m. mito. u UutiUani, o fflđo 6. decembra 192Z. Lrto W. Izhafa vsak dan oopoldae, UvzemAl nedsl'd la praznik«. Inserati: do 9 peMt vrst h I D. oJ 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večjl inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; 2e:iitne nonub; beseJa 75 n. Popust lc pri naročiliii od 11 objav napre. — ln^eratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prtio U znamka za odgovor. Ui>*iurni£tvo „Slov. Naroda1 ia rtNir»4na tiskara««* Ksaflova olica si 5, prltllćno. — Teldfon it. 304. OradalAlvo „31ov. Nara**1' Kniftavi ulica at S, I. nada tropi« Tilioa its*. 34. Dopisa apra{a?a* l# oodvUaia la aadostao lraakovaae* *4§r Rokopisav aa) na vrača. ^N laf Posamszns itei/ilk*: "VI v JugoslavIH vse dnl po Oln t#— v Inozemstvu nanađ/ia dal Din 1, nedelje Oln 1-25 PoStnlna platani v gotovini. „Slovenski Narod- velia: 1-----r-^r- ~—~------------ v inozemmo "__________________________________________l __________1 v L;ub!:a;ii ! po p»>-tl_______________________________ 12 mesecev...... Dm 120— Din 1-^ *•— Din 216 — 6........ 60— . 72- . 10S- — *5 a •«•••. a 30'— s) rv— a D-i' — 1........ 10— . 12- . 1S- Pri morebitnem povijanju se Irm daljs.i :ivih nad, ki jih goje že od začetka in ki so jim temelj vse-ga političnc^a detovanja, da hi se z ugoditvijo tej kardinalni zahtevi de fakto odrekli vsakemu pričakovanju svetovne revolucije, odi čno odbijajo misel o politični smrti in se skušajo obdržati na svojem položaju z vse-mi mogočimi sredstvi. S^danja mirovna konferenca. ki ne bo prinesla rZvroni nohenih posebnih ne gospodarskih kakor tuđi ne političnih izprememb, izvzemši tursko restavrac'jo v Pvropi, pa navaja na misel, da bo imela ona za politični razvoj v bodoče vendarle važne posledice. Turčna se čim dalie bolj boji, da ji dogodki ne natvezifo po-leg a^tante ^e dru^re nevarne sile no vrat in to je zveza balkanskih držav. Zato je an^or.^ka dinlomacija napela drucre strune, ki so že zapele od vseh stran?. Stambolijskl, ki je v Beorra-du sondiral tla za eventuelno nridm-žitev Bolearije k tej protitnrski zve-zi, si je na poti v Lausanno nekoliko premislil in fe v noeovom s predsed-nT"kom sovfetske deleenciie Aorov-sk'm It.Tavi!, da so vesti o name^n Bolsrarije stoniti v zvezo balkanskih drzav, prno'nnma neutemeljene. Z driTTe strani na ie iziavii \forovskii. da bo sovtetska P»Ts?ja odioJno nnd-nirata tnrške zpht*\re posebno Hede ^T>ra??nia piArsVtn n^in. fn P?dek ni-Še v »Pravdf^, d^ Pitt??a no**-?i1isti nišo sklenHi pogodbe z bolj'eviki iz morebitne simpatije napram sovjetskemu re"i-mu, marveč zato. ker v in paralizirati s tem njihovu kolonijalno politiko. Na tem stališču stoji tuđi fasistovska vlada v Itnliii, knjti Mtissolini je izjavi glede Turci je, da ji je treba odločno povedati: »Do tu in niti koraka dalj^!t Bolcra-riji in naši državi mora biti zasicrn-ran izhod na morje in v tem oziru bo konferenca morala ugoditi njihovim zahtevam, če hoče vsaj začasno pomiriti razburjene duhove. Razna mani važna vpra^anja o turskih d^l-govih, o razorožitvi otokov v fiirej-skem m^rin. o za^čiti narndnih manj-šin itd.. k? bodn zavzcla rnjveč časa, bodo rešena tuđi to pot le na pap'r-ju, kot se je to dogajalo že nesteto-krat. taška raznarodcvalna društva. Neinci so bili neutrudljivi in iz-najdljivi v sredstvih. da čimpreje po-nemčijo takozvane Alpske dež^le t. j. Slovence. Ta st^oter so predvsem zasledovala razna nemška društva, od katerih sta bili nnjbolj znani in agilni nemški »Schulvercin« in »Sud-mark*. Obc društvi sta v Jugoslaviji razpuščeni, njuno premoženje pa je konfiscirano v prid državi. Isti cilj kot »Siidmark« sta za-sledovali še dve vsenemški instituciji, od katerih si je ena Izbrala ob-iiko »registrovane zadruge z omeje-no zavc7o« pod imenom »Deutsche Heimstattenbnnkff, druga pa obliko društva pod imenom »lieimstatt fiir Bodenschntz nnd Besiedlung«. V javnosti sta obe instituciji naste>pali pod imenom »Hcimstatt«. Po pre-obratu se je hotelo onemognčiti na-dnlino poslovanje vseh nem^kih bojnih organi7adj, tako tuđi delovanie driT^tva »Hcimstatt« in zadnitre »vHeimstattcnbank«. Ker pa vsled skupnega nastopa poslcdi-ih dveh in-stitucij sploh ni bilo znano, da sta to dve različni instituciji, je svoječasna dežclna vlada odr-dila nadzorstvo in sekvestracijo prvotno le nad imovino društva »Hcimstatt^. Ko se je pozneje izkazalo, da društvo ^Hcimstatt« nima premoženja, pač pa zadruga »Meimstattcnbank«, ka tore po-sestva so se med tem zlikvidirala in prodala domaćinom, je oddelck mini-strstva trgovine in industrije v Ljubljani nnknadno raztecnil nadzorstvo in sekvestracijo tuđi nad zadrugo »Me^mstattcnbank« ter obenem odo-bril kupne pogodbe. Srdaj pa nastopa ^Deutsche Heimstattenbank« prnti kupcem s tožbami pred okrožnim sodiščem v Mariboru, v katerih zatrjnje, da premoženje zadruge »Meimstiittenbank« sploh ni bilo nikdar sekvestrirano, ampsk saiTio društvo »Hcimstatt«. da so torej vst čini ničn'; razun te?a tr-dijo. da nasprottije prodaja senžer- menski posod!)i in da je ttiJi zaradi tc,c:a nična, — nastepa torej s slični-mi tožbairi, kakor jih je vložil »Schulvercin* prtiti nekaterini kupcem, a so bile, kakor slišiino pri Stolu sedmorice v Zagrebu o d b i t e, češ da je to društvo v na>i državi ra^nusčeiio, torej sploh ne moro tožiti. S tem se kupe! jako vznemirja-jo in sni'-h ćela javnost, obenem pa trpi ug'cd nn'e dr/avne oMasti. o ka-teri s^di sod sčc, čc^ da državna ob-Jpst ni )\\a upravičena k prodaji m da vs^ed te^ra tuđi kupci nišo mogli pridn! iti lastn'nskc pravice. To/i sd torej krpec. ki so zcmlrsča knpHi od dr/nvre vnrrve v dr^l^ri veri. k^pnino tuđi že p!?Čpli in se od njih tožbenim potom zahteva. da moralo vrnltt zemlii^n. zadru«d »Hcimstnttcnbank« ne orirnje *e m k^piMno, kntero so kup^i plrčnli in jo ]c c-r*nva rdkaza-la »ITnravi fondova« v Bco^rndn. Tožcča stranka se v s^'oji tožbl nnfra ra rnzsodbo St^b sedmorice v Znrrebu. ki je v pravdi med Dolniško pivovarno T.a*k"> in pivovarno Puntl-eram irrckel s^dbo, da je miro>-na no^r>dT>a merndnina 7a vsc dr'*avlin-ne in da so torej vsi pravni čini. kl «o profi srnvermen^ki porrodbf, ničnL /Vo bi ostn'o sod'šče dr>?!Mno pH t^ki TMd;kp*nn, po+rm bi PH^tn do te» ga. da bodo sodišča cdrchnla nkrepom upravne oMasti pravno moč. oziromn da jih bodo razvcljavliala. Nnstnl bi pravni kaos. zravcn bi trnel nded države in ljudstvo bi izjrubilof vsako pravno sigurnost. Da se že z vsc ga pecetka one-morroči vsako pravdanje, bi bilo potrebno, da se zadruga *Dentsche Heimstattenbank kn kor tuđi društvo *Hcimstntt« razmistita, a premože-r?o konfiscira. Pn.rlogov za razpust teh dveh instit'!cij je dovoli, ker oha 7asledi!icta cib'c, ki so v dircktncrrt nasprotju s cilji na^e države. »Pcntsclic rteimstattcnbank'c J^ po naslovu zadmrra z omejeno za vezo ter bi morab vsled tera temeljiti na 7Pdnr7ncm zakonn, toda pravila <;c nikakor r:c vjernan z naslovom. 7.e paragraf 1. nravil pravi: »he-z\veckt dic Frhaltun?: nnd Pordcnmtj des Oc^'erbcs tmd dcr Wffrtscrinft des deutschen evangclisclicn Baucrn-standes in den Alp'nHindcrn dnrcH Cic\vahnin5r billigen Krcditcs«. Paragraf 6. pa se rlasi: »Aufnahmsfahig sind alle mannlichcn odcr \vciblichen ■^SZ^- --------'---------------- -- - - -—■-----■ — "■ — ■ ■ — ' - ■ —™-------■--------------—----------------------------■----------------------------------------------- I. Zupančič: Miklavžev večer. Sv. Miklavž v oblek! zlati, skrati crni in kosmati, z repi in ročički — oj! v hišo pridejo nocoi. Zunaj brije mrzla burja, okna so tesno zaprta. V kotu za pečjo je toplo. Tonček, Julči, Mimi in Vladko so se zbrali zgodaj zjutraj. Cei dan nišo Sli nikamor. Abeccdnik in ijrrače so po-spravili v omaro. Nocojšnja noč ima čudno moč". Z neba se spusti bradati mož v zlatem plašču in srebrni tiari. 2 njim srredo anđeli z beMmi perotni-cp.mi in z^nbni Skratje z roži?ki na Rla-vi, z doVimi kosmatimi repi in visečimi, r^or'mi Jc7iki. Oorje onemu, ki ni ubo-gal matere in očeta! Tonček fprme Julči 7a roko): Tebi tie bo prinesel Miklav? z1at!h orehov in r^e^ih inbo!k nocoi. Pero si mi zlomi'a in zverek polila s Crnilom !n novo knJU ro s? mi rp7trpa1a. Mnmi sem te 7afo-?»t vjerni. Pekla je, da bo povedala Ml-klav?u. kako si poredna. ,TtTTčf Weda potrto brata Tn sesfrl-co^: Sni r^som bi^a poledna. C'nilo se je snmo pTcbTrti'o. La^Vn je sam Ickcl, da nisrrn jaz kliva. Kajne Ladko, da Je les? ' Vladko (kima skrivaj Tončku in Mimi): Ni res, ne. Ti si prebrnila crnilo in meni si privezala včeraj doipo nit na hrbet, da so se mi smejatt vsi tovariSi v soli. Snmo nam bo prinesel MiklnvŽ, mno^o lepih daril nam bo prinece1. Tebe bo pa parkeTj vzel. tTi, kako bo ČrnT pa ro^re bo imel ?c večje kot lani! Kajne, Mimi in Tonček, da bo res tako? Z repom bo pomi^al, jezik bo povedi do kolena, roge bo nastavil Julči na prsa in hajđi v koš! Vsi trije se primejo za roke, p!cš*c-jo in pojo: »Pridi, pridl Crn! Skrat, TRrabi JulCi za ušesa. ^rsra knjige, tre peresa. kar zavij poredni vrat!« Ju!či (obraz JI leže narazen, skozl solze): Ne bo me vre! crni mor. ne. Skli-la se bom pod mamino posteljo, pa naj me isce, ce hoće. Tonček, Mlmf !n Vladlčo! Bo te vzel, bo. Povedali mu borno, kam si se skrila, s šibo te bo spodil iz kotička in tlačfl v malbo, kjer bo polno porcdnJh otrok. Zopet pleSeJo in pojo: »PrMl, pridi k nam. bradač, vremt v roke korobač; tri jezičke, dva rožička — spodi Julči iz kotička.« Julči Cbriše debele so'ze, kl ji drse po licu): Mama, mama! plidi rem, dlajra mamica! Mene je stlah. (Joka.) Iz 5O-sedne sobe se prikaže mati. Njeno lice Je objokano. ^Knj pa je zopet? Saj sem vam 70 zjutrni srovoril?.. da se ne smete prepirati. Nocoj je Miklavžev večer. V nebesih in na zemlji vlada mir. An-^cici se 5T>u?č3'o z nebeskih vi?av in rprcmVinjo sv. Miklavža n^ pobočno pnt Nocoi je ramn pcklo nnpovedato poredn'm rfrof-om boj. Te pazile, da vas ne fW\ parkc'j. ki preži nocoj pred vsako H?o.* Ji^čl (stopi k maferi in se je okle-r.e): Mnrrnca. kajne da me ne bo vzel pa'keM? T.^dko p'av?. da me boš ti dala c!nemu sfT?cu v ko^. Pa W?cVc bo imel na davi, plavi T.adko. Oj mamica, m^-ne je tako stlali! S^j bom plidna. nikoM vec ne bom nn^ninl?*. Kajrrr mamica, da bos tekla clnemu stllcu, naj me pusti pH tebi? Mn!T fnnteme in no'hTb! dete): N'Č se ne boi. JiilČ?! Sv. Miklav? ima «smi-!ieno srce. Priđne otroVe fma vedno rad. porrdntm pa odp«5ča, če obljubijo mater?, da se pobo?j??5o. Jufčl (skriva gtavico ^ malerTno krito): Pa dalima bo tuđi meni plinescl, fenjne mamica? Puncko bi taVo rada, pa vozicek, ves, majhen, na stilih koles-( kili, da bnm pc^jnla puneko k sosedovi teti. In olehov, zlatih olehov in Idecih jnbolk mi bo prinesel dobii stlic. Kajne mamica? TonČek, Mimi in Vladko (vlečejo mater za krilo od vsch strani): Nam tuđi, mami, nam tuđi! Meni lescncea ko-njička, meni vlak. ki bo vrozil moje vo-jakc-1--orcnjake. Meni ,meni (Mimi jrTe-da miteri v obraz in prcmisljujc^: Vc§ kaj bo princFel meni. mamica? Ne. ne ve?. Jaz pa vcm. Možička, dcbelcca, meliVejra. Usta bo imel velika, pa brez zob bo. Kndnr pa bom pritisnila s pr-s*nm v trebuh, bo zaziir.l. iz trebulia mu bo pa ?ko.;il sladek bnnbonček nnrav-nost v moja usta. rfi. ha. ha, mamica. To bo lepo, kajne? Mo?ička za vrat — cop. s prstom v trebuh — hop in bon-bonček bo v tistih. Tonček !n Vtndko (z re*nJrn porTc-dom in ponosno dvitmjeno plivo): Mi-dva p?. nočeva mo?ička. Konja in vlak, pa sabMo, men! pa puško. Jii'čf (je splezala materi v naročje. b'o'a jo in objema): Mamica, meni tuđi debclega mozickn! Mozicka za vlat — cojy, s pl^om v tlebuh — finn in . t . Mamira, kn i bo pa Teke! ^tV\ct ce ga bom s pistom plitfsnfTa v ticbuli? Mati (se obrača k steni in Sr'^e •olze z očO: Poslušajte, otroci! Sv. Mi-Mav? je b'l bo«rat in dober irosnod. Hil je mojjočcn, vladal je nad peklom, vsi škrafje so se jja baT?. snm rjiliov poglavar mu je nosil plašč in zlato palico, kadar sta hodila po zemlji. V nebesili so jra ljubili vsi svetniki in klanjali so se mu do tal, kadar je odlinlal na zem* lio. Neloc pa so se uprli škratje v pe* klu. Zbrali so se, sklonili odreci sv. Mi* klavžu pokorščino in ukrasti mu vsa le* pa darila, ki jih je nosil pričinim otro-kom. Tonček (a prestrašenim pojrlec^ofnT; Ob. mama, zakaj pa so škratje tako hu^ dobni? Mati £?eda v tla In nadaljuje: Sv. Miklavž. ki vse ve, kar se pođi v ne-besih. v pcklu in na zemlji, ki vidi v dušo sfchrncjra človeka, je zvedcl tuđi, kak§ne misli so se rodile v crnih clu-sah pcklcnskih duhov. Zli ral je svoja anse.e, ojrrnil plasč z blcstecimi biseri, pokril je sivo jjlavo z zlato tiaro, posla-dil dols:o brado in sprcgovoril: »Oobrl anjreli! Zvesti moji nebeski slu/nbniki! Petnnisto Icfo je min^o, ko ste ma spremljali mimo ospm\iene hi>e. Noč je bila na zemlji, le v siroirišn! izbi ja trcpctaJa luč. Tnm je um!ral starec. Le-?al je na smrtni postelji, pri V7rto?}u Jt klečala vrv* rčt, nad vztrlavjcm nmira-joče^a je plakala dnitra. Oče je odhajal m z?»rii"čp! l:čerki brrz fro^'ka vsnk-dnnje^n kruha. Odp*! som okno !n poTo-žil skrivaj bofrato porozno darilo pod mizo. Oče je umri, siroti je resilo zlato darilo. Prva se je omo/ila z bopatirđ trgovcem. Inicl JQ mnogo ladij na m.o{- Stran 2. »SLOVENSKI NAi^ () n« đr- 6. decembra Hi22. štev. 277 Bewerber deutscher Abstammung, die sich im voilen besitze tfir^r bur-gerlichen Ehrenrechte befinden, des-gleichen deutsche V^rcine, Geinein-den, Cenossenschaiten und andero deutsclie Kcrperschaiten. Paragraf ,16. se glasi: »Jeđcs Mitglied muB: 1. wenigstens einen AnteUscliein durch Einzahlung von 20 K erwerben, 2. einen fortlaufenden Jahresbeitrag von \venigsicns 4 K Kisten.« Paragraf 19. se glasi: »Genossensehafter zah-len autfer ihren Anteilšcheinen und laufenden Jvihresbeitra'gen fiir Zwe-cke dcr Genossenschait noch Spen-den mindestens 50 K, Vereine, Ge-sellschaften, Gemeinden und andere Korperschaften mindestens 100 K — so werden sie Griinder genannt. \Ver ohne Mitglied der Genossensehaft zu sein, zu gleichem 2wecke auf einmal 200 K erlegrt wird ebeofalis Griin-der.« Iz t^h določb je razvidno, da se tu ne gre za zadrugo, temveč za društvo, katero pobira letno članarino, ki ima tuđi svoje ustanovitelje (Griinder), kl pa nišo niti člani zadruge itd. Nikier se ne omenja, da bi zadruga imela namen, nakupovati in zopet prodajati zemljišča iq. jih dajati v zakup, pač pa ima to določbo društvo »Heir^statt«. Ako pogledamo zemljisko knjigo, vidimo, da društvo »Heimstatt« nirna niti enega zemljisča, pač pa jih ima »Deutsche Heimstattenbank«, a to z ozirom na kratek čas njenega t)bstoja razmeroma jako veliko. Tuđi posojila raznim naseljencem je da-jafa le *f1eirnstSttenbank«, ne pa društvo »Heimstatt«. Osebe v vodstvu o^eh zavodov so bile iste. Vidi se torej, da sta obe instfru-'cfjl nastopali kot enota, da je nakup zemljišč v slovenskih krajih in na-seljevnrfe luteranskih Nemcev na teh zemljišč'h nr^vno vršila Ie »He?m-stSttenbank*-. ki je tuđi da jala razna poso?il?.. Vsled vojne se je naseljavanje pkornj orem oročilo, mkitp zem-JjišČ pa se je vrši! Še nadalje. Vs?komur je torej jasno, da taka dr^tva v naši državi ne smejo obstojati, — saj n?.m je bivša Av-stnja. ki je Imela v temeljnih držav-r«fh 7aknnih zatornčeno enakonrav-nost vseh narodnosti, razpustila na-šo Matico Slovensko in premoženie zapjenila. Ali naj mi trpimo, da bodo ta društva rudi v naši državi mirno in nemoteno nadaljevala svoje raz-narodovalno delo? Usmrtite'/ Noarskil! mlnlstrov? — Sofija. 4. dec. OzvJ Boćarska vlada je izdala ukaz. da se bivši ministri Gešov, Mallnov, Dancr fn Kostur-kov, ki 50 bili na podlagi Ijudskega glasovanja spoznani za krive veleizdaje, takoj odvedejo iz sofijskih zaporov v j težke ječe v šumli. — SofHa, 4. dec. (Izv.) Vest o es-kortlraniu štirih ministrov v šumlijske zapore je povzročila v kro^ih mešČan-skega bloka veliko vznemirjenje. Prepričani so. da bodo ti ministri usmrćeni in da je vlada Stambolijskega v tem 07iru zavzela ^tališče ^rskcra revo'u-cijonarnega odbora. Mes"?onski blok prosi za intervencijo velesil. ITPzicg lesa z znlm pređslĐin ali lalnriio. Demisija Pašioeve vlade gotovo dejstvo. OnClJtLNI KOMUNIKE O DEMISIJI. — RAZPAD PRIBIČEVIC - 2ERJA-VOVEGA REŽIMA. RAZLOGI DEMISIJE. ~ NOVE VOLITVE. Beograd. 5. decernbrm (Izv.) Kakor vam je že včeraj Vaš dopisnik javil, je demisija Pašttevega kabineta postala gotovo dejstvo, Včeraj dopoldne |e Pa-Sič podal kralju demisijo. Kralj je demisijo celokupne vlade sprejeL 1 a$ić je kralju poročal o težki in nevzdržni par-Umentarno-politični situaciji, v katero je zašla njegova vlada. PaSiĆ je kralja opozarjal na sedanje nevzdržne parlamentarne razmere, ki to take, da vlada niti v plenumu, niti v odborih narodne skupščine, posebno ne v zakono-dajnem odboru, ne more več računati na iispc§no delovanje oz. na gotovo večino Pašič je tuđi naglaSal deistvo, da so v zakonodajneni odboru nastale razmere in tendence, kl so protivne vladinim interesom in da je mnogo članov koalira-ne vladine skupine naklonjenih opjzt-cijonalniiri sknpinam. V&e t« okolnosti silijo vlado k demisiji — Beograd, 5. decembra (Izv.) O vladini demisiji ie bilo izdano kratko oficijelno porobilo, ki se glasi: »Danes dne 4. t. rn. ob 11.30 dop. )e pređseđnik nilnlstrskega sveta g. Nikola Paši*? podal v imenu vseli članov kabineta NJ, Vel. kralju ostavko. NJ, Vel. kra!j ie spreie! demisijo kraljevske vlade, izražajoč svojo visoko želio, da vlada vodi Še nadalje državne posla do so-stave novega minlsirstva.« — Beosrati, 5. decembra (Izv.) Ko je ministrski predsednik Nikola Pašič podal demisijo vlade, je predložil kralju obširno poročilo o vzrokih demisije, Pa-lić navaja dva glavna momenta demisije: 1. razgovori nekaterih Člano* vladine koalicije s Hrvatskim blokom In 2. nastop članov vladine večtne ▼ raznih odborih narodne skupštine, kl so povzročili nesoglasja v vladi. — Beograd, 5. decembra (Izv.) Ko je kralj spreje! ostavko Pašlćevega kabineta, je spontano in odločno izrekel želio, da se kriza ne sme zavlače vati In da se resi v kol&or toliko najkrajsem času. Snoči ob 6. je kralj sprejel v avdi-jenci predsednika narodne skuplčine dr. Pdo Lukinića. Kralju je dr. Edo Lukinić podal informacije o parlamentarnih raz-merah. Dr. Edo Lukinić pa ni kralju predložil nobenega definitivnega pred-loga. ni podal svojega staliŠČa glede re»-šitve krize, marveč je le poročal objek- tivno o stanju v narodni skupščini. Pri-čakovatl je, da predloži dr. FJo Lukinić kralju definitivne predloge po današnji seji demokratskoga parlamentarnega kluba, ki je skiicana za danes ob 10. dopoldne. — BeograJ, 5. decembra flzv.) Se-stava nove vlade še ni povenena nobeni vodilni politični osebi. Gotova struja je 2n to. da sest.i vi vlado PaSić. Nova vlada na) bi imela nalogo, da takoj razpiSo volitvo in da kvr&i le uaiuuineUd Uržav-ne posle. Za danes ob 10. dopoldne je skll a-na plenarna seja demokratskega kluba. V parlamentarnih ![rogih pripisuiejo tcj seji veliko politično važnost. Od rezul-latov te seje je odvisno, ali sestavi Pašte novo vlado in na ta način podaljša sedanji politični Scirz ali pa priđe do te-meljite^a preokreta. Gotova skupina demokratskih poplancev je naslovila na Sefa demokratske stranke Ljube Davi-doviča pismo s prošnjo, dl na današnji seji demokratskoga parlamenta rnega kluba točno, jasno In odkrito pojasni svoje cilje In stališče glede notranjepo-litičnc situacije, kakor tudl stališče na-pram Hrvatskemu bloku. O zadnjem vprašanju bo v klubu najiivahneisa debata. — Beosrad, 5. decembra Ozv.) V ministrstvu prosvete je bila snoči po demisiji vlade daljša konferenca ožjih so-mi§ljenikov Svctozarja Pribičevića. V parlamentarnih krogih je raz^irjena vest da namerava PribiČevJć vprizoriti j oster odpor proti Ljubi Davidoviću v | svojem klubu. Razpad Pribičeviđ - Žer-iavovega režima ie na vidiku. — Beograd, 5. decembra. (Izv.) Av-dijenca mlnistrskega predsednika Nikole Pašića je trajala pol ure. Demisija Paši-ćevega kabineta ie gotove parlamentarne kroge nekoliko iznenadila, ker so vsi j pričakovali, da Pašić počaka z demisijo j do današnjega seje demokratskega kluba. Odločnl nastop PaSića, da je tak oj, podal demisijo, razmotrivajo v tej smeri. da ni hotel več riskirati in da hoče na vsak način povzročiti temeljito spre- ; membo režima. j — Beograd, 5. decembra. (Izv.) j VCeraJ Se dr. Ante Korošec dlje časa t konferiral s Stojanom Protićem. Pismo iz Prusije. Svoj čas st je kurz marke zboljSal za par dni, ko so se v Berlinu sestali razni inozemski in tuzemski gospodje, da razmotrivajo nemško denarno vpra-sanje. Zadnja finančna konferenca začetkom novembra pa je uplivala na po-tek nemške valute ba§ nasprotno: dolar je v teku treh dni napravil rekordni skok s 6000 M na 9000 M. Tako je inozemstvo na najlepši način pokazalo svoje zaupanje napram nemškemu gospodstvu. Prvi hip po tem katastrofalnem padcu nemške marke so ostale cene ne-izpremenjene. Nato Da so se kar čez noč pognale kvišku za par 100 odstot-kov. Tako čevlji s 3000 na 15.000 M, obleke s 5000 na 50.000 do 100.000 M, znanstvene knjige s 1000 na 6000 NL cigare s 5—10 M na 40—100 M, žemlje s 4 na 20 M, premog cent (t. j. 50 kg) s ?00 na 1000 M, kosilo v restavracijah z 200 na 700 At Najlepše opazujemo naraSčajočo draginjo oziroma devalvacijo denarja na stvareh, ki jih ljudje najboij kupujejo In i kl vsled tega neprestano pohafajo tako v mali kot tovarr.iški prodaji. Taka stvar je nemško umetno maslo marga- i rin. Kajtl margarin je Nemcu to, kar je j Slovencu zabela, maslo, slanina, gnjat \ cziroma 5e več, kajti Nemec ne je nik- | dar brez margarina. Ker prodajo po- ; samne trgovine po več sto funtov mar- j garina dnevno in ker morajo vsled tega j venomer obnavljati svoje zaloge, se ■ spretninja cena margarina najboij kon- ; stantno in najsorazmerneje padanju in j dviganju marke. Cene drugim predme- j tom so poskočile čez noč za par sto ! odstotkov in bodo ostale dva, tri tedno j na isti visini, cena margarina pa se spre-minja dnevno za 1 — 25 odstotkov po- j polnoma po kurzu dolarja, raste in pa- ] da z njim, raste z nemiri in demonstra- i cijami v Berlinu, z zahtevami Poinca- i reja v Parizu, pada (seveda v nepri- ■ merno manjši meri) z lepo zvencciml obljubami novega kabineta. Margarin je postal najobčutljivejši barometer za vsak zunanji in notranji politični dogo- dek, za vsak skok in skokec v dolarje-vern kurzu, in če slučajno kdaj ne mo-reš čitati ćasopis-jv, sklepaš lahko po ceni margarina na dvig ali padec tvoiih akcij, na pametne ali obratne ukrepe novega kabinetnega Jcfa, ćelo na izid zadnje nogometne tekme in Še mnogo drugih stvari. Vsporedno z naraSčajočo draginlo ho-Jl obubožanje nemškega prebival-stva. Ustanavljajo 50 najrazIi-I-nfiSe or-car.izacije. ki naj pomn^ajo zlasti srednjemu stanu, tako »Pridobitna pomoč A-namt, »Pridob tna p«)moč srednjemu strmu«, da o štcvilnih dijaSkih podpor-rih dništvih sploh ne govorim. 7. državne strani se uvedejo zopet karte za sladkor, med tem ko se karte za kruh, moko in prerrmg sploh se nišo ukinile. Racijonirana živiia so seveda mnogo cenejša. Pošta in Sol^znica se por1ra?!ta vsak mesec ali ćelo vsak ih 14 dni. Oktobra se ie določila nova podra?;tcv za 1. decemher, toda nove razmere znlite-vajo nove odredbe. Tako sta se podra-žili pošta in žele :nica 15. oktobra, 1. novembra, in 1. decembra se bodeta ! zopet za !00 odstotkov. Oebni tarif na j žclezniorJi dosc/e s tem OOkratnl, to-j vorniSki pa 1090kratni predvojnl znc-1 sek. I Tako stona nemsTti dennr z nem-I škim gospodarskim divljenjem svojo i pot navzdol in ^e ncihaja danes na pri-; bližno isteni staliSču kot pre1 letom dni | avstrijsk.i krena. Zadnji teden pa je • dolar snlezal s svoje nehotične visine ; 0000 M na 6500 M, kajti po stotih križah ! in zaprekah se jle sestavll nov kabinet ! in na čelo nemške vlade je stopil nov I državni kancelar — dr. Cimo. Dr. Cuno j je danes vel:ko upanie večine nemškcga ljudstva, od njega pričakuiejo zbolj^anje iTevzdržnih razmer in stabilizacijo marke, saj je tuđi sam v svojem program-r;cm govoru svoj kabinet z zanosom imenoval kabinet dela in energije. V kolikor so nade nemškejja ljudstva I npravičene, bo pokazala najbližja bo-| dočnost. — Božena Kokalj, cand. med. Politične vesti — Jofoslovenskl poslanik ▼ Pragl Gr. ; BogomU VoSnfak se !e vrnll z dopusta na \ svoje mesto in zopet prcvzel poslaničke j posle. Poročila in kombinacije, ki so bile ; nastale v zvezl z njegovim odpustom, »e s tem zavračajo. Tako poroča >Ceskoslov*n-$ ka. Republikac. = ItalHanske zadere^ Fašistovsko glasilo »Popolo d'Halia« poroča, da predloži vlada v drugi seji sredi janu-arja svoj nacrt za volilno reformo. Uve-deio se obsežnciša volilna okrožja, tako da bodo skoro vse dežele tvorile le ! po eno volilno okrožje. Vlada hoče baje ' % tem svojim volilnim nacrtom zvezati 1 tuđi vprašnnje raupanja. Tako hoče pri-j tisniti na zbornico, da opusti vsak odpor. I Ni dvoma, da se po sedanjem položaju < zbornica v resnici ne bo protivila Mus-S solinijevi volilni reformL — Bivši itali-1 janski ministrski predsednik Francesco i Nitti je dobii Nobelovo nagrado za mir. i Kakor znano, Nitti silno mnogo piše v I prilog pomirjenja Srednje Evrope in se i je njegovo tostvamo prizadevanje sedaj ! tako visoko cenilo, da mu je priznana ! Nobelova nagrada za mir. Nitti govor! odkritosrčno in se ne straši povedatl bridke resnice v obraz tuđi največiim ! sedanjim evropskim oblastnikom. Ve-i lik del italijanske javnosti pa ne sogla-i Sa z nagrado, ker ga dolži, da ne zašto-pa italijanskih koristi z ono vnemo, kakor bi moral delati vsak pravi Italijan. — »Corriere dclla Sera« piše glede na to, da je sedaj tuđi senat dal vladi polno oblast v roke, da pričenja odslej i za ministre trenutek strašne odgovornosti. Nikdar še ni dc/cla izrekla take-ga zaupanja kaki vladi, pa tuđi nikdar 5e ni manifestirala takega pričakovanja, kakor sedaj, kaj bo vlada st-'mla. Proračun je izkazoval primanjk'iaja 16 milija rd, po tem esem, sedaj pet. Tako torej moramo priti do nijle. Lažje je zma*ij-šati primanjkljaj od 16 na S in od 8 na 5. kakor pa doseći, da pcpolnoma izgine. Zadnje milijarde so zelo trde in najzaJ-nja je najtrŠa. Sedanja vlada mora od-praviti kaos in vzpostaviti mir in red povsodi. kjer je nemir in nered, in napraviti davščine produktivne, ker sedaj vpadajo. Za to pa treba ciementarnega puguma. kakršnega predniki te vlada nišo imeli, to je pt^r.ma, da se odrečeo neposrednemu uspcliu. Ljudstvo treba sele pridobiti. Po valoviti Cu.stcv moramo priti do propovedovartjn ideje. Tre-f. polnc oblasti prinese Italiji izravnavo proračuna po najtrdneiši volji onih, kl so odgovorni zanj. poravnavo, ki bo nato trdna kakor skala po zavesti naroda, ki je vzgojen, da razume najvisje vred-r.ostl države. = Mussolinl išče povišek Italljan-?;kcga reparacijskesa deleža. Rimski i »Mondo« poroda, da je itali anska sekcija reparacijske komisije izdclala nacrt, ki označa stanje neniikih financ za cve-točc in izvaja, da je padanje marke po-največ posledica slabe volje nemSka vlade, katera bi vsled svojih zlatih rc-zerv lahko ustavila padanje svojega dz-narja. Italija bo soglašala s franeoskimi sankcijami, ako se italijanski delež ra reparacijah poviša od deset na trinaest in pol odstotka. = Rusija In Jugoslaviia. Pogovor ruskega sovjetskega zastopnika Vorov-skega z jugoslovensko del^sacijo v Lau-sanni vzbuja občo pozornost. VorovskiJ je naglašal stike med Beogradom in Ru-sijo v preteklosti in rekel, da bi bilo ža-lostno, ako bi v sedanjem za to ugud-nem trenotku ne obnovili teh stikov. Carski režim je odpravljen za vedno in ruski narod je prispcl do demokracije, katero je dosegel narod v Srbiji in B >1-gariji že davno. Vorovskij se nadeja, da napoči sedaj nova doba za zbližanje in sodelovanje med Rusi in balkanskimi Slovani. Razpravlja se o tem živahno v jugoslovenskih političnih krogih, pa tuđi v Parizu, Londonu In Berlinu. Jugoslo-veni smo prav gotovo ene misli, da priđe do zveze med nami in Rusi. V zbli-Ževanju je pot za ozdravljenje razmer, pot za spoznanje In končno zvezo. s= Nov politični proces ▼ Rus'H. *Daily Mail« poroča iz Kopenhagna, da je moskovska vlada pričela proces proti 760 osebam iz Kijeva, ki so obtožene, da so se udeležile upora proti sovjetski vladi. Prevladuje mnenje, da bodo ob-toženi obsoieni na smrt. <—= Aretactja kapetana Erhardta * po-močjo bavarske oblasti. Kapetan Erhardt jef kakor znano, 14. marea 192-i pripcljal svojo mornnriSko brigado v Berlin in tako omog-^čil Kapplstom, da so vrgll tskratno ustavno vlado In postnvIH na njeno mesto diktaturo. Tiralica za Erhardtom je bila izdana že pred dvema letoma, pa ga ni biUi mogoče dobiti. Gotovo }e, da je ti dve leti bival na Bavarskem. K> so pred nekaj tedni prinesli berlinski listi vest, da biva kapetan Crhardt v Monakovem ter da organizira faSistovsko gibanje v Nemči i po italljanskem vzorcu, je bavarska vlada demantirala, da bi se nahajal Erhardt tam. Sedaj pa Je njegovo delovanje vendar postalo za bavarsko vlado tako očitno, da ga le pomagala aretlrati. Erhardta so spravili na varno v Berlin, k]er ga zelo strogo stražijo. ju. Kot beli labodi so plavale po morskih valovih v daljne tuje kraje, vozile so tujim narodom orožje za pobijanje zveri, vračale pa so se po'ne dragocene slonove kosti in kož ubitih zveri. Bo-sastvo trgovca se je kopičilo dan za dnem, dan za dnem je postaja! močnej-§1. Imel je mnogo zvestih hlapcev, ki so Tnu bili pokorni kot psi gospodarju. Druga hči siromasnen:a očeta je osrečila z mojim darilom ubogega hlapca. Zuljave foke so mu bile edino premoženje. Ko je dobil z nevesto bogato poročno danio, si je knpil od gospodari a zlato svo-bodo in zaživela sta z zvesto ženo sre-čno življenje. Nekoč, Vo Je bil hlapec že s\roj gospodar, ko je imel že svoje črede in svoje pastirje, se je vzbitdtta v srcu moeočnega trgovca čma zavist. Podkupil je svoje zveste hlapce, ti so ponoči ubili nesrečnega mo*a, ženo pa si je prilasti! o^abnl go^pod. Ko sem vi-dci, kaj je storilo moje darfio, sem sMe-nil, da ne bom nikoli ve5 daj?l Ijfudem bojrasfva. Pctr»ajst?to let sem hodil na zemljo, fzonbjil sem se hi?, kjer je tle-la v C1ovc?kih du?ah zavist in zahajal sem tja, kjer so plamenela nedol^na otro^Va srca. Tn n!?em več v!del nesre-če med njimi, blesteče oči, čiste kot biser in smehljaji hvaležnosti na rdečih ustnih ro mi bi'f pinčilo za moje darove. Petnajststo let sem sejal na zemlji sre?o :n ?el blaTcstanje, sedaj so se uprli hudobni duhovi in^jttenilUlodtc^ vsc, kar «em s trudom sezidaL Orem, da jih zatrem, ker crne so njih misli in zlobne nakane. Tuđi mi gremo s teboj, so mu odgovorili dobri angeli. In odšla je nebeska vojska v zlatem sijaju pred peklenska vrata. Škratje so planiii pokonci, zgrabili ognjene meče in stopili pred poglavarja vseh hudobnih duhov Luciferja. Vodi nas, gospodar! so kričali in rožljali z ostrimi meci. Lucifer je stopil na čelo peklenske vojske in odkorakal na široko polje. Tam se je vnel med nebom In peklom krvavi boj. Svigali $0 ognjeni meci, na Luciferjevo vojsko je sipalo nebo raz-paljeno železo, dvakrat je sv. Miklavj razbil in razpršil Skrate na vse strani, pa vse ni nič pomagalo. Jz ognjenikov je bruhala zemlja nove tolpe rdečih pošasti, iz majhnih luknjic so se plazili mrj^ni crni škratje, kot mušice so na-leteli na Miklavževo vojsko, po deset po petnajst so lezli po nogah in rokah dobrih angelov, sedeli so jim na glavah in sipali ogenj v očt. Sv. Miklavž se je borii prvi med prvimi kot pravi nebeski junak. Marsikatera škratova glava je odletela pod njegovim silnim mečem, naradnfe, ko mn |e fe omahovala ntni-jena roVa, je zag'edal samejra Lticifer-ja pred seboj. Tz nosnfc so mit Svira?! dotgi ognjeni jeziki, oči so bile žalite s krvjo, v rokah je vihtel okrvavljen meč, dolgo ostrc roge je naperil na-ravnost na, Mlklavževa prsa, A TonČek (v strahu): Oj, mama, oj! Zdajle ga bo predrl z ostrimi rogovi. Tako se ml smili, ubogi sv. Miklavž! Julči (ovija ročice okoli materinega vratu, skoz solze): Mamica, jaz pa ne dam doblega stlica Hudobnemu stlicu. Takole ga bom plijela za vlat, pa ga hudobni stlic ne bo videl. (Ovije Se te-sneje materin vrat.) Mati (jo poljubi na čeTo, pogladi 2 roko Tončka m nadaljujc): Le pazite sedaj, otroci, kaj se je zgodilo! V lstem trenutku je plnnila \z zemlje nova dru-hal pckJenskih duhov. Mrgoleli so kot mravlje v poletni vročini. polje je postalo crno In rdeče od njih. Lucifer je začuti! v sebi novo silo. Razjarjen je naskoČil sv. Miklavža, zapela sta dva oštra meča. iskre so letele na vse strani, peklo se je borilo z nebcsl. Miklav-ževa vojska je omagovala, skratje so nobill m sc^gali mnogo angelov. Sv. Miklavž se je boril z Luciferjem 6oWo, doTgo, dokler nlso začele pecati tuđi njegove močf. Rr»7farjen! sntnn je zavf-htp| svoj meč, pcMersM smehTja? mu je zaigra? nn o^tiT^nem licu, 5e b*r> pa b! odletela Miklav^cva rTava. Takrat pa se fe ocfprV* Tipbn, Tievif*ne roke so dvf-m^r sv. M?kTav*a fn rie^ovo voj^Vo, ifcrntfe t>a so 7,x*v*enn jrTr v o?0: Mamica, kaj ne bo niknii več primci k nam sv. MiMavž? CeM teto si mi obeta^a, da ml prinese sabljo in konjička. 7$t\\ pa praviS. da ga n* bo. .Tu'či fbo?a mnterino lice): Mamica, fir bom pa piosfla ('oMesra stM^a naj plide k nam nocoj. Pli sosedovi teti se ho ustavi?, Mihec mi je plavi!, da mu bo plinescl mnogo dalil. Zakaj ga pa k nam ne bo, mamica?, - * Mati (se obraća proč in bri§e solze z oči): Nocoj ga ne bo, otrocL Vsa da-rila so razdelili Črnl škratje hudobnim" stricem, ki nimajo radi pričinili, ubogih otrok. Kđor ima plemenito dušo in dobro srce, se ga boje. ker se noče pokoriti škratom. Vse dobre otroke pa ima zapisane sv. Miklavž v debeli zlati knji-gi. V nebesih zbira in oborožuje novo vojsko, na zemlji je mnogo ljudi, ki so mu ostali zvcstl In vri tihog! otroci so na njegovi strani. Kadar bo njegova vojska močna in oborozena od nog do glave, kadar bodo zaslepljeni ljudje na zemlji spoznali, di jih je Satan zapelial na krivo pot, takrat bo prišel Sv. Miklavž zopet nazaj. Premagal bo s svojo vojsko peklo, iztrgal bo Satrtnu ognjeni meč iz rok in razdclil bogastvo revnim I'iidem, darila pa pridnim otrokom. Nocoj ga pa ne bo, ker nima daril. ker so Skratje razgrabili vsa njegova bogastva. Zato pa prosite dobrega Roga. da po-maga Sv. Miklav?n premagati pcklen-sko vojsko in vrniti ljudem mir in blagostanje. Otroc! pokleknejo ln sklenejo roke fc molitvi. Usli^l V^emogo?nt, dobri Bog molitev na§o, prošnfe vseh otrok: naj vrne se na zemlio dobri mn2 in vrže vse hudohne Skrate v ko5! Mati objamc in poljubi otroke po vrsti in iih. spremi y posteljo, Stev. 277 •SLOVENSKI NAkiHu one 6 decembra 1^22 Stran 3. GOSPODARSTVO. Promet v Sloveniji in direkcija državnih železnic v Zagrebu. Dopis iz železniških krogov. Na opombo v članku v »Slov. Narodu« 2 dne 28. novembra, da direkcija v Zagrebu ne dovoljuje prekinjenja prometa \z Av-strije preko Jesenje, radi česar trpi promet v Sloveniji, jn na članek 30. novembra »Na braniku naših gospodarskih inte-resov«, je morda sledeča informacija na mestu. Dne 22. novembra je dobila direk-ciaj od inspektorata o Ljubljani brzojavko, kl se glasi: »Ker postaje Bubnjarci in Karlovac ne prevzameta redno naše redne to-vorne vlake, imnmo danes na progi L;ub-ljana dol. kol. - Metlika že 8000 ton zadrža-nega Bubnjare! transit. Nadalje deponiranje z ozirom na srečanje in prehitevanje vla-kov izključeno. Prosimo nujno intervencijo pri ministrstvu saobraćaja, da se tuđi pre-vzemanje tovora za Bubnjarci trs. iz inozemstva takoj ukine, ker smo drugare primorani sprejemanje tovora na Jesenicah sami ukiniti.« Nato se je direkcija cbrnila na minlstr-stvo za dovoljenje, ker brez njegovega do-voljenja ne sme izdati nobene omejitve prometa. Odgovor je dospel iz Beograda 25. novembra in se glasi: Depešu kojom se traži ograničenje prijema transitne robe iz Avstrije preko Jese-nlc ministrstvo ne odobrava, direkcija 6e narediti, da se zastala bruta privlači in da direkcija uputi organa koji če da izpiu uzroke zakrčenosti pruga na teritoriji inspektorata pa o tome podneti Izvještaj. Direkcija će znositi svu odgovornost što su pruge stalno zatrpane i što se ograničenje stalno održava.c O tem odgovoru je direkcija obvestfla Inspektorat in odposlala dva organa (ene-ga starejšega Slovenca in enega Hrvata), da izvidita položaj na slovenskih progah. Skupaj z dvema uradnikoma inspektorata sta prepotovala progo Jesenice - Ljubljana - Bubnjare! in podala direkciji sledeče poročilo: »Na dolenjskih progah se more brez ovire za redni promet zmestiti 757 vagonom Ker je stalo na teh progah dne 25. novembra ob 7. skupaj 484 voz, sledi, da se je na teh progah moglo deponirati Se 273 voz. Na gorenjskih progah se more brez ovire na sedanji promet postaviti skupaj 970 voz. Ker je stalo na teh progah dne 25. novembra ob 7. skupaj s pokvarjenimi vozovi (brez Dravelj) 564 vagonov, sledi da se je na gorenjskih progah moglo deponirati še 406 voz. Na progi Jesenice - Metlika moglo se Je torej dne 25. novembra brez ovlr za promet deponirati skupaj še 679 voz. Pripom-nimo, da bi imela pri tem vsaka postaja še dva tira na prosto razpolago, nekatere pa še več. Nekatere porrebujejo zaradi križanja po tri proste tire. Na postaji Jesenice ostanejo prosti štiri tiri za osobni in itirt za tovorni promet. Ce bi se na nekaterlh manjših postajah, kjer je to z ozirom na križanje vlakov mogoče, zasedlo še en tir z brutom tako da bi ostala še vedno prosta eden ali dva tira, moglo bi se deponirati Še večje š te vilo vozov, namreč še 1149 vagonov. Zahteva inspektorata je bila torej neopravdana.« Toliko glede uklnjenja prometa preko Jesenic. Direkcija Zagreb je tranzitna direkcija za vse druge, to so Beograd, Sarajevo, Su-botlca in Južna železnlca (ljubljanski inspektorat državnih železnic). SkozI za-grebško direkcijo se pretaka promet imenovanih direkcij v Italfjo, Avstrijo, Nemčijo Itd., ražen tega pa še z večine med temi direkcijami samimi. Ali železniške naprave (v naiširšem pomenu) direkcije Zagreb zadostujejo komaj za lastni promet Skozi te, mnogo premajhne naprave, se ne da fn ne da stisniti mnogo prevelik promet, kl irna razen tega še tendenco vednega nnra-ščanja. In to ne z lepa In ne z grda. Kronično kopičenje »brutac in temu sledeče omejitve prometa so neizogibna posledica. Tu ne pomaga nobeno zabavljanje, tuđi ne na tišti, za dancs tako nepriličen način, ka-kor da bi bili še v Avstrlii in bi bil Zagreb, Trst, Beograd pa Dunaj. Seveda tuđi ne po-majrajo samo brzojavni nalogi pod grožnjo »lične odgovornosti«. Smo mnenja. da more pomagati le vza'erano delo Ljubljane, Zagreba in Beograda. Investicijski program za direkcijo Zagreb je sestavljen in vsebuje 306 točk s skupno svoto 1646 milijonov dinarjev. To Je seveda le nedosegljiv Ideal. Zadostovala bi za prvo silo mnogo man:ša svota, pa bi promet funkcijonfral da bi bilo veselje. Tu pa ni všteto izboljšanje plač osobja, kar je zaradi splošnega nezadovoljstva v njem najmanj ravno tnko važen faktor. Od te svote je dobila direkcija do sedaj okroglo 40 milijonov dinarjev. S tem denarjem se gradi v glavnem prvi del vellkcga projekta kolodvora za ranžiranje v Zagrebu. Tuđi se razširja nekatere postaje na glavni prosi. Dela bodo izvršena nekako v marcu leta 1923. Gotovo bedo tedaj dobro vpli-vala na promet, za tekočo sezono pa je že prepozno. Končno še eno opazko zaradi obračunavanja slovenskih prog. Inspektorat v Ljubljani je od leta 1919., ko se je odredil za slovenske interese skrajno škodljiv raz-pust ljubljanske direkcije* le del direkcije Zagreb. Direkcije pa ne vodljo obračune po posameznih pokrajinah, ker so že same ob sebi najman'Se samostoino administrativno telo. Da torej za Inspektorat ne obstoja po-sebej obračunavanje, je naravna in samo-obsebi razumljiva administrativna zadeva. Manjka tedaj krivde in krlvcev. • • • — f Dobara volnenlh zimskih to bon« fcažnih letnib maj ter spodnjji hlač. V pl- sarni intendantskega odseka Odelenja za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 15. decembra U U ob IL utl dogoldnc £oaqgai_ ofertalna licitacija glede dobave 1000 vol-nenih zimskih ma), 4000 bombažnih letnih maj ter 6000 sodnjih hlač. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Zagrebškl trg. Zagreb, 4. decembra. Cene v kronah za 100 kg postavno Bačka notirajo: pšenica (71 do 72 kg) 1600 do 1650, stara koruza 1350 do 1400, nova 1100 do 1120, v štoržlh 550 do 600, rž (71 do 72 kg) 1400 do 1500, ječmen za ptvovarne 1500 do 1550, za krmo 1350 do 15jO, oves 1100 do 1150, pisani flžol 14.50 do 15.50, be-II 14 do 15 (kg), pšenična moka »0« 24 do 25.50, »2« 23 do 24. »4« 22 do 23, za krmo 11 do 12 (kg), drobni otrobl 800 do 850, debeli 900 do 1000. Tendenca nelzpretnenje-na Znaten promet —g Rezultati letošnje fetve. Po urad-nem poročilu poljedelskega mlnistrstva so naslednji rezultati letošnie žetve: pšenice le bilo pridelane 11,498.181 ton, rži 1,128.500 ton, ječmena 2.291.158 ton in ovsa 254.495 ton. — g Prodaja odpadkov. Dne 18. dec. t. I. se bo vršila pri Upravi vojne odeć« II. v Sarajevu prodaja 30.928 kg raznih odpadkov (od sukna, platna Itd.) Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — g Instalacija električne razsretl!ave. Dne 14. decembra t. L od 11. do 12. ure dopoldne se bo vršila v pisarni Gradjevin-ske sekcije v Užicah ofertalna licitacija glede oddaje Inšialaci'e električne razsvet-Ijave v okružni bolnici na »Krčagovu« v Užicah. Predmetni oglas je v pisarni trgov-ske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — g Dobava mesa. Dne 12. decembra t. I. ob 10. uri dopoldne se bodo sklenile pri komandi vojnega okruga v Mariboru in pri komandah mesta v Ptuju in Slovenski Bistrici pismene neposredne pogodbe za dobavo mesa za mnriborsko, oziroma ptuj-sko In slovenjebistriško garnlzijo za čas od 1. januarja do 30. junia 1923. Predmetni oglas je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. — % Velcsejcm ▼ Londonu. Kr. Konzulat Velike Britanije naznanja, da se bo vršil od 31. avgusta do 22. septembra 1923 v Londonu velesejem za »Pomorski promet za tehnično industrijo«. Dasi ni ta velesejem državna prireditev, je vendar eden najvažnejših sejmov v Londonu, ter priva-bi mnogo ljudi, kl se zanimajo za brodarstvo, ladjedelstvo In tehnično industrijo iz vseh delov sveta. Prospekti za velesejem so strankam na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — g Stanovanjska kriza na Donata. ?8.000 ljudi na Dunaju zaman išče stanovanja. ObČina je zgradila tekom !e-toSnjega leta 1000 stanovanj, razna gradbena drurštva tuđi nekoliko stotin, ali vse to niti od daleč ne zadošča za vladajočo stanovanjsko krizo. Za zgradbo malega stanovanja treba pa 80 milijonov kron. — g Inicijativa za odđojo premoženja t SvIcL Dne 3. t m. se Je vršilo v Švlcl ljudsko glasovanje o takozvani »lex Gold-seheide, ki predvldeva oddajo premoženja na Inicijativni predlog socliallstov in ko munfstov. Ta inicijativa Je posledlca revo-luclske dobe In njen cilj Je prehod h komu-nlstfčnemu sistemu. Predlagana 8 do 60% oddaja premoženja pomeni le prvi korak h končnl odstranitvl privatnesa premoženja. Radi te inicijative je bilo v vsei Švlcl vse polno protestnih shedov, na katerih te je naglsšalo, da ta oddaja premoženja ni nikak davek, ampak čfsto navadna konfiskacija, to bi bila odredba, kl negira privatno pre-možen'e. Do take oddaje se zatekajo države samo v svojih na'hutšlh stlskah i« v skrajno cbupnem položa'u. Sodi se da bo inicijativa z ogromno večlno odklonjena. — g Nova tvornica paplrfa na Mađ-Žarskem. Neka ffnančna skupina ustanavl'a s soudcležbo nekega amerlškega konsoref-ja tvornico papina, za katero da polovico 500 miliionov znaSajočega akcljskega kapitala Inozemski konzorcij. — Z Dobava za vojaStvo. Pri Zavodu za izradu vojne odeće v Beogradu (Donji Grad) se bodo vršile ofertalne licitacije glede dobave raznega blas* i (sukna) za vojaške obbke, blaga (platna itd.) za podlogo, Iancncga platna, stekl*-nic škodelic, šotorskih kril s pripadkl. postelj, škornjev, čevljev in sukanca. Dan Iicitacij se bo objavil v »Službenih Novinah«, Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — g Dobava škornjev, platna in pe-rlla. Pri upravi vojne ode će I. v Beogradu (Donji Grad) se bo vršila dne 11. decembra t. I. ofertalna licitacija glede dobave 695 parov Škornjev za gojence \ojne akademije, dne 23. decembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 300.000 metrov platna »amerikana«, dne 27, decembra t. I. ofertalna licitacija glede dobave perila (100.000 srajc in 100.000 spodnjih hlač), dne 30. decembra t 1. ofertalna licitacija glede dobave 200.000 metrov lanenega platna. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Državna borca dela. Defa II čelo: kovači, kručavnlcarjl, elektromenterji, mf-zarjl. sedlani, kurjaci, strojnlkl, fotografi, tovarnlškl delavcf. tovarntSke detavke, io* ferif, peki, mllnarfl. mestajl, ptsarnfike moči, vafencl, vajenke Itd. — V delo se sprejmejo: gozdn! delavcf, rudarli, strojni kliučavnfčar)1, kleparH. ielezostru-garli, čevljarll. pleskaril, sodarR vrtnarjl« poljski delavcl, slujLklnje, kuharica, vajen- Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA LISCA V LJUBUANL DRAMA. Torek 5. dec. Zaprto Sredo 6. dec. Ploha Red A Četrtek 7. dec Idijot Začetek ob pol 8 uri Red D Petek 8. dtc. ob 3. pop. Krojaček hina-ček. Mladinska predstava Izven. Ob 8. zvečer 2ivi mrtvec Izven. Soboto 9. dec. R. U. R. Dclavska predstava. Izven. Nedelja 10. dec. ob 3 popoldne Kroja-Cek iunaček. Mladinska predstava, lzv. Ob pol 8. Idijot Izven. Ponedeljek II. dec. Kralj na ĐetafnovL V spomin Cankarjevi situii Izven. OPERA: Torek 5. dec. Jenufa Red A Sreda 6. dec. Zaprto. Cetrtek 7. dec. Brivec Seviljskl Red E. Petek 8. dec. Carmen. Izven Sobota 9. dec. Tajnost Red B Nedelja 10. dec. Gorenjski siavček. Uv. Ponedeljek 11. dec. Zaprto. • • • — Knjižnica praktične pedagogija (Radovi vježbaonica Vi§e ped. škole. Izdaje Dr Jure Turić, profesor praktične pedagogije) počela je s knjigom Dra Turića Metodika škole rada. koja se upravo doštampava. Knjižnici praktične pedagogije hoće da omogući preobrazbu naše »škole učenjac, koja odgaja ponizne službenike, povodljive i poslušne sljedbenike, u školu »rada«, koja odgaja aktivne radnike i smiješne, samostalne ljude. Metodika škole rada daje principe i osnove za cijelu knjižnicu kao i za praktični pedagoški rad u V. ped. školi. Knjigu dobivaju učitelji, djaci i školske knjižnice do konca aprila 1923. za 20 Din. i 3 Dinara poštarine kod Uprave Knjižnice praktične pedagogije Zagreb, Tvornička 10. pa kod Knjižare Kugli, Zagreb, i u svim drugim knjižarama za 90 K, 22 Din. 50 p. više poštarina. Velike zapadne demokracije preobrazile su u ratu i poslije rata svoju školu, u koliko ie to potrebno za školo rada. Mi ovaj ostatak iz vremena ovisnosti moramo posve da preobrazimo, kako je to prikazao Dr J. Turić u svojoj »Osnovi za preobražavanje naroda školom«. U jednom od glavnih interesa je naroda i učiteljskog staleža naših srednjih i osnovnih Škola, da Knjižnica praktične pedagogije najde moralnu i materijalnu potporu, koja će joj o-mogučiti da poda našoj Školi nužno podlogu za sigurnu i temeljitu preobrazbu u stanje, kakvo su dostigli napredni narodi. GLASBENIVESTNIK. Skladatelj opere »Gorenjski Slar-ček« je prišel šcle v drugi polovici leta 1867 v Ljubijano kot čitalniški pevo-vodja in se je nepričakovano hitro vži-vel v slovenske glasbcne in narodne razmere. In kar stikoma so nastajale njegove slovenske skladbe druga za drugo. Glasom nekega starega zapiska so bile dovršene nekatere skladbe žc v prvih mesecih njegovega prihoda, n. pr.: Stari pcvec ne boj se peti (avgusta), Naboj (avgusta), Mojim rojakom (septembra), Ko zaspa! bom v smrti (oktobra). Samo (oktobra). Vprašanje in odgovor (septembra). Mlad junak (decembra) V tihi n oč i (decembra), Lo f za log se skriva 1S6S (ianuarja). Vodnikov venec z orkestrom 1869, in tako naprej. Leta 1872. pa je bil že ugla-sben in vprizorjen »Gorenjski siavček«. Ko se je Gorenjski siavček leta 1896 z uspehom uprizarjal kot opera, Izpopol-njena tuđi po besedju in oblik i v operni slog, je ocenil njene vrline strokovnjak Karl Hoffmeister, takrat učitelj na glas-beni Matici in sedaj eden izmed glav-r.ih voditeljev praškega konzervatorija. Med drugim zlasti hvali glasbcno misel in tehniko skladateljevo, ki je za take velike skladbe sposoben kakor noben drug skladatelj slovenski, kar je tuđi splošno priznano, In koncu je: Njegova opera nas je prepričala, da je v strogern slogu z majhnimi pripomočki in z maih-liim orkestrom skladatelj Foerster jako ?ivo in duhovito cblujoč instrumentator. Potem še pristavlja: Ali je mogoče. da da bi tako delo. izvimo delo, resnični timotvor ne doživelo mnogo. Jako mnogo ponovnih vprizoritev? In končno 5e izraza željo in nado: Ali bode temu delu kmalu sledilo drugo enako delo? Kaj ne, da bo!(Slovenskl Narod 1896.) Poslej so pretekla letja in desetiet-ja. AH se je izpolnlla Hoffmelstrova Želja in nada? V javnosti o tem ni bilo nič stišati. Vendar je istina, da je skladatelj Foerster napisa! za neko Igro — uverturo in enindvajset večjih In manj* ših vložkov (orkestralno delo), kl se Ja dalo slovemkemu gledalištu na razpolago, zaradi neugodnih glediških rax-tner ni prišlo do vprizoritve tega dela v zadnjih letih. Pri Foersterjevl glasbeni plodovt-tosti je bilo paS pričakovati takega dela. In Je v tem oziru bila Hoffmelstrova nada in želja gotovo opravičena. Ce se tt-)U) delo ni ali ne bi tovrtUo, bi naloga ne bilo iskati pri skladatelju, ampak pri naših književnikih, ki mu nišo mogli ali znali na razpolago dati sposobnega bc-sedja. Đrez opernega besedia pa tuđi skladatelj Anton Foerster ne more de-lati opernih čudežev. Od njega samoga ne moremo zali te vati tuđi še opernega besedja povrh. Stoji pa in drži: če bi ali če so slovenski pisatelji dali skladatelju na razpolago kako operno besedje, gotovo ni ostalo prezrto ali tuđi odklo-njeno, sicer bi se o tem gotovo kaj iz-vedclo. Desetletja sicer molčijo, toda Foer-sterjevo delo ne počiva, on skladatelj ečak in junak še vedno del uje in daruie v hramu slovenske glasbene prosvete. Nadejamo se in upajmo torej še naprej do skrajnih mej, morda nam bližnja pri-hodnjost kaj novega pove. Leta IS72 je deželni odbor Kranjski imel srečno misel razpisati nagrado 250 goldinarjev za novo opero ali opereto, in temu razpisu se imamo zahvaliti, da je slovenski narod dobil svevo narodno opero: Gorenjski siavček. Ker je delo razpisala oblast, se je seveda tuđi pred sprejetjem dela hotela prepričati o njegovi vrednosti. Znto se ie dcžclni odbor Kranjski obrnil na tri češke stro-kovnjake, ki so dali o novi operi na-stopno mnenje: 1. Bedrleh Smetana: Prvo nagrado zasluži nesporno opera Gorenjski siavček. Delo ima svezo pev-nost (melodijo), invencijo, znanja bogato harmonizacijo in spretno instrumentacijo. 2. Dr. Ludovik Prohazka: Z umetniSkega in glasbcnega vidika ori presojl ne more biti pomislcka, da se da prednost operi: Gorenjski siavček, ker je povsem posrečeno. uspelo delo izvežbanega (rutinovanega) peresa. Tu-dl z absolutnega stališča zasluži kot delo, urejeno po misli (v ideji) in obliki, po prirodnosti in gorkoti izraza neomejen^ pohvalo in se izkazuie nagrada tem vredneiše, ker je skladatelj kar najskrb-neje uvaževal narodne posebnosti in praktično izvedljivost. 3. Karei Bendl:Po svoji naj-boljSi vestU po obstoječih načelih este-tičnosti kakor tuđi posebej po glasbenih pravcih oddajam svoje mnenje s tem, da moram HriCno opero »Gorenjski slavček« priznati nagrade vredno. — (Spisi deželnega odbora Kranjskega St. 1213 iz leta 1872.) — PartnoT «Nečak» ▼ Mariboru. Na 5 sloveči komponlst Viktor Parma Je v torek zvcCcr ▼ Narodncm gledaliSČu po daljSem odmoru zopet doživel s!]ajen večer. Narodno *!edall$če. kl se teto* trudi občinstvo presenečar! t predstavaml, katerih večino Maribor do seda) ni videl. vsaj na sloven-skem odru, ]e za ta večer preskrbelo pre-m!Tero »Nečak«, opereta ▼ 3 del. uglasblt nas" gfrom mani Viktor Parma, Kakor znano se vrSi dejanje na Dunaju ozir. okolici in sicer prvo delanje v stanovanju Alfreda Plamenova, drugo in tretic dejanle pa na posestvu nfefovega strica grofa Plamenova »Nečak« ima svojo posebno zgodovino. Parma Je namreč svojčas vs!ed pomanjka-nfa domačfh libret v dunalskih llstfh raz-plsal natečaj. Izmed Stlridesetih mu dopo-slanfh operctnlh tekstov, mu Je najboli uga-)al Hlrschov »Nečak«. Prva predstava je bl!a uprlzoriena 18. septembra 1907 v Zagrebu, drugo leto pa v Ljubljani. Hirsch je tik pred uprizoritvljo v Zagrebu prekllcal pogodbo radi katere se Je vnel zanlmiv proces, katerega je liirsch Izgubll v vseh Instancah. GledaliSče je bilo to pot dobro obiskano. Cim se Je Parma pojavil pred orkester, mu je občinstvo priredilo ovacl-ie. kl so se tekom predstave stopnjevale do viška iskrenih priznanj, zlasti ko so mu po t. prof. 2 a ga rtu Izročill krasen Sopek. Kljtib nekaterim nedostatkom v maloštevilnem orkestru Je Parma mojstersko izvrSil svojo nalogo kot dirigent. Tuđi Igralci v glavnih vlogah (Razberger, Gajeva, Arhipov. Jan-ko, Savlnova In drugi) so se potrudili, da so dosegli popoln uspeh, kakorSnesa sme-mo prfčakovatl od Narodnega gledaliSča k! se težko bori z raznim! posebno gmotnimi težkočaml. — Orkestralno đrnStvo Olasbene Matice. Danes v sredo zvečer ie vaja orke-strainega druStva Glasbene Matice ob 8. ur! zvečer v navadnth prostorlh. Rad! bll-f a] oče ga se koncerta, obisk neobhodno po-treben. — Koncert se vrli na MlklavŽev ve-ob 7. ori pri Peklaju, Nov! Vodmat. Dru-Stvena uL 61. Ob 8. uri nastopi Miklavž, darila se sprejemajo ob 7. nri. ____________________________ —•——^~ — Glasbena zgodovlna. Na knnserva-toriju Glasbene Matke v Ljubljani bo pre-daval tuđi v tekočem Solskcrn letu o gl^s-benl zgodovini muzealni ravnatelj in pri-znanl glasbcni pisntelj dr. Jos'p MantuanL l^reJavanje se vrši v ponedcljek in Če-trtkih od p-^1 3. do 4. ure v pevski dvorani Glasbene Alatke, Vegova ulica. Prva ura je v četrtek, dne 7. t. m. Kdor želi priso-stvovati predavanjem, naj se cg!?;;! v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8. Ttirisfika in sport. — Goriška podružnica S. P .D. vabi svo;c člnnc ni redni oblni zbor za leto 1922, Ki se vrši 15. t. m. ob 2Q:ih z rblča'nim dnevnim red' m v Narodni kavarni (zadnja soba). — Odbor. — Smučar«ki od?ck T. K. Skala poziv* l.'a vse svoje č!anc in članice, da se gotovo udeleže va7ncs:a sestanka in I. diskuzl}-skeea večera, U se vrši v soboto dne 9. t. m. ob 7. uri zvečer v hotelu Tivoli. Članstvo mora zaneslivo priresti s seboj prijavnice za verificiranje. Članom se razde-N:o smuči in dnloči:o se smučarske vrsta. Ker se bo predavalo o smučarski tehnikl ter s tem otvori v smislu programa teoretski tečaj, se pozivli-ijo posebno novin-cl, da se zancsljivo udelei-io nzi$c?:3 prveg* smučarske.^a većera. Z ozirom, da so pri« prave na G^rcnskcn v polnem teku, moramo imeti nr.še smucarske vrste v najkraj* Sem času vestno na važne prireditve v 1©-toin.i sezoni pripravljene. — Pozor, smučarii! Zimskosnortn« opremo se nnroča v pi?arnl c-'portne Zveza vsak dan od 10. do 12. in cd 16. ćo 15. ur© in si:er do všicvši 12. t. m. Interesentom so na vp-gled vzorci smučev, čev'.'ev (tu-ristovski in smu§ki), plctcn:ne, palice, oča-la itd. Sprc;ema se obvezna nnročila in je polovico zneska narrli'u priložiti. -• Ker so predmeti vecinoma pristna bohinj-ska ročna in trpezna dela. upamo. da bo vsak že z ozirom na cene posesel po imenovanih prcdmeti'i. Naročniki za srrmSko opremo se obvešćajo, da bo Ista do 10. tnt v LjubljanL — Splošncga ženske^a društva seja jft v sredo, 6. t. m. ob 4. pop. — J. A. D. »Tričav« v Zagrebu skll-cu!e v petci; dne 8. decembra t. 1. cb pol S. zvečer v svojih društvenih rrostrrih, Dujra ulica 33/11., svn;o drugo redno glavno-skupščino s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika. 2.) Poročilo odbora. 3.) Debata o predlo^ih za Triglavanski zbor y Mariboru 3. februara 1923. 4.) Slučajnostf. Uljudno vabimo tuđi gs. starejšine. — »Klub Primerk« in društvo »Soča« prlredita za svoje člane in vabljene jeoste v četrtek dne 7. t. m. v velik! dvorani Kazine Miklavžev večer s prfaznim sodelovanjem vokalnega kvarteta »Kozina« in vojaškim orkestrom dravske divizije. Darila se bodo sprejemala isti dan v dvorani cd 3 .do 8. zvečer. Začetek ob 8. zvečer. Miklavž na-stoip s sijajnim spremstvom točno ob 9. Vstopnina 10 dinarjev za osebo. Vstop do-voljen le odraslim. Ob 12. (o polnoči) veselo presenečenje. Miklavževa prireditev za otroke se bo vršila drujri dan, & t. m. ob 3» popoldne v prostorih »Jadrana« (na vrtw Narodnega doma), kjer se bodo sprrjemaU. darila isti dan od 10. do 15. — Društvo za vzdrževanfe Elizabeta* otrožke bolnice ima svoj občni zbor * sredo 13. t. m. ob 18. uri v posvetovalnicf na magistratu. Poleg običajnoga dnevnega reda je tuđi sprememba prav U. K obila! udeležbi vabi odbor. — Klub esperantistav r Ljsb!ja*U ob- veiča obiskovalce tečajev, da je debil nčno prostore v prvi mestni dekliškl osnovni šoft (Sv. Jakoba trg 1), soba Št. 10. Zato se vrši tečaj A v torek od 18.15 do 19.-15, tečaj B pa v četrtek od 19.30 do 21. JTridite točno! — Pokofn!nsk! zavsd za iwtiHeI59»co t Ljubljani. Članom pokojninskega ravoda za namešČcnce na znanje, da se volltve de-legatov do sedaj radi necb-ave Statuta V »Službenih Novinah« še nišo mogle; razpisati. Statut je sedaj v »Službenih Novinah« razglašen in se bodo volitve še ta mesec razpisale. Imenik voli'cev bo razgrnjen ^ petih Irvcdih pri poko'ninskem zavodu od 8. do 3"). ure, v po treh izvodik v trgovskl rbornlci in delavskl zbornici v Ljubljani, v dveh Izvcdih na magistratu v Marfcoru, ▼■ enem izvodu na magistratu v Celju, PtiiJU, in občinskem uradu v Trbnvljah, v trgovi ski komori In v radnički komori v Splitu, — Zvcza šoTeriev naznanja svojim članom, da se vrši članski sestanek v četrtek dne 7. t m. ob 7. uri zvečer v gostilni g« Kodela na Rimski cesti št. 11. Preai so polnoštevilne udeležbe. — Odbor. — Miktavž priđe tuđi letos 5. t m. Y gostilno »Draščck«, Bohoričeva ulica št. 9, kjer bo obdaroval pridno deco. Dobro za-vita darila za mlade In stare se sprejemajo do 6. zvečer. Nosile za?acU nj ihovih velikih prednosti PALMA /Kaućuk/ol-- J>ežnikeyfopof- ^olaie Stran 4 »SI nVTN^KI NAROD« dne 6 decembra 1922. *!cv. 277. Dnevne vesti. V Lmbifani. dne 5. decembra 1922. — KraQer dar »Glasbenl Matl- (fa. Kralj Aleksander j« podaril *Gl*sbeni Matici« v Ljubljani ob Jubileju njene 50 letnice znesek 10.000 dinarjev, z Izrečno željo, da naj »Ala-ttca« to svoto porabl za enega svojit Dajboljših ffojencev, kl Je končal svoje Studije na konservatoriju Olasbe-ne Matice in ki jih hoče nadaljevat ▼ Inozemstvu. Istočasno je kralj da-»oval po 30.000 dinarjev za gledali-š£e t Skoplju In Subot!cl. nadalje 20.000 dinarjev grledaliSču v Beocrra-Ću In 10.000 dinarjev muzeju v Skop-MtL V*e te rsote je dvornl maršal iz-voč\\ umetnlškemu oddelkn minlstrst-wm prosvete. kl posije ta denar obda-rovanim kulturnim zavodom. — KrsfJoT ođTiod ▼ Ulćže. Tz Bco-ffra&i ram javlja;o: Tekom današnjega đaeva od?ottije NJ. Vel. kralj Aleksan-7vestoba za zvestobo«. so urad-alki vldsll- di se glasovanja ne morejo vedržati, ker bi bili sicer izpostavljerti znani maSčeralnostt dr Zerjava in njegova klike. §11 so torej na voliSče in vr^fi svojo krogljico v 2. 5kr.in.uco, ra-«i«*joč na to, da $e jim prav gotovo n* atore roditi sUbše, aVo priđe namesto rfr. 2er?avove klike na krmilo kaka dni-m stranka. Tako je brezglava, nenre-M-išijena fn povrSnt politika dr. Zerjava i« mladino? tudl v tem pogledu zadala »apredni stvari huđ adarec. — Izvaja-»jem V*§e&a včerajšnjeza uvodnika mo-tun le dodati, da vsled nepremišliene-T&, takorekoč v trenotnem afektu skr-9tie*fieta m le na dobrobit lastne stran-karske klik© preračunanega volilnega r*d« ćr. Že?*j*va ni le izgubljen Maribor, temveč rudi Ptuj, ki bo pri občinskih vo-lUvali padel Nemcem v roke. (Volilni red kakor je ljubljanski, velja samo za kraje, W imaio nad 10.000 prebivalcev. Ured-rfStvo.) In tako politike kujejo sospodie •koli »Jutra« t EtezdeF — Tista nesrečna rofcsu Na vpra-sanjc, »akaj *e je duhovščina do zadnjeg« moža udeležila volitev, smo dobili odgoror, da je bila odločilna telef. rest, priobčena ▼ »Jutru« \z Beograda, češ da vlada caka na ure-diter prejemkoT katol. duhovSčine, <šol riči kuko bo duhovščina nastopa-I« pri ljubljanskih obč volitvah. To-rcj iMvadno izsiljevanje. Na to Je du-Hnvs^'na odgovorila tako, kal«or je bilopričakovati. Čim je prej bila okle-vala« zlasii višja duhovščina, ali naj bi te udeležila volitev za kandidate, ki so odločni sovražniki cerkve, ali »er Je na »Jutrovo« vest Iz Beograda premazala vse antipatije ter s kne-»o^kofom na čelu stopila na volIŠče. Mi smo takej, ko smo čitali »Jutro-iro€ vest, obsodili manever našega *«?rečne£« režima ter svarili pred lem korakom. Kako orav smo imeli, 90 pokazala dejstva. Pri politiki odb-&ije redno Hspeh odnosno neuspeh, Le politiko, ki zaznamuje uspehe, morerno imenovati dobro in sreČno pciiiiko. Politika pa, ki ima za posle-dlco neuspeh *a neu^pehom, kakor £h izkazuje baš nnlitika na^ih reži-moTcev, je politika političnih SuS-aitrjev. — Pri ćeli stvari pa je naj-lepSe 3e to-le. Informirali smo se t«r izvedell da t Beogrradu n!«o nfkdar rftlepafl o tem. da bo tireditev plač 4nhov5čini odvlsna o^. na??topa ćri-Jiovlčine rri HuMJanskft obč. voltt-nh. D-ot!&ia vest v »Jatrn« le \t* Mif^l^as. v Peo?rrady st)!oh n;hče ni vedel o kak! tak! nameri vladnih kro-rov. Jtsno je, da Je »Jiitmva« vest, kaknr mno^o drnsrih nfeirovfh vpst! yt. časa volllne borbe, fotrifikit, ^ko ran y Juti%vem uredništvu samem. In fl IHidJe ft iroajo očitati »vol'Ine ileparije« — dmilm. Vse n^^njo Jtitrovo od prvejra poCctka volilne borbe pa do njene** cakljn^ka Je bilo le ntmen.fenn, dft v»rt In mami |Rvnr*t. Lt čuditi $e Je lahkovemostl Lr'MJpnčanov. da fih Je ?e toliko m* sedlo tem tako prodornim volllnlm manevrom. Menda jih Je spametoval — rezultat volitev, ki Je jasno poka-dal vso UžniTpst *Jutrov$« volilne — Pabrkl t Tolllne^a bolB&L Krlvlčnost dr. Žerjavovejra volilnega r^da se kaže tuđi v teh Stevllkah. Na klerikalno - komunlstlčno skupino Je odpadlo 3955, na vse ostale skupine pa 5022. Klerikalno - komunistična skupina predstavlja torej manjijio ljubljanskega volilstva, in vendar JeJ pripade 35 mandatov, većini volilstva pa samo — 14 mandatov. In ljudi, kl so skovali ta volilni red, se imenujejo politične genije in dalekovidne (?) politike. 2veza delovnega ljudstva ima zahvaliti svojo zmago poleg: pocrrešnemu volllnemu redu, ki ne daje izraza pravi ljudski volji, — porasti komunlstičnih glasov. Dobila Je Zve.ra 3952 elasnv. Od t«h pripade na klerikalce Jedva 1500 e!a-sov, raje manje, nego več. Dr. Perl-čeva skupina jih Je zbrala na se po lzvestllu njenih lastnih zaupnlkov do 500 jrlssov. Ostalih 1952 grlasov odpa-de na komuniste. Pri lanskih obč. vo-Iftvah so dobili komunisti okortrlo 1000 phsov, teto^njl prlrastek zna-5a torej nnd 000 jrl?sov. Ta prlrastek ere izključno na račun rr**ma, na račun njegove nasilne politike. Vsaka sila rodi odoor, politika, kl dela s ta-kim sred^f\*om. je bolna do mozj?a. — Politična Matica NaMfan9klh očinskih vofltev. Pod tem nasTmom v vferaj5pjl Stevilkl objavljeni članek Je popraviti v odstavku pod Štev. 2 tako-le: \z tera, da je na prej^njlh obffinsklh vo'itvah dobila demokratična stranka ?^00, narodno-socfatistlffna 1326, a SK$ t«0 p1a«mr, v?« tri skopaj torej 42WI •rlator, da je pa na seđanitti volltvah dobila ^trnr^Va mtadinov 1«??, a Zajednica 2977, rbe sVtipaj 47,10 rtasov, s'edl jaffa da Je prlrtsfd Trapredn'm stran-Vsm na sed^niih volftvah 434 cfasov. kttere je pridoMla Zsjedrlca. — Kđa| bo vofftev nore^a Iti-rmna? *91ovenec »pl^e. da se fma vr-^'tl volitev nov-esra Žimnna tekom 8 dn! t»o lz\T?eni o^Č?n?kf volltri. Ta trditev p\ t!temefjena. Po $ 42. volll-nc^a tedz Je rok 8 dnl po volitvah d^ločen za evenhiaine ugovore. Sele ?ko ta rok preteče, ve da bi proti voHtvam Ml vlo^en kak^en ueovor. fe smatrati voMno postnrianie za končano. Ako pa se v\nf\ kak^en uprovor, se mora ?e čakatl na konfrio pravomočno rešitev ugovora, In §e!e od tera časa n?prej teče potem rok 8 dnl ko se «:k!fče prva seja novolz-voHenecra občinskesra s^'eta, dn. si Izvoli iz svoje srede župana In podžupana. — žefeznilkf ravr»*teH Frsinlć v Zagreb« .7nfV rrl dfjfe^nrm »odi?5a v LTubl?t-v\, ta Jurlj Kointi, sodni sluša t Rador-lilcL Dure}« Rtm piJeio: Dne 27. aovembra imrl i« član Jane« Trdini, abs. mfdicfncc. Po kratCl !n irtićni boltznl, kl je trajala Mino šllrl dni, utrfala ae )t nit niegovega mla-dtfa, Hadebudneia Življenja. Postal je fr-tev »Tojert pokliča ker *i )e pri tzvrievanhi tera «i»*rupH tvole telo. Pokojnik )o bn vnet Sokol li Triilavaa. Fo!c« vestneia Is* polnjevanja dolžnostf t grojem pokliča hi ▼kljub matcrlicinim ncrrilikam, s katcrlmi se Je borfl ves čas svoifh Studli, je na§el 5e vedno več časa rn. Frpolnjevanjo dolžnosti np.pram domovini, kot vsak drufff. Že v Zacrebu je prldobfl mno£O svojih kolefov za aktivno delovan-e pri tamkajšnjem Sokolu, kier je bn on načelnik; a nič manj dc-Javci ni bil u Duna]«, k|cr je z velikim trudom nstanovil med tukajinjfmi akademl-kl Jusoslovenskec« Sokola. Do cadafega Csm le bll poko!alk »iefor aaSelnfk fn rrzolfi ie Icpo Itevlto vnet ih Sokolov. — Neiiproina *nrt pa Je te^ko udarila tudl »Trlfffar«. Z lilra )t tefobllo drultvo na}-boliieft, ■aJidtsJBtjlen U »aj«avcdnc;Ie-ga delavca. Za a;im £ahj}e vaak, kdor ta Je poznah ker oi Je bil dober tcvarfl In v de-hi vsfled vsem. T» vrzel v vrstah požrt-▼ovalnlh delavcev ca domovino ne bo fcmalti tzpopolnleiML Z rodbino, kl ie v njem Izgubila edbatat) aiaau tmluiiia> waL kl n n — Otvoritev telefoarte centrale z lav- J no govorilnjeo v Straft Pri pošti Straža je bila dne 18. novembra t I. otvorjena te- i ItJonska centrala f javno govorllnico ra j krajevni in mcUkrajevni promet s omejeno j dnevno službo. Hkratl t otvoritvijo telefon- j ske centrale se je uvedla pri p< *ti Straža ! tudl telegraiska stuiba. Teleframl ne po~ iredaieio po telefona | — Grda razvada. V Lfubljanf te Je ! znova udomaćila razvada. da ae mladina, | zlasti ienska. sprehaja v itrnjenih vrstan i po oxkib troioarjih, drŽeC te pod psidul.o. | Stare.ti pasantl In nadložnt invalidi pa se jim morajo umikatl s hodnika na are do ceste, če hočeio mimo. Ta razvada je, n.ij-milcje povedano, breiobzirnott prve vrste, j Sicer pa je tuđi proti jasnim dolr-čbam ie vedno veljavueua cestno-policijskeca reda! j — Predavanje o lcenafeneffl fakonu ' o neposredu h davklh. kl fa pfi.cJi trcuv- . skl gremij v Ld-u, se ne vrši d^ncs dne j 5. t. m. kakor se je pomotoma poročalo, ! ampak v čeirtčk dne 7. decembra t. L — Anton kristali tapuiča Heljc? Za- ' jrcb§ka »Slubodna Tribuna« objavila poro-Cilo iz Oajeka, da zapusti koncem tega leta bivši minlsicr in bivii voditelj socijalnih demokratov v Lji«b?jani Anton Krist.in svo- : je «elo ptidonosno rnesto državnegA ' upravnika na dižavnem posestvu Hel]e. Na i tem mesti* bi moral Anton Kris'an ostati | do konca leta 1923. Čudno je, da Kristnn j zapusća službo, kl mu je đonaSsla letno ! poldrugt mfii'on dfnarjev dohodkov. Krl-stan »e namer.iva naseliti v Zagrebu, kjcr baje prevzame vodstvo velikega denarne- , ga zavoda. Kristan sam se ie izrazil. da ima v Zagrebu vr&iti »važno politično mi-siio«. Veleposestvo Belje ie bilo preje pasivno, pod upravo Antona Krfstana pa Je j postalo visoko aktivno — donala baje dr- j lavi letno nad 60 milljonov čistih dohod- • kov. Ako Krist.in rea zapusti svojo shubo. •e )• batl, da bo Belje sopet pasivno. — Motorna brizgalo«. Z ozirom na no- \ tlco ¥ »Slov. Narodu« glede usode motor- j ne brlzgalne daje ir.estnf magistrat alcdeCe j pojasnilo: Ucncinjka motorna brizgalna, za J katero se Je odlcčll občinskl svet, da Jo na- , bavi, ni nikakor n^.meniena za prostovoljno j gasltno druS'vo, p.-ič pa «a me?tno pokllcno i easllstvo. Pri takem orodiu 3e treba stalnih, j strokovno uaobraženih gasllccv, kar pa ! pro«tovol)na gasllska društva nikako* ne ' zmorejo že iz financlielnega staliSča ne. ker | nimaio stalno nsstavljenega moštva. Mcst-no poklieno gasi!stvo prejme naročeno motorno brizgalno kencem novembra meseca j ali pa začetkom decembra Iz Linča, med j tem ko 99 fcasflskl trenskl auto, kt Je v delu ! r tovarnl Stane Vidmir, bliža končni iz- f vrfcltvL Kar se tiče proSnje za oprostitev i carine motorne brizgalne, Je zadeva gladko ; rešena in ni bilo nikakih zapletenih akcij In ; }e mestna občina dobila iz Beograda Že ca- j rine prosto uvozno dovoljenje za to briz- < galno. Mestna cbčfnt glede carine ne bo : popolnoma nl£ prizadeta, ker ja gasilsko ' orodie sploh prosto carine. Kar se tiče splošnega, treba je poudarit! to, da je bila že davno nujna potreba ustanoviti pokllc-no gasilstvo. Za Ljubliano kot sredllče Slo- i ven";e je bilo skrajnl čas. da se modernizi- | ra gasilstvo. Splošno je pa pri nas opa- i iatl mržnjo do gasilske stvari, to se razvidi že iz tega, ker so gasilska druStva v tako vc'ikih ffnancijeirih težkočah, da niti rednih društvenih strolkor ne morejp kriti, kaj Sele da bi si nabavljala potrebne gasll- | ske predmete In orodje. Orodje pa, kar ga imajo, je staro ter xa LjubHano neprlmer-no. Vsled tega )e morala občina storiti to, kar je bilo nujno potrebno, modernizacijo j vsaj v malem obsegu, po načinu, kakor Jo Imajo mesta Gradec — Dunal. Kdor ve, koliko tovaren in koliko raznih Industriiskfh podjetl], sklidišč, rarnepa materijala In blaga, bencina« petroleja, koliko lesnfh skla- ; dlič se nahaja v mestu, tedaj mora uvidetl, ! da Je skrb za požarno varnost nujno po- | trebra. Ne grc samo hvaliti požrtvovalnost i ljtidl, kl prostovoljno Žrtvujelo svoj čas za gasilstvo, treba je tud? misliti, da Je treba dati gasilcu, Če hoČe pri po žar Ih ka} dosečl, v roke moderno gasllsko orodje. Na§e gasll* stvo do sedaj nima nikakih priprav za več-je bencinske požare, olma priprav za slučaj požara v kleteh, v sobah, kl so napol-njene z dimom ali s strupenlml plini, nima i nikakfh priprav za ?luč\i! požara v tovar-nah, kjer Je visoka električna napetost. Niti nima gasflstvo moderne brizgalne, kl bi zamogla mali pritisk mSega vodovoda rvi-šatl. Seveda bi trpela občina veliko iz finan- j ci;dnega stališča, Če bi nastavila \2 ali pa ' več mo2, kl bi bili samo ta to tuka}, da bi se vežball ra gasilstvo In čakall na požare. \ Treba je bilo stvar urediti praktično. Vse j stranke poudariajo potrebo gospodarstva < mesfne občlne In pa IzvrSevanje raznih del j v lastnl režiji. To se izvrsuje sedaj pri ga-silskemu uradu v malem obsegu. Deset mož, kl so nastavljeni, so večinnma klju-čavnlčarji, mehanlkl, mlzarjl, tapetnikt. Čev- j IJarjI itd. ter Izvrlufejo razna dela za mest- ! no občino v delavnlcah In sicer v dopol- j danskih urah la so obenem na raipolajro kot gasilska straža, med tem ko so popol- ! danske ure posvečeae samo vežbanju ia \ loli. MoJtvo se praktično vadi seda) le % . orodjem prostovoljnega gasllnega društva, \ ker Se nima občfna lastnega orodja. ima So- j lo o raznih nevarn"»stih pri po**rih bencl-na, strnpenni ptfnoT, reSevanje ljudi Iz PO-faril^a. »snitetna služba, veibanle vožnje ■ ivto, sploh vse^ kir sptda v gasllsko in rtlcvalno delo. S tem* da ie rdrutrno delo za okCino ▼ delavaicali ta pa gasiisko delo, t tem razbreaienjvj« atrofk« sa gasll-atvo, ker moltvo aatlufl s delom približno toliko, keHkor phiča občina moStvo potom : mesetnfli plac1. SeveIjo t \ ! browningom naravnost v sence in je bil na i • mestti takoj mrrev. Vzrok samomora je bila '■ | neozdravljr. a rcvmatiCna bolercn. l'okojnik i 1 zapušća ženo in tri nepreskrbllc-ne otroke. i i — Prijet mor.lec. V Mariboru Je bil v \ sredo priiet neki Ivan Katuniaii, kl Je ho- | tel pubegniil ćcz meio. PcliJski k«.-misarl- | jat v Mariboru Je debil namreč Iz Cirkve-nlce na Mrvatskcm obvcsiiSo, da je Kam-. man obdolJen zavruirc^a umora in hoČe [ radi (es:a ptbesniti na Francosko. Mo/.akar i kl je bal žasačen 3a v pr^vem trenotku, je | i bil izročen pristoini cblasd. i | — Trd lirhc*. Poscstnica Franla G:iilč ! Iz Kozar;j pri iJobravi je svojepa sina udarila po iirbtu. Ker ima pa cfcčko |»rcdno I j frd hrhet, si je mati zioinHa roko nad n,im In Je morr-la rr.dl tega v b^!r.i'_o. — Grozen umor v Gustanju. Na ?elov-cn Dri GuSterVii so n:!Š;i obcS'jne^a p^sest-niKa po d(irna«ie rji:Sni:\a. Njefc<;va /cna je i Izpovedala da se Pi.SnI?c ni sam obesfl, temveč sta g.i umorf'a Ins'r: sin s svojo ; ženo. Orožniki so Čcden zakonski par are-; tlrall. I — Najden utopTjcnec. VČcraj so po- tcsnlli iz Oru! orjcvL:-ja kanala pri izto-ku v Ljubljanico 45 let starega delavca , Antona liribarja. Br/kone jf; bil ta oni mož, čigar klice so čuli nekaterni! i. ki pa so mislili, da ic bil potapljajcći se ižanski župnik. j — Čudna Sila. Neki I71cfnl Slavko Iz I Ljubljane je na Uuna;ski cesti kjT tako ma-! lo 7.2. »5pas» z nc;>em oklal Vladimlrja Lampica, Ivnna Orfnt'ln In A!o;z:ja Ko-m^rja. Imenovani so hi1! prcp?l'iini v bol-| rfco, vendnr so n;!h v ^kodbe brezpomem-; bne. Nndebudnl Slavko pa je dobfl za i »spas« vabflo na poliri-o. 1 — Ncprevldcn deč-^k. Janez Mvarti Iz j Orelika pri Mav£L:;h je na p^ti v Sj'o slcu-i Jal žlestl nn neki voz. Pri tern ;e pa z nc^c j po renrevidnnstl znScl med kolo, kl mu jo ; je strlo, PrepePan je b'\ v bolnico. i — Priporočfjlv prijatelj. Ani^n Kovač ! \t Dobrun} (n France KoctančfČ iz Sadinje > vss! sta pnpivata v neki jr^cti'nl. P"d! »po-i Iltfke« ?e je med njima vnel prepir in konec Je bil, da je Kocjančič pojrrrbll nož in sunil i Kovača v levo stegno. Slcdnjejja so prepe-i ljali v bolnico. I — Kino TlvoH. Ali si že viđel »Ma-| ciste in Javanka«? Ako se ne — hitro S teci po vstopnico. kajti samo Še dares \ in jutri se predvaja. Paziti pa moraš, da ! te pri blagajni ne pomečkajo. Tako sta \ govorila včerai v ^elcnburgovi ulici r.a \ promenadi dva prijatelja. In res, ćela ! Ljubljana se je včeraj smejala atrakci-jam glasovitega her!:ula Maciste. Zato-rej pozor, predno se film »utrga«, in raje danes nego jutri si ga oglejte! V četrtek I se vidimo v »Divji Afriki«. ! — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 26. novembra do 2. dec. Izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 17 ■ oseb, 7 moškega in S žen?kega spola (1 i tujec). Smrtni vzroki: jetika 2, otročiška vročica 1, možganska kap 1, srčna hiba 1, rak 1. slučajna smrtna poškodba 1. ! drugi naravni smrtni vzroki 10. Med tem časom se je rodilo 23 otrok (2 mrt-vorojenca) 15 moSkcga in U ženske^a Fpola. Naznanjene nalezliive bolezni: j davica 1 slučaj, otročiška vročica 1 slu-i čaj in 1 slučaj tralioma. — Objava! Obrtna z^drur:^ Čcvljarjcv za Luib!"ano in okolico nrzmnj.i svoiim j ceri. rnročnlkom in od^cmalcem, da je na na scii dne 3. dec. 1Q22. z odobrenjem vseh č1?.nov zadruge skJeniln nad?.l:e delo izvr?ievatl le proti tako^njemu plačilu. i Umeven Je ta sklep snm nb sebi, ker morajo čevliarskl mojstrt tuđi vse bla?o In dru se življcnska potrcbščine takoj plaćati. NaČe!stvo. iŽPREOŠOBIK/L ! L.IUBL.IANSKA POROTA. j Pod prcdsednfSfvom predsec-nika i đcželnejra sodtščn dT. Otnna Papc/a se je včerai otvorilo zimsko zascdnnje i ljubljanske porote. Porotne razprave j trajajo s?.mo tri dnl. \fčernj se ic vršila i razprava o uboju v Tupaličah. Dno 13. | septembri 1. 1. sta popivn!a v Tupoličah v gostilni MiMctovi AncTrcj \'ovnik iz PotoJ in Pmn Kcrn in sta zn^a v rre-pir. Ko stn 51a iz jro^tilnc. je Korn z'"1-! j?af, Vovnik pa z odrrt?m ro'cm za | nj»m. Pori i tel ga je in ga večkrat sunil j z no?em. da je Kcrn znd^t smrtro v srce kmalu nato izdihnil. Obtnrcnec Vov-j nik, ki je znnn kot nnsilen človek, se je ! ragovnriai. da je bil ropo'noma p;i;;n. i Porotni'vi fo potrdili Vriv 'o ruVia z i 9 : 3 glacovf. nnkar j<* bil Vovnik obso-i jen na ? leti tc?ke Icče. — U^ol ni Viču. Pnura porntm rar-prava se tc vrSHa proM dclnvru ?!Mvič'» kl se fe dne 29. hiljin sr>rl v opcknrn? nn V!?n t de!a\rem Trc:ovČičem m ga pri tcj prl-llkl udaril s slfonsko staklenico s tnko si'o po ghvf, da se je r?rbila. TrrovJ'^ ;c r-di radobl:cnTh r>r?Vndh trVom dnevn v b-^tnf-cf nmrl. ^IMvffi »e b't radi prekoračenja i sllobran^ rb«o;en na S me^.^v zT>ora. I — Zimsko porotno ra»cdan?e v M2r=bo-n se prione 11. decerrbra t. 1. fn o-cr T>rl-! de'o pred porotom 11. decembru Mnks Knc-j bek. posIHen'e, bnmftel! dr. Stor: 12. d--I cembra Mpri r.irkal. po?l?r, br?nl»ell dr. ! Irr«1!?. Knrol RlbfJ, nmor. preten. branf ell dr. Mtlller; 13. decembra Joslo Mnre. Iv-?n Kramer, prsiljen;e. branlteli dr. tJp^d: 14. j decembra Iva« žcilfk. ubo>, 15. de'f-nhrr i Ivan Stubec poicverba, goliuiljau branitelj i to* Irgall^ w - ■ <*- ^^- ~~*0»l — Maribor, 5. ucccmira. (Izv.) V Slovenski ulici se je danes zjutraj do-g(jJila bira.Mia eksploziju. Ui.oii 7.30 se je začula pri hiii it. 13 slina Uetc-na-cija, ki jo je povzroCila moćna eksplozija. Zračni pritisk je dalcč naoKuli po-bil vse šipc. Eksplozija je bila kratka, a tembolj katastrofa.p.a. Ko so potcin ljudje vdrii v Iiišo št. IS, se jim je niulil grozen pri/or. Na dvorisču je bila de-iavnica pu^karju Cupiča pepoinemu porušena. Takoj so pričeli z re^ilno akcijo. I/fjod razvalin so najpreje pcteirrili puSknrja Ivnna Cup'Ca. Hil je te/ :o ranjen. Otcl si je življenje na ta nač.n, da je v momentu, ko je nastala eksplozija smo'Jnika, skril glavo za rakova'o. PoIck de'avnlce stojcCa hi^ica je Mla pcpclnoira razdejana. Izpc^d razva'.n so potcjrnili hi§nlco Ano škrbine in rje-ncjra llmcscCncga slr.jka Antona. C^a sta Hi!a mrtva. Kako je nasta'a cksp'ozija. 5e ni urodr.o uprotovljcno. Znano je le. «.'a je Cuplč ime! velike zalotre smoc'nika. ki je bil u^lTotnpljcn \z Avstrljc. Nekatrri pr'povchnejo, da je dane«? okoli 3. zjutraj pri*!n neka mo^ka nseba v c?e?nv-nico In kmrlu nnto izumila. Čim je Cu-pič danes stopil v svojo delnvrico, je nastala ckrp'ozija. S'ucnj je ze'o tra-zičen. Zanimivo je, da se jo Ctip?- hrn-nil c?r,ri svojo hZtr ?,\ ^tno trj?o\\Mi Kn-štinlu, ki se je pred dnevi sam ustremi! vsleđ ncTečne IJi^cthI. D5?iisi. - li. PravO!rr?(?a ^r1^ d^^rl ti-]? £■■*-pls: V 5t. 271 z dre 3-i nov. v NanrtMi ;ri je neznan dr^f^nfk nćitr!, da ^cm bil pred letom 1918 »r-(:dmnrkovec« in da sem m:-fl vojno '■'b^jjatei. Dorijnccn d"p?^n!ka p-^'v-vam. d:i to dol^'tcv tak'] rrcklfjc Icr jrn v narpr-vren shičp'u ir-^on'.rem ri^c-!-.^^ obrekovalca In lnčrrki. F'.il sem od icM ton do 19!« s'-nraj ncrrcfr.^nme pri vrt"nklh In Stlri leta kot p. v. m fronti. TorcJ rf^cm moRel ničesar za5!t?/itf, Se rr.nnj pa oh^zr.-teti. Imamo pa pN'Čke, kaferi so princ*-! celo svoje nreino/eti-e v telovniknvem že-pu na Koroško, srdij pa se hvnli:n da so rniicnr.r.:! in pri vsaki pril-'rnsfi bnvi men.lajo. Torej r.a d:sn s podplsom, da si i pogledava v oči. Proti ođ.-ovnrnernu uredniku Napreja sem voiil toilbo. — Kabcr, trgovec. i — Iz Zsornjle B'5'r!ce na Štabr-?kem nam pisjjo: Te dni sem pot-.-val v Zgnrnjo Bistrico, ki je Iz slula pred vojno kot ona najzagrzenejših neniskutar-skih vaši v bivši Štajerski. Upal sem, da se bodo razmere poboljšale, vendar sem bil razočaran, ko sem sliSal na Inst-na ušesa, kakšno mnenje vlada med temi nemčuril. \r5:e. kar je sl.">vensl;ega, zani'ujejo in povcličnjejo lpivši ncni5ku-tarskl režim ntkdan^c Orr^ovc kUkr. ( Posebno se odliki'jeta v tej nesramnosti ; neki Fran in Anton Tramschetr. Zabav-liata vse vnrek. in Če ibna ka/ff. ?c latila tuđi dekansko. Pred nrkai tedni sta napadla nekc^a stalka, zavednega Slo- • venca in ga tako prctepla, da bi kjrnlu i podlegel za dobljcnimi pos-eodbami. PrU 1 zor je opazovalo več oseb in ko so bile poklicane kot priče k sodniii. sn s'*>.c:l.'1.s- no pod priscfco izpovcdale, da ni-o nt- •. česar videle. Njih za^rJzcr.ost proti S!^- | vencem jim je celo pod priscjrn zaprla oči. Da so razrrerc t?.kc, je pač kriva j Kukovčcva politika, ki stremi za tem, ! da se zopet deli Kraniska in Štajerska, S katera bo z<^ct v pop^h:'\ ob'nsti Omi- I gnvih pristasev in ognjisče panscrrna- ! nlzma. • __ Tnlro *c prtv! \z Po'zelc nam v'^t,- ! jo: Na pra-rik ujedin'erva dne 1. t. m. ie i vl«cla v nekd-1' zprr'zcni nen^ait"-^! to-; varni nn r^l/c!I lepn nova drZavra z^sf^va na vi^ol.em dro.^i!. A'rd^tvo tovn^ne Hr. \VHdT. In^. I-akot ter prckurfst Torm?J?) udele'tio se fe polcs dnij:crra tovrr:^ykcKm nradniStva (Viz.iak. Post Itd.) knrp^T--T:vtio 1 slavnrstnc rna?5e, kar Je napravilo rr'^ili- ši vMs. Vi'.!?tl je. da je zavci po n?r\*^i-;ll- . z?.cf."l ie nckdaj prornncir^.ne tovnrnc j?"t'm i Jadranske banke v sednnil Stroilini, lr^nl in krmični lnd':s,tr» dn:Tl — Jijjros^vcrr:a je [ rc'rla ::^: | »Slov. plan. društvo« 10) dlnnr'sv. »V vc;nl or!-n?fc voiakc: 100 D !rt dari'o jtk. Fran in Rože Krnpcž mc?to venca na krsto pok. Josipa Turka. — (josp. Andrc? Žuljrn \i. Plcm^n1. «e-ćal v CcrknLi, in n:c^ova sopro^i Pranja sta darovali o priltki krsta sin Tka za: pndrii'nui JiiRcsTovcnske Matice R^-ke': In Ccrkn'cn pa 50 D, za podružnico sv. Cirila in "•'coća v Cerkni.-l 50 diinr'ev. FPTOKKM'tČNC^TOVRRN* štev. 277. »SI. OVC NS Kl NAROH« dne C decembra 1922. 5. stran. Najnovejša poročila. Ifio sestavi novo vlado? — Beograd, 5. dec. (Izv.) V političkih krogih sodijo, da poveri kralj najpr-■ o sestavo novega kabineta zopet Nikoli Pašiču. Ker pa Pašič poverjene misije ne bo mogel izvršiti, bo krali !zr.>-cil nalogo, da sestavi novo vlado, Ljuoi Davidoviću ali Stojanu Protiču. Ako Jo-bi Davidović to misijo, stopi koj v stike 5 Hrvatskim blokom. Isto namerava sto-riti tuđi Protić, kateremu bo slcdil velik del radikalnega kluba. Demokratski klub pred razkolom. — Beograd, 5. decembra (Izv.) V demokratskem klubu se je danes dopol-dne pričela razprava o političnem položaju. Nasproti si stoiita Davidovićeva in Pribičcvič - Zeriavova skupina. Debate so burne. Nasprotja med obema skupinama se poostrujejo. V političnih krogih zatrjujejo, da priđe v demokratskem klubu šc danes do končne o d -ločitve. Razkolv klubu je neizogi-ben. Ker ie većina na Davtdovićevi strani, grozi Pribičević s secesijo. Sesfanek dr. Nincića z Mussolimjem. — Beograd, 5. dec. (Izv.) Po poro-Čilili Iz Lausanne se na svojem povratku v Beograd sestane zunanji minister dr. N i n č i ć z vodilnimi faktorji italijan-ske zunanje politike, tako tuđi z držav nim podtajnikom Contarinijcm. — Rim, 5. dec. (Izv.) Ministrski predsednik Mussolini se sestane v Milanu z zunanjim ministrom dr. Ninči-ćem. Po sestanku odpotuje Mussolini ▼ London. 9mk\ pre'dlop! alede morskih ožfn. — Lausanne, 5 .decembra CSv. br. aO Komisija za teritorijalna vnrasanfa je im^a včeraj sestanek. V razpravi je bilo vprašarne morskih ožin. Se^tanka sta se ndele^ili tuđi boćarska in niska de!e°rnc^a. Izmet p?»sa je pedal načelne točke, do kate-rih se \ir*. rediti vpraSanjfe in vodit! de^atn. Čfčerfn ie v fmenn ruske delegacije nn^b^rl Hnvne zahteve ruske snvfetsVe vlade, kl so: I.Svohoda morskih ožln za tr-govske ladje, 2. Prepoved plovbo vojnih ladlj skozl ožine. ' 3. Priznanje pravice TurčUl da srne morske ožine utrdltL Duca in Stambolijski sta razložila stališče svojih vlad. Končno je Izmet paša omenjal, da se ruski predloži načelno in bistveno strinja-jo s turškimii zahtevami. Komisija se je nato razšla.. Dan prihodnjega sestanka ni bil določen. — Lausanne, 4. dec. (Izv.) Seja teritorijalne komisije je bila mestoma ze-lo živahna. Splošnc je na seji vladala velika napetost. Izmet paša je nagla-šal sklepe angorske vlade, da mora bitt varnost Carigrada glavnega mesta Turske in sedeža kalifata za vsako ceno garantirana. Na temelju tega sklepa je Turčija pripravljena skleniti pogodbe, ki ne bodo kvarne interesom Turčije. Lord Curzon je ugovarjal in zahteval, da zavzame Turčija definitivno stališče glede demilitarizacije morskih ožln in kontrolo od strani Društva narodov. Izmet paša je nato odgovoril: »Nimam ničesar pri pomni U«. Prijava terjatev in dolgov naših državljanov na Čehoslovaškem. — Beograd, 5. december. (Tzv.) Mi-nistrstvo financ opozarja, da je podpi-san protokol med delegacijo kraljevine SHS in delegacijo Češkoslovaške republike glede terjatev in dolgov naših državljanov na Češkoslovaškem. V glav-tiem se opozarja na pogoje in na čin prijave terjatev in do!gov, ki je bila dne 15. novembra t. 1. na drugi strani »Službenih Nov.« St. 256 objavljena. Rok za prijavo je podaljšan do 30. decembra t. L Otvoritev razorožifvene konfe-rence v Moskvi. — Moskva, 4 .dec. (Izv.) Po poro-čilu niske brzojavne agenture je Litvi-nov otvoril razorni i *veno konfrrenco. Na prediog poljskoga delegata je bil Litvinov soglasno izvoljen za predsed-nika konference. Litvinov je nato preči-tal izjavo sovjetske vlade, ki je pripravljena zmanjšati stanje niske vojske tekom dveh let na četrtino sedanjega j staleža, t. j. približno za 200.000 mo£, toda Ie pod pogojem, da vse razorožit-veno pogodbo sklepnjoče države zmanj-sajo stalež svojih vojsk v istem obsesru. DaTje predlaga sovjetska Rusija radikalno znižanje vojnih izdatkov in med-sebofn! razpust sedaj obstoječih iregularnih vojaških formacij. Obmejni kraji naj se dalje proglasijo za nevtralne. Končno je Litvinov predlagal izvolitev treh komisij, ki naj prouče vprašanje razorožitve, vprašanje znižanja izdatkov za vojaške svrhe in vprašanje o ne-vtrainosti obmejnih krajev. Spor radi beonradskega tramvaja. — Zagreb, 5. dec. (Izv.) Spor radi beogradskega tramvaja priđe pred posebno razsodišče. Belgijska vlada je sporočila našemu zunanjemu ministrst-vu, da je belgijsko tramvajsko društvo sprejelo predloge beogradske občine. Odobrilo je prediog, da se v Zagrebu sestane posebno razsodi<če petih čla-nov, ki ima spor med občino in društvom končnoveljavno razvoditi. V to razsodišče imenujeta občina in druStvo po dva Člana, petega člana enega Svi-carja pa izvolite sporazumno obe delegaciji. Pred stavko tipoarafov na Češkoslovaškem — Praga. 4. dec. (C. T. K.) Pogaja-nja z zastopnikl tipografnv so se danes v Pragi začela. Kunčrla so breztispe-?no. Mogoče je, da iz^ruhno stavka tl-pografov. Vstasko gibanje v Trakiji. — Sofija, 4. decembra. (Bolg. brz. agent.) Listi objavljajo podrobnosti o vstaSkem gibanju v zapadni Trakiji. VstaSi so na več mestih imeli snopade z grškimi vojaš:\imi oddclki. D.)lgnrska vlada fe sklenila ohraniu nevtralnost nanrani dngođkom na Gr*kein. Storjcne fo pa bile ediočna udredlie v varstvo meja. Politični položaj na Poljskem. — Varšava, 4. decembra. (Tzv.) Agrarna stranka pod predsedstvom Wi-tosn je soglasno sklonila, da kandidira maršala PilsuJskega na mesto pred-sednika republike. Bivši minister Rataj je bil izvoljen za predsednika poljskesa sejma z 252 glasovi desnice proti 177 glasovom levice. Za predsednika senata je bil izvoljen Strambeczinski s 56 ff'a«ovi proti 40. Izgon grškega princa. — Atene, 4. decembra. (Izv.) Na degradacijo in izgon obsojeni grški princ Andrej je danes na neki angleški vojni ladji zapustil GrsTco. Spominjajts ss Družbe sv Cirila in Metoda! Borzna poročila. — Zagreb, 5. decembra. UzvJ Z.:k!lu-Ček. Dc\ izc: Curili 13.65, 13.73, Pariz 5/,25, 5.075, Lr.ndon 324.—, 329.—, Berlin 0.9J, LIO, DunaJ i.10, 1.15, Fraju 22c.«u. 2J>.50, Trst 3.5o5, 3.605, Ncwyork 71.5J, 72.5U, Budimpešta 3.15, 3.45. Valute: dolarji 70 50, 71.50, lira 3.525, 3.565, češka krena 2.25, —.—, švLarski Irank 13.0U, —.—, fiaiicoski (rank 4.975, 5.' 25. — CurJi, 5. decembra. DannSnja pred-borza: Zagreb 1.80. LJeriin O.OOo, Uunaj O.UO76, Praga 16.85, Miian 2(j.5o, UuUiinpe-šta 0.23. London 23.93, Pariz 37.10, Ncw-vork 5.285, liukarcSta 3.35, ^ofi.a 3.5'). — Cur:h, 4. decembra. (Direktno.) Z,-greb 1.S5, Berlin 0.0637, Milan 26 2J1, Pari/ 36.85, London 23.88, Newyork 5.2725. — Praga, 4. decembra. Zagreb 4.15', Rer!in 0.3925, Milan 155.5i>. Pariz 222 50. London 142.125, Newyork 31.30, Curin 5.9). ~ Trst, 4. dccembra. Zocrcb 7.—, Berlin 0.25, Praga 64.75, Pariz 142.—, London 91.15, Newyork 2)25. Curih 384.—. — Berlin, 4 decembra. Z igreb 113.—. Prasa 2(.3.5»). Milim 4U8.—, Pariz 585.—, London 37.150.—, Ncv york 8350.—, Curih 1575.—. — Dunaf, 4. decembra. Devize: Zagreb 212 75, 2M.2S. Beograd 971.—. 973.—, Praga 2272.—, 2278.—, Curih 13.485.-, 13.515.—. Valutv dinnrl 958.—, 9f>2,—, Češka krona 2255.—, 2205.—, curiSkl frankl 13.400.—, 13.460.—. Sokolsfvo. — Telovadni vcicr Sokola I. se vrši v Unlonu v četrtek 7. t. m. zvečer. Začeck ob 21. Telnvadne posebnosti so pri žen-skem nastopu proste vale, zvezanc z med-litrami, In devetorica v ženskih plesnih ci-blh in prehodih. Mritvo Izvaja poleg dr:i-je-jfa boks na todbo, orodne vaje m. trch konih, posebno 'Mkovlta bo mnrnvska be-sedu v moravskii. narodnih c š h. — Društveni crkester spopolni telovadrl nnstop s konrertnimi točkams. — Po končr.nl tc'o-vadbl sledi zabava pri pogrn^enih mizah in ples. — Sokol ▼ Vc!. La?3 fi ]t vprlznrrl v nedeljo popoMne 3. decembra A. Funtkovo »Tekmoc, drama v trch deianiih, v prici VcrnvSek - BorŠtnikovem spomeniku. lj:ra je nadvse dobro tispela. Zlast! <=o d^bro re-lili svo;e vloge: br. Mravlje (D?.neO, Jo?l-ca HočevrTjeva v vlojji Star.e in ?!^mej kot Lesovln. Nadvse pa «e !e odlikoval Smo!ej ki je bil Lesovln z du§o In telesom na odru. Občinstvo je bilo jako zadovoljno. Poizvetfbe. — Izzubih se Je 3. decembra 1922. zlata zapestnica (obroč) od Ravrrknrjeve do Linhartove ulLe. Po§:en ncfdiieli se prosi, da odda Isto proti primerni nagradi pri s. ITcbš, D:na:ska cesta 36. — Poizvcdba. Dne 30. nov. zvečer ob prlreditvi št"ak. društva je neki zlobnež odnesel iz veže kazinskega p^sl^pia K-Krapcžu zgnrnji železni ponikliani del že-lezne peči. Isto noč je tuđi nekdo odlomil drog z zastavo v ŠelenburgovI ulici In zastavo odnesel. Ako bi kdo ved^i za storil-ce, naj sporočl g. Krapcžu proti d^br! aa-gradl. Bazno sluarL • Achl.Ic.uii. Njegova us^da ;e žalostna. Krf pripada sedaj Wrcij in razkoina palača, kl .o je dala zidati ces^ri.a Eiiz..bcta fn kl ie bi'.a pozp.'.'ie v pr-scs.i Vil.e/r.a II., je popolnoma z:'pužćena. drška vlada ne ve, kaj bi počela ž njo. Jo protlati? Prav icžko je n xj i kupca, ki bi bil v stanu p'.-.čatl ce-no, ki jo ic Achilleion vreden, to s- pravi približno 23 milf.cnov irrneoskih frankov. V priča!iovan.:u te^a redkc^i p.i :.i bi bilo p.i treba vzdrževaJ F-i'-to, kar b: pa bilo zvezano s t< likirni stresni, da je p.:ljča prepuštena svoj usedi in bo kinalu zaCcU i^zp.idati. Sic tranzit gicria munči. * Sežlganjc rarl čcv. Krcmr.trrijl ▼ NTtm!i;i imjio pnl:..) čc'.a. V Lerllnu sc"zo d;;n'v.s 30 do 35 o mriijev. Doslej je bilo v nwi..ških Krema;or'ih vpcpLl-cnih že nad 200 lijci. tr^p^l. Trcbki za scii^an^e stalno na-rušča;o. 5c/iganje se vrši pri priblilno 1 <)«>rv° C. Preostali nišo vedno sotovi, da dobe pepjl svoj: v, ker s^ po krematorjh česti.krat scžsc skupno po več tn:p:l. Pri rdrrišCcnem ćioveku ostane do Z/'i kg pepela. * Prva đr2i\ ?/rnska dolžnost Je fcnl-tcv. An^orsr:a vlada je pred'r/.iln sv>j:i na-rodn! skupSĆini zakonski nacrt, ki pravi v svo.em prvem členu, d:i starest za zakon se do! jća z 18. letom. Kdor se ne poro*:!, ko je star 25 let, bo prisiljen k temu. Ako je dotična oseba rmrda bolna, se jo v starosti 25 let naiančno rr^'š^c in samo aka ima reozdravljivo bolezen, os:an^ ncprro-čcn. Ako cre moŽ na potovanje in ne more svoje žene vzcii s seboj, n\"rn dobiti od lokalne oblasti dopust. Ako mora živctl dulje ćasa prr č od svoje žvv.a, pa razpol.i^a s sredstvi, se mora drugić por: ^ ti in pri povratKj svojo drugo Zero s se' ^i prlps-l.a:f. Kdnr ima ob svojem 5"). le'.u snrno edino ženo, pi mu sreJsiva dovol ijeio, da bi laliko imel še jedno, je cbvezpr' skrbetl za jedno ali vci sirot. ako si nco nako-pati na rnme še drusc žene. Lijaki so oproS:eni porane drižuest! do ki-nca svojih studij. Tako se ic baii, ča ;>-* mnogo turskih dijakov studiralo zelo cl -,!;o časa. — KlpUng Fn Snla. Znameniti anslc^kl romanopisce R::dyard Kipl^nj, kaicrcRa i Džunsio in^mo tuđi v s!o% ^nščino prcve-; deno, Je pisal te dni rcktcriis pariške unl-verze pismo, k;er pravi, da so ro njeetvom mncr.ju ure, ki so posvečene intelektualni vztroji otrck v Pranc:ji, prcStcvilnc in tla to vodi k prenapetrsti d.;!ia, ki }e zdrav)n mladine -cio škodljiva. V An^UH ra se preši ravno v nasprotnem smislu, otrejf roje pre-vcČ sport in se pruimlo uče. Kir'insr mi^'i, da bi bilo naib'Ije. če bt mrdnarodna k^nfo-renca dol^čila dol^nst V5=?kdnnic?:a dušev-neza In tclcsnejra pouka. K temu rripomnl-mo. da se v naših šrlah čisto po nem-kem naCinu Še mnn^o mani pnji tclc^na vz?rja ▼ š<".lah knkrr v Franciii. če smemo >r\nh t:ste bore dve ure telovadbe na teden im:n vati »telesno vz2ojo«. Ravno tu bo treba najvc3 reforme. Glavni urednik: RASTO PUSTOSr.F.UŠEIl Ođzovorni urednik: Valentin Komtar. -•X A* ■ ' • ■ • ■ . ■ 1 Gumiievi podpetnlki In podplati '^ ' \. w«m ohranl jo obu" ^^\ t«w trajno jtt / od-iia. Pouve se Kolodvorska ul. 26. 1063"^ Tiršlii" i5fem. Ponudbe rod .Nagrada 10.000 K 10367* na upr. Slov. Naroda. Pozor penzilontstl! i Lahko oprav io proti brezplačni hrani, par w dnevno v .uradniSki menzt* Pre5ernova ulica 9. Javiti dnevno od pol 7 do 8 ure zvečer. Nastop takoj. Naša nadvse ljubljena mama, stara mama in tašča, gospa IVANKA KDI ro!. CELI69J j je po mukcpolni bolezni, previđena s tol.tžili sv. vere, i danes ob 6. uri zvečer v 65 letu svoje dobe mirno j v GospoJu zaspala. Pogreb se vrši v ponrdeljek ob 15. uri te hiše j žalosti na tukajSnje pokopališče, kjer se truplo položi I v rodbinske grobnico. Sv. m^še zadušnice se bodo brale v tukajšnji « cerkvi sv. Stcfana. | POSTOJMA, dne 2. grudna 1922. ŽaluJoSe rodbine i Kutir?, Milovao, Kn^žič, lm cente, Jiuca, Đaršiner« ! Zahvala. I Vam vsem, ki ste ob nenadni in nenadoraestljivi izgubi našega dragega Jožeta Turka, sod. avskultanta čustvovali z nami, nas to^žili in mu izkazali zadnjo čast, izrekamo našo ! I najsrčnejšo zahvalo. j V dolžnost si pa štejemo izreci še posebno zahvalo vsem g. tova- j rišem pokojnega za njihov težki pot v gore, g. pevcem v Kranju in Ljub- . Ijani za njihov zad.jj. pozdrav. Podružnici slov. plan. društvu, Sokolu, ga- i I silnemu društvu, Kolu sestara in čitalnici v Kranju, društvu sodnikov, za- I I stopnikom višjega Ui dcželncga sodišča, državnega pravdništva ter delegacije j I ministrstva financ, kakor tuđi Plantnskemu društvu in Sokolu I. v Ljubljani, dalje sportnemu klubu Dren in Ilirija, zastopnikom ofic. zbora in raznim | I organizacij, sošolcem, prijateljem in znancem poKojicga, vsem za njiliovo Častno spremstvo krasne vence in sočustvovanje šc cukrat izlucna hvala. ¥ Ljubljani dne 4. decembra 1922. I Rodbina Turk-Reichsr. Stran 6. iSLOVENSKI NARODt dne 6 decembra 1^2 Stev. 277, Angleščino ln klavir po4u?a?e začetnike za ntzki honorar fina gospodična. Poljantka cesta 13 II, ltvo.____________________________12634 Mlad človek "**> f trgovsko izobrazbo, vefi£ srbskega tn nemtkegt jezika ilče mesta kot agen. ali potnik za Srbijo event. z dnevnico lu provizijo. Ponudbe pod .R. S. B. possrcstante Beograd*. Sprejeto preko biro|a .Reklama* Knez Mlhailova ul. U Oprema na prodaj. kotnpl. spalnica in kuhinja lepa, skoro nova. Naslov pove upr. SI. Nar. 10644 Proda se 5 lepPi kon}, dve kočiji ln nekaj težkh tov ornih vozov. Poizve se pri Vinko Irtajdlč, Kranj.___________________10647 Diplomirani eiektro-tehnični Inženjer Ivlcarske nnl-verze, vešČ vsakega pisarni^kega dela. poznavalec razmer v Srbiji, ki ima tr-govske zveze, išče mesta v Industriji ■voje atfoke. Ponudbe je poslati na upr, Slov. Naroda pod .SS 30 1« 646" h zdravnike! Zbirka modernih medicinskih knjig je na prodaj. Ogleda in več se poizve v papirni trgovini .Tičar* St Peterska cesta. 10621 Siinnfi ter proda nekaj poHštva in kltara. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 10622 Već vaponov ajde lepe; rdrave, se proda. Pismene ponudbe ta naj pošljejo na Wrdko Import .Slovenija" Eksport, Ljubljana, Gosposka ul\c* 4. 1642 Hlad. mtelii. miolemi vsestransko porabljiv, vojaičine pr st, iiče prtmerne alužbe. Naslov pove npr Slov. Naroda. 10625 Sukanec pristno angltftkl (okrog 103 Spui) te ceno proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 10645 Elektromontaint ▼od]a r tem fas« obratovodfa etektr. centrale Želi premeniti službo. — Ponudbe pod .Perfekten 10626* na opravo Siovensk Naroda. 10626 Sprolme se kompanjon v svrho rasftrjanla obrata nove, dobro vpeljane to vir ne v Sloveniji Pojisnfla daje Robeit Wailand, Ljubljana, Slom-Skova uUca 4. 10632 Zahvala. Za nebrojne čestitke k naj ini zlati po-roki «e vscm prijateljem iskreno zahva-lj.Jeva. 10531 Kaspar in Elizabeta Gasperin ________VI*wJ« gora,_______ lm zastognikas za prodajo kemtkalij na debelo. Predstaviti se je v torek in sredo od 10. do 12. ore Gradaška ulica 18. 1. nadstr levo, drogače psmeno na upravo Slov. Naroda pod .Kemikalije 1C627* Dotn postrunsM zaslužcK se nudi knjigovodju-strokovnjaka, kl bi hotel poučevati uradnika nekai večernih ur na teden zaključke trgovskih kni r in sestavo bilanc Ponudha pod .Bilanca 10620" na upravo Siovensk cg? Naroda. 106J0 Zenit na ponudba! r.jubMančan, 28 let star, glasbenik, želi v svrho ta-cojSnje Ž<*nitve znanja z do 25 let staro gospodično z dežde. Po-gol: neomadcže^aru pretek ost in nekaj premoženja. Le resne ponuJbe, ako mogoce s sliko, pod Sifto .Pošteno«r na anončno družbo A'omi Comr»^ny. Ljubljana, Kongr* sni trg 3. 10633 Prodalo se 4 parcele Istotam nnprođal ftencln motor z8.iohp, v najboljšem stanju, skoraj nov malo rabljen. 10640 PoIzto se veft Grnbaiievo nabreil« il 22. v najlepši legi v Ljubljani Prule. MARASKINO MORPURGO CaSIca teg« delikatnoga likerja |e nepopisen užitekl Pri poro tamo! COGNAC DALMATlA MEOICINAL ln druge Izbrane llkerje, žgania, ekstrakte In slruoe. PRVA ODLIKOVANA DALMATINSKA PARNA DESTILACIJA V. MORPURGO, SPLIT Zastopnlk: Adolf Kordin, Ljubljana« Beethovnova 9. Priraerna darlla za Miklavia in BoZlt so tuđi čeolji kateri se dobilo v vsah velikostlk ln raznih obll- kafa po znatno znlianlh cenata od priprosta do naiflnaiia IzpaHave pri tvrdkl HNT. KRISPER Rlestnl trg 23 (nasprotl raiooin) io sic« otroSki od Din 25*— napral ženski od Din 100*— napral moški od Din 140-— napra) HUal Ccolfl ta gjnnaie razne kakouoitl po znlianlli eraata. V ponedeljek dne 18. decembra 1922 ob 10 uri dopoldne at vrli na licu mesta v Mariboru, Mlinska ulica št. 15 prostouollnn javno družba. Proda se hiša z vrtom. V hiši se vrši »tara gostilniška obrt, poprej znana Šoštaričeva gostiina. Nainižja ponudba iznaša 2 milijona jtigoslovanskih kron. Po-nudniki morajo pred začetkom dražbe položiti 10 •/§ varlčine. Hiša se proda tuđi pred dražbo, ako kupee to želi. Natančnejše podatke glede dražbenih pogojer, obsežnosti objekta i. t d. dajeta lodni komisar dr. Franjo Firbas. notar r Mariboru ter zastopnik lastnika dr. Franjo Rosina, odvetnik v Mariboru._______________________________________________1052° Gostilno vxamem v najem alf na račun. Ponadbe ood aGott ioa 10462" na upravo Slov. Naroda._________________________jQ4?-2 Prođajalka lift »esto v ipecerijski trgovini Ni-• op lahko tako}. Ponudbe na uprnvo Slov. Nafoda pod .Specerijska • roka 10553-. Za manjio parao opekarno prf Ljubljani itro|nlka kl je vei* celotuega opekarskepa obrata. Ponudbe plamene ali ustmene na ohrtno-k redit no za drugo v Ljubljani, Pr »Jakova ulica 3, pritlifje. 10555 Dva zelo dobro ohranjena motorja na bendn i 4—6 konjskih sil, se radi nabave elekt. motorjev ceno prod-sta. Pojasnila daje L. Oi\C, Marijingrad p. Mozrje. 10521 OIivdo Bije garnitirano čisto br«z vnake nrlmrsi pn-silja proti plavilu po rtošti ali ?e>znici v pločevinast h roso Ja h Adam Pestorlć, Zcleznika (Boka Kotorska). 9848 Išiem spretnefia delavca s pHmeaio lotsko Iz br/zbo, fc! bi ime I veselje do fabrikacije pap^n'h i^d-tkov. Biti mora voja'č ne prost I- BonaĆ sint Čopova cesta 16*. 10354 Gospodična kl Ima veaclje. da se v trgovini izob-rarl, liče mesta v trgovsk^m poijetjn, ali trgovini bodtsl v Ljubljani ali na deželi. Ponudb- na nn*avo SI. Naroda pod .Trg podjetje 10595*. Družabnika 5 50.000 Din i*.Čem k Že obstoječemn oodiet u. Zglasijo naj se tišti, ki latiko kapital takoj založijo in v pis. poslih o^ebno sodelujej ». Ponudbo na upr?vo Slov. Naroda pod .E^istenca 10563*. Kontotistk'nja sa ne$to znanja slovenskog i perfektno srpsko-hrvatskog, njemačkog i talj.inskog jezika, strojopisa, nicmač^e vtenografije kao i svih ostalih urenskih p< slova, traži namje'tene u Ljubljani. Nasiuo službe mnguč 15. januan. Ponude pod .S. D. 105^7- na upr. SI Nar. 1(597 Proda se hmetto posestvo radi posebnih vzrokov r^ zelo ugodni ceni a i se odda na dal, ^o d bo v najem pod ze o ugodnim! pog' ji. Pontidbc nod .Posestvo 10S69" na upravo Slov Naroda.________________________1069 RUDOLF SOKLIČ asistent jr*. Žci. Zagreb MARIJA SOKLIČ roj. DOLINŽEK prlv. uradnica, Ljubljana POROCIMA LJUBLJAVA S. decembra 1922. Za LESKO IRDUSTEUC KNJIGOVODJA zmnoZen la§čne event. francoSčine POSLOVODJA i nam. sefa) JARMIST (iatrist). V.-l le prvovr»tne, zaneslj've fn skolene noČI. Vstop 1. Januara 1923. V ponu-tbah %o» avtti pogojil Naslov pove ur> •>. Si^ka, Olovška cesta 13, mern-nk*n« delavnica. 1< 496 Kožnhovfna sirila, modul nakit, pred* patnik!, tpodaja krila po iiiiiamli tenab pri A. ŠInkOTic D2Sl. K- Soss LJtJxU A HA, Mestni trg 19. Soba s hrano se odda a 15. decembrom za dva mi na po^poda. NmIov pove upravnlatvo K'nv. \ Naroda^^_____________ 10629 Dražba Jlirlja' Ljubljana, Kralja Petra trg B Prođoja bukovih dru ' a debelo m drobno, laganje drv, do-^tflva na dom 1014 1 ftnrejša vljollnii se proda. Stari tr^ *t. 17. (Tr.f.Ua). ________________10 61________________ Proda se njiva 2 ioha ve! ka. meter Din. 10. Naslov pove uprava Slov. N.iroJa. Kr59 Ugodna prilika!------- POSGStVO, obstoječe iz 2 hiš, pospodarskega po-slop a, VL'likeg:a sadnega vrta, velikega vrta za zelcivavo, 2 njiv i stanunci gostilna mi „LovsKen domu" v blizini treh ribnikov (10 minut od Maribora) se radi opuslitve obrti s celim inventarjem proda za Din 300.000. Reflektanti dobe natačnejša pojasnila pri Jo?ip Katalanu, Krčevina 70 pri Mariboru ali pa pri tvrdki Nikelsbacher