koledarju. Inzerate se sprejema najkas-nejev 15. septembra. . "Cte.na koledarja bode ednaka. Kdor hoče ikoiedar -zanesljivo dobiti, naj se pravočasno oglasi, itpinaj pošlje denar s poštnino vred. Kdor proti postavno? Pazi, da ne bodeš imel zaradi tega pri sodniji se zagovarjati. Gospod župnik \ se tako zanimate za vsako malenkost, posatmoiii pa za politiko; dobro bi bilo ko bi Anzeka za ušesa zgrabili ter ga učili izobrazbe. Anzek jia-, ■ redi svoje dolžnosti, potem še le blodi o Št«.- . jercijancih. Hvala Bogu, da nas bode v -kratkem-', zapustil, bodejo ga že pri vojakih olike njSfli.meiš Iz Crešnjevca pri Slov. Bistrici. V zadnjem v „Štajercu" prinesel je g. župnik J. Sušnik pen,.;.: pravek o članku: „Župnik proti cesarski slavno-. sti", ter se potrndil, da bi se kolikor mogoč* : opral. Zavijal pa jo je na vse strani po starin l navadi. Mi pa trdimo, da je bil prvi članek v ,, Štajercu" v št. 35 resničen, če se g. župnik sklicuje na 24 ostankov sveč, mu povemo da jih ima mogoče še več; in če trdi da so Delujte, agitirajte za naš kmetski koledar! Novice. IS .'. ..Siidmarkin" list je baje „Štajercu. teganne ,;veruje, citati mora ' celjski „Na dne*nik.°", katerega pesniška duhovitost smrdi že r#ez;;meje: naše domovine. Zadnjič smo priporočali našim prijateljem, da naj iz praktičnih in kulturnih vzrokov pošiljajo svojo deco v nemške šoleatiFo priporočamo že leta sem in mislimo, da je 80% slovenskega ljudstva na Štajerskem in Koroškem v tem oziru na naši strani. Nemščina je potrebna v življenju in nemščino se zamore priučiti edino v nemški šoli. Ljudje a bliskoma odšli od župnišča, je ta izgovor sme—vda rKlemenčič na Ptujski gori seveda nočejo in šen. Zaigrali cesarsko pesem in bila zmiraj tihota; odšli menda tudi ne morejo nemščine podučevati. ; Smerna ge trditev, da se otroci v nemški šoli <>.—ponemčijo. Seveda, ko bi bili vsi taki značaji,, kakor n. p. ptujski prvak Senčar. ki je bil godba še pred šolskim poslopjem, jo potem po- svoj čas nemško-nacionalni „turner", potem bi pihal v farovž ter so ni ganil. G. ž. trdi da ni I bila stvar drugačna. Ali mi tega ne moremo res, da bi lansko leto na ta dan ne pel ;lau-; verjeti, da bi otrok pozabil svoj materini jezik damus"; to mu tudi pritrdimo; pač ga pa: oi.o zato,, ker zna tudi nemško ali ker obisiuje dobro so en komad ter čakali; zaigrali zopet čakali, v farovžu je potem so še le godci počasi i Špejal pa je g. župnik skrivaj, ko je bila' ■toško šolo. To ni res >in ne more biti1 res! peer smo pa že vse to stokrat povedali. Prva-' iim listom seveda ne gre v glavo, pa;ko hi ju pamet s kladivom vanjo zbijali. Zato no »vedejo nobenih stvarnih vzrokov proti nemški ■i in proti zoanjn nemščine, temveč raje'—-pijejo. Držijo se gesla: le psujmo, nekaj' bode fodno ostalo. Da bi nas pri nezavednemu ljudstvu Krnili, pišejo prvaki, da smo plačani od društva LSiidmark" in od „Schnlvereina". Stvar je se-kda do zadnje pičice zlagana in dotični dopisan ,i najnavadnejši lažnik. Razumete, gospodine [Spindler, — najnavadnejši lažnik ! To izjavimo ■daj še enkrat, čeprav dobro vemo, da bode ilavrni ,Narodni dnevnik" in za njim vsa tolpa-■vaškega časopisja to laž naprej trosila. Bog jim blagoslovi to veselje. Ljudstvo se ne bode ialo zapeljavati. Ze danes zopet lahko pribijemo', 4& bodejo i letos nemške šole prenapolnjene.' k zdaj prihajajo stariši (tndi prav hudo prvaško ^tdahnjeni stariši) k nam in nas prosijo za prejem njih otrok v nemške šole. Ja, ja, tu ne pomaga nobeno hujskanje, nobena gonja, Ljnd-pivo je postalo.v težkem boju za življenje resno! • pametno. To resno, pametno ljudstvo pa se ta da komandirati od ljudi, katerim je življenje Iganka. Pa amen! Klerikalni svinjarji. V znanem klerikalnem fetiču „Kleine Zeitung", ki je žalibog tudi med iovenskim ljudstvom precej razširjen, objavljen It bil pred kratkem inzerat, ki se prestavljen »ko-le glasi: „Kavalir išče dekleta, ki je izrecno epo, čeprav revno. Ponudbe pod ,Gentleman 177" na upravništvo lista". To je pač viček svi-Ijarstva. Kar javno odpira ta pobožni list svoje Itedale najnavadnejši kupleriji ... In ti-ljudje ločejo potem drugim nravnost ter moralo pri-Kgovati! Iz Spodnje-Stajerskega. Vbogi kmet. Pod tem naslovom nam— piše-«čji posestnik iz Haloz : „Bral sem v Vaši zadnji tevilki, da pričenjajo nekateri prvaki v Ptuju opet s hujskajočimi priredbami. Mene je grozno bza popadla. Jaz sem tudi Slovenec in morda »ljši kakor vsi tisti gospodje. Meni se pa še likdar v Ptuju ni ničesar zgodilo. Nasprotno, leščani so bili vedno z menoj prijazni, čeprav pvorim vedno in povsod slovensko, ker žalibog Iruzega jezika ne znam. Zakaj torej hujskajo ?. az imam od tega hujskanja že veliko, škodo. fsako leto sem prodal v mojih goricah pridelano ino nekemu zgornjo-štajerskemu krčmarju in tla sva vedno oba s kupčijo zadovoljna. Lansko rto mi je bilo nebo milo in pridelal sem 11 lolovnjakov vina. Ali moj odjemalec mi je na-rat pisal, da ne bode prišel vina kupiti, ker je nI, da se po Halozah razširja divjo hujskanje joti Nemcem. Za-me je bil to veliki udarec, lajti dobil sem od moža vedno takoj denar in em na ta način lahko svoje dolgove in svoje lavke poravnal. Zdaj pa imam še 8 polovnjakov »nekega vina, katerega ne morem oddati, ker itimanjkuje kupcev, pa čeprav sem ga hotel po eliko znižani ceni oddati. Letos kaže zopet kibro. Jaz pa sem v dolgeh in niti posode ne^ »dem imel. Tako moram po nedolžnem -trpeti, o pa samo zato, ker par. prvaških fantajinoy. lojska in sovraštvo seje. Mi h al o ž an š ki imetj e i zj a vlj amo, da nimamo ni-esar opraviti s to gonjo, da h o-lemo v miru z Nemci živeti. Mi se ne w'gamo za nobeno politiko. Ali odločno se po-tavimo proti tistim v bran, ki nam odganjajo laše kupce in odjemalce našega blaga. Vse kar e prav, ali sokolski fanti naj se makari na Javo postavijo, nam pa naj nikar ne škodujejo. )rugače bi znali mi kmetje enkrat odločno za-opotati" itd. Tako nam piše slovenski kmet, [i niti pristaš naše stranke in odjemalec našega ista ni. In tako kakor on, misli stotero drugih metov. Proč torej s prvaškimi hujskači! Sokolsko maškerado. katero so hoteli »tajski prvaki preteklo nedeljo v gostilni „pri imorcu" vprizoriti, so v zadnjem hipu odpove-' lali in preložili na 12. septembra. Ta dan pa (1 ne bo vršila „pri zamorcu", temveč v „na-pdnem domu" . . . Hmhm, zakaj neki-se je; i velikanska slavnost preložila? Morda nam lOdejo prvaški listi kaj natančnega o tej .zadevi (ovedali? Po Ptuju se namreč prav čudne Jvari. šepetajo. Govori se, da krčmar Muršec .pri zamorcu" ni hotel dati svoje gostilne brez gotovih garancij in gotovih plačil. Prvaki pa zopet teh garancij in plačil niso hoteli dati in tako se je vse razbilo. Sokolisti so morali svoje rdeče srajce zopet shraniti. Prvaki torej eden dragemu nič ne zaupajo. To je pač žalostno. Korajža Velja. Ptujski „sokoliči" so zelo kdrdjžni fantički. Odkar smejo po pisoarjih ,, narodnega. doma" v rdečih srajcah hoditi, jim je greben še bolj zrastel. Da pa pokažejo svojo grozno korajžo tudi javnosti, poslali so te dni našemu uredniku Linhartu razglednico, na kateri so celo fotografirani. Ravno devet je teh fantov in vsi so fejst. Garibaldi bi jih svoj čas gotovo v svojo armado vzel, če ne za druzega, pa za škornje čistiti. Naš urednik se tem mladim „so-količom" nrav toplo za poslano fotografijo zahvaljuje. Škoda je le, da si „sokoliči" niso upali popolne fotografije poslati. Na poslani sliki so namreč s svinčnikom vse obraze prečrtali, da so preklicano hotentotskim divjakom podobni. Zdaj pa ne vemo, ali so prečrtali obraze zato, ker so premalo lepi in se bojijo, da bi si urednik Linhart pri pogledu na njih obličje dobri okus I ink varil. Ali pa se sramujejo, pokazati se v so-kclski uniformi. Ali pa se bojijo, ker morda eden ali drugi nemški kruh jč . . . Sokoliči, le pošiljajte nam naprej razglednice, pa neprečrtane. Kajti mi bi vendar radi vaše fletne obrazke videli.. . ■ - -Kaj je z renegati? Narodnjakarski listi nam še Tedno niso odgovorili na naša vprašanja glede prvaško-slovenskih renegatov. Pane Spindler, kako to, da tukaj niste tako občutljivi? Saj smo Vam že celo vrsto imen povedali! Vprašamo Vas še enkrat, kaj je n. pr. s Senčarjem? Ali hočete videti njegovo fotografijo? Fejst fant je bil ta „voditelj ptujskih Slovencev", ko je bil še nemški „tumer" in je še nosil črno-rdeče-zlate trakove! Prosimo še enkrat odgovor! i Vest nas peče, tako trdi Spindler v svojem dnevniku. Zakaj ? No, ker je baje ta dnevnik „dobojeval zmagovit boj proti renegatstvn". Kaj je na tej stvari ? Sodnijska razprava glede zadeve g. Woschnagga niti končana ni. Vsa dne-vnikova „zmaga" obstoji'Jiz tega, da bode neki prvaški odvetnik par nemških grošov zaslužil. In zato naj bi nas vest pekla? Mi res ne vemo, kaj ima naša vest s to zadevo opraviti. Vsekakor pa mislimo, da peče nekoga druzega vest. In ta drugi sedi v uredništva dnevnika. Zakaj ne 6*d govor i Spindler na naša očitanja glede prvaških renegatov? To je glavna točka! Kar se pa naše „divne slovenščine" in naše „globokoumnosti" tiče, bodi Spindlerju povedano, da z njim ne menjamo. Bolj globokoumni nego njegovi verzi smo gotovo in našo slovenščino razume vsaj ljudstvo, njegove pa ne. Na adreso g. Vek. Spindlerja! Ponesrečeni slovenski pesnik in pravi don Kišot prvaške politike na spodnjem Štajerskem, g. Vekoslav Spindler, ni samo grozovito smešen, temveč tudi istotako predrzen. Fantova fantazija sicer tudi tedaj ni bila mnogo vredna, ko je še verze koval.; Zdaj pa je tako plitva, da jo morejo rabiti edino še v taboru bankerotne „narodne stranke". In kričanje ter psovanje tega namišljenega modrijana postaja že tako neprijetno, da bi človek skoraj na neko kronično bolezen v njegovi glavici mislil. Mi se seveda s tem fantom ne bo-demo' prepirali. Le enkrat hočemo ga malo za ušesa prijeti... Na bedaste otročarije o „nemškem renegatstvn" na spodnjem Štajerskem odgovorili smo Spindlerja, da je ravno med prvaškimi voditelji mnogo pravih odpadnikov, ki so v svoji mladosti bili trdi Nemci, ki pa so danes zopet še trdejši prvaki. Omenili smo tudi, daje bil Spindler s svojim nemškim imenom svoj čas urednik nemškega lista. Ta zadnja trditev je fantaigrozno razburila in pričel je bljuvati ogenj in žveplo. Spindler pravi, da ni bil nikdar urednik nemškega lista in da je to laž. No, mi res ne vemo, ali je bilo razmerje Spindlerja z nemškim listom „Unabhangige Marburger Zeitung" tako, da se sme fanta kod ^urednika" smatrati, a.A pa je bil Spindler le sotrudnik. Vprašamo Spindlerja le to-le : alijeimel katere in kakšne zveze z omenjenim nemškim listom? Na to vprašanje hočemo točni odgovor! Ako dobimo ta odgovor, no, potem bode Spindlerjeva doslednost in značajnost na ta ali oni način razsvetljena. Zato zahtevamo preciznega odgovora! 'Kar se pa lažnivosti tiče, naj Spindler le pred lastnim pragom pometa. Iz vsake številke predrznih njegovih listov mu lahko najmanje 10 nesramnih laži dokaže m o. In z isto pravico bi lahko ob vsaki taki priliki Spinderja za navadnoga lažni k a proglasili. Ako nas hoče fant torej tožiti, pričakujemo hladnokrvno njegove ovadbe. Bode vsaj marsikaj pojasneno! ,,Narodni list'- — podkupljiv? Klerikalno časopisje trdi, da bi se dal „Narodni list" v neki zadevi za toliko in toliko Judoževih grošov podkupiti. Mi res ne vemo, kaj je na tej stvari. Ali radi bi pa le znali, koliko je ura bila. Doslej je samo toliko dokazano, da je dobil g. Woschnagg v Šoštanja svoj čas pismo, v katerem se je ta podkupljivost ^Narodnega lista" trdila. Samoumevno, da narodnjakarji podkupljivost tajijo. Mi tudi nanjo ne verujemo, kajti kdo na božjem svetu bi dal le počen groš za to, kar čečkari en Spindler v svojih zakotnih listih . . . ..Narodni list", ali spiš ? Pred par meseci prinesel je „Narodni list" svet pretresajočo novico, da hočejo hudobni Nemci vse slovenske viničarje in delavce iz službe pognati in z nemškimi nadomestiti, da bi na ta način nakrat lepe Haloze popolnoma nemške napravili. Pametni ljudje so se tej Spindlerjevi otročariji seveda iz srca smejali in mislimo, da razven gospodov uredništvah prvaških listov ni bil nikdo tako neumen, da bi se na take limanice vsedel . . . Zdaj je od ..Narodnega lista" postavljeni rok pretekel. Mi doslej še nismo ničesar izvedeli, da bi se slovenske viničarje odslovilo. Vprašamo torej prav ponižno „Nar. list", kaj da je s to zadevo in kedaj bode slovenskih Haloz konec? Vbogi reveži! Vaša prvaška zagrizenost vas vodi v vedno večjo otročarije in neumnosti. Bog vam, slavni prvaki, razsvetli pamet! Vprašamo še enkrat: Kaj je s to zadevo ? Nič! Ena laž več ali manj, to je prvakom pač vse eno! Adio! Iz Vurmberga objavlja otročji „Narodni dnevnik" članek, v katerem grozovito napada ptujskega kleparskega mojstra g. Frank. Celo zaroto je „Dnevnik" odkril, da se je človeku kar za zjokati. Nemci — pravi — bodejo Ploja in Hribarja pobili, za ,,narodno" veselico v Ptuja imajo baje že cele vagone gnilih jajc pripravljene itd. . . . Oj ti sieve narodnjaške ti! Ali res mislite, da se kdo zaradi vaših nsokoličev" vznemirja? Ali res mislite, da bi bilo treba bikove za te pobe ? Mokra cunja bi po našem mnenju tndi zadostovala. Sicer pa ima ves ta članek »Dnevnika" prozorni namen, škodovati g. Franka. In zato bodi v označbo „Dnevnikove" lažnivosti to-le pribito: G. Frank sploh 31. p. m. in tudi prejšne ne poznejše dni ni bil v Vurmberga, torej tudi ne v Gollobovi gostilni. Vsled tega tndi ni mogel rabiti omenjenih besed. „Dnevnikove" trditve so torej od prve pa do zadnje besede zlagane. Radovedni smo, ali bode ta lažnivi list to popravil. Vprašanje. Vprašamo še enkrat: Koliko je doslej Ciril-M eto do va družba za po toči poškodovane kmete v ptujskem in ormožkem okraju darovala? Prosimo narodnjaško časopisje za odgovor! Nemški denar ne smrdi. V Mariboru je otvo-ril neki Illisch trgovino s cukrenim blagom. Mož je glasom poročil prvaških listov zagrizen prvak, ali za svojo trgovino pa le agitira z nemškimi plakati. In celo v mariborskem „ Narodnem domu" visi njegov nemški plakat. Majka Slovenija pa joka krvave solzice . . . 0 korupciji v občini Celje okolica poroča „D. W." gorostasne stvari. Dela, ki jih ima občina oddati, dobijo vedno le nekateri prvaški hujskači. Seveda plačajo občina to še dražje. Tako se zapravlja davčne denarje kmetov v Koš-nici in delavcev v Gaberju. Istotako stoji stvar z oddajo koncesij. V prvi vrsti pridejo občinski svetovalci na vrsto. Proti potrebi se daje koncesije, samo da se starim imejiteljem koncesij škoduje (omenimo le slučaj Confidenti v Zavodni). Pa še druge umazanosti bodejo na dan prišle. Občinski odbornik Radej si je n. p. javno last kar anektirati hotel. To je že 3 leta in do danes še občina ni rešila rekurza. Grdo je tudi, da se je podelilo »Sokolskemu domu" koncesijo, ko je vendar 2 koraka naprej stara gostilna. Takšno nakupičenje gostiln je naravnost nevarno za mir in red. Radovedni smo, je-li bode višja oblast enkrat v to gnezdo prvaške korupcije in protekcije poseglo! Hrvati in Srbi v Celju si bodejo ustanovili lastno društvo. Tako poročajo narodnjakaraki listi. Menda se celo Hrvatom in Srbom prvaška društva preneumna zdejo, da bi vanje vstopali. Klerikalni poslanec Meško obsojen. Naš ljubi Meško spada med najbolj olikane poslance slovenske zemlje. Njegove manire so take, da pač ni čudno, ako je postal klerikalni poslanec. Kajti za klerikalnega poslanca je v prvi vrsti neotesanost in robatost potrebna. Dne 15. avgusta sklical je Meško z znanim kaplanom Stuhecom shod v Jastrobu pri Središču. Na shod pa je prišlo precej naprednih kmetov, kateri so zahtevali, da se izvoli predsedstvo. Veleolikani poslanec Meško pa je tem kmetom fige in osle kazal. Končno je še posestnika Jabavinka vagabunda imenoval. Posestniku Listu pa je rekel, da je fakin. To se ta dva seveda nista pustila dopasti. Shod je bil itak že razbit, razžaljena posestnika pa sta šla Meškota tožiti. In sodnija je obsodila olikanega tega gospoda na 3 dni zapora odnosno 30 kron globe. Meško, Meško, bodeš moral vendar polagoma tako nastopati, kakor je to navada med ljudmi. Med klerikalci samimi si lahko surov in neotesan, kakor hočeš. Ali drugi ljudje si od tebe ničesar ne pustijo dopasti, pa ma-kari če si devetkrat poslanec po milosti farovških kuharic . . . 0 poslancu Ozmecu se poroča, da je prodal svoja posestva potom javne dražbe za 3300 K. To je seveda njegova stvar. Ali po postavi moral bi mož gotove procente za vboge Obrežke občine plačati. Tega se pa baje grozno boji in na noben način noče teh procentov plačati. Zdaj pa ne vemo, ali noče plačati zato, ker je poslanec in ker slovenski poslanci sploh radi denar v lastni malhi hranijo, — ali pa zato, ker je katoliški duhovnik, ki razumeva krščanstvo na ,,moderni" način . . . Hrastniški prvaki so znani kot surovi pretepači in rogovileži najhujše vrste. Izvedeli so, da hočejo Nemci prihodnjo nedeljo v Hrastniku prirediti veselico v prid nemški šoli. To je Ro-ševe pobe seveda takoj razburilo in zato so poslali oklic v slovenske liste, da naj pridejo , sokoli" in bogve kdo še v Hrastnik. Zaradi nas tudi lahko Črnogorci pridejo. Ali to bodi že danes povedano, da si naprednjaki izprosijo vsako nesramno izzivanje omenjenih pretepačev in da se bodejo znali braniti. Tedaj pozor! Iz Hrastnika se nam poroča: V nedeljo, dne 12. septembra priredi se na travniku fa-brike za steklo veliko ljudsko veselico, katere čisti dobiček je namenjen mladi nemški šoli v Hrastniku. Prišlo bode tudi mnogo gostov od zunaj. Upamo, da se bode napravil lepi dobiček za mlado to potrebno šolo! Mi gremo naprej. Pri dopolnilnih volitvah v okrajni šolski svet v Razvini pri Mariboru so bili izvoljeni vrli naprednjaki gg. Trinko, Kat in Tscherne. Čestitamo! Napredna stvar zmaguje in mora zmagovati! Blagi dar. Veleposestnik in vinogradnik g. L. Wratzfeld v Mesincih (Haloze), daroval je okrajnemu zastopu 50 komadov mladih dreves, katere se bode na onih krajih nasadilo, kjer je zločinska roka nahujskanih falotov drevesca ob okrajnih cestah pokončala. Cast blagemu daro-vatelju! Okrajni zbor poŽarnikOV mariborskega okraja se je vršil tudi preteklo nedeljo v Slov. Bistrici. Dopoldne so se zbrali poslaniki pod predsestvom g. M. Moge k seji. Popoldne pa so prišle sosedne brambe z godbo. Na društveni hiši so odkrili spomenik pokojnemu Kari Schčinu. Domača požarna bramba je vaje lepo izvršila. Le tako naprej, Bogu v čast. bližnemu na pomoč! Okrajni sestanek požarnikov se je vršil preteklo nedeljo v Ljutomeru. Došlo je jako veliko zunanjih požarnih bramb, tako iz Ormoža, Velike Nedelje itd. Ptujski požarniki so prišli z deško godbo. Popoldne so pričele vaje ljutomerske brambe pod vodstvom njih načelnika. Ravno tako šolske kakor taktične vaje so se vrlo obnesle. Bilo je veselje gledati krepke požanuke pri svojemu delu. Po vajah vršilo se je okrajno zborovanje, katerega je vodil okrajni načelnik _ 4 — g. Joh. Stendte. Posebno prijeten je bil potem večer. Deška kapela iz Ptuja pod vodstvom svojega kapelnika g. Schmied vprizorila je krasni koncert v BBrauhausu". Ljudstva je bilo polno. Cast vsem prirediteljem, čast pa tudi požarni brambi v Ljutomeru, ki je dokazala, da se zaveda v polni meri svoje dolžnosti. Deželni Odbor je odobril načrt za volitve v okrajni zastop ormožki. Po temu načrtu bode obstojal okrajni zastop iz 32 članov in sicer bodejo volili: skupina veleposestva 9, skupina najvišje obdačenih in industrijcev 4, mesto Ormož 5, trg Središče 5 in kmetske občine 10 odposlancev, Štajerski vinogradi so, kakor se iz Dunaja poroča, popolnoma od trsne uši okuženi. Baje se bode vsled tega zopet promet med štajerskimi in nižjeavstriJ8kimi vinogradi otvoril. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvemazvezdicama **) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 10. septembra v Gradcu (sejem z mlado živino). Dne 11. septembra na Cer-kvenjaku**, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; v Brežicah (svinjski sejem). Dne 13. septembra v Šmarji**; v Mozirju**, okr. (Jornjigrad; pri Sv. Petru**, okr. Gornja Radgona; pri Sv. Jurju**, okr. Celje; v Loki**, okr. Laško; v Rušah**, okr. Maribor; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem; pri St. Janžu pri Spodnjem Traberku**, okr- Slovenji Gradec. Dne 14. septembra v Petrovčah*, okr. Celje; v Vitanji*, okr. Konjice; v Ivnici**; v Ljutomeru*; v Ormožu (svinjski sejem); v Rogatcu** (tudi za veliko živino); pri Sv. Ani na Krembergn**, okr. Cmurek; v Golo-binjaku**, okr. Kozje. Dne 15. septembra na Ptuju (sejem s konji, govedom in s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v dobovi*, okr. Brežice; v Zdolah**; okr. Brežice ; v Arvežu (sejem z drobnico). Dne 16. septembra v Dobovi*, okr. Celje; v Gradcu (sejem z rogato živino). Dne 17. septembra v Gradcu (sejem z mlado živino); v Kapelah**, okr. Brežice. Dne 18. septembra v Brežicah (sejem z mlado živino). Dne 20. septembra v Bra-slovčah**, okr. Vransko; v Jedlniku**. Dne 21. septembra v Laškem**; v Ljubigostu**, okr. Voitsberg; v Framn**, okr. Maribor; na Gornji Poljskavi*, okr. Slovenska Bistrica; v Radgoni*; v Podsredi**, okr. Kozje; v Ormožu** (tndi svinjski sejem); v Lučanah**, okr. Arvež. Dne 22. septembra na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*. Dne 23. septembra na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino). Dne 24. septembra pri Sv. Trojici, okr. Sv. Lenart v Slov. goricah; v Slovenji Bistrici**; pri Sv. Martinu pri Slovenjem Gradcu**; na Remšnikn**; v Gradcu (sejem z mlado živino). Pozor pred goljufi ! Iz V i č a n e c pri Veliki nedelji se nam piše: Opazujoč govor različnih ljudi o strašni katastrofi toče, ki je zadela naše kraje, opazil sem podpisani, da mnogo ljudi zahaja v tuje kraje, zlasti na mursko polje, kot „Vičanski ponesrečenci" beračit. Izjavljam tem potom, da za nikogar ne znam, da bi iz Vičanec kot tak prosjačil po imenovanem polju, ter bode tudi vsak, ki bi slučajno bil primoran se obrniti na usmiljena srca, imel iskaz kot posestnik ali kmetški viničar iz občine Vičanec. Ker se mnogo ljudi, ki niso mogoče po toči poškodovani, poslužujejo tega čina, naj bodo zgoraj navedene besede cenjenim posestnikom murskega polja v svarilo. — Z izrazom spoštovanja Franz Skerlec. Popihal jo je neki zidar v občini Globoko pri Brežicah. Z njim je izginilo tudi pri raznih posestnikih okroglo 50 kokoši. Zaradi ponarejenja denarja so zopet več oseb v mariborski okolici zaprli. Tako mater glavnega krivca Potočnika, nadalje kočarja Scblamberger itd. Pogorelo je posestniku Kindelhoferju gospodarsko poslopje. Požarniki so komaj stanovalno hišo rešili. Posestnik je bil za malo svoto zavarovan. Baje je nekdo nalašč zažgal. 15-letni rešitelj življenja. Ob Dravi v Ptuju so se igrali dečki. Neki Martine je padel v vodo, katera ga je že 100 m daleč nesla. Gotovo bi utonil, ko bi ne skočil 15-letni Rudolf Wagner za njim in ga potegnil na suho. Iz Trbovelj se poroča, da izstopi g. direktor Tenschert iz službe trboveljske rudniške droibe in da gre v pokoj. Klerikalni fantki, so imeli preteklo nedeljo v Kostrivnici zborovanje, na katerem se jim ji | od gospodov duhovnikov dovolilo, da smejo {tacati kolikor hočejo. In čenčali so, da je bik veselje. Prvo besedo sta imela neki študent Arnšek in neki srednjošolec Rezman. Druge nesreče se ni zgodilo. Le v metljo pljuvali so nekateri črni fantki. 25-letnica dela pri mariborski firmi Makottet praznoval je delavec g. Joh. Strauss. Čestitamo! Velika tatvina. V železni trgovini Kuhar t| Mariboru so prišli veliki tatvini denarja in blagi na sled. Kradla sta blagajničarka Bregent ii komi Niessner. Našlo se je blaga in denarja a več tisoč kron. Blagajničarka je pred aretacijo skočila v Dravo; ali rešili sojo. Oba sta zaprti. Iz Koroškega. Napredna zmaga. V Beli (Vellach) pri i*J lezni Kaplji so se vršile pred kratkem občinske volitve. V prvem razredu so zmagali naprednjaki. Izvoljena sta namreč dva Nemca in štiri na-i predni slovenski kmeti. Tudi v tej občini gremo torej naprej. Cast vrlim volilcem! Velik patriot in še večji kristijan je znani župnik v Djekšah. S tem človekom bo treba enkrat pošteno besedo izpregovoriti. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne nanosili so šolarji na griču precej lesa skupaj, da bi napravili v pro-] slavo dneva ogenj. Ali ko so ljudje zvečer tja prišli, našli so les razmetan. Kdo je to storil, gospod župnik? Ali Vam je to morda znano? Vprašamo tudi orožnike, ali jim je to znano in ali so storilca že dobili?! Po slavnostni maši dne 18. avgusta imel je župnik strupeni govor proti naprednim listom. Psoval je tako, da so se verniki kar zgražali. Končno je izjavil, da bode pokopališče in cerkev zaklenil. Vsakdo, kdor hoc« tja, se mora pri njemu oglasiti. Lepe razmere, kaj ? Prvič plačujejo farani cerkev, pokopališče in Župnika. Drugič pa politika ne spada r cerkev. Škof naj tega gospoda pogleda . . . Razpust krajnega šolskega sveta. Iz Sel pri Borovljah se nam poroča, da je okrajno glavarstvo tamošnji krajni šolski svet razpustilo. V krajnem šolskem svetu so namreč sami zagrizeni prvaki sedeli. Le-ti so v svoji pri Kranjcih naučeni prevzetnosti tako daleč šli, da nobenega nemškega dopisa niti od oblasti niti od strank več sprejemali niso. Vsled tega je moralo okrajno glavarstvo ta zastop razpustiti. Seljani, katerj so take može izvolili, se bodejo zdaj pač za nšesmi praskali. Res, daleč je dovedlo kranjsko hujskanj« gotove ljudi! V Št. Rupert pride na tamošnjo Ciril-Meto-dovo šolo znani prvaško-zagrizeni učitelj Pesek iz Naraplja pri Ptuju. Tako se hoče polagoma tndi na Koroškem udomačiti ljudi, ki so se izkazali na Štajerskem kot hudi hujskači. Pre val je. Kmet, plačaj svoj dolg! daj faj-mojstru, kaj je fajmoštrovega, kaplanu, kaj je kaplanovega in mežnarju, kaj je mežnarjevega. Tak je oznanil gospod raz prižnice in se posln-žil besed Kristusovih, s katerimi je pa vzvišeni ustenovnik naše vere čisto nekaj druzega učil, kakor da moremo žaklje polniti farjem in mež narjem. Far z oklicom na bernjo meri, ki je pred durmi in opominja farmane, da naj globoko segnejo v mošnje in žaklje. „Dreka!" zamnnral je v kotu kmet „sam ne vem, kako bom preživel družino skoz dolg zimski čas, bom še pa farje futral". Ne zamerite, dragi bralci, neparlamenta-rične izreke nevoljnega kmeta, sicer je pa nas druge same popadla opravičena jeza o farški lakomnosti, ki še zdaj, ko nič ne priredimo in nimamo nikakovih dohodkov ter sami na pomoč kličemo vlado, le na svojo korist gleda. To je hujša tlaka kakor vse druge, ki smo jih pretr-j peli v starih in novih časih. Smo pa mi resnično dolžni dajati kolekturo ? To je stara ustanova tistih časov, ko ni bilo toliko duhovnikov in ko je kmet, hrepeneč po čistih božjih na-u kili, sam obljubil s žitom pripomagati k dohodkom duhovnika, da mu ga pošljejo. Ker so pa tisti na duhovnih revni časi minuli, odpadel je tudi vzrok, dajati kolekturo, in farji bi se imeli sami tej. nenaravni šegi odpovedati, zda ko je duhovnikov kakor listja in trave in imajo sami strašansko premoženja. Pa ne samo, da se duhovniki nočejo sami odpovedati bernji kot ne- kako jajo. dena ker, draj? In z kada hoče jatel, Gos] letos saj ' za t prež zanc od ' ki a Mar Ban Dru Spo zarr pon poa Por Por zna odk sch ka na vo 1 izt V pa cls ta m _ 5 — ko umazani-beračiji, oni jo še le trdneje tir- jjo. Tako je far pogerval za oves eno krono t arju več, kakor v prejšnih letah od kmeta, br je oves toliko drajši, pravi. Se ve da je rajši, ker ga kmet ni pridelal in ga tedaj nima. zato bi moral dati letos farjom več, kakor idar ga ima. To je en dnu logika farška, on «5e več, kjer ni nič. To so pravi kmečki pri- elji! — Kam le gre far z denarjem? ospod fajmošter! nič se vam ne treba truditi os za bernjo, mi Vam je ne moremo dati; ■j vidite, da smo sami reveži in smo kupovali ; težek denar žito in klajo, da sebe in živino živimo. Dobra plavati zna majorjeva žene pl. Bolno. V 4 urah priplavala je po Vrbskem jezeru Vrbe do Poreč. Bravo! Nesreča. V temi je povozil zidar Barazutti, se je na kolesu v Pochau peljal, vžitkarico rijo Steinbach. Žena je težko ranjena. Tudi azutti je padel in obležal nezavesten na tleh. ngi dan je na pridobljenih ranah umrl. Požar. V Gradnicu pri Ebentalu je pogorela jiornova koča. Zgorelo je tudi več svinj. Po-oiki so nevarni ogenj komaj omejili. Po svetu. Severni pol najden. Amerikanec dr. Coock "a, da se mu je z velikanskimi težavami čilo, priti do davno iskanega „Nordpola". čila o njegovem potovanju so velezanimiva. Ji bodemo svoj čas natanko o tem za anost in sploh za človečanstvo velevažnem kritju. Peklenski Stroj. Hauptroan Matiassy v Ka- hau dobil je po pošti zavoj. Ko ga je otvoril, našel je v njem malo skrinjico, ki se je razstrelila in ga težko ranila. Nekdo je poslal ta peklenski /stroj gotovo iz maščevanja. — Poroča se, da je to neki drugi oficir zaradi neke ženske storil. • Veliki požar. Vsled neprevidnosti nekega fanta nastal je v vasi Sarscyna (Galicija) požar, ki je vpepelil 326 hiš s hlevi in gospodarskimi poslopji. Več kot 1000 oseb je brez strehe. Nesreča z avtomobilom. V Belzeli pri Gentu (Belgija) trčil je avtomobil barona Roden v vlak. Baronu je vlak glavo odtrgal. Tudi njegova žena in šofer sta bila ubita. Morska nesreča. V Essinga (Norveško) je trčil parnik v motorni čoln. 11 oseb je padlo v morje; rešilo se je le 6 oseb, medtem ko so ostali utonili. Rudarska smrt. V jamo v Dombrovi je udrla voda. V jami je bilo 26 radarjev, ki so bržkone vsi utonili. — Poroča se, da se je. razven šestih vse knape rešilo.' 1400 oseb Utonilo. V Mehiki se je zgodila velikanska povodenj, pri kateri je našlo do 1400 oseb svojo smrt. Več kot 15.000 oseb je brez strehe. Beda je velikanska. Stroški za pridelovanje naših najvažnejših kulturnih rastlin in mleko. Vsak rokodelec lahko danes določi stroške svojega izdelka, kadar je gotov in po tem določi prodajno ceno. Vsak obrtnik in trgovec ve, koliko stane kako blago njega samega in si iz {tega lahko izračuna, za katero ceno ga mora prodajati, da sam ne trpi škode in ds lahko živi od svojega dela ali posla. Samo pri kmetovalcih stoji danes ta stvar popolnoma drugače. Večina kmetovalcev nima Sploh nobenega pojma, kako drago jim pride delo njihovih rok in še oni, ki lahko na podlagi natančnih zapiskov v teku celega leta določijo, koliko jih kaj stane, ne morejo nikakor vplivati na cene svojih pridelkov. Oni pač morajo prodati, kakor že gre, da dobe nekaj denarja v svoje gospodarstvo, da lahko ž njim pokrijejo tekoče izdatke. Oni ne morejo vpraševati, ali je prodajna cena primerna stroškom za pridelovanje ali ne, večkrat morajo prodati celo z izgubo, ker bila škoda drugače zaradi tega, ker bi se pridelki skvarili ali pa bi se motil miren razvoj gospodarstva, še večja. Kmetovalec prodaja in se tolaži z upanjem na boljše čase, ki mu bodo že prinesli nadomestek za njegove izgube. Kakor pa nas uči vsakdanja izkušnja, je upanje na boljše čase prazno, kmetovalec zabrede vedno globlje v dolgove in njegov položaj postaja od dne do dne bolj nevzdrzljhr. Tudi tukaj ne more posameznik, ne more malo število kmetovalcev doseči tega, kar bi lahko dosegu vsi skupaj. Če bi si bil vsak kmetovalec na jasnem o tem, koliko ga stane vsak kg žita, sena, repe, krompirja, mleka, bi mnogo bolj jasno videl, kam mora priti, če bo tudi še naprej hodil po tej poti; tedaj bi se bolj odločno in v večji meri udeleževal dela, ki bi mu lahko spremenilo njegov položaj. Ne stal bi več, kakor doslej, na strani bojnih vrst in gledal brez zanimanja ali celo škodoželjno, kako leti na maloštevilne bojevnike od nasprotne strani blato in nesnaga, ker se drznejo zastopati pravično stvar. Če bi lahko vedno več kmetovalcev določilo s pomočjo natančnega knjigovodstva stroške za Izdelovanje svojih poljskih sadežev in hlevskih pridelkov, potem bi bilo tudi mnogo lažje prepričati naše nasprotnike, da nočemo obogateti na stroške drugih prebivalcev države, ampak da se bojujemo samo za to, da dobimo za svoje delo primeren zaslužek, za svoje življenje ali smrt. Sledeča tabela kaže pregled stroškov za pridelovanje naših najvažnejših kulturnih rastlin in mleka na podlagi natančnih zapiskov v srednje veliki kmetiji okoli 8 km od Gradca. Stroški za pridelovanje naSih kulturnih rastlin in mleka, izračunani-povprečno na 1 ha, oziroma 1 kravo. . pšenica ; rt . . . ječmen oves . . koruza , krompir repa . . aeno , , mleko . 105 105 105 105 105 105 105 105 129 '.■M 1-00 15 loo 16 100 16 100 15 1-00 15 0-50 10 0-60 10 040 5 0-50 1-26 oso _ _ 0-30 — —. — 030 — — — 0-80 — — - 039 i — — - 0-20 . — — 0-20 — ■— 010 — — 005 25 30 5 20-82 1718 1*76 13 45 26-93 3028 32-01 610 1569 83 — 30 — 2«60 Si — 8 — 80-66— 1«0' 136; ni 300, 250 300' 83 96-20 96-40 82-20 86 20 9640 112*0 98-80 44-50 62-40 79-20 18-60 31-80 31-80 31-80 31-80 2-5-80 19-20 26-40 8-40 700 |15 — |- 605 15 - 5-50 5-50 8 — 5:— 5 — 4- 15'- _ 15 - _ 151 — —[ 16' — — 15- — 19|- — 10513 , 543 ;85' 2500 156 793 9S1 3-500 210 821 98122-000 - 874 941 55-000 — 293 631 6-000] — 696 ,99 2-&O0I - 2410 21-30 1850 1710 17-85 375 1<0 610 2780 Popolnoma nepotrebno je, da bi tem številkam še aj spregovorili. Če primerjamo končen rezultat s sedaj madnirai tržnimi cenami, ne smemo pozabiti, da pride roinina na trg za vsakih 100 kg na okroglo najmanj 1 K. Gospodarstvo, v katerem smo dobili te stevrlke, je tborno urejeno in vodi ga priznano vzoren kmetovalec. V večini slučajev bodo stroški za delo večji, pridelki 1 manjši. Pri kmetskih gospododarstvih je neugodno še * to, da je glavnica v poslopjih na ha mnogo večja, da so tudi obresti, amortizacija, zavarovalnina nogo večje. Ko bo kmetsko kojigovodstvo prodrlo v Širše _«ge in postalo bolj razširjeno, bomo lahko prinesli pdatke tudi iz drugih krajev in potem se bo vrednost akih podatkov tudi pravilneje cenila ko doslej. „Gosp, Glasnik'-. J. Peter. Gospodarske. Želod dobra hrana za perutnino. Želod se nora na žerjavici spražiti, potem semleti ali pa stolči v prah. • Ta se potem po potrebi primeša drugi Jhrani n. pr. kuhanemu in zmečkanemu krompirju, in daje kokošim. Po takšnej hrani se kokoši baje dobro počutijo in izvrstno nesejo. Za 15 kokoši zadostuje tega prahu kot pridevka 4 do 5 žlic na dan. Kadar se krava oteli. jo mnogi takoj omolzejo, ker prvo mleko pri teletu škodi. Prvo mleko je res drugačno kakor poznejše, saj je rumeno in nekoliko bridko. Da bi teletu Skodo»alo, pa ni rej, marveč nasprotno: najboljša prva hrana mu je. Zadnji čas nošenja se namreč teletu čreva zapšejo z blatom in priroda je lepo poskrbela, da to blato gre na najlaglji način od njega, in sicer s tem, dase tele nasrk prvega mleka, kdor pa to mleko teletu odtegne, mu mora dati kako dristilo. ki pa nežnim črevom vsikdar škodi. Kobile nosijo 48'/j tedna ali 340 dni (krajše 330, najdalje 419 dni), o.hce navadno nekoliko dalje nego kobile, krave 40»/, tedni ali 285 dni (230—321 dni), ovce" in koze blizu 22 tednov ali 154 dni (146—158). prašiče dobrih 17 tednov ali 120 dni (109—133), psice 9 tednov ali 63—65 dni, mačke 8 tednov ali 56 do 60 dni, ?"*i valijo 28—33 dni, race 28—32 dni, kokoši 19—24, navadno 21 dni in golobice 17—19 dni. Miši se prežene iz stanovanja, shramb in drugih prostorov, ako se v vse mišje luknje položi v karbolni kislini namočene cunjice in po vrhu luknje zamaši še s papirjem ali drugo tako stvarjo. To naj se nekaj dni ponavlja, potem naj se pa luknje zamašijo s cementom ali gipsom. Zoprni duh po karbolni kislini bo miši za dolgo časa pregnal___________________________„Gosp. Gl." m .oterijske številke. Gradec, dne 4 avgusta: 79, 88, 64, 45, 37. Trat, dne 28. avgusta : 83, 50, 12, 90, 74. Povodna biriie razpošilja svetoznana tvrdka ur Makta Bik»el na Dunaju, IV., Margarethenstrasse K. 27/27 nov cenik birmikih ur, „zlatnine in »rebrnine po najnižjih fabriikih cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo za izvrstno, raelno postrežbo. Nasi cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cenik a nad 5000 podobama zastonj in franko. 273 Dopisnica na elektra-terapeutieao ordinacijo na Dunaja I., Schwangasse 1, mezzanin 74, zadostuje, in vsakdo dobi na zeljo zastonj in franko zanimivo knjižico ..Razprava o noderai elektra-tsrapiji", po kateri se opozarja bolnike 'na krasni vpliv 'elektrike. -JEVE kocke za govejo juho » 6 za 1 krožnik h (V« litra) so najboljša goveja jaha v strjeni obliki in vsebu- ^g^ Yl £11 VfesTfcll 4s2.f* f jejo tudi potrebno sol in dišave; le-te W^F UictiJi{> Materi xeii/o tiobiv. podceni in m Bu&tesl/iwpotovali ruy'sv obrnejo rSimonJZ'z/Cmeeclx.t v ijiM/aiii ZftblvdwraJt« u}ic»if&.^ "J&akvor&nuffipasnila iliyb srlreyi&i&u> Birmska darila! Prave srebrne - remontoar ure z srebrno verižico in priveskom, c. kr. puncirane z usnjenim futera- lom. Vse skupaj kron 10'— 8 letna pismena garancija, pošilja se po povzetju. Prva in največja zaloga ur Maks Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. „Roskopf" ura iz nikclna K S—. Srebrna K 7-—, „Omega" K 18—. Zlate ure K 18-—. Zlate verižice K 20—. Zlati pr- stani K 5—. Ura na nihalo K T—. Budilnica K 2-—. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 6000 podobami, ki se vsa-kemu na zahtevanje vpošlje zastonj in franko. 271 Pozor! Čitaj! Pozor! Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vpo-rablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehla-jenju v grhi, hiipa-vosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju :ili če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici ne ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurišiča, lekarnarja v Pakracu »t. 200 (Slavonija.! Vinogradniška— ---------zadruga (Weinbaugenossenschaft), r. z. z neom. z. v — PTUJU =- priporoča uljudno nakup v sodcih od 56 litrov naprej: 1908. haloška in zavrčka iiaturna vina po ceni od K 32'— do K 50*— pri hektolitra. Sortna vina, cene po kakovosti in naturna vina prejšnih letnikov najboljše in srednje kvalitete po pri-*** mernih cenah. e © • © • m m ir-^puške! Lancaster od K 26'—, flebert-puške od K 850, pištole od K 2, samokresi od 5—. Popravljanje po ceni. ■ Cenik s slikami franko. ===== F, Dušek., Opočno it 104 a. d. Siaatsbahn. Bohmen. Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. 8 vik slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih * K; belih aehkih 6 K 10 h; 1 kg. najfinejših, snezeno-belih, slišanih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg. flauraa (Dau-nen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 K, potem banko. act" Qotova postalla -W»* iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tnhent, 180 cm. dolg, 116 cm. Širok, z 2 glavnimi blazinama, vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flavmastim perjem za postelje 16 K; pel-daune 20 K; daaie 24 K; posamezni tuhenti 10 K, 12 K, U K, 16 K; flavne blazine 3 K, 3 K 50, 4 K. S« pošlje po povzetja od i K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisoh, DesohenitS Nr. 716, Bohmerwald. Cenik gratis m franko. Kari Easpe: trgovina »mešanimblagom in zaloga imod PTUJ priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga nadalje smodnika za lov in razstrelbe, cindžnori ter predmete municije za lov kakor patron kapseljne, Šrot itd., nadalje glavno svojo zalogj v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograd i. s. Tomažova moka, kajnit, kalijeva sol itd nadalje krmilna slama prešana, raffiabast bakreni vitrijol itd, po najnižjih cenah. Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo ii vrSujem že več nego 30 let, ai mi je posrečilo izriajti najboljši sredstvo za rast las in proti njil izpadanju — KAPILOR št. 2, Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pri liiij in vsako kožno boleze na glavi. Naročila naj bi si; vsaka družina. Imam premno, zahvalnic In priznanic. Stane poštnine proslo na vsak poŠto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. Ljudska kopelj mestneg: kopališča v Ptuju. čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1 zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do ure opoludne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali „brau8eba z rjuho K —'60; postrežba K —"10. Vinske preše, sadne preše zboljšanim „doppeldruck werkom" za ročni promet, le zaprejo z rigelni, grozdni mlini, grozdni reblerji, sadni mlini v najnovejši, najizdalnejS konstrukciji izborno vrste ter načine za - priprav« krat. hekslerji, rez za repo, irotai mlini, dempferji za krmo, je-peljni. vorgeleje iz fabrike poljedelskih mašin in gisarije železja Pranx EISENSCHlMMfli & Comp., Katdnitz a/E. Glavna prodajalna pisarna Franz MELICHAR, Rudolf BftCHER ------ Dunaj 1112, Lovvengasse 37. Natančni ceniki zastonj in franko. Išče se solidne zastoj n ifce|injiaprej-prodajalte. 8N 3tranilnica (Sparkassa) vlad. dršavnegamesk 1 Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poš-tno-hranilničnem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada- I Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s itrankami ob delavnikih od 8-12 ure. jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Obtatje 2 avst. ogmko banko. Ravnateljstvo. lidajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. Blanke v Ptuju. 1149