= —Zvezini detektivi preiskujejo v 'Cleveialndu, kdo je plačeval za telegrame, "katere so razni Gevelandčani pošiljali v Washington na kongres z zahtevo, da se ne sme napove-dati vojna 'Nemčiji. 25.000 telegramov je biilo odposlanih na kofiigres iz Člevelanidtei. Sumi se; da je biki vse to plačano z nemškim denarjem. —Župan Davis se je izjavil, da ne bo .prepovedal socijajlas-tičnih shodov, ker veruje svobodo govora. * _ —'Vabljeni so društveni tajniki ali predsedniki, da se udeležijo razgovora 'glede Liberty posojila v sredo, ob 8. uri zvečer v 'Chamber of Commerce Building, ma Square. —Peti regiment vojaštva, iki še vefckio 'biva v ClevelandU, je idobil povelj«, da odpotuje v pomdfcljek, 24. sept. v tabori-š!ce v Montgomery, Ala. —rPredmo nastopi zii-ma bo mesto ustanovilo posetbno tržnico, ikjer se bo prodajalo meso po znižanih cenah. Prodaja mesa bo (pod mesttaim nadzorstvom. Zvezina vlada sama je nasvetovala mestu, naj čimprej uptelje to tržnico. —Geo. Rakar je daroval 50c za tobak ameriškim vojakom. Zadnjič Ukazano $26.25, dameis 50c, skupaj $26.75. Kdo ko prihddlnji ? —Te dni se je nabrale- nekaj denarja za slovenske jprosto-voljtce, ki so otdšli na balkaii-sfloo bojišče. Kdor Ihtoče še kaj prispevati, naj prinese k ,-g. F. rtutcioverjuku, 1052 E. 62nd 'St. Imena darovalcev bodej« priobčena. % —Iz Detroita se poroča, da je tam Mlrs. Jtulia Miikula, ki je prej stanovala v Clevelandu, v soboto 22. sept. obesila svoje tri otroke, potem pa samo sebe. Obešeni otroci so same deklica, ena stara 8 mesecev, 2 leti fa, pet tet. Preostaja še oče in dva starejša otroka. Vzrok temu IdJejanj-u m znan. —iV Cleveland ipride 1. ckt. tajnik 'zvezine zakladnice, William Gibbs iMcAidOo, kjer bo imel govor v prid novega Liberty posojila. —'Znano je, da je ohioska državna postavodaja letos sklenila postavo, 'ki daje ženskam volivno (pravico. Toda ženske, ki nasprotujejo volivni pravici," so začele ipo celi državi pobirati podpise profci tej postavi, fclia bi se s' pomočjo referenduma glasovalo po splošnem votli vstvu, ali naj ženske volijo ali ne. Toda su: fragete so na sodinajah dosegle, da so razne sodnije -proglasile toliko podpisov neveljavnih, da se ne more vršiti ljudska volitev za žensiko volivno pravico. Tako bo ženskam usilje-na volivna pravica, ne da 'bi imelo ljudstvo pri tem kaj govoriti. —V mestu se delajo* razne stave glede jesenskih volitev. Stavi se $100 proti $70 da bo Davis izvoljen županom, $50 proti $30, da 'Stincbcomb ne 60 izvoljen s pomočjo "first choice votes". $100 proti $40, da bo Stinchcomb dobil več glasov kot Haserodt, nadalje $50 proti $50, da bo fdlobil Ru-tlbenbeiig več "finst choice" gitasov kot Haserodt in Taylor nadalje $100 proti $60, da bodejo mokri zmagali, $100 proti $200, da 'bodejo suhi zmagali, in ikonečtao se stavi $100 proti $100, da bo councilman Danim iz 23. varde ponovno izvoljen. —Uradi za vojaške nabore se (preselijo iz nove sodnije vojašnico Central Armory. J Avstrija in Nemčija ste odgovorili na papeževi) mirovno noto. Ijcmdon, 23. sept. Avstrijska kot nemška vlada je odgovorila na papeževo mirovno noto. Dočim piše avstrijski cesar papežu obširno (pismo, v katerem t)o(ži, kako silno stanje vlakfci v Avstriji in posrčlno želi miru. pa nemška vlada v kratkih besedah o tU o b r u j e papeževo [prizadevanje za mir, dočim ne povei ničesar jasnega Ipod katerimi pogoji naj se skLene mir. Nemčija niti ne ■»omeni, če izroči Belgijo nazaj Belgijcem. Angleška in fran--cfotska javnost n>a dvomi nad odkritosrčnostjo tyesed avstrijskega cesarja, d/očim nihče ne vrjame beisedam nemške vlade. Vsi se strinjajo v tem, da je avstrijski ces^r v resnici oldL kritosrčno pisal svoje poželje-nje po miru, toda kritizira se iga, ker se ne loči od Nemčije, ampak v mjeni diružbi nadaljuje klanje. V spldsnem se nemški (kot avstrijski odgovor strinja s papeževimi predlogi za mir, toda niti 'Avstrija niti Nemčija se ne izrazi odločno kakšni so mitovni pogoji, pod katerimi je Avstrija in Nemčija pripravljena odnehati od voj ne. Sumi se k« toliko, da je Avstrija pripravljena odstopiti Tridemrt Italiji, gleidle Trsta pa naj odloči mirovna konferenca. V tem je avstrijski cesar iskren, dočim nemški kajzer ne omeni niti (besedice, če je za mir ali one. Glavni angleški časniki pišejo: "Nemčija neč* govoriti o miru, ampak (govori le I f *7 XT vt' • t j „ I zdravilo kot močni udarci na njeno armado, in ko ta zgine, tedaj bo tudi Nemčija govorila o miru." Washington, 23. sept. Odgovor, y sta ga poslali nemška in avstrijska vlada -papežu (ha njegovo mirovno posredovanje, nima v sebi ničesar, kar 'bi napotilo Zjedinjene dlžave, da spremenijo svojo politiko. Zjedinjeme države se bodejo drilale tega, kar je predsednik Wilson pisal papežu. Ameriška vlada itak ni pričakovala, da bi kajzer odgovoril pomirjevalno, ali da bi označil svoje mirovne pogoje. Položaj je sedaj ravno tam ,kjer je bil, ^predno se je papež vmešal v mirovno posredovanje, in vsa ta stvar je brez ponora, 1cer Nemčija absolutno nečb izdati iptogojev, pod katerimi naj se sklene mir. Amstend'am, 23. sept. Pftpež je baje naprosil španskega kralja naj posreduje pri nevtral-cih in drugod v prid miru. Baje se španski kralj popolnoma strinja s papeževim.! pogoji za mir. Amsterdam, 23. sept. Nemško časopisje se ihuduje, ker (na ameriškem ddgtovoru ptapesžn ni »podpisan (predsednik Wilson ampak le državni tajnik Lansing. Nejmško časopisje ti*di, da ameriška diplomacija ne pozna etikete, kajti papež je pteal osebno »pismo Wilsonu in bi moraAWilson osebno odgovoriti, česar pa ni storil in je is tem storil veHk zldcm*! Nemške zarote. Washington, 23. sept. Ameriška vlada je včeraj uradnim potom razkrila svetu silovite nemške intrige, ki so se razširjale iz Beiolina po celem svetu in grozile samostojnosti visafleega naroda im Idiržave. Iz zaplenjenih listih, knjig in korespondence, ki je prišla v roke ameriškim oblastem, se dokazuje : Da so Nemci kovali načrte v Ameriki ,kafro bi ubijali ameriške) državljane, razbijali, požigali in uničevali ameriške tovarne, parnike v pristaniščih in na morju, kršili ameriške postave, kovali so načrte za irsko revolucijo v Ameriki, toujskali so Meksi-kanoe' proti Ameriki, podkupovali so ameriške pisatelje, d'a se hiujsika ljudstvo in pošiljali v svet napačna poročila, povz-ročevali so nemire med delavci, uprizarjali so Atrajke in podkupovali celo settatorje in korogresmajne, da bi glasovali za iNemčijo. Grof Bernstorff, glavni izdaja-> loc, t Bivši nemški poslanik v Ajneriki, grof Bernstorff je bil glavni izdajalec in vddlja vsega prothameriškelga dela. Njegova desna roka je bil kapitan Papež biče izsilili mir. ' «:. 1 >*'■' J.«-: -Lu,. ■■ . JjUtid.tfi . . - i L. iiiiktlti.. Turčija in Bulgarija in ^apež Dnna), 23. sept- Turška kot bulgars'ka vlada ste izrddili pa pežu noto, v kateri pravi Bulgaria, da sklene mir, če se raz širi Bulgarija talko, da odgovarja narodnim principom, dočim Turčija zahteva, da dobi vsie nazaj, ka je imela pred voj no. Papež misli« da je mir blizu. Rim, 23. sept. Kandfrnal Gas ipari, paipeiev državn^tajnik se je sinoči izjavil, da soljudstva centralnih držav (pripravlljena skleniti mir in upeljati demokratične vtaidle, kakoršnje zaih-teva predsednik Wilson v svojem odgovoru na papeževo noto. Papež je prepriča«, da mir ni več daleč. Papež se boji socijalistov. iPapež se je izjavil, da če miru ne too takoj, da pridejo so-cijadvsti na površje in 'dla tvorijo socijalisti radikalne vrste največjo nesrečo za ves človeški rod. Namesto demokratične revolucije bo nastala sotijaliisitič-no-anarhistična revolucija, ki bo kopaJa sedanjo človeško druižtbo. Papež je slkrivej naročil katoliškemu časopisju, naj z vso močjo deluje proti soci-jaližmn, ker zmagiovit socija-lizem ipomenja nadialjne boje in revolucije po svetu. Papež podkupljen? Časopisje v Italiji, pa tudi v Fralnciji, Švici i« Angliji, ki ni katoliško, namigutje, da je dobil papež $800.000 od centralnih oblasti j, da posreduje v prid miru centralnih zaveznikov. Papež je to sumičenje ostro zavrnil z izjavo, idia }$ tako sumičenje "absurdno itah je včeraj v kjcln»?re»u silovito napadal avstrujsko vlado in jo oibdoRil, «la je tudi ona imela v tej "dteželi na razpolago 'dte-nar, d'a podHoupujef časnikarje, delavske voditelje in razne lobbyist®, ki so agitirali v prid Nemčije. (Senator 'King je zahteval, da Amerika nemudoma naanani vojno Avstriji, ki j» ravno tako zločinska kot Nemčija in rabi svoj upljiv proti nam. iSenator King je pokazal v senatu čeke in de-niarne izkaznice, katere je avstrijska vlada -plačala nredni: kom tujeizemsflcilh listov v Ame riki. Ta denar je pomajgail, da so nekateri časopisi pisali sledeči: "Kldlor ne ostane dober Avstrijec, ne more biti dober ameriški državljan. Mi moramo simpatizirati z Avstrijo,ker sicer ne moremo ljubiti Amerike!" Z enako pisavo se je sler parila priprosto (ljudstvo. Senator Kiin. 7 , .V f&tok&b^ niso rabili revolverjev, ampak so ga s pestmi pobili na tla, nakar so zaplenili vse, kar so doibili v blagajni, denar, knjige, pisma, brzojavke in biljež-fto. Kaj so dobili. iZ&jplenjeni papirji so dokazali, da je nemška cesarska vlada v Bencllinm si na vso moč prizadevala uprizoriti največje nemire v Ameriki, >požigati, moriti, izdajati in prijpraviti ameriško vlado v talko zadrego (dta ne bi mogla pomagati zaveznikom. Našli so se računi o plačanem denarju raznim Amerikancem za zdajo, povelja iz Berolina, kako se mora- jo bomlbe izdelovati, itd. itd. Vse to se je zgodilo ob Času, ko so bile Z jed. države v prijateljstvu 2 (Nemčijo in so gostoljubno dovolile vse, kjtr je nemški poSlanik za/htevaK « Argentina pošlje ultimatum. Buenos Aires, 23. sept. Tu se je danes uradno naznanilo, da je argentinska republika posflala nem&ki vladi ultimatum, v katerem se grozi, da če Nemčija nemudoma ne opra viči postopanja svojega poslanika Lujdburga, da bodejo vse diiplomatične razmere z Nemčijo prekinjene in se Nemčiji napove vojna. To novico je ljudstvo v glavnem mestu repu bili k e pozdravilo z velikim veseljem. Nihče ni bil prepričan, da more Nemčija opravičiti izjavo svojega poslanika, naj se argentinske ladije* "spuria vensenkt." Nemci se bojijo. (Nemški stanovalci v Buenos Airres so (brli (previdni. Zaba-rakadirali so'svoja dkna in vrata svojih trgovin, nihče se ni drznil naulico Nemška stanovanja niso bila niti razsvetljena. Iz vladnih krogov se naznanja, dla namerava Argentina v vsej resnosti naznaniti vojno Nemčiji, če se Nemčija ipopolnoma ne utpraviči. Sporoča se, da je nemški kajzier celo čast it al grofu Luxburgu, ker je imenoval argentinske -mini- Nemci tepeni v FMiji. 1 Ruska armada je zopet na befti London, 23. sept. Nemci so zopet "dtosegli velik uspeh na ruiski severni fronti, kjer so e enim močnim udarcem osvojili važno mesto Jakobstadt, vse utrdbe okoli mesta in prekorači reko Dvino, kjer so se jim iRusi dve leti uspešno ustavljali. * Ruska severna armada se zopet nahaja na be-gjj. 400 Rusov je bilo ujetih in 50 topov so pustili Ruisi na bojišču. Nemci so napredovali na 25 milj iširodci (fronti za 6 milj in se polastili mnogo stra-tegično važnih točk, odkoder jžh bo teško pregnati. Angleži zmagujejo. 'London, 213. sept. Nemci strahovito napaxllajo one postojanke, katere so jim bile vzet« ipretečeni Četrtek od angleških čet. 'Nemški generalni štab ne šteje nobenih zgufo, ampak divizija za divizijo se podaja na bojišče, t of dla vsak napad Nemcev je dosledno odbit- Niti na eni točki ne morejo Nemci naprej, in Angleii so obdržali vse pridobljene postojanke. Dva dni in dve noči se vrši neprestano krvava bitka, ker .pozicije ki so jih Angleži dobili so izvanrodno važne za nemške postojanke. Poročilo iz Beiolina. Nemško wadno poročilo priznava, da so Angleži napre- IŽI^zBI^Bb^ *"" *" * SPlffl ■ . V j^j^P btit^ndwrtUBj medium to I j IliU0d thfM tllMI a WOck. ^^^^ Vladni poziv slovenskim društvom. Vlada v Washingtonu prosi vsa društva, da izberejo "Liberty Loan" odbore in pospešujejo prodajo vojnih bondov. • ___ ■ RAZKRITJA SILOVITIH NEMŠKIH IZDAJSTEV ALI NAPOVE AMERIKA AVSTRIJI VOJNO? A < ' —iZvezimi izakladni tajnik 1 MicAdoo naznanja vsem slo-I venskim Wnbom, društvom, Zvezam in Jednotam: Odziv I za podpis dva tisoč milijonov I ^Liberty" bohdov je jasno I znam»enje, da je vse ameriško prebivalstvo »združeno v ideji, I da se morajo ameriške pravice 1 ibramiti in dd se mora svetu za-I gotoviti stalen mir. Amerikan-I ci, ki niso tukaj rojeni, pešala mezniki kot ocie organizacije, I*so se vxleleiile kupovanja "Li-f berty" bdndov na nalčin, ki je I vreden največje pohvale. In vlada se bo kmalu morala ponovna obrniti na ljudstvo za drugi k rekli t. In tu moramo imeti tuspdh>. Kakor velikanska zveza \ nawlusenjem, rade volje iin od'locetaijem se mora ameriško ljudstvo odzvati te-| ni/u klicu. Storiti morajo to breiz ozira na vero, prepičanje, ;; brez ozira na stranko aH spol, brez ozira na starost, rojstvo ? ali »plotom s t vo. In le z organ i-I eirano močjo, s skupnim de-I 4om moremo to doseti. Radi-I tega z vso resnostjo prosim vsak skwenski klub, društvo, I jedboto ali zvezo, da se udete-1'«» Idlruzega 4,Iiberty" posojila izleta 1917." - William McAdoo. tajnik zakladnice. In iz urqida direktorja pu/b-licitete se naznanja sradeče: Z l^žirom na gorenje nacnaniko tajMka MicAdoo in v prepri-Ičanju, da ste kot lojalni oatri-jotični m vaiični Amerikanci [ željni to tudi dokazati, nazna-f njam s spoštovanjem sleddoe: t "Vsak kiufb, društvo ali orga-[ nizacija, bratska ikiulturna, družabna ali sfcwr, naj pri prihodnji seji izvoli ddibor za "^Liberty" posojilo. In kakor f Ibitro je odbor izvoljen, naj se imena in jiaslovi telh odborni-p kov nemudoma naznanijo na «lede?i naslov: "Bureau of Publicity, Treasury Department, Washington, D.C., Zajedno 'z imenom društva. V nadi,' da bo ta posebni poziv, ki je jako nujen in važen, na-K; šel pciplolno priznanje ob najkrajšem času, bHježim s sper I štovanjem — O. A. Price, direktor puibliciterte." —Društveni olani, ki ste prdcitali tgorenje vrstice, sedaj veste kaj je vaša dolžnost. Nemudoma pri prvi prihodnji seji naj izvoli vaše društvo poseben odbor, recimo treh članov, /ki bodejo skrbeli za čim vačjo agitacijo za Liberty po4 .sojilo ameriški vladi. Imena teh odbornikov naznanite ne-| mudoma vladi kakor tudi njih naslove. Mi pričakujemo, da Ko vsako društvo, brez izjeme, l majhno ali veliko, bogato ali revno, storilo to patrijotično h dolžnost in uredništvo bo pri-J občilo vsak korak vsakega I društva v javnost v zadavi "Liberty" posojilo. Na delo za —Cleveland je idobil še ene-I ga županskega kandidata. 'Njegovo ime je: Abraham glljinjcoln Dix, nakladac prerno-Ep v jezerskem pristanišču. pDix je dobil' 2500 podpisov za i kalnididatuiia. Njegov princip, I po katerem se bo ravnal, *f| vov, dočiin .Viigleži priznavajo, da so v resntei zgubili 39 j zrakoplovov. Oatende bombardiran. Angleške vojne ladije so s« približale belgijskemu obrežju in so bombardirale nemško | pristanišče v luki in gradilišče"j ladij. Tu je tM zavetje za stubniarine. Angleški zrako- § plovci bombardirajo nemške postojanke za mestom/Osten- j de in so {povzročili veliko ško- > do raznim neme/kim utrdbam. Nemci so izdajalci Xngfleski glavni stan v Belgiji, 23. sept. Nemške zgube v protinapadih v iFlandriji so 1 naravnost ogromne. Ko so j Nemci finapadli miljo in pol od Yipres-'Menin železnice, so na- \ siK a selboj bedo zastavo kot bi | thoteli naznaniti, da se podajo. Toda ko so bili prav blizu *> odprli strahovit ogenj na angleške postojanke. Vetiklar so j 'bili kmalu poplačani za S svoje | izdajstvo. Angleške strojne puške so sipaks smrt in ogenj med Nemce, da je več kot po- | lovica napadalcev obležalo 9 mrtvih ma mestu. stre "notoričine osle" in ker je pripord&al, da se argentinske ladije potopijo 'bez vsakega sldcŠu. 5 ladij potopljenih. Atlanitsko pristanišče, 23. sept. Potniki ki so dospeli na neikem anglešflcem parniku včeraj iz Anglij«, (pritpoveduje- | jo, da je bilo pet anigleskih parniikov in dva^torpedna rušilna potopljenih od nemških i submarinov dne 3. sept. Sest torpectoiih rušilcev je spremljalo trgovske, ladije, katerih so sufbmarini v masivnem napadu pet potopili poleg dveh torped-nih rušilcev. Dva siubinarina jii sta bila tu'di potoplj-ena. Najmanj tpetnajst submarinov je napad ki to brodovje. Baker hoče unijske delavce. Waslhihngton, 23 sept. Voj- " ni tajnik Baker se je izjavil, da nihče drugi nei bode delal ' nia vojnih naro^rlrh kakor unij-rf* ski delavci. -Ce se Bakerju posreči, ida to uresniči, tedaj se pridruži najman} 200.000 delav cev umijskim vrstam, in jekleni magna ti so todejo morali podati, namreč oni, ki so imeli : dta danes zaposljene le neunij-ske na svojih prsih. Mi dattnes vemo, zakaj je šla Amerika v vojno. Nemčija si je prizadejala vse, da bi 11am odtrgala več držav, kolonij in teritorijev, nahujs/kala jtf M'eiksi-katice in Jaiponce nad nas, vohunila je v Argentini napram nam, ubijala je na debelo naše državljane, potapljala naše 'blagio. In vse to ye Nemčija delala ne potem, ko smo ji naznanili vojtoo, ampak veliko poprej, predino je bila vojna naznanjena, olb času, 'ko smo živeli v prijateljstvu z Nemčijo. Talko je (plačilo za prijateljstvo, to ima človek od tega, .ker hoče dobrote skazovati, pa je zžbtegakltelj tepen in bičan od Ij'udi, Iki se imenujejo da po milosti (božji vladajo toa rodom. Zjedinjene države so morale stopiti v to vojna Nam vsem je jasno seda/, ko vemo, •kako izahrbtno s»e je e je bojeval odkar obstoji. Brez po-Ičitlka. neprestano je krvavela narodna zlila, zaostajala je izobrazba in ikulltura. Od časov, ko so se ISlovenci naselili v Evropi pa dk) danes, neprestano se je "prelivala slovenska kri. Kmalu ipotem, ko so se naselili po ogrskih planjavah, ob Dona/vi in Dravi, po Tirolskem in Kortašketn in druigrxL ao jih naipadli divji Gbri, ki so jih tatkoj zasužnjili, da so jim morali obdelati polja, dočim Ji"* ** J-'.ir-. k '.'.'S^Jr"?'1-' c< >•.. to&fn ' -t , {■'.'V • »* * ' so se Obri old slovenskih pri-J d'dttdoiv živeli. Potem so prišli nad nje Bavairci w* drugi severna barbari, z mečem in ognjem oznanjevat katoliško ve ro. S spreobrnitvijo od paga nižina je tudi odklenlkalo za večne čase svobodi slovenske iga manorial Naš narod je pri šel pod nemško oblasit, V petnajstem stoletju je prihrume Turek iz južne Evrope in Azi je 111 načela se je dolga, tristo-letna tdbba turških bojev. Slovenski kmet, polog tega da je bil suženj grajščaflcov in vite-zev, je moral vsak dam in rtoc Iprtipravljen stati s seikiro, oep-com in drugim orodjem, da odbije' turški napad. Kar je ipride/lal telkom leta v potu svojega obraza mu je pobral graj ščak, davki in Tuilki, iki so redno prihajali vsakio leto., odnesli prijcildke, zažgali hiše, pobra ili mladeniče in delkleta, in to se je z malimi presledki nada Ijevali tristo let. Slovenci so •bili poleg tega udeleženi vseh večjih vojsk v Evropi. V tridesetletni vojm.i je bilo na strani avstrijske armade mnogo tisoč Slovencev, in Hrvatov, ikmaki potem je slekflila vojna za španski -prestol, vojna v Italiji, burna teta 1848 itn naprej, zopet (lašike vojne, vojna z Nemčijo, ikrimslka vojna, ai ibilo treba' narodne sloge in edinosti ter ljubezni za skupen napredek naroda. Vprašanje torej danes ni. ali gre brat proti bratu, ampak samo zakaj se gre? Ali naj o-stanieijo stare razmere na svetu, ali naj vladajo še nadalje cesarji in kralji ter še nadalje hujslkajo naode med ..seboj, cepijo sovraštva v narodma srca, ali naj se ponavljajo igrozm-ite vojne, ali p«& — naj se svet pomiri, naj sklenejo vsi inarodi prijateljstvo, naj se odpravijo cesarji in kralji, naj narod vla: da in- naj se nikdar več ne ponovi strašna vojslka. Za to se gre, za »nič druzega. Gorje onemu, ki se bori na strani absolutizma, tiranije in sufženistva, sovraštva in hujskanja. Blagor onim, ki žrtvujejo svoje sile ^nUlillKKBBHi > Na Hrani teh slednflh sc oni ameriški Slovenci, ki s< odšla polti zvezdnato zaistovo Tudi njim je usojeno, da po magajo 'k ičimprejšnemu mint 'dia pomagajo ne samo osvoboditi vseh narodov, pogaziti tiranijo in uničiti kajzerja, am* pak tueralna stramkai v Nemčiji je Idtames ae tako molčna, da je prisila !p*ngerman'e, da umoffcniejo z vojnim kriktom, in hemšik« vlada v Berolinu je ■skoro prepričana, da ho miora-la vrniti iBelgnjo in povrniti škodo lk{ jo je tam povzročila. Liberalna stranka zastopa načelo, da Nemčija ne sme podjarmiti nove deželie. Im ker se nemška vlada ne-ioe spreti s to močno stranko, j« odgovorila na papeževo mirovno noto na ta način, da se laihiko siklepa. -da je tudi Nemčija vsai deloma pripravljena govoriti o miru. iMellltem pa se nahaja ljudstvo na Poljskem v silnem pomanjkanju iin govo ri se o revoluciji. (Sovraštvo napram Nletmcem na Pojlskem je ta'ko ?ilno, da ženske nemške vojake -kar na cestami napadajo in nemškim Orožnikom je prepovedano ponoči patrolirati po deželi, ker mmioigo jih je zginilo brez sledu, umorjenih od razjarjenega prebivalstva, od 'ž-rtev pol i trke, ki se diktira v Berotintr p itlač; nemu narodu e la flemšikfll krogov se prijema ftfah, ka; bo c držaro,, oe se bodejo eneks* dela nadalje-vab.,Ameriška vfaidia v Washington« je preipriŽana, d"a talka »nemška vlada ne more dolgo obstati- Vkda je Hbbila iz Švice naznanilo, da je položaj^ na Poljskem tako slab, da je Nemčija dbrolila nabirati živež in prostovoljne doneska za stradajoče kjertkoli jih morejo ddbiti. Obrnifa se je na Rude-či Križ v Ženevi, in iniaipTOsilo se je Rodloelfelferjev ameriški dbbrodelnif zavokU, da ipomiaiga. Cene iivežiu «0 tako silne, da navadni ljudje absolutno ne morejo (kupovati živil, in Celo bogatejši se teško pre-hranijo. Ljuidje umirajo na sflotine, dočim se dobi po celi Poljski je le še malo živih otrok. Ko so Poljaki apelirali na nemškega guvernerja von Beselerja, je odgovorili, da je ptoiložaj res slab, "toda vojna je vojna." Prvič odkar je nastala vojna; vlada kfovoljuje nemškemu č a slop is ju razpravljati7 o miru, dočim je bil pretj vsakdo talkoj zafprt, ki je -omenil mir. Prire* jajo se tudi ljudski shodi, pri katerih se razpravlja o miru. Vlada je proti vsemu temu brez moči. Na bojrnem polju nima Nemčija ničeisar rpokaza-ti, s čim ur bii potolažila razburjeni narodi . 'Bridikw spoznanje bo prf5To tudi »Nemcem, dii namreč narodi jna sveta niso za suženjstvo iNemcem, amtpalk da ima vsak narod etnafco pravico do življenja in sivobbde. In Iko prid« to spoznanje, tedaj se umakne noč;.ki je iztegnila krila svoja> pad' 'Nemčijo; umakne se tiranu, bi je taval tri let* po krvi-masttopila bo zarja svetovnega rniha, svobode ih Idfesnolcracij«;. v ^ HRVATI V STQCKHOI> ! MU.. (»Slovenec, 25. i/nnija.) "Hi-vatske socijaliste? bodeta z ar stopala na konfercnci v Stock-holmu dr. Mijo Radoševifi; ihnJ Stefan Turkovii^ GERMAMIZACIJA. ( iSlovenec;, 20.. junijia.) 4fNemšlki ciwopis "0eutisafre Erdfc", ki izihaja v. Gothj,. je prioJbcil v 5.. števili: lpfinilka 1914^1915 obširen,, za. nas; »e-lo poduče® člamefe "Kjaloauja kUmaštva SuedmaMC>hil« vm hotoilnn tn MdaD m j »oprt dob^s poCutim." KnpItofleverorasdmrlU^TtoHSSl MhkmL Zatevajt« aamo "SeveroTst'. db JDmmnonMdobiti, naroČit«Jih mnvooaio^hi f I VK.F. SEVERA CO,. CEDAR RAPIDS, IOWA mmmm—m^Kmn——^ HIŠE in LOTI iiiimMtHiiiiiiiiiiiiiiiii v EOCLIDU mmiiiiiiiiiiiiiiitniiiitr Afope tov»rne, novo mesto 90gradi v Euclidu. Sio vama, kupite lote sedbj,. rati denar se pot roj i w , kratit cm. DANIEL GARAPIČ, REAL BUTt j BlltSS ROAD, EUCLID, ®. m. wood 710 » ——B^MM— JOS. ZOKALJ i ^ 6408 ST. GLAIR A VB. ** f SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN POSET MOJE TRGOVINE. I VMifa alogtifinihimoskifcktobohov, km ^ ti VSA MOŠKA OPRAVA. * TOČNA POSTREZ&A, CENE ZMERNE. up : Dr. Sava, št. 87 S.S.P.Z. D razvije društveno zastavo 7. oktobra '17.v John Grdinovi dvorani • ■■■■Mm ■ '■■■ . . i .i., i,«i . . i —...i.. . i '—i I ■ 1 Čistenje in likaije obleka DOBRO DELO. NIZKE CENE. Molke oblek*..........|UX> Žeoakekik^je.....................50c Molke eofaj*..............41.00 Žeadtc dolge »uknje........$1.00 Jopiči......... _____50c Žfttukc obleke................«1j00 DJtMM DRY CLEANING Co. *] 1574 E 55th ST. *** A* J. DAM M, poslorotfja. II 1 ll Tel. Main 2063 Cay. Central 1690 John L. Mihelich ] SLOVENSKI ODVETNIK {ATTORNEY AT LAW) ' 902-04- Engine*™ *Bld#. m ' i Km. Ameriški državftiri tajnik R-c-bert Lansing- je anova presenetil ves kulturni isvet, k9 je pri-oljcil javnosti brzojavko bivšega nesmškega poslaniika v Was'hingtonu, grofa BemstpT-ffa, tkatero je slednji poslal v Berolin, rah-bevajiolč $50.000 kredita, da -pla)ča n>eikaterim ameriškim postavodajalcein v (kongresu, IcBa bi glasovali proti vojni z (Nemčijo. Vprašanje je, «kje naj se diabi konec nemškim intrigam? Ali ne poznajo memšiki cesarski i gosfpddje v resnici nobene meje spodoibnosti in ali so v resni-, ci cesarske gosposke samo 7a intrige in Hujskanje 'narodov nad narodi ?, ' Amerikanci že dobro poznajo pruski sistem. Nas ne more ničesar več začuditi. Noben zloioiji mi prenizek, ndbeno iz-\ ' daj »t v o prečrno, Ikaterega se ne bi (pruski jutnikerji .poslužili, I da služijo svoje mu. (kaj zerjoi v |:)tfnc namene. Pruskio izdajstvo \ je znano danes celemu svetu. ■Dokazano je, da je Nemčija ?; rova rila proti Zjed. Id"ržavam se ob času, ko so se Zjedinjene h ..države nahajale v prijateljstvu zN'emlcijo. Ob času, 'ko smo minnia sprejemali nemšike jub-marine in gostili tukaj njih po-; sadke, so nemški zastopniki kajzerja rovarili proti ameriški vladi in narokfu. Nemšiki l^kaifzer je pošiljal denar v . Wbshington, denar iaprešam iz ^nemškega ljudstva, da podku-g ptuje tidcaj izdajalsike kongres-mane, da bi glasovali proti viojni z Nemčijo. In to se je gddilo ob času, leo smo živeli v prijateljskih raizmerah z Nemčijo II Prejlna izdlajstva ^ od strani nemštksiih^ diplomaticni'h zastopnikov v tej deželi so nas presenetila, In navaidili smo se tsmatrati nemške diplomate loot zločince prvega reda, Ame , rika ve, izatkiaij je naznanila vojno, zaikaj je šla v vojno. Mi veipo, da je Nemčija na-hujskala Meiksako Ikot Japonsko naj naipovedo viojbo Ameriki, m naj odvzamejo gotove države naši republiki. In vse to se je godilo db času, ko so bile Zjedinjene države v prijateljstvu z Nemčijo. Nemški Viiplomati so nadalje organiziraj i dimamitne iin požigalsike napade po celi Ameriki, v delavskih vrstah, ob času, iko srno Ibili v pirijaiteljstvu z Nemčijo. 'Nemčija nam je hotela odvzeti Filipine, rabila je švedsko poslanstvo v Argentini, da vofliuni napram Zjedmje-nim državam. lini krona vsemu temu je najnovejše dejsvo, iia je .nem-zasfopnik Ikajzerja v Ameriki braojavil v Berolin, naj mu pošljejo denar, da bo pod-, kupil gotove positavodajalce v našem kongresu, da ,,bodejo glasovali proti vojni, da bodejo prikrili pruski nop in zločine 'in idočim Nemčija ubija naše džavljane, morali mi lepo molčati, ker Nemčija je imela podkupljene posta voda j alce, da bi glasovali proti vojna. Vsi Anferikanci so smatrali grofa Bernstorffa za boljšega, plemenitejšega diplomata. Splošno se je domnevalo, j da si v resnici prizadeva, da bi dhfl-anil dobro razmerje mdd) Nemčijo in Zjedinjornimi državami. Toda Bernstorff j»e enak vsem drugim "kulturnim" Nemcem. Nesnaga je, katera se mora uničiti iz tega sveta, Kajti dkavhije vso okolico, ka-mor pride. . Kdo in kdaj je »bil podkup-> t' ] - it' : ■ • • • ; --------- ' ■ "J!'I ' < f.......i r? - - CLEVELANDSKA AMERIKA IZHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. NAROČNIN At j JZa Ameriko - £3.00\Za CtexftLpo poŠti J4.00 Zo Ex)ropo - £4-.00\ f*o*ame*na Jte%)ilfa - 3c 1 Ta phM. dopM la tew ul h vM* m "OiiiIi iIiiIii A—Hk." ■v , > C1U »r. CLAIM A V K. N U., CLBTBLAMD. OHIO TD-KPMON* CUT, PRINCMTOM IM J EDWARD KAUSH. Publisher LOUIS J. PJRC, Editor. i ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Sloyenians in the City of Cleveland and elsewhere, j Advertising rates on request American in spirit Foreign in language onjy | * Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland. / Ohio under the Act qf March 3rd, 1879. iftli m No. in. Mon. Sept. 24. 1917. c ■ c IP Podkupljeni senatorji. 1 An/ton' Kaušek, Aiigmst Kaušek, Antoni Grdina, Frank Za-krajsek, New York Dry Cleaning Co., U. S. Distributing Co. Frank Butala, Benlo L-eustig, N. Wolkow, Josip Žele, Mr. Siabo, M iKirižman, Mrs, John son, Mr. Zakrajšdk, John Zu ■Hch, Belaj & Močnik, Mr. Zp kr^j&ek, Tom Fuldiuric, Anton Prijatelj, Mr. Fifolt, Mr. Sajo-vk, Torn Krivačič, John Kro mar, Nartbat & Keber, Mr. Teleban, Mr. Alonofskiy, A. Cohn Mr. De lah amity, John J. Ke.i-per, A . ZaivKfrsky, Mr. J. M. Lunbom, John Mervar, John Cimpermaim, Hueter Jewelry, Laike iSi^ore Bank & Trust Co. Dr. J. M. Seliškar, F. Mako vec, Prime & K^t, Louis Lah, Mr. Birtič, Clevelandska Amerika, Jos. Kalan, Anton Anžlovar, Frank Suhadolnik> Frank Cerne, Sam Kilein), Ed. Hallin, Dr. J. Zupnifc , D. L. Beck, F. M Jakšic, A- Haffner, Jakob Vidmar, Stas Bnojs., Victor Drobirit, Mrs. Jerebj Ideal Bronze Co., Mr. Nosse, M. Cohen F. Schober, Mr. Novak, Mr. Savlan, Mr. Abnams, J. F. Sim rekar, Ignac Jeriio, A. Pri-jatelij, Ant. Miheilič, Jce Birfc, Nick Vidmar, Rud. Cerkvenik, W. H. Wiehn, Well Estate-Dr. Kalbfleisdh., Dr. Neuber ger, W. J. Botz, Wrn. Findly Ed. Abey, Jacob Licht, Jos. P Bushner, S. Levine, A. Band L. iSkcflc, H. F. Guenther, Mr Opper, John iMožina, John Prišel, Joe Magilrcič, Mr. Kor mos, John Modic, Stampfel & Tomšič, Jlos. Koželj, Jakob Jemc, Biaiž Boldin, John Vidmar, Gabriel Trampush, Cleveland Fjirniture Morris Rioh, Rev. B. Fonrkvar, An drew Krgnc, Mike Setnikar, Frank Grebene, Math. Debe-ljak, M. Bajdič, Anton Svet, Martin Poljanec, John Krack-er, B. S. Barrett, Jtolhn Jamnik, JoJIhin Centa, F.. Ziehm, Mike Cerjan, M. Oqidberg, Frank Veseil, Mr. iSkufca Jos. Pfcfv-nik„ Mns. Pfasch, Mr. Pavlin, F. H. Mervar, Frank Jensko-vič, Frank Normali, Anton Mihelčič, IWm. Murphy, __ "POD ENO ZASTAVO ' (jSlovenski Narod, 5> iuni ja.) "Zadnjo nedeljo je bil na Dunaju bivši ,podj>reldteednik bonsienskega deželnega z)bora dr. Dimovič ter je seznanil Ju-goskyvanski klub z razmerami v Bosni in Hercegovina. Ž ozi-rom na njegovo pordčilo so bili podvzeti primerni koraki na merodajnih mestih. Posle-dical tega j« interpelacija poslancev dr. Koro&ca, prof. Stpdnčiča, dr. Baljaka in tovarišev na ministerskega predsednika." AMNESTIJA ŽEN. (iHrvatski Dnevnik, 14. julija.) "Iz ženskega kaznilnišike-ga zavoda v Wiener Neudorf je bilo iapuščeniih 22 žensk, večinoma lOehinje in Italijanke, ki so (bile obsojene radi političnih deliktov." KJE JE Anton Celikovnik in ^Frančiška, omožeha Berienk. Za njijiu naslov bi rajdl zved'el njih brat Josip Cerkovnik, ki se nahaja v ruskem ujetništvu, Naslov je: Jo&ip Cerkovnik^ Gorod Kerč, (pošta Jaščck, št. 34 gu-bernija Tavričeskaja, Rusija <(ii5) " 1""" ■ 1 1 ' ' - Pozor Slovenci! Kadar potrebujete doma v hiši pluimberja, tedaj (pokličite svojega rojaka, in z veseljem vam proračunim, koliko velja popravilo ala koliko vdjajo nove stvari. Mi delamo kopališča in sinke v hišah. Cene naše so nizke in delo garantirano. Svoji k svojim! Editni slovenski plum/ber. Nick Davidovich, 1081 Addison Rd. Plumbing, Sewering Gas Fitting. Princeton 2984 K. (105) Hiše naprodaj na Norwood Rd. pet hiš, na Akldisicn Rd. šest hiš, na 66. cesti pet, na 71. cesti štiri, na 74 cesti pelt. Za eno, dve, tri ali štiri IcFiuuiHne. Več zidanih hiš najxrodaj. Pozvejte na 1065 E. 166th iSt. (na) Hiše naprodaj v slovenskih #naselbinah v Cle-velandiu in Collinwoodu, na lahka odplačila. Podnobnosti poz ve ste pri J. Krall, 961 Addison Rd. (m) ' SLOVENSKE "NOVINE" NA OGRSKE^. (Obroz, 24. jnnija.) "Z zadovoljstvom javljajo slovenski listi, da se glasilo ogrskih Slovencev, "Novine", vedno lepše razvija, ter priporočajo Slovencem, da pomagajo svojim 4>ratom na Ogrskem, vzdržati nj-Jfr edino glasilo. Urednik no-vin je Josip »Kreki, upokojeni župnik v Crepnovcich, Coer-feld, Zahimeigxie." NEMŠKKA DENUNCIACI-JA. (Edinost, 22. juntjta.) "V Grazer Tagblattu je bil .priob-Čen te dni nek dopis, ki je izšel iz mestnega/Volksrata, 'ki na najpodlejši način napada nas Slovence, v prvi vrsti pa našetga mestnega poslanca dr. Ryibara. Potem ko je idenuci-ral slovenske uradnike, poziv-lje komecno vlado ini Nemce, da posvetijo večjo ipažnjo Trstu, tej za Avstrijo in »Nemce ,tako važno itdčko na Jadranu, ter pravi: , Sploh pa težko za državo, ako bi se. njena vlada odločila, dd'straniti nemške .uradnike, ki so se zlasti tu pokazali v najtežjih razmera.h kot zanesljivi zagovorniki državne misli na jugu države. Naš odgovor na vse te podlosti je povsem kratek: Ti najzanesljivejši zagovorniki državne misli na jugu države so se pri zadnjiih volitvah sami priklopih italijanski liberalni "stranki, agitirali v javnih proglasih zanjo in tudi vsi za njo glasovali, za stranko, katero j . 1 . ganeš sami pro^Kisaio za ve- •Čedna soba se odda v naj'e-m za enega ali dva fanta. Pošt^ ne falnte se sprejme tudi na hrano, 1388«. 53rd St. (112) Soba z opravo se odda za 1 ali 2fanta. Katerega veseli naj pride pogledat na 6305 Glass a ve. V. Candon. (115) NAZNANILO. -Članom 9ni članicam Idlr. Sava, št. -87 S1SPZ ^e naznanja, da se je na zadnji nresečni seji sklenilo, da se vrši redna mesečna seja «za mesec oktober v nedeljo, 30. sept. ob 9. umi dopoldne v Johto Grdimovi dvorani, mesto 7. oktobra, to pa vsled razvitja zastave. Nadalje je enoglasni sklep zadnje seje, da se mora vsak član udeležiti korakanja in razvitja zaistave. Izvzeta je samo bolezen in nič Idruzega. Vsak društvemik, kateri nte u-posteva sklepa seje, je dolžan plačati v društveno' blagajno $1.00. Toliko v vednost, in v nedeljo vsi na seijo, 7. oktobra pa vsi na slavnost razvitje zastave. Za dr. "Sava" 'John Pollock, ta j. b (nfl) 'afoqud uasaf -IJ3A e(]»A IJSOUpiAajd ko manj kot funt zdravil. Jesen prinaša vsako leto iste sitnosti. iZačenja se s slabim ape-titom, zaprtjem, slabostjo in utrujenostjo, in marsikaj postanete bolni, čle ne bi pili Tri-nerjevega ameriškegiai grenkega vina. To zdravilo vam pK> maga premagati spremembo vremena. Odstrani zaprtje, od-ipravi vso nečisto snov iiz telesa, ,povrene iapetit, pomaga prebavi in vam spilošno utrdi vse telo. Cena $1.00. Po lekar-nalh. — In; če se bojite, da vas v mrzlem vremenu napade revmatizem ali nevraglija, pomnite, da daje Trinerjev liniment hiitro ozdravljenje okU tega. Cena 25 in 50c, po lekar-i nah, po pošti 35 in 60c Jos. Trimer, kemist, 1333-3^ Ashland ave: Chicago, 111. POZOR f POZOR! Priliko imate, Ida si olepšate vašo hišo in notranje prostore ali (pohištvo, po jako niz-ci ceni. Povečam slike vašega rojstnega kraja, izdelujem vsakovrstne naipise za trgovce in društva. A. Jerina, slikar, X3I5 S- 49th St- (M on. i vi) 'i—.......... 1 iojrol W/ Prirajra p* načinu, ki s> J« »bil N|| tUr noJ« m«nih i -SOROL-- 1 3l H j« bkasal Čudovito lupninima if 3 _ krče u želodcu in trebuhu, JI a, bolan vrat, naduho, gfovo• W || J ! M, ugubo teka, prehlad v j| u f:l,wi'itd iui m ||H|jvi < ■ . .j ._.■''.. -A ,■*'. ■'^'tigWr'B' 'St^V- -.t "* k;.'\ V '" X), OBRESTI SE ZAČNEJO VSAK DAN VLOŽITE DENAR NA LAKE SHORE BANK |§ pravilih yliillWil Jo 4% St. Ckfar ud B8th/Si. Pr«ip«tt »d Hm Superior .Ml AddiMa. Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—; ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. ure. DR P. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Dele garantirano. Govori se slovensko in nemško. 9402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. (x49) pIIIm Pozor rojaki 1 Kadar ste namenjeni kupiti hišlevkuprite od svojega rojaka J. Lušin, ker j-e on eden najbolj poštenih prodajalcev zemljišč. Tudi jaz sem od njega kupil hiao in sem zelo zadovoljen. Priporočam ga vsem Slovencem in Hrvatom. Mr. Lm-šin stanuje na 1065 E. 66th St. S spoštovanjem Vencel Hoffman(ni) Dr. LE. I SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EUCUD AVL blucu E. Sth St. ^ KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in b istimi aparati kot idravjjo v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI Uradu« ur«i do 4. pop. 7. n«{. do 8. stoS. 10. do 12 dop. ob BodoUoh. jfe-'V.'', I[iCi; 7's V'>I:;,*-:;.:,T 'J Ixr*£it* ta oglas, da n* pozabit* naslona ■ ........SB Dve sobi se dajo v najem za štiri prijatelje, ena v drugem na/dstropju, ena spodaj. Brez perila. Oglasite se na 1453 E S3rd- St. (112) NAZNANILO. « Cenjene gospodinje v Collinwoodu 1 Naznanjam vam, da se vse igrocerijske in mefcarske trgovine odpro zjutraj ob 6. uri in zapno ob 7. uri zvečer, vsak 'dfenn, izvzemii v soboto. Iste bodejo vsako sredo skozi oeJo popoldne zaprte. Klub trgovskih pomočnikov v Collinwoodu. (112) Naprodaj je candy store najlepša prilika za Slovenca-Proda se poceni in tudi na obroke. 1401 E. 55th St. (112) Garage se odda v najem na 67.cesti. Vpeljana vtoda. Vpraša se na 1201 Norwood Rd. (ni) Naprodaj sta dva voza, en konj in trgiofvinia s slaščicami. Pro-(d'a se po nizki ceni. 5367 St. Clair ave. Proda se radi boleh-nosti. (112) VABILO. * na plesni valček, katerega priredi dr. Složne Sestre št. 120 SSPZ v sic'boto, 29. sept. 1917 v Josip Birkovi dvorani. Vstopnina je le 25c za osebo. Igrala bo domačai godba harmonika, za mlade in stare bo I dosti razvedrila. Ker je to prvi pteoni valček, se pričakuje od strani občinstva velike udeležbe. Na svidenje rojaki in rojakinje, ne bo vam žal. (113) ODBOR. Krasni loti naprodaj v 'Randall jxirku, na Gre^n Rd. blifi&u No. Miles ave., le nekaj 1 minut hloda od Erie Ore Docks An RandaM kare. Tu je pnoistor, kjer bodejo postavljene vse večje tovarne v Cleve-latndu, največje tovarne so pokupile ogromno sveta v okolici. Tu je bilo prvotno 800 lotov, izmed katerih je 500 pro-1 danih. Tu je vaša prilika za celo iživljenije, Ida kuipite na tem prostoru velik lot 50X^70, od $100 do $300. To zemljišče je fino ^urejeno, dobra zemlja, po-se»bn'G pripravna za vrtnarstvo šestnajst hiš je sedaj postavljenih na 'zemljišču. Vrednost zemlje se gotovo podvoji v enem letu. Za pojasnila in nakup se obrnite na National Drug Štora f Slovenska lekarna. vogal St. Oak ave. m 61. ceite S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kir je treba ! ' p i ! i!."! ! " '' 1. > ; *.' ■: c*spo-. Dalje vas prosim, da poskiišate tudi nas, ter da skrbite za red. Vzeminiia za primer pišl?a!ko v tovarni: piščalka zažviizga, tovarnar za-4>re svoja vrata, konec je Icfela, pokorščina mora biti. Cenjene slovenske gospodinje v Collin wxx>du! Imamo prošnjo do vas in sicer: Tu v Collinwoodu' se je organiziral ^ 'klub in sicer klub grocerijskih in mesarskih -pomočnikov. Pomislite naše stanje, cenjene »slovenske gospodinje t Mi trgovski pomočniki moramo biti v prodajalni kxl 5. zjutraj pa do 9. ure izvdčer, dokler se ko-; mu zljmbi, da pride po svoje potrebščine. Marsikatera mamica se ziblje na svojem stolu in gleda skozi okno rekoč: "Saj imamo še dovolj časa, v prodajalni še luč gori!'' Ampak to ni tako, kati ttfld'i val mož, cenjena gospodinja, .ne bi bil zadovoljen garati dan za dnevom po 16 ur na dan, včasih ,pa še več. Kajti ne bi imel nobenega časa se včasih razveseliti in kak časopis v roke veeti, tudi ne bi mogel prtti med svoj»e trpine in raz-motrivati ka'loo bi se to ali ono naredilo, da se spremenijo današnje razmere. Zatorej smo se trgovski in mesarski pomočniki adružlK in obračamo se na vas, cenjene , gospodinje, Ikajti vemo da le ve nam lahko pomagate pri | tprogramu, katerega smo si postavili. Odločili smo Idlelavni ( čas, kakor sledi: Vsaka trgovina, bodisi grocerija ali mesari-, 1 ja bo odprta zjutraj ob 6. uri 1 in zaprla se too zvečer ob .7. , uri, raz ven v soboto. Kajti ] •uipoštevati morate, da tudi mi , trgovski pomočniki smo delež- ] ni nekoliko svežega in pro-stfega zraka, časa in zabave. In če delamo && zraven 13 ur, menda nihče ne bo zameril na-sith delavnih ur. JCer ipa moramo delati db { sobotah iod 18 do 20 ur, smo j sklenili, Idb. se Bodejo trgovine ^ skozi celo leto ob sredah« po- f poldne zapirale. Izvzeto je le, ^ če pride praznik na torek ali ^ tč^trtefle. • r Priporočamo se sloven- ^ •skiim gospodinjam, da 'prijazno } upoštevajo našo prošnjo in s« f zaved'ajo, da ima človek ur dela na dan dovolj, in ako bo- 1 dejo slovenske gospodinje z narrii sodelovale," ibodlejo vedno dobro, prijazno in pošteno ( -postreizene. , te C. E. Lampe, tajnik. I t --o---r Imena domoljubov.; I r - 1 Pretečemi pondeljek, 17 sep-tembra se je prirddlil. vsem s „ onim fantom in moz>em, ki so 19. sept. odpotovali v vojašlko ' taborišče v Chillicothe, poslovilni večer, ki je imel jako do- a Iver uspeh. Da je bil uspeh do- 0 ber, se imamo zahvaliti na- s šim trgovcem v splošne®, ki so \ darovali potrebne stvari v z zastonj vsakemu bolniku, če se zdravi pri njem. Nič ne dene, koliko d* se le zdravite, pridite, da vidite kaj ta Specialist lahko naredi s* vm, nered v lelodcu, ka-[1 J Tu je prillk% 4 f rt Nered v Jetrih? ^ i ^^BMiv'wiIUJb vpraiate velllo| Revmatlzem? Glavo-1 5T vM^lSaS bol, zaprtje, nečisto || F I larkl. Nikdar, pr kri p Slabost, nervoz- J || I Imeli take J neat, bruh, kalelj, 1 i I LZ^t' Si slaba pljuča? Prlvat- J fj/t I I Ne odfaiajU S ne bolezni f I. t. d. [1 I|| HA I je nevarno. | $1000.00 X ŽARKI SE RABUO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJ ČE STE BOLNI Pridite taikoj ln ta fipecljalist ras popolnoma preiftče, potem cvi»t| Če morete'OBdrateti, ker uepeh je odvisen od preiskave. Njegovi krti stroji is veeh delov sveta mu pomagajo, da ima najboljši zdravniku «fl v meatu. Ko so druge metode zdravljen ja sgublle moč, dobite tukaj ijH Brea vprašanja, kakšno bolezen Imate, fie zdravnik vidi, da se da o*dr«*i bodite prepričani, da kmalu ozdravite. In nikomur ni treba zapraviti deli ia, ne da U dobil uspeh. Pridite ln pogovorite se privatno s zdravs^H 2047 E. 9th St. DOCTOR COWDRICK 4. nadet- Cleveland, o. in Prospe Urada* mmt 9. »jutrmi 4« ». sv. Ob n.d.lj.h od 10 io I. , < ,:j #Princ«ton 1M4W Podrnialo 6306 HALE AVE. Wood 766 It I > CiHhiwd. O, BRATA KUNSTEL Bm Vorfc Drv Ckaitig go# Priporočava se ee^janam občinstvu mm UUe^Ja, likanja la popmvjJs^Jl | MOŠKIH IN 2ENSKIH dBLE§n V.« dalo sTrifmo v popolno zadovoUnost. Fino delolNiaka cena. Prida-- bso likat ln pf^a^jano na iom. 6220 ST. CLAIK AVENUE fl Ali vas veseli narava? J g \SK Tedai si proskrbite fotografski | B Wny/ftr AP^rat, • katerim lahko delata najle-H il I f »like narave. Pa tudi slike vaših | HIHflH lil 1J prijateljev in znancev. WLmSL Najboljše aparata dobita pri ■tflESI^ F. BRAUNLICH llSBr^l LEKARNA ID 1383 B-85tksT* Mp --' , ! iM yi^ltmi...................................lM>M>tW TIL PRINCETON 1S35JL FRANK ČERNF JI SLOVENSKA TRGOVINA MmA S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMa FONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO. 6033 St. Clair Are. Kadar lelitc kopiti dobro tiro In drugo zlatnino, Colombia grafofone, plolČe v vseh jesikih, posebno importirane slovenske ploiče is stare domovine ter vse ▼ to etroko spadajoče predmete, obrnite se zaupno ne svojega rojaka. Prodajam tudi na meaetna M j i odplačilo, točno popravljanje ur, zlatnine in grafofonov. Vsako II blago je jamčeno. V! .J II J. S. Jablonski I II ^^H SLOVENSKI FOTOGRAF, | 6121 ST. CLAIR AVE. Bp Icdeluje slike ia ienitbein druiinskc slik«,otroške j WmMm n«nredimS a Sffl 3-i ''rip < 'O vreatiostran Sit« (rnaucau, nareaimo I J^y gzsrSmm--tmo veliko sliko r naravni reilkosti ZASTONJ. m B pni aW* ysKjDELu 'E GARAN i IRANU. p* ag ali vse bolj vidim, iš tddG ti Mihaela., da si irae> icddala." •Ponosno je vstala Renata. Izgledala je popoflnoma mirno. Kakor otroka je potisnila Ev-zebija od sebe iin natzaj na njegov stol. %"Zdaj boš mene poslušal/' je rekla z resnim, zapovedujo-čim glasoim. "Mogoče, da zaslužim mnogo očitanj, ali tega ine zajslužkn. Nisem te varala in nisem te izdala. Nikdar nisem nobenemu moškemu na svetu rekla besedo, iki bi ga opravičevala misliti, da ga ljulbim. Ti veš, da 'govorim resnico in da nikkKar ni prišla čez moje uisitnice neresnična beseda. Ti me zidaj dolžiš, da sem te varala, a vendar veš in, če si pošten, moraš to tudi priznati, daisem ti bila« vedno vda" na, da sem te vedno spoštovala in te imela rada vzlic razlike v starosti. Nisem ti delala sramote in zato zavračam s ppeziranjem tvoje obklblžitve." •Kadar je Renata talko nastopila, je bil brez mioči, kajti vedel je vendar, itfa Renata1 ne izreče nikdar neresnične besede. Iz njenega ogorčenja je spoznal, kako hudo jo je raz-ialil in ko se je ponosno odvrnila tod njega, ko je odbila roko, ki jo je tstezal proti nji ter hotela1 oditi iz sobe, tedaj se je Ervaebij baron Benalja prestrašil, da ga zapusti za vedno. "Renata — ne be'zi old) ime ne — ostani pri meni — odpusti mi —prosim te — odpusti mi saj sem ves iblazeni saj ne vem ikaj govorim — s»aj te ljubim tako neskončno--" 'Padiel je pted Renato na£o-leni in iprosil vnovič: "Odpusti mi, Renata, saj te Ijwhvm ičea/vse — čez vse —" "Bog mi je priča, da ti odpuščam od vsega srca," je re; kla Renata mieMeo insolze s6 ji stopile v oči. Nagnila se je k Evzebiju, da ibi mui pomagala vstaAti. Hotela ga je prijeti pod ramo. "...ljubim . čez ... vse ..." je jecljal stari mož m v tem trenotku padel na tla. "Jezus ... Evzebij ... ne umreti ... ne umreti," je kričala Renata. Zinoornima polkama je dvignila moža in ga stis nila k sebi. "Evzebij ... ali sli šiš ... Evzebflj govori1.../' ■Vsei klicanje je bilo zaman, Evzebij ibaron Benalja je bil mrtev. S strahom v srcu je gledaH Renata to 6taro truplo, ki je ležalo ob njenih nogah. Kako se je moglo to zgoditi. Spomnila set je, kar ji je zaupno po-vddlal zdravnik tekla j, ko je Leonard Benalja prvič stopil pred svojega strica. Zdravnik je takrat opozarjal Renato, da ima ttpjen mož srčno napako in da se ne sme razburjati. Dobrih deiset minut se Renata ni ganila od svojega mrtvega moža. Sele Iko je docela premagaila ignotzo, in se zavedla popolnoma, kaj se je zgodilo, tedaj se j'e takorelkoč poživila. Pogladila je mrliču lice in mu poljubila roko. "Hvala ti za vse^kar si mi izkazal idobrega," so šepetale njene ustnice. Pozvonila je, a nelkaj časa se ni' prikazal noben, posel. Vsa iliiša je bila zaradi smrti barona Evzebija tako razburjena, Idla ni nihče slišal zvone-nja. Naposled je Renata vendar pozvonila mteko žensko. "Naj gre kdo naglo po zdravnika," je ukazala Renata. Ta čas ostanem jaz tu." "Ali Vas ne ila pristnai. (Duša pokojnega Evzebija je micigla mirno počivati, zakaj Renata je žalovala po svojem možu iskreno. Ko bi njena bolest ne bila tako čista in skre-,na, bi joibila v tem stanju morala vsaj enkrat prešiniti misel, da je zdaj svobodna; nekako zadoščenje bi ji moralo biti, da ji zdaj ni treba več site delati, bila napram Leonardu skrajno malobesedna in hladna m se ga je očitno izogiba- XII, —t« "T' Mihael Kržinar je energično posikrbel za varnost -fia» Lesnem brdu. Rokovnjači «o bili ravno napsldli njegov grad in odignali nekaj živine. 'Mihael je za dobra plačilo dobil dovolj ljudi, iki so bili pripravljeni iti z njim na vojno zoper rokovnjače. Oborožil, jih je in jih raizdelil na več čet, ki so deloma stražile grad, deloma pa iskale po gozdih rokovnja-cev. ♦ Toda oidlkar je bil Mihael sam na < -Lesnem bndu, se ni priikazaJ »dben rokovnjač v bližino gradu. Rudeči Jakob, ki je vodil rokovnjaško oeto, je videl, dedaj se je 'Mihael pripeljali (na 'Lesno brdo in ustavi'1 je svoje napade na'gradič, saj so imeli samio namen izvabiti Mihaela iz Ljubljane v gozdna samoto. Zdaj je čakal, da izpolni Leonard svojo nalogo. Čakal je že več '(fini in postajal nesrtpen, ker je dobival vesti, da se odpravljajo vojaške čete na lov na rokoivnjače. Moral je svoje čete razdeliti na male skupine, da so se laglje Skrivale in nadzorovale cesto po kaiteri se je imela pripeljati baronica Renata. Toda ni je^ bilo, pač pa je končno Rudeče^ ga Jakioba odposlanec, iki se je vsak dan oglas* 1 v Ljubljani prinesel vest, da ibanonioe Re nate ne bo, ker je njen "VjIž nemudoma -umrl. "Torej je Leonardov 'kras ni nalčrt ipa'diel v vodo" se je škodoželjno smejal Rudeči Ja kob. "Tako lepo si jo je izmislil. 'S silo bi bil baronico odpe Ijal — njen mož in vsi ljudje pa bi bili mislili, da je ušla k svoj emit .ljuibi^u — mi bi pa biii obema pomagali na drugi svet, in Leonard bi bil podetky-val veliko premoženje svojega strica. 'Res krasen načrt. Sam zlodej je moral vtakniti svoje 'kremplje vmes in pomagati ba ronu Evzebiju, da je ctdku ril s tega sveta, ipredno smo mogli LcOnardtov načrt izvesti." Odposlanec je prinesel obširno pismo iLeonarda Benalje. Rudečič Jakob je pismo temeljito (preštudiral. Izvedel je poleg tega, kar mu je povedal že odposlanec, samo še tio, naj nujno napade Lesno brdo in skrbi, da spravi Mihaela Krži-narja zanesljivo iz sveta "Če ti uteče, so vsi mk>ji upi uničeni" je pisal Leonard, "zakaj kakor hitro se vrne Kržinar živ v Ljubljano, postan-e Renata njegova. Maščeval ibi se mu sice laihlko tudi pozneje, ali s -tem bi mi ne bilo dosti ipioimagano." ^Seveda, seveldla," se je roga! Rudeči Jakob, "saj denar je vendar velilko -večjega po mena, kakor, samo maščeva nj-et Če bi morala Renata ža lovati še po svoje™ ljubimcu, bi imel Leonard najlepšo priliko piost at i njen tfcAažnik. . Rudeči Ja'kob je bil vesfcl, da se čimprej odkriža telške naloge, iki jo je bil prevzel, kajti vojašlke čete, ki so sc zbirale v Polhovem gradcu, so mu delala veli'ke škrbi. . Zato je takoj razposlal svoje ljudi, naj pokličejo posamične rokovnjaške četice na dogovorjeno shajali-1 šče itn je tudi sam zapustil skrivališče, kjer se jei mudil v zadnjih dneib- »Mihael Kržinar je dobil tisti dan od svojega očeta pismo, z naznanilom, da je baron Evzebij baron -Benalja nagk>ma uimrl. • Pol ure pozneje je iže odjezdil v Ljubljano. Jezdil je tudi mimo slkrivališča Rudečega Jakoba, a ta je bil s svojimi ljudmi že zapustil ta kraj. Šele čez več dni je Mihael zvedel, da so rokovnjači tisto noč po ljutem boju zavezeli Lesno do in pdkilali več ljuldi. Vsakega, kdor jim je prišel v roflco, so vpraševali, (kj-o da je Mihael Kržinar. Ker je vsalk rekel, da je odšel, rokovnjači pa tega niso vrjeli, so vsalkega teh nesrečnikov ubili. Naposled pa je prišla (pomoč itni rokovnjači so se morali umakniti. Užgali so pač prej LesifciJbrdo, a ljudje so ogenj pogasili. Mihael palc ni slutil, kake na- Jviubl ano, 4pa je naivdaialo ta- * rt"" " 0 - , fao veselje, kakor ga ni še nikdar čutil. Rekel $i je, d» to njegovo veseflje ni pošteno ki plemenito čustvo, a premagati tega veselja vendar ni mogel. Ni se pa veselil, kla je Evzebij Benalja mrtev, veselil se je samo, da je Renata sedaj svobodna. "Mislil sem si, dai prideš, malkar če razJtenejo rokovnja-IcJ ves tgrad" je dejal stari- Kržinar, ko je pozdravil sina-"Naročil sem tudi, da pripravijo večerjo zate. Kar sedi." "Temelj res — "? '"Dia, da, Evzebij baron Benalja je mrtev. Prav hitro je Mpravil." (Stari Kržinar je obširno in natančno povedal vse, 'kar mu je bilo znano o vzrokih Evzebij eve smrtr. »Stari Kržinar in pokojni Benalja se nistai marala, a stari Kržinar je bil pravičen mož in je znal ceniti izrdd^ nio odločnost in vnemo, s katero se je Benalja zavzel v kavarni za čast svoje žene. Molče je Mihael poslušal gostobesedno pripovedovanje svojega očeta, in ddo je končal, je le vprašal za večerjo. "Ti moreš v takem slučaju najprej vprašati za večerjo?" se je izačudill stari gospod. "Mislil sem, da me boš vprašal, ikaj naj zdaj storiš?" "Kaj naj storim? Zdaj je vendar čas za večerjo." "Ne govori talko bedasto'' se je razljutil stari Kržinar. Zdaj je Renata vdova in torej ni nobene ovire da se poročiš i njo. Nič se ne čudi. To je venldlar čisto naravno. Renata je ibrez dvoma najlepša in najboljša žena v Ljubljani. Omikana je, resna, ponosna in značiajna — prav žena po mojem srcu." "Oče!" je veselo vzkliknil Mihael in krepiko objel starega gosipolda. "Kaj res talko mislite, ali se le šalite?" "Lej ga — kaj bi se šalil. Dokler je živel baron Evzebij je bila tvoja -ljubezen do Renate prava nesreča zanjo in zate. Bal sem se, fant moj, da ti se oženil s Terezijo Ahčinovo-ki je vesela in bogata ženska. Zdaj ko je Evzebij mrtev, storiš najbolje, foe zasnubiš Renato. iBoljše žene, kakor je ona ne moreš dobiti." "To je res — ali -zdaj ni Še čas o -tem govoriti. Evzebij Benalja niti ša pokopan ni." "Moj Bog, ali naj miar jokam za njim? Star je bid; njegov čas je potekel, naj v miru počiva, kar nas je živih pa vendar smemo računati s tem, da je izginila ovira, iki je lofcila tebe in Renato." "Ljubi oče — nikar se ne prenaglite. Saj še jaz ne vem, če bi me Renata hotela vzeti." "Kaj — tefce — pa da ne bi vzela? iNe btcldli smešen, Mihael. Vsaka, prav vsaka bi te z veseljem vzela, Renata pa tem-boflj, Iker ta ljubi." "-Gotovosti nimam nobene, da me Renata ljubi. Nikdar ni izdala, če kaj čutti zame. Renata ni taka kakomšnje so druge Velika prilika ža delavce. Kupite velike lepe lote, samci 10 minut od dveh velikih tovarem, kjer dleOa nad 200 molž. Naše St. Oair ave. zemljišče na J&t. Clair ave. in Bliss RJdi. je popolnoma Ipreskrbljeno z vsemi modernimi napravami, tlaki, zdravstvenim kanalom, voda, eiektriona luč, senčnata drevesa in tlakane ceste- Veliki loti 50x150 veljajo sedaj samo $305 Na lahka odplačila. Loti so bllrzu ljudskih in višjih šol', blizu trgo»vin in cerkev. Vzemite Shore Line karo ddBabbitt Rd., korakajte južno po Babbitt Rd. do zemljišča ali telefonirajte Mir. Dan Garapiču, Wjood, 7110 W. da vas popelje z avtomobidom tja. The McNutt McCall Main 6530 Central 1580 W. ^ ^ aao HICKOX BLDG. i Prihitela je tudi 'Renata. Z pudano skrbjo je sama .pripravi-vse, kar je bilo treba; prire-I IdUa je posteljo in poslala po Kdravnik*, Toda Evzebij ba-§|t>n Benalja ni hotel v posteljo ^ in ni maral nič slišati o zdrav- I Odpravil je plasle in pozval £ Renato naj se vsede »kraj nje- "Nekaj važroega ti imam po-| vedati," je reikel, ko sta bila I sama "Nekaj- nečuvenega se lie zgodilo. V javni kavarni so jj* te obdolžili, da si mi nezvesta, I da imaš ljubezensko razmerje P a (Mihaelom Kržinarjem, da se S je Kržinar zaradi tege dvobo-jeval z ibeonardo&n.. Spomin na ta tlbgodek v ka-f,, vannd je vnovič razljutil 'baro-I na Evzebija /Sedaj, ko je videl poleg sebe Renato v vsi feijeni lepoti in mladosti, ga je I naenkrat obšel sum, da je I morda vendar ne diolže popol-| noma po krivici. Ker Renata v svojem .prese-Ipiečeniju ni itakoj odgovorila, jo je Evzebij zagrabil za roko I in zakrjpajl nanjpt: "Ali «i čula? Ali so razume-||la? Dolže te, da me varaš in Kift se je Mihael zaradi tebe »Idvobojeval z Leonardom." I' &ele zdaj se je Remata zga- I vTa ohldblžitev je podla laž" je reikla samozavestno. "Pre-tfričanli sem, da sam ne verja-imes česar me ktože zlobni Iju- t "Kaj zlobni ljudje — celo lifrsto (govori tako. Ljudje, ki He niti osebno ne poznajo, si vib javno pripovedujejo. Al-i I pojmiš, kaka sramota je to za-I tne. V časti sem postal star in Efedaj kaj takega I" "Ne razburjaj se, Evzebij," ila Rtenata. "Zaradi po-I dlrh govoric se ne smeš raz-ibfurjati. Še škodovati bi ti utej Bmllo. Povej mi mirno, -kaj se P Zgodilo." p "Se prezgipdaj bos vse izve-lilda,'' se je Ijntil baron Evze-||>ij. "In kaj bi ti pripovedovali I Saj venl^ar nisi slepa. Da je Hlihael Kržinar v tebe zaljuib-Bpm, to ve že davno všaik pprok. Ali mar samo ti nisi tega zapazila?" Ta izbruh banoma Evzebija rapi|priš>eil tako nepričakovano, ■m je Renato (tako presenetil, I da se je nemo naslomila na Hjnpj stol, sklenila roke in po-I gasila pogled. Bik* ji jei nemo-noče pogledati svojemu možu J'y oči, ker ga ni hotela varati Hlii ni hotela lagati, da ne ve za I Mihaelovo ljubezen. S |i "-Čo si ti tako slepa — pa •'h jaz nisem," se je lj-util baron 1'Evzebij. "Kdaj sem jaz že to F opazil. Toda zaupal sem brez-iipojgojno. Sedaj pa se gre za uiojo in tvojo čast. Tu moraš I vendar vedieti, da izgubi vsaka žena svoje dobno ime, čim jo v začno ljudje spravljati v zvezo z Mihaelom Kržinarjem." EiStara in iskrena ne vol j a ba-| rona Evzeibija na ves rod Kr-žinarjev je uldlarila z vso novo , močja ina dan. "Kržinarji imajo isploh slab glas," je zabavljal. "Stiskači so, ošabni, a brezvestni. In posebno ta Mihael; za vsakim |ienskvm krilom se lovi..." "To ni res," je Renata seg-f la svojemu možu v beseido. Bi-* io ji je nemogoče še dlje po-slušati tako obrekovanje moža ki ga je ljubila z vso gorečnostjo srca. Evzebiju ,pa je bil Rienatim ugovor, da-si je bid mirno izre-|l6en, razdražil do Skrajnosti, p. "Kaj — ti ga še zagovarjaš?" je zakričal in vstal s stola ter se oprl db mizo. "Ti se ga upali pričo mene zagovarjati? Kaj ne ttvidiš, kaflkšien suni mora ito v meni vzbuditi?" "Evzebij,—kako moreš ta-«00 govoriti?" "Govtorkn resnico. Morda bom moral d^ti svoje življenje, da operem tvojo čast — |V teh dneh draginje. naj se vsak čuva nevarnih bolezni, ki pomeni propad družinskega preračuna. Popolna resnica je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je naijprej oborožen1'. Zaprtje, glavobol, zguba apetita, splošna slabost, vsi taki simptoni naj vas napeljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranite bodoče neprilike. I Trineijevo ameriško grenko vino je zdravilo, katero potrebujete v vseh takih slučajih. Sčisti prebavljalne organe, odstrani nabrane'nečistoče, kjer se redijo barili, pomaga prebavi, povrne apetit II in utrdi kri in želodec, da se lahko bori proti napadom škodljivih bakterij. V zgo-rej omenjenih slučajih in pri nervoznoeti, neredih v želodcu, pri Spremembi življenja ali za prtmogarje, je to zdravilo priznano boljše kot vse druge priprave. Je delano le iz grenkih zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in iz čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni želedoc z veseljem pozdravi I to zdravilo. Cena $1.00. Po lekarnah. Trinerjev liniment pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Je neprecenljive vrednosti za rev-matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napet ja, trd vrat itd. Je osvežljiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c po lekarnah, po pošti 35 in 6oc Trineijev pomirjevalec kašlja je najbolj zanesljivo zdravilo za prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma, itd| Cena ista kot liniment ' Trinerjeva zdravila so dobila največjo nagardo na vseh mednarodnih razstavah. Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Francisco, 1915, največje darilo Panamske razstave, 1916. Joseph Triner, KEMIST I 1333-39 So, Ashland Ave. Chicago, 111. .JI II ^hH (IN tem času približal z iyobeaje-nskimi in ženitovanjskimi po-nudibaimi. "Cemu sii pa potem talloo pri-hitel t v Ljubljano? Saj da sem ti pisal resnico o Evze-bijevi smrti, o tem vendar nisi dvomil." * ' • "Prišel sem — sam ne vem čemu, vsekako ostanem (k> pogreba." Itygreb Evzebija barona Benalja je bil veličasten in u-detležba je bila ogromna« Toda dosti lboij kot za pogTeb, žalu-jolčto vdovo in vse pogrebce se je javno mnenje zanimalo za opordko umrlega Evzeibija. . Dalj« prihodnjič. POZOR 1 - Večja svota denarja je do-sipela za nekega Fr. Gornika. Kdor misli, da je denar njegov naj ®e oglasi pri Frank Gornik, 6113 St. Clair ave., kjer dobi (denar izplačan. ______—-—--——----j .Ji I ZADNJI RODOVINE BENALJA 1 ZGODOVINSKA POVEST I BMS&gl&SfiMS 1 " I SPISAL I 1 FR. REMEC ■ _____:--B