Poštnina plačana v cotovinL Leto XIV., Stev. 233 upravuistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon St 24.V>. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Teletoo št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241. Ljubljana, četrtek g. oktobra 1933 Cena l.— Din ir^i^ I Nj. Vel. kralj in kraljica v Carigradu imnsti soremliajo te dni našega veu- « » _______ . - - w____ Misli in čustva vseslovenske •javnosti spremljajo te dm našega velikega vladarja na njegovem potu s^ozi Rumunijo, Bolgarijo, Turčijo mGreja Res ie da je potovanje nase kraljevske dvojice formalno le zasebnega značaja, K temu pa mu vsa javnost udiin-zemska, upravičeno pripisuje tudi velik Etični pomen. Jugoslovenski narod vidi v kraljevem potu m kraljevih sestankih z iprezentanti sosednih držav slovesno afirmacijo one samozavestne mirovne politike, ki jo v orgamcnem sklopu Male antante vodi nasa država in M je bila od vsega prebivalstva sprejeta s tolikim zadoščenjem. V obisKU na bolgarskih tleh in v Stanku s kralje-Borisom pa vidi še posebej pm korak k zbližanju obeh jugoslovanski držav, ki si -a vsaj mi v Jugoslaviji zeomo iskreno' in brez vsake rezervacije. Brezobzirno jerobstvo, ki so ga hote-le natovoriti zapadne velesile tk zv. »malim državam«, ko so si s paktom četverice lastile celo pravico, da po svoji volji odločajo o ozemlju drugih držav je rodilo nepričakovano zdravo pobudo in odločen odpor. Z Apeninskega polotoka so prihajali ponosm glas :i.„i; Q<,i-at meda izmed nal- raz^oiagu piv^v...... ------- križarka »Javuz«. mea rulju p —k— peljala v Tojkali Saraj, enega izmed naj-^ nozdravlJala jugoslovenski kraljevski J^čjih in najbogatejših turških muzejev, par Pz obale velika množica ljudstva Ti- <*p0 muzeju je vodil kraljevski par general- soči šolske'^mladine so mahali in vzklikali v pozdrav jugoslovenski kraljevski dvo-||/»i Na morski gladini pred palačo nekdanjih turških sultanov se je jugoslovenski rušilec »Dubrovnik« ustavil ob 9.40. Koso z ladje spuščali sidra, so zagrmeli s kri-žarke »Javuz« v pozdrav topovski streli, na katere so odgovorile baterije z »Dubrovnika«. Kralj Aleksander je stal v spremstvu ministra dvora Čolak-Antica, maršala dvora generala Dimitrijeviča, treh ordonančnih oficirjev in več častnih dam Nj. Vel. kraljice na krovu. Ko so utihn.li topovski streli, je častna četa turških mornarjev, ki je bila postrojena na krovu bližnje turške križarke, vzkliknila jugosloven-skemu kralju v pozdrav trikratni »Jasa«. Pozdrav predsednika turške republike Takoj za tem se je pripeljal z obale izpred palače Dolma Bagče v motornem čolnu »Istambul« predsednik turške republike Mustafa Kemal paša, ki ga je spremljalo več turških odličnikov. Čoln je imel izobešeno jugoslovensko zastavo. Nj. Vel. kralj Aleksander in predsednik turške republike sta se srečala na stopnicah, ki so bile spuščene z »Dubrovnika« na vodno gladino. Prvi pozdrav je bil izredno prisrčen Predsednik turške republike je podal Nj. Vel. kralju roko, da mu pomore stopiti s stopnic v motorni čoln. Med tem mu je v francoščini dejal: »Zelo sem jre-čen, da morem pozdraviti Vaše Veličanstvo v Carigradu.« Kralj mu je ljubeznji-vo odgovoril, da je zelo zadovoljen, da je prišel v tako lepo mesto. Čez nekaj sekund se je čoln obrnil in se vrnil na obalo. Tu so sprejeli Nj. Vel. kralja ter njegove spremljevalce turški ministrski predsednik Izmet paša, zunanji minister Ruždi bej in drugi člani turške vlade. Za Nj. Vel. kraljico so bili pripravljeni krasni šopki cvetja. Kraljica pa tedaj še ni prišla na kopno. Nj. Vel. kralj je v admiralski uniformi z nasmehom okrog usten in s hitrimi koraki stopil na kopno ter po ljubez nivih pozdravih odšel v spremstvu predsednika turške republike skozi glavna vrata v palačo, ki jo je stavila turška vlada na razpolago jugoslovenskemu kraljevskemu paru. Intimen sestanek v palači Dolma Bagče V enem izmed glavnih salonov palače sta ostala Nj. Vel. kralj in predsednik Mustafa Kemal paša sama ter se 40 minut kanske vojne — vse prej nego prisrčni in dobro sosedski. Tak značilen preobrat gotovo ni brez pomena in brez važnega političnega ozadja, tembolj ker prvemu sestanku vladarjev sledi tako blizu drugi in ko spada ravno drugi v niz velevažnih političnih posetov in po- menkov. . Iz Bolgarije je nasa kraljevska dvojica na ponosnem »Dubrovniku« nadaljevala svojo pot proti jugu. Ustavila sta se za en dan v staroslavnem Carigradu, kjer ju je počakal in pozdravil vrhovni reprezentant moderne Turčije, predsednik Kemal paša. Tudi njegovemu razgovoru z našim vladarjem ne gre odrekati velikega pomena, posebno še, ako pomislimo, da je nedavno obiskal Turčijo Herriot in da sta za prihodnje tedne napovedana obiska ru-munskega in ruskega zunanjega ministra. Ni še jasno, kaj se bo iz vseh teh sestankov in razgovorov rodilo, gotovo pa je, da predstavljajo močen pokret L U lliu^tju |V .v.*... -----, . ni ravnatelj muzeja in poslanec Halil bej Nj Vel. kralj in kraljica sta si z velikim zanimanjem ogledala razne zgodovinske predmete v palači in se informirala o iz voru in starosti predmetov Nj. Vel. kra Ijica se je posebno zan-mala za oddelke, v katerih so razstavljene razne vaze ln kitajska keramika. Jug^iovenski kraljevski par si je ogledal tudi arheološki muzej, v katerem se je pomudil 10 minut. Nato sta se suverena odpeljala v Hagijo Sofijo, kjer sta ostala 20 minut. Končno sta se znova vrnila v Saraj Burno in se z motornim čolnom odpeljala na »Dubrovnik« Večerja pri predsedniku turške republike Zvečer je priredil Kemal paša intimno večerjo na čast Nj. Vel kralju Aleksandru in kraljici Mariji. Turški listi so davi objavili velike slike jugoslovenske kraljevske dvojice in podrobno poročali o njunem potovanju ob obalah Črnega morja in sprejemu v Carigradu. Vsi listi poudarjajo velik pomen sestanka med suverenoma obeh držav. »Zum Huriet« je objavil tudi članek, v katerem popisuje zgodovinski razvoj odnošajev med Turčijo in Srbijo. Odhod na KrS O nadaljnjem potovanju jugoslovenske kraljevske dvojice še ni točnih mformicij Nekateri menijo, da bosta Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija odpotovala z »Dubrovnikom« že nocoj ob 11. Preko Egejskega in Sredozemskega morja na Krf, drugi pa trdijo, da ostane jugoslovenska kraljevska dvojica v Carigradu še do jutri. Nadaljnje bivanje jugoslovenskih suverenov v Carigradu zavisi vsekakor od dogovora med Nj- Vel. kraljem Aleksandrom in predsednikom Mustafo Kemal pašo Turški tisk o pomenu poseta Carigrad, 4. oktobra v. Popoldne sta se Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija v spremstvu turškega poslanika v Beogradu Hajdar-beja znova z avtomobili odpeljala v mesto. Krožila sta po mestu dve uri. Ogledala sta si tudi znani carigrajski t) fi zs r Vsi' današnji listi obširno poročajo o sprejemu NJ. Vel. kralja in kraljice Marije. objavljajo njune slike in življenjepisne podatke. Tudi grška lista »Apogematinac in ?Neostelas< posvečata v^jKc pozornost ob.sku jugoslovenskih suverenov. Največji za utrditev miru in konsolidacijo razmer na jugovzhodu Evrope. Na terenu, ki je bil še nedavno skoro izključna domena Italije, se morda snuje mnogim državnikom tako nevšečna balkanska kooperacija s še bolj nevšečnim geslom: Balkan balkanskim narodom. Svariti pa je treba pred lahkomiselnim optimizmom. Mednarodna situacija se ne menja čez noč. njen razvoj gre počasi, zelo počasi. Tako je zlasti tudi do iskrenega in trajnega zbližanja z Bolgarijo še dolga pot. Saj vsi poznamo ovire; ni jih na naši- strani, tem več pa v miselnosti onih bolgarskih slojev, ki so odločilni za politiko svoje države. A tudi če sta bila sestanka med obema južnoslovanskima vladarjema samo prvi korak, samo prvi poskus za ustvaritev boljših odnošajev med obema državama, je to že velik uspeh. Ves jugoslovenski narod ga je od srca vesel in samo želi, da bi ga Ml enako iskreno vesel tudi bolgarski narod. carigrajski armenski list >Zamanov« posveča posetu jugoslovenske kraljevske dvojice kar dve strani ter naglasa v svojem uvodniku veliko vlogo, ki jo je imel kralj Aleksander za uedinjenje jugoslovenskega naroda. V Carigradu je danes pričelo Izhajati novo službeno turško glasilo v francoščini >La Turquie«. Na uvodnem mestu je objavil list v zvezi s posetom Nj. VeL kralja Aleksandra in kraljice Marije v Carigradu članek z naslovom >Med balkanskimi narodi«. V njem pravi med drugim: Ne le v ba^anskih krajih, marveč po vspm svetu pripisujejo veli pomen obisku Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije pri predsed. turške republike Mnstafi Kemal paši. Silno zanimanje svetovne politične javnosti za potovanje jugoslovenske kraljevske dvojice je povsem naravno in utemeljeno v odličnih osebnih sposobnostih suverenov obeh držav, v katerih je treba iskati tudi vzrok današnjega sestanka. Povsem naravno je, da je ta sestanek dejansko velikega pomena za nadaljuj » odnošaje med balkanskimi državami. Pričakovati je treba tudi konkretnih sadov. V vsakem primeru bo sestanek močno vplival na konsolidacijo miru, pravičnosti in sodelovanja med balkanskimi narodi. Končno poudarja list, da je turška politika prijateljska napram vsem in tudi napram Jugoslaviji. . , »Apogematinac poudarja zlasti nenavadno prisrčnost današnjega sestanka kralja Aleksandra in predsednika Kemal paše spričo katerega se bosta Se bolj zbližali jugoslovenska in turška država v svojem prizadevanju za mir na Balkanu. Med obema državama ni spornih točk. Vprašanje posestev Turkov, ki so se izselili iz Južne Srbije, bo urejeno po medsebojnem sporazumu. V nobenem primeru pa to vprašanje ne bo preprečilo sklenitve jugoslovensko-turške pogodbe, o kateri pišejo beograjski listi. Popoldanski »Haber« je objavil izredno lepo poročilo o dopoldanskem sprejemu Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije. List je stavil v svojem poročilu naslov v srbohrvaščini: »Dobrodošli, Vaši Veličanstvi!« Bolgarski komentarji Sofija, 4. oktobra, p. Ves bolgarski^ tisk z velikim navdušenjem poroča o snoenjem sestanku suverenov obeh jugoslovenskih držav. Voditelji vseh političnih strank dali novinarjem izjave, v katerih poudarjajo. da pomeni sestanek obeh južnoslovan-skih kraljev na dan. ko je Bolgarija praznovala dve svoji najpomembnejši obletnic«, dogodek, ki vzbuja najgloblje nade, da pride končno do zbližanja med obema bratskima narodoma Na ljudstvo je napravilo izredno globok vtis, da je jugoslovenski kralj pozdravil bolgarsko četo z bolgarskim pozdravom »Zdraveite momčeta«. Listi objavljajo vse podrobnosti o sestanku obeh vladarjev in naglašajo, da je bil izredno prisrčen in brez vseh uradnih zdravic po starem črnomorsfcem mornariškem običaju, po katerem se na morju po solnčnem zahodu opuščaio vse ceremonije. Listi poroča;o tudi, da je nosil krali Aleksander pri sestanku z bolgarskim kraljem bolgarsko odlikovanje Sv. Aleksandra, krali Boris pa Karadjordjevo zvezdo. „Pot k zbližanju je otvorjena" Pariz, 4. oktobra. AA. Listi priobčujejo o sestanku Nj. Vel. kralja Aleksandra z bolgarskim kraljem Borisom. Vsi poudarjajo, da je treba temu sestanku pripisati veliko zgodovinsko nlogo. V »Journalu des De-. bate« piše Albert Mousset, da je bil ta sestanek predvsem rodbinskega značaja. Nj. Vel kralj Aleksander in bolgarska kraln-na Ivana sta si brat in sestra po.teti. Poleg teca pa je bil sestanek tudi političnega pomena Pisec opisuje nato politične odnoša- Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, -Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. MaribOT Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. je med Bolgarijo in Jugoslavijo po smrti Aleksandra Stambulijskega in pravi, da otvarja kraljevski sestanek v okolici Varno novo fazo v razvoju odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarsko. Ta sestanek je v vsakem primeru otvoril pot do medsebojnega zbližanja. Če neodgovorne organizacije, ki delujejo na lastno pest in na pobudo s tretje strani, ne bodo izpodkopale sedanjega poizkusa pomiritve med obema državama, potem je treba računati s velikimi sadovi včerajšnjega dne. Verjetno je dalje tudi to, da bo prišlo do izmenjave stališč tudi med dragimi balkanskimi vladami. Pisec opozarja dalje na to, da se je včerajšnji sestanek vršil na dan proslave 151etnice kralievanja sedanjega bolgarskega kralja in na dan 25. obletnice popolne bolgarske neodvisnosti. Zasluga _ za včerajšnji sestanek in za vse dalekosežne posledice pa gre predvsem obema vladarjema, ki sta se e širino svojih nazorov dvignila iznad psiholoških molenj, ki eo tako dolgo zavlačevale pomirjenje med obem« državama. Madžarska sodba Budimpešta, 4. oktobra, v. Madžarski lasti obšiirno poročajo o potovanju jugoslovenske kraljevske dvojice in poudarjajo veliko važnost in političen pomen potovanja. »Pesti Hirlap« piše. da je bil sestanek v Vami predvsem namenjen razgovoru o tesnejšem sodelovanju med Bolgarijo in Jugoslavijo odnosno Malo antanto. Bolgarski kralj On vodilni bolgarski politični krogi so začeli v zadnjem času resno razmišljati o težkem zunanje-političnem položaju Bolgarije, vendar bi »bilo preuranjeno pričakovati, da se bo Bolgarija že takoj odločila za priključitev k Mali antantiu Smatrati pa se mora že za izredno velik uspeh dejstvo, da je v teku gospodarsko zbližan je med Bolgarijo in Mak) antanto, zlasti z Jugoslavijo. Ni dvoma, da ie bolgarska poetična javnost naklonjena gospodarskemu sporazumu z Jugoslavijo in z Malo antanto. Tudi bolgarski tisk ne zavzema več ne-prijateljskega stališča proti takemu sodelovanju kakor je bik> to poprej. S tem je treba na vsak način računati in madžarski državniki bodo storili dobro, če bodo to dejstvo primerno upoštevali. Odmev v Moskvi Moskva, 4. oktobra v. Tudi sovjetski tisk posveča potovanju jugoslovenskega kralja in kraljice največjo pozornost ter pripisuj'e izredno važnost sestanku mel bolgarskim in jugoslovenskim kraljem. Kot dogodek največje politične važnosti smatrajo »Izvestja« poset jugoslovenskega kralja v Carigradu In sestanek s predsednikom turške republike. Po informacijah lista je ta sestanek v zvezi z grško-tur-škim paktom in z ureditvijo odnošajev med Grčijo, Bolgarijo In Jugoslavijo. List obenem dodaje, da spremljajo te dogodke z največjo nervoznostjo v Rimu, kjer jih smatrajo kot znak povečane aktivnosti francoske diplomacije na Balkanu. General Dimitrifevič o sestanku v Evksinogradu Beograd. 4. oktobra, p. »Politika« objavlja izjavo maršala dvora generala Dimitri-jeviča o sestanku Nj. Vel. kralja z bolgarskim kraljem. Med drugim pravi, da je bilo potovanje N j. Vel. kralja in kraljice docela privatnega značaja, toda poset v Evksinogradu je dobil tako prijateljski in prerčon značaj, da tega ni nihče pričakoval. Ves cas sem opazoval, pravi general Dimitnjevič, kako je bil naš kralj vesel in zadovoljen. O čem ©ta oba kralja razpravljala na svojih treh sestankih, tega nihčs od spremstva ne ve. Turški državnik o pomenu poseta v Carigradu Beograd, 4. oktobra, p. »Politika« objavlja izjavo turškega državnika in bivšega ministra Mahmuta, ki naglasa, da je sestanek med jugoslovenskim kraljem in predsednikom turške republike ogromne politične važnosti. V vseh balkanskih krogih pripisujejo temu sestanku ogromen pomen. V svoji nadaljnji izjavi naglasa vlogo jugoslovenskega kralja in, predsednika turške republike v balkanski politiki in podčrtava, da bo ta sestanek silno mnogo pripomogel k razčiščenju odnošajev na Balkanu. Razpust dveh nemških strank v ČSR Obe stranki sta se nameravali združiti, da bi tem uspešnejše rovarili proti Češkoslovaški praga, 4. oktobra, g. Razen nemške narodno socialistične stranke je vlada s takojšnjo veljavnostjo prepovedala tudi nemško nacionalno stranko. V utemeljitvi prepovedi narodno socialistične stranke se naglaša. da vsebujejo vsa prizadevanja narodnih socialistov za izvedbo njihovega teritorialnega programa m za združitev vseh Nemcev že po pojmu vse znake nasilja, ki krfijo kazenski zakon in ustavo ter ogražajo javni red, varnost in mir. Nemško nacionalna stranka je bila razpuščena, ker se je hotela spojiti z narodnimi socialisti in je imela analogne tendence. Ta prepoved je bila prva, ki je bila izdana zoper politično stranko v češkoslovaški republiki. Nemško nacionalna stranka je imela v poslanski zbornici 7 poslancev, toda nobenega senatorja. Kaj bo z mandati, še ni znano. Najnovejše iz letalstva Oran 4 oktobra. AA. Letalca Lefevre in Assolant, ki hočeta postaviti nov rekord v daljino, sta se davi dvignila v smeri proti Indiji. Njuno letalo ima 10 ton tovora po večini bencina in ojia ter se e dvignilo s tal oo 1750 m. Ob 9 3, po Greenwichu so letalo opazili nad rtičem Sigl:iem. ob 12.03 na že tri milje severno od Tunisa Letalo je letelo proti rtiču Ro-nu s hitrostjo 100 km na aro. O s! o 4 oktobra AA Danes dopoldne ob 11- je Lindbergh odletel iz Stavanger-ja. Izjavil je, da si hoče iz xraka ogledati kraje, kjer bi se mogla napraviti pristaja-lišča za oceanski promet Lympne, 4. oktobra. AA. Letalec Kings-ford Smith se je davi ob pol 6. dvignil s tukajšnjega letališča na polet za nov da- IjipiKi rekord. Rim. 4 oktobra. AA. Italijanski aeroklub je priznal in poslal mednarodni letalski zvezi v priznanje višinski rekord lahkih letal 3 kategorije, ki ga je dosegel letalski stotnik Zappetta. Rekord znaša 6475 m in ga ie Zappetta dosegel s potniškim letalom z enim potnikom Prejšnji rekord je imel Poljak Zevitski m ja znašal 6023 m. t > JUTRO« St 233 Na potu državne politike ni povratka! Kdor pazno motri razvoj našega državnega življenja zadnjih par let in pravilno ocenjuje početje naših punktašev, ki je v kričečem nesoglasju z osnovno državno linijo, se ne more dovolj na-čuditi lahkomiselnosti njihovih vodite-teljev. Njihov koncept je silno preprost, ko mislijo, da se jim je treba le udeležiti občinskih volitev in doseči pri njih kak trenuten uspeh, pa bosta zopet v celoti vzpostavljena njihova nekdanja moč in veljava. V najskrajnejša zakoi-ja bivše SLS. osobito pa v nje vodilne kroge še vedno ni prodrla zavest važnega dejstva, da imamo že par let čvrsto nacionalno državno politiko, katere temeljna črta ostro nasprotuje vsakemu javnemu udejstvovanju na plemenskih, verskih ali separatističnih načelih. Slična otroška naivnost je bila morda upravičena v prvem desetletju obsto;a naše kraljevine, ko je le-ta bo.eha;a na vseh mogočih boleznih svoje otroške dobe. Danes je vse to že za nami in državni organizem je že toliko jak, da si lahko zmagovito utre pot. ki so io napovedovali in propovedova1: naši naiboliši možje. Vse kaže, da S3 naši punktaši slepi za velikanski proces preosnove, ki se vrši pri nas in v naši biižnji in daljnji soseščini. Tega procesa niso nikjer ustvarile niti državn> zborške volitve, niti volitve vrhovnega predstavitelia države, pri nas pa naj bi razvoj v smeri prave nacionalne politike ustvarile in celo preokrenile volitve v občinske uprave, katerih edina naloga je reševati vsakdanje konkretne zadeve občinarjev, ki le redko segajo preko okvira čisto lokalnih potreb! Ta značaj imajo občinski zastopj v normalnih, urejenih časih, ko teče živ-lienie kakor namazano po uhojenih in uglajenih tirih. Ako le malo pogledamo okoli sebe, vidimo, da so povsod v naši soseščini nastopile nove, v primeri z dosedanjimi, gotovo nenormalne prilike. V takih časih ima tudi občina težje in važnejše naloge. Nacionalna država, ki je z dosedanjim delom dobila svoie ogrodje, si mora v občinah zgraditi trden temelj in se še boli zasidra« globoko v narodu. To se bo zgodilo za vsako ceno in vsak morebitni odpor proti osnovnemu državnemu načelu bo energično preprečen, vsak poskus zatrt že v kali in vsaka zapreka se bo temeljito maščevala nad onimi, ki so jo stavili na pot zmagovitega pohoda. Država si krči pot skozi goščavo malenkostnega strankarstva in pri tem delu ne more imeti malenkostnih ozirov. Kadar se seka neprehodna goščava, lete •okoli trske in padajoča debla stro in pokopljejo pod seboj marsikoga, ki se ni o nravem času zavedel, da stoji na •napačni strani. Naše ljudstvo si ne želj večnih ho malti j. ki jih vešče izzivajo pristaši nezdravega ftarega stanja. Ves nemir in trušč ie delo maloštevilnih hujskačev, ki jim že preseda vloga trmaste kuja-vosti in bi radi občinske volitve zlorabili v to, da sebi in zlasti svojim strankarskim in osebnim strastem pripomorejo do nekdanjih zlatih časov, ko so pod krinko demokracije gospodarili kot neomejeni tirani nad narodom in državo. Ti imajo tudi polna usta tožb in jadikovanja po nekdanjih namišljenih svoboščinah, od katerih ni narod imel prav ničesar, ki pa so dajale sebičnosti in nestrpnosti voditeljev priliko za vsestranski razmah. Dve leti jalove opozicije sta to oblasti željno druščino izda je opustila politiko absti- Pii Jotrfocl feto mls^sut^: fvorrvcucjjcb Jcoftas1 Prhljaj izgine! # Lasje prenehajo izpadati! Lasje spet rastejo! Po strelih na Dunaju Atentat na kancelarja Dollfussa je poostril odnošaje med Avstrijo In Nemčijo, pa tudi položaj v Avstriji sami Nove aretacije Odobrene kandidatne liste Po poročilih, ki smo jih do včeraj pre- nence m se lotila še slabše taktike — jeli, so pristojna sreska sodišča odobrila se iuuia ov, o __ ___u^ji^in. listo r«t občinske vo- upora proti osnovam države. Pri tem veliko govore o zakonitih in svooodniih volitvah, kakor da je Slovenija kdaj poznala svobodne volitve in kakor da sta nasprotujoča si tekmeca res ze kdaj stala v vodilnem boju z enakim orožjem, ki ga gotovo predpostavlja duh volilnega zakona. Dokler sta pri nas spovednica in prižnica najučinkovitejši agitacijski torišči, toliko časa pri nas ne more biti govora o svobodnih volitvah, marveč so vsake volitve nesvo-bodne, ker so izvršene pod terorjem zlorabe najsvetejših čuvstev. Rekli smo, da si naše ljudstvo ne želi homatij, ampak hoče v miru živeti ter ob trdem delu skuša prebroditi sedanjo veliko gospodarsko stisko. Narod je bil pripravljen na sporazume, ki bi bili izključili vsako borbo, vsako razpihovanje strasti in vsak razdor, toda te lepe sloge niso hoteli in niso trpeli oni, ki morejo uspevati ie v ozračju sovraštva in nestrpnosti. . Vsa leta obstoja naše kraljevine se je vodila pri nas borba za državna m ustavna načela in brezkoristno koraka: nje na mestu ter otepanje z raznimi plemenskimi, verskimi in pokrajinskimi fanatiki je trosilo vso energijo, ki m se dala koristno izrabiti m plodonosno naložiti. Šele zadnja leta je rešitev teh vprašanj prešla v prave roke in delo je do malega zaključeno, da bi se na njegovi osnovi lahko lotili reševanja najbolj perečih vsenarodnih potreb. Pa so se oglasili punktaši, želeč si povratka v 1. 1918.. da bi zopet nastopila doba razdora in sovraštva vseh proti vsem. Občinske volitve naj bi bila prva pmiKa za poskus povratka v staro. Toda naklep se bo temeljito ponesrečil an njihova akcija bo rodila še večji poraz, nego ga je doživela njihova abstinenca. Naša država stopa v novo fazo svojega razvoja. Na tem potu zanjo ni povratka, njen obstoj ji narekuje to pot brez ozira na levo in desno. Karkoli prineso občinske volitve, na liniji državne politike ne bo izpremenjena nit« pičica, morebitne posledice pa bodo z vso težo zadele vsakogar, kdor bo poskušal zastaviti naš razvoj v pravo nacionalno državo. naslednje kandidatne liste za občinske volitve: 8rex LJubljana okolic« Občina Tacen: nosilec liste Franc Jnvan, posestnik v Sred. Gameljnih. št. Vid: Anton štrukelj, posestnik v Trati Sv. Jurij pri Grosupljem: Josip Perme, posestnik v Ponovi vasi. Šmarje: Josip Skerjanc, posestnik v Šmarju. ^ „ Preserje: Josip Debeveo, posestnik iv Kamniku pri Preserju. Polhov gradeč: Josip Trobec, posestnik v Črnem vrhu. Ježica: Ivan RamovS, gostilničar r Bto- žicah. Ig: Josip Hitejc, kmet na Igu. Grosuplje: Miha Adamič, posestnik v Blatu. ^ _ . Dobrunje: Janez Trkov, kmet T Zadvo- rU-Borovnlca: (2 listi): Ivan Petri«, trgovec v Borovnici, 2.) ivan Suhadolnik, posestnik v Borovnici. Vič: Rudolf Gale, upokojenec t Rožni dolini. Srez Novo mesto Mirna (2 listi): Franc Bule, posestnik T Mirni in 2.) Andrej Celar, orožnik T pokoju v Mirni. Mirna peč: Franc Krevs, posestnik T Biškl vasi. Srez Radovljica Koroška Bela: Virgll Soberl, tovarniški delavec v Koroški Bell. Srez Laško Marija Gradec: Martin Topol«, posestnik v Jagočah. Laško: dr. Fran Roš, odvetnik v Laškem. Sv. Krištof: Alojz Lešnik, posestnik v Sp. Rečici. * Zadnii dan za vlaganje kandidatnih list ie jutri, v petek, 6. t. m. Po tem roku okrajna sodišča kandidatnih list ne bodo več sprejemala. Dunaj, 4. oktobra AA Zdravstveno stanje dr. Dollfussa je popolnoma zadovoljivo. Kancelar Je prebil mirno noč, njegova temperatura je normalna. Kardinal Innitzer Je davi bral zahvalno mašo, ki so se je udeležili člani vlade in diplomatskega zbora. Kancelar je prejel brzojavne čestitke z željo po skorajšnjem ozdravljenju od vseh vlad. Razen tega dobiva čestitke tudi od raznih društev in korporacij. Tako mu je prišla med drugim čestitat k srečni rešitvi tudi delegacija dunajskega socialističnega občinskega sveta. Listi seveda obširno komentirajo včeraj, šnjl atentat in so skoro vsi mnenja, da je zveza med Dertilom in nacionalno socialistično stranko zadosti dokazana. Dertil je iz nacionalno socialistične rodbine. Komentarji dunajskega tiska Snoči Je nemški radio zaman skuSal prepričati ljudi, da so atentat pripravili socialni demokrati, ker nihče tega ni vecjel. Poluradni listi se izprašujejo, v koliko zadene odgovornost za atentat nemške nacionalne socialiste, ki vzlic formalnim obljubam sovražne propagande proti Avstriji še vedno niso opustili in hočejo na tak način vplivati na del avstrijske mladine. Ker pa to početje ni obrodilo uspeha, pravi >Relchspost<, Jim ni ostalo več nobeno drugo sredstvo kakor zločin. Toda tako stvar ne more iti več dalje. Atentat je posledica zarote, katere dalekosežnost še mnogo prekaša obseg afere s požigom nemškega državnega zbora. >Reichspost< opozarja v zvezi s tem tudi na brzojavko iz Amsterdama, ki jo Je razširil Wolffov urad, češ da so holandski in belgijski Usti naopvedali mnogo atentatov v Avstriji ter vnaprej izjavili, da za te atentate Nemčije ne bo zagela krivda. Poluradna >W i e n e r Z e i t u n g< pravi, da se nacionalnim socialistom ne bo posrečilo umiti si roke od krivde za »ta atentat. Preiskava Dunajska policija je v zvezi s preiskavo o atentatu snoči aretirala 25 oseb, k so bile osumljene, da so v zvezi z Dertilom. Pozneje pa je vse aretlrance razen treh zopet Izpustila. Več prič Je izjavilo, da so Dertila zmerom Imele za nacionalnega socialista. Mislijo, da je hotel Dertil po izvršenem atentatu pobegniti, ker je spravil svoj kovčeg pri nekem prijatelju, doma je pa zažgal več šopov kompromitujočih papirjev. ' Dunaj, 4. oktobra. AA. Policija v Inomo-stu je danes aretirala 18 narodnih socialistov.- Med aretiranci so vseučiliški profesor dr. Helbock, odvetniški kandidat Deuz m dr. Pessendorfer, ki je prestopil k nacionalnim socialistom. »Extrablatt« se vprašuje, ali ni pravkar odkrita zarota nacionalna socialistov v Muehlau na Tirolskem v z^e-zi z atentatom na Dollfussa. Listi misijo, da vodijo tudi od današnjih aretacij v Ino-mostu niti k atentatu na Dunaju. Manifestacija za Dollfussa Dunaj, 4. oktobra AA. Več tisoč članov patriotske fronte in heimwehrovcev je priredilo sinoči spontan shod in manifestiralo za Dollfussa Govoril je podkancelar Fey. V svojem govoru je zavrnil misel na maščevanje in na uvedbo obsednega stanja. Dejal je: Prisegamo zvestobo našemu voditelju, našim idealom, naši domovini in vsem, ki se čutijo tako močne kakor ml in jim ni treba kričati po osveti. Hočemo pravično vladati in nadaljevati energično svoj boj. Hitlerjevsko izzivanje Dunaj, 4. oktobra AA. Danes dopoldne je neki neznanec razobesil nasproti operi v najbolj obljudenem delu mesta pred očmi osuplih pasantov na električni drog velikansko zastavo s kljukastim .križem. Policija je zastavo skrila. Kaj pravijo Nemci Berlin, 4. oktobra AA. Vsi nemški listi pišejo obširno o včerajšnjem atentatu na Dollfussa. Dopisni urad nacionalno socialistične stranke pravi, da je hitlerjevska stranka zmerom obsojala te vrste nasilna dejanja in da se v 14 letih svoje borbe za oblast nikoli ni zatekala k takšnim političnim bojnim metodam. Stranka je brezobzirno odstranila iz svojih vrst vse takšne člane, ki niso hoteli priznati tega načela. Atentat na Dollfussa kaže, da je notranja razrvanost v Avstriji že tako napredovala da mislijo zločinski marksistični elementi, da je prišla njihova ura. Tudi >Vol-kiseher Beobachter« obsoja včerajšnji atentat in se veseli, da >atentatorjeve krogle niso dosegle svojega namena«. Tudi ta list vidi v atentatu znamenje notranje slabosti Avstrije. >Germania< se pa boji, da ne bi imel atentat usodnih posledic za že tako dovolj napeto razmerje me* Avstrijo ln Nemčijo. Italija na Dodekanezu Atene, 2. oktobra Italijanska fašistična vlada je sklenila, da Dodekanez, ki je dejanski grški in ^samo »začasno« zaseden po Italiji, dokončno pripoji Italiji in ga popolnoma izenači z ostalimi italijanskimi pokrajinami. V grški javnosti, zlasti pa med Dodekanežani samimi, je ta sklep povzročil razumljivo razburjenje, dočim grška vlada ne samo 5 proti nezaslišanemu novemu postopanju fašistične Italije proti prebivalstvu otoka Kosa, prizadetemu po potresu, katerega ni samo pustila brez vsake pomoči proti nezgodi, temveč je še otežila njegovo nesrečo, zavračajoč vso nesrečnikom nudeno pomoč s strani matere Grčije m človekoljubov z vseh strani. Obtožujejo Italijo pred vsem človeštvom zaradi vse do danes vzdrzevane protizakonite prisvojitve grškega Dodeka-neza, nasprotujoče vsakemu zakonu, mo- ne stori ničesar proti tej italijanski naka- ralj pravjcj ter slovesnim pogodbam in • i______x - .»otira nrntpste er- I _________Jtoliion«lri nodnis.« ni, temveč celo s silo zatira proteste^ grške javnosti proti njej. Za prošlo nedeljo je bil sklican v Atenah protestni shod Do-dekanežanov, katerega pa je vlada prepovedala in je prišlo celo do dejanskih spopadov med demonstranti in policijo. Vladni listi so ta dogodek ponolnoma zamolčali, dočim opozicijski »Ethnos« poroča o niem tako-le: »Zaradi ukrepa italijanske vlade, da se Dodekanez popolnoma izenači z ostalimi pokrajinami italijanske države, so v Atenah in Pireju živeči Dodekanežani zelo razburjeni, ker Italija vkljub obstoječim mednarodnim pogodbam nadaljuje poita-Jijančevanje njihove domovine. Zato je odbor tukajšnje dodekaneške _ omladine sklical izredno sejo, v kateri je sklenil, da skliče na 24. t. m. ob 10.30 shod Dode-kanežanov v gledališče »Alhambra«. Koso se Dodekanežani začeli zbirati v velikih množicah na trgu pred gledališčem, je policija po nalogu ministrstva notranjih stvari zasedla vrata gledališča in vsem za-bran;la vstop. Pred gledališčem se je zbralo okoli tisoč Dodekanežanov. ki so pro- --------- ----------. testirali proti prepovedi shoda in vzklikali kor španska vlada zadnje dni vbj « - - - " ' i-u — 1 je rekonstruirala. Sestav.l jo je poiKOv- sporazumom, nosečih italijanski podpis.« Končno pravi resolucija, da Dodekanežani »izrekajo svojo neomajno in neizpre-menljivo voljo« da ostanejo vdani in zvesti svojemu grškemu idealu in da se bodo z vsemi svojimi močmi upirali proti državnemu udaru, pripravljenemu s strani Italije.« Ostavka španske vlade Pariz, 4. oktobra. AA. Iz Madrida poročajo, da je parlament izrekel po kratki debati vladi Lerrouxa s 189 glasovi proti 91 glasovom nezaupnico. Takoj nato je g. Lerroux predložil predsedniku republike Zamorri ostavko svoje vlade. Predsednik republike je ostavko sprejel. Pariz, 4. oktobra. AA. Po poročilih iz Madrida kaže, da bo nova špan.ska viada koalicijska. V njej bi bile zastopane vse publikanske stranke. Nova viada bi razpisal tudi volitve. . Barcelona, 4. oktobra. AA. Avtonomna katalonska vlada, ki je bila prav tako ka- grškemu Dodekanezu. Policija jih je ope-tovano skušala razkropiti in se ji je naposled posrečilo, da jih je odstranila s troa pred gledališčem. Dodekanežani so se razkropili v razne smeri in se, prirejajoč manjše demonstracije, napotili k sedežu svojega društva. Spotoma je policija ope-J " j----T>ndeka- List tovano napadla demonstrirajoče Dodeka nežane in nekatere celo pretepla.« navaja po imenih Dodekanežane. ki so bili najbolj prizadeti, in nadaljuje: »Tisti, ki so se zatekli v prostore društva Dodekanežanov, so izbrali petero-članski odbor, kateri je izročil poslaništvom Francije. Anglije, Amerike in Nemčije daljšo resolucijo, ki M je odposlala tudi Društvu narodov. V smislu te resolucije protestirajo atenski in pirejski Dodekanežani v imenu vsega dodekaneškega ljudstva: 1 proti sistematični politiki poitalijan-čevanja svojih, na otokih ostalih bratov, ki jo izvaja fašistična Italija; -> proti zatiranju vsake misli svobode, pravice in strpljivosti na Dodekanezu; 3 proti sistematičnemu preganjanju pravoslavne duhovščine in grške prosvete na 0t4C'proti raznovrstnim neštevilnim nasil-stvom. aretacijam, izgonom in žalitvam, ki jih proti bratom na otokih izvršujejo fašistični upravni organi; nik Macia. V vladi so samo štirje Prejšnji ministri, za ostale resore se je pa Macia obrnil na nove politične osebnosti. Zasedanje Društva narodov Ženeva, 4. oktobra. AA. Svet Društva narodov je imel danes dopoldne prvo sejo na sedmem zasedanju. Predsedoval ji je panamski delegat Amador. Edina točka dnevnega reda je bila vprašanje ustanovitve novega nestalnega sedeža v svetu, ki ga je skupščina DN že odobrila. Svet se je soglasno izrekel za ustanovitev, tega se- dc7a j , Ženeva, 4 oktobra. A A. Sesti odbor je danes nadaljeval proučevanje manjšinskega vprašanja. Angleški delegat Gore je nastopil proti nemški tezi, naj bi se razlikovalo med narodnostnimi manjšinami m židovsko manjšino, ter je v tem zmislu to še češkoslovaški in norveški delegat, potem je pa odgovoril nemški zastonnik Keller ki je naglašal, da je treba židovsko vprašanje proučevati ločeno od ostalih manjšinskih vprašanj Dejal je, da bi se nekatere države ki se zavzemajo za židovsko manjšino v Nemčiji, najbrže proti-vile priznanju podobnih pravic svojim lastnim manjšinam. Veliko inšpekcijsko potovanje prosvetnega ministra Beograd, 4. oktobra, v. Prosvetni minister dr. Stankovič bo v teku jeseni in zime osebno inspitrrel prosvetne prilike v naši državi. Prvo inšpekcijsko potovanje je nastopil nocoj v Južno Srbijo. V teku jutrišnjega dne bo pregledal v Skoplju ta-mošnjo filozofsko fakulteto, gimnazijo, učiteljišče in nekatere osnovne šole. V petek se bo mudil v Velesu, Stipu, Radovištu in Strumici, v soboto bo posetil vzhodne in južne sreze Južne Srbije, v nedeljo pa bo obiskal Bitolj in Ohrid. Vrnil se bo preko Struge, GostivaTa in Tetova v Skoplje teT bo sredi prihodnjega tedna zopet v Beogradu. Na svojem potovanju si bo prosvetni minister poleg šol ogledal tudi razne druge prosvetne zavode ter bo imel konference s prosvetnimi organizacijami za sistematično organizacijo prosvetnega dela v vardarski banovini. Sprejeta ostavka Beograd, 4. oktobra. AA. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje je sprejeta ostavka na državno službo zdravstvenemu pripravniku pri na-čelstvu prevaijskega sreza dr. Niciforu Siniču. General Ptastiras v Beoeradu Solun, 4. oktobra, p. Solunski list »Pro-gres« poroča, da je general Plastiras v spremstvu soproge bivšega predsednika Venizelosa prispet v Beograd. V zvezi s tem so se razširile po Solunu vesti, da se e voditelj republikanske revolucije iz leta 1922., general Plastiras, z letalom pripeljal na grško mejo i.n se tam sestal z zastopniki grške opozicije. Te vesti so vsekakor netočne, ker je general Plastiras šele danes prispel v Beograd. Intervencija za trošarine prost sladkor za sladkanie mosta Beograd, 4. oktobra, p. Narodna poslanca srr. Anton Kreiči in Lovro Petovar sta danes posetila finančnega ministra ter pn njem intervenirala zaradi dobave trošarine prostega sladkorja za sladkanje vinskega mošta. Finančni minister g. dr. Djordje-vič je obljubil, da se .bo za stvar zavzel in po možnosti ugodil tej želji vinogradnikov. Kongres Zveze gostilničarjev, hotelirjev hi kavarnarjev Beograd, 4. oktobra.'p. Novo ustanovljena državna zveza društev gostilničarjev, kavarnarjev in hotelirjev je sklicala za 25. t. m. svoj kongres, ki se bo vršil v Beogradu. -A - fs Mušanov v Parizu Pariz, 4. oktobta. AA V Parizu se mudita predsednik bolgarske vlade Mušanov in finančni minisjter Stepanov, ki naj dokončata pogajanja s francoskimi lastniki bolgarskih državnih posojil. »Journal des Debats« pravi, di ni irkliučeno da se Mušanov sntane tuP' s francoskim zunanjim ministrom Paul jBoncourjem. Razpravljala bi o vprašanjih vzhodne Evrope. Volitve v Delavsko zbornico Sedem kandidatnih Bst Glavni volilni odbor za volitve v Delavsko zSorJco je na včemjšnji seji potrdd kandidatne liste po vrstnem redu kakor so bile vložene: 1. listo Strokovne komisije za Slovenijo, 2. listo narodnega delavstva, ki jo je vložila Narodno strokovna zveza. 3. listo Strokovne zveze privatnih in trgovskih nameščencev Jugoslavije, 4. listo Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije, 5. listo Jugoslovanske strokovne zveze, 6. stanovsko listo nacionalnih nameščencev ln 7. listo združenja zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Važno za nameščensko skuoino Opozarjamo vse akcijske krajevne odbore ln zaupnike, da nemudoma odgovorijo na našo okrožnico glede Predstavnikov nameščenske liste z nosilcem Joškom Zem-Ijlčem tn da javijo podpisanemu odboru ime in priimek predstavnika in njegovega namestnika. Odgovore naslovite na podpisani odbor, Delavska zbornica n. nad str. vrata št. 25. Volilni odbor Zveze društev privatnih nameščencev in bančne podružnice. svoje glasovnice v Ljubljano, potem mora vsak dati svoje glasovnice v posebno kuverto in jo zalepiti, ker bodo le take g a-sovnlce štele kot en glas. Ce pa je več glasovnic v eni kuverti, potem se vse skupaj štejejo le kot en glas. Potemtakem bo moral vsak dati v prejeto kuverto našo plavo glasovnico celo, ostali pa strgani. Sklicanje razorožitvene konference 1 Ženeva, 4. oktobra AA. Predsednik razorožitvene konference Henderson je sklical predsedništvo konference na sejo, ki bo v. oktobra v Ženevi. Komiti rujejo dalje Beograd, 4. oktobra, p. V Djevdjeliji so obmejne oblasti dan po spopadu s tolpo, ki jo je vodil ubiti makedonski komit Man-dalov, prejele iz Grčije obvestilo, da je bil tamkaj po daljši borbi aretiran neki komite? Prvotno so menili, da je pripadal Man- Stanovska lista nacionalnega nameščen-stva z nosilcem Zemljlčem bo Imela mo dro glasovnico. * Kdo voli pismeno? (I. Z., Zg. Šiška). Volilci, ki delajo najmanj 5 km oddaljeno od svojega volišča, imajo pravico zahtevat od Glavnega volilnega odbora v Ljubljani do vštetega 14. oktobra, da se Jim dostavijo glasovalne kuverte in glasovnice za volitve Prejete glasovnice morajo volilci poslati Glavnemu volilnemu odboru po pošti tako da pridejo v Ljubljano najpozneje 22* oktobra. Pri določanju oddaljenosti 5 kilometrov je odločilen kraj dejanske zaposlitve, ne pa sedež podjetja. To velja zlasti za gozdne ln stavbne delavce, ki so zaposleni daleč od sedeža podjetja. Prav tako volijo pri Glavnem volilnem odboru volilni upravičenci onih okrožij, za katere nt določeno redno krajevno volišče, in to so. Vransko, Podčetrtek, Poljčane, Lo^ pri Konjicah, Vitanje, Ljubno. Gornji _ srad Sv Peter pod Slov. gorami, Kozje, Bi-zeijsko, Lukovica, Motnlk, Dobrova. Ig. Pragersko Sv. Jurij ob Pesnici, Gornja Sndava Beltinci, Križevci, Cankova, Fara 1 pri Kočevju, Sodražica, Kranjska pri Rakeku, Kostanjevica in Središče ob Dravi. Tudi za te veljajo roki 14., oziroma 22. oktobra. v _ Kje naj volim? (F. M., Ljubljana) Krajevna pristojnost za volitve v Delavsko zbornico je določena po obratih, ne pa po bivališču volilnih upravičencev. Ce sUnu nujete v šentjakobskem okraja, delate pa JTobačni tovarni, ne toorete glasovati na šentjakobski šoli. temveč v t°bačni tovar ni Opozarjamo Vas, da toa tojjačna tch vairna obratno volišče in ^a bodo vohtve ua tem volišču 21. oktobra od 9. do 17. ure^ Cd?3! " V" P^čl.^8." vol. reda volilne komisije, to se pravi, da lahko prisostvujete sprejemanju glasovnic ln ngo^ tavljanju volilnih rezultatov. Pri tem P imate posvetovalni glas. Enako funkcijo ima namestnik, toda le PaPr ^ Ji zapustite volilni prostor. Vaša dolžnost je da skrbite za lažje ugotavljanje iden- titete volilcev naše liste. AII mora vsak volilni upravičenec glasovati posebej? (J. 6., Vransko). Ker V. stanujete v kraju, kjer ni rednega kro jevnega volišča, morate glasovati pismeno pri Glavnem volilnem odboru v LJubljani Zato morate zahtevati glasovnice pr^l Imenovanem odboru ter prejete glasovnice od^ dati na pošto najdalj do 21. t m. Ce pa & več Valih prijateljev, ki Ul radi poslali ^ViK daTlelkn neke druge ^ipe ^ se je 25. septembra odpravila iz Sofije pod vodstvom znanega krvoloka Slava Nečova ki je znan pod imenom Cak Četo in ki je v Sofiji umoril že več Protogerovcev Cak-četova tolpa je nameravala vdreti na nase ozemlje. Odšla je v Grči o ^ .^la od tam prekoračiti mejo in izvršita več aten tatov v bitoljskem okrožju. Del te tolpe bi bi moral prekmačitimeona^-makčalanu. Naše obmejne oblasipa ^ b^ le danes obveščene, da je na bolgarske teo-mite sinoči naletela četa grških vojakov-tok ob obrežju Dojranskega jezera, komite so zbežali Ker ni znano, ali so nato vendarle skušali u dreti preko meje na nase ozemlje je bila odrejena na vsem ^torju okrog Kajmakčalana stroga pripravljenost. Balkanske igre v Atenah Jugoslavija obdržala drugo mesto Lepl uspehi Gojiča, Kleuta in Stepišnika. Atene, 4 oktobra. Danes popoldne so se nadaljevale lahkoatletske tekme za prvenstvo Balkana. Jugoslovenska reprezentanca je obdržala drugo mesto, vendar je z odličnimi rezultati Gojiča m St^išnika znatno zmanjšala razliko med njo m prvo ^PodrobnfSzultati so bili naslednji: Klacčvo: 1. Gojit (J) (J) 41.07, 3. Petropulos (G) 38.39, 4. Kos- "^l-^nčfv (B) 42.51, 2. Sipas (G) 4lS? 3. Kleut (J) 41.09, 4. dr. tfarančtč (J) 39 47 p Po točkah je vrstni red naslednji: 1. Grška 51, 2. Jugoslavija 42, 3 'Turška t Bolgarija 24, 5. Rumunija 24, 6. Albanija 21Nafa"reprezentance je popoldne pologla venec na grob grškega neznanega junaka. Tekmovanja se" bodo nadaljevala v soboto ob 4. popoldne. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved .a dane«: Oblačno ponekod izjemoma vedro. — tuacita vče^ajšnieaa dne: Barometrska d^ presi a. ki je prodirala iz Severne Evrope oroti iuffd. ee je spustila nad južne in M*ed-n[e dele Balkana. Za njo se je v severoza-Sdni Evropi PO^il anticiklon. Tudi v Južni Evropi se formira relativno višji pritisk Minimum nad Jadranom se ;e neznatno oiačil. Pritisk je padel za 0.1 do 3.5 mm v centralnih krajih države in v južnem Prr morju. Drugod je narasel za 0.1do 5 mm. Temperature so narasle v južnih m centralnih krajih države za 1 do 5. v severnih krajih pa eo padle za 1 do 7 etoprai. Dunajska vremenska napoved sa tetrten: Nekoliko toplejSe. Naši kraji In ljudje Dr. Mihajlo Pupin -75-letnik Naš slavni rojak prof. dr. Mihajlo Pupin je včeraj dopolnil 75. leto svojega plo-donosnega življenja. Vel-ikega učenjaka in prijatelja, ki nam je po vojni rešil Bled, vemo Slovenci zlasti ceniti, odkar je Vodnikova družba izdala v dveh knjigah glavno njegovo avtobiografijo: »Od pastirja do izumitelja«. Rodil se je v vasi Idvoru v Banatu in je dospel v Zedinjene države, ko je bil star komaj 16 let Šolal se je v najtežjih razmerah, ker si je moral služiti kruh po tovarnah, na slavni kolumbijski univerzi v Newyorku pa se je odlikoval s toliko nadarjenostjo, da so ga povili na študije v Evropo. Ko je na berlinski uri-verzi leta 1889. dosegel doktorat, se je vrnil Newyork in je bil izvoljen že leta 1901. za rednega profesorja elektromehanike na kolumbijski univerzi.' Njegova raziskovanja in mnoge iznajdbe so velikanskega pomena za ves svet in so tudi najvažnejši znanstveni zavodi izkazali velikemu učenjaku in izumitelju svoja največja priznanja. V visoki starosti pa je naš slavni rojak še svežega duha in še neumorno dela za človeštvo in njegovo boljšo bodočnost. II. zbor jugoslovenskih geografov Ljubljana, 4. oktobra. Dopoldne se je pričel na univerzi zbor zastopnikov jugosiovenske geografske znanosti. Ideji, kongresov jugoslovenskih geografov ni nova. Že 1. 1927. se je vršil v Beogradu prvi tak sestanek, na katerem se je sklenilo, da se bo drugi sestanek vršil leta 1929. v Ljubljani. Tehniške težkoče so izvedbo tega načrta tedaj preprečile. Šele za letos se je posrečilo izposlovati potrebne ugodnosti (na železnici) in s tem organizacijo drugega zbora, o katerem smo poročali že včeraj. Otvoritev zbora, kateremu prisostvuje okroglo 100 zastopnikov geografske vede iz vse države, se je izvršila ob 10. uri. Zbor je otvoril predsednik pripravljalnega odbora univ. prof. dr. Anton Melik, ki je v uvodu pozdravil zastopnika bana, prosvetnega inšpektorja g. - Vrhovnika, nadalje rektorja univerze g. dr. Matijo Slaviča, zastopnike sorodnih strok in vse gg. udeležence. univerzitetno in srednješolske nastavnike geografije ter slednjič zastopnike akademske mladine. Otvoritvi je prisostvoval tudi novi prosvetni načelnik g. Josip Breznik. — Zastopnik bana gosp. Vrhovnik je pozdravil v kratkih besedah zbor. Nato se je prešlo k volitvi predsedstva zbora. Izvoljen je bil soglasno dosedanji pripravljalni odbor, iz vrst ljubljanskega Geografskega društva z g. dr. Melikom kot predsednikom in g. docentom dr. Rakovcem kot tajnikom. Zbor je nato še poslal pozdravne brzojavke g. ministru prosvete dr. Stan-koviču in g. ministru prometa inž. Radi-vojeviču. . Kot druga točka dnevnega reda je sledil referat o prvem zboru 1. 1927. v Beogradu, o katerem je poročal g. univ. prof. dr. Voj. Radovanovič iz Skoplja. Sledil je referat g. univ. prof. dr. Bore Z. Milojevica (Beo-grad): »O zadacima geografije u našoj zemlji« Referat je prav posrečeno označil nalogo naših geografov kot trojno: najprej delo v znanosti sami, nato izpopolnjevanje geografskega pouka in končno stiki s problemi življenja in izboljšanja splosnih pri- liJp0 referatu, ki so ga zborovalci sprejeli z izrednim odobravanjem, se je vnela živahna diskusija, v kateri so sodelovali med drugimi gg. prof. dr. Ivo Rubič (Split), univ. prof. dr. Pera Jovanovič (Skoplje) in dr. Jože Rus (Ljubljana). Zlasti se je v teku diskusije poudarjala potreba po velikem, monumentalnem geografskem delu v naši rržavi, kakršno ima že večina ostalih, tudi manjših narodov. Zborovanje je bilo zaključeno ob pol 13. in se je nadaljevalo ob 15. uri, ko je podal g. prof. dT. Valter Bohinec (Ljubljana) pregleden referat o geografiji ljubljanske kotline in še posebej mesta Ljubljane. Referat je bil nekak uvod v ogled mesta, ki se je izvršil po končanem zborovanju od pol 17. ure dalje. Zbor se bo nadaljeval 5. t m. ob 9. uri in se zaključi opoldne. Popoldne je posvečen dvema ekskurzijama: del udeležencev poseti z avtobusom Dobrepolje in Struge, druga partija pa Škofjo Loko in Kranj z okolico. V petek poseti j o udeleženci se Bled im Bohinj, s čemer bo zbor zaključen. Fricu Novaku f v spomin Navadno dopisnico so mi poslali stari tovariši. »Danes smo spremili Frica na Miro-goj. Napiši nekaj besed v njegovo opombo!« ... . In pišem: Fric se je rodil v Ljubljani, absolviral je Mahrovo šolo, služboval je kot zasebni uradnik tu in tam, največ v Zagrebu. Pobrala ga je tbc. Navadna, mnogokrat ponovljena stori j a. Vsi pa, ki so ga poznali — in poznali so ga skoro vsi Slovenci v Zagrebu — vedo, da je bil Fric fant posebne vrste, človek velikih sposobnosti, najboljši drug ln zvest prijatelj. Iz megle pozabljen j a vstajajo in se oblikujejo pred menoj oni lepi časi, ko smo drugovali ž njim. Jasno vidim njegov bledi obraz, slišim ga, kako jih razdira, naš »doh-tar Fric iz Šiške«; tako se je sam krstil! Lepe, nepozabne ure! Skrbel je za veselje, stresal šale iz rokava, vedno duhovit, nikoli brez domislice. In če mu je predla slaba, ni vzdihnil — povedal je pač — toda tako, da _ t —• u Denarni zavod je na hranilnih knjižicah izvršil prenos prvotnega lastnika na drugega na ta način, da je staro knjižico pndr-žal, pa novemu lastniku izdal drugo, običajno z zaznamkom »Prenos iz vložne knjige št____« Ta zaznamek je bil vtisnjen pod novo številko vložne knjižice. Nato je za vod zabeležil letošnji datum prenosa, ka kor tudi višino vloge. Nekatere knjižice so bile tudi vinkulirane ali opremljene z gesli Neki bivši trgovec, zelo eleganten mož, je prišel na drzno misel, ki jo tudi izvedel. Nakupil je knjižice zaščitenega denarnega zavoda in se spravil na posel. V knjižicah je kemično prav posrečeno izbrisal vsak zaznamek. Knjižico je potem prezentiral pri blagajni zavoda in zahteval večje zneske, ki jih je tudi dobil izplačane, kajti zavod izplačuje vloge, vložene letos, v višjih zneskih kakor one, vložene prejšnja leta. Pri blagajni mso opazili, da je knjižica v glavni točki ponarejena. Trgovec pa je imel tudi svoje pornagače. Celo neka mladd uradnica, ki je imela mesečne plače 2400 dinarjev, mu je pomagala pri manipulacijah. Tako se mu je posrečilo, da je dvignil pri zavodu po 2000. 5000 in celo 8000 Din naenkrat, dočim so dobivali stari vlagatelji le zneske, kakor jih je določevala posebna lestvica za izplačilo vlog, namreč po 100 do 500 Din. Golo naključje je odkrilo vso manipulacijo. Gospodična Mara je prišla 23. septembra k bančniku, ki nakupuje hranilne knjižice, za kar ima od oblasti dano dovoljenje. Ponudila mu je 3 hranilne knjižice z manjšimi vlogami. Gospod je bil pripravljen vzeti knjižice za 68 odstotkov nominalne vloge. Gospodična je odvrnila: »Grem brata vprašat. Njegove so.« Po dobrih 15 minutah se je vrnila in pripomnila, da brat ne dovoli, naposled pa se je le zadovoljila z zneskom 2680 Din. Predstavila se je bila za Elo Zitnikovo. Ker je bila sobota in že proti večeru, je bančnik spravil knjižice v blagajno. V ponedeljek jih je pa natančneje ogledal. Ko je list obrnil proti svetlobi, je opazil radirano vrsto. Vzel je povečevalno steklo in ugotovil, da je bilo na knjižici nekaj važnega zradna- n°Poslal je knjižice k denarnemu zavodu, ki si jih je takoj pridržal in uvedel preiskavo. Zadeva je bila javljena policiji m v nekaj dneh je bila razkrinkana ce.a družba. Uradnica, ki je pomagala v tej družbi, je bila suspendirana. Izgovarjala se je: »Bila sem zapeljana!« Trgovec in njegova so-rodnica pa sta bila aretirana Poln žeiodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelost jeter, zastaranje žolča, bodljaje, tesnobo v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oci, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo uprav presenetljive rezultate, ki so Jin dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Zagrebški kritik o ljubljanski operi (Naš stalni zagrebški glasbeni in gledališki poročevalec gosp. Žiga Hirschler nam je poslal daljši članek, v katerem podaja svoje vtise o letošnji otvoritveni predstavi ljubljanske opere. Pomanjkanje prostora je zakrivilo, da moremo ta članek objaviti v skrajšani obliki šele sedaj, storimo pa to radi, da pokažemo, kako sodi strokovnjak nedomačin o delu našega najvišjega glasbenega zavoda. V ostalem opozarjamo tudi na recenzijo našega stalnega ljubljanskega opernega poročevalca. Ur.) * >Imel sem priliko,« pravi g. Hirschler v svojem članku, >da sem prisostvoval premieri Čajkovskega »Pikove dame« v ljubljanski operi. Naj takoj v začetku naglasim, da me^ je umetniški nivo tega zavoda — kakor že večkrat prej — najugodneje izne-nadil. Ljubljana ima majhno opero, toda nanjo more gledati s ponosom in more biti zadovoljna z njeno reprod aktivno silo. Umetniški nivo kakšnega gledališča ni odvisen samo od poedinih prominentnih solistov, temveč poglavitno od načina dela. Cim manjše je gledališče, tem manjša je možnost operi ranja s tako zvanim >9tarei-stemom«. ki je v večini primerov v veliko škodo homogeni umetniški celim reprodukcije. Treba je ugotoviti, da izvedba neke opere ne zavisi od tega, da li je ta ali oni solist na absolutni višini, dočim niso vsi drugi okoli njega dosegli niti povprečnosti. Zvezdniki v ansamblu so magnet, ki vleče vso pozornost nase. a jo odvračajo od dela samega in njegovega avtorja. Umetnik pa mora v prvi vrsti služiti delu, avtorjevim intencijam, šele v drugi vrsti prihaja v obzir njegova individualnost Služiti dela po sistemu zvezdnikov je nemogoče ali vsaj zelo težko. Mnoga velika evropska gledališča, ki gojijo ta sistem, niso mogla doseči s svojimi ansambli tistega izobljenega in izenačenega umetniškega vtisa, kakršnega morejo doseči dosti manjAa gledališča z dosti manjšim ansamblom. Kakor stopi v orkestru najboljši instrumenta-list v ospredje šele tedaj, ko pride vrsta nanj, tako mora biti tudi na odru. Hudo-žestveniki so nas naučili, da je vsak sodelujoči — pa tudi najzadnji — samo člen v verigi, ki razpade, če niso vsi členi enako trdno pričvrščeni. Ljubljanska opera izvaja to načelo v malem. Ne teži za tem, da bi ji bili samo vsi solisti na glasovni višini, dočim bi V9e ostale momente zanemarjala. Na žalost povzročajo današnje težke prilike same po sebi določeni ritardando v željah. A kolikor poznam delo v ljubljanski operi, morem trdi- ti, da bi delala po svojem principu tudi tedaj, če bi imelo vodstvo vse materialne možnosti za uresničenje svojih zel]. Vse prizadevanje ljubljanske opere je osredotočeno okoli skupnega umetniškega lcinka V n'eni umetnosti je opaziti vodilno nnsil, ki se vleče ka^or rdeča nit skozi elutno prclstavo. V takšni predstavi s? m r.iši nič, ne nir, ne umetniški izraz, tudi iie tedaj' če ostavlja poedini pevec s svojimi glasovnimi sposobnostmi kakšno odprto željo. Ansambel ljubljanske opere se odlično krije po svojih zunanjih in notranjih lastnostih. ..... . „.. ... . Eden med poslednjimi in najofcitnejsmr dokazi za to stanje ie bila premiera >Piko-ve dame«. Vsi sodelujoči 90 pripomogli k nienemu uspehu v enaki meri. Velike in male uloge eo bile izdelane z enako marljivostjo in pozornostjo, pri nosilcih velikih kakor malih ulog si čutil isto umetniško toplino. Tudi orkester in zbor nista zaostajala v tem plemenitem tekmovanju in ima gre enaka pohvala. Med solisti moram na prvem mestu tme-niti gosp. Št. M a r č e c a, ki ie pel Hermana. Nesrečni figuri tega junaka je dal mnogo prepričljivosti in iskrenosti, a v dramat-skib momentih je učinkoval enako močno v glasovnem in igralskem pogledu Svoje naj-jačje momente je našel v sceni vojašnice, ■■»b Nevi in v zadnji sliki. Tu je učinkoval naravnost pretresljivo. Poleg njega moram omeniti gdč. M. Ver-bičevo. ki ima lep. obsežen sopran ugodnega timbra in dovolj izenačen v poedinih registrih. Le v višjih legah je čutiti majhen j napor, kar pa ni posledica pomanjkljivosti v | grlu, temveč po mojem mišljenju prekratko vzetega diha. ki mu mora ta pevka z lepim odrskim talentom v bodočnosti posvetiti večjo pažr.jo. Drugače je bila njena Li-za prepričljiva v svoji boli in ljubavi, plemenita in iskrena. Posebne omembe je vredna mlada r. Golobov a, v kateri se razvija altistka neobičajnih sposobnosti. Njeno baržunasto mehko in temno pobarvano grlo skriva v sebi cel kapital in ni dvoma, da se bo iz njega 9 časom razvila prava senzacija. Nje glas obdrži svojo moč in polnost še tedaj, kadar se vije v sopranske višine. Staro grofico je podala ga. V. T h i e r r y-Kavčnikova s svojo znano rutino in sposobnostjo. Po novem 'imevanju je grofica poiava kakor vsaka druga in ji je odvzeta vsaka mistika. Zato je Tbierry - Kavč-nikova podala to ulogo resno in zadrzno Po mojem okusu pa je nje glas, ki morda ustreza grofici v novi obdelavi, presvetel za to ulogo. Doslej je bila grofica utelešenje prikrite groze in mistike in za to figuro je menda tudi Cajkovskemu stal pred rčmi sla« črne barve. Ugodno me je iznenadil V. Janko v ulogl Kneza Jeleckega. Njegov glas je zvenel sveže, moško, sočno in zdravo in če ab-strahiram dva. tri majhne defekte intonaci-je, ki niso rezultat slabega -jšesa. temveč nesigurnosti glasilk, je bila njegova kreacija izdelana vrpdno in marljivo. Uspelo mu 1 je celo to, da je v 6Vojo ulogo položil neko grand-segneursko noto, s katero je dosegel posebne efekte v zadnjem prizoru. R. Primožič je dal svojemu Tomske-mu simpatično obeležje. Glas mu je Tbdr-žal polnost in zvočnost, kar se je opazilo posebno v baladi o grofici v prvi sliki in v malem chansonu v prizoru igralnice. Poleg teh glavnih in večjih ulog so naetv pili v manjših ulogah uspešno tudi ostali. Scenograf Uljaniščev je z majhnimi ki so prilično izenačeni. Trobila ne zaosta-re. V njegovih načrtih je razpoloženje. Baletni mojster G o 1 o v i n je v pravem stilu izdelal sceno v tretji sliki in zasluži, da ga omenimo jioleg ostalih sodelujočih, ki so pripomogli k uspehu. Orkester ljubljaske opere je v poslednjem času tehnično znatno napredovat Postavlja 6e posebno v daljših ansamblih, ki so prilčno izenačeni. Trobila ne zaostajajo za lesom in godala so odlična, le številčno nekai preslaba. Ce bi gmotna sredstva omogočila okrepitev godalnega korpusa, bi dobil ves orkester drug zvok in 9ijaj, ki ima pri godalih tako veliko ulogo. Z b o r v »Pikovi dami« nima velike uloge in 60 mu v novi obdelavi po koncepciji Klemensa Kraisa in Lotharja Wallenste'-na izpustili nekoliko nastopov, da bi bilo delo čim koncizneje. A v preostalih mestih, ki 90 dovoli težka v pogledu intonacije m vpada, je operni zbor srečno rešil svojo nalogo. , . . , ... ReZijo je vodil prof. O. Sest. Režija mu je logična in enostavna po zahtevah nove obdelave. Srečna dispozicija poedinih oseb ačc vesti ♦ Izpiti za graditelje zgradb In za elektrotehnike v jesenskem terminu 1933. se •bodo opravljali pred pristojno izpitno komisijo pri banski upravi dravske banovine v Ljubljani novembra in decembra. Kandidati naj vložijo prošnje na bansko upravo, oddelek za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, najkasneje do 1. novembra. Izpitna pristojbina se položi pri blagajni glavne pisarne banske uprave v Ljubljani in znaša poleg takse za vlogo v znesku 5 Din v kolkih za graditelja 200 dinarjev za elektrotehnika pa 100 Din v kolkih in gotovini 700 Din. V prošnji je navesti stroko in ali se izpit opravlja prvič, odnosno ponavlja. Izpitni termin se naznani vsakemu kandidatu z odlokom o pripustitvi k izpitu. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 najugodnejši nakup oblek površnikov in vseh športnih oblačil ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 80. letošnji številki: uredbo o izpre-membah člena 17., uredbe o uslužbencih kazenskih zavodov, oddajanje špirita tvoc-nicam kisa brez plačila državne trošarine, carinjenje cvetlic kot rastlin za presajanje in objavo glede izpitov za graditelje visokih in nizkih zgradb in za elektrotehnike v jesenskem terminu 1933. ♦ Spalni vagoni na progi Banja Luka-Zagreb-Beograd. V Banji Luki se je v zadnjih dneh mudil generalni ravnatelj družbe Vagons Lits v svrho, da se na progi Banja Luka-Zagreb-Beograd uvedejo spalni vagoni. ♦ Pregledi avtotaksljev In avtobusov se bodo vršili: v Kočevju pred kolodvorom 10. t. m. od 8.30 do 9.15; v Novem mestu pred sreskim načelstvom od 11. do 12. v Metliki pred srez. načelstvom od 14.30 do 15.; v Črnomlju pred sreskim načelstvom od 16. do 17.; v Kamniku na običajnem prostoru 12. t. m. od 8. do 8.45; v Gornjem gradu 12. t. m. od 10. do 10.30 pred sreskim načelstvom; v Celju za mesto in za srez Celje 12. t. m. od 14. do 17. — Lastniki avtotak-sijev in avtobusov, ki ne bodo predstavili svojih vozil komisiji, bodo kaznovani z globo ali zaporom in se bodo stavila vozila iz prometa. ♦ Jubilej važne zadruge. V vasi Banji, nedaleč od Arandjelovca praznuje 30 letnico svojega obstoja vinogradniška zadruga, ki spada med najvažnejše in najuspešnejše zadruge srbskih poljedelcev. Ta zadruga je postala središče uspešnega zadružnega po-kreta daleč na okrog in ima danes občina Banje poleg vinogradniške še pet zadrug, ki so kmetom v veliko korist in najboljša samoobramba. ♦ Pogrešane! iz svetovne vojne. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogre-šanci iz svetovne vojne: Alojz črnjavič iz Rakovcev, Janez Vidovič iz Maribora, Anton Rihter iz Nove vasi, Štefan Gomboc iz Ivanjcev, Štefan Svetanič iz Sotine, Jožef Ovsenjak iz Murske Sobote, Franc Hajdinjak iz Gornjih Slavečev, Franc Rogač iz Nuskove, Pavel Skledar' iz Serdice, Štefan Car iz Poznanovcev, Jožef Zver iz W UUIS TRENKER v monumentalnem, najveličastnejšem velealpinskem filmu © t* S61® Borba navdušenega študenta in njegovih sorojakov za svobodo domovine in njenih prekrasnih planin Renkovcev, Jožef 2itek lz Rakičana, Florjan Rodošek od Sv. Bolfenka, Vinko Gomboc iz štrukovcev, Jožef Berglez iz Mr-hovske vasi, Al. Pušenjak iz Cezanjevcev, Jožef Horvat iz Benkovcev, Franc Koro-šak iz Berkovcev, Jožef Weiss iz Herce-gorščaka, Matija Pečuh iz Bunčanov, Jožef Kramberger iz Zavrha, Matija Bakan iz Murskih Črncev, Josip šalamon iz Sta-večev, Franc Schaberl iz Motovilcev in Janez Mekiš iz Nuskove. ♦ Prazgodovinske najdbe. Na vznožju Borinca, kjer so najlepši vinogradi vin-kovškega okraja, so našli 40 dobro ohranjenih sekir iz bakrene dobe. Sekire so bile naložene na kupu, v bližini pa so našli tudi nekaj kamenitega in železnega orodja. Te najdbe potrjujejo staro domnevo naših arheologov, da so bile na področju današnjih Vinkovcev ne samo rimske, temveč tudi prazgodovinske naselbine. ♦ Velikodušno darilo tvrdke Schicht. Vest o grozoviti poplavi v Sloveniji se je razširila po vsej državi ter so o njej zvedeli tudi v tovarni jugosl. d. d. Schicht _ Lever v Osijeku. Tvrdka Schicht, o kateri je znano, da se pri takih prilikah vedno izkaže, je tudi tokrat upoštevala veliko nesrečo prizadetih prebivalcev. Dne 4. t. m. je tukajšnji zastopnik tovarne Schicht, gosp. Ivan Pleterski, v tajništvu pri g. banu izrazil sočutje svoje tvrdke in je pri tej priliki izročil znesek 10.000 Din kot podporo za poplavljence v Sloveniji. že leta 1685 pile dr. B. GrOndel o rogaški naravni slatini, da je božanska pijača, ki čisti telo in ki odstranjuje vse bolne sokove iz človeškega telesa. Tisoče in tisoče bolnikov je že ozdravila rogaška slatina, ki še dandanes izvira na istem mestu, v isti obliki in isti sestavini kakor pred stoletji. • O zločinu zaradi ljubosumnosti v Ja-neževskem vrhu smo že kratko poročali. Storilec, 30 letni hlapec Koemut Ivan, ki je ločen od svoje žene, živeče nekje v Rušah, se je na domačiji Januševe Marije preveč udomačil in si domišljal, da je absolutni gospodar, to tembolj, ker je gospodinja vdova; svojega moža je izgubila komaj pred letom dni. V tej domišljiji je začel Koemut zasledovati gospodinjo in ji je vsiljeval svojo ljubezen. Januševa pa ga je odločno zavračala, posebno še, ko je izvedela, da je ločenec. Koemut je postajal od dne do dne bolj ljubosumen in je njegova ljubosumnost privrela do viška v soboto zvečer, ko je opazil, da je pri gospodinji varuh njenih dveh otrok, ki je prišel k njej na posvetovanje, čim se je pojavila Janu-%eva v spalni sobi v družbi varuha je Koemut sprožil lovsko puško, katere strel ie smrtnonevarno ranil Januševo ln je le srečnemu naključju pripisati, da je ostal varuh nepoškodovan, dasi je stal v nepo-sredini bližini Januševe. Zločinca orožniki doslej še niso izsledili. V dolino gradov pri Št. Rupertu in Mokronogu gremo! V nedeljo, dne 8. oktobra vsi v »paradiž Dolenjske" S tem "lepim darilom je tvrdka Schicht I Zglasite se takoj prj Fototouristu Loj-pokazala, da umeva hudo _nesrečo, ki je | ^ gmucu nasproti Uniona. Zahtevaj- zadela nekatere kraje v Sloveniji in da želi tudi ona pomagati pri olajšanju težkih razmer, v katerih se nahajajo po strašni poplavi prizadeti prebivalci. ♦ Smrt bivšega sarajevskega pravoslavnega škofa. V Sunji je umrl dr. Evgenije Letica, nekdanji pravoslavni škof v Sarajevu. Njegovo truplo bodo prepeljali v Sarajevo, kjer bo v nedeljo pokopano z velikimi častmi. Pokojni pravoslavni vladika se je rodil leta 1859. v Plaškem ter je več let služboval kot sodnik v raznih hrvatskih krajih, že prileten pa se posvetil duhovniškemu poklicu in je postal pravoslavni škof v Sarajevu leta 1908. Umirovljen je bil leta 1921. in je potem v Sremskih Karlovcih deloval kot pravni strokovnjak srbske pravoslavne cerkve. Pokojni vladika je imel težke boje z avstrijskimi oblastmi, ki so nameravale prepovedati cirilico v uradih pravoslavne cerkvene občine. Požrtvovalno se je zavzemal tudi za internirane bosenske Srbe in za njihove rodbine. ♦ Preiskava proti morilcu PotJehlnu spravlja na dan nove dokaze, da sta bila njegova zločina izvršena po točnem načrtu in da je morilec pri svoji izopvedi, do katere se je, prisiljen po dokazih krivde odločil po dveh letih, grdo obrekoval svoji žrtvi. Ugotovilo se je, da je polkovnik Po-tjehin, predno se je poročil z nesrečno Katarino, s časopisnimi oglasi iskal mlade neveste, sebe, ki je star že preko 50 let, pa je opisoval kot mladega ruskega oficirja ♦ Huda bitka med kmeti in razbojniki se je odigrala v vasi čukale blizu Prnjavora Kmetje so se sami lotili zasledovanja nevarnega razbojnika, ubežnega kaznjenca. Dragoljuba Petkoviča, ki je bil že več me. secev strah in trepet vsega okraja. V zad njem času se je Petkoviču pridružil neki •Ivan Konopka, nevaren zločinec, rodom iz Galicije, ki je bil tudi že večkrat kaznovan Petkovič in Konopka sta izvršila okrog Prnjavora več razbojniških napadov in imata na vesti najbrž tudi bogatega posestnika Bečina iz Paranoja, ki so ga našli umorjenega blizu njegove pristave. Te dni sta razbojnika v čukali ugrabila tudi neko dekle. To je kmete tako razka-čilo da so noč in dan zasledovali razbojnika ter ju naposled tudi obkolili. Po srditi borbi so kmetje Petkoviča ujeli, njegov zločinski pajdaš pa jim je ušel. ♦ Ujet razbojnik v okolici KruSevca. Po že znanem razbojniškem napadu v okolici Kruševca, kjer sta izgubila življenje vodja mestnih redarjev in orožniški narednik Ignac Kolar, so orožniki s pomočjo kmetov izvedli temeljito racijo po vsej okolici in je tako v torek ponoči skupina kmetov in orožnikov naletela na nekega sumljivega človeka, ki pa se je takoj, ko je zagledal orožnike, pognal v divji beg. Orožniki so streljali za njim ter ga zadeli v roko. Pri njem so našli karabinko in precej municije Kmetica, ki je bila prva napadena od razbojnikov in je o napadu obvestila pozneje umorjenega poveljnika mestnih redarjev, v ujetem razbojniku sicer ne more z gotovostjo spoznati napadalca, o tem, da je član tolovajske tolpe, pa seveda ni dvoma. Možakar, ki so ga odvedli v bolnišnico, doslej še ni hotel dati nobenih pojasnil. _ Tudi za razbojnikoma Sušičem in Mitrovi-čem je uvedeno zasledovanje na ta način da so blokirani trije okraji, ki mejijo na Beograd. Razbojniki pa imajo gotovo mnogo tajnih pomočnikov, ki so jim omogočili beg. te prospekte! 10244 ♦ Vlom. Nedavno noč &o vdrli neznani vlomilci v stanovanje železniškega čuvaja Matija Purgerja v Njivercih v času, ko je bil gospodar v službi, njegova žena pa pri sorodnikih v čakovcu. Vlomilci so odnesli perilo, razno obleko in druge reči ter brez sledu izginili. ♦ Obledele ob'.eKe barva v različnih bar. vah in piisira tovarna Jos. Reich. Fotoamaterji — izletniki! Fototehnika, Prešernova ulica 9, odkupi dobre pokrajinske negative ali reprodukcijsko pravico vseh krajev. Razvijanje filma 4 Din, kopija 1 Din. Filmi vseh znamk z 8 posnetki 18 do 20 Din. Plošče, papirji, pokrajinske razglednice. Po pošti obratno. Strokovni nasveti brezplačno. 10428 ŠPANSKA VAS so Vam Slovenske gorice. Ko bi VI vedeli kako grešite! Kako so te gorice vendar lepe! In njih prebivalci dobrodušni in zlati! Pridite z nami na Gregoričev fotoamaterski izlet dne 8. oktobra. Prospekti brezplačno v Drogeriji Gregorič, Ljubljana-Pre-šernova ulica 5. in celih ansamblov je pričarala na oder zanimive slike. Šest je z resnim pozninjem dela in vseh njegovih polankosti dokazal, da ie in venci ozen in razborit rez.ser. Ne morem pa *e povsem zlagati z njegovo razsvetljavo. Ljubi poltemo in celo popolno temo na odru. da ee tem nekako označi duševno razpoloženje posameznih junakov, ali da koncentrira pozornost na samo dJ-5f>vno akci;- nastopajočih. Toda ta ideja, kolikor je tudi umljiva in psihološko morda opravičljiva, dosega zelo cesto bas nasprotne rezultate, nego si jih je režiser želel Kako nai publika, posebno tista povprečne m izikalne inteligence, poleg akustičnega momenta zadovolji tudi svojo optično radovednost. če se junaki dela gibljejo v oolte-mi ali popolni temi - in to še tam kjer so takšna rezonirania nepotrebna! Udlicna je bila razsvetljava n. pr. v sceni na Nevi in v vojašnici, kier sta poltema in tema absolutno losični. Nelogična pa je poltema v sijajni igralnici, kjer se poleg oholih častnikov sestaja najboli aristokratska družba knezov in grofov? Kako naj ee v tej oolte-mi in mešanici rdeče ter modre svetlobe iarajo karte, mi je nerazumljivo- In čemu mrak v dvorani, v kateri vlada absolutno razposajeno razpoloženje? To eiiajno razpoloženje traja vse do Hermanovega pri- h°In ne na zadnje: Mirko Polič. Bil je spiritue agens predstave in njenih priprav. Bil ie tisti, ki je iz predstave napravil homogeno celoto in zagrabil vse deta,le, tudi najmanjše kot enako važne cimitelje. Mi dvoma da ie ustvarjal v hudozestvenem duhu izrabivši material, ki mi ie bil na razpolago, do skrajnih možnosti. Njegovemu delovanju, ki je dosedaj obrodilo mnogo zrelih sadov, se pridružuje najnoveisi uspeh »Pikova dama«. Bilo je divno poslušati, kako eo pevci, zbor in posebno orkester muzicirali po njegovih intencijah, kako so sledili vsakemu njegovemu znaku in se prilagodili njegovim željam. Vee to je bil rezultat napornega dela, ki se je spremenil končno v velik, zaslužen uspeh. Ta 'ospeh ni samo uspeh ljubljanske opere in gens-re. temveč tudi Mirka Poliča in specie.« Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 4. oktobra Ljubljana 7, 766.6, 9.6, 79, SE2, 10, 15.4, dež Maribor 7, 767.3, 9.0, 85, mirno, 10, 5.5, dež, Zagreb 7, 767.8, 10.0, 70, NE3, 10, 29.0, dež; Beograd 7, 766.5, 9.0, 70, NNE2, 10,- _ —5 Sarajevo 7, 765.9, 12.0, 90, mirno, 10, 2.0. dež; Skoplje: ni depeše; Split 7, 762.2, 11 0 90 NEN2, 10, __ —; Kumbor 7, 762.1, 18.0, 90[ ESE, 10, _, _; Rab 7, 763.6, 15.0, 85, mimo, 10, 7.0, dež. Temperatura: Ljubljana 12.6, 9.4; Maribor 17-0, 8.8; Zagreb 19.0, 9.0; Beograd 23.0 80; Sarajevo 24.0, 11.0; Split 25.0, 9.8; Kumbor —, 16.0; Rab —, 6.0. Iz Lpbljane u_ Kraljeva zahvala skavtom. Zmajev steg skavtov v Ljubljani je z letošnje glavne skupščine 24. septembra poslal Nj. Vel. kralju pozdravno brzojavko z izrazi vdanosti. Te dni je stegovo vodstvo prejelo iz pisarne Nj. Vel. kralja pismo naslednje vsebine: »Zmajevemu stegu skauta Ljubljana. Njegovo Veličanstvo kralj pri-mio je sa zadovoljstvom izraze ©danosti učesnika na skupštini Zmajskega Stega u Ljubljani i blagovoleo je naredit*, mi, i a izjavim zahvalnost. Po ovlaštenju ministra dvora šef kancelarije Nj. Vel. kralja, K. P. Krstič, 1. r.« u— Nova razdelitev poslov pri sreskem sodišču. Pri sreskem sodišču v Ljubljani je 1. t. m. stopila v veljavo nova razdeli tev opravil. Starešina sodišča dr. Ernest Kobe je prevzel vodstvo sodišča, nesporne zadeve za mesto, prldrževalno postopa-panje za Slovenijo razen za ljubljansko okolico. Njegov namestnik je s. o. s. g. Ferdinand Merala. Oddelek II (civilne pravde črk A, B, C, D, F, G, in I po imenih tožencev in tožbe zaradi odškodnin iz avtomobilskega prometa) vodi s. s. s. dr. Vlado Rupnik, oddelek III. (civilne tožbe črk K do O) s. s. s. Vlado Velušček, oddelek IV (civilne tožbe črk P do š) s. s. s. Jože Baričevič, oddelek IVa (civilne tožbe črk Č, E, J, T do Ž, stanovanjske in druge odpovedi in spori, nastali zaradi sodnih odpovedi) s. s. s. Janko Miiller. Pisarne teh oddelkov vodijo: I. oddelek zvaničnik 'Ivan Furlan, II. zvaničnik Maks Jalovec, III. služitelj Janko Jurjovčič, IV. kanclist Rudolf Schildenfeld in IV.a zvaničnik Janko špunt. Izvršilni oddelek V. vodi s. s. s. dr. Andrej Dolinar, izvršilni oddelek V.a pa s s s. dr. Josip šenk. Pisarno oddelka V. vodita pis. višji oficial Ciril Lavrič in dnevničarka Sabina Pengal, oddelek V.a kanclistka Vera Regally in dnevničarka Ana Babšek. Kazenski oddelek je ostal neizpremenjen. Vodi oddelek V»I. s. 8. s. Branko Goslar, VII. pa s. s. s. dr. Stojan Bajič. Pravna pomoč je poverjena sodnemu pristavu Franu Poljancu. S. o- s. Ferdinandu Merali so poverjene zadeve nespornega sodstva ln sodstvo za mlajše malo-letnike. Nova razdelitev se je izvršila zaradi obilice poslov, ki so narasli po 1. aprilu,ko je stopil v veljavo novi civilnopravd-ni red, ki odreja sreskim sodiščem osobito v civilnih pravdah večje območje, kajti pod sreska sodišča spadajo tožbe do 12.000 Din prav tako do istega zneska menične in čekovne tožbe in opominjevalne tožbe do 6250 Din. u_ Dobrodelni koncert v korist poplav- Ijencev bo v petek 6. t. m. ob pol 21. v ljubljanski stolnici. Klasičen program. Odlični znani mojster na orglah msgr. Stanko Premrl bo zaigral 3- klasične orgelske skladbe. Med orgelskimi točkami bo pel pevski zbor Glasbene Matice Gallusove zbore. Vstop na koncert bo prost. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki v korist nesrečnim poplavljencem. Začetek ob pol 21. uri. ._ . . . -; -f "-v« !•/•".•; I E8 Zvočni kino Ideal Veliki Ernst Lubitschev film Rajski grelii Vesela in duhovita povest o borbi za najelegantnejšo in najbogatejšo ženo pariške družbe. Ljubavna idila dražestne in razvajene mili-narke. Miriam Hopkins, Herbert Mar-schali, Kay Francis in Chaihc Ruggles Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer u_ Trboveljski slavčkl pridejo v Ljubljano. V Ljubljani živeči rojaki iz rudniških revirjev pripravljajo za prihodnje dni široko zasnovan koncert, katerega dohodek je namenjen za podporo gladujočih rudarskih otrok in ki bo obenem mogočna ma-nifestativna revija pevske in glasbene umetnosti, ki jo malokje goje s toliko ljubeznijo in s tolikimi uspehi kakor prav v bednih rudniških revirjih. Na koncertu bodo sodelovali pevski zbor trboveljskega »Zvona« pod vodstvom g. Molla, ki uživa sloves najboljšega pokrajinskega zbora pri nas pianist Ciril Ličar, profesor na beograjskem konservatoriju, trboveljski rojak, ki ga razen domačega občinstva tudi Inozemstvo pozna kot umetnika odličnih kvalitet, ln pa trboveljski slavčki pod vodstvom g. šuligoja. Trboveljski slavčki bodo tokrat gotovo privabili še več navdušenih poslušalcev kakor na svojih dosedanjih koncertih, saj bodo mali umetniki, ki so skoraj brez izjeme samo iz rudarskih rodbin doma, prišli pet, da pomagajo svojim malim gladujočim sotrpinom. u_ pod pokroviteljstvom češko»lovaške- Jugoslovenske lige bo koncertiral v soboto 14. t. m. v veliki dvorani Uniona v Ljubljani moški zbor varnostne straže lz Prage. Zbor zapoje med drugim tudi 3 slovenske zbore, in sicer Ipavčevo himno »Slovenec senu, Hajdrihovo »Jadransko morje« in en Adamičev zbor. Ostali spored bodo sestavljali reprezentativni moški zbori starejše in sodobne češke literature. Prodaja vstopnic v naprej bo v Matični knjigarni. u_ Monumentalen zgodovinski velefilm »Quo vadiš« kot zvočni film na sporedu ZKD. Henrika Sienkiewicza roman »Quo vadiš« je služil za vsebino monumentalnemu istoimenskemu velefilmu, ki ga bo ZKD predvajala v Elitnem kinu Matici od petka dalje. Na to edinstveno filmsko delo opozarjamo občinstvo že danes. u_ Hladno oktobrsko vreme. Po prav toplih dnevih je v torek začelo znova deževati. Ponoči od 22. do 1. zjutraj je močno lilo. Dežja je padlo do včeraj 15.4 mm. Ponoči je tudi močno grmelo. Mnogi so se bali, da se ne ponove novi katastrofalni nalivi. Včeraj zjutraj je nastopilo prav hladno vreme. Termometer je ob 7. zju-raj kazal +9-6 C. Barometer je bil visoko 760.6 mm. Po planinah je zapadel nov sneg. Tudi vrh Krima je nekaj malega pobelil, vendar je sneg naglo skopnel. u_ Pešizlet Sokola i. na Taboru, ki je napovedan za nedeljo 8. t. m., bo dogodek za vse. Ze zdaj vlada zanj veliko zanimanje in se bo gotovo zbralo v nedeljo do 9 članstvo v tako lepem številu kakor le ob najredkejših prilikah. Prireditveni odsek poskrbi za primerno toplo kosilo, zato hitite s prijavami, še do petka zvečer je čas, da se prijavite v društveni pisarni med 17. in 20. Društvena godba Ima pripravljen zanimiv program. Telovadeče članstvo naj uredi s prijavami pri svojih vodnikih za vse ostale podrobni podatki v pisarni na Taboru. V nedeljo na svidenje. Odšli bomo ob 9. s Tabora.__ ZOBOZDRAVNICA DR. ELZA SOSS ordinira Vegova ni. 2-II. (Kongresni £g) od 8.—12 in od 14.—18. ure. 10451 u_ v počastitev spomina blagopokojne- ga g. Andreja Slamiča je daroval klub Primork 150 Din za revnega dijaka. u_ Vremenska napoved pravi, da se nam obeta najlepše jesensko vreme! Torej: kdor želi preživeti nekaj lepih uric med solnčnoobsijanimi trtami V Slovenskih goricah naj pohiti s prijavo v Grego-ričevo drogerijo! 8. t m. vsi v Prlekijo! u_ J NAD »Jadran« V petek ob 20. bo v društvenih prostorih važen članski sestanek Vabimo vse tovariše zlasti pa novince ker na njem bodo lahko dobili vpogled v Jadranovo stališče do marsikaterega perečega vprašanja. Vsak član naj se zaveda svojih dolžnosti, kar naj dokaže z interesom in praktičniu delom. Odbor. u_ Izredni občni zbor Kluba trgovskih akademikov bo v zgornjem salonu Slami-čeve restavracije 1«. t. m. ob 20 Za vse člane udeležba strogo obvezna. Vabijo pa se tudi nečlani absolventi. u_ Otvoritev nadaljevalnega plesnega tečaja Jenkove šole v Kazini bo Jutri v petek ob 20. s poukom novosti _ koračnega plesa. To nedeljo pričetek popoldanskega tečaja. Informacije in posebne ure dnevno. Vabljeni vsi bivši in novi člani. Študenti (ke) popust u_ Društvo »Tabor«. Drevi ob 8. bo predaval na realki (Vegova) tov. Gavro Go- mišček o nacionalizmu. u_ Damska specialna telovadba TKD Atene se vrši vsak torek ln četrtek od pol 19. do pol 20. v llcejski telovadnici, Kdaj ]e lepota popolna ? Vsaka žena neguje danes ne samo obraz, temveč tudi svoje telo. Prava lepota ee mora odražati v liniji, ki jo zvišujejo lepe grudi — ponos vsake žene. Z uporabo eliksira EAU de LAHORE je mogoče dati prsim mladostno obliko. Uporaba je zelo enostavna, a učinek siguren. Eau de Lahore je zanesljivo in poceni sredstvo za negovanje ženskih grudi. — Steklenica z navodilom Din 40.—. Prodaja in razpošilja po pošti: Nobilior parfumerija, Zagreb, Ilica 34, Jelačičev trg 15. 5 sto Izgubljajo svoje najemnike, ki se Izseljujejo zaradi večnih nočnih nemirov. u_ Policijski jetniki in Jetnlce protestirajo. Na upravi policije, se je pokvaril avtobus, ki služi za prevažanje policijskih jetnikov v sodne in policijske zapore. Uprava je morala oddati avtobus v popravilo, zaradi česar pa je prišlo na dvorišču policije predsinočnjim do naravnost burnih protestov. Iz policijskega poslopja bi imelo biti prepeljanih večje število jetnikov, med njimi tudi precej žensk. Namesto avtobuBa je stopil v akcijo policijski voz, znan pod imenom »zeleni Henrik«, v katerega pa jetniki nikakor niso hoteli vstopiti. Protestirali so na vse mogoče načine, očitali stražnikom korupcijo v pogledu prevažanja jetnikov in sploh iznašali vse mogoče očitke. šele čez dalje časa se je zbor jetnikov pomiril in se odločil na odločno povelje za prevoz tudi z zelenim Henrikom. Iz Maribora a— Ljudska univerza bo otvorila svojo novo sezono v petek 6. t m. s kratkim nordijskim ciklom, ki stoji v znamenju proslave Grundtviga, ustanovitelja ljudskih univerz. Prvo predavanje bo imel priv. docent g. dr. Skerlj jz Ljubljane, ki bo govoril o svojem potovanju po Norveškem. V ponedeljek 9. t L bo predaval profesor g. Franjo Baš o Danski, prav tako s sprem-ljevanjem skioptičnih slik. a_ prvi motorni brzovlak v Mariboru. Včeraj dopoldne je prispel iz Avstrije v Maribor prvi motorni vlak na tračnicah, s katerim bo naša železniška uprava napravila poskusno vožnjo na naših progah. Prva vožnja bo na progi Maribor—Ljubljana, in sicer odide vlak danes ob 13. ter prispe približno dve uri pred brzovlakom, okrog 15.19 v Ljubljano. a— Seja mestnega občinskega »veta bo drevj ob 18. na mestnem magistratu. a— Lepo uspel izlet na severno mejo sta priredila preteklo nedeljo SPD klub »Meja« in društvo »Jadran«. Mejaši so se odpravili med brate ob meji. že v soboto popoldne pod vodstvom dr. Irgoliča in se u taborili v KapLL Na gostoljubnem domu zavedne narodnjakinje ge. Urlaubove so Mi mariborski nacionalisti presrčno sprejeti to pogoščeni. Še pozno v noč so se obravnavala razna važna gospodarska, kulturna in druga vprašanja. Le s takimi obiski je mogoče utrievati narodno zavest v teh ogroženih krajih. a— Počastitve«! večer mariborskim strelcem, ki so se udeležili nedavnih vsedržav-nih strelskih tekem v Beogradu, kjer so si priborili mesto državnega prvaka, dočim se je cela ekipa plasirala na tretje mesto, je bil v torek zvečer v prostorih restavracije »Mariborski dvor«. Strelce in goste je pozdravil prvi podpredsednik mariborskega strelskega okrožja dr. Marinič, ki je izročil prvaku prof. Cestniku in vsej ekipi krasne spominske albume uprave strelskega okrožja. Nato sta čestitala zmagovalcem v imenu mariborske podružnice SLD ravnatelj Pogačnik ln primarij dr. Robič. Zahvalil se je vsem prof. Cestnik, ki je obljubil, da se bodo mariborski) strelci v bodoče vedno častno odrezali. a_ Prošnja na hišne posestnike. En dinar več ali manj, se čuje od marsikoga, ki bi rade volje prispeval protituberku-lozni mesečni dinar, če bi se povsod zbiral Zato je efekt zbirke odvisen največ od direktnih inkasantov, to je hišnih gospodarjev, oskrbnikov ali hišnikov To golo resnico potrjuje tudi praksa. Tam, kjer so hišni gospodarji (hišniki) na mestu, je tudi dinarski prispevek siguren, reden m točen Zato prosimo in iskreno želimo, da prav vsaka hiša z vsemi najemniki pri dinarski akciji sodeluje. Gg. hišne posestnike (hišnike) ponovno prosimo, da prevzamejo, v kolikor že ne izvajajo tega človekoljubnega dela, gg. stanovanjske najemnike pa, da se odzovejo prošnji lig^ ki hoče s pvstavitvijo azila tuberkuloznim bolnikom utrniti marsikatero solzo trpečemu narodu. a— Tragična smrt mladega dijaka. Preteklo nedeljo se je ustrelil na svojem domu v Črni pri Prevaljah 191etni dijak 4 a letnika mariborskega učiteljišča Herman Ko- B!eiweisova cesu! J» Din. Vpisovanje ob navedenih urah Isto- 'T_ Plesne vaje SO Preporoda bodo tudi t ^T^Vt^i I a« zaradi nekih zadev, ti so v zvezi z _ tt-j:i v« rv TonV/i Vabila smo I n i po-.nv.itn studiiem. Zanustil je tudi posiovr.- bo Ronny. Vodil bo g. Jenko. Vabila smo razposlali. Reklamacije vsak dan pop o dne do 18 ure v areni Narodnega doma (To-manova ulica 3) osebno ali pismeno. Vstop dovoljen le članstvu, ostalim samo proti vabilu ali zadostni legitimaciji. Vljudno Vai!i6nEldorad0 nočnih razgrajačev. Pre- jeli smo: Na periferiji mesta imajo straž- ---------- niki ponoči pogosto opravka s kakšnimi hranjen prijazen spomini njegovim študijem. Zapustil U no pismo v katerem navaja vzroke svoie tragične smrti. Od svojih sošolcev se je v soboto poslovil z izjavo, da se ne vrne več in da jim želi srečno življenje. Pokojnik je bil dober in nadarjen dijak, čutil pa se je kljub priljubljenosti, ki jo je uzivalmed svojimi sošolci, zelo osamljenega. Bodi mu prehrupnimi ljudmi, toda noben drug kot v mestu najbrž ni tako priljubljeno prizorišče za razgrajanje kakor križišče Bolgarske in Grabljovčeve ulice ob šmartm-ski cesti. Tako so preteklo soboto razgrajači ob treh ponoči prebudili vse stanovalce Bolgarske in Grabljovčeve ulice, neka druga druščina pa je isti direndaj po- _ .. *• TI«; 4-s-vlk onAl?V» no. a— Naglo izsleden vlomilec. V ponedeljek je bilo vlomljeno v Jrčevini ^pn Vur- bregu v hišo posestnika Horvata, kateremu so vlomilci odnesli razno obleko, obutev in zabelo v precejšnji vrednosti. Včeraj pa je prinesla Horvatova žena na mariborski trg razno sadie naprodaj. Pri tej priliki ji je Ka aruga aiusuma " — ------- ■ imuu —^ - _ - _ novila v nedeljo ponoči. Pri teh svojih na- p0mKffl nek; mlajši moški v nakun vec stopih ponočnjaki kaj radi lomijo in rujejo Dre(jmetov, ki so ji izginili ob ponedeljko-- 1 ;€m vlomu. Seveda je Horvatova takoj noklicala stražnika, ki je sumljivega prodajalca aretiral .... s a— Pozor pred ponarejenimi kovanci. Zadnje dni so se zopet pojavili v P™"1}?-tu ponarejeni 10 dinarski kovanci, ki jih je pa lahko spoznati. Včeraj je izročil takega kovanca policiji neki trgovec. Občinstvo se opozarja, da pri sprejemanju kovanega drobiža pazi na falzifikate. plotove, pustošijo vrtove in razbijajo šipe Prebivalci šmartinske, Bolgarske, Grabljovčeve in drugih ulic v tem delu mesta bodo hvaležni policijskemu oblastvu, če bi v tem važnem prometnem okolišu organiziralo svojo stražnico. Pa tugi občinski svet in Društvo hišnih posestnikov naj bi se zavzela za pacifikacijo tega okraja, v katerem prebivajo ponajveč železničarji, ki so za svojo težko službo potrebni poštenega počitka, in hišni posestniki pogo- Irtvtijmd tudi za sreč® ln blagostanje. Le do 10. t. m. je še Cas za nabavo srečk državne razredne loterije novega kola. Brez srečk ne bo nibče deležen velikih ne malih dobitkov, ki jih bo državna razredna loterija razdelila med igralce v novem kolu. Zato sezite po njih, dokler je še čas. Prvo žrebanje bo že 11. in 12. t. m. Dobite jib v vseh podružnicah »Jutra«. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Lfnbliana, Sv. Petra c. 19 a— Čudovito romanje poštne razglednice. Gospodična Vera Kautznerjeva, železniška uradnica, je prejela te dni razgled-nioo iz Beograda, ki je bila oddana v poštni nabiralnik v Indjiji dne 12. VI. 1924. Razglednica je opremljena s poštnim žigom Indjija 13. VI. 1924. Maribor 13. VIII. 1927, dostavljena pa je bila 15. t m. Romala je iz lndjije do Maribora 3 leta, iz mariborske pošte v Krčevino pa nadaljnjih 6 let Ker pa danes niso več veljavne znamke, s katerimi je bila razglednica pravilno odpravljena 1. 1924, je poštna uprava zaračunala pri dostavi dvojno (kazensko) pristojbino 1.50 Din. Iz Celja pod pritiskom zaječarskega sodišča izplačal svojim delavcem del zaslužka, ki jim ga dolguje že pol leta. Pri rudniku *Jerma« blizu Pirota, ki je last delniške družbe, kateri načeljuje Dragiša Matejič, znan beograjski industrijec ir. bogataš, že od začetka letošnjega leta ne izplačujejo delavcem in drugim uslužbencem zaslužkov. Dolg na mezdah znaša že poldrugi milijon in ga je beoorajska Delavska zbornica že ponovno terjala pred sodiščem V zadnjem času pa zaustavlja tudi izdajanje živeža, ki je bilo uvedeno namesto mezd. Pod tem živežem pa si ne smemo misliti primerne oskrbe. Rudniška uprava je dajala svojim delavcem na dan po 1 kg koruzne moke, v zadnjih dneh pa je celo moke zmanjkalo in hodijo sestradani na delo, ker se od dneva e_ Ukrepi glede posledic poplave v okoliški občini. V torek je imel okoliški občinski svet izredno sejo na kateri je sklepal o upostavitvi zveze med obema bregovoma Savinje, o pomožni akciji za poplavljena in ponovno podčrtal nujno potrebo regulacije Savinje, župan g. Kukovec je poročal o posledicah katastrofalne poplave, ki je porušila vse mostove čez Savinjo v dolžini 4 km od Celja proti Petrov-čam in v dolžini 5 km od Celja proti Laškemu. Občinski svet je naglasil nujno potrebo, da zgradi banska uprava takoj lesen zasilni most čez Savinjo v Celju in da se čim bolj pospeši gradnja novega, defi-nltivnega železobetonskega mostu. Okoliški .občinski svet se je poleg tega v celoti priključil resoluciji, ki jo je sprejel celjski občinski s ve«, 28. septembra. Banska uprava je po posredovanju narodnega poslanca g. 'Ivana Prekorška nakazala okoliški občini kot prvo pomoč 25.000 Din za najnujnejša javna popravila. Sprejet je bil tudi predlog občinskega svetovalca Vltavskega, aaj banska uprava oprosti vse po poplavi prizadete nameščence in pridobitnike plačevanja prispevkov za bednostni sklad, župan se je zahvalil pogumnim reševalcem Peraku, Vanovšku, Misiji, Mežnariču, Urši-ču in Krajncu za reševalno delo ob poplavi 23. septembra. Občina bo dala odstraniti ruševine tako zvanega »Kolerašpitala« in shraniti porabni material, škoda, ki jo je poplava povzročila na tej hišici, se ceni . na 32.284 Din Okoliška občina bo tudi takoj razpisala dela za obnovo porušene Gre-nadirjeve brvi. Stroški so preračunani na 22.232 Din. V Savinji ležeče železne dele brvi so začeli že včeraj demontirati. Občina ima na porušenem >kolerašpitalu«; in Grenardirjevi brvi 54.516 Din škode. Po možnosti ho gospodarsko poslopje pri občinski ubožnici na Cesti na Dobrovo preurejeno v zasilna stanovanja. Občinski svet je odobril izplačilo nagrade najzaslužnejšim reševalcem v skupnem znesku 1000 Din. V občinski pomožni odbor za poplav-Ijence sa bili do izvolitve novega občinskega sveta izvoljeni župan g. Kukovec in ob-činslca odbornika g. Vltavsky in g. Svetli-čičv žunanstvo okoliške občine bo na pced-log" občinskega odbornika Vltavskega prosilo mestno občino, da bi malim posestnikom in drugim manj imovitim slojem, ki hodijo z desnega brega Savinje v Celje, dovolila brezplačen prevoz z brodom čez Savinjo, ostalim pa znižala prevoznino na 0.25 Din in uvedla tudi mesečne izkaznice po znižani ceni. e_ Učiteljsko zborovanje. Celjsko učiteljsko društvo bo zborovalo v soboto 7. t. m. ob 8. zjutraj v mestni narodni šoli v Celju. Predavala bo ga prof. Anica Černe-jeva o »osebnosti in vzgoji«. Zborovanja naj se udeleže tudi učiteljiščni abiturienti in abiturientke iz celjskega sreza, ki naj izroče tajniku naslednje podatke: ime, leto in kraj položitve diplomskega izpita, družinske in socialne razmere, eventualno sedanjo zaposlitev in stalno bivališče, abiturienti pa naj navedejo tudi podatke o vojaški službi. e— Rdeči križ za Celje je sklenil na od-borovi seji 29. septembra, da bo priredil v zimskem času spet začetni, pa tudi nadaljevalni samaritanski tečaj. Za pomoč poplavi jencem je društvo naklonilo mestni in okoliški občini po 2000 Din, zaščiti dece in mladine v Celju 1500 Din, Zdravstvenemu domu in kuhinji podmladka Rdečega kriza na dekliški meščanski šoli v Celju pa po 500 Din. Ob vseh svetih bo društvo pobiralo na obeh celjskih pokopališčih prostvolj-ne prispevke, da bo lahko pozimi delilo podpore najpotrebnejšim, zlasti sedaj, ko je beda vsled katastrofalne poplave posta 1 a še večja. e— Naknadno vpisovanje v državno dvo-razredno trgovsko šolo v Celju. Ker je do voljena vzporednica k I. letniku, bo dopolnilno naknadno vpisovanje v ta letnik od 5. do 8. t m. vsak dan od 9. do 11. dopoldne. e— Pri poskusu tatvine ustreljen v hrbet. V torek smo poročali, da je neki po-setnik v Babni reki pri Sv. Štefanu pri Šmarju 28. septembra popoldne ustrelil 48-letnega dninarja Martina Zupeta z lovsko puško v hrbet. Sedaj smo izvedeli še naslednje podrobnosti: Zupet in' trije mladoletni fantje so hoteli ivršiti tatvino pri omenjenem posestniku. Zupet se je splazil v sobo, od koder je hotel dati znamenje svojim trem pajdašem, ki so čakali pred hišo. Posestnik pa je še pravočasno zalotil Zupeta v sobi. Ko se je Zupet pognal v heg, je posestnik pograbil svojo lovsko puško, ustrelil za bežečim Zupetom in ga zadel v hrbet. Zupeta so prepeljali v celjsko bolnišnico. Dva Zupetova pajdaša je aretirala policija v Celiu, tretji pa je pobegnil in ga še niso izsledili. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 afriški zvočni velefilm »Kongorila« in dve zvočni predigri. Iz Zagorja z_ Notica, da poplavljenci pričakujejo komisijo, ki je bila včeraj pomotno objavljena pod mariborsko rubriko, spada po<* zagorsko rubriko. Iz naših bioskopov Ljubljana. 4. oktobra. V Elitnem kinu Matici je bila pravkar premiera Langovega filma »Oporoka dr. Mabusa«. Velik je ta film in njegova vsebina je napeta od prvega do zadnjega prizora. Režiser Fritz Lang je že po svojih prejšnjih delih »Metropolis«, »Vohuni«, »žena na luni« in »M« znan kot velik mojster, čegar dela se vselej odlikujejo po prav fantastičnih, gigantskih zamislih. V »Oporoki dr. Mabusa« se je zopet izkazal kot velik tvorec. Nad eno leto je delal na tem filmskem delu in nad en milijon mark je bilo investiranih v stroške za film. Cela tovarna s tremi nad 60 m visokimi dimniki je bila sezidana po njegovih načrtih in vsa ta tovarna je bila z ekrazitom pognana v zrak. Točno po rokopisu, ki ga je za film -izdelala Langova žena, pisateljica Thea Harbou. Film je zato tudi imel velikanski uspeh, saj so ga na Dunaju in Berlinu imeli na sporedu po cele mesece največji bioskopl. Po »Oporoki dr. Mabusa« bomo gledali in poslušali najboljši letošnji alpinski film. Luisa Trenkerja najnovejše delo »Planine kličejo« — ali, kakor je film v Nemčiji imenoval: »Rebell«. Ta film je bil izdelan v zgornjem delu reke Inn pri Fin-stermiinzu, na sedanji avstrijsko-švicarski meji. Visoko alpski posnetki so bili sne-mani na vrhovih Hafelekar, Forno, Cima del Largo, Soglio, na ledeniku Bernine in skupine Jungfrau. Tako Čudovitih gorskih in obče naravnih posnetkov nismo še nikdar videli na filmskem platnu. Film bo zategadelj za vse naše turiste, športnike in prijatelje planinske narave prav posebnega užitka. Premiera bo v kinu Matici v soboto. V kinu Ljubljanski dvor se že dalje časa montira prvovrstna zvočna aparatura. Z delom na adaptaciji kinematografa in montaži aparature bodo do koncu tega tedna gotovi, tako dfc lahko že v soboto pričakujemo tudi v kinu Dvor pričetek nove sezone s sporedom velikih zvočnih filmov. Nala pesem v tujini Ljubljana, 4. oktobra. Povsod, kjer so našli v tujini naši ljudje kruha, kjerkoli so se naselili v večjem številu, so se v okviru drugih društev stvorila tudi pevska društva. Vedno in povsod se je našlo nekaj mlajših požrtvovalnih ljudi, ki so imeli smisel za lepo petje, pa se je kmalu izluščil tudi pevovodja, ki je obrusil glasove in jih povezal v harmonično celoto. In že se je zlasti ob nedeljah ob najrazličnejših prilikah glasila naša lepa pesem tam zunaj v svetu. Tako je v Ameriki, v Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji, v Franciji in drugod. Razveseljivo je tudi dejstvo, da znajo poiskati pevska društva v inozemstvu stikov z našimi velikimi pevskimi udruženji v domovini, odkoder dobivajo, največ po zaslugi posameznikov, vedno svežega notnega materiala, nove kompozicije, umetne pesmi icn druge pripomočke ali vsaj dobre nasvete in pa vedno nove pobude za čim agilnejše udejstvovanje in vedno lepši napredek. Od časa do časa se oglašajo nato rojaki od tam zunaj tudi z daljšimi poročili o svojem delovanju in svojih uspehih. Eno izmed najagilnejših pevskih društev v inozemstvu je »Triglav« v Merlebachu v Franciji. Kakor poroča samo, je priredilo letos več lepo uspelih koncertov in nastopov. Spomladi je aranžiralo udruženje francoskih bojevnikov, sporazumno z Društvom jugoslovenskih študentov iz Nancyja sijajno uspelo francosko-jugoslovensko proslavo. Obe organizaciji sta povabili k sodelovanju tudi pevsko društvo »Triglav« iz Merlebacha in so prepeljali pevce z avtobusom 106 km daleč v Nancy, kjer se je vršila proslava. Naši pevci so zapeli več lepih domači hpesmi in nekaj francoskih pesmi in jim je občinstvo navdušeno ploskalo. Poleti je pel zbor v Diblingu, v Rosbriicknu, v Stiring-Wendelu, jeseni pa v Kreutz\val-du. Pri vseh koncertih je bilo skoroda v večjem številu zastopano domače občinstvo, kakor izseljensko. »Triglavani« poročajo, da francoska kakor tudi nemška javnost izredno cenita slovensko petje. Člani zbora so sila požrtvovalni. Zlasti pridne pa so članice, ki so vse ornožene in po večini matere več otrok. Za primer: ga. Berlecova, doma iz Kamnika ima celo 7 otrok, pa vse leto ni izostala niti pri eni vaji, kar je pač vzor požrtvovalnosti. Tlacanstvo rudarjev v nekaterih južnih rudnikih Rudnik »Jerma« dolguje rudarjem poldrugi milijon dinarjev na mezdah in daje rudarjem namesto denarja dnevno po en kg koruzne moke Beograd, 4. oktobra. Sotrudnik »Politike« je prebil 10 dni med rudarji na jugu ter odkril tam primere najhujšega tlačanstva. V uvodu svojega poročila navaja, da se je dandanes težje približati rudarjem v nekaterih rudnikih v Srbiji, kakor pa priti v kako zastraženo taborišče. To ni samo zaradi zelo slabih prometnih razmer, temveč tudi zaradi tega, ker so rudarji popolnoma izolirani od ostalega sveta. Nekatere rudn-ške uprave so iz rudarskih naselbin napravile' strogo zastražena taborišča. Za rudarje je velik dogodek, če se najde med njimi kak človek, ki ne spada med izolirane in utaborjene. Vsega, kar jih teži, niti ne poveda. ker se ne upajo, a vidi se tudi brez pojasnil dovoli gorja in krivic. Večina rudnikov zadržuje skromne delavske mezde in se lastniki podjetij stalno izgovarjajo s »krizo«, dasi v svojem razkošnem življenju ne reducirajo niti p?ire Rudnik »Srpski Balkan« je šele v teh dneh do dneva nadejajo, da se jim bo izplačal vsaj del skromnega zaslužka. V rudnikih pa so tudi Varnostne razmere vedno slabše in se čestoVzgajajo hude nesreče. Zaslužek v denarju dobivajo sicer rudarji v Majdanpeškem rudniku, a je ta zaslužek zelo skromen in skrčen na največ 16 dni v mesecu. Rudnik je last neke velike belgijske banke. Dnevne mezde v tem rudniku so po 16 do 22 Din in dobijo samo nekateri starejši kvalificirani delavci po 30 dinarjev na dan. Ko dobijo rudarji plačilne listke, jim po odtegljajih ostane le nekaj dinarjev. 16-dnevno delo na mesec pa je v veliki nevarnosti in se rudarjem že napoveduje, da se bodo šihti reducirali zaradi vedno večjih zalog in vedno manjšega odjema. (^ipodarifvo Ustavljeno nazadovanje hranilnih vlog PR£DSVtf1 TRIOlJRON-tlVI Ir if isZi ^nitfUa, -Stdt laatopmk Jug»l«nrij»: T. L. RoeenfeM, Beograd, £®ienii vtnac. Studijski oddelek Narodne banke je pravkar sestavil statistiko o stanju hrar.ilnih vloc na dan 1. julija t. 1., ki kaže po dveh letih stalnega padanja prvič zopet naraščanje skupne'wote hranilnih vlog v naši državi Ze pred dobrim mesecem je študijski oddelek Narodne banke v svojem poročil i za dru^o letošnje četrtletje ugotovil, da je nezaupanje in tesavriranie že precej popustilo kar ee kaže v tem. da se je od prvega marca do prvega junija (v treh mesecih) stanje hranilnih vlo2 v mnogo manjši meri skrčilo, kakor v prei?niih tromesečjih. Tako je znašal padec hranilnih vlog lani od 1. septembra do 1. decembra 517 milijonov Din. od 1. decembra do letošnjega 1. marca ^43"milijonov Din in od 1. marca do 1. julija le še 133 milijonov Din. Kakor 'e podoba smo v začetku juniia dosegli najnižje stanie hranilnih vlog. kajti no statistiki za 1. julii t 1. ie zabeleženo že povečanje za 88 miliionov Din in to v enem samem me-secu. Hranilne vloge pri bankah in hranilnicah v naši državi kažejo po podatkih Narodne banke od najvišiega stanja, ki je bilo zabeleženo 1. umita 1031, naslednje gibanje (v milijonih Din): 14.242 • 12.170 — 2072 11.016 — 1154 10.226 — 790 9.983 — 243 9.850 — 133 9.938 4- 88 1. junija 1931 ie do dveh letih, stanje 1. junij 1931 1. december 1931 1. junij 1932 1. december 1932 1. marc 1933 1. junij 1933 1. julij 1933 Od najvišjega stanja 1. junija 1933, torej v hranilnih vlog nazadovalo za 4 milijarde "92 milijonov Din ali za eno tretjino. Kakor 6e zdi, so s»e sedaj ljudje očividno naveličali doma držati brezplodno gotovino, ter ee zopet vračajo k denarnim zavodom, seveda zaenkrat še plaho in previdno. Pove. čanje vlog, ki je zabeleženo v teku junija v višini 88 milijonov Din. gre seveda v prvi vrsti v prid državnim zavodom, to je Poštni hranilnici in Državni hipotekami banki, pri katerih so se hranilne vloge v tem me-seeu povečale za 17 milijonov (v juliju je pri teh dveh zavodih znašal prirastek celo 44 milijonov). Zanimivo ie, da 90 se povečale v junija predvsem hranilne vloge na knjižice, in sicer za 62 milijonov Din (od 7428 na 7490 milijonov), dočim 60 hranilna vloge na tekočih računih narasle le za 26 milijonov (od 2422 na 2448 milijonov). Stanje Narodne banke Iz poslednjega stanja Narodne banke od 30. septembra je razvidno, da se je zlata in devizna podlaga znova povečala za 7.9 na 1904.8 milijona Din (že v tretji četrtim septembra smo zabeležili povečanje za 31.7 milijona Din). To povečanje je deloma v zvezi z zmanjšanjem stanja onih deviz, ki se ne štejejo v podlago in ki so v zadnji četrtini septembra ponovno nazadovale za 21 1 na 40.9 milijona Din (zadnji teden za 29 milijonov), kolikor seveda to zmanjšanje ni posledica uporabe teh deviz za izplačilo 10 odstotkov obresti inozemskim imetnikom naših zunanjih posojil po znanem sporazumu. Pozicija »kovani denar v srebru in niklju« se je v zadnji četrtini septembra skrčila za 49 na 159.9 milijona Din. Posojila so tudi pretekli teden nazadovala, in sicer menična za 2.1, lombardna pa 4.9 milijona Din. Obtok bankovcev se je zaradj ultima povečal za 96.6 na 4371.7 milijona Din, kar pa je običajni pojav zlasti v jesenskem času ob koncu meseca. Navzlic temu je bU naš obtok bankovcev letos ob koncu sep. tembra za 461 milijonov manjši nego lani ob istem času in za 825 milijonov manjši nego pred dvema letoma, ko se je gibal nad 5 miiiiardami. Povečanje obtoka bankovcev je nastalo zaradi večjih dvigov z žlrovnih računov, kjer je bilo v zadnji četrtini septembra zabeleženo zmanjšanje za 104.7 na 556.1 milijona dinarjev. Povečanje obtoka pa je tudi v zvezi z zmanjšanjem obveznosti z rokom, kjer so knjižene tudi obveznosti zaradi izdanih blagajniških bonov Narodne banke. ir. sicer za 63 milijonov Din. Razmerje kritja se zaradi teh sprememb ni bistveno spremenilo in je znašalo knt!e obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz v zlatu in jlevizah 35.02 odstotka (po znan 11, da bo na prihodnjem diskuaijskem večeru govoril predsednik društva denarnih zavodov dr. Slokar. — Pred izdajo uredbe o sorodnih obrtih. Kakor poročajo iz Beograda izdelujejo v trgovinskem ministrstvu uredbo o sorodnih obrtih v smislu § 31. zakona o obrtih. Taka uredba je nujno potrebna, ker sedaj po novem obrtnem zakonu ni mogoče obrtniku prestopiti v drugo rokodelsko obrt, ki je njegovi dosedanji obrti sorodna. Omenjeni paragraf obrtnega zakona določa, da označi trgovinski minister po zaslišanju zbornic z uredbo one obrti, pri katerih je prestop dopusten na podlagi predpisanih dokazov in po izvršenem mojstrskem izpitu iz one obrti, v katero hoče kdo prestopiti. Tu gre predvsem za prestop iz ene rokodelske obrti v drugo rokodelsko obrt. ki je označena pod kako drugo točko § 23. obrtnega zakona. — Posredovalna postopanja se nadalje množijo. Društvo industrijcev in veletr-govcev v Ljubljani je izdalo statistiko o insolvencah v septembru, ki vsebuje tudi podatke o otvorjenih posredovalnih postopanjih. V preteklem mesecu je bilo v dravski banovini otvorjenih kar 25 posredovalnih postopanj nasproti 7 v avgustu in prav tako 7 v juliju. Ta nov val posredovalnih postopanj je morda v zvezi s ponovnim podaljšanjem roka za izvedbo tega postopanja od 6 na 9 mesecev. Od početka leta do konca septembra je društvo samo v dravski banovini registriralo že 165 posredovalnih postopanj, kar je vsekakor znatno število. Se hujši je bil val novih posredovalnih postopanj v savski banovini, kjer jih je društvo registriralo pretekli mesec nič manj kakor 94. Iz ostalih banovin so podatki bolj pomanjkljivi V celoti je društvo v septembru doznalo za 145 posredovalnih postopanj v naši državi, od početka leta pa za 1218 takih postopanj. Dejansko pa mora biti število še precej večje. Kakor smo že ponovno omenili posredovalna postopanja vedno bolj izpodrivajo normalno konkurzno in poravnalno postopanje in b: Borze 4. oktobra. Na lj ibljanski borzi je deviza Newyoric danes obdržala nespremenjene tečaje, deviza London, ki je včeraj precej nazadovala, pa se je danes popravila. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali nespremenjeno po 8.80 (v Zagrebu po 8.62, v Beogradu po 8.60 in 8.56). Grški boni so bili zaključeni v Zagrebu po 39. v Beogradu pa po 38.25. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda nadalje obdržala nespremenjene tečaje. Trgovala se ie za kašo po 244 in 144.25, za december pa po 246. V ostalih vrednotah ni bilo prometa. Deviie. Ljubljana Amsterdam 2307.07 — 2318.43. Berlin 1360.14—1370.94, Bruselj 798.02— 801.96, Curih 1108.35—111385. London 176.08—177.68, Newyork 3658.27—3686.53. Pariz 223.88—225, Praga 169.79—170.65. Trst 299.90—302.30 (premija 28.5 %), av-s+Hiski šiline v privatnem kliringu 8 80. Zagreb Amsterdam 2307.07 - 2318-43, Berlin 1360.14 - 1370.94. Bruselj 798.02 do 801.96. London 179.08-177.68. Milan 229.90 do 302.30. Newyork kabel 3680.27—3708.53, Ček 3675.27 - ?686 53, Pariz 223.88—225. Pra«a 169.79 —170.65. Curih 1108.35 do 1113.85. Cnrih. Pariz 20.20. London 15.91. New-vork 333. Bruselj 71.975. Milan 27.08. Madrid 43.15. Amsterdam 208.15. Berlin 122.875 Dunai 56.75. Stockholm 81.75, Oslo 80, Kobenhavn 71.10, Prag^a 15.32. Varšava 57.75, Bukarešta 3. Dnnaj. (Tefaii v priv. kliringu.) Beograd 11.58. London 28.07. Milan 47.65. Ne\vyork 585.10. Pariz 35.55. Praga 25.46. C---r" "5.99, 100 S v zlatu 128 S Dan Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 244 - 246, 7*'o investicijsko 52 — 54, 7•/• Blair 30 — 31, 8% Blair 32 — 34, 7•/• Drž hipotekama banka 42 - 4S. 4°/« agrarne 28 - 29. 6" o berduške 37 — 38. Zagreb. Državne vrednote: Vojna ško^a 244 _ 244.25. za december 245.50 — 247, 7°/o investicijsko 52 — 54, 4% agrarne 28 do 29. 7°/o Blair 29.50 _ 31, 8®/„ Blair 32.50 do 34 7®'o Drž. hipotekama banka 43.o0 den., 6®/o begluške 37 — 38; bančne vrednote: Narodna banka 3600 — 3750, Privil. agrarna banka Ž25 - 229: industrijske vrednote: Šečerana Osijek 152.50 — 16o.:>a, Trbovlje 100 bi. Beograd. Voina škoda 244. 243.50 zaVli.. za december 247 zaklj., 7®/« investicijsko 51 den. 4"/o agrarne 29 zakli.. 6°/« begl.iške 37.80, 37.90 zaklj., 7°/o Blair 29.75 — 30.2;), 7% Drž. hipotekama banka 44 bi-. Narodna banka 3650 bi. _ „ Dunaj Dunav-Sava-Jadran 12.85. Državne železnice 15.45, Trboveljska 11.4?. Al-pine - Montan. 10 Blagovna tržišča ŽITO 4- Chieago, 4. oktobra. Začetni tečaji: zadnjem izkazu 36.02 odstotka), v samem bilo že zaradi potrebne revizije tega posto-zlatu pa 34.13 odstotka (34 odstot). J~ Stanje na dan 30. t. m. je bilo naslednic (v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 22. septembra): aktiva, kovinska podlaga (1904.8 (-7.9), od tega v zlatu 1798.5 (-), v valutah 0.3 (-0.3), v devizah 107.0 (+8.1); devize, ki se : vštejejo v podlago 40.9 (-21.1); kovani denar 159 9 (-47.0); posojila na menice 19U0 6 -21) lombard 210.3 (-4.9); stan državni dolg 1717.9 ( + 0.3); začasni držav« dolg 6O0.0 (-); pasiva: obtok bankovcev 4371.7 (+96.6); obveznosti na PO^az 914.8 (-75 4), od tega nasproti državi 7.8 1+ i.«, pania želeti, da bi vsaj državni statistični urad ugotovil koliko je bilo doslej v celoti otvorjenih posredovalnih postopanj, zaka privatnemu društvu je težko ugotoviti število vseh postopanj, ker se otvoritev postopanja uradno ne objavi. = V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: Karel Golob Dentaldepot, trgovina z zobozdravniškimi in zobotehničnimi potrebščinami v Ljubljani; »Philips«, jugoslovensko-trgovačko d. d., podružnica v Ljubljani. — V likvidacijo je stopila tvrdka »Blisk« družba z o. z., trgovina s kovinskimi izdelki, v Lrubliani. . = Obrestovanje vlog pri Obrtni banki do žirovnih računih 556.1 (—104.7), po raz- kraljev3ne Jugoslavije. Obrtna banka kra-tv.h računih 350.8 (+27.9); obveznost z ro- | ijevine Jugoslavije d. d. podružnica^ Ljub- 1239.0 (—63.0). Gospodarske vesti = Diskusijski večeri gremija trgovcev v Ljubljani. Kakor smo že poročala, je gremij trgovcev v Ljubljani skleml prirejati diskusijske večere, na katerih bodo predavali gospodarski strokovnjaki. Gremij želi na ca način svojemu članstvu ki nima prilike prisostvovati raznim anketam in sejam, omogočiti svojemu članstvu udeležbo pri razpravah gospodarskega značaja. Prvi tak diskusijski večer se ie vršil v torek zvečer ob 8. uri v Trgovskem domu. Tega sestanka se je udeležilo znatno število ljubljanskega trgovstva, zlasti ker je bil napovedan referat ministra n r g. Ivana Mohoriča. Diskusijski večer je otvoril predsednik združenja g. Gregorc ki je v svojih uvodnih besedah začrtal 'glavne težnje trgovstva. Nato je živahno pozdravljen pričel svoj referat minister g. Mohorič, ki je nad eno uro govoril o naši trgovski in finančni politiki in o položaju našega trgovstva. Predavatelju so se navzoči zahvalili z živahnim aplavzom. Predavanju je sledila daljša debata v teku katere sta obširno govorila tudi predsednik zbornice TOI g- Jela-čin in predsednik društva industrijcev in veletrgovcev g Stane Vidmar. Debata se je vršila predvsem okrog davčne prakse, glede katere so se vsi pritoževali. Predsednik g. Gregorc je ob zaključku še na- Pšenica: za" december 90, za maj 92.50; koruza: za december 48.25, za marc 54.o0; oves: za mai 52.25. . .. -I- Winnipeg, 4. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 60.125, za december 60.75. za marc 65.75. + Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca ea žito mirna. — Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška. 79/80 kg 150 - 152.50; baraniska. 78/79 kg 142.o0 do 145; sremska. 78/79 kg 142-50 - 150: koruza (po mlevski tarifi): za septemb-r 112.50 — 115; moka: baška »0« 260 — 26»: banatska >0« 295 — 300 + Novosadska blagovna borza (4. .. m.) Tendenca omahujoča. Prometa 48 vagonov Pšenica: baška. okolica Novi Sad. okolica Sombor 97 — 98; srednjebaška, gornjebaška, baška potiska in ladja Tisa 99—100; (romiebaška 101 — 102; gornjebanatska in baška ladja Dunav 98 - S9: sremska 95 — 96; slavonska, baška ladia Besei do 97; južnobanatska 90-91. Oves: baški. sremski in slavonski 52 — 54. Ječmen: baški. eremrfri, 64/66 kg 61 - 63. Koruza: baška 63 - 65; baška okolica Sombor 64 — 66; slavonska 66 — 68; banatska 59 do 61- baška bela 77.50 — 80; baška U.d.a 0g« in >0gg« 190 _ 210; >2« 170 do 190: >5« 150 - 170; 110 - 120; ,7c 80 — 90; >8« 55 — 60; sremska in slavonska >0g« in >022< 180 - 195: >2« 160-180; »5« 140 - 160: ,6« 105 - 115; >7« 75-Xn; »8« 52.50 — 55. Otrobi: baški, sremski. ba-natski 41 — 44. Fižol: baški. sremski beli 130 — 135. . 4- Budimpeštanska ternunska borza (4. t m) Tendenca slaba, promet srednji. Pš«-liica: za oktober 7.32 - 7.34. za marc 8.Zajec<. Premijera bo v dra mi prihodnji teden. Delo, ki je v prvih treh dejanjih zabavna satira, se prevrže v zadnjem v grozno tragikomiko Komad ima samo moške vloge ter ga študira prof šest. »Samson In Dalila«, znamenito operno delo francoskega skladatelja Saint-Saensa se izvaja tudi v letošnji sezoni Prva vprizoritev bo v četrtek dne 5. t m za red četrtek. Vsebina, zgodba Samsona in Dalile. je vzeta iz sv. pisma stare za veze. Glasba te opere je prvovrstna umetnina. Njen slog je nagnjen h klasični glasbi in odlomki te opere so stalno na koncertnih programih največjih umetni nikov in orkestrov. Zasedba posameznih vlog je naslednja: Dalilo poje ga. Thierrv-jeva, Samsona g. Maršec, impozantnega velikega svečenika g. Primožič, bimeleha g-Marjan Rus. Stari Hebrejec. odlična basovska partija, poje io g. Betetto. Dirigira dr. Švara, režira prof. Šest. Predstava »e vrši za četrtkov abonma. Radio Četrtek. 5. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Otrok doma (Marija Kmetova). —18.30: Pogovor e poslušalci. — 19: Brezalkoholni sadni in grozdni sokovi. — 19.30: Plošče. _ 20: Glasbeno predavanje. — 20.45:: Koncert zbora »Ljubljanski Zvone — 21.45: Cas, poročila, radio - orkester. Petek, 6. oktobra. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Sadni teden (A. škulj). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 18: Plošče. — 18.30: Priprava sadja za trg. — 19: Sokolsko predavanje — 19.30: Izleti za nedeljo. — 20: Prenos iz Zagreba. _ 22: Cas, poročila, iadio iazz. BEOGRAD 19: Orkestralen koncert. — 20: Prenos iz Zagreba. — Koncert ciganske kapele. — ZAGREB 12.30: Plošče. - 20: Francoski večer: violinska in klavirska muzika. 21.30: Pevski koncert. _ 22.15 Plesna glasba. — PRAGA 19.10: Plesna glasba iz Morav. Oslrave. — 20.30: Operni večer. _ BRNO 19.10: Prenos iz Prage. — 20.15: Romanca. - VARŠAVA 18.20: Pevski in klavirski koncert. _ 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 22.50: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Orkester. — 17.15: Komorna glasba za pihala. _ 19: Orkester-— 20.15: Slušna igra. — 22.15: Barska mir zika. — BERLIN 20.05: Lortzingova glasba na ploščah. — 20.45: Slušna igra, — Mešan glasbeni program. — KONIGSBERU 20.10: Zabaven program. — 21.25: Lahka crodba orkestra — 22.20: Nemški plesi. — MCIJLACKER 20-10: Pesmi iz vinorodnih kraiev ob Renu. — 22.40: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 17: Godba na pihala. — 18.30: Cimbale. — 21.15: Orkestralen koncert. _ Lahka in plesna glasba. — RIM 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. Izprasanega strojnika s prakso za samostojno rokovanje hidro-električne centrale in poznanjem tako mehaničnega kakor tudi električnega dela centrale. Ponudbe z navedbo prakse in prepisi spričeval na: Tetovsko industrijsko a. d. Skoplje. 10469 VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi s pristnim BERMET-VINOM Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pri MARINKOV, SREMSKI KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z -"ruške gore z velikimi izložbenimi okni ter 3 postranskimi prostori ob prometni ulici SE ODDA TAKOJ ali pa s 1. novembrom 1933 v najem. Pojasnila se dobe v Gajevi ulici 5-1., soba 128. 10465 um i BANAŠKI VELEMLIN išče za prvovrstno moko spretnega krajev- nega zaste z bančnim jamstvom ali kako drugo polnovredno garancijo za Ljubljano in okolico m za Maribor in okolico. Damo komisijsko skladišče in konkurence zmožne cene. Re-flektanti s prima referencami naj naslovijo svoje ponudbe pod »Platzvertreter« na Publicitas d. d. Zagreb, Ilica 9. 10477 Sokolsko društvo Mirna sporoča tužno vest, da ga je njegov ustanovitelj, brat Albin Kenda progovnl mojster in naš blagajnik 2. t. m. za večno zapustil. Spavaj sladko v zemlji, katero si tako ljubil. Mirna, dne 3. oktobra 1933. Sokol Mirna. Kupujte peči „H E L L A" modernih odličnih oblik. Velik prihranek goriva, nizka cena. Izdelujejo: VOJVODJANSKE LIVARNE D. D. NOVI SAD 10172 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem Sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naS ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, svak in tast, gospod Rupko B po ve t davčni upravitelj v p. danes zjutraj mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v petek, dne 6. oktobra 1933 ob 7% uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Trebnje,Ljubijana-Rrk-Sibinj-Suhor, dne 4. oktobra 1933. 10479 Žalujoči ostali. PLOŠČICE za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri _____ MATERIJAL, trg. dr. z o. z. §§| LJUBLJANA, Tyrševa 36. RH Pletilje sprejme pri takojšnjem nastopu tovarna pletenin in trikotaže „IKA" v Kranju. 10440 Službene obiave LNP (Nadaljevanje s seje p. o. dne 2.7. 9. 1933.) Pozivajo se klubi, da pošljejo do prihodnje seje izkaznice za igralce, in to Primorje za igralce Juga Franca, Juga Vinka, Svetica Ignaca, Slaparja Franca, Sočana Julija, Jerška Danila, Mura za igralce Vargo Mirka, Doha Riharda, Toh-ta Josipa, Svoboda (Vič) za igralce Ko-šmerlja Josipa in Košmerlja Bogomila, Maribor za igralca Janžekoviča Vencla, ker so se imenovani prijavili za drug klub. Objavljajo se izžrebani pari in termini trboveljskega okrožja. A. Hrastniška skupina: 1. io. Hrastnik : Delavec, 8.10. Hrastnik : Rudar, 22.10. Delavec : Rudar. B. Zagorsko-litijska skupina: 1.10. Sloga : Zagorje, 8.10 Zagorje : Litija, 22.10. Svoboda r Zagorje, 29.10. Sloga : Litija. 5.11. Sloga : Svoboda. C. Trboveljska skupina: 1.10. Dobrna : Trbovlje, 8.10. Dobrna : Amater. 22.10. Dobrna : Retje, 29.10. Retje : Trbovlje, 5.1l. Tr-eovlje : Amater, 1911. Amater : Retje. Pari in termini mariborskega okrožja: 1.10. Svoboda : Panonija, Mura : Ptuj, 8.10. Svoboda : Ptuj, Gradjanski : Mura, Iz Trbovelj t_ Nepoštena volilna borba. Nasprotniki naše liste se poslužujejo v volilni borbi nepoštene agitacije. Med drugimi figitirajo posebno proti delavcu Štrucu Jakobu, ki mu očitajo, da je kot član občinskega ubož-nega odbora preprečil nabavo dveh vagonov brezplačne moke za siromašne delavske družine. Kljub temu, da je razvidno iz sejnega zapisnika ubožnega odbora in tudi iz zapisnika seje krajevnega odbora JNS, da je to grda laž, se je nasprotniki še vedno poslužujejo pri volilni agitaciji. Prav tako širijo lažne govorice tudi o naših trgovcih, češ. da so ti ob priliki zadnjih demonstracij zahtevali od župana, da pozove v Trbovlje policijo in orožništvo. Tudi te vesti so neresnične in bi jih mogel ovreči g. župan sam. Opozariamo raznašalce takih vesti, da bodo dobili priliko dokazati te svoje trditve pred sodiščem in da se bo proti njim postopalo z vso brezobzirnostjo, kakor to zaslužijo. Nasprotnikom še povemo, da se mi takih metod ne bomo posluževali. spravili pa bomo v javnost resnične reči, ki našim nasprotnikom gotovo ne bodo ljube. NAZNANILO Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela s 1. oktobrom t. 1. znani prvovrstni __ HOTEL OSTERBERGER V PTUJU, Točila bom vedno pristna štajerska in druga vina. Cenj. gostom pa so vsak čas na razpolago tudi mrzla in topla jedila iz iz-borne domače kuhinje po najnižjih cenah. Izborni menu po Din 12 Soreimeio se tudi abonenti na dobro domačo hrano po zelo mzKi ceni. Potujočemu občinstvu pa so na razpolago moderno pprem- ljen Za obilefobisk se priporoča KATI KOROŠEC, hotelirka. Ako želite, da Vam bo dete tako zdravo in veselo ■t i H f ■ i i ■ 3 dajte mu LEPE GRUDI &TT«te ln normalne potoosti dooeiete v 4—6 todoah prt NERAZVITIH GRUDIH »K kadar prea nea-tuiejo aaradi bolezni aH «roSke postelje, « zunanjo uporabo garniture »JOL.!* tli M t« po prof. dr. med- Bi**r-u. Pri tem se ne okrepe tel« m bofci. Narave®, popolnoma uepešeo in tajamčeno neškodljiv preparat 135 Dim. 74S7 PRI MLAHAVTH EN MEHKIH prsih iad.otete s preparatom »J D N 0» (po »jaiji* oceni in priporočilu dr. med. Funke-ja in dr. med. H Msverj«) ioi)et elastično« in čvrstost. Garmma 70 Din. — Originale SCHRODER-SCHENKE razpošilja »OMNIA«, oddelek 1/3 Zagreb, Draško-vičeva ulica 27. Poštnina pri pla6Uu v naprej 6 Din, po povzetju 12 Dn .Zahtevajte brezplačno ilustriran cenik,. Umrl Je najin dobri, zlati ZA KREPITEV KRVI, ŽIVCEV IN TEKA »ENERG1N« krepi krt, krepi živce, daje tek In pospesuje razvoi otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na daa po 1 malo žličko okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah do Din 35—. S pošto razpošilja Laboratorij »ALGA« na Sušaku 3 steklenice »Energina« Din 110.-, 6 steklenic »Ener-srina« Din 220.- in 1 zastonj, 12 steklenic »Energina« Dm B 440.- in 2 zastonj. Olobr«* r» Min- **> to M*. tflrsvia S Br. 4787. W./m. 1992 • _ ^^______ IK5ERIRAJTE V „JUTRU" Fric Novak Pokopali smo ga 80. septembra na zagrebškem Mirogoju. Zahvaljujeva se iz srca vsem, ki so najinega dragega spremili na njegovi zadnji poti, dali mu toliko lepega cvetja in mu zapeli v slovo. Ljubljana, dne 4. oktobra 1933. 10480 Marija Vovkova roj. Novakova, sestra, dr. Viktor Vovk, svak. J. H.: 40 o ljubezni Roman Ellen je vedela, kaj ji je storiti. Najprej je morala odkrito priznati Benedettiju, da mu je le v obupni prenaglici dala besedo. Gotovo bo toliko kavalirja, da jo odveže. Ko opravi to, se je bilo treba prej ko mogoče vrniti v Ameriko. Vse svoje bodoče življenje je hotela posvetiti delu; prepričana je bila, da bo tako najhitreje ukrotila težke spomine. Stric Milan je bil rekel: »V moškem življenju nima ljubezen nikoli edine odločilne vloge.« Ali velja to res samo za moškega? Ali ne more tudi ženska z delom premagati živJjenskih razočaranj, če nima več ljubezni, da bi jo tolažila? Ta sklep ji je vrnil notranjo zbranost, in s sproščenim duhom je spet stopila v stričevo hišo. — 2e na stopnicah ji je prišla teta Nina vsa razburjena naproti. »Res ne vem, kaj je z vama. Ti greš z doma, ne da bi komu kaj povedala, Jela pa še vedno spi, kakor pravi sobarica.« »Jela še spi?« Ellen je osupnila. Nemir, ki si ga ni mogla razložiti, jo je obšel. »Mar vstaja Jela tako pozno?« Gospa Nina ie odkimala. Rekla je, da je Jela drugače prva pri zajtrku, ako ne gre že prej na izprehod. Modistka je že trikrat poslala poni o, ker se je ob desetih napovedala k poizkušnji. Teta Nina je tudi povedala, da je nekajkrat potrkala na njena vrata; a vrata so zaklenjena, in Jela se ne oglasi. Ellenin nemir je postajal čedalje večji. Hitro se je vzpela po stopnicah in krenila k Jelini sobi. Kljuka se ni vdala. Ellen je jela nazadnje z obema rokama bobna ti po zaklenjenih vratih, a v sobi je ostalo vse tiho. »Ne vem,« je Ellen vsa prepadena rekla gospe Nini, ki je bala strahoma prišla za njo, »ura je vendar dve, in Jela zdaj ne more več spati. Vsa reč se mi zdi zelo čudna.« »Moj Bog,« je histerično zavpila gospa Nina, »da se ji vsaj ne bi bilo kaj zgodilo!« »Pomiri se, teta Nina,« se je Ellen odločno obrnila k njej. »Vi pa, Martin,« je velela slugi, ki je bil takisto prišel na vrh, »poizkusite, ali ne bi mogli priti z lestvo na balkon gospodične Do- branove.« — . . Cez nekaj časa je Ellen, ki je bila ostala s teto pred Jelinimi vrati, začuia v sobi korake. »Gospodične ni tu,« je povedal sluga skozi zaklenjena vrata, »in ključev tudi ni nikjer. Gotovo je gospodična kam šla in zaklenila sobo z vnanje strani.« »Kaj pomeni to?« Nina Crnetova je pogledala nečakinjo, kakor da ne bi znala šteti do petih. Ellen je zmajala z glavo. Kako naj bi vedela, kaj pomeni? Je!a drugače nikoli ni zaklenila vrat, kadar je šla z doma. Ellen je zaslutila nesrečo, a bala se je pokazati svojo misel. »Jela je to morda napravila v raztresenosti,« je dejala s pn-tvorjeno ravnodušnostjo, »a da se pomiriš, teta, telefonirajva stricu.« . . ^ .m i Milana Crneta v tovarni ni bilo dobiti. Odpeljal se je bil nekam iz mesta na razgovor, in rekli so, da ga pred petimi ne bo nazaj. Treba je bilo potrpeti. . Ko se je kmalu po petih pripeljal v vilo, Jele se m bilo doma. Ellen je bila le s težavo pomirila teto Nino, ki bi bila v svojem razburjenju najrajši vsem znancem po telefonu raztrobila novico o Jelinem izginjeinju. — »Nezmisel,« je menil Milan Črne, ko mu je Ellen previdno povedala za kaj gre; »nikar se še ti ne nalezi strašljivosti, dekletce.« Sam pri sebi je bil seveda v velikih skrbeh; dobro je vedel, da bi se prej svet podrl, preden bi katera izmed njegovih dam zamudila poizkušnjo pri vsemogočni modistki. Te dvome je pa previdno zamolčal. Bog ne daj, da bi še on izgubil živce! Zato je rekel, da ga čaka nujno delo iin da prosi, naj-ga ne motijo. Ako bi Jela telefonirala — in tega je bilo vsekako kmalu pričakovati — naj jo spojijo z njegovo sobo. »Za vse se bo našla kaka prav nedolžna razlaga,« je potolažil ženo in pobegnili pred njenim razburjenjem v svojo sobo. Nemir in skrb v vsej hiši sta pa ostala. Kolškorkrat je pozvcn:l telefon, tolikokrat se je gospa Nina živčno zdrznila. Toda Jelinega klica so čakali zaman. Ellen je sedela s knjigo v rastlinjaku, a svojih misli ni in ni mogla zbrati. Oči so ji spet in spet uhajale na veliko preddverje in iskale Jele, ki je ni bilo. Svoje lastne skrbi je bila mahoma pozabila. Nedoločen strah ji je pritiskal na dušo kakor svinec. Stemnilo se je. Iz obednice je bilo slišati ropotanje s krožniki. Tedaj se je pripeljal Milan Črne. Gospa Nina je vzkriknila in planila pokoncu. »Ne vem, kaj mi je, kar iznenada sem postala tako plasljiva.« »Taka si že, odkar te poznam,« je dokaj osorno odvrnil Milan Črne. Nato je mignil Elleni, naj gre z njim v njegovo pisalno sobo. »Veš, ta reč z Jelo oči vidno ni kar tako. Ali morda slutiš, kaj bi se bilo utegnilo zgoditi?« Cene malim oglasom Ženitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.-. Oglas, trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dinl.-. Po Din L- za< besedo te zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, *Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokali«»Sia-novanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, *Informacije«, »Živali«, JOM« in »Les« ter pod rubrikama »TrgovŠki potniki« in »Zaslu-Vek« če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdv J pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača t* Za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din I.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Fabrici Mita Ristič i Sinovi, Niš DOtrebna eu za od m ah: "l močilec (šlihtmajster) i 3 tkačka majatora. Ozbiljni, trezveni i sposobni refiek-tanti neka podnesu pisme-nu m ol bu sa prepisi me uveren:a i oaznakom plat« 37885-1 Kdoir išče mesto pot nika, pJača za vsako besedo 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potoii«, pla ča besedo po 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (o) Gospodinjo z nekaj gotovine, lastno sobno in kuhinjsko opremo, sprejme takoj poslovodja pekarne M a r i n i č, Sv. Lovrenc n« Pohorju 84 37882-1 Zastopnika kapitala im organizacije zmožnega, pri lekarnarjih in drogeristih najbolje vpeljanega, za vso Jugoslavijo sprejme inozemski de-po'r kozmetičnih predmetov Ponudbe pod »Cosmetiique« na oelaeni oddelek Jutra. 37863-5 Pridno dekle staro 15—17 let, sprejm« šivilj« za pomoč v _ gospodinjstvu in šivanjiu. — Proda pa železen štedilnik Soklič, Domobranska 23. 37917-1 Potnika s provizijo in fiksnim om *pr°ime podjetje, potrebna kavcija 140 Din. Dopise na podružnico »Jutra« v_ Mariboru pud šifro »Aailen«. 37953-5 Boljše dekle izobraženo, vajeno dobre in samostojne kuhe, _ pospravi janje finih sob, likanja in drugih tffšnih del, sprejmem takoj. Ponud'be na podružnico »-»Jntra« v Celju pod šifro'»Snažno«t« J 37949-1 [Službo dobi \ Vsaka beseda 50 par; r.a dujanie aaslova ali za šifro pa 3 Din. (1) Navijalke volne samo dobro izvežbane — ir učenko - pletiljo takoj sprejmem. Naslov v osasnem oddelku »Jutra«. 37822-1 Pek. pomočnika dobro iavežbaneg«, ki se razume na delo pri peči, z mojstrskim izpitoin — sprejmem za poslovodjo v pekarno. Pogoj j« pridnost in zanesljivost. — Pismene ponudbe je poslati na og-. oddelek »Jntra« v Ljub: Ijani pod šifro »Pekarski poslovodja«. 37934-1 Gospodinjo •prejme boljši gospod. — Reflektira le na zdravo osebo, staro 30—3o et. čedne zunanjosti, ki ime le delne dohodke. Naslov onve oglasni oddelek Jutra 37831-1 Strojevodjo za papirni stroj in prve pomočnike sprejme tovarna v Jugoslaviji. Nastop čim prej, trajno nameščenje. samo jugoel. državljani. — Pismene ponudbe kvalificiranih delavcev na oglasini oddelek »Jutra« pod šifro »Papir«. 379.32-1 Pletilca vajenega automatičnih strojev za nogavice, sprejmemo kot pomočnike mojstru Ponudbe s točnimi in jas nri nri podatki glede dosedanjega delovanja, plače, m.-žnosti nastopa in vsega os-alesa na: Tovarno noga-vV Vidmar. Ljubljana. Pred škofijo 19. 37758-1 Postrežnico s spričevali, sprejmem. — Predstaviti se j« med 10. in 12. uro. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 379574 Žensko pisarn, moč izurjeno v nemški in siiorv. stenografiji, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Zanesljiva 88«. 37958-1 Služkinjo tfsto in vestno, z daljšimi spričevali, zmožno kuhe in drugih gospodinjskih del, sp»ejmem s 15. oktobrom. P Tiudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ljubi o! roke«. 378S6-1 Perfektno kuharico samostojno, za vse, spre j me fina dvočlanska druži na na deželi. Znanje šiva n a ali ročnih del pogoj Nastop in p'ača po d^go vo-ii. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutro« pod šifre »Spretna gospodinja«. ?,7933-1 Vajenca za katerega jamčim, dam v nčenje v manu-fa.kturno trgovino, kjer bi imel brez-► plačno hrano in stanovanje. Naslov pove oglasni 1 oddelek »Jutra«. 37952-44 Modni atelje Bazanella, Selenburgova 7 sprejme takoj vajenko. 37897-41 Kot mesar, vajenec i?Jem mesto — tudi na deželi. Sem velik, močan in priden. — Ponudbe na naslov: Matejek, Ljubljana NOTI trs 4/III. 379-29-44 Dobra pisarn, moč 7 večletno prakso in najboljšimi referencami, vešča ■samostojnega dela te.r pripravljena poio-žiti kavcijo od 5—10.000 Din. sprejme takoj primerno nameščenje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »3—11«. 37777-2 Vrednote - Beseda 1 Din; u dajanj« nMtova aii n iifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo tasfcrukcij«, plačajo vsako besedo 50 par; za iifro aji za dajan]« naslova 8 IMn (41 Večerni trg. tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Pražakova 8 H. — Začetek tečajev 16. oktobra. — Informacije brezplačno pri vodstvu zavoda. 277-4 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih c^nab CERNE — juvelir Ljubljana, Wo!fova ulica 3 Pohištva Stenografija slovenska ali nemška v popoldanskih ' ali večernih tečajih najhitreje ln najceneje pri Trgovskem učnem zavodu, Pražakova 8. Začetek tečajev 6. oktobra. 278-4 Inštruktorja akademično naobraženesra. iščem »a nemščino. — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožen«. 37890-4 Akademik iSČe instrukcij« sa stanovanje ali honorar. — Ponudbe na oglasni oddelek »jutra« pod »Matematika« 37915-4 Akademik bi Inetručnal proti nizkemu honorarju Ponudbe ne ogl. oddelek »Jutra« pod šifro .Uspeh«. 37921-4 Temeljit pouk v francoščini ln nemščini daj« odraslim in otrokom izipra&ana učiteljica. Gre tudii na dom. Cenj. vprašanja pod značko »Vesten pouk« na oglasni oddeiek »Jutra«. 37919-4 acimj M nem sS3 Vsaka beseda 50 par; z« da jen}« naslova aH za lifro p« 3 Din. (2) G Th Rctman: Nove prigode gospoda Kr*7J»m»irT!ika Privatni uradnik dolgoletno prakso, mlad in sposoben, možen kavcije, želi mesto v industriji, kjer bi sčasoma vložil »roj delež. — Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod inačfco »Vsestransko ndej-| etrvovanje«. 3791.4-2 Brivski pomočnik dober bubi etri že«, star 23 let, soliden, išče kjerkoli mesto za takoj aii pozneje Ponudbe na oglasni odde-i tok »Jutira« pod »Brivec«. 1 37881-2 -:ik> t>t»t*da 1 Din. c* dajanje naslova aH ta Šifro m 5 Din. (35) Vsaka b useda 1 Din; n dajanje naslova ali za Mfro pa 5 Din (12) Novo spalnico maha goni lakirano, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37911-12 K. dor nudi prebrano plača w vsako besedo 1 Din; kdor išče prt* hrano pa za besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro S Din. oziroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Din Otroška zibelka pletena, in stajica (die Gehschule) ugodno naprodaj v Knafljevi uliei 13/11 37867-6 Lep otroški voziček poceni naprodaj v Zgornji Šiški 200. 37937-6 Vsaka beseda 1 Din; «a dajanje naslova al! ia šifro pa 5 Din. (161 Za vložne knjige Mestne hranilnice ljub'jan ske, katerih polno vrednost priznam, prodam dvonadstropno hišo v Ljubljani, v neposredni bližini kolodvora. — Ponudbe na oslas. oddelek »Jutra« pod »Slučajno ugodna cena«. 36960-16 Hranilne knjižice kupuje ta prodaja M. J a n k ol e komand, družba, LJubljana, Aleksandrova c. 4/11 palača »Viktorija«). Tole f m 3052. 26921 16 Sprejem vajencev v Vajeniški dom v Ljubljani Sprejmemo v dobro vzgojo z izdatno hrano in stanovanjem vajence vseh strok. — Mesečna oskrbnina 350 Din. — Redno obratovanje prične s 1. oktobrom. Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Liplčeva ul. 2. Tel. 35-23. 275-14 m r* Oglasi ta g. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali ia šifro 5 Din. — Ogla« socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali ta šifno pa S Din. (6) ta besedo. Oglasi »o-eijalnega značaja po 50 par beseda. Za da janje naslona ali za iifro S Din, oziroma 5 Din. (tU) Stavbne parcele v poljubni vecikusH, v ie pt solnčni leg".. yi>i ugod nim; pogoji proda Andrej Krezar. Vitma-rje. 86984 20 Hišo z dobrim donosom, kupim proti gotovini. Ponudb« na oglas, oddelek »Jutra« pod »Go-tjofvina«, 37931-20 Dvostanovanj. hišo po 3 sobe, en«nadstropno, š kopalnico, parketom, vodovodom in elektriko prodam v Sp. Šiški, Cerneto-v* ulica 32/1. 37924-20 Vogalno parcelo majhno, s potrjenim stavb nim dovoljenjem, prodani v bližini nove cerkve v Sp. šiški. — Pojasnil« v Cernetova ulici štev. 32/1. 87925-20 Stanovanje Vsaka beseda 1 Dta; za dajanj« naslova »K za iifro pa 6 Din. (81) Štirisob. stanovanje s kopalnico oddam na Res-Ijevi cesti 13. 37818-21 Stanovanja dvosobno, štirlsobno ln enosobno, 8 pritiklinami oddam 7a 1. november. Ponudbe pod »Stanovanje« na qglasnl oddelek »Jutra«. 37616-21 Trisob. stanovanje Ker s« j« dosedanji zdravnik izselil, s« takoj odda v najem trisobno etanovanj« s predsobo in vsemi pritiklinami v obč. domu Dev. M. v Polju 94. Stanovanje, ki ga oddaja občina Dev. M. v Pol j n s e lahko ogleda med uradnimi urami od 8.—12. in od 14.—18. ure. 37896-21 Stanovanje sobe. kuhinj«, pralnice te vrt« oddam v Šiški. Celovška cesta štev. 157 — Kosovo polje. 37907-21 Enosob. stanovanje i vsemi pritiklineimi, v visokem pritličju oddam v Zeleni jami, Tovarniška u! št. 26/1. 37912-31 Samsko stanovanje prazno, dvosobno, oddamo s 1. novembrom. Poizve se v pisarni Hranilnega konzorcija, Gajev« ulica št. 9 37884-3! Dvosob. stanovanje oddam 6 1. novembrom v Ilirski nlici. Informacije ua Sv. Petra cesti št. 34/1 37918-31 Kolo dobro ohranjeno kupi Wa.rbinek, Gregorčičeva 5. 37930-11 Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali ia iifro pa 3 Din. (7) Kupim peči Lutzove ali sliene. Gostil na Angelca, Ježica. 37889-7 Gospod Koz-amurnik Je ležal ta čas še vedno kakor želva z razprostrtimi rokami tn nogami v črni kaši. V prvi zmešnjavi so ga bili prepustili usodi, a zdaj so mu vendar že skočili pomagat. Ker ni bilo drugega izhoda, so mu vrgli vrv parnega zabijala okoli ramen ter ga ob splošnem vriskanju potegnili iz brozge. Urejuje Davorin Kavljen. Izdaja Pekovski pomočnik želi službo pri dobrem mojstru, kjer bi se še iz popolnil, proti nitki plači Naslov v oglasnem odde'ku »Jutra«. 37893-12 Dipl. tehnik v strojni in tekstilni stroki. z enoletno prakso, zmožen večje kavcije, išče primerno službo. Ponudbe na oo-'«s. oddelek »Jut™« pod »Vesten 25«. 37900-23 Slaščičarski pomočnik službo za takoj. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slaščičar«. 37913-2 Dekle [ srednjih l«t, z večletnimi spričevali, želi premeniti »hižbo s 1. novembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37901-2 Kot gospodinja I k enemu ali dvema gospodom« bi šlo mlado in čedno dekle. Dopise Da oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridno in pošteno JO«. STOSfi-i Priložnostni nakup do 31. oktobra 1933! — cca 50 m* litoželeziiih plošč debelih po 20 mm, cca 40 komadov rebraste železne pločevine 3200 X 800 X 5 mm. Traverze: 2 komada 600 mm, dolžina 10.30 m; i komada. 450 mm. dolžina 14.65 m; 3 koma de. 400 mm. dolžina 5.12; 1 komad 400 mm, dolžina 9.30 m: 1 komad, 350 mm, dolžina 5.20 m; 2 komada. 340 mm dolžina 4.20 m; 2 komada, -330 mm. dolžina 840 ni; 3 komade, 300 mm, dolžina 10.— m; 1 komad, 300 mm, dolžina 7.14 m; 1 komad. 300 mm. dolžina 5.90 m; 9 komadov. 300 mm, dolžina 4.10 m; 2 kom., 300 mm. dolžina 4.35 m; 2 komada, 300 mm. dolžina 3.15 m; 1 kom., 280 mm, dolžina 4.10 m; 2 komada, 360 mm, dolžina 4.40 m; 1 komad. 240 mm. dolžina 6.95 m; lko-mad. 240 mm, dolžina 4.45 m; 4 komade. 240 mm. dolžina 3.50 m; 4 kom. 200 mm, dolžina 1.20—1.80 m. — Pojasnila da'p Talrionica željeza To-pusko. 37781-6 Plinsko peč (aparat) za kopalnico in banjo kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Aparat«. 37933-7 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (191 Modno trgovino v eeirtru Ljubljane prodam — tudi proti hranilni knjižici. brez odbitka. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hakal 17«. 378S9-19 Gramofon večji dobro ohranjen naprodaj za 450 Din z 12 ploščami. — Poizve se na Mestnem trgu štev. 9'1T. 379>)3-6 Bukovo oglje suho, dvakrat vilano. va-gonske in detajlne količine dobite pri tvrdki Ivan Sre-botn:ak. Sv. Peter v Sav dolini. 37880-6 Pisalna miza in drugo pohištvo (postelj z modr., nočna omarica, ogledalo, večja miza) ugodno naprodaj *0»'a v Rožno dolino 44/U 37926 6 Vsaka bea««1« 1 Din, za lajanje naslova ali ia šifro pa 5 Din (15) Stanovanje opremljen« »obe in kuhinje oddam takoj mirni stranki brez otrok. — Sp. Šiška, Maigajeva ulica 15. 37804-21 Dvosob. stanovanie s pritiklinami in elektriko oddam s 1. novembrom poštena stranka v Levčevn ulitr št. lil. 37302-21 Dvosob. stanovanje v centru mesta oddam s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 6 37891-31 Dvosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami takoj oddam v Gregorčičevi ulici 12. 37883-31 Trisob. stanovanje v sredini mesta oddam e 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37922-31 Enosob. stanovanje v centru mest« oddam. — Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 37935-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo, takoj oddam v Ljubljani, Detelova ul. 4 — b'dau Linhartove ulice. 37943-31 Stanovanja Trisob. stanovanje komfortno, iščem z novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 37902-31/a Enosob. stanovanie čisto, išče blizu centra siarejša dama. Ponudbe na ogle«, oddelek »Jutra« pod značko »Cena«. 37927-31/a Stanovanje dvo- aii trisobno, iščem za november. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Tončka«. 37944-21/a Dvosob. stanovanje ali veliko pra.zno sobo išče za takoj starejši zak. [>a.r. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37946-ai/a ri]j. Vsaka beseda BO par: m dajanj« aastav« al! sa šifro S Din- (23-a) Dve svetli sobi za pisarni, v sredini mesta. kjer j« malo strank, iščemo s 1. no-vembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pisarna«. 377-;7-23/a Opremljeno sobo s strogo posebnim vhodom — ev. s kopalnico, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Separirano«. 37906-23/a Tri sobe iepo opremljene, solnčne, seperirane, oddam stalnim in solidnim boljšim osebam v vili blizu Tržaške ceste — Mirje. Tudi zajtrk, event. vsa oskrba. — Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 37733 23 Sobo oddam 1 ali 2 osebama — tudi Mikonskem-u pa.ru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37888-23 Opremljeno sobico g posebnim vhodom in souporabo kopalnice oddam po nizki cena v vili blizu glasnega kolodvora. Na-elov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37908-23 Opremljeno sobo poleg »Evrope« lahko takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelei »Jutra«. 37930-23 Vsaka beseda 1 Dinj za d*janje naslova aii ia šifro pa S Din. (29) Mali pisalni stroj boljše znamke, popolnoma nov, radi nabave večjega ugodno prodam — tudi proti hranilni knjižici. Ponudb« ca ogl^rti ot^elek »Jutra« Šifro pod »Stroj«. 37940-29 Zobozdravniški vrtalni stroj na električni «'i nožai pogon, dobro ohranjen, ku-piim. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj«. 37945-29 Vaaka beseda SO par: n dajan}« naalov« aH ta fcfro 8 Din. (?l-a) 2 stanovanji pnosobno in dvosobno od dam z novembrom na Tržaški cesti 24. Informacije daje Pire, isto*,*. ^^ Stanovanje enosobno a.li dvosobno, s pritiklinaimi, išče e 1. novembrom mirna stranka brez otrok. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »1. november«. 37823 31/a Stanovanje dvo- ali trisobno, t novembrom išče Napotnik, 6v. Jakoba trg štev. 2. 37909-31/a Separirano sobo V cend dio 300 Dim, iščem v bližini Sv. Jakoba trga aii križanisike cerkve. Na-s.ov pustiti v ogla«, od-d»'kj »Jutra« pod značko »M-eblirano«. 37797-23/a Sobo odda Prazno sobo z uporabo kopalnice oddam. Poceni pa prodana nov, črn moški plašč. Gregorčičeva ul. št. 17b/I. 37939-23 Sostanovalca k visokošolcu sprejmem takoj v lepo, zračno in separirano sobo, z vso osikr-bo, v Gledališki nlici 12/1. levo, vrata 5. 37928-23 Gospodične sprejmem po nizki ceni na stanovanje in domačo Irana v Floriianski ul. 40/1. 37938-23 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aii za šifro pa 5 Din. (30^ Vsaka beseda 80 par: za dajanj« naslov« ali za šrtro 3 Din. (23) Sostanovalca eprejmean v prijazno sobo. « celotno, zelo dobro oskrbo. Naslov pove og'asm oddelek »Jutra«. 37956-33 Lepo sobo zračno, svetlo in čisto, ta-lcoj poceni oddam prazno alii opremljeno 1—2 gospodičnama, eventuelno z vso nskirbo. Bieivreisova 3/1, levo. 37937-23 Lepo sobo s centralno kurjavo, oddam na Miklošičevi cesti. Nas'o\- v oglasnem oddelku -T,..™, 3794.1-23 Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (28) V sredo 4. t. m. okoli lil. ure dopoldne sem izgubila po Stranski poti, t. j. od Frančiškanskega mostu do trgovine ge. Jager - Cerne plavo kuverto v njej napisana karta iz Kranja. Najditelja prosim, da radi vsebine na karti odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 37904-28 Na izletu v Belo Krajino sem pohabila pri cerkvici err. An« ročno torbico z železniško legitimacijo. — Pošt-en najditelj se prosi, da jo proti dobri nagradi odda na naslov, ^zvid^n iz legitimacije. 31945-28 Mojstrica kozmetike S'ava G ril, Beethovnova ulica št. 15, se priporoča cenj. damam za najmodernejšo nego. 37715-30 Vsaka beseda 50 par: ia daiani« naslova ali Za šifro pa 3 Din. (S9 Znamke velika zbirka v treh albumih. poceni naprodaj. Ponudbe na podruž. »Jutro« v C-eliu pod »Znamko«. 37954-39 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« aH za šifro pa 5 Din. (37) Drva in premog Prt IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Steznike nederčke, po meri najboljše in najceneje se izdeluje v salonu Ana Hutter. Gft-je ve 3/II. 36823 30 Javorjeve plohe suhe Ia, kupim večje ko ličine. Cenjene ponudbe s oeno franko nakladalna postaja na naslov: Ivan Kerč, tov. furnirja, pošta Dob. Podrečje pri Dom Šalah 37S95-15 Zahvala i'""' ||| I !l Vfl»ga beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali ia šifro pa 5 Din. (30) Vsem. ki ste nam laišali bolest nad nenadomestljivo izsrubo našega nepozabnega soproga in očeta, vsem. ki ste ga obsuli s cvetjem in v tako velikem številu spremili, naša iskrena zahvala. Rodbina Vale Št. Jernej, dne 3. oktobra 1933- 10478 Manjše posestvo treh jutrov. s hišo in hlevom. ob cesti v biižini le tovišča prodam ali oddam v zakup za več let. Po sebno ugodna prilika 7.a upokojence. Naslov pov<> ■ig'asni odde >k »Jutra«. 37942-20 23 fcouzorcij »Jutra« Adoii Kitmikar. Naruono tiskarno d. d. kol uskaruarja b iauc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani. ... »SŠfei 5