ZS. Sfroilta, I UHI|mf i ponMjik, 1. ftknap]! »U. UVIII. leto, »Slovenski Narod* velja v L|nbliaal tu dom dostavljen: • v upravništvu prejeman: cc^o teto narrej . • • . K 24*— I ćelo leto naprej . » • . K 22*— pat leta „ ..... !2-— I pol leU m .....U*— četrt leta . • • • • . 6- I četrt leti „ • • • • # 5*50 ju mesec . > » • # 9 2*— I na mcsjc m • • • • , 1*90 Dorfs* na! se frankirajo. Rokopisi se ne vrafajo. gredatttvo i Saalio?a bUs« *L 5 (v pričuvu levoj teitfaa *L 34« Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trik rat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin Pri več,ih Insercijah po dogovoru. UpiavniStvu nij te pošiijajo na ročni ne, reklamacije, inserati i. t z ijutim učinkom streiialoča ar-tlleriia je imela tuđi včeraj uspeh. Scvražnik |e v na*hujšeni esnju liprazcM nekatere strelske jarke. Tud: na osta?i fronti v rusk! Pulski je bil semtertja topovski boji. V Karpatih }e potekel dan mir-neje. Vr Karpatfkem lesneni pogonu se vrše Še boji za nekatere tik sever-no od preiazoih višin ležeCe pozicije. Nam^stnik nače!n?ka generalnega štaba pi. Hofer, fiol. • m m ODBITI RUSKI NAPADI V VZHODNI PRUSUI IN POLJSKI, Dere'.in, ,30. januarji. 'Kor. v.r.^i Porcčiicf Wo*uovega urada: Veliki glavni stsn, dre 30. iar.na^a; Vzhodno boHšče. V vzbećni PrL'Siji so Rusi br^zuspešno napadali mostiće vzhodno D^r-kshnren?.. obstreljevali naše utrdbe vzliodno jezerske planete ter posku-sili jiigovztiodno od jezsra L6wcn-tln napad, ki pa se fe razbl! v našem o^njn, Hiiske ročne naradc v o'-'o'ic! vzhodno od Lowicza st^o od^Mi z naitežpti^ izjruhami za fovražnika. \~rko\no arniadno vodstvo. ODBIT FT 5K! N\PAD PRI BORZYMOWU. BeroHn, ?A. januarja. HCo" ur.) VVolffov urad lavlja. Veliki tjavni stan 31. jannsna. Vzhodno bojišče. Z vzhC'inorruske ir»e:e nrcesrr n' e^a. V Poljski šino pri Bor7vr^own, vzlfodiio od Lowicza odbi1! ruski napad. Vrhovno aroiadno vodstvo. Rusko uradno ooročilo. Rusko uradno poročilo z dne 29. januarja pravi: V vzhodni Prusiji so trajali boji v okolici Malwišeh in Lasdiuehle. Na desnem bregu Visle je prišlo do artilerijskega bo:a in do spopa-dov med sprednjimi četami. Spre-meirihe pa se nišo zgodile nobene. Nemci so zopet napadli našo fronto pri Borzvmovu. Njihove raskoke smo zavrnili. V zadnjih dneh je naša artileriia uspešno obstreljevala so-vražne pozicije ter je razdejala pri vaši Altanka neko neprijateljsko baterijo. V Galiciji se je raevil boj na ćeli crti cd Dukle do Istrova. Na desnem krilu te fronte smo zajdi 100 sovraž-nikov ter ugrabili 2 strojni puški. V Bukovini se je vrši! pri Va!e-putni, jugozapadno od Kimpolunga. artilerijski boj. URADNO POROČILO O BOJIH V KARPATIH. D'jnaj, 31. januar ja. (Kor. ur.) Vrhovno armadno poveljstvo poro-ča: Prehodi preko gozdr«atih Karpatov severovzhodno od Lupkovske^a ^&&* *a l*iH fx erutovaro po7.ori?če nri'jiitejših bcjev. Daleč odr'alieni cd velikih operacij na ruskem Poljskem, j tverijo prelazi atrakcijo za nasprot-nika. Zlasti prelaz Uzsok, rrelaz Ve-recke in prelaz Wyszok so menjali 7ac*nje tedne večkrat g'ospodaria. Pokrajina severno in južno od teh pre-azov je vsled neprestariih bojev pc-na strelskih jarkov. Vsak napad, hodisi s severa ali z ju^a, mera računati z velikim odporom vr teh strel-shih jarkih, k* leže drug za drugim. Koncem decembra se je našim četam posrećilo po stirionevnem junaškem boiu iztr^ati Rusom prelaz Uz?ok, naše čete pa so se morale nato 1. januarja zopet umakniti. Od te^aj je oštri? prelaz v sovražnih rokah, kate-remu se je nozne'e tuđi posrećilo tako v dolini Ung. kakor pri drucrih preb^ih pridobiti tal. V tej fronti so držr!i naše čete pri Revnelvju. južno od Vezerszallnsa in Volovca ter pri Okormezoiu pri Ncmet Mokri in Koro-mezoju. Opetovani sovražni poskusi prodreti še boli proti nigu, so bili vedno zopet zavrnjeni. Poznejsi naši poskusi zopet zasesti vrhove pri prelarih so imeli povsod pnpolen uspehu V večdnevnih bojih, otežko-Čenih vsled vremenskih in talnih raz-mer, so naši zavzemali pozicijo za pozicijo. Kljub ruskim ojačenjem in številnim sovražnim napadom so pridobivale naše čete dan na dan terena ter končno zasedle povsod prelaze. V teh težavnih bojih so tu stoje-Če, razmeroma slabotne čete izvršile izredno nalego. Vsled zavzetja vseh prelazov je karpatska fronta, ki se je bila vs'ed ruske protiofenzive v drugi poicvici decembra na desnem krilu in v sredi vzbočila proti jugu, zopet popravljena. m m m Rusko poročilo o našem prodiranju. »Times- poročajo iz Petrogra-da: Gibanje Avstrijcev in Ogrov v vzhodnih Beskidih prihaja vedno boli najvažnejsi faktor vojaške situacije. To gibanje se je hitro razvilo na fronti 160 km. Sovražne kolone so poskusile prodreti preko številnih prelazov, ki leže v tej fronti. Čete pošiijajo ob važnih železniskih pro-gah z juga. Przemvsl le^i v sredi-sču crte tega nrodirania Nemcev in Avstri]c°v. Namers gibanja je pač osvoboditev ts trdnjave. Prremys1. V ruski armadi imenuieio trd-niavo Prz2mysl »vražio trdnjavo« ter 50 vojak! prepričani, da si mora vsak razbiti giavo ob tej trdnjavi. Splrsno občuduje?o hrabro obrambo te trdnjave in ćelo prefiravajo silne izgi^be. kntere so imeli Rusi pri na- skakovanju. * • BOJI V KARPATIH. Uradno peročilo pravi, da so naše čete zopet zasedle karpatske prelaze. Gre tu najbrže za prelara Vereczke in Beskid. Ruske čete se tu nvkaio. Na Zgorn^em Ogrskem ni so-v-ra^nika. ponekesj so naše čete ćelo že prekoračile gališko mejo. Upr^^-ičeno pa je demnevanje. da bo-do Rusi đonili oj?čenja ter nato za-čeli zopet prodirati. Boji, ki se vrše tu za prelaze, so dru£ od drugega več ali mani neodvisni, v celoti pa zasledujejo vendar en cilj. Rn?!:o poročifo o bojih v Karpatih. Rusko uradno poročilo z dne 27. iaminrja o bojili v Karpatih pravi: V Galiciji je razvil sovražnik živahno delavnost zlasti v fronti Jaslika^ Uzsok - Verreczke - Gaidanka. Mo-čen je bil zlasti artiljerijski ogenj. Tuđi na več drugih točkah je sovražnik pričel z ofenzivo. RUSI V BUKOVINI. Iz Bistrice poroča »Az Est«, da v Bukovini počiva vsaka akcija. Sovražne čete se ne ganejo in vse kaže, da Čakajo na ojačenja, dasiravno so bili pri Jakobenvju in Kirhbabi ter sploh v južnem delu Bukovine v premoći. Zlasti velika je bila njih premoć pri Jakobenvju in se ie le boljši kvaliteti in bolišemu vodstvu naših čet zahvaliti, da smo tam zma-gali. Iz Bukarešte poroča isti list: Glasom poročil iz Mamornice in Burdujenija se trudijo Rusi zasesti karpatske prelaze, ki se odpirajo proti Sedmograškemu. Vsi ti po-skusi pa so se do sedaj ponesrečili. Po večkratnih poskusih so se morali Rusi umakniti. Ruski generalni komi-sarijat je baje že na povratku v Cr-novice. Dan na dan prihajajo ruska ojacenja, po porazu pri Jakobenvju pa niti Rusi sami ne upajo več na zmago. Ljudje. ki so dospeli iz Itzka-nyja v Bukarešto pripovedujejo baje, da se je pelial v nagli vožnji v če-trtek skozi Sučavo avtomobil s šti-rimi ruskimi častniki. Avtomobil se je par minut ustavil in častniki so odredili, da se pošta zapre in dragoce-nosti odpeljejo. >Times« poročajo: V Bukovini, kjer so doživeli Rusi pri prelazu Kirlibaba majhen poraz, se vrsi sedaj boj pri Valeputni, 10 milj od ogr-ske meje. Ker leži ta točka nekaj milj severno od Jakobenvia, se da sklepati, da so avstro-ogrske čete, ki so se bojevale na tej fronti, ustavile prodiranje našega zaveznika. Petrogradski listi poročajo, kakor se izve preko Krakova, da so Nemci obstreljevaii mesto Luto-miersk pri Lodzu ceiih 9 ur. Štiri petine mesta so razrušene ali zgorele. Tuđi samostan na periferiji mesta je deloma razrušen in mnogo cerkva je poškodovanih. Nekaj oseb je bilo ubitih in ranjenih. Predmestja Miko-lajevice, Solczvno, Prvventa in Zo-fiovka so skoraj popolnoma zgorela. LIST^K Franeoski spisa! Pierre d e Cou-1 e v a i n. Prvi ćel I. Pri gospć Villarievt, Madison Square. Ne\v-York, je vse kazalo na odhod v Evropo in na namen dolgo-trajne odsotnostL V stopnišču je bilo videti kup prtljage z znamko »Pariz-, naslanjače za prekmorsko vožnjo in tište ploščnate, takozvane •-kajltneT kovčege, ki jih Amerikanci ravno tako radi pclnijo kakor prazni jo. Miže in ogledala so bila za-Zniena, preproge povite, najdragoce-nejsa oprava pa v odete preoblečena. Povsod, na stenah in policah so se nrikazovale velike praznine, čmerne in odurne, in že cb vstopu v hišo si r bčutil mraz in odmev od stanoval-cev zapušcenih prostorov. Edina knjižnica je ohranila še veselo in udobno lice. S hrastom obi-te, enolično temnorjavo pobarvane stene, kamin v sljgu kraljice Ane, velika srednjeveska svetilka, umet- na okna in regali, obloženi s knji-gami, so se raman trudili vtisniti ji pečat resnobe. Neka ženska in mlada fantazija le iiničila vtis te resne slike s po-močjo ne^tetih modernih, liubkih in umetniških stvari. Prenroge iz ori-jenta, medvedje in tigrove kože so se razprostirale po tleh. Visoki, niz-ki, ravni in peševni stoli, ob n^sla-nialih okrašeni s svilnatimi trakovi, dišeče blazinice Mle so raztre^ene na levi in desni. Tu so bili mali ka-rapeji, obdani od španskih sten. ste-klene omare, polne umetrrri, cvetlice in svetilke s prekrasnimi senčniki. Mlada devojka, katere pr^tana in obleka ste popninoma soglasali s tem interijerom XIX. stoletia. je hi-tela po sjbi sem in tja, roke polne posla, in pospravljala ilustrovane liste in revije v predale dolge miže, ki je zavzemala polovico knjižnice. Ravno se je obrnila s hrhtem proti vhodu, tedaj se je prikaza! v okviru razgrnjenih zagrinial med vrati gost: kakih trideset let star mož, zelo korekten, zelo eleganten v svoji večerni toaleti, visoke postave in jasno obrazovanih potez, lastnih čistopiemenskernu Saksu. Za tre-notek je postal na pragu, nato je tiho vstopiL Annie Viltars gra n! zapazila, dokler ni stal ob njeni strani; lahno se je zdrznila. — Frank! je vskliknila. Prestrašili ste me! Bila sem tako zatnpljena v to prejevanje, da vas nisem slišaia vstopiti. — Ali vam morem pomagati? — Ne. hvalo. Končala sem z defom, je odgovorila dovojka. zakle-pajoč zaHnji prednl. Ne bo mi žal, če se nekoliko ođpocnem. Po teh besedah je gospodična Villars peljala svofega gosta h kaminu, v knterem ie veselo plapclal j ogenj. nm ponudila stol. sama pa se j ie vrgla na stol-z;balnik. ki ga je s ! koncem prekrižanih nog spravila v ' tek. — Zibajte se, zibajte se, je smehljaje spregovoril Frank Bar-rett, to je zabava, ki jo bodete v Evropi nogrešali. — Kako, mari tam ne bo zibal-nikov? — O. so. toda trdi in težki so in nerodni. Ne znaio jih delati in rabiti kakor v Amerikk — Kaka krasna iznajdba! — Genijalna iznaidba, kateri imamo, o tem sem prepričan, zahvaliti svoje najsrečneje inspiracije. Ti zibliaji bude in usnavajo misli, prekinjajo in spremljajo pogovor. Zabava ali flirt, če se parček ziblje unisono, staviti smeš, da se docela umeie. Gospodična Villars je nekam začuđeno motrila mlađega možau. — Nisem mislila, da znate tako dobro onazovati, je dela. — Hvala, je cdgovoril gospod Barnett in se ji poklonil. Mnenja scm. je nadaljeval, da ie stol-zibalnik občudovanja vredno orodje ženske kr?keteri.!e: pomaga do veljave nje-nemu stasu, njenim rokam, njen'm nogam ..., ženska si ž njim pomiri tuđi svoie živce. Z zibljaji svojega naslnnjača izdaja Amerikanka svoje duševno stanje, ravno tako kakor Šnanka z gibliaji svoje pahljače. Zmerni in pravilni naznanjajo no-tranji mir. dolgi in počasni premiš-lievanje, kratki in prenagljeni jezo, slabo volio... Vaš stol na primer v tem trenotku prav dobro izraza utrujenost — Ne čudim se, je smeje odvr-nila Annie Villars, na pol mrtva senu Mislila sem, da ne pridemo nikdar do konca vsega tega, kar nam je še preostalo. — In sedaj končno vendar stojite neposredno pred potovanjem v Evropo, o katerem ste že tako dolgo sanjarili ? — Da, in sedaj, ko je prišel čas, da zapustim New-York, se čutitn ža-lostno, žalostno. Da imam pogum, izpraznila bi svojo prtljaga — Opogumite se! — O, bilo bi zaman. pred pote-kom oseminštiridestih ur bi se zopet napravljala na pot Odkrito rečeno. nikdar nisem mislila, da je slovo tako mučno. Ćeli dan so mi te neumne majhne solze stopale v oči in rude-čile moj nos. Mari ni to skrajno smešno? — Smešno? Ne nikakor ne. Vaši sorodniki, vaši prijatelji so pač vredni nekaj kesanja, — Zares čudno je to, vse te dni, ko sem pospravljala svoje umetnine, sem imela občutek, kakor da jih ne vidim več. Mari je to, kar imenujemo slutnjo? Morda poginem na poti, umrem na pogubni mrzliei v Rimu ali kjersibodi na influenci; ne bodem prva. — So stvari, ki se jih za vas bojim, mnogo bolj, kakor prekmorske vožnje, mrzlice ali influence.., — Kaj imate v mislih? — Pasti za bogata dekleta; te pasti, ki jih Evropejci tako spretno nastavljajo in ki so izdelane v po-dobi knežjih in grofovskih kron. Amerikanka, naj si še tako pametna, jih ogleduje sprva z radovednostjo, pozneje z rastočo zavistjo. Stopi prav blizu do nje, preblizu... in, klik, klek... vjeta je. Predno se za-ve, je vojvodinja, markiza ali kom-tesa in igra je dobljena. Gospodična Villars se ni mogla vzdržati smeha. — Frank, je rekla, vi morate spisati »vodnika« v vporabo mladim deklicam, ki se odpravllajo v Ev- 1 S"in J. .aLOVgMftKI NAMOO*. *•« |. febnMt)« mi. 25. stev. Pohvalno priznao]* ta naio annado* Berolin, 31. januarja. (Kor. ur.) Vsi listi poudarjajo z veliko hchvalo nspehe. ki so jih proti Rusom izvojevane avstro-ogrske čete, »Krcux-leitung« izvaja: »MotrcC položaj na vzhodu se moramo s posebno pohvalo in z najviSjim priznanjem spominjati junaikih čioov avstro-ogr-skih čet FeldmarSat nadvo]voda Frlđerfk Pii 14. annadnem koru. Duna|. 30. Januaria. (Kor. urad.) b vojnega tiskovnega stana poroča-|o: Ko je Njegova c. in kr. visokost najpresvitlejši gospod feldniaršal nadvojvoda Fridcrik tekom meseca Januarja ogledoval čete, je prišel tuđi k četam 14. armadnesa kora. Ko Je spreje! poročilo kornera povcl]ni-ka felćmaršallajtnanta Rotha. si je gospod nadvojvoda natančno ogledal Čete tega kora, ki so jih vzeii kot rezervo iz fronte ter postavili cb cesti, tiakar se je podal k baterji 30*5 cen-timeterskih rnožnarjev, ki je pride-ljena temu koru in ki jo je s posebnim interesom ogledoval. Nadalje je obiskala Nj. c. in kr. visikost neinške čete, ki operirajo skupno s H. korom. Njihov poveljnik senerattaUnant pl. Besser je pedai službeno poročilo. Po malci, ki jo je zaužil tetdmaršal nadvojvoda Friderik v krosu nem-ških oficirjev, se je odpeljal k obema poljskima boinicami tega kora (iro-moška I. in Hochencpgova skupina), katerih resnično ugledno vodstvo ga Je popolroroa zadovoljilo. Ta inspekcijska vožnja, na kateri je prišel IcldmarsaK kakor že večkrai v tcj vojni, zopet v neposredno dotiko z oficirji in meštvom na fronti, se ie vršila pri izvanredno neugodne m vremenu. Neprenehorna je snežilo in deževalo. Debela gošća sncg'j in biata je pokrivala teren, tako. Ja ic bila vožnja skoro nemo?očx Nnvzlic tem ovirajočm zmianjim okolsei-nam. ki so jih morale čete premrgati, je dohil nadvojvoda pri ogicdovanju najboljše vtiske. iVogel je konstatirati, da so čete skcz;nskoz donro oborožene, hranjene in oprcm!]eref ter se o tem prepričati, da so d^bro pres^rbljcne z varstvenimi sr?dstvi proti mrar.u. Nadvojvodi se ]e posebno oziral na fatalno dejstvo. Ć2 Čeviji vojakov vsled tra'ne inrkrctc zelo trpe, in je odobravat korake, ki so se uvedii. d3 se to zlo v bodoče prepreci. Glede navtanier.ja se je konstatiralo, da je ne glede na pomanjkanje in težkoč* venđar vs?k''o pod streho, ter vide!o, kar je zelo interesantno, da Ježe čete rnje v roj-ni fronti v kritju nego pa za trmto kot rezerve. V Kritju :ma nnmrti | vsak rnož svoj prostor, ki st ga napravi v svojo iastno udrbnost. kakor mu donušća čas in možnest, dočhn se inore za frento nastaniti le za silo. Čudovito dobro je zdravstveno stanje čet. Moštvo ie dobro branjeno in utrjeno, sveže in zdravo, knr je 7olo razveseliivo. Navz!L* o^zrrjmnim šra-pacom. fizičnim, r>si:rčpim zahtev;tin vojne, ki trajn skoro že Šest m -se-cev, ie razpoločenie čet i?borro. Za-ODljivi so in do*r;re volje, sigurno znamenje r'hove veiike moraličr.e vrednosti. Tuđi ojrledovanje 14. knra Je zn ie vam bo. da so vaii ro- I respondenz«, se Je smatrala •tpatro* ogrska vlada vsled postopania Rusov proti romunskim tegijam prisiljeno, da vlofi proti temu protest, ki m« Je dala Utraza v verbalni noti, doposla-ni r4vczniškim vladam in nevtralnim drtavam. V noti se opoxar|a na to, da ie avstro-ogrsko ministrstvo zu-nanjih del potom verbalne note ugo-varjalo pri zaveznikih in nevtralnih državah proti temu, da Rusija ne pri-znava značaja poljskih kgij kot kom-batantov. Po tanesljivih poroci I ih ruske čete tuđi romunskim legijam no priznavajo tega značaja. Clane teh IcgiJ Rusi obešajo, ako jih dobe v r<^ ke. TakSno postepanje Je flagram » kršitev mednarodnega prava. Nota opozarja ra to, da stoje ro-munske legije, ki \h tvorijo avstro-ogrski podanrki remunske narodno-sti, pod poveljstvom c. in kr. častni-kcv, ki so sami podrejeni avstro-ocrskemu armadnemu poveljstvu. Člani romunskih legij so prisegli na zastavo in nosilo kct znak črnožo!t trak ra rokavu. Kakor poljske tec:i-ie, tako odrovarjajo tuđi romunske legiie ne samo vsem pogoem haaških dc'očb glede prostovo!)-s!\ih korov, marveč tvorijo del arma-dc same. Avstro-ogrska vlada torej vla^a v vsi fermi protest proti posto-pnrs}u ru^ke vlade napram romunskim legij^ni. Nahorl brez nabornlkov v Rušili. Kamturs, 31. jaruarja, (Kor. ur.V »Hamburger Nachrichtene poiočtiin iz Kopenhagna: »Ruskoje Slovo« jav!:a i? Ricret Ko je sem!vo}-nike. se je dognalo, da so vsi Črrc-vojrik? skrivaj zapustili me^to Niti eJen obvezanec se ni kom sij\ rr^v!-stavil. Ravnatelji vseh ietn.šnic v Rusiji so dobili ukaz, naj »zbero voia-ščini podvržene kazn]en>e, da $c uvrste v armačo. m m Ao^IcžI bočejo taje Srbom na romoč. Atenski listi, si dajo iz Egipta peroč^ti, ću pripravljalo Angleži tam d\ e elcspedicTski armadi — eno se-stoie^o iz 80.000 Tndijcev, dru^o iz 50.O00 Angr'ezev — s katerima heče-jo Srbrm ra rcmoČ. Armadi naj b\ se . izkrcali v Baru. — Skoraj odveč je, da derr.emira berolinska »Kreazzci-tuns« to vest UN1ĆEN 1.-5. FRA\COSK1 PE-HOTN1 POLK. Bsrolin. 30. januarja (Kor. vr.) PcroCUo Wo*irovei?a nrsdx Vciiki glavni 5tar. .. Na sevetnrm Flandr^kem so priče1' s splo^nim prodir?^?em proti pozicijam zavernikov. Tuđi \vfnn od Vpresa so Nemci rnočno oiač !i svoje postojanke, dečim poštljajo črv^e nove čete proti zahodu ra t^Čko. ki Je zelo vp?na ra cf*»r7Tvo, ki jo Nemci z vso silo pripravtlajo. Ce?cr Vlljein v BeroTnn. Berolin, 30. ft«unna. CKor. nr.) (Uradno.) Cesar Viljem se je vrni! od ojdedovania na zahodu države in bo kratek čas ostal v Bcrolinu. BOJISCE V BFLGf.H IN NA FRANCOSKFA1. »Lokalanzeiger« poreča tz Že-neve: N^'^oHši deli arninde French so zapustili svoje pozicije pri La Barseeju. Sp!oh je b:lo za vzdr"a\ie pozic'i v pokrajini Bethune premalo čet Če bodo hoteT* ^aveznki zopet dobiti te pozicije n^rnl, bodo morali žrtvovati mnego mo^tva. O bojib pri La Basreeiu pcroČa Reuter. da še trajajo. Začetck hoia ie poteknl w»rodno za Kemce, pozneje pa se Je fvtka razvila ug^no zi r.i-veznike. Bitka se je nrice^a v riede-!jo. Ncmci so naskorili jarke neke^a nnjrfe^ke?ra pofVa ter te jarke znsedli. Dv^a druga prlka sta nato v pone-de'iek zvečer izvr^Ha protinapad ter brke rn stra^rsem ^o^u zopet z^vze-!?? in vjela rrr-v^o Nfm^ev. Nana'i r^ Brtbune so Ncmci izvršili v strnjeni fcrrmci'i, knkor ie to sicer v navrdi na Flandr^kem. Ko!.rro, k' \t nrodi-ralr. pa te znržnl <^genj težkih topov. — N?m?Vo nor«yiin cr^v^^i ^r^^^če. Vojaski sotruđntk »Dailv New-sa« kritizira, da angleški vojni urad tako malo pove o bojih zadnjega po-ncdeljka pri La Bass^^ju, Zasti uradno angfeŠko poročilo ne omenja. da so Anffieži izgubili na teritoriju. Na-sprotno pa se je izvedeto iz uradnih franeoskih poročil, da so Nemci po* novito napadli Oivenchy ob kanalu Airt-Berbune, da 90 Angleži napad zavmiii in izvršili protinapad ter zopet zasedH svoje prejšnje pozicije. Kritik navaja nato nem*ka poroćila. ki govore o umikanju Angležev in Francozov ter vpraša končno. kaj je res. Treba jo avtentičnega uradnega poroćila. • • • Naše notorne baterije. Nobena tajnost ni več, đa Ie Nemčija zahtevala naše motorne ba-teri.c za vojno proti Franciji. Zato Je pustil cenzor tuđi »Reichspošti« tolc pismo iz nemškega velikega glavne-ga stana: Pet mesecev je že, odkar smo zapustili domovino in niti slutili nismo, kam nas popelje železnica, Kcnčno smo dospeli v Nemčijo. — Tik pred Licgom smo spravili svoje 30*5 z vozov. 2al je bil Lićgc pade! brez nas in šio je naprej v Namur. Nemci v strelskih jarkih so bili zelo preseneteni. ko so videli prvič padati naše krogle v Namur. Naše rogle tulilo, če 5e vozijo po zraku, kakor psi. Tri dni smo stali pred Namurjem in Belgijci trdnjave nišo j mogli več držati. V teku so jih nato I zasledovali. In ker ie šio tako hitro, ' snio mogli tuđi mi tak ej za njimi. Bilo je namreč zc!o važno zavzeti francesko mejno trdn]avo Mauheu^e. Kmalu so pošiljali Avstrijci prve pozdrave na Francesko. Po esemdnev-nem obleganju se je udalo 42.000 mož s trdnjavo vred. Nam so poslali Fran-cozi v baterijo 3 granate, tođa brez uspeba, samo kuhinjo bi nam bili skoroj razbili. Potem je šio preko 8ruslja pred Antverpen, Čez 12 dni pa je bila razbita tuđi ta trdnjava. Nato smo se odpeliali v Koln, ker je bilo treba popraviti motor. Čez 8 dni smo se vrnili proti Vnresu. kjer stojimo tuđi še dares. Zatrjuje se. da dobi vsak Francoz. ki pripele koke-ea vjetecen Avstrijca, S0 frankov. Naj jih le iščejo? Dre 30. decembra je pade! eden naših tovarišev, zadela £a je glava šrapne-a. To je bil prvi, ki srro ga na ta način izgubili. Druge ir-gube «mo Imeli na železnici, ko smo se peljali izpred Antverpna v Koln. V Lie?ru sn-o izgubili štetnika. 4 ča<;t-niki in 1 mož pa so bili raneni. Hvala bogru smo se dru?i skobacali izDod razvalin vozov. Vse bi bilo lahko TiTiičero. Topovi, moštvo. municiia. Na5 vlak se je bil pripelial s hi-trostjo brzovlaka in se je ponesreČii, ker «0 odrovedale zavore. Redko %e rgodi, da obstrelluieio na$o bnteriio. ker stojimo na'manr 8 ^n 9 km oddnfieni od sovražnika. Pranco7T n.is skuhalo na vsak način uničiti. Tcda Vakih UW0 šrannefov in crranat je doslej ubilo samo enega moža. Vpofto!ftev generala Paua. Da bi zakrili mnčni vtisk vpo-ko'itvf rerer-^Ta Pstto. prina^a'o na-ri^ki V*t\ \y Pesanco^a vest, dn po-tu?e gerer3l P?u v R!^?:o. dn p-e-vznme t-»m vodst\ro nekega armad-nega ^b^ra. Iz Christi?n;7e rnročaio, da je do^nelg tja velika dru?bn 15 franco-skih Časfni\ov. M^tro. da ie bil med njimi tuđi general Pau. Caslmfr Pcrter vjei. Pariz, 30i )anuar|a. (Kor. urad.) Kakor poročajo listi, je bil v bojih pri Soissonsu vjet Claude Casimir Pe-rier« sin bivšega predsednika fran-eoske republike Casimira Periera* m * • Anđelki poslane! v volnL ' London, 30. januarja. (Kor. ur.) »Westminster Gazzette« javlja, da se nahaja 190 članov zbornice lor-dov in 200 članov poslanske zbor^ niče v vojni. Izmed članov poslanske zbornice iih je 50 liberalnih^ drugi pripadalo večinoma straniu uoio- nistov. • » AngleSkl rrakoplori sađ Ostenđont »Baseler Nachrichten« poročajo: Od 7 angleških letal, ki so obstrelje* vala Ostende in Zeebrugge, se 3 leta-la nišo vrnila. Na povratku so jib obkrožila številna nemška letala ter pognala proti morju. Med pogrešani-mi Angleži se nahaja tuđi letalec Samson, ki se je že večkrat odliko-vaL • • • Nemškl aviatiki na posIjl *• Par!«, 30. januarja. (Kor. urađ.) A^ence Ha vas javlja: V petek ie kro-žilo več zrakoplovov nad Bailleulom ter mctnlo bombe, ki so povzročile znatno škodo v blizini kolodvora. Francoski aeroplani pri M&hthausenu. Strassburg, 31. januarja. (Kor. urad.) V petek popoldne proti pol 4, je priplul nad postajo Teichweiler pri Miihlhausenu v Alzaciji sovražni aeroplan, ki je vrgel 5 bomb. Bombo so le malo pcSkodovale v blizini kolodvora se nahajajoče prometne naprave. Ranjen ni bil ntkdo. Avijatik, ki je očividno prispel iz Belforta. Je izginil predno so ?a mogli nem^ki aeroplani zasledovati. • • • Angležl nstrelUS lastne letalce. London, 31. januarja. (Kor. ur.) »Times« poročajo iz Kaire, da so an-gleške straže ustrelile nekega fran-coskega letalca in njegove^a angle-škepa opazovalca* ki sta na svojem poletu vzhodno od sueškega kanala izgubila stroj Ui se pes vraćala v EgipU Potopljen! anglešk! pamikL London, 3L januarja. (Kor. ur.) Reuterjev urad poreča: NemŠki poj-morski Čoln »U21« je včeraj zjutraj s torpedom potopil obrežni parnik »Ben Gruachen« iz Northshieldsa, Poveljnik je dal posadki 10 minut časa, da se je resila. Pozneje je neki ri-biški parnik odpelja! posadko v Fleetwood v Irskem morju. Isti podmorski čoln je vjel opoldne parnik »Lindabbnche« na poti iz Manchc-stra v Beliast, zahodno od Livcr-poola ter s posadko ravnal enako, kakor z ono »Ben Gruachena«. Neki parnik, ki je včeraj zvečer dospel v Liverpool, poroča. da je opazoval, kako je podmorski čoin potopil še neki tretji parnik. Potopfjen francosfci pođmor?k! čoln, Pariz, 30. januarja. (Kor. urad.) »Le Temps« javlja, da se je pretekli teden pred Nieuportom potopil Iran« coski podmorski čoln »219«. Utonilo je pet mož posadke, ostalih 35 so re-šilL jaki prozajični. nerodni. dolgočrsni. Od tu ra do onvga. česar se bojim, je samo ?e korak. — Če bi bla prav rnlala, bi se po pravici bali za m?, trda enoin-dvajset let imam — trikra*no dobo razsndnosti — in tri leta Je, kar po-hajam v svet, — V svet, sestofeč iz va?ih prijateljev in ljudi, katerih pretekHst in značaj poznate. Va*e poznanje č!o-ve?.ke narave je baš radi tega zelo cmejene. — Ne toliko, kakor vi mislite. Naletela sem dovolj pogrsto na laž in hinavstvo. da »u morem spoznati, je odgovorila devojka z rezkim glasom. — Tem slabse in tem bolje, fe odvrnil mirno Frank Barnett. če je vaš oče v svoji poslednji vclli i7rr«Hl želio, da ne nojdite v Evropa, dokler niste dorolnili svojih enoindvajset let, tedaj je to storil, ker je upal. da bodete omožena ali pa, ker }e hotel, da se zaimretc braniti proti aačr-tom onih. ki ifčejo veliko dota — O. bodi te brez skrbi, brani!« se bodeni, branila se bodem, ie odgovorila devojka s pouđarkom. ki Je pričal o sili n'enega značaja. Ne bodo me ngrabili. ne bodo me omoiiH proti moji volji, in Ka trdito setu od-ločena, da *e povrnem sem kot fo-spodična Viliars. ^Bofdaj! M as ^B^SSaB^H^B fl^A ^BH^B i^^^hhIB^BbjVP^Ih ^ jene r ognjem, ki je Annie za treno-tek pognal rudečico v obraz. — (X vi Frank. je rekla smejoč se, da zakrije svojo zmedeTiost, vi ste ećen tistih, ki nočejo, da gre le ena ženska ali en sam dolar iz Amerike. -^- Res je, ne morem brer srda gledati, kako naša mlada de-deta do-našajo ler^m in lenm gospodom prc-mofenja* ki so nj'bove očete veljala divljenje, skoro vselej pa zdravje. Če gre to tako naprcl morali bomo slej ali prej vpasti v Cvropo, da si pridobimo svoje narodno prenrže-r,je nazal. Olejte, ženske so nehva-le^ne. kaker otroci. Ne cenijo niti dobrote niti požrtvovanosti. V Ameriki smo Jim dali vse pravice, jim priznali vsemogoče privilegije. V razkošnosti žive, ki je m pozna Evropa, in levov plen je, ki ga jm prepuštano. A fflei. to jim ne gado-stn]e več! Treba iim ic seda) kron, in. ker jim jib mi ne moremo dati, nas zapostavljalo tem gosoodom z naslovi, ki nas nišo vredni.. - ne, ki nas nišo vredni Je % prrpr;čevalnim glasom ponovil gospodi Barnett — Vi govorite kakor kak sveto-ven list. Rečem vam. da ne odobravam niih sistematičnih nanadov na evropsko arijtokrtcija KtVor hitro stopi kak nesrečen lord ali baron na amerikanska ttau ie vsi padefo po njem. nra prip)s«Mo podViipilive na- iivoaopii in ga sknšajo osmešiti. Uverjena sem, da ta Ijutost ni drugega kokor zavist. — Zavist? O, dovolj bogati in dovolj mogočni smo, da se nas tejra ne srne doleti, je odprovoril mladi mož s ponosnim prmćarkom. N'kdo ni ime! več speštovanja do starih hi-storičnih rmen kot mi. Ko smo pa videli narednike križarjev, star.h germanskih redov, petemce knežjih rodbin prihajati k nam predajat n;i-hove pergamente — pergamente % velikimi krallev^kimi pečati — tišti devojki, ki ianie največ ponudi, smo bili tako temeljito razočarani, da se ie naše slepo zaupanjc spremenilo v skrajno nezauplnvost in da smo svoje zaničevanje, ki so je zaslužili samo nekateri docela izmozgani milcprid-nežif raztegnili na celi stan. Ja? sam sem hr-el proti aristokraciji take prcdsodkc, da sem bil ves divji in osramoćen, ko mi ie moja sestra ¥.ary naznanila. da se je poročila z avstrijskim grofom, — O, spominlam se, je rekla Annie. In sedaj preživljate ćele tedne na njegovem gradu in grado-vih njegovih prijateljev, posečate kneze in vojvode, tako, da v** ko-nečno ic obdoUc gizdalinstva, Frank Oa/noti ie nebote a*- rndeL — Oizdalinstvo Je lastno kveč-leURi kakfim parv^niju, Jai nisem te vrste. Tekom petih let. kar potečam. I kar v Evropi nazivUcJo odlično dru- I žfco. imel sem priliko jo oroučitL Bolja je. kakor sem pričakoval. Življenje tam na oni strani je manj trdo in gbdkeiše kot pri nas. tam zares občutiš, da se odpočiješ. Priznati moram, da je človek odličnejia plemena čudovita posebnost člove^kega rodu. Pravi! sem vam že, da sem se pre-tečeno jesen sestal na ćeškem pri knezu Vama z vojvodo orleanskim. Skozi osem dni sva skupno h^dla na lov. Zagotavljrm vas, on je po nsojem mnenju naravnost nekaj iz-branega. Ni je crvge besede, s ka-tero bi mogel označiti vtis, ki ga je napravil na me. Večkrat, če ie grj^ voril o Franciji, sem videl. kako so mu solze stopile v oči. Ni se mi zde'o smešno. Ob slovesu mi je rekel: »Vi ste zelo srečni, gospod. da morete v Pariz, zavidam vas.« In njegov glas je pričal o tak i odkrtti žalosti, da sem bil ves ginjen. Ce bi bil mogel z enim mtlijonem dolarjev odpraviti zakon, ki ga pošilia v prognanstvo, takoj bi iih bil dal — To bi bilo tepo dekmie za republikanca! — Aristokrati z našega amerv kanskega stalšča nimajo mnogo ve-Ijave, zakaj. nimajo moči. da zanbr-nejo tok časa. imajo pa nek neopo-rekljiv čar. Vtis napravijo na vas. da so selo popolnL zelo prehrani, Ce nišo ravno popolnoma propali, so naravnaš* brezbibni 25. ttev »dLUVtlNSKJ NAKULT, am t februar)« itfiS. Stran 3. Nemčija §e lahko vojufe 12 meseccv in delj. Kopenhagen, 31. januar ja. (Kor. arad.) ^National Tidende* javlja iz , Londona: Edvard Holden, ravnatelj velike banke »Site aud Midland«, je izjavil v letni skupščini tega zavoda, da lahko Nemčija najme novo poso-jilo v znesku 5 mitijard in s tem na-daljuje vojno še nadaljnih b mesecev. Nemčija se je potrudila, da je zvišala v državni banki ?alogo ziata. Ker znaša le-ta 106 iiilijonov funtov, ni pametno računati s koncem vojne vsied pomanjkanja zlata v Nemčiji. Nemčija lahko niiJaljuje vojno še 12 mesecev ali pa še dlje. * Defravdiran denar za franeoske vojake. »Štampa« poroča iz Bordeauxa, da znasajo defravdacije franceskega generalnega plačilnega mojstra Des-clauda nekako 2 milijona. Pri banki Societe genćral v Lycnu so zaplenili pol milijona frankov na ime generalove ljubice. Tuđi od zbirke franco-skih občin za belgijske begunce je zmanjkalo 500.000 trankov, ker je Desclaud nadziral odposlanje vsotc v liavre. Desclaud je bil aretiran. Pesclaudova ljubica je mme. Be-chow, ravnateljica velike krojaške tvrdke Becho\v & David, njen mož je Nemec in tuđi lastnik tvrdke je Nemec Mme. Bechow ima 2 avto-rnobila, na leto izdaja 400.000 frankov. O Desc^audu trde, da je bil zelo malo izobražen. Obiskoval je samo ljudsko solo in je bil majhen uradnik tajne policije, dokler ga ni Caillaux leta 190! povzdignil v svojega zaup-nika. Vsakokrat, ko je bil Cail!aux m'nister, je imenoval Desclauda za svojega kabinetnega šefa, Burska ustaja. London, 30. januarja. (Kor. ur.) Reuteriev urad poroča iz Upingtor.a z dne 27. t. m.: Govori se, da se je noikovnik Maritz napotil preko nem-ske meje, da bi dobil več.e topove. Vladne čete so med zadnjimi boji tako ljuto streljale. da so morali Buri na bojišču pustiti strojne puške ne-noškodovane. Pri Burih se nahajajo štirje nemski častniki. * • TURSKA VOJNA. Bitka pri ChoL Carigrad, 29. januarja, (Kor. u.) Glavni stan poroča: Na kavkaski fronti se ni zgodilo ničesar, kar bi bilo parečati. Naše čete, ki so pričele v srneri proti Oltvju z ofenzivo, so vjele 300 Rusov in ugrabile mnogo pušk in vojnega materijala. V Aserbejdžanu poteka bitka, ki se vrši v okolici Choi, zadnjem prlbe-žali^ču Rusov v Aserbejdžanu, proti glavni sili sovražnikovi, za nas ugodno. Dne 27. t. m. so vzele naše čete južno od Chcija utrjene, v več zaporednih crtah pripravljene so-vražnikove pozicije. Tursko brodovje v Crnem morju. Carigrad, 30. januarja. (Kor. ur.) Generalni štab javlja: Tursko bro-dovje je dne 28. t. m. uspešno bombardiralo neko rusko, na zapadni obali Črnega morja ležečo voiaško postajo. Rusko uraćno pcročilo. Oficiialni ruski komunike z dne 28. januarja lavlja: Na kavkaškem bojišču se vršijo ob Ćcrchu v srneri proti Oltvfu manjši boji. Na ostali | fronti ni nikake bistvene izpremembe Neresnlčna ruska poročila. Carigrad, 30. januar ja. (Kor. ur.) Uradno poročajo: Rusko poročilo. ki zatrjuje, da so Rusi vjeli 131 turskih častnikov, je laž, ki so si jo, ka-kor navadno. Rusi izmislili, da bi s tem dvignili vsled neprestanih pora-zov omajano moralo ruske artnade. Res je, da je prišlo v ruske roke 31 častnikov, ki se nahajali v vojnih belnicah. Rusi so pridejali stotino in napravili iz 31 častnikov kar 131. Vjeti Rusi v TurčijI. Carigrad, 30. januarja. (Kor. ur.) Po poročilih iz Siwasa je tjakaj do-spelo 174 ruskih vjetnikov. Pričaku-jeio še drugi transport 151 vjetnikov. Na polu v to mesto so še nadaljni vjetniški transporti, 23 Rusov, ki snio jih vjeli v bitki pri Miaudvabu, smo poslali v Mosul. Turk? pred pohodom v Egipt. Iz Beiruta javljajo: Pri El Arišu stoji 48.0C0 mcž broječa turska ar-mada: druga armada, ki šteje 32.000 mož, je koncentrirana pri Ahabi. Obc ste pripravljenu da vdrete v Egipt. Sueski prokop zaprt Egipčanske vojaške oblasti so zaprle Sueski prekop. Glasila nev-tralnih drzav izražajo upanje, da bodo Angleži ta ukrep skoraj preklica-li, ker bi sicer nevtraini plovitba ne-izmerno trpela. Na drugi strani pa se zdi, da je zaprtje Sueškega prekopa najbcljsi dokaz, kako daleč so se žc pnbližale turske čete. • • • Tanger ogrožen. Ženeva, 30. januar ja. Iz Madrida poroćajo: Moćni mohamtdanski od-delki se bližalo Tangerju, da ga za-vzamejo. Iz turškega parlamenta. Carigrad, 30. januarja. (Kor. ur.) Zbornica je soglasno dovolila za vojne izdatke izredni kredit v znesku okroglih 10 milijonov funtov in po-oblastila vlado, da lahko ta kredit, kolikor £a ne upotrebi letos, uporabi v prihodnjem proračunskem letu. POOSTR1TEV BOLGARSKO-SRD-SK3H ODNOŠAJEV. Sofija, 31. januarja. (Kor. u^ad.) »Agerice Te!e?raphique Bulgare^ javlja: Pcnmiiaioči «e inid^mi na bo'gar^ko-Sfbski meji «o izzvali v bo!c:ar5kem javnem mreniu slohoko razburjenje. Pri enem i/med zadnjih incidentov so srbsVi vojaki prijeli že na bolgarskem teritoriju skupTno be-EHJncev, med niimi neko ženo, katere mož se je bil že ror>re:e s svojini! sinovi izsefil v Bolgariio. Srbski voja-ki so— kar je nezasFšano — prekoračili mejo ter so ubili dva moža. ki sta poskušala ščittti omenieno ženo. Poveljnik srbske stra:*e ie obliubil, da vjetnike zopet izroči. Toda svoje obljube ni držal, sklicujoč se na to, da mora dobiti potrebna navodila od ministrstva. Vsied tega »ncidema irt bolfjar-fka vlada ne^rdr^a tzro^?1!! srb-skerru roslan-ku na'ener^fčne'š« protest. B^'^arfka vteda zahteva. da se V oifeiren! be^inci tnkoi tzrcčMo, ker so bili r»roti vserau chlčaiu aretiran: na bolgarskam ozemlju. za-bteva r»ada!:e, da 52 krivce ek«ern-plančno kaznr'e in prizna rodbiram pri incidentu u^TtHi obeh žrtev pri-nierna odškodnina. Boćarska nsofc!:iz;ra. Listi porocajo, da so pokliča ni na vojaške vrije letniki 1902, 1903 in 1908 bolgarske armade. Grska sk!lcti]e rezerviste. Iz Sofije poročajo: Orska vonia uprava je pcldica'a pod orožie vse v I. 1SS3 in 1859 rojene rezervaie \? Makedonije in Epira. Vežbaive teli novih čet naj traja 4 do 9 mesteev. PosL I>adev o boi^arsko - roinun-skem sporazumu. Carigrad, 26. januarja. 00" r. ur.) ^Prepozno desio.) Botear^ki pr-'arec Radev, ki je že zapusti! Cari£r;-.d, iz-javlja v intervivu zeLstonniku lista »Defence Nationale« glede go\ r;c o boćarsko - remunski ententi. Poza-biii 5mo vse, kar se nam je orilo. Mi nečemo đruKCša, ne2:o da %z narn vme, kar se nam je vzelo: Pobrudžo. Seveda so Romuni v tej točki nepopustljivi; vendar pa bodo popustili. kajti ne morejo dru^ače postopati. Če bi bi!a ta zveza kdaj sklenjcna. tedaj bo naperjena proti orim, ki nas bodo napadli, to-da nikdar proti tro-zvezi ali proti Turčiji. Ta zveza bi otomanskim interesom nikakor ne škodovala. Radev je pripomnil, da ne verjame, da bi Romunska prevzcla od Petrograda ji namenjeno misijo, ki obstoji v tem, napasti Avstro-Op:rsko. Toda mogoče je vce. V lem siučaju bo Bo'garska takoi napovc-dala Rcmunski vojno. Rusofilska opozicija v Bclgarski je popolnoma uničena, ker je izdubila vso pravo podla^o; vedni porazi Rusije so jo dovedli v zelo slab položaj. Romunski zakon za kontrolo tujcev. Đukaresta, 30. januarja. (Kor, urad.) Zakonski nacrt 0 kontroli v Romuniji živečih tujcev, ki ga je mi-nister notranjih del predloži] zbornici, doloca: Vsi v Romuniji živeči tuj-ci se imajo najkasneje v 10 dneh po razglasitvi tega zakona javiti pri krajevnih oblastvih, da dobe dovo-Ijenje za svobodno bivanje. Vsi pot-niki morajo se prijaviti tekom 8 dni po svojem prihodu. Zakonski nacrt odreja nadalje, da se morajo natanč-no nadzorovati vsi hoteli, kavarne in kabareti in ustanoviti v vsakem me-stu oblasti, ki imajo nalogo izkazo-vati število in gibanje prebivalstva. I Na* posiuik v RoMinijL Dusml 30. ianuarja. (Kor. urad.) Avstro-ogrski poslanik v Bukarešti grof C z e r n i 11 se je vrnii na svoje mesto. Kooierence angleških mtnistrov z nevtrainiiii! državniki. London, -0. januarja. Zunanji mi-nibter sir Edward Orey je imei 26. t. m. dolga posveto van ja z \v.\\\. pred-sednikom Asguithom, na kar je spre-jel itaiijanskega veletx>slanika, s ka-terim je dolgo konferiral. Po tej kon-ferenci se je sestal Grey z ruskim veleposlanikom ter bcigarskim in rc-manskiiTi poslanikom. m m m Nov italimnfko - turski incident? Italijanski listi poročajo, da se turske oblasti aretirale v Carigradu italijanskega državljana Evgenija Ouarino, korespendenta rimskega soci alističnega lista »Avanti«. Redakcija vAvantija« izjavlja, da je že od 8. januarja brez vsake vesti 0 svojem korespondentu. * Belgijska vlada o neutralnosti. Pariz, 30. januarja. (Kor. urad.) &Matin« javlja iz Iiavra: Belgijska vlada objavi hrosur^ s predgovorom državnega ministra Auymannsa o belgijski nevtralnosti. • « Italija in Švica. Curih, 30. januarja. *Neue Ziiri-cher Zeitung* obiavija vsebino raz- eovora, ki ea je imel del^^nr itaMjan-ske socijalne demokracije Morgari s švicarskim predsecinikcm Motto. Le-ta je izlavil: Oblaki, ki so se dvi-crali na itali.iansko-švicarskem obzor-in so pregnn.ni: le vprašanje dovaža-nja žita je še nerešeno. Cirkular ita-lijanske vlade z dne 13. novembra, ki prepnveduje nainljri transport v Qe-nui izkrcanesa blaga, ako ?e vozni [isti ne glase na imena, pomenja po-osiritev neugodnosti. Tako neugodnost pa je tuđi pomanjkanje vagonov v Genui. Italija gotovo ne misli na tot da bi osvojila kanton Tessin, ki hi ji sicer malo koristil. ker ta deželi-cn ni drugega kakor ubožna, kamenita gorska dolina. Ifolandska cerfcev in voina. Cloemfcntein, 30. jariuarja. (Kor. nrad.) Reuterjev urad javlja: V kon-ferenci zastopnikov holandske refor-mTane cerkve, ki se vr^i tu, se je dne 29. in 30. jnni'arja rrtzpravljalo v ta'ni seii o stališču cerkve v seda-n;ern političnem položaju. Konfercn-ca je sprejela resnlucijo, v kateri se nssriaSa. da se politična nasprotstva re ^rrejo prenašati v cerkveno življenje. 2itni mononol v Nemčiil. Nemčija je izvršila veievažni in v celo Rcsrodarstvo države gioboko se^ajoči ukrep: odredila je konfska-cijo \ seh kjerkoli se nahajajočih zalog 7\tn in moke ter uvedla prodani in dic-tribučni moropol žita. Z dru-giTni hesedami: Nemčija je po to sobo, kar bi bilo gotovo zelo umestno. V tej bclnici de!uTejo čđč. Nelica Franketcva. An:ca Oogalo-v a , ga. ćr. K o k a 1 i e va z cherna gospodičnama bčekama, ga. Cecili-ia dr. Korunova. ga. Jtlica dr, Korunova, ?a. Nada dr. O r a ž -nova, gdč. Severieva, ga. Miči Sičeva in gđč. Sinkov-Če va. Nisi Dozabila na nas. V episu ped tem naslrp om sem zagrešl veliko pcmoto. Božičrieo pravoslavnim vojskom v belgijski vojašr'ci je nriredi'a skunno s svn'o rratcrjo tuc*i gdč. Ol^a Pod kraj-8 k o v a. Gospodična mi bo, upam. oprostila, da'je nleno ime v tem ro-ročilu. rretovo brez nan-ena izpadln. Gdč. Olgi PodkrajSkovi se imam zahvaliti po'eg teera za rnnosro dracrocen^h irr'ormaci!, ki jih bcm po-lagoma objavi!. Kako se pridobivah seđelovalke m darovalke, »MHostljiva. aii ste bili 2e v bel-gfijski vojasnici pri ranjencih?« »Do sedaj še nisem utegnila. Sa! vam je znano, koliko dela imam doma.* »Znano mi je, gespa, vendar re- ! kaj časa bi merća vendarle lahko j našli. Danes ponoldne ob 3. grem zo-pet v r-olmco. Prićem po vas.« »Danes bi imela ča*a. toda ne-ljubo bi mi bi'o priti v bolnico, ne da j bi mogla ranencem orinesti vsaj ne-kaj mnlepra. Za to rn je 7e nre^ozr^.« »Gospa hočete prtovo sama ^-"SpeČi kaj za rarjence. Vojaki pa po-trehujejo tuđi drujrejra. ne samo žKil. PaHce. pire. copate, rebee. perilo. i panir. svinčnike. vse kar %\ lahko mislite, rabijo. Pridite, ne bo vam žal.« In gospa te nr.šla v bolnico pr-viČ in ranienci so se ji zasrriiil: tako. da je sećaj redna obiskovalka. V mesnicu »Gospa Se vedno zahajate v vo-jašnico?« »Vedno sem tam, sfccraj vsak dan. Ce bi radi kaj darova'i za ra-njenec. pa sami ne utegnete iti v bolnico, prevzamem to radevolje iaz.« »2e do'go sem mislila na to in večkrat sem vas iz mislila prositi za to prijaznost.« >Prav rada vam ustrežem in če St nvsli izrred vaših znank še katera usmil:ti ranjencev, sem pripravljera. da preskrbim, da bodo prišla darila v prave rcke.« Tako so dosegle dame, da zaha-Jajo v belgijsko vejašnico. oziroma daruiejo za to vojašnico tele dame: gdč. Helena Bavdekova, gdč. Fanica Bedenkova iz Kamne gorice, ga. Terezija Biziakova. ga. Katinka Biziijeva. ga. Jeri-ca B 1 a z n i k o v a , ga. Manja Bratuševa, ga. Terezi;a C e -sarjeva, gdč. Marica Ccsarjc-v a, pa. Marija Chamova, gdč. Miči Carmanova, ga. Josipina Cudnova, za nriboljške je posial 20 K g. Franjo P a k i n iz Pu'ja, ga. A\arija Orcgorkova, gdč. Miči Jančigajcva, gdč. Antonija K a-divčeva. ga. Jcs. Kessler-J e v a s hčerko. gtič. Terezija Klinčeva iz Pobrepa polja. ga. K n i -fičeva.ga Kosarjevair Raj-benburga* g&L Katinka Ko I i lov a iz Kamnika, ra. Josipina Kozako* va, xvl Truda Konnovi, Kjl Lukaoova, ca. Antonia M a 11 y -jeva. rdč. Vida Ma II y je v a. gdč. Marica Novohradska, gdč. Irma Petkova, gdč. Pranica Petermanova iz Doba, gdč. Anica Petrovćeva, gdč. Ema Petrovčeva iz Sv. Planine. učitelj Torro Petrovce, ga. Ana PodkrajŠkova, gdč. Olga Podkrajškova, gdč.Vida Pod-krajškova, gdč, Josipina Pod-krajškova. ga. Marija Pod-krai^kova \x Podnarta ga. Mil-ka Potočnikova, gdč. Miči R i h t a r j c v a , ga. Sabotvje-v a . ga. Scheveva. ga. Franja Stenovčeva, ga. Ana Stepa-n o v a in soprrg. ga. Julija Storo-v a . ga. Irma Sušnikova iz Vod-mata, ^ga. M'haela Sefova, gdč. Ivana tenkova, gdč. Fani S i r c-Meva, gćč. Prici Sircljeva. sjdč. ?nbertova iz Rajhenbunra. ea. Marija Toma nova. gdč. Marija Tomanova. srdč. Ne?'ka Toplih kova, ga. Franja Vi čiče v a , ea. Josipin? V i d m a j c r j e-va, ^ćč. Fani Žebrctova iz ^obrepolja in ga. Milka 2 e 1 e z n i -kavi Dnevne vesti. — Avdiience. Cesar je sprejel v soboto podmaršala Faxa, povelinika osječke pehotne divizi.c, v dolgi posebni avdijenci. PodmarSal Fo\ je ixTočai vladarju o vojaškem položaju na jugu. — Sprerneitibe ori vladi. Poro-čila z Hunaja zatrjuje'o, da bo dosc-danji skupni f'narčni minister vitez Biiinski še ta teden cdstopil. Edini resni kandidat za njegovo nasledni-štvo je rr.enda bivši rrinistrski Prcd-sednik dr. Ernst Korbcr. Dr. Korber je začnje dni konferiral z zuranjim ministrom baronem Burianom ter se je opetovano scsial tuđi z min. pred-seJnikcm grofom Stiirjjhkom. ki Ko>-berjevo kandidaturo najtonlejše pod-Dira. — Dosedanii skufr.j Financnl ministar vit. Biiinski se bo po svoji demisiji pesvetii zooet poljski poii-tiki. Vit. Biiinski je kot član gesposke zborpjee Dariarr.crtarcc in zdi se, da ga hečejo pol ski pciir'ki izbratš za nace>.:ka Pcljskega klura. Tu mesto je bas secsj presto. ker je načelnik »P. k.« rjoslr.rrec dr. Leo resigniral. Levnva demisija se je izvršite v ne-pesredni zvez? z !rrtrovanjem novc-s?a eališkega nrnistra-krajana čr Morauske^a. Kakor zrano je vc\yj) čr. Leo spiosro kot kandidat za to mesto. Poroča se nada'je, da se hoće jo Pcljnki zavzerrati za to. da do-bijo v kabinetu vsaj še eno res« rtno incsLO. Dcseda? so bi'i v mini ;rr jtvih vedno zastepan' po več ^vo;,ih zaup-nikih, po demisiji Bilinskega ua H irn esta! Ir minister brez portfelja. Zcslopnik! poijskeza klu'^a so imeli v tei zadevi z ministrskim uredsed-nikorn grefom Stiirekhom »Ijti^e no-svetnvanie in zatriuie se. Ja ip prišlo v tcj kenferenci do princmcln^ra s^era^uma. Ako je to res. se bo v kabinetu rrorda kmalu izvršila cna a'i drujra per^oralna snremerr a. Od-rton tr'aškejTS narne*trt!kr princa Mohon'nhe Iz, 3 akor zotrjuje o zanes-Hive irformacre. skleriern stvar. Princ Hohrn^rbf bo po*- ^an na častro. toda neprilično mes*o: imenovan bo za predcednika najvišjega rnčunskega dvera. Izloč'tev tega od- ič"cjra državnika tz našega javnega živlenia ie ;^kreno nbr?lovati. Princ rfnhenlnhe je bit več kaVor deset le* cesar-ki nar^fstm'V v Trstu in si je stckel knt tik pnč velike zasluge za državo. V Trst priđe, kakor se zatr-juic dosedarji knrnški defelri pred-cednik baron A'fred Fries-Skene. Raron Fries Je cd 1. 1°12. ^ef korc?,'-e vlade in tajni svetnik. 5e !e 44 let star je na g'asu odličnesra birokrata, ki je zlasti verziran in srreten v te-zavnih političnih vprasanj'h in iz\rst-no sposoben izvrŠevateH političnih tendenc. ki vladajo na centra^nem rr.estu. Kot na^Iednika baronu Friesu na Koroškem imenujejo desedarjega ssleburskega deželre^ra predsednika ćr. pl. Schmidta-Oasteigerja, ki je za to mesto posebno kvalificiran, ker zna, kakor pravi »N. Fr. Pr.«, tuđi slovensko. — V Solnograd pa priđe neki mlajši uradnik iz notranjega mi-nistrstva. — Premembe i?a visokih mestlti. Ncm5ki listi trde, da odstopi skupni finančni minister dr. vitez B i I i n -s k i že tekom prihodnjih dni. Ti listi hočejo vedeti, da postane njegov na-mestnik najbrž Hvši ministrski pred-sednik dr. pl. Kftrbcr, morda pa tuđi dr. pl. Orabmaycr. Tržaški namestnik Drine Hohenlohe naj postane prezident najvišega račnn-skega dvora, namestnik v Trstu pa koroški deželni predsednik baron Frics-Skene. Kot novi koroSki deželni predsednik se imenuje ^vor-ai ivetoik pL AJcxy. Za galžttcgi minlstra-kralana |e imenovan sekcij-ski Šef dr. Zdislav pl. Morawsky-Dxterzy krai. — Raporti pri stacfekMr poved-vhm za raafene In bolne oficlrje. Vsl tišti gospodje oficirjt, praporščaki, oficirski aspirantje, kadetje in kadet-ni aspirantje (vojaški uradniki in uradniški aspirantje) vseh skupin, ki so se ranjeni aii bolni z bojišča vr-nili v ozadje in se nahajajo v garni-zijskih ali rezervnih bolnicah, v za-vodih za prostovoljno zdravljenje, v civilnih bolnicah ali v privatni oskr-bi, daije tišti, ki so na dopustu ali opravljajo kot lahkoranjenci in re-konvalescentje pri nadomestnih če-tah ali sicer kje službo in ki se pri stacijskem raportu 23. in 24. januar-ja (zaradi sprejetja važnih ukazov) nišo iavili. naj to t a k o j store. GaŽi-sti (aspirant e) katerih telesno stanje cnemogoča, da bi osebr.o priš'i. morajo to pismeno ali po kakem po-sredovalcu sporočiti stacijskemu po-veljstvu in ob enem predložiti voja-škozdravnifko spričevalo. — Preg!edova*i1e Črnovojni^ov letnrkov 1891, 1895 in 18%. Kakor že objavljeno, prideio rrladeniči rojeni leta 1891, 1895 in 189f> meseca fe-bruarja in marca k pregledovanju. V Ljubljani bivajočim miadeničem on:en enih let: zlasti onim, ki nišo pristojni v LjuMjano in onim doma-č^in, ki se meseca decembra nišo zj:'asi!i, se je do 1. fetrL!Era z^lasiti v mesfnem vojaškern uradu v Mest-nem domu. Preglcdovanje se vrši v đveh dobah. Prva doba traja od 10. februarja do 10. marca in druga doba od 10. m?rca do 3. aprila. V 1. do-hi rridejo k pregledovanju v letih 1891 in 1895 rojeni mladeniči, v 2. leta 18%. rojeni fantje. Pregledova-nie se vrši pri okrajnih plavarstvih, v I ubijani v Mestnem domu. Podrobni nacrt še ni dnločen. Cnolctni-ki !n bojjcslovci morajo preglcdoval-n; komisiji z maturitetnim spr'čeva-'om ali potrdilom bcgoslovia dokazati, da 'majo pravico do vejne clajša-ve kot enoletni prostovnTici, odnosno bG';OS'Ovci. NuStop aktivne s'už*^e se potrlenim neznani pri komisiji, ki bc najbržt d'"lnčen tuđi na dve ćoY.\, — Poziv osrskiin CrnovoJnlKom. Gospod kralevi cgrski minister za rlomo^ranrtvo je l razp:Som štev. o05 e!n. 4 iz 1915. leta v ćejnnsko crno vcinisko službovanje vpokHcal vse v pedročje svete carske krone se nahajaioče, v letih 1S75, 1876, 1877, 1873, 1S79, 1SS0 in I8S1 rcjene in eventualno mlajše, crni vojski pod-vrženc osebe ogiskega državljanstva iz razreda A (ti so vejaško izur-jeni). kateri so služili v skupni vojski (vojni mornarici), v domobranstvu ali pri orožnikih in se iz kateregakoli vzroka (n. pr. koi nadkornpletni, bol-niki itd.) šc rahaiajo v nedejanskem razmerju (v svojem civilnem raz-merju). Ravno tako vpekličejo se vse preje navedenim rojstnim letni-kom pripadajoče ogrski crni vojski podvrzene esebe »z kategorije A, ka-tere se rahatalo v državne-n zboru rastapanih kranevirah in dsže!ah in irrajo isti naikasnefe do 5. svečana 1913. I. odriniti k svojim po občini — pristojnim kraljevim ogrskim Črno-vn?niškim poveljsrvom. eventualro k on;m tak:m povel stvnm, katera so meji najbližia. Za nridobi^ev pravice do proste že^ezniške vožnje v krnt. kamor jim je odriniti, rroraio te, crni vojski podvržene osebe svoje voja-ske listine (Črnovojni§ka prehodnica. črnovojniška listina) ali ra. če nima-jo takih listin, od občin izgotovljer.e poverilnice pokazati pri železniŠkih Magajnicnh. da se jih opremi s pečatom. Da ne bo nesporazumljenj, sr dostavi, da rrora o odriniti vse, i? kateresakoli vzroka na dopustu se nahajajoče osehe, torej tuđi oni. kateri 5O na dopustu radi boiezni ali nesposobnosti za službo, dalje pripnd-niki vsake orožne vrste, torej tuđi one esebe, katere so služile pri konjici. Nasorotno n i odriniti onim crni vojski podvržen:m osebam, katere so črnovojniške prezenčne službe za nedoločen čas odvezane. Ravno tako ni za seda] na podlagt tega ukaza odriniti onim crni vojski pod-vrženim osebam, katere so bile svoj čas potom nadpregleda (superarbi-tracije) izpuščene iz zveze vojske (vojne mornarice), domobranstva ali orožništva in torej ne spadajo v kategorijo A, marveč v pododdeiek B kraljeve ogrske crne vojske, končno tuđi ne onim čmi vo ski podvrženim osebam, katere so bile od okrajnih uradnikov že v mini določene kažl-potom in so dobile tozadevne na-mcnilnice, V interesa vsake^a izmed teh Crni vojski podvrženih oseb Je. da prinese sabo| toplo odejo, toplo spodnjo in zgomjo obleko (pleten Jo-pič. pletene spodnje hlače, suknjo in hlače iz suknja, eventnelno zimsko suknjo). Je d Ino o rod Je. posodo za Jed ter nahrbtnik, dobre močne čevlje in živež za dva dni. Za popolno lastno obleko. ki Jo seboj prifie«k>. dobtjn OMvatpavial ma oteako v aaeskai 30 v, za živež, ki ga sabo] prinesejo — če se Jih obdrži v prezenčni službi — povračilo ene krone na dan. odeje pa se bodo odkupile ;«o cenilni ceni. Svoje črnovojniške tegitimacij-ske in eventualne siceršne vofSškt listine morajo seboj prinesti One. crni vojski podvržene osebe. katere ne odrinejo na napovedani rok in kraj. se bodo siloma privedle in v smislu § 4. postavnega člena XXI. 1890 kaznovale z ječo do dveh let, ker se nišo pokorile vpoklienem povelju. — Preskrba vdov in slrot po padlih vo-akiiL Kakor se v dunajskih krogih zatrjuje, so se vrši'a v zadnjem Času med posameznimi ministr-stvi pogajanja, kako naj se spcpolni dosedanja popolncma nezadostna preskrba vdov in sirot po padlih vo-jakih. Ćelo vprašanje se bo resilo najbrž provizorično tako, da bc^do dobivale vdove in sirote padlih vo-lakov tuđi še naprej (in ne kakor do-loča zakon, samo en mesec po smrti moža oziroma oceta) ono podporni-no, ki so jo prejcmale za časa, ko je bil mož oziroma oče še živ v vomi službi. Ta provizorij naj traja tako dolgo, dokler ne izvede reforma pre-skrbovalnine voja^kih vdov in sirot zakonitim potom. — Najviše ?odišče o razšlrfe-vanfu vznemirij'vih vestu NajviSje sodisče je ugodilo ničnostni pri-tožbi. ki je bila vložena proti obsodbj po § 308. zaradi nekega mnenja. izre-čene?:a proti posamičnim osebam v javnem lokalu. Spoznalo je, da je bil z obsotibo kršen zakon in je obtožen-ca oprostilo. Ta razsodba najvišjega sodisča je v sedanjih vojnih časih ve-likeRa pomena. Z njo je izrečeno, da ni kaznivo. če kdo proti kaki drugi osebi. četudi javno izrazi pesimistično naziranje ali mu pove kako vzne-mirljivo vest. amnak da ie kaznivo šefe v ncsebir'h okolščinah. Za deia-nje po § 308. kaz. z, )e bistveno potrebno, da se neresnična. javno var-nost vznemirialoČa ve^t očitno razglasila (z lepaki. -avnimi govori, prc-davanji in na podoben način). Treba je torej, da je bila neresnična in vzne-mirljiva ve«t tako pnblicirana, da hi mo?!a res ravni red in mir ogrožati. ne samo cmejen krog: ljudi vznemi-riti. če naj bo Iisnimi težavami. M a s t je v zadnjih dnevih poskočila od 247 K na 290 do 300 K. 5 p e h je minoli teden vel]al na ljubljanskem trgu 3 K 20 do 3 K 40 v. Ta suha dejstva pričajo. da bo morala poklicana oblast storiti zelo energične korake, da se prepreci po* manjkanje življeniskih potrebščin, — Novi predpisl glede vporabe moke. Včerajšnja »NViener Zeit»ng4 je objavila ministrsko naredbo, s ka-tero se uvajajo novi predpist. kako izde'ovati ter spravljati v promet kruh in pecivo. Ta nova naredba po» polnoma prepoveduje uporabo fine pšenične moke za peko in pšenične moke za kuno pri izdelovanju kruha. Množina moke, ki se uporablja za iz-delovanje kruha, srne v bodoče ob-stojati le do 50% pšenične moke za kruh, pšenične enakovrstne moke ali ržene moke ali poljubnih zmesi teh mok. dočim mora ostanek obstojati iz surogatov. Kot take našteva naredba ječmenovo, koruzno, ovseno, riževo. krompirjevo valjčno in krem-pirjevo skrobno moko ter krompirje-vo kašo. Nadalje se pripušča, da se primeša sladkorja in sicer kveč'emu 5% teže moke. Naredba nadalje omejuje izdelovanie malega peciva. K temu se srne uporabljati največ do 50fv fine pšenične moke za peko in do 70% pšenične moke za kuho od vse teže moke, dočim mora ostati del skupne teže obstojati iz navedenih suregatov. Izdelovanje drugega peciva je prepovedano. Predpisi ne ve-Ijajo samo za obrtno izdelovanje. marveč tuđi za domače gospodinj-stvo. Za obrtno izdelovanje šartelja in kolačev itd^ ki je omejeno na dva dni v tednu, se srne uporabljati tud? kveč'emu 50% fine pšenične moke za peko. Ta naredba, ki ima namen, da zasigura preskrbo prebivalstva s pšenico in ržio do prf šodnje žetve, da se s tem prepreci namen naših so-vražnikov, nas izstradati, stopi v ve-Ijavo 6. februarja 1Q15. z ministeria!-no naredbo, ki je bila včeraj objavljena, je bila določena maksimalna cena za en stot krompirjeve škrobne moke na 50 kron. — Maksimalne cene za žlvUa. V soboto je deželna vlada razglasila nov ukaz glede maksimalnih cen za živila. Ta ukaz velia za ce'o Krani-sko Izvzemš! Ljubnano, za katero se izdajo posebne odredbe. S tem raz-Klasom je bil razveliavljen ukaz z dne 6. oktobra 1914 štev. 28976'B. v veljavi Da so ostale naivišje cene. določene za veliko trgovino z žitom in z moko. Določene so naslednje naj-višje cene za deželo, izvzemsi Ljub-Pano: Goveje meso I. vrste kg 1 K 78 v, goveje meso 2. vrste kg 1 K 54 v, ovčje meso kg 1 K 48 v. svinjsko meso kg 2 K, telečje meso kg 2 K, krompir, jedilni. izvzemsi kiflerček 13 v. kava, valerizacijska, vrsta Rio kg 3 K 10 v. kava, valorizacijska, vrsta Santos 3 K30 v. kava, valori-zacijska, pražena kg 4 K. — Moravski namestnik ni poča* kal. kaj ukrene dunaiska vlada glede žita in moke in je kratkim potom da! zapieniti vse zaloge. prepovedal iz-važati žito in moko z Moravskega in dekretiral. da srne vsak kmetovalec ohdržati po 54 kilogramov žita za vsako osebo svoje rodovine. — Vprašanfa o posresantli vo. ?ak?!i. Pngreša se Karol Zakraj-s e k, vojak 8. topničarskega pclka. Pisal ?.e ni od 27. oktobra. Kdor kaj v£ c r em, naj to sporoči na naslov: Fran ZakraiŠek, Rnnarsko, Nova vas pri Rakeku. — Vincenc Pod-reberšek pri črnovojniškem ba-taljonu št. 29, 2. stotnija, je odšel 5. novembra na južno boji^Če. Od tega čosa ni o njem no!^enega gbsu. Kdor kaj ve o niem, naj to sporoči njeerovi ?eni Franči^Ki Podreber-šek, Volo?ka št 217, Istra. — Pađel je na severnem bofšča v ljubljanskih tiskarskih krogih dobro znani bivši črkostavec gospod Vnhael Bayer, doma iz Kranja. Bil je sele ?8 let star. — Spodn'eštaferski ran'enl volak, ki se je bil zdravil v deželni bolnici I. oddelka. se tem iskreno zahvaljuje vsem gg. zdravrnkom: primari-ju dr. Dergancu. dr. Zizku in njegovi soprogi ter pomožnima zdravnikoma za njihovo požrtvovalno zdravniško skrb, čast sestram, posebno ss. Igna-ciji in Mariji ter gospem in gdčnarrt Rdečega križa za njihovo izvanredno požrtvovalno oskrbo, knkor tuđi vsem drugim gospodom in gdčnarru za njihova darila in obiske, Zagotav-lja tuđi jj. dr. 2ičku, da obrani njega v trajnem hvaležnem spominu. — Franc P r e I o g. Banovci, pošta Križevci pri Ltutomeru. — Seznamek izsub št. 114. izka-zuje: Josip Papež. rc7ervnj pr> ročnik pri 85. pehotnem polku, v|et v Nišu, Srbija. — Pojasnilo: Kako neza-nesljiva so poročila z bo* li SS. kaže nastopni slučaj: Prve dni meseca Jaauarja u L priaesH 9Q 25. §tcv. •81OVWSW MATOCT te 1. februar}« Mi& Stran 8« razni časopisi vest, da Je padcl na juinem bojišču učitelj Frlan s Stude-nega pri Postojni in da leži pokopan na koruznem polju ob reki Kolubari. Mislil sem takoj, da je to tovarii in prijatelj Makso Milan Furlan, učitelj v Smihelu p. Hrašče pri Postojni, doma s Podrage na Vipavskem. Ker pa priimek brez krstnega imena ni bil pravi in njegov službeni kraj neto-čen, obrnil sem se na »Slov. Narod«, če bi mi mogel kdodati o tem kako pojasnilo. In res v tren dneh dobim od prijatelja Iv. Sraja, vodje mešćan-sKe sole v Postojni dopisnice ki pravi: Dne 7. L m. sem dobil od tovari-ša Viktorja Volka z južnega bojisča dopisnico, datirano s 30. novembrom, na katero je med drugim tuđi napijah »Dne 23. t. m. je padel učitelj Furlan s Šmihela.« Dne 19. januarja t. 1. pa dobim od prijatelja Fr. Cimermana c. in kr. S. H. D. 2. bat. št 2. vojna pošta 15) razglednico, ki pravi: »Bodite brez vseh skrbi za tištim, za katerim ste vprašali v »Sio-venskem Narodu«. Bila sva skupaj pred par dnevi; on }e namreč v bolesnici, pa kmalu okreva.« Zahvalim »e mu. mu takoj odpišem in ga prosim za božjo voljo, naj mi vendar kaj natančnejšega poroia o prijatelju, da se lahko on moti. ker se mnogo ljudi piše Frlan, Furlan, Furlani itd„, da naj dobro poizve, če je dotičnik res učitelj M. Milan Furlan. Komaj oddam to pismo, že dobim od prijatelja Le-j narta De! Linza z RazJrtega na No-1 tranjskem (c. kr. domobr. polk 23., stot. 6., II. bataljon, vojna pošta 76.) dopisnico. ki pravi: »V »Slov. Narodu« z dne 9. januarja prosil si v zađe-vi učitelja Furlana. Furlan je padel sa bojišču pri Kolobari dne 23. novembra okrog 10. v schwarm!iniii. Isto lahko zveš v verlustlisti, a ne B znam ako bode zaznamovan, ker je ■ bila istikrat velika zmešnjava in tuđi našega bataljona ni več, — Učitelj Volk ostal kot srbski vjetnik . . .« Toda prijatelj Fr. Cimerman še ved-no vzdržuje svejo trditev. da je prijatelj v bolnišnici, piše namreč: .....polžnost mi je. Vam cenj. željo izpolniti. G. Maks Milao Furlan se nahaja na noti boij!anja, jaz sem do malega vsaki dan z g. skupaj, kajti Jaz sem edini Slovenec kar nas je pri naši bateriji ... V kratkem Vam pišem pismo ter kaj bolj natanko. Upajmo, da je zadnja vest prava in da se s prijateljem Milanom še vidi-ro pod zvezdami. — Fran Zaman, tadučitelj v Hrenovicah, pošta Hra-^če pri Postojni. — Poštnina pri vojaškopošufb pošiFatvah. Trgovinsko ministrstvu je sporazumne z vojno uprave, kakor tuđi s kralj, ogrsko in poštno upravo za Bosno in Hercegovino ravnokar cbjavilo v poštnem in brzojavnem naredbenem listu naredbo geće pro-stosti poštnine pišem vojašk'h oseb med vojno. Ta dolečila stopi.o v ve< Ijavo 1. februar ja t. L Za občinstvo so posebnega interesa UoSočila, ki urav-navajo prostost poštnine glaci** voja-škcpoštnega prometa od m k arma-d' na bojišcu na eni strani i.i na drugi strani g'ede korespondence voja-Šk h oseb v zaledju, torei izven okoliša operujociharmad. Glede prošlosti poštnine korespondenc ranjenih in bolnih voiakov med transportom iz okoliša armade na boiiš'u v bolniš-nico, kakor tuđi med bivanjem v bol nišnici, ^otem glede VGii>kupoštrega prometa v Nemčiio, ka.*or tuđi v Švi-co in iz nje, je naredba obdržala bist-veno uosedanja doloCiia. — Dopisovanje z vojak! v Przemvslu. Polko\n;k Uzelac je raz-glasil, da vsak, kdor boce pisati ka-kemu vojaku, ki se nabaja v oble^a-ni trdnjavi Przemysl, mora dotično pismo poslati na trđnjavsko zar>o-vedništvo v Krakavu, katero potern poskrbi. da poneso letaici vso pošto v Przemysl. — Za ranlence v sMladiki«. Gospod sodni nadsvetnik in odvetnik v Kranju I. L e v e c je posla! za v »Mladiki« nastanjene ranjence 150 K iz neke poravnave. — Za ranjence v Ljubljani. Gospod Avguštin L e j c, sedaj črnovoj-niški narednik v Đohinjski Beli. je posfal 22 K 60 v, zbranih med tovari-ši, za ranjence v Ljubljanu — Zahvala i bojišča. Uredništvo je prejelo z boiišea to-!e zahvalo: Podpisani si usojajo v imenu 27. domebranskega pehotnega polka iz-rekati za poslana dnrila vs°m cenje-nim darovalcem in darovalkam tem potom najtoplejšo zahvalo. — Janko L o g a r, narednik. A. J e g I i č, ce-tovodja, Stane Dcrganc, podde-setnik. — Trgovska in cfcrtriška zbornica za Kranjsko v Ljutl'ani ima v četrtek, dne 4. februarja t. I., ob 4. im popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani javno sejo s slc-dečim dnevnim sporedom: 1. Pred-ložitev zap^nikn radnje seie.2. N^-znanila predsedništva, 3. Naznanila tajništva. IV. Volitev predsednika, podpredsednika* provizorič. predsednika io 3 računskih oresledoval- cev. 5. Volitev dveh »borničnih xa-stopnikov pri komisitonalnih o¥rav-navah zaradi zagotovitve votaftih naturalnih potrebščin. 6. Volitev zborničnih zastopnikov v šolske odbore obrtnih nadaljevalnih Sol v Ljubljani, Postojni, Ribnici, Radov-Ijici. na Bledu in v Kropi, v Kranju, Škofji Loki in Tržiču, v Novem me-stu in Krškem. 7. Tajna seja. — Društvo »Pravnik« Ima svojo glavno skupščino danes zvečer ob 8. uri v klubovi seji restavracije pri Zlatorogu. — Občni zbor Muzejskega dm* Stva za Kranjsko se vrši dne 15. fe-bruarja t. 1. ob 6. uri zvečer z običajnim dnevnim redom v predavalnici deželnega muzeja (dohod Bleivvei-sova cesta). Odbor želi. da se udele-že društveni člani občnega zbora v kar največjem števihu — Kreditna zadruga, ki Je bila ustanovljena za sanacijo »Glavne po-sojilnice«, je izdala izvleček iz svoje glavne knjige. Iz tega izvlečka je razvidno, da so znašaii dolgovi in obveze 31. decembra 1914 — 498.753 K 11 v, gotovina in terjatve pa 284.403 krone % v, tako da se potrebne še I 214.349 K 15 v, da konca »Kreditna zadruga« sanacijo vdavne posojilni-ce< na podlagi 30Tcne poravnave. — Javna knjižnica Gospodar-skega in izobraževa!nega društva za dvorski okraj (Pred igriščem §t. 3) je izposodila v mesecu januarja 4061 knjig. — Knii7p.ica posluje ob sredah in petkih od 6. do 8» zvečer, ob sobo-tah od pol 7. do S zvečer in ob nede-ffch In prazn!ktb od 10. do 12. ure do-poldne. — Umrla je v LfukiSani gosna Uršula C o s t a. Doereb v sredo d^e 3. februarja ob 3. popoldne. — Na HradecVejjn vaši St. 41 je nreminil g. Nikolal S e r c e rt sod. šlaga v i pokoju in zvest naš naročnik. Pogreb • I u tri o^» 3. uri ponoldnr m pokrpnlt-j šče v Stepanjo vas. Dalje }e nmrla ^ospa Josipina T i I g n e r, vdova po štabnem profosu. v starosti 56. let Pogreb je bil danes. Priz^detim rod-binam rn?e iskreno sožafje. \ — Poroka. Pročil se je danes £r>-; srod ćr. Mirko T r i 11 e r. odvetnik | v Raćovljiei, z gospodično M:no i M e d i č e v o v Ljubljani. Iskreno ! čestitamo! Zadnja žefla se mu je izpolnHa, da se enkrat vidi s;na: V Dragovanji j vaši fare Dragatuš je bil imovit po-! sestnik Juri Bahor. Imel je edin:ga | sina, ki je moral kakor mnogo dru-J gih, pod orožje. Dolgo ni bilo glasu o } njem, slednjič priđe porobilo, da le-1 zi v sibinjski bolnici na Sedmogra-j škem. Dasi bolehen. v 66. letu starosti, si ni dal rriru in se je odpravil na dajno pot ter srečno prišel na za-željeno mesto. V bolnici so se od-1 igravali ganljivi prizori. Sin ie tako j ozebel, da so mu na obeh nogah od-j rezali prste in stepali. Mož se je vr-j nil domov, a je takoj nevarno obo-| lel. Utruiencst. skrb. vse to je pripo-mogio starčku, da je, prišedši dc-mov, v osmih dneh umri. Ko se vrne sin, ne bo več našel očeta. Divii prašič se klati že več let okrog Dragatuša. Na Pavlov večer si je privoščil ćelo ležišce pred sked-njem na Ooleku. Lovci so mu v^dno za petami, a do sedaj brez u;--eha. Sne?ra imamo čez en meter visoko. Iz Celja. Mestni svet je ^ ,!enil zadnji petek prekrstiti najdaljš * in najvažnejšo celisko ulico Graško cesto v Cesarja Viliem?» cesto. Votitve v dohodninske c n!!ne komisije, ki bi se morale vršiti koncem leta 1914.. se z ozirom na vojne dogodke odložijo na nednlooen čas. Dosedanji mandati pa ostanejo v ve-Ijavi. Izvrsitev smrtne obsodbe ▼ Gradcu. Na dvori^čn divizii^kesca «o-dišča v Gradcu je bil v soboto obe-šen kanonir 3. gorskega topničrirs^e-ga polka Ivan Lazič, doma v Ceža-njevcih pri Ljutomeru. Lažič je lani na velikonoeno nedeljo uhil 191ctno Josipino Findin^ iz Beljaka, ker se mu ni hotela vdati. Nevarnega vlom?1ca so zasačili v Celovcti v stanovanja neke krčmarice, kjer se je bil skril pod posteljo. Vlomilec je iz vojaškega zapora v Gradcu ubegli Izidor Sturzl, ki Je v par dnevih v Beljaku in Celovcu izvrši! več vlomov. Hotel Sudbahn v Gorici, ki je bil veliko breme goriški trgovsko-obrt-ni zadrugi, je prodan In sicer za se-danje čaše dosti dobro. Člani trgov-sko-obrtne zadrge so s kupčijo zadovoljni, lahko pa je žal goriškemu deželnemu odboru, da ni kupil to hi-šo za svoie urade. Tržaškl policliskf preztdent in poslanec PlttonL Ta proces lc bil končan v petek tn. Je bil poslanec Pittoni zaradi razžbljenja časti obso-Jen na šest tednov zapora. Županska kriza n Rekt Mestni svetniki na Reki so imeli zborova-nje, na katerem se Je razpravljalo o Župa novem u radovanja. Tega zboro-vanja se Je udeležil tuđi župan, ki je dajal raznovrstna pojasnila. Do glasovanja ie ni priSta. ka ic nišo vsa vpralao}* vreU v pretres vtndar m poroća, da dobi fap*a Mlbri Msa-apoico. Aretovaa bivši bosanski po. slanec. Listi poročajo, da Je bil v Banjaluki aretiran bivši bosanski de-želni poslanec inžener dr. Jovo Si-mič. Svoj čas je bil inžener Simič zaposlen pri stavbi savskega mostu v Kranju. Silno oster mraz ie pritisnil vče-raj ponoći. Bilo je vse ledeno in je Škripalo, da je bilo kaj. Sportnikt, posebno vojaki, so smucali, san kali in se drsali. Bilo je povsod pravo zimsko življenje. Od odcepa Grubarjeve-ga prekopa pa do izliva GradaJčice je Ljubljamca popolnotna premrznila, to pa seveda zato, ker je voda zaradi zatvornic bolj stoječa kakor prejc. Mraz bi bil pa zahteval kmalu v I jubljani tuđi človeško žrtev. Včeraj (v nedeljo) zgodaj zjutraj so namreč pri mestni deški soli na Prulah, kjer so sedaj nastanjeni vojaki rekonvalescenti, našli brez zavesti in vso zmr-znjeno na hodniku ležati neko neznano mlado žensko. Ker je bilo opaziti, da ie v nji se iskrica živTenja, so jo prenesli v solo ter jo toliko časa spravjali k sebi, da jo je bilo mo-fno prepeljati v deželno bolnico. Policijski zdravnik ni našel na n:ej ni-kakih znakov nasilnosti in se spleh ni dalo dognati, ker ni še mogla govoriti kdo ie in na kak način da je tam obležala. Sklepali so Ie, da je morala tam obležati zjutraj, ker, če bi bila tam ćelo noč, bi bila vsekako zmrznila, Porneje se je dognalo, da ie bila to 26ietna delavka v tovarni Ana Zaič<*va, stanujoča na Karlovški cesti št. 30. To^arna šivalnih stro":cv v L'ub-l:anf. Marsikateri posestnik Pfaff-ove^ra šivalnega stroja je gotovo že gojii skrivno želio, spoznati oni krai ali pa vsaj videti, k^ko se sestavlja njegov šivalni stroj. K temu pa se ravno $edaj nudi prilika. Kdor si ogleda izložbo pofp. Ign. Voka v Ljubljani, Sodna ulica Št. 7, videl bo v njej umetniško izvršeno sliko izstavljeno, katera predočuje Pfaffovo tovarno ši-valntb strojev. Kakor kaže slika, ob-sta:a Pfaffova tovarna iz dvanajst po-sameznih stavb, katere so med seboi, kakor tuđi z glavnim železničnim tirom zvezane z industrijskim tirom in z lasinimi železni^kimi vagoni. Razun za tovarno neobhodno potrebnih delavnic, ima Pfaffova tovarna, katere vsa naprava obseca 186.000 kvadratnih metrov, svojo lastno livarno in kovačnico ter lastno mizarstvo za opravo. Sedaj daje skoro 2000 delav-j cem in t'.radnikom zaslužka; to je dejstvo, ki je najbo'jše merilo za znamenitost Ptaffove tovarne, ki se že nad 50 let bavi izključno s stavbo šivalnih strojev. Tovarniške stavbe same ustrezajo povsem najvišjim teh-niskim in zdravstvenim zahtevam no-vejše dobe. So vseskozi jednonad-stropne in opremljene s stransko in sornjo svetlobo; tako da je v posa-meznih delavnicah polno luči in svet-lobe, ki je za običajna precizijska dela v Pfaffovi tovarni prepotrebna. Z napravo ventilacijskih oprem je skrbljeno za dostop svežega zraka. Razun tega vlada strog red in snaga. S tem $e ozira na telesno dobrobit delavstva in je z ozirom na to na-mešfeno tuđi lastno kopališče. De-lavstvo uživa sploh najdalekosežnejšo skrb. ki se zrcali v podobi raznih podpornih blagajn in ustanov. Kdor se torej zanima za to, da vidi — če tuđi samo v sliki — novodobno specijalno tovarno šivalnih strojev, ta naj si ogleda razstavljeno "Sliko pri gosp. Ing. Voku, Ljubljana, Sodna ulica 7. Pfaffovi šivalni stroji razširjeni so po vsem svetu, spremija jih dober sloves, ki je v solidni in trpežni irvTšbi strojev tuđi povsem utemeljen. IzjnibH se [e bankovec za 1WK in sicer od Jubilejnega mosta do Južnega kolodvora. Pošteni najditelj naj blagovoli denar vrniti g. A. Iva-nuš, Marije Terezije cesta (KoJizcj) II. nadstropje, vrata št. 106. Začetek koncerta v kavani! »Central« jutri v torek ob 4. popoldne, ob delavnikih ob pol 7. zvečer. Kamenske obravna^e pred dezeintn toditeem. Skrajna podlvjanost. Dobro 17 let star Anton Oblak, mizarski pomoćnik v Trbovljah je svojo nadležnost stresal v Primož Žerovnikovi gostilni v Voklem. Tja je prišel tuđi s svojima hčerama gostač Pranc 2e-rovmk. Obdolženec je hotel plesati z 2erovnikovimi dekleti, katere pa niste hoteli njegovi želji ustreči. Oblak ie vzel nato izpred 2erovnika liter vina ter ga postavi! na svojo mizo, a mu ^a ie Zerovnikova žena naza] vzela. Po preteku nekaj minut je zopet nadlegoval dekleti in silil k plesu, kar so pa te odločno odkioni-le. Zopet je vzel vino in ga postavit na svojo mizo. Zdajci Je pa vstal Pranc 2erovnik, vrel svoje vino iz oMoticačcvc ote Ja ga pred ae 9»» staviL Koma) da se |e ta vsedel, pri-stopit je bil Oblak, in ne da bi kaj re-keU sunil ga ie % nožem s tako močio v hrbet, da ie ta za zadobljeno rano tekom par dni umri Obddžen-cev zagovor, da je bi! popolnoma pijan, je bil po pričah docela opovr-žen. Izjemno sodiSče ga je uboja krivim spoznalo in ga na eno in pol leta težke ječe obsodilo. Razne stvori * Nemcl rasegaio baker. Pariški časopis »Dvajseto stoletje* poroča, da zasegajo Nemci v Belgiji ves ba-ker, tuđi ključavnice, hotelsko poso-do in drugo. * Sokol v J i činu na severno-vzhodnem českem je dobil od c. kr. naučnega ministrstva dovoljenje du ima redno teiovadbo za člane in članice v teiovadnici tamošnje c. kr. realke. * Piz Garibaldi. Iz Pariza poročajo: Da se počaste na bojišču padli člani rodbine Garibaldi in padli itali-janski prostovoljci, je franeoski alpski klub sklenil, da imenuje vrh Morit Blanc skupine, ki je najbližji italijan-ski mel. Piz Garibaldi. * Rusi v Lvovu. Po listih je kro-žila vest* da so bili pred nekaj tedni nabiti v Lvovu Iepaki, nai se prebi-valstvo pripravi, da bodo Rusi za nekaj Časa mesto zapustili. Ta vest se zdaj proglasa za neresnično. * Podpredsednik gallš* ega deželnega zbora advokat dr. Duđvkte-wicz, je v listih obdolžen, da je sedaj, ko je Lvov v ruskih rokah. po-seben zaupnik in svetDvalec gti\er-nerja grofa Bobrinskega. da pa mu Širši ruski krogi nič ne z^upajo. * Telefoniranje na 5000 kllome-trov. Iz New Yorka porečajo, da je predsednik Wilson v \Vashingtonu telefonično fcovoril z županom v San Francisco. OddaljcnostznašaČez 5000 kilometrov, kar znači rekord. To iz-boljšanje je izvedel profesor univerze v Kolumbiji Pupin. * Izstop iz socijalno demokratske stranke. Poslanec v nemškem parlamentu Ledebour je priobčil v A'or-wartsu« izjavo, v kateri potrjuje. da je izstopil iz predsedstva socijalno-demokratske državnezborske frakcije. O vzrokih svojega odstopa bo poročal v seji socijaldemokratske frakcije dne 2. fcbruarja. * Barbarska mati. Raznašalka Karolina Stummbauer na Dunaju je svojo sedemletno hčerko zverinsko-surovo pretepala in ko je bil otrck težko bolan, ni nalasč pokiicala zdravnika. Otrck je umri. Pri ob-ravnavi ;e prišlo na dan. s kako be-stijalnostjo je ta mati trpinčila svojo lastno hčer. Ker se babi ni moglo dokazati, da je namenoma zakrivila smrt svojega otroka, je bila obsoje-na Ie na osem let težke in pooštrene ječe. * Voina proti nemskerau jeziku na Ruskem. V nemških listih je čitati da je guverner v Rigi večim trgovcem naložil občutnc globe, ker so imeli na svojem blagu nemske etikete. Dalje je dal guverner nabiti lepake naznanjajoce, da je strogo prepovedano na javnih prnstorih nemški govoriti. Rrska vlada je tuđi v vseh šo!ah nemških naseliencev odpravila nemški poduk in uvedla ruski poduk. V Kijevu je bil aretiran lastnik velike eksportne trgovine Sc!iTesing:er. ker je bil član nemške-ga flotenferatna, Erzo'avna pcračili. Imenovanje poltskesa minlstra-krajana. Dunai, 30. januarja. (Kor. urad.) Jutršnja »Wiener Zeitung« priobči to-le svojeročno pismo Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva: »Ljubi grof Stfirgkh! Odobruje Vaš predlog imenujem sekcijskega načelnika dr. Zdislawa pl. Morawskega Dzierzykraja za Svojega ministra. Dunaj« dne 30. januarja 1915, Fran Josip s. r. Stiirgkh s. r. Ljubi dr. pl. Morawski! Imenujem Vas za Svojega ministra. Dunaf, dne 30. januarja 1915. Fran Josip s. r. Stfirgkh s. r.c Minister MorawskL DnaL 1. februarja. (K. ur.) Njega Veličanstvo je zapriseglo danes ob U. dopoldne v Schonbrunnu no-voimenovanega c kr. ministra Mo rawskega. Odgovor načelnika neraikega gene-raloesa štaba. Dun^* 30. januarja. (Kor. iirađ.) Načelnik generalnega štaba, general pehote baron Conrad-Hdtzendorf. je prejel iz nemSkega velikega generalnega Štaba to-le brzojavko: Za ljubezniva voščila Vaše ekscelence in avstro-ogrskega generalnega štaba k mojemu napredovanju izrekam svojo iskreno zahvalo. Da vračani iz vsega srca čnstva. ka-terim le Vala tkac. dala iuna v tMr ko toplih beseđah, mi pač ni treba $a posebe zagotavljatu Nemškl podmorski čoln potopil en angleškl parnlk. Pariz, 1. februarja. (Kor. urad.) Uradno poročajo: Neki nemški podmorski čoln |e v soboto dopoldne ob-streli! na visini Cap d* Antifcr angle-ški parnik »Takomaru« ter ga potopil. Franeoski torpedni Čolni so re^ šili moštvo. Neki nemški podmorski čofn je v soboto popoldne v istem vodovju obstreljeval angle^ki parnik »Ikaria« Ta se ni potopil in so ga mogli pod varstvom franeoskih tor-pednih čolnov privleči v Havre. Bitka pr) KornL Carigrad, 31. januarja, (Kor. nr.) Po nadaljnih privatnih poročilih so znašale izgube Angležev v bitki pri Korni dne 20. januarja približno 1000 mrtvih. Morala angleških Čet je oma-jana. Ražen nekaj utrjenih pozicij zapuščajo Angleži že en mesec tako!, ko nastopi noč, svoje pozicije, da prenoće na ladjah. Arabcem se pogo-sto posreći prodreti do angleških šo-torov ter prinašajo od tam ćelo zemlje vide. General pehote pl. Falkenhavo. Naturalizacija tuilb državljanov, Pariz, 30. januarja. (Kor. urad.) V včerajšnji seji je parlament sprejel zakonski predlog, s katerim se vlada pooblašča, da razveljavi vse dekrete glede naturalizacije pripadnikov so-vražnih držav. V Kavkazljl Carigrad, 31. januarja. (Kor. ur.) Brzojavna agentura Milli je dobila od svojega po roče val ca v Išanu v turškem Lazistanu ob ruski meji brzojavko, ki pravi, da so turske čete že en teden opetovano zavračale ruske napade iz Norpit-Koprija. Kl]ub številni nadmoći so Rusi zbežali ter pustili pri zadnjem napadu 210 mrtvih. Bežeč so požigali muzlimanske vaši in morili otroke. Vojni streški Rusije, — Flnančnl položaj troinega sporazuma* Moskva, 31. januarja. (Ker. nr.) *Ruskoje Vjedomostu piš^jo v pregledu o finančnih razmerah Rusije: Vojna stane Rusijo mesečno 200 do 300 milijonov rubliev. Po pregledu, ki ga je sestavilo finančno ministr-stvo, je znr^alo stanje zlata 14. m. m. 1158 miliijnov, poleg tega še pose-ben fond v zlatu na Angleškem v znesku 170 milijonov rubljev. V prometu pa se Je nahajalo za 3030 mili-ionov rubljev blagajniških nakaznic. Angija in Francija ste odprli Rusiji kredit 1500 milijonov frankov. Gospodarstvo. — Češka Industrijalca banka. Stanie denarnih vlog je znasalo koncem prosinca 1915, 66.541.762 kron 74 vinarjev. Mestna hranTinica v Novem tne-s(a. V messcu ianuarju 1915 je 129 strank vložilo 92.522 K 62 v, 319 strank vzdi^nilo 83.248 K 49 y. toref več vložilo za 9274 K 13 v. Cni stranki se ie iznlačalo hipotečnega poso-jila 4000. K. Stanje vio?? 3,539 857 K 89 v. Denarni promet 428.136 K 89 v, Vseh strank je bilo 913. Umrli so v Ljubljani: Dne 28. januarja: Neža Testen, bivša kuharica, hiralka* 47 ieU Ra-deckega cesta 9. Dne 29. januarja: Josip Vrho-* vec dimnikarski mojster, 50 let, Sv, Petra cesta 50. — Amalija Kunšt. delavka v tobačni tovarni, 30 let, Hra-deckega vas 7. Dne 30. januarja: Jakob Jerebič, črnovojnik-sanitejec, v garnizijski bolnici, Zaloška cesta 29. Dne 26. januarja: Marija Ore-hek, posestnikova hči, 2 leti. faftašitii list oh^sa 8 stran5. Izdajatel) In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnlna in tisk »Narodne tiskarne*. Naveličanje do dela se pojavi pri mnogih Ijndeh In izhaja iz lahkega utrujenja, onemeg-loti in prenapornostu ki se 'akih ljudi !oti pri vsakem delti. Izkušeni turisti, športniki, atleti in trenerji vedo, da zdrže človeške mišice prav mnogo napora in trajnega delovanja, ako roke, noge in tilnik pogosto masiramo z osvežujočim, požiljajočim, moč da-jočim Felerjevim rastlinsko esenč-nim fluidom z zn. Elsafluid. Tuđi pri poljskem in domaćem delu je neutrp-Ijivo in obenem preizkušeno« boleči-ne tolažeče sredstvo pri revmatizmu. protinu, bodenju in trganju. 12 stekle-nic posije franko za 6 kron lekarna C V. Peller. Stubica, Etsatrg IL 236 ttlrvaUkDj,^ - Stran 6. •SLOVENSKI NAROD- dne 1. februarja 1915. ?5. Stev. Pred sto leti. Dunajski kongres. — Dogoditi L 1815. — Sveta alijanca. Novo leto 1915. je pozdravila evropska javnost z najlepšimi nada-mi, da prinese evropskim narodom svetoven mir. Zato so bili nekateri mnenja, da bi bilo treba to novo leto pisati z veliko začetno črko, saj so vsi prepričani, da bo pomenil ta sve-tovni mir za evropske narode novo živijenje. Vsi trdno upamo, da se bodo te nade vresničile. V tem bi imelo leto 1915. mnogo podobnosti z letom 1815., ki je tuđi zaključilo sve-tovno vojno, ki je polnila Evropo od začetka francoske revolucije (17S9.)t torej celih 25 let ali četrt stoletja. Zato ne bo odveč, ako se spomnimo na ćogodke pred sto leti, ki imajo v sebi toliko zanimivega za naš sedanji Čas. Morebiti se bo v letu 1915. izpolnilo to, kar so hoteli doseČi diplomati pred sto leti. Letošnji cesarski Punaj ima svoje zgodovinsko lice, ki bo zanimalo zgodovinarje, znanstvenike in umetnike bodočih časov. Tuđi pred sto leti je irnel Dunaj svoje zgodovinsko lice, saj se je v njem reševala usoda bodoce Evrope. Na Dunaju se je vršil tkzv. dunajski kongres. Kako je prišlo do tega kongresa? Ako bi ga hoteii popolnoma na-tančno razumeti, bi morali ponoviti vse važne dogodke, ki so se vršili od leta 1739., ko je izbruhnila fran-coska revolucija. £e več: treba bi bilo povedati tuđi vzroke te revolucije. Toda vse to je po većini znano. Na krilih krvave revolucije se je dvignil mogocni Napoleon. Leta 1796. je začela vstaiati zvezJa njegove slave. Takrat je fcil general, imel je sele 2S let. Italija je postala njegova prva žrtev: preinagana mu je padla pred noge; z njenim! zakladi si je plača! zmagovalec sam svojo zrnago. Ovenčan s slavo in bogatim pienom se je vrnil Napoleon v Pariz. Tu je začel kovati svoje svetovne nacrte. Spcznal je, da je Angleska najnevar-nejša nasprotnica svobodne francoske republike. Videl je dobro, da leži srčna žila angleške na poti v Indijo. Zato jo je hotel zađeti na tem občut-nem mestii. To pa se je moglo zgcditi edino v Egiptu. Zato je odše! Napoleon s svojo vojsko v Egipt. SreČno je ušel angleškemu ladjevju. ki je nanj prezalo v Sredozemskem morju, in je stopil v kraljestvo starih faraonov. Ko je Nelson videl, da mu je Napoleon usel, je vskliknil: Otroci satana imaio satansko srečo. Res se je Nel-sonu posrećilo uničiti franeosko lad-jevje pri Abukirju, toda Napoleon je stal med tem že pri piramidah in je s čudovito srečo obvladal Egipt in Siri jo. Zopet se ie vrnii s slavo ovenčan v Pariz (1799.). Angleži pa so postali od te dobe njegovi največji sovrazniki. Toda Napoleon se ni me-nil za sovražnike: se! je preko njih, zmagal j'h je na bciišeu in doma in \ je posta! prvi konzul. Tcda to je bil sele začerek njegovih načrtov. Leta 1S09. se je da! kronati za cesarja Francozov (2. decembra). Leto na to se je vršila na isti dan bitka pri Slav-kovem, kler so si sta'i nasproti trije cesarji: avstriiski, ruski in franeoski. Franeoski ce^sr je zopet zmagal. In od te dobe je začel misliti Napoleon na to, da bi bila v Evropi samo dva cesarja: franeoski in ruski. Zato je kaza! ruskemu carju prijazno lice in ga je skušal pridobiti zase. Po Napo-leonovem nacrtu bi franeoski cesar in ruski car obvlodala Azijo in Ev-ropo. Zato se je Napoleon priprav-Jjal proti Prusiii in Avstriji. Leta 1806. je prišlo do vojne s Prusiio. Napoleon je prisel v Berolin. Nato so se začele spletke proti Avstriji. Leta 1809. je izbruhnila vojna. Napoleon je kot zmagovalec stopil v cesarski Dunaj. Bil je na vrhuncu svoje moči. Ostala je samo še Rusija. Napoleon se je kazal prijatelja in je snubil car-jevo sestro. Toda v Rusiji nišo hoteli imeti sorodstva s cesarjem, ki se je iz revolucije dvignil do krone. Napoleon je bil užaljen. Meni I je, da mora tuđi ruski car čutiti njegovo moč. Tako je prišlo do velike voine Jeta 1812. Prvič sta se pogledala Rusija in Evropa iz oči v oči. Na eni strani Napoleon, s pclmilijonsko ar-mado, v kateri so bili zbrani vsi evropski narodi, na drugi strani Kutu-zov s preprosto rusko armado. Bilo je grozno to I. 1812. Napoleon je zmagal in je stopil v carske palače v Moskvi. Toda tu je bil začetek konca. Evropsko armado je vzela ruska zima. Napoleon sam je srečno do-spel v Pariz ... Kaj sedaj? Avstrija in Prusiia, ki sta morali podpirati Napoleona pri njegovem pohodu na Rusko, sta se hoteli osvo-boditi Napoleonovega jarma. Posebno Prusija se je dvigala. Napoleon je vse to dobro vedel. Hotel je svoje nasprotnike prehiteti predno zberejo svoje sile. Sredi poletja 1813. je že stal z novo vojsko pri Draždanih. Toda stara bojna sreća ie zapustila mogočnega poveljnika Evrope. Po nekaterih neuspešnih bojih ie prišlo do velike bitke pri Lipskem (16. do 18. oktobra), kjer se ie združenim f pruskim, ruskim in avstrijskim če-: tam posrećilo premagati franeosko ! armado. Z ostanki svoje armade se I je Napoleon vrnil na Franeosko. I Kaj pa zavezniki? Dolgo so se posvetovali, kaj naj store. Nazadnje je prevladalo mne-nje, da je treba iti na Pariz, ako ho-čejo zagotoviti Evropi stalen mir. Na novega leta dan leta 1814. je pruski general Blucher prestopil Ren. In začel se je pohod v Pariz. Pot ni bila lahka. Napoleon je bil zbral novo armado. Slovenska pe-sem tedanje dobe je pravila o tem: Ni ustavi! se blizu, bi zgubil ljudi, zato pri Parizu iznovič naredi armade široke, starce in otroke, vse je vkup zbral, da bi se ga kdo baL Po dolgih bojih, pri katerih se je Napoleonu posrećilo zavezn;ke parkrat premagati, je prišlo do odlo-čilne bitke pri Parizu in dne 31. mar-ca leta 1S14. so zavezniki s svojo armado slavnostno zasedli Pariz: na čelu armade so jezdili: ruski car Aleksander. pruski kralj Fnderik Vi-Ijem in knez Schwarzennere, kot zastopnik avstriiskegn carja Franca. Kaj pa Napoleon° Ko je videl, da je bitka izgubljena in da ne more več preprečiti po-heda na Pariz, se je umaknil v grad Fontainebleau. Nato so se začela po-gajarna. Dne 2. aprila se je vrnil Coulaincourt iz Pariza s poročilom, da je vse izgubljeno. Dne 3. aprila je imel Napoleon navdušen govor na svojo gardo, ki ga je še obdajala. Dne 4. aprila je podpisal Napoleon izjavo, da se odpove franeoskemu prestolu v korist svojemu triletnemu ! sinu, za katerega naj bi vladala ce- \ sarica Marija Lujiza, bivša avstrij- ! ska princezinja. Toda zavezniki so zahtevaii. da se Napoleon prestolu '. brezpogojno odpove. Dne 6. aprila je morai Napoleon to odpoved nodpi-sati. Dne II. aprila je bila v Fontai-nebleau podpisana pogodba, ki je določala sledeče: Napoleon ohrani cesarski naslov in dobi otok Elbo kot kneževino, za svoj dvor dobi letno dva milijona frankov in srne imeti svojo armado: 400 vojakov in eno bojno ladio. Franeoski prestol se je vrnil Bourboncem. Dne 20. aprila se je Napoleon v Fontainebleau poslovil od svoje garde in od svojih generalov in je odsel v spremstvu komi-sarjev v svoje izgnanstvo. Angleska ladia ie prepeljala dne 4. maia njega in njegovo armado na Elbo. »Kako je rrajhna moja država U je vskliknil Napoleon, ko je zagledal mali otok pred seboj. Evropa se je oddahnila. Mož, ki je cd leta 1796. vznemirjal evropski mir, je bil končno spravljen v var-nem zavetju. Zavezniki so v Parizu uredili glavne stvari, tako da je bi! dne 30. maja podpisan pariški m i r. Natančneise dofočbe sn se imele resiti na velikem evropskom kongresu, ki se je imel čez dva meseca vršiti na Dunaju. Tako je prišlo po burni1 dogod-kih pred sto leti do dunajsk ?a kongresa leta 1815. Spomlnjajte se „Kdečega križa". Odol I v lični vojnopostni škatlji Na mnogostransko pobudo z bojišča > dobavljamo kot ljubezenska darila ! Vi steklenice Odol a v lični kovinski škatlji, ki se že kot popolnoma 7a odposlatev opremljeno vojnopoštno pismo pripravljena dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah itd. , za originalno ceno kron l'2O*). I *) Kovina sta vojnopoStna škatija se med vojno dobavlja brezpla^no. Da se ližje jemlje seboj, smo zato Ubrali polovično steklcnico. Neteorolosieno porodio. YUt«a m4 mtjtm 3«ft-i Sretfvfl *ntm* tlak 7M ■« , Vi'Ja \w mm 2*__________________ 30. i2. pop.j 72^ 9 -3 7! si. j}vih. jaSDO „ 9. zv. 7297 -10 9 si. jvzh. m 31. 7. z\. 733 3 —169Jitscvcr » . 2popJ7333 -65 ! brezveti. „ 9. 2v. 73d 5 -4 8 . J 1. 7. zj. | 732 9 —8 7 p. m. sev. _ Srednja temperatura sobote —7 7* norau «-1 8, nedelje —9 4\ nornu --1*7*. P«iaviiUl v 24 orali mm i« mmu TuJnim srcem naznanjamo vsem sorođntkom prifateljem in znancem prežaiostno ve^t, da je naš ibkreno ljubljeni soprog, o^iioma oće, brat in sme, -gospod Nibolsl SfiFCfip e« kr. sodni sluga v poko{u9 včeraj ob 3. uri popoldne po kratki botezni, previđen s tolažili sv. vere, v stato ti 7-1 let mirr:o preminut. Hogreb nepozabnega rainke^a se vrši jutri na praziiik popoldne ob 3. uri iz niše žalobti, Hradeckega vas št. 41. na pokopaiišće v Šte-panjo vas. Bodi mu blag sromin. LJUBLJANA, dne 1 svečana 1915. Žaluioči ostali. B?ez posebnega obvestila Potrti ^loboVe žaTostf naznanjsmo vsem sorodnikom, prijateljem in znancei.i prezalostno vest, da je aasa predraga mati, stara mati in taSča, gospa danes, dnć 1. februarja po doigi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice bo v sredo, dnć 3. februarja ob 3. uri popoldne iz niše žalosti sv. Petra cesta št 2 na pokopali^će k sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. V Ljubljani, dne 1 februarja 1915. - 330 £ala:oči ostali. Brcz posebfiega obvestila. Me sta i pogrebni xavod v Ljabl]9nL Globoko žalujoči naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da Je iskreno ljubljena gospa Josipiraa TiEgner vdova po c. in kn. štabnem profosu dne 30. januarja 1915 ob 6. uri zvečer, previđena s svetotajstvi v starosti 56, letu mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preblage pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 1. februarja 1915 ob pol 3 popoldne iz niše žalosti Breg št 14. Priporočamo jo v blag spomin. V Ljubljani, dne 1. februarja 1915. 317 Ž&la]oči ostali« Brez vsakega posebnrga naznanila. iHestsl ?«gr«bni s*to4 v Mabijani. Zahvala. * Povodom smrti in pogreba gospoda Fraitca Zagsričnik šolavod^e v pokc]u izrekamo najioplejšo zahvalo vsem, ki so nam izkazali ob tej priliki svoje sočutje in spremili ljubega, nepozabnega 06 ta k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo slav. učiteljstv i, cenj. gg. pevcem za tolažilno petje, prečastiti duhovščini i;i vsem ostalim udeležnikom. 316 Ža!u*o& otrocL Dr. Mirko Triller Mina Triller roj. Medič %adcviica. t. svefana t9t5. jLjubtjana. Gospodična veŠča Št:rifi jezikov, IŠČe službe kontoristlnje. Ponudbe pod „100 32icc na upr. «Slov. Naroda«. 321 s 3 sobami, sobo za služkmlo in vsemi pripadkt, sr» od Ja za februar v Ciril- Ketod^vi nilcl it 19, spodaj lovo. I stotim se proda čekaj 322 trgoirske oprave. gSp" Isčem službo T«55r v kaki pisarni ali trgovini. Naslov pove upravn štvo »SIov. Naroda«. v29 i ! cbleke (za šlbkcJžo uostavo; i ivS8T" se proda "^| 323 I v MarmontovI nAsi 14. s 3 solani! v I. aašsfrap^ £C odća za ma] v ^rtivvszvi allsi st IZ. 3:c primerni za psarno ali kaj dru ega I KF* se ođdasta za mai* ""3^? Vpra a se na Miklošičevi cesti št 18 v L nadstropju. 302 I7i tet staro psico z mladici ali po-«iamezno ima naprodaj Frail O Snsleršiči St Jakob v Bozu, I Ecroško. 2.S izurjenega v izdelovanju konjske oprave, treznega in poštenoga, kakor tuđi pridnega I ^H za sedlarski in tanetniški obrt. v starosti od 15 do 16 let, od poštenih star-e*, Sprefnie t^koj no docrovo-u Franc Bid.č, sedlar ia tapetaik v Idrili. 328 Tzlio] se đa v ssajems £ Clctjuliiiifil Mulir^Il] na solačni legi, vsako obstoječe iz 4 sob, prtdsobe, kopalnice, kuhinje in z vsemi priuklinami. I piriti! Mm$ obstoječe iz 2 sob in pritikhn. Naslov se poiive v upravniŠtvo »S'ov. Naroda«. 324 Oddafo se: elegantno, visobopriilično stanovanje v vri obstoječe iz 4 sob, steklene verande, kopaloice in DriDadki ter uporabo vrt<*, za takol ali za mai. Lsposlano1« v i. nadstropju na Bielweisovi Cesti ŠU 20 ob>u jee u 4 ^ob in pripadki Z& maji Lepo klelno tanje obstoječe iz 1 s* be ia pripadki za tftktf. 33t Vse se vpra an vrednim novtm po^e^fvom v leoi tcgu s« jett eoročtti j /joirafcno, jdravo grosDCo, imofno ob*h d*j. je*tko'J m 3 nef^aj tisoČ ^ronami ptemo^en'a, ?$iti mora *%rbna q~q-bq~ dnja n dcbra nadomtstmca mutere 3 Otročt:s-n. 2*^5 Pcvucthe 5 sh^o pod 2!fr9' „Leocotd 38:295'* na upravn* „j>.0*>. ? tiaroda"- \ Pristcn dobar brinjevec ae dobi pri % L SEBĐ11KĐ c !Ml flftl Stanovanje s 4 sobami in prina^ki *f KaleAver* **■ akl allcl 34, ■ » 3 tn 4 sohami V SOtlaliskl «Iid ŠfftT. 4, •■vent. prior-vaa zm, pisarne, se oddajo tako] ali za maj. Već pove Lamnosek Vađallh Mumetmške razglednice pisemskt papir ^m JLfarija Tičar, Tjjnblj0.1x0^ %'j. ?et*a cesfa ftsv 26 — J^-^lisva cesta šfev 7 % Gritzner šivalnl slroj Ha k^ia.ts ore* nili 57, do'iiOr b« ogledate In oosliasite Srltzaer^CTili ».rc ev. primeni Sarila Z2 rodino ia obrt. LtubSiana, Sv. Peti*a nasio SS. 7 bliza f*ait6iS*a»tk«exi m»sta, I»vo sa votfo. SOlefna paran ci* a! E 42iJ;14 6l - 318 Dražbeni oklic. Đne 1$. ssarca 1915 dopoldne ob 9. uri *o pri tpm scdi?*n t faV>? st 3 oa pud-tavi oiohren h pog j ev dra:~a sleie:h nenrem :n:i: zemljsšCc vi. St. 369 kat. obč- Ko£ev]e cbstcfeče s stavbcno parcelo št 157, hiša št 93 in k tei prigralenim motorjem na beocin, kakor tuđi mlin in žaga. Cenitna rrednost 21 058 K 50 h, Najmanjši ponudek 20C00 K; pod oa:manjlim poocdlcorn se ne probaj*. C kr, okrajno sodišče v Kočevju cddel. II., dne 27. januar ja 1915. Miakisko hranilna društvo v gradcu. I Osutiiii kredit oradnikom, preftsorjem, ućiteliem. umirovijem:em itd ob BaiagOđA^l&ib [ pogoih, tad! brez poroHor. 83 Hranilna vlogo od ¥f3ltOT7ftr Z dnevnim obrcstovaajcm b*e« rentnetfa datira po SO za vsak čts Po E 1 0 i C I1 V Pl O Ođ^O-0 ćvigllive meske. 9 4 0 %J 2 0 vednih rakih. Vloge; 6 500.000 VL Jamstvo v detežth: 7,«>^/ 00 K Stcvilo čiar>ov 59:a Več v rar- ' vid h! Tiskovine tu poštne polotn^cc zastonj. Pojasnila daje brezplačno v-ak conede jeW in petck ned ?'«3 in V'24 popoiđne: Josip Košem v Ljubljani, Ki*akovski nasip itav. 22. Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar cvetlični salon samo pod Jraiči ilet. 2. Idita zaln aM fnn. zUimi wn. mMnH lunU urama !••■* ffluiji u \m odi I Ji A.KUNST 2SdSawai^ftal aUaa AAflMP* ^Kh Velika zaloga oba val VaalnrftM aaraflto at ippvia^afa laCaa li aa «*«W Cfi, Vat Mrt M akrtajafajt la Snurajcja, — Ptf laatajla aaradMi aaj ttm im unm a affl»j» otroških vozičkov ta Bsvatfa« *o asiHaet«. žlme. M.Pakl6 « LtnMlui. Iranrai »umimi a m » s amnti«*. jparno barvarstvol ter kemično čišćenje in snaženje obJek. ispretura sukna. i wm m - Mi m !t. i' ■ Sprejemališče Sdenburgova ulica št. 3. Postrefba točna. Solidne cene. Ljubljana, DainjiXa cesto it. 13 Izbom« zaloga namiznih in na-stropnih isvetiljk m i novele vrste p* alskih cenak. M, niti A tt 72 hoćete imeti? Patem i'?n dajtf uživati izbolj-'am), aromatično lili?« •!!• U tekarne pri ztatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olle iz k» izkuSen tn mnogosiransko prtporočen tr?ott«T sok. — 1 steklenica 1 krono. žalova Tseh tu- in *no«emskih specialitet t«r prcukušenih domaćih zdraviL liborna toaletna sredstva ^te1*. Mm mft fnOne intbiitDt (M«a|a|* M ta« siravUa sa Uaa« vaak hataUkA Maiata. OinkTTniii^lNi lifeam pri zlitn arli jZilaji iimfauta tnplis1u|i; tgan|a is foriMtc ekoiiet Ceoa Hter K 1 35, K t55, K1«O, K2- Na eafct<»vo poiiljan vzotce. MAMABD WUO3f9 Kraatlai ftotBBa>ais). 304 Klor 1* nloii Hk io ceno nakapitl laj se potrudi 9anes, v pcnBsl'ek, srtžo in č trtc'< v trgovino Malvina Weisz, Selenburgova ulica 1. 314 BaftMf BT«ia iaMw *» krt a? e in lefeine tilainse m tfoUva|o vtak torak Ia petak. F«teak« •« Mladih preftttkov. tisa praliafM« m«Mv otasaa brtaovle Ia tallmltdo se dobinjo pri 3. Chatapnik, Stari trg 19. Na prodaji 1 lahke sani, 1 tovom! voz, li, Pojasnila: PreieraoTa viloi St. 54, II. oađstr. 2» Ođl'kotati m rscata*! v Bađovl^icl L 1034 8 čaatno tilplomo ts kolafno I vrate. BRINJEVEC na]noe]še vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri GABRIJELU ERŽENU Zapuže, pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Za prtefaost ie Jamči. &13 Ceae unerao. C. iri*. avstri'ske 0> državne ieleznice. VOZNI RED -11 — m Izvlećefc * veljaVnostjo od 1. septembra 1914« —■■■■■bbb«««« Z velfevnostlo od 1* se^tetntira 1911 -» d ^u\u do prekliea ▼ oicrain tuUaj^ne^a rsvnattltst* a S oiai navedeni vt^ki po od 1. mata 1914 veljavnem poletnem TOtocm redn. Teh vlaVr>v se labvo nosluruicjo vsi civilni potniki Urez prisilne?« legitimiran!a. dTllnl potniki« !d se pel©*o v Pali, moralo Imeti lentfimaclle ođ e. 1. fer. poveltstva vojno mke ▼ Pol a. QHnOD £x L'cbl«»r© n!?»vn* kolodvor, : satno osabafvlafcl: e*OO xjotraj v Krani (Tr2ič), J^senice, v a-OS depoldne v GrcsuHie KoČevjeV i Trebnie (S*. Janf), Novo mesto, (Straža- i TnrMre>. Bu^n;arci. 11-39 tfopoltfne v Knn\ Jesenice, Trb«2. 12*52 popoldne v GrosurUf, Trebnie, N'ov^ »nešto /Straža-TopHce\ Bubnjarci 6~22 svećer v K^ant, Tržte. Jesenicc, Ce- i'-vcc cer Salcbnrg na Our.aj. I 0-2? Mefcet* v Gr asu ni te (Kočcvje), Trcb- j \ \e. No\o mes'o, Butni^rci. j PRIH09 v t:*bl'*no a?ia*ai kolodvor, i oaelnii vi?kl: i 7"35 dopoldne i2 Jesenje, Kranja (Tr?iča). ? a-Sft dopoldne iz Nov>ca rresta, Tieb- i mega (St Jaiiža), Gfosupha (Ko*ev»a). 11*16 dopoldne \z Trbi?a, Jesenie, Kranfa 2-35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Strane-TopHc), Tiebnjega, Grosuplja 8-22 ponori iz TrbiZa, Jescnic, Kranja, (TT?iča). 9-J2 ponofcl i*2 Novega mesta, StraSe-Toplic), Trebnjega (St Janža), Grosaplja. (Kočcvja). KamniSka žeSeznica« 0DH0D % driarnega ko'od wora v Kamnlk i meftanlml viakl 7*40 dopoldne, 230 popoldne in ob 7-1S zvečer. raiHOD 1* Ramntka v Llublfano ov 6-42 ziutraj« 11*00 dopoldno in ob G*i5 zvečer. Ckr. državnc-ielezulško ravnatelistvo v Trsta. V naročbo priporočamo prvi slovenski leposlovni mesečnik batert izbafa te 34> leto. • 11ilitliflHf Ili f Iimi'1 ***^* med ^0!*"1 •otrođnOđ 9 LjUUljUilaAI IVUn Mio aajbolli« priaovtdaika, ===== petaik« la kritike | •iLjobllonsKi zvonfC s^irs^sr * zt ■' i —— vauktt ksJIUvalk ■•vosb%| I fnM?mi#1ff 111 AH11 ■■ !* tekoa iro|«ga 331at-tfUuUlJUllSIlI ZUUii n»i» iskajaaja prtdo.U v na- ^ggBgSSUmKmm^^mmmmmmmummmmm^Sm t#V- llO¥lt¥W ftdtt&SO MtartOa Naroča aei Ceat: Cdoletao K 9JW, pdletao K 4 60, Cetrtletno K 2*30. Stran 8,____________________________________________________ .SLOVENSKI NARODv dne 1. febraarja 1915. 25. stev. Kolje za limgnl koštanjevo. cepljeno, iz čvrstejja lesa, ■ 2 m in 2 in n^l m dofgo, PaMMni M predaj 30.000 kolor. VpraŠa se nri A. MariltC*, Se* utiske pri Celju, 273 wetema zavarovania ćloveikef* ftv- ijenii do najrainovritneišib kombina* cijth rod tako ufodntmi potopi, ko aobena điuga savuovainica. Slasti |c mrođno lavarovoate iu doživctj« to smrt x manitaJoCami se 11 vplačili. •". • ••• vsaitaiao zavarowaUa banka w Pa»a«;f. ••• - ••-»aiai ■■! foatl K OO.TM-TlO-ia — Isplatu« oasfcotfalst ta kamltalii« S M0.035.304-2S fo velikastl enga vzajemaa zavarovainica a*Se držafe 1 tseskozi slovansko-narodno opravo. ■ar GmratBa lasisvitii i LiPliaii 'SS ? Ganoski ulici Jtei. 12. -•• ^avarufe oosiooja in aremičnine oroti oožarnim Skoda 1 • EMONA^ i zj\ NOTRA^KJ^: in ■ kiri .»w -Cne; - bolcZZNj 'J •R>Ronr^rjiCA /LlJUBLtJLMMA KOMEMSKEr^A ULICA 4 Ti f ?f.f-7dr^.ns< prt^jDR-FR DERGANC \1 ffdf" Sprojino so taksj ^J mnfaD, slar 15—16 let, po>temh stanje v, s prirrerno ?oKk»» jzohrazb^ Prc-Hnr»Rt ima'o iz Hrže!e. 311 Leskovcc & Gruden tr^ov. z me& lacjom Šm^rtcs pri LI iji. I n ^ Jtff krojač prve vrste a LJubljar-a, 2S2^| vhstda jrijfaliču'^i (I, nsdstropje) ^ (nasproti glavne poits) :: se priporoža. :: Zaloga :Riii!lia ip. kdor ]o ima na prodaf, uaj jo ponudi takoj J. SHOBEL^IICIJ "e»tni trg 22 I Kiifvni vsako vrsto, tuđi Črn^ in neočiščeno po fc?ezkO2?ia-, reaČ2i ce&i. Posebno pa se plača lepo belo opra^3 po I oa^vlšfl cenlp k: se zanio lahko nudi. 44 Slamcrezoice za pogon z roko ali s silo, vratila, nilias za riioko, sti3^a!nlce za sad je in grozd je, mctcr]cf reporcirico, patentovane brzopsrilaa koti© različnih sistemov, mšl!s!ca za sađle, kc4i?, za zdanje dohrega domaćega izdelka, sefalse stro'e ter ysakovrstne dru^e poljedelske stroje slovitih tovarn, zajamčeno brezbibnih, po znano == najnižjih cenah priporoča ~ edina domaća razpošilialnica poljedelskih stroiev \l STUPICA V Liutlljoni. ]fori;e lzxzi\\z cesta štev. 1. Velika zaloga izvrstniti peči] od nafenostavnejše do najfinejše izpeljave ter razne islezsine, orodja, stroiev za industrijo, stavbnega materijala i. dr. ^ —— Cene nafnižjel ■■ I ^ostreiba pošiena ia točna. " Cenki interesentom brezplačno na J nzpoSa^o. ' Centrala v Trstu, podružnice u taaja, y Dubrovnika, Kotoru, Jffetkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadro. 60 s Zlvahaa zveia > Amerlk«. n Delniftka gla Vftica K 8,000.000. Makadla v Amerike !■ akredlUvL. Sprejema nove vloge s katerim! se zamore vedno razpolagati9 brez ozira nm določbe moratorija fer jih obrestuje po čistih 411 0 12 0