MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNEK
(Iradnlfitvo In upravaj Maribor, Ooapoaka ul. 11 / Talaton uradnlttva 2440, uprava 3469 Izhaja razen nadalja In praznikov vaak dan *b «. url 4 Valja maaaSno prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljan na dom 19 Din / Oglasi p« eanlku / Oglaaa •prejema tudi oglasni oddelek filtra" v L]ubl|anl i PoStnl Čekovni račun St. 11.409
19
JUTRA
99
Razcep zahodnih velesil
Namesto angleškega zunanjega ministra sira Hoareja je podal v torek v angleški spodnji zbornici ekspoze o zunanjepolitičnem položaju minister lord Eden. Poročal je predvsem o svojem potovanju v Pariz in Rim ter priznal, da ni dosegel uspeha tie pri Lavalu ne pri Mussoliniju. To je nov dokaz, da imajo prav nekateri pariški listi, ki pravijo, da je razvoj dogodkov po Stresi rodil sama razočaranja in ubil še zadnje iluzije o sodelovanju med zahodnimi velesilami Veliko Britanijo, Francijo in Italijo. Težko je prerokovati kako se bodo odnošaji med temi velesilami in drugimi državami v Evropi razvijali v bližnji bodočnosti, razni znaki pa kažejo, da se bližamo čisto novim položajem in grupacijam. Na eni strani opažamo vedno tesnejše zbližanje med Veliko Britanijo in Nemčijo, na drugi strani pa med Fran eijo in Italijo. Lahko bi že danes rekli, da je to začetek dveh novih linij, ki bo dokončno razdrl načrte o splošnem sistemu.
Po sklenitvi pomorskega sporazuma med Veliko Britanijo in Nemčijo se vrše sedaj, kakor se celo uradno ne zanika, pogajanja med Londonom in Berlinom za sklenitev podobnega letalskega pakta. Tudi ta pakt se pripravlja brez sodelova nja Francije in Italije in vse kaže, da se Velika Britanija noče več ozirati na točke londonskega protokola o skupnem, reševanju celokupnega varnostnega sistema, ker se je prepričala, da po tej poti ne more priti do uspeha. Veliki Britaniji je sedaj, nad vsem drugim lastna var n os t, ki si jo hoče zagotoviti z dvostranskimi pogodbami z Nemčijo. Na drugi strani pa vidimo vedno tesnejše zbliževanje med Italijo jn Francijo. Francija se je postavila glede abesinske zadeve že čisto na stran Italije proti Veliki Britaniji. Italija pa sprejema zopet francoske težnje glede zavarovanja proti Nemčiji in sodelovanja s sovjetsko Rusijo. Velikega pomena je bil v tem razvoju obisk načelnika francoskega generalnega štaba Game lina v Rimu, kjer je z maršalom B a d o g 1 i o določil podrobnosti glede vojaškega sodelovanja Francije in Italije. Zaenkrat res še ni bila sklenjena med Parizom in Rimom nobena vojaška konven dfa; vendar je gotovo, da so že določene mnoge smernice za skupno nastopanje.
V tem oziru ie v ospredju vprašanje varovanja »avstrijske neodvisnosti«. Italija se čuti zaradi svoje akcije v Abesi-niji oslabljeno in je zato skušala dobiti zagotovilo, da bodo njeno politiko v Avstriji ščitile, ako bo potrebno, tudi francoske čete. Mimo tega i- bilo določeno na rimskem sestanku obeh maršalov, da se odpotejjnejo vse francoske čete z italijanske meje in pošljejo na nemško ter vse italijanske čete s francoske meje in pošljejo na avstrijsko. S to raz-bremenitvjjo bo ustreženo tako Franciji kakor Italiji, zlasti Pa poslednji, ki je zaradi akcije v vzhodni Afriki vojaško vsak dan bolj oslabljena in jj vzdrževanje vedno novah mobiliziranih rezervistov, saj ima sedaj pod orožjem že preko milijon vojakov, zadaje vsak dan večje finančne skrbi. V zvezi s tem je poročalo te dni svetovno časopisje, zlasti nemško, da se Francija in Italija sedaj tudi vojaško naglo pripravljata na eventuel-no vojno proti Nemčiji, ki bi bila skoraj neizogibna v primeru, ako bi Nemčija hotela izkoristiti italijansko zaposlenost v Airikl za uresničitev svojih načrtov v Avstriji. Ker rabi Italija tako nujno fran-
Besedilo vladne deklaracije
Prečitanje v skupščini in senatu ob velikem odobravanju in ovacijah vladi - Narodno in državno edinstvo ostane temelj — Napoved
spremembe zakonov
BEOGRAD, 4. julija. Za danes ob 10. uri sklicano sejo skupščine je vladalo povsod veliko zanimanje, ker se je od nje pričakovala razjasnitev notranjega političnega položaja. Točno ob 10. je stopil v zbornico dr. Stojadinovič s celokupno vlado, ki jo je ogromna večina poslancev navdušeno pozdravila. Posebne ovacije so pa bile prirejene Stojadinoviču in Živkoviču. Le skrajno neznatna skupina je ostala demonstrativno pri Jevtiču. Po uvodnih formalnostih je dr. Stojadinovič prečital ukaz o demisiji Jevtičeve vlade in sestavi nove. Nato je bilo sprejeto verifikacijsko poročilo o potrditvi muslimanskih poslancev Mačkove liste. Sledilo je prečitanje ukaza o otvoritvi izrednega zasedanja skupščine ob novih ovacijah ministrskemu predsedniku. Ob grobni tišini je nato premier prečital vladno deklaracijo, v kateri sledi, da se z njo predstavlja nova vlada narodni skupščini:
Zunanja politika kraljevine je perfekti-rana že z mirovnimi pogodbami, zvezami in prijateljskimi pogodbami in se giblje v okviru male antante, balkanske zveze ter tradicionalnega prijateljstva s Francijo. Določena je po geografski legi na-
roda in države. Podlage te politike so velike, močne In ustrezajo življenjskim interesom kraljevine Jugoslavije. Smatrati jih je treba kot nespremenljive direktive za bodoče delo. Zvesta sedanjemu kurzu se bo vlada trudila poglobiti zveze tudi še z drugimi državami, ki imajo enake ideale o ohranitvi in organizaciji miru. Zasledujoč idejo miru vlada ne bo prezrla nevarnosti tekmovanja v oboroževanju. Sami v tem oziru ne mo remo ničesar storiti, podpirali pa bomo vsa prizadevanja za znižanje oborožitve, dokler se pa to ne doseže, bomo skrbeli za pripravljenost lastne vojske. Za obrambo države ni nobena žrtev prevelika (navdušeno odobravanje). Vojska je bila vedno naš ponos in bo ostala.
Podlaga naše notranje politike je ustava iz 1. 1931. Vlada ostane zvesta vsem njenim temeljem, zlasti temelju narodnega in državnega edinstva in tega ne bo le naglašala, ampak izvajala tudi praktično z zakonitostjo, enakostjo in enakopravnostjo vseh državljanov pred zakoni. Spremenili bomo nekatere* zakone, zlasti politične In jih prilagodili stremljenjem ter željam naroda. To velja zla-isti za razširitev samouprave, volilni za-
kon, tiskovni zakon in društveni zakon. Vlada želi tesnega sodelovanja najširših množic pri državnih in lokalnih samoupravah.
Gospodarska in finančna politika bo stopila na nova pota, Vlada bo posvečala posebno skrb kmečkemu vprašanju, ohranitvi proračunskega ravnotežja, ka. kor tudi ohranitvi valute ter olajšanju fiskalnih bremen, da se spravi bolj v tek gospodarski mehanizem, prav tako pa tu di socialnim in kulturnim problemom. Že lja vlade je, da zavlada nov zdrav duh z obnovljeno živi jensko močjo naroda. Kraljeva oporoka »Čuvajte Jugoslavijo!« ne more veljati samo za eno osebo, eno vlado ali eno skupino, ampak za ves narod. Vsi smo dolžni čuvati Jugoslavijo. Vlada si bo trudila potoni politike sprave ir. koncentracije vseh sil naroda dosečf te cilje, kar podpirana po regentskenr svetu in narodni skupščini tudi obljublja, da bo storila. (Navdušeno odobravanje molk Jevtičevcev).
Seja je bila na to zaključena brez gla* sovanja. Prihodnja seja bo v sobota Vlada je odšla nato v senat, kjer Je premier tudi prebral deklaracijo.
Nemčiia Polhki glavna zaveznica
BECKOV OBISK V BERLINU. POLJSKA BO ZGRADILA VELIKO BOJNO MORNARICO.
BERLIN, 4. julija. Obisku poljskega zunanjega ministra Recka se tu pripisuje izredno velik pomen, ker pomeni novo utrditev in poglobljenje zveze med Nemčijo in Poljsko. Na sestankih Becka z Neurathom in Hitlerjem se razpravlja najprej o vseli aktuelnih vprašanjih evropske politike, pa tudi o zadevah, ki tičejo izrecno le obe državi. Predvsem se zagotavlja iz poučenega vira, da je Poljska sklenila zgraditi veliko bojno brodov-je in je naloga Becka sedaj, da sklene
z Nemčijo pogodbe, po katerih se bodo poljske bojne ladje gradile v nemških ladjedelnicah. Na dnevnem redu so pa tudi vprašanja nemških in poljskih odnošajev do Litve. Nobenega dvoma ni, da je postala sedaj Nemčija Poljski glavna zaveznica in bo polj ska zunanja politika v celoti podpirala nemške težnje, zlasti tudi naprani sovjetski Rusiji, Italiji in v Podonavju. To pa pomeni obenem tudi tesnejšo naslonitev na Poljsko in Veliko Britanijo.
Prva tranša posojila Francija pred nemiri
BEOGRAD, 4. julija. V zvezi z uredbo o finansiranju velikih javnih del za oživitev narodnega gospodarstva, pobijanje brezposelnosti in pospeševanje turizma, je finančni minister odredil 1. t. m. emisijo prve transe posojila v omenjene namene v iznosu sto milijonov dinarjev. Emisijski tečaj obveznic je odrejen al pari, obrestna mera pa znaša S odst. na !cto; Prva tranša je bila vpisana že prvi dan in tudi že efektivno vplačana pri Državni hipotekarni banki.
PARIZ. 4. julija. Letošnji praznik francoske republike, 14. juli, bo, kakor vse kaže, zelo nemiren. Vse levičarske organizacije so izdale proglas na svoje članstvo, da se zbere tega dne k velikim manifestacijam za svobodo in demokracijo proti fašizmu. Vse krajevne organizacije vseli skupin, od anarhistov preko komunistov in socialistov do levičarskega krila radikalov, morajo poslati del svo jih oddelkov k glavni manifestaciji v Pariz, katere se udeleži okoli 100.000 levičarskih udarnikov. Ker namera-
cosko pomoč, se je sedaj uklonila tudi glede francoske politike napram sovjetski Rusiji in italijanski listi pišejo zadnje dni o sovjetski Rusiji in njeni vojski že v docela drugačnem duhu, kakor so pisali prej.
To pomeni, da se Italija kakor Francija postavlja sedaj odkrito tako glede Nemčije, kakor glede Rusije na protiangleško stališča. Ta preorientacija seveda ne o-staja brez posledic na drugi fronti, t. j. v Londonu, Berlinu in Varšavi. Pričakovati
je, da se bodo zveze med Berlinom in Londonom stalno poglabljale, isto pa velja tudi za stike med Varšavo, Berlinom in Londonom. Sedanji obisk poljskega zunanjega ministru Becka v, Berlinu je samo en korak na tej poti.. Nikakor še nočemo trditi, da se bodo iz teli obrisov rodile tudi res fiksne formacije, zelo verjetno pa je, da se bodo, ako ne nastopijo v najkrajšem času velike spremembe, ki si jih pa zelo težko zamišljamo. -r.
vajo odgovoriti na te manifestacije s protimanifestacijami tudi patrlotične organizacije, ki jih levičarji imenujejo fašiste, utegnejo nastati veliki nemiri in se zaradi tega iz vrst preudarnih mož predlaga, naj se sploh vso take prireditve prepon io.
UKINITEV SUSPENZIJ.
BEOGRAD, 4. julija. Po abuliciji. ki je bila izdana včeraj, pripravlja notranji minister tudi ukinitev suspen diranja vseli onih uradnikov, proti katerim jc nastopil prejšnji režim, ker so 5. maja glasovali za opozicijo.
UNIVERZITETNA KNJIŽNICA.
BEOGRAD, 4. julija. Finančni minister jc sklenil vnesti v nove proračunske dvanajstine tudi prvo postavko prispevka za gradnjo univerzitetni? knjižnice v Ljubljani.
ITALIJA SE BOJI ZA ANGLIJO.
RIM, 4. julija. Italijanski listi razpravljajo o angleški zunanji politiki in pra-vijo, da je novi zunanji minister sir Hoa-re manj pripravljen doprinaša.ti žrtve za skupne interese in izgradnjo obnovitve Evrope. Dolgoletno delovanje v kolonijah je Hoareja spremenilo v pesimista '/ ozirom na evropske probleme, ki sedal dosti precenjuje abesinsko vprašanje. Za radi tega je nastala težkoča ne samo za Italijo, ampak 'tudi za Francijo. Taka po* litika bi mogla privesti Anglijo do i/"-lacije v Evropi.
PLEBISCIT V GRČIJI.
ATENE, 4. julija. V tujem tisku so sc zadnje dni pojavile vesti, da se v Grčiji sploh ne. izvede plebiscit o vprašanju ob* like vladavine. Z uradnega mesta se te vesti najodločneje zanikajo. Grška vlada bo na vsak način izvedla plebiscit o vpra šanju monarhije ali republike, da izve za voljo naroda. Vlada je pa tudi prepriča1 na, da se ibo ogromna večina glasovalcev •izjavila: za ratonaririjo.
Dnevne vesti
Vinska razstava in pokušnja
LETOŠNJI IV. MARIBORSKI TEDEN POSVETI VINARSTVU POSEBNO
PAŽNJO.
Prav posebna značilnost letošnjega IV. Mariborskega tedna, ki se bo vršil od 3. do 11. avgusta, bo obsežna vinska razstava, združena s pokušnjo štajerskih vin. Kakor smo že poudarjali, hoče letošnja prireditev prikazati čim popolnejšo sliko našega življenja v vseh panogah gospodarstva in bo zato vinska razstava tem večjega pomena. Poleg industrije je vinogradništvo najvažnejši vir dohodkov na severu, saj obdajajo Maribor prelepe solnčne vinske gorice, ki se raztegajo daleč po Slovenskih goricah in Halozah in je zato primerno, da posvetimo vinski
naša vina s severa za ena najboljših in posebno priznanje nam je, da se prav naša vina servirajo v najimenitnejših svetovnih hotelih. V tej smeri bo tudi letos prirejena vinska razstava, ki bo pokazala vse vrste vin in tako le še bolj dvignila njihov sloves v tujini. Naši vino gradniki in drugi interesenti popolnoma pojmujejo izredni pomen vinske razstave s pokušnjo, ki dobi na razpolago lepe in reprezentativne razstavne prostore. Vinogradniki so če v izredno častnem številu prijavili svojo udeležbo, vsi oni pa, ki se še niso prijavili, naj to store zaradi
razstavi s pokušnjo prav posebno paž-1 obsežnih priprav čimprej. Prijavni-rok je njo. Neizpodbitno je dejstvo, da veljajo I do 12. julija t. 1.
Sokolski nastop in obmejna nacionalna manifestacija na Sladkem vrhu
V nedeljo 7. t. m. bo na obmejnem Sladkem vrhu velika obmejna manifestacija, ki bo združena s sokolskim nastopom. Po pripravah sodeč, se bo prireditev pretvorila v mogočen obmejni tabor. Mimo Narodne obrambe, mariborskega »Jadrana« in »Nanosa« bo tokrat močno poseglo vmes Sokolstvo, ki bo s svojim združenim nastopom moralno podprlo tamkajšnje in okoliško sokolske vrste in obmejno sokolsko delo. Parola slehernega naj bo: V nedeljo 7. julija na obmejni Sladki vrh!
Strašna smrt posestnika
V Hrsnici ob Muri se je dogodila v čredo popoldne nenavadna smrtna nesreča. Posestnik Ivan Cop, ki se je peljal na vozu sena od svojega oddaljenejšega travnika proti domu, je spotoma zaspal. Pri tem mu je pa padla v seno prižgana cigareta, od katere se je seno vnelo in pričelo goreti. Preplašeni konji so zaradi ognja začeli bežati v divjem diru, da jih mimoidočim ni bilo mogoče ustaviti, pa tudi na senu se vozeči Čop se ni mogel rešiti z voza in je zaradi tega zgorel. Konje in goreči voz so ljudje ustavili šele v vasi in seno pogasili, toda Čopu niso več mogli pomagati. Bil ni samo mrtev, ampak že čisto izoglenel. Hudo sta opečena na zadnjem delu tudi oba konja. Pokojnik zapušča pet otrok.
Vozne olajšave
K a j m a k ča 1 a n, 12. julija, sestanek bojevnikov, polovična vožnja v času od 8.—16. julija na podlagi železniške legitimacije za 5 Din. češkoslovaška, do 31. oktobra 662A% popusta na1 čeških železnicah pri povratku po 6 dnevnem bivanju v poljubnem kraju Češkoslovaške. Nemčija, do 31. oktobra po sedemdnevnem bivanju v poljubnem kraju 60% popusta na nemških železnicah pri vožnjah tja in nazaj. Avstrija, v pred sezoni do 30. junija po 7dnevnem bivanju (vštevši dan prihoda in odhoda) v poljubnem kraju, 60% popusta pri povratku za tujce in avstrijske državljane, ki stalno bivajo v tujini. Italija, do preklica po 6 dnevnem bivanju v poljubnem kraju 50% popusta na italijanskih železnicah pri vožnjah tja in nazaj. Vse nadaljnje informacije, nabava vozovnic po originalni ceni, preskrba viz, nakup valut po najugodnejših dnevnih tečajih, preskrba registriranih mark pri »Putniku« Maribor, tel. 21-22 in »Putniku« Celje, tel. 119.	_____
Vrnitev kardinala filonda. V torek popoldne je pasiral naše mesto poljski kardinal Hlond.ki se je, kakor znano, mudil v Ljubljani kot papežev zastopnik na dragem jugoslovanskem evharističnem kongresa. Ob prihodu v Maribor se je zbrala na peronu glavnega kolodvora velika množici! ljudi, da se poslovi od visokega cerkvenega dostojanstvenika. Postaja je bila zopet okrašena z zelenjem in zastavami Kardinala so pozdravili tudi ob tej prfHki mestni župan dr. Lipo ki, mestni poveljnik general Hadžič, Au Jfeatoar
stavniki oblastev in korporacij. Do državne meje v Št. liju so kardinala spremili ban dr. Piie, knezoškof dr. Tomažič, za vodstvo kongresa pa dr. 2itko, prelat dr. Slavič in ]>relat dr. Ujčič. Pri sprejemu na kolodvoru je igrala tudi godba, pelo pa je pevsko društvo »Maribor«.
Prvi državni tožilec dr. Zorjan je odšel na svoj redni letni dopust in ga v tem času nadomestuje državni tožilec g. Sever.
Šestdesetletnica mariborskega obrtnika. Jutri slavi 601etnico življenja izdelovalec sodavičarskih proizvodov in brez-lkoholnih pijač, bivši gostilničar, restav rater in kavarnar ter občinski svetnik g. Hinko Senekovič. Jubilant je bil rojen 5. julija 1. 1875 pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah in se je razen v svoji obrti udejstvoval mnogo tudi kot stanovski organizator, bil predsednik mariborske gostilničarske organizacije, sedaj pa na-čeljuje zadrugi sodavičarjev. Ob šestdesetletnici mu želimo še mnogo plodo-nosnih let!
Iz sodne službe. V 4. skupino I. stopnje je napredoval sodnik okrajnega sodišča v Ptuju dr. Vladimir Muha; v 6. skupino so napredovali višji pisarniški oficial Alojzij Uršič pri okrajnem sodišču v Ptuju, Iv. Dramer višji oficijalpri okr. sod. v Slov. Konjicah, B. Kril, višji oficijal pri okrajnem sodišču v Ljutomeru, Josip Šink, oficial okrajnega sodišča v Ormožu, Rudolf Bižalj, oficial pri okr. sodišču v Slovenski Bistrici. V 4. skupino I. stopnje je pa napredoval tudi Franjo Gorenc, starešina okrajnega sodišča v Gornji Radgoni.
Upokojitve v zunanjepolitični službi. Upokojeni so izredni poslaniki dr. Leonid Pitomic, dr. Lujo Bakotič in Peter Pe-šič.
Mariborčani na medbalkanskih lovskih strelskih tekmah v Ruščaku. Na povabilo bolgarske lovske zveze, ki priredi ta teden v Ruščuku velike medbalkanske lov ske strelske tekme, so odpotovali v Ru-ščuk člani mariborske podružnice SLS gg. dr. Kovačec, Vukmanič, Rudolf Janežič in Sprager. Mariborčani, ki prvič sodelujejo na večjih meddržavnih prireditvah, sc bodo kljub ostri konkurenci prav gotovo častno plasirali.
Jugoslovanski nacionalni šahovski mojstrski turnir v Beogradu. Jutri, v petek 5. t. m. se prične v Beogradu veliki šahovski mojstrski turnir, na katerem bodo sodelovali mojstri Vasja Pirc iz Maribora, B. Kostič, dr. Astaloš, M. Konig, dr. Drezga, O. Nedeljkovie, V. Tomovič, B. Tot, M. Šrajber in dr. Kalabar. Nadalje bo na turnirju sodelovalo pet najboljših igralcev zadnjih nacionalnih amaterskih turnirjev, na katerih so sodelovali tudi mojstri, in sicer M. Vidmar ml., Sava Vukovič, M. Breder, inž. Tekavčič in V Petrovič. Rezultati se bodo objavljali potom radiofonskih postaj, in sicer ob 20.30.
Hrvaški agronomi v Mariboru. Pod
vodstvom profesorjev dr. Postiča in dr Filipiča pride jutri, v petek 5. t. m. v Maribor 26 absolventov agronomske fakultete iz Zagreba. Ogledali si bodo vinarsko in sadjarsko šolo, elektrarno na Fali in mariborsko okolico.
Operna pevka gdč. Druzovlčeva se je poslovila od Zagreba, m sicer y torek y
opereti »Bocaccio«. Za prihodnjo sezono je angažirana v Gdansku. Pri poslovilni predstavi je publika ponovno protestirala proti sedanjemu upravniku zagrebške ga gledališča g. Konjeviču, ker ni hotel obnoviti kontrakta z odlično in priljubljeno pevko.
Ljudsko gibanje v juniju. Pretekli mesec je zagledalo luč sveta 46 fantkov in 57 punčk. Smrt je pokosila 54 oseb, od teh 37 moških in J 7 žensk. Zakonsko zvestobo pa si je obljubilo 60 parov.
Na pritožbo okoliškega prebivalstva jo oblast prepovedala nočno delo v tekstilni tovarni Schonsky v Linhartovi ulici.
Carinski dohodki pri mariborski carinarnici so znašali v mesecu juniju Din 4,547.038.50 Din, od tega pri izvozu Din 15.323.75.
Kmetski krediti banskim upravam. —
Kmetijsko ministrstvo je dovolilo banskim upravam kredite za nabavo diagnostičnih sredstev in razkuževalnega ma teriala za pobijanje, živinskih kužnih bolezni. Banska uprava v Ljubljani je v ta namen dobila 40.000 Din.
Gibanje državnih izdatkov in dohodkov. Državni dohodki so se zvišali v letu 1934 do 1935 doslej za 309.6, izdatki pa za 195.2 milijona dinarjev. Izdatki so znašali do aprila skupno 6.132,965.480 Din, tako da so bili za 781 milijonov manjši od predvidenih in se ta prihranek uporablja v podaljšanem proračunskem letu. V aprilu je bilo na račun tega prihranka izdanih 183.4 milijona Din.
Službeni list banske uprave dravske janovine objavlja v svoji 53. letošnji šte vilki: pravilnik fonda gojencev pri zavodu za poboljševanje mladoletnikov Ljubljani; odločbe občne seje državnega sveta k členu 180. carinskega zakona k odst. 2 § 272. uradniškega zakona in k § 58. zakona o poslovnem redu pri državnem svetu in državnih sodiščih ter objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin.
Obiskovanje zasebnih strank po potnikih. Trgovsko ministrstvo je izdalo glede obiskovanja zasebnih strank po pot nikih pojasnilo, v katerem med drugim pravi, da so dopustni obiski zasebnih strank po potnikih le na poziv strank. Ta poziv morejo dobiti potniki ustmeno, pismeno ali brzojavno. Vendar pa more potnik prejem poziva tudi dokazati, če se to od njega zahteva.
Prepotrebna zveza. Obiskovalci sred njega Pohorja, ki jim je izhodišče postaja Brezno-Ribnica v Dravski dolini, so do slej težko pogrešali vozno zvezo med postajo Ribnico na Pohorju. Na razne prošnje in pritožbe, kakor tudi na posredovanje Slovenskega planinskga društva v Mariboru se je pa sedaj doseglo, da je obnovljena avtobusna zvez:, na o menjeni cesti.
Gasilci, pozor! Dne 7. julija popoldne bo proslavila gasilska četa pri Sv. Trojici v Siov. gor. 60 letnico svojega delovanja in istočasno dala blagosloviti svojo novo motorno brizgalno. Za to proslavo se vršijo velike priprave. Prosla va bo združena z veliko vrtno veselico in je vodstvo gasilske čete pri Sv. Trojici poskrbelo, da pride vsak obiskovalec na svoj račun. Proslava se bo vršila poc pokroviteljstvom gospoda podbana dr Pirkmajerja. Pričakujemo, da bodo gasil ske čete in gasilci znali ceniti delo vrle gasilske čete pri Sv. Trojici ter pohiteli ta dan v največjem številu v sredino naših lepih Slovenskih goric, k Sv. Trojici, Iz Maribora vozi redni avtobus ob 13.30 izpred glavnega kolodvora. Gostje se vračajo od Sv. Trojice ob 18.45, vožnja na obe strani stane samo Din 15.—. Proslava se bo vršila ob vsakem vremenu. Gasilci, na plan!
Gasilska četa Pobrežje bo imela župni sestanek dne 14. julija združen s proslavo 301etnice in blagoslovljenjem novega avtomobila. Prijatelji, pridite!
Izlet v Logarsko dolino. V nedeljo* dne 7. trn. priredi »Putnik« II. izlet % auto-karom v idilično planinsko Logarsko dolino. Odhod iz Maribora v nedeljo ob 5. uri zjutraj izpred hotela »Orla«, povratek iz Logarske doline ob 18. uri izpred »Aleksandrovega doma«. Cena vožnje tour-retour 110 Din. Kdor se hoče v nedeljo prijetno zabavati, naj se prijavi pri »Putniku« v Mariboru, Aleksandrova
cesta, tel. 21-2?.
Narodno gledališče
Gl liška uprava Narodnega gledališča v Mariboru p ;iva vse abonente in abonente blokov, naj poravnajo svoje zaostanke čiijipreje, ker mora gledališče zaključiti letošnjo sezono.
KINO
grajskk kino
Fiim „ZENSKA TEMNICA«1
predvajamo do vključno petka. Krasen film v nemškem jeziku.
Pripravlja se „Rudnik v plamenu" edea najlepših in največjih filmov zadnjih let.
Ob 4. in tričetrt na 7 globoko znižane cene. Pri večerni predstavi razen najnovejšega zvočnega tednika še damski boks-match.
Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, podružnica Maribor, sla<-vi jutri 5. trn. zadružni dan v prostorih otroškega vrtca v žel. koloniji tik prodajalne v Frankop-anovi ulici št. 34. Ta prireditev je namenjena samo otrokom zadružnikov do 14. leta starosti. Igrala bo otroška godba (harmonikarji in violinisti). Otrokom bo zadruga nudila brezpla čno jestvine in brezalkoholne pijače. Prireditev se začne ob 16. uri ter traja do 20. ure. Zadružniki so vabljeni, da pripeljejo svoje otroke na proslavo. Ako bo jutri slabo vreme, bo prireditev 7. tm. ob isti uri.
Glasbena Matica. Zaradi jutršttjega nastopa ima zbor danes skupno pevsko vajo. Načelnik.
Mestno kopališče bo jutri v petek kakor navadno ves dan odprto.
Nočna lekarniška služba. Jutri v petek bosta imeli nočno lekarniško službo Mi-nažikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu in Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti.
Radio Ljubljana. Spored za petek 5. julija. Ob 12: pesmi severnih Slovanov na ploščah; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, ob estila; 13.15: pesmi južnih Slovanov na ploščah; 14: vreme, spored, borza; 18: slovanske koračnice na ploščah; 18.50: nekaj satir Gustava Strniše; 19.10: č“S, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 21: prenos iz Zagreba; 21.30: čas, poročila, spo red; 22: plošče. Konec ob 23. url.
Smrtna nesreča Pri kopanju. V potoku Velki v Zgornjih Žerjavcih sta se te dni kopala 11-letni Alojz Bunderl in njegov 81etni brat Peter. Starejši Alojz pa je zašel v tolmun in ker ni znal plavati, se je utopil pred očmi svojega brata.
Po 21. letih se je vrnil Iz Rusije. V Maribor je prispel 43-letni Franc Sagadin, doma iz okolice Ptuja, s svojo ženo in petimi otroci. Sagadin je bil leta 1914. na ruski fronti ujet ter interniran v raznih taboriščih v Sibiriji. Tam se je po prevratu tudi poročil. Na svet je prišlo pet otrok, končno pa je bilo domotožje vedno močnejše, tako, da se je odločil vrniti se v domovino.
Obsojen tat. Pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je moral zagovarjati 43 letni brezposelni krojač Josip Muršeciz Maribora, ki mu je obtožnica očitala, da je izvršil več tatvin, razen tega pa se je na deželi izdajal za čarodeja ter ponarejevalca tisočakov in na ta način izvabil od lahko-vernežev precej denarja. Pri razpravi je svoje grehe delom., priznal, deloma pa jih je zanikal. Obsojen je bil na 7 mesecev zapora.
Napad. Na cesti Ruše - Sv. Areh je napadel neki 34 letni Herman P. cestnega delavca Vinka Repoluska ter mu z nožem prizadjal težke poškodbe po obrazu. Repolusk je moral iskati zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici.
Vlom. V stanovanje posestnice Antonije Naveršnikove v Ložnici so vlomili neznani tatovi ter odnesli razno perilo, dve srebrni uri in druge predmete v skupni vrednosti okrog 3000 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 25.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 17.4 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 20.5 stopinjah 742, reduciran na ničlo pa 739.5; relativna vlaga 85; vreme je oblačno in dežuje; vremenska napoved na-i povedujc izboljšanje.
V M a H b' o rn, dne 3. Vil. 1935.
SlarltiorsKi »V e 2 e r n J 6« Jutra
Stran 3.
Zanimiva gledališka predstava
RODBINA ZRINSKIH NA. SVOJEM GRADU V ČAKOVCU.
Poklonitvenega potovanja na Oplenac J koli več ne vrneta v hrvatsko zemljo
in romanja na evharistični kongres se jih je udeležilo sila mnogo iz Murske Šobilo. Navzlic temu pa se je našlo še okrog 30 prijateljev gledališke umetnosti, ki se niso strašili dolge poti in stroškov ter pohiteli v Čakovec, celih 50 km daleč, da so zraven, ko obiščejo Zrinski zopet svoj slavni grad v Čakovcu.
V Čakovcu gostuje pravkar osiješko gledališče. Velika zamisel gledališke uprave pa je 30. junija ustvarila v notranjem dvorišču čakovskega grada dra matteirani »R"/.stanak Zrtnskih sa otadž blnom«. Zamisel je bila velikanska in hvaležna: V dvorišču gradu, ko te sleherni kamenček že sam spominja slavnega rodu. je bila postavljena kamenita miza, pri kateri je imela vsa rodbina svoj posvet, kamor so prihajali tudi sli in poslanstva. Tragični zaplet leta 1670. je prisilil Zrinske, da so zahtevali od Dunaja proste roke proti Turkom, medtem ko je Dunaj dopuščal Turkom na podlagi vašvarskega miru, da so plenili po hrvatskih zemljah. Zrinski in Frankopan sta bila osumljena, da sta nepokorna Dunaju, poslovila sta se od svO' jih in odšla sta se opravičit, da se ni
Doma so ostale dame, ki so herojsko čuvale grad pred nemškim nasilnežem Sipandauom, v sili pustile tudi zvoniti in paliti topove. Vse zaman, grad je padel, Katarina Zrinska se je morala vdati tuji sili. Poklicala je nebo za pričo, da vidi, da Zrinski niso nameravali ničesar drugega, ko braniti Hrvatsko; poklicala pa tudi nebo, da bo branilo hrvatsko zem ljo v bodoče, da se tudi nad Hrvatsko jasni nebo. V slovo je pokleknila in poljubila hrvatsko zemljo ....
Dejanje samo je vzeto te slavne domače zgodovine, igralo se je na zgodovinskih tleli in med silno za dno hrvatsko publiko, ki je bila vzhičena nad sleherno rodoljubno sentenco, zlasti pa šele nad prerokbami lepše bodočnosti. Gin ljive slike v starinskih oblekah, urni jezdeci, ki so kar napolnili sredino dvora, vse je mnogoštevilno publiko, ki je priromala od blizu in daleč, kar fasciniralo. Gotovo pa ni bilo suhega očesa, ko je Katarina vpričo ošabnega polkovnika Spandaua pokleknila na tla in poljubljala sveto hrvatsko zemljo. Celo ča.stniki so si ginjeno otirali solze iz oči. Predstava, ki pomeni za gledalca doživetje. St.
dece isto. kar velja za vsakega posestnika obrtne pravice. V vsakem primeru pa se mora postaviti poslovodja, če obrt nadaljujejo nedoletni otroci, ali če se nadaljuje eden izmed teh-le rokodelskih o-brtov: 1. podkovaški, 2. puškarski, 3. ključavničarski, 4. strojno - ključavničarski, 5. kotlarski, 6. kovinolivarski, 7. ko-vinostrugarski, 8. izdelovanje medicinskih in kirurških aparatov in orodja, 9.
bandažistovski, 10. tiskarsikti, litografska
in ksilografski, 11. črkolivarski in ciniko-grafski, 12. izdelovanje umetnih mineralnih vod, 13. izdelovanje streliva in eksploziv, 14. pirotehnika, 15. instalacija vodnih, kanalizacijskih in plinskih naprav, 16. instalacija električnih naprav, 17. zidarski, 18. tesarski, 19. kaminosešl-'; 20. vodnjakarski in 31. dimnikarski.
Pcvci trgovskega zbora na meji
LEPO USPELI IZLET K SV. DUHU NA OSTREM VRHU.
Zadeve naših obrtnikov
NADALJEVANJE OBRTOV PO VDOVAH IN NEDOLETNIKIH PO PREDPISIH
ZAKONA.
Kakor je znano, vsebuje obrtni zakon določilo, da'sme po smrti rokodelskega mojstra, trgovca ali industrijca nadaljevati obrt, trgovino, odnosno industrijo pokojnikova vdova do zopetne omožitve.
Enaka pravica velja tudi za pokojnikove nedoletne otroke. Vdova, oziroma nedoletni otroci za tako nadaljevanje ne rabijo novega pooblastila ali dovolila, pač pa morajo v tdeh mesecih javiti obrtnemu oblastvu (sreskemu ali mestnemu načelstvu), da bodo nadaljevali pokojnikovo obrt. Obenem si morajo pridobiti tudi oblastveno odobritev za poslovodjo, ako je nastavitev poslovodje predpisana.
Mnogi so napačnega mišljenja, da je to nadaljevanje obrta, trgovine ali industrije neka pravica, ki se lahko izvršuje brez vsake prijave. Da se odpravi tako napačno tolmačenje zakona in izključi zloraba omenjenih olajšav, je sedaj minister trgovine in industrije izdal k tej zakoniti določbi podrobna navodila, v katerih je med drugim rečeno:
V vsakem primeru smrti obrtnika, trgovca ali industrijca, ki zapusti vdovo ali nedoletno deco, mora 15 dni pred po-
Pevci trgovskega zbora (pevski odsek Slov. trgovskega društva), kateremu predseduje g. Vilko Weixl, smo pohiteli na praznik sv. Rešnjega telesa pod vodstvom pevovodje g. učitelja Draga Ci-bica na našo severno postojanko Sv. Duh, da se ondot naužijemo planinskega zraka ter z našo narodno pesmico ob meji manifestiramo ljubezen do naše domovine. Po končani procesiji se je zbralo mnogo domačinov in okoličanov med gostilnami pod šolo, kjer smo pevci v polnem obsegu storili svojo dolžnost, kakor tudi naš spremljevalec harmonikar.
Zahvalil se nam je za obisk šolski upravitelj g. Božič v imenu svojih tovarišev ter nas po kosilu povabil na strelišče, ki je oddaljeno 10 minut, kjer smo
skupaj z domačini in graničarji (»skusili svojo zmožnost v streljanju. Nagrade so večinoma odnesli graničarji in domačini.
Končno smo pred slovesom še zapeli več narodnih, harmonikar je zaigftd poskočnice in mi vsi ter dekleta izletnice, katerih je k sreči bila večja družba, smo se zavrteli vsak s svojim izposojenim parom. Le prehitro je prišel čas slovesa; še smo se slikali in naš potni maršal je dal znamenje za odhod. Poslovili smo se od vseh posebno od g. upravitelja šole ter obljubili, d;>. se še vrnemo.
Nam vsem ostane ta res lepi izlet v najlepšem spominu, zavedajoč se, da smo z narodno pesmijo mnogo storili za našo nacionalno stvar ob meji, kar je naša dolžnost in s tein našemu Sloven-* skemu trgovskemu društvu v čast.
—c:
Dunajski vtisi
Avstrijski legitimizem.
Mnogo se piše in govori o legitimiz-mu. Važnejše nego vsaka teoretična raz jasnitev tega pojma je pa dejstvo, če se slučajno znajdeš med temi ljudmi in dobiš o vsem konkretne vtise. Ob priliki že omenjene parade sem se znašel v sku pini, ki je prišla s petimi prapori v čmo-žoltih barvah na Heldenplatz in se razvrstila na levi strani ob dvignjenem prostoru, kjer je bil prirejen oltar. Poslušal sem pogovore v bližini in mi od začetka ni bilo vse jasno. Tik pred Schuschniggovirn prihodom se je ob čr-nožoltih prapodih pojavil visok, starejši gospod v civilni obleki. Ljudje okoli mene so ga pozdravljali. Namesto običajnega ovratnika je imel ta gospod okoli vratu črnorunien ovratnik. Tisti okoli mene so ga neprestano opazovali ter vsaki kretnji moža s črno-žoltim ovratnikom pripisovali poseben pomen. Mož z omenjenim ovratnikom je bil, kakor sem posnel iz pogovorov, znani organizator in propagator avstrijskega legiti-mizma polkovnik Wolf. Od časa do ča-Sa se je z dvignjenega prostora oziral proti »svojim«, ki z zaverovano zavzetostjo zrli tja gori k njemu, ki je zasedel svoj prostor v zadnji vrsti sedežev. Precej značilne so bile naivne pri-
tekom 3mesečnega roka pristojno strokovno združenje pozvati vdovo odnosno zakonitega skrbnika nedoletne dece, da podajo izjavo, ali nameravajo obrtni posel pokojnega moža odnosno očeta nadaljevati. To izjavo mora vdova odnosno skrbnik potom strokov, združenja predložiti upravnemu oblastvu, katero v vsakem primeru reši izjavo z odlokom, s katerim sc potrjuje ali prenehanje ali nadaljevanje obrta. — Zoper vdovo odnosno skrbnika, ki bi pokojnikov obrt, trgovino ali industrijo izvrševal na osnovi pokojnikovega pooblastila ali dovolila brez poprejšnje prijave, mora • obče u-pravno oblastvo uvesti kazenski postopek in izreči kazen zaradi neupravičenega izvrševanja obrta. če upravno oblastvo ugotovi prenehanje pokojnikovega o-brta, pa želi pokojnikova vdova odnosno skrbnik pokojnikovih nedoletnih otrok po poteku zakonitega ^mesečnega roka po-služiti se omenjene zakonite olajšave, je to dopustno, vendar mora predložiti o tem formalno prijavo pristojnemu upravnemu oblastvu.
Glede nameščenja »oslovodij velja za vdovo, odnosno za skrbnika nedoletne
pombe, ki sem jih slišal iz ust nekaterih starejših žensk v bližini in ki so se vse nanašale na voditelja legitimizina, tam gori stoječega polkovnika Wolfa.
»Olej, kako je skromen. Kar v zadnjo vrsto je sedel«.
»Ja, gospod polkovnik,« tako ga kratko nazivajo, »je zelo skromen.«
V resnici ni bilo drugega mesta, ki bi bilo prosto in se tudi za »gospoda polkovnika« ni nihče brigal.
»Glej, kako se mu vsi klanjajo.«
»Da, vse se mu klanja. Naš gospod polkovnik!«
V resnici nisem videl nikogar, ki bi se bil klanjal gospodu polkovniku, pač pa sem točno videl, kako se je gospod polkovnik globoko priklanjal nekaterim drugim, meni neznanim gospodom v pred njih vrstah.
Kakšna je bila ta legitimistična družba Okoli meni? 20 do 30 starejših žensk, po zunanjem videzu sodeč kakšne kuharice ali podobno. Na prsih imajo pripete le-gitimistične znake (avstrijska cesarska krona). Razen tega je bilo v tej skupini kakšnih pet starejših moških. Iz razgovora sem mogel razbrati, da sta dva med njimi šolski slugi. O mladini ni bilo v tej skupini nobenega sledu. To je dunajski legitimizem, kadar nastopi ofi-cijelno na raznih manifestacijah. Pet čr-nožoltih praporov, pet starejših moških in par tu c atov starejših žensk? Kje so stotisočl dunajske mladine? . , .
Borbe gredo h koncu
Na unionskem borišču so še samo odločilne borbe med šestimi finalisti. Tudi ruski mojster Kirilov in židovski mojster Faktor sta izločena iz borbenega turnusa.
V sredo zvečer sta se najpreje preizkusila jugoslovanski mojster Markovič in nemški prvak dr. Audersch. Na eni strani fizična premoč, na drugi strani tehnična nadmoč. Obveljala je druga in je ostal dr. Audersch zmagovalec. Veliko zanimanja je bilo za revanžno borbo med madžarskim prvakom Bognerjem in poljskim orjakom Šerbinskyin. Revanžo je napovedal pred dnevi poraženi Bognar, toda pod pogojem, da Šerbinsky ne uporablja v borbi svojega dvojnega ne'-sona. Šerbinsky je na to pristal in obljubo tudi izpolnil. Le za trenutek je v drugem kolu v mehanični reakciji zgrabil Bognerja v dvojni, nelson, ki ga je kmalu razklenil. Šerbinsky je v naslednjem poteku borbe pokazal, da ima v rezervi še drugi usodni prijem in sicer jekleni kravatni prijem, ki ni nič manj usodnejši kakor dvojni nelson. Bogner je podlegel.
Nato je Šerbinsky, ki se splošno smatra kot favorit za prvo mesto, pozval na mejdan črno masko. Neznani borec s črno masko pa je imel na sporedu borb srečanje z jugoslovanskim prvakom Ja-
Kako je z dunajskimi gledališči
Najpreje sva se v Grinzingu pokrepčala s prijateljem Cirilom Debevcem z izborno grinzinško kapljico, nato pa se podala proti Kobenclu. Tam zgoraj sva nadaljevala razgovore o Dunaju, lepotah in posebnostih dunajskega mesta, o dunajskih gledališčih, pa tudi domačiji teatrskih zadevali.
»Kaj praviš k našemu mariborskemu gledališču?«
»Revščina. Padate, da je groza.« »Spodaj tudi to čutite?«
»Kako bi ne.«
»Kaj pa Ljubljana?«
»Ne vprašuj. Jaz vršim svoje delo. Za drugo nič ne vem.«
»Razumem. Kaj hočeš. Borba je vsakemu mlademu težavna.«
»Za sebe vem, kaj bom dal. ,Moč teme’, ,Smrt Ivana Groznega’ in druge takšne reči. Moje načelo ti je znano, da dam vsako leto Cankarja. Letos pride na vrsto ,Za narodov blagor’. V operi mislim na .Aido’. Ko bi človek imel vse dane pogoje, da bi lahko ustvarjal, kakor bi hotel in želel. Siromake! smo in reveži.«
»Kako se tl zdijo dunajska gledališča?«
»Kadarkoli pridem na Dunaj, stopam vanje kakor v . lolilnico ali svetišče.«
»Kakšen se ti zdi trenutni nivo dunajskih gledališč?«
»Žal, padajo jn nazadujejo. Mnoge stvari, ki se tukaj v dramah uprizarja-
nešem, ki je v nerazklenljivih kravatniH kleščah moral podleči.
Še beseda o črni maski. Neznani borec z masko je dober tehnik in spreten borec. Ni pa njegova kvaliteta takšna, da bi ga kdorkoli od občinstva mogel smatrati kot favorita za prvo ali drugo mesto. Tudi razlogi golega naključja bi ne mogli prepričevalno vplivati gledč označenega placementa.
Šport
Službene objave OOLNP Maribor. V
nedeljo 7. t. m. se nadaljuje tekmovanje za mladinski pokal ISSK Maribora. Razpored tekem je naslednji: Na igrišču SK Rapida ob 9. SK Rapid jun.:ISSK Maribor jun. Službujoči odbornik g. Rožaj. Na igrišču SK Svobode ob 9. SK Svoboda jun.:SK Železničar jun. Službujoči odbornik g. Ilovar. Verificirajo se tekme SK Svoboda:SK Rapid 3:3; ISSK Maribor :SK Svoboda 5:3; SK Železničar:SK Rapid 6:0.	________ x ~
Podban g. dr. Pirkmajer je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad proslavo 60 letnice gasilske čete pri Sv. Trojici v SL goricah. V primeru ako se sam osebno proslave ne bo mogel udeležiti, ga bo zastopal mariborski sreski načelnik za levi breg g. dr. Senekovič.
jo, so pri nas nemogoče. Dvakrat, trikrat na leto nas Ljubljančane Burgthe-ater prekaša. Več ne. Te dni sem gledal na primer Reinhartovo režijo, pa sem bil precej razočaran. Drugače pa je z opero. Za milansko Scalo je ni opere, ki bi se mogla meriti z dunajsko. Stvari, ki se tukaj uprizarjajo, so edinstvene po' izboru ter odrski in muzikalni izvedbi.«
»Kaj pa ljubljanska opera?«
»Sem delno prizadet in zato rajši molčim. Eno pa drži: borni smo in še veliko se bo treba učiti.«
Sprehajal sem se z našim »Stanislav-skim« po Kobenclu in tam okoli. Ne samo o gledališču. O vsem mogočem sva se pogovarjala. Z Debevcem sva se ved no dobro porazgovorila. Razumeva se zlasti odtlej, ko sva svojčas po ljubljanski univerzi vznemirjala duhove zaradi štipendijskih vprašanj. Ko sva takole sukala besedo o tem in onem, ter pri tem zrla doli na to veličastno mesto ob Donavi, ki hrani v sebi mogočne pomnike kulture in civilizacije, naju je vsiljujoča se primera z našim življenjem utrdila v prepričanju, da je še veliko stvari, ki jih' nimamo in ki si jih moremo pridobiti edino s pridnostjo, vztrajnim delom »n sistematičnostjo, ter da ni prav, ako nosimo svoje glave preveč visoko, ked rtio-ramo sicer v svetu ob dobljenih spoznanjih lastne majhnosti z njo preveč globoko kloniti.
(Se bo nadaSevato'
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida Si&aMua
Kriza? — Kaj je bilo njej mar vse tisto, kar je izražala in kar bi še mogla izraziti ta zločesta beseda, ta fraza, ki je postajala že univerzalna obliž za vse gospodarsko, socialno, politično in drugo zlo? Tam zadaj za hribom je ležalo v tesni, a romantično lepi dolinici ob šumečem pritoku Drave ogromno gozdno veleposestvo njenega očeta. Sredi tistega veleposestva je stala mogočna, skoraj gradu podobna hiša, obkrožena po gospodarskih poslopij, hlevov, žag, vrtov in travnikov; dvigale so se mogočne skladovnice desk, gred in hlodov. Sida Sila-nova ni poznala krize, zato je ni mogla doumeti, bila ji je prav tako prazna, nepomembna in neumna beseda kakor n. pr. lakota, pomanjkanje, trpljenje . . . . Ko se je bila zavedela svojega bitja kot mlado dekletce, je divjala po svetu svetovna vojna. Tudi o tej so ljudje neprenehoma govorili. Bila je od jutra do večera in dan na dan na jeziku vseh. Pripovedovali so o njenih grozotah, pomanjkanju, lakoti. Njej pa je bila ta »vojna« he-kaj kakor neumna, neverjetna, čisto na celem izmišljena pravljica. V dolini kristalno bistre .lasnice, v Hrušnici in pri
Silanovih ni bilo nikjer in nikoli nobene vojne.
Potem, ko je dovršila domačo ljudsko šolo in odšla v Maribor v meščansko, tudi tam ni bilo nobene vojne več. Samo v šoli so se še učili o njej. Pripovedovali so o neki bivši Avstriji in o osvobojenju, o generalu Maistru, osvoboditelju Maribora in Štajerske, pa kdo ve o čem še. To je bilo vse, kar je ostalo od tiste straš ne vojne v mali, lepi glavi Side Silanove. Maribor se ji je zdel kakor cvetici topel rastlinjak. V njem je rasla naglo iz otroka v mladenko, gospodično. Po dovršeni meščanski šoli je bila že čisto razvita, živa in koketna. Dijaki so se poželjivo ozirali za njo, in včasih se je ustavil tudi kateri drugi ali jo celo vsiljivo nagovoril. Potem je vstopila v trgovsko akademijo in postala resnična gospodična.
»To je Sida Silanova...« so govorili za njo in se ji boječe, spoštljivo klanjali. »Sida Silanova, edinka najbogatejšega moža v Dravski dolini, dedinja milijonov.«
In sedaj kriza? Taka puhla fraza. Sida je mislila tisto pot s postaje do doma na Maribor, na svoje tovarišice, na mlade kavalirje, ki so ji dvorili in nazadnje na
— bolno mater Marijo. Sinoči, že pozno, je nenadoma prejela brzojavko:
»Pridi nemudoma, mami je slabo.« Sledila je brzojavki, a brez posebne zaskrbljenosti. Odkar se jo zavedala, je bila mati vedno bolehna. Polegala je vsako leto nekaj tednov ali vsaj dni, zlasti spomladi. Čemu bi se sedaj preveč vznemirjala? Bo spet tako trenutno bolehanje, pomladna slabost. Pa saj je mati bila vedno tako čudna, da je nikoli ni razumela. Vsa tiha in mrtva, tako brez ognja življenja, brez smeha in razkošja, ki ga je Sida ljubila kakor riba bistro vodo.
»Cernu je neki taka?« se je spraševala. »Zaradi očeta? Veseljak je, za dom in za njo se malo briga. A kaj bi ob njej, ko je vedno tako mračna? Ko bi jaz imela moža, to bi bilo . . . Veselje, smeh, šala in ljubezen, dosti ljubezni. Moj mož bi bil čisto drugačen. Tisti predvojni rod, tiste ženske iz starih usmrajenih časov .... Ne, sedaj je drugače. Mi hodimo svoja pota, ne sklanjamo sramežljivo oči pred življenjem, ne trepečemo v strahu ob pričakovanju tistega, kar je samo po seb’ razumljivo. Kar nam pripada, jemljemo kot svojo pravico, svojo nesporno last.«
in nenadoma je, kakor vselej ob takih prilikah, zaključila svoje premišljevanje: »Mama je čudakinja; ne zna živeti. Zato je tako in ne more biti drugače. Krivda je v njej sami.«
Govorila pa o tem ni nikoli ne z njo ne s kom drugim. Dasi je dobro čutila, da jo mati ljubi, da visi na njej kot na edinem, kar jo še veže z življenjem, med njima ni bilo tiste vezi, kakor bi morala biti med materjo in sedemnajstletno hčerko. Mati si nikoli ni upala govoriti z njo kot z odraslim človekom, skušala ji je še vedno prikriti vse, kar je bilo kakorkoli v zvezi z njeno lastno usodo, z njenim zakonom, gospodarstvom in vsem drugim. Njej je bila Sida otrok, prav tako majhen, naiven otrok, kakor tedaj, ko je še hodila v domačo ljudsko šolo in nosila kratka krilca. In Sida jo ic'puščal' v tem prepričanju. Med njima je bila visoka, debela stena, bi jima ni dovoljevala zbližanja. Vse, kar je glodalo dušo in telo Marije Silanove, je bilo Sidi Silanovi prav tako neznano, kakor vojna in kriza; vse'kar je prekipevalo v duši in srcu Side, je bilo materi španska vas.
Nad globokim prepadom, po katerem je peneče se besnela Jasnica čez sklade sivega granita, se je upognila cesta navzdol in se za drugim ovinkom položno spustila v dolino. Voz je zdrčal iz vlažnih senc mogočnega jelovega gozda na solnce, ki je sedaj v vsej svoji mogočni svobodi razlivalo zlato po cvetočih travnikih, pašnikih in njivah ter domovanju Silanovih.
(Se bo nadaljevalo
Ce si mož predolgo izbira
ZAKONSKO RAZOČARANJE BOGATEGA AMERIKANCA.
da nima žena več
Bil je svoje dni Matija Katic v deželi dolarja in tam dobro zaslužil. Z nabasanim mošnjičkom se je vrnil v domovino in si v bližini Osijeka kupil lepo domačijo. Ko je postal samostojen gospodar, se je kmalu prepričal, da človeku ni dobro samemu biti. Vsa okolica je govorila, da je Katič silno izbirčen in so ga imele na »piki« zlasti postavne vdove, pa tudi marsikatera mlada deklica bi mu bila rada dala svoje srce. Toda Katič je izbiral in izbiral. Nobena mu ni bila povšeči. Končno ga je ujela v svoje mreže neka ločena žena bogatega banaškega trgovca. Katič je bil srečen in zadovoljen in niti zdaleka ni slutil, da sedi v njegovem zapečku sam vrag.
Debelo je gledal Katič, ko se je še cedil od same sreče medenih tednov, da mu je. žena nekega dne pripeljala tri otroke k hiši. Rad bi bil sicer oče, toda oče svojemu otroku. Hladno mu je žena priznala, da so otroci iz njenega prvega zakona. Katič se je vdal v svojo usodo. Minili so trije meseci srečnega zakonskega živi jetija našemu Katiču, ki se je bil med tem popolnoma sprijaznil s porastkom druži-
Sokotstvo
Župni zlet v Dolnji Lendavi 7. julija
priliki razvitja prapora, ki ga je ob loletnici društva daroval Nj. Vel. kralj Peter II., se bo vršil v Dolnji Lendavi dne 7. julija župni zlet, ki je obvezen za mursko, prekmursko in ptujsko okrožje. Bratskim društvenim načelstvom in posameznikom naslednje v vednost in ravnanje:
1. Dovoljena je polovična .vožnja. Na odhodr.i postaji kupite s karto še posebno legitimacijo za Din 5.—. Skupine nad 10 s sokolsko legitimacijo pa lahko potujejo s posebno objavo. (Glej »Pravilnik o poslasticama«, Organizacija str. 321$.
2. Na progi Maribor—Dolnja Lendava in Murska Sobota—'Dolnja Lendava bosta vozila posebna vlaka in sicer:
Odhod iz Maribora ob 4. uri, Or-imž 5.40, Čakovec 6.02, Dolnja Lendava
O d b o d iz Murske Sobote ob 4. uri, prihod v Ormož 535 in dalje z vlakom iz Maribora.
Odhod iz Dolnje Lendave ob 22. uri, Ormož 23.17 (odhod za Mursko Soboto Ob 2320, in dospe v Mursko Soboto ob Ik56), dospe v Maribor ob 0.55.
3. Skušnje in pregled vaj takoj po prihodu vlaka.
ne in je Boga hvali! ko tri otroke.
Nekega dne pa je žena pripeljala k hiši še troje dece. Izjavila je svojemu možu, da so njeni otroci iz drugega zakona in da mora sama skrbeti zanje. Katič se je omehčal v objemu svoje žene in vse je bilo v redu. Mislil si je sam pri sebi, kam naj gredo otroci, če ne k svoji materi. Sosedje so sicer mnogo govorili, toda Katič je bil zaverovan v svojo boljšo polovico. Otroci so ga radi imeli in srečen je bil. Topel žarek njegove zakonske sreče pa se je ohladil, ko mu je čez mesec dni žena pripeljala h hiši še štiri majli ne kričače. »Sedaj nas je dvanajst, ti in jaz in deset otrok,« je dejala možu. Sprijaznil sc je dobri mož s svojo usodo prve dni, toda pozneje sc jo naseli! nemir v njegovo dušo. Podal se je nekega dne na sodišče in zahteval ločitev. Ko pa so mu na sodišču povedali, da to ni vzrok ločitve in da bo moral plačati alimente svoji ženi, je dolgo premišljeval.
Zmagala je žena in ljubezen. Katič sc za govorice ni nič zmenil in je bil srečen v krogu svoje številne družine.
CIHSSaiaatRUMM*.*«-
4. Ob 11. uri zbor članstva za sprevod, ob 11.30 razvitje prapora na letnem telo vadišču in nadaljevanje obhoda. Vse edi-nice v župi, ki imajo prapore, naj se z njimi udeleže zleta.
5. Ob 14. uri zbor oddelkov v garderobah, ob 15. uri je nastop. Spored nastopa: 1. Moška in ženska deca — proste vaje; 2. Dec — igre; 3. Moški naraščaj — proste; 4. Orodna telovadba; 5. Zenski naraščaj — proste; 6. Člani — proste in 7. Članice — proste. Zdravo!
Iz župnega načelstva
1. Župni plavalni tečaj se prične 8. julija in traja do 15. julija. Prijavljenih je 35 tečajnikov. Tečaj se vrši na Mariborskem otoku in ga vodi župni prednjak br. Primc. V okvirju tečaja — v nedeljo, 14. julija — bodo župne plavalne tekme. Prijaviti se je župnemu načelstvu do 5. julija. Vsi tečajniki sc morajo javiti 8. julija ob 8. uri v župni pisarni.
2. Tečaj za proste panoge se bo vršil od 14. do. 21. julija za člane in članice. Zupa daje za tečaj 10 prostih mest. Prijave poslati do 5. julija župnemu načelstvu, za prosta mesta pa potom okrožnega načelstva. Tečajniki se morajo javiti 14. julija ob 9.30 v župni pisarni.
3. Udloženci zleta »Junakov« v Sofiji morajo najkasneje do 4. julija oddati svoje legitimacije pri svojem društvu po prehodni overovitvi pristojnega sreske-ga načelstva. Društva morajo legitima-
cije najkasneje do 5. julija z zjieskom dostaviti župni upravi. Zdravo! L. M.
Ptuj
Strela požiga domove. Pretčkli petek je nad Ptujem in njega okolici razsajal hud vihar spremljan z grmenjem in bliskanjem, kakršnega že dolgo ne pomnijo. Proti večeru okrog 18. ure se je zabliskalo in strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Antona Cesnika na Bregu. Gospodarski objekti so bili v hipu v ognju in je zgorelo vse do tal s poljskimi pridelki in gospodarskim orodjem vred. Strela je ubila tudi kobilo v hle,vu. Gasilci iz Hajdine in Gerečje vasi, ki so prihiteli na kraj požara, so preprečili, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja. Škoda znaša okrog 25.000 Din. V istem času je strela udarila v domačijo posestnika Franca Zor-čiča v Krčevini pri Ptuju. Zgorelo je stanovanjsko in gospodarsko poslopje, tako da štrli v zrak le golo zidovje. Živino in nekaj pohištva so z muko rešili. Ptujski gasilci so sicer prihiteli na kraj
požara, vendar niso mogli stopiti v akcijo zaradi pomanjkanja vode. Pri' gašenju si je zlomil levo nogo kjučavničar-ski pomočn‘k Ferdo Žalar. Spravili so ga v ptujsko bolnišnico.
Vandalizem. V noči od 29. na >10. junija je bil od nepoznanih storilcev med postajama Velika Nedelja in Osluševci na tračnice železniške proge položen debel hlod, očito z namenom, da sc spravi iz tira vlak, ki je prevozil dotično mesto ob 2.10. Strojevodja ovire ni opazil in je stroj rival hlod kakih 700 metrov proge pred seboj, nakar je hlod najbržc zaradi cestnega prehoda, ki je tam, bil vržen na stran. Stvar sicer ni imela nobenih zlih posledic, pač pa bi lahko imela, a ko bi se brzovlak, ki vozi na tem delu proge z visoko brzino, spravil do iztirjanja, nedoglcdne katastrofalne posledice. Oblasti so uvedle strogo preiskavo.
Bistroumna služkinja.
»Ali ste dali ribicam sveže vode?«
»Ne, milostljiva, saj niso izpile še stare niti do polovice!«
Razno
LETOVIŠČARJE Al!
SPD v Rušah je opremila v Rušah štev. 1 (Posojilnica) krasno sobo, katera je na razpolago letoviščarjem. Informacijo SPD Ruše, telefon 5.	2960
Posest
AlALO POSESTVO
naprodaj. Več se izve pri lastniku Cankarjeva ul. 19, Tezno pri Mariboru. 29(>4
Prodam
AUTOMATSKI BUFET.
zelo dobro idoč na prodaj. Ponudbe pod »Automatski bufet« na upravo lista.	2956
LEŽALNE STOLE.
rolete, zidne ščitnike, preproge, zavese, odeje, pregrinjala nudi najceneje N ovale, Koroška 8, Vetrinjska 7.	2562
VLOŽNO KNJIŽICO
Mestne hranilnice Maribor za Din 13.000 prodam. Naslov v upravi »Večernika«. 2971
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam s 15. iuiijem. Tatten« bachova 20-1, desna. 2965
ODDAM GOSPODU
lepo opremljeno sobo r pos sebnim vhodom s 15. julijem. Tattenbachova 18, vrata 2. 2973
Sobo išče
SOBO
s lira no iščem. Ponudbe pod »Rezika« na upravo »Večernika«.	2961
Stanovanie
STANOVANjE
pri kadetnici, dve sobi in kuhinja, vrt, oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 2958
STANOVANJE.
dve sobi s kuhinjo oddam v najem. Viccl, Gosposka ul. 5. 2970
ODDAM DVE SOBI IN KUHINJO
s I. avgustom., Stritarjeva 7. 2967
ODDAM SOBO IN KUHINJO,
električna razvetljava. in vodovod v hiši, Vodnikova ulica, pri »Kovini«. Tezno. 2966
Službo dobi
UČENCA IN UČENKO
za trgovino ter učenko za go stilno sprejmem. Vicel. Gosposka 5.	2969
Momini
Spomnite se CliD l
PRODAM POLOVIČNO SPALNICO.
emajlirano, trodelno omam, kuhinjsko kredenco, posteljo itd. Razboršck. Dravska 4. 2976
Kupim
SPALNICO.
dobro ohranjeno, kupim. Plačam takoj. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Spalnica«.	2959
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja in izraženega sožalja ob bridki izgubi našega iskreno-ljubljenega soproga, očeta, brata itd., gospoda
Josipa Cotiča
polic, agenta v pok.
izrekamo tem potom vsem prav srčno zahvalo. Maribor, dne 4. julija 1935.
Globoko žalujoči ostali.
komopcti *«|atra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelj? in urednik: RADIVOJ .REHAR v
STANKO DETELA v Mariboru«
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik