St 45.
Poštnin« plačan« v gotovim.
V LJubljani, dne 10. novembra 1921.
teto m.
Glasilo ..Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo"
MP*> Izhaja vsak Četrtek, "fl Narotnina: poluUftno , 2f>* Posamezna številka.............. 1*—	Kmet, pomagaj «1 sam, ta svoj« stalUč. v državi I uravnavaj nI sami	Inseratl: 1 mm instratnega stolpiča stane za: I male oglase .........•••••• uradne razglase ............. H reklame ,,.......••••»••	. K !•-. ,1-80 - .2*-
uredništvo In upravnlitvo lista ia v Liublianl na Kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca).			
Sleparska špekulacija.
Stranka ljudskih sleparjev je zopet enkrat proslavila sebe.
V soboto sta imela naš predsednik vlade in češkoslovaški poslanik v Beogradu sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da odredi mala antanta prihodnji teden demobilizacijo. Bilo je to sicer že nekaj dni prej jasno, toda v soboto je postalo to gotovo dejstvo, o katerem je znal že ves Beograd in kar je izvedel končno tudi « Jugoslovanski klub».
Pa so si mislili sleparski politični modrijani tega kluba: «Tu bi se dalo skovati političen kapital Saj naši backi nam itak vse verujejo!*
In hajdi je šla deputacija k vojnemu ministru Zečeviču in zahtevala takojšnjo demobilizacijo. In v nedeljo je prinesel že ljubljanski «Slo-venec* z velikimi črkami natisnjeno vest, da je «Jugoslovanski klub* zahteval demobilizacijo in tudi dosegel popoln uspeh!
Sicer je ta «popoIni uspeh* silno od muh, ker je bila zahteva čisto napačno naslovljena. O mobilizaciji ali demobilizaciji namreč ne odločuje vojni minister, temveč edinole ministrski svet Ce je torej slavna deputacija «Jugoslovanskega kluba» zahtevala demobilizacijo od vojnega ministra, je bilo to prav toliko vredno kakor če bi zahtevali demobilizacijo od drja. Korošca. Zakaj niti eden niti drugi tega ne more storiti in zato tudi general Zečevič ni mogel deputaciji ničesar drugega odgovoriti kakor da bo ukazal demobilizacijo takoj, ko bo sklenil to ministrski svet.
- Politične sleparje jugoslovanskega kluba* vprašamo, zakaj pa niso zahtevah demobilizacije od ministrskega sveta? Ker jim bo težko dati na to odgovor, pa bomo odgovorili namesto njih mi!
Ker bi jim Pašič povedal, da je njih zahteva prekesna, da je to že vlada sklenila, da ni torej tako hvaljena zahteva ^Jugoslovanskega kluba* nič drugega kakor čisto navadna volilna sleparija.
Zahteva ^Jugoslovanskega kluba* pa je tudi skrajno hinavska in brez-primerno podla. Konštatiramo, da je v Ljubljani na skupnem shodu vseh strank SLS. oficielno izjavila, da je proti Karla in da zahteva odločen nastop vlade proti Karlovem« puču. Z drugimi besedami se pravi to, da je SLS. zahtevala mobilizacijo. Ne sicer iz patriotizma, katerega ta sleparska stranka še nikdar poznala ni, temveč ker je imela slabo vest ker se je bala, da jo vlada ne prime za ušesa, če bi preodkrito pokazala svoje simpatije do Karla.
Po vsem tem pa ima SLS. še drzno čelo se bahati, da je dosegla demobilizacijo, dasi je mobilizacijo ona sama zahtevala.	'v
SLS. računa tako želo na zabitost ljudi in na njih pozabljivost, da si upa ponoviti manevra iz leta 1914. in iz leta 1918.
Leta 1914. je bila SLS. med glavnimi hujskači za vojno in leta 1918. je bila zopet SLS. stranka, ki je vedno želela mir.
Dne 24. oktobra t 1. je bila SLS. tista stranka, ki je zahtevala mobilizacijo, dne 6. novembra t. 1. pa tista, ki je «dosegla» demobilizacijo.
Take brezvestne sleparije si dovoljuje stranka, ki pravi o sebi, da je krščanska! Tako brezprimerno va-ranje ljudstva si dovoljuje stranka, ki pravi o sebi, da je ljudska!
Poštenjaki na plan, da že vendar enkrat vržemo to hinavsko, protikr-ščansko in protiljudsko stranko ljudskih sleparjev!
uste¥e.
(Ivan Urek.)
Klic po reviziji ustave slišimo dandanes po raznih delih naše očet-njave in slišimo ga zlasti tam, kjer še nismo imeli časti opazovati resno in smotreno delo, bodisi v prid države in naroda, bodisi za sprejem ustave.
Dve leti je čakala naša domovina gola, hirajoča, polna ran, brez obleke in brez strehe na rešitev. Brez-glavost in brezpravnost sta jo spravili na rob propada. Gospodarstvo je šlo rakovo pot. Zakone smo imeli v vsakem uradu drugačne. Vladala je samovolja, cvetelo je verižništvo Na eni strani so rasli milijonarji kakor gobe po dežju, na drugi strani pa se je kupičilo število ubogih, strtih ljudi, ki so našli tolažbo v nezadovoljstvu, preklinjanju in zabavljanju. Država je bila prepuščena sama sebi. Njej na čelu so sedeli gospodje, pili njeno kri, polnih si žepe, za vse drugo pa se niso brigali. Narod je zapadel v anarhijo in nezadovoljstvo je prikipelo do vrhunca. Samodržci na vladi so se držali kot klop ~ in vladali po svoje. Res krasno je bilo to! Take rožice tem gosoodom ne. bodo nikdar več cvetele. Ustave nismo imeli. Zaradi tega je bil vsak minister suveren v svojem kraljestvu. Počenjal je, kar se mu je lju-
bilo, in koval brezglave naredbe brez konca in brez kontrole. Nihče ga ni nadziral, nihče mu d ugovarjal. Danes je izdal naredbo, katero je jutri preklical. Na tak način si je preganjal dolgčas. In dobro so vedeti ti gospodje, da jim bo odklen-kala ta sreča v trenutku, ko bomo dobili ustavo. Zato so zavlačevali sprejem ustave in ga poizkušali potisniti čim dalje. Dve dolgi leti so delali to z vsemi pretkanostmi, toda dalje ni šlo.
Čeprav so se predobro zavedali, da so vlada po milosti božji, vendar so končno uvideli, da treba tudi narod vprašati za njegovo voljo. In narod je hotel volitve. Poslal je svoje zastopnike v Beograd in tam glasno povedal, da mu je dovolj slepomišenja in samopašnosti nekaterih gospodov in da hoče ustavo — pod-stavo zakonitosti, prava in reda v državi. Večina prejšnjih mogočni-kov je to volja naroda tudi vpošte-vala ter se z vso vnemo z drugimi poslanci vred vrgla na delo za čim skorajšnji sprejem kolikor mogoče dobre ustave. Našli so se pa ljudje, ki jim je spomin na prejšnji dve leti samovoljnega vladanja — zanje nebesa na zemlji — tako živo ostal v spominu, da niso mogli verjeti, da
je konec tej gostiji. Zato so se uprli vsemu, kar je moralo priti. Kričali in tolkli so z vsemi štirimi okrog sebe ter spletkarili, da bi ustavo onemogočili in jo zrušili, dobro vedoč, da jih bo le-ta vzdramila iz sladkih sanj vsemogočnih vladik v življenje navadnih državljanov.
Delo za sprejem ustave pa je vseeno napredovalo, četudi počasi vsled ovir, ki so jih stavili omenjeni paraziti. Razprave, prerekanja so se vlekla v neskončnost. Domovina-država pa je hirala dalje. Okrog nje in v njej sami so se zbirali temni elementi raznih barv, kovali pridno razdor in pripravljali njen razpad. Ves peklenski aparat je bil na delu, da bi zrušil državo in si razdelil potem plen po svoje Večkrat je že skoraj izgledalo tako, kakor da je že prav blizu bela žena, ki drži svojo koso pripravljeno na tilniku naše države.
Da se je vsem tem nakanam in prevratnim namenom različnih pod-pihovalcev naredd konec in da se je ustvarila državi močna podstava za njeno napredovanje in njeno ureditev, se je po dolgem boju, ki je končal s kompromisom odločujočih sil, sprejela prepotrebua in dolgo pričakovana ostava. Ustava sicer res ni taka, kakršno bi si želel vsak posameznik, vendar pa je edina rešitev, ki varuje državo pred propadom. Ustava tvori podstavo vsem zakonom in le na njenem temelju bomo mogli sprejeti nove zakone. Ustava je naredila konec zmedenosti v zakonih, brezpravnosti naroda in samopašnosti posameznih vladujočih oseb ter nam zagotovila le parlamentarno vladanje naše države. Od trenutka, ko je bila ustava sprejeta, ne more noben minister izdajati kakih naredb — tudi najmanjših ne — po svoji volji, ampak edino parlament sklepa o vseh novih nared-bah ter o izpremembah m ukinitvi prejšnjih naredb. Konec je sladkostim, ki so jih nekateri mogočniki uživali skozi dve leti na mehkih ministrskih foteljih. In to je hudo! Tako hudo, da izvestni gospodje tega »preboleti ne morejo. Da bi narod sam urejeval gospodarstvo države po parlamentu, to jim ne gre v glavo. Saj smo se vendar ujedinili in osvobodili samo zato, da bodo ti gospodje do smrti komandirali in vladah ubogo paro! Pa ti pride ta preklicana ustava in jim iztrga vajeti iz rok, in sicer njim, ki so bili že za to rojeni, njim, ki so jim rojenice že v zibelki prisodile, da bodo neomejeni gospodarji in diktatorji ljudstva! In sedaj je vse to minilo! Tega ne dopuste nikdar! Zaradi tega tedaj kriče kot papige: «Proč z ustavo! Na dan z njeno revizijo!*
Preden se dotaknemo tega vprašanja, poglejmo, če je naša država urejena in utrjena že z ustavo samo. Naša država je povsem nova država, ki si mora svoj dom — svoj red — zgraditi popolnoma na novo, ker nima še nobenih enotnih zakonov. Vse potrebne zakone si mora šele sedaj na podstavi ustave zgraditi Dokler ne dobi država na ta način naših novih, lastnih, v parlamentu •klenjenih zakonov, tako dolgo bodo v veljavi sedanji stari zakoni, ki so zmetani skupaj iz vseh kotov razpadlih držav, prav tako dolgo bodo veljale tudi vse različne naredbe, izdelane po samovolji raznih bivših ministrov. Dotlej, da si torej država
preskrbi nove zakone, se moramo klanjati obstoječim zakonom in pod njih pezo trpeti, ker večina teh zakonov je zlasti za nas Slovence ne le neprikladna, temveč kruto krivična. Vzemimo za primer samo vojaški, davčni, šolski, sodni in še stotine drugih zakonov, ki so potrebni hitre in nujne izpremembe. To delo, ki ga moremo izvršiti šele sedaj na podstavi ustave, zahteva vse razpoložljive moči, vso resnost poslancev in hitrost dela. Ako pa se vpletemo v boj za revizijo ostave, tedaj ne moremo izdelovati prepotrebnih novih zakonov. To delo bo tedaj počivalo in stalo, mi se bomo lahko še desetletja prerekali in prepirali za novo ustavo, ljudstvo pa bo med tem dalje trpelo pod starimi zakoni in dalje nosilo krivične in bridke posledice po zaslugi različnih ambicioznih špekulantov, večnih zabav-Ijačev in današnjih kričačev započe-tega boja za revizijo ustave. Dotič-nik, ki želi dandanes kljub vsemu boj za revizijo ustave, je podoben družini, katere en del članov je lenaril, pohajkoval m popival, dočim je drugi del med tem postavil v najhujši zimi hišo, da je obvaroval družino pred mrazom in mokroto. Toda pride pohajkujoči del rodbine ter zahteva, da se mora hiša nemudoma — čeprav sredi zime — podreti in sezidati nova, češ da so okna za 10 cm preozka ah vrata za 15 cm preširoka itd. Če te družine ob pravem času ne sreča pamet ter si ne postavi v hiši ognjišča in česar je še vsega treba, da bo mogla na suhem in toplem prezimiti, temveč uboga rodbinske člane — kričače — in hišo podre kljub največji potrebi, potem bo vsa družina v snegu in mrazu poginila. In mi?! Skoraj cela tri leta smo čakali na ustavo, da si moremo na njenih temeljih dograditi svojo, hišo in vse, česar potrebujemo za svoj obstoj in red! Sedaj, ko smo jo po triletni borbi vendarle dobili, pa naj zopet vse razderemo m začnemo vnovič od kraja boj za novo — drugo ustavo! Država naj seveda med tem propada, ljudstvo gladuje, pozeba, prokli-nja in nosi težka bremena te pustolovščine!
Oglejmo si malo te ljudi, ki zahtevajo dandanes takojšnjo revizijo ustave za vsako ceno, seveda le vodite! je-krivce! Če si jih ogledamo vse in čisto natanko, od vrha do tal, pa bomo videli, da so to brez izjeme samo taki ljudje, ki niso nikdar poznali skrbi za lastni obstoj in ki se nikoli niso menih za blagor na-rcda ali države. Vse svoje življenje so živeli brezskrbno na račun drugih. Zato ne umevajo borbe za vsakdanji kruh, zato tudi ne čutijo bremen in zla, ki nam jih nalagajo vsi sedanji zakoni m vse sedanje naredbe Skrb za narodno dobrobit jim je španska vas Toda noč in dan kujejo naklepe, kako bi s pomočjo naroda— države in vsega, kar obstoji, zadostili lastni samopašnosti in vladoželjnosti, četudi pri tem vse propade. Kaj jim vse to mar! Če jim izpodleti, da s tako peklensko špekulacijo spravijo ves narod v nesrečo, jo pa uberejo s polno mošnjo po vzgledu «častitih* prednikov v Švico in občudujejo od tam nadčloveško potrpežljivost osleparjenega naroda v domovini. Kdor pa mora dandanes živeti od dela svojih rok, in kdor mora prenašati vse te kri-
vice in šikane obstoječih zakonov in sedanjega reda v državi, tisti pa hoče najprej revizijo tega stanja, revizijo reda, revizijo zakonov ter
zahteva resno delo, da se vse to doseže.	^ ,
Poleg vsega demagoštva, ki leži v klicu po reviziji ustave, pa je višek zlobe in pokvarjenosti, če si drzne voditelj SLS. javno na zborovanju razgaliti svojo lastno gnilobo, zavedajoč se, da jo njegovi «verni» ne bodo zavohali. Brezprimerno izkoriščanje nevednosti svojih ljudi je, ako si upa v današnjih časih vodja stranke hujskati proti odredbam onega vojaškega zakona, za katerega je odgovoren v prvi vrsti sam, kajti kot zastopnik slovenskega ljudstva je svoje dni v Beogradu pomo-gel, da se je ta bivši srbski zakon razširil tudi na naše pokrajine. Ta dični «zastopnik slovenskega ljudstva* takrat ni vedel, kako neprimeren in krivičen je ta zakon za naše prilike, ta dični zastopnik takrat, ko je bil čas, ni mogel odpreti svojih ust in zahtevati našim razmeram primerne izpremembe tega zakona. Danes, ko ve, da ne more tudi vlada sama izpremeniti brez parlamenta zakona niti za najmanjšo pičico, pa hujska na shodih proti sr/ojemu lastnemu delu. V parlamentu se ne prikaže in z vso silo hoče razbiti njegovo delovanje ter tako onemogočiti izpremembo zakonov, ki so za nas krivični. Namesto vsega tega je zanetil boj za revizijo ustave in tako provzročil, da bi mogel narod trpeti pod sedanjimi zakoni še leta in leta.
Kako puhel in ničev je izgovor, da hoče narod v Sloveniji revizijo ustave! Rad bi poznal razumnika, pa bodisi kmetskega ali drugega stanu, b mu je znan naš celotni položaj in ki bi bil spričo teh razmer danes za brezpogojni boj za revizijo ustave! Je sicer res, da se najde nekaj redkih izjem, ki brez svojih lastnih misli na slepo drve za dema-goštvom teh ljudi in ki jim slede s tem večjim veseljem in s tem večjo vnemo, čim večja je budalost. Iz izjav različnih govornikov in iz časopisja pobero nekatere fraze, za katerimi drve brez volje in brez vednosti —■ čemu in zakaj? So to liudje, katere je ocenil sam tajnik «Sloven-ske ljudske stranke», dr. Kulovec, zelo karakteristično, ko je dejal: «šli bodo za nami, če naredimo še tako budalost!* Tem ljudem ne pomaga niti blagoslovljena voda. Ni pa temu krivo ljudstvo samo. V temi so ljudstvo vzgojili in v temi ga drže, da ne more izpregledati. Ves njih aparat dela samo na to, da se ohrani ljudstvo v nevednosti, ker le nevedno ljudstvo se pusti izkoriščati in si natvezati brezprimerne gluposti.
Vsakdo, ki hoče, da se dvigne država iz dosedanjega neznosnega položaja, da se izboljša in utrdi njen gospodarski položaj in da se odvzamejo narodu bremena, trpljenje in šikane vseh sedaj obstoječih začasnih zakonov in naredb, mora zahtevati jasno in odločno od svojih zastopnikov, da puste vse «farbarije in gredo na delo. V parlamentu naj zastavijo ljudski zastopniki vse svoje moči, da se čim prej iznebimo sedanjih za Slovence neprikladnih in krivičnih zakonov ter dobimo nove čim najboljše. Ko bomo gotovi , s tem delom —• potem pa bocfi magari tudi naš klic: «Na dan z revizijo ustave!*
Pridobivajte naročnike »Kmetijskemu listu", ker le z njsm se širijo najuspešneje nate ideje!
s
Kdor dela za ljudsko izobrazbo, dela za osvoboditev ljudstva Iz duševne in politične sužnostf
Za naše vojake.
Poslanec Mrmolja in tovariši so vložili na ministra za vojno in mornarnico to-le interpelacijo:
Oospodii ministru za vojno in mornarnico!
Na albanski meji je vojaštvo slabo preskrbljeno z vsem. Obleka je raztrgana, čevlji so razbiti Perila že niso dobili vojaki šest mesecev. Nobenega vojnega priboljška se jim ne da pri hrani. Živež je treba nositi od 25 do 30 kilometrov daleč, oves za konje pa celo 50 kilometrov. Zdravstvena služba je povsem nezadostna. Za bolnike in ranjence ni nosil. Najbližja zdravniška ambulanca je oddaljena 30 kilometrov od vojske in vrhu vsega brez zdravil.
Vprašamo zato g. ministra, če so mu te razmere znane in če hoče te nedostatke odpraviti.
Prosimo za pismen odgovor.
V Beogradu, dne 4. novembra 1921
(Slede podpisi.)
0 vojni nevarnosti.
(Napisal Ivan Mrmolja.)
Veliko razburjenje je nastalo po deželi vsled sedanje mobilizacije, češ: vojna bo. Toda sedanja mobilizacija ne pomeni vojne, temveč njeno preprečitev.
Gotova stvar je, da se Madžari niso oborožili iz lastnega nagiba, temveč, ker imajo podporo od zunaj. Ce ne bi Češkoslovaška, Romunija in naša država takoj pokazale svoje moči, bi postal gotovo Karel madžarski kralj in Madžari bi tedaj gotovo navalih na svoje meje. Kajti čeprav je Madžarov le šest milijonov, nočejo vendar verjeti v svoj poraz. Visoko madžarsko plemstvo še vedno sanja o nekdanji veličini krone sv. Štefana, ki jo hoče doseči s pomočjo Habsburžanov.
Habsburg je vedno ščitil le veli-kaše, grofe in barone ter jim preskrboval na račun ljudstva nebesa ze na zemlji. Ti madžarski velikaši so dandanes vsemogočni vladarji Madžarske. Dasi glavni provzroči-ielji svetovne vojne, vendar niso v vojni ginili, ker so to «prepustili» ubogim proletarcem. Tudi na de-oarju niso trpeli, kajti posestva so jim ostala, vojnih posojil tudi niso podpisavali, še manj pa da bi drugače kaj žrtvovali za domovino. Tako so izšli iz vojne okrepljeni in dandanes imajo na Madžarskem tako neomejeno oblast, da so mogli na smrt obsoditi celo onega, ki je ubil grofa Tiszo, glavnega 'krivca svetovne vojne.
Za pravo svobodo madžarskega naroda se bori izmed strank, ki so zastopane v budimpeštanskem parlamentu edinole stranka malih posestnikov, ki ima 60 poslancev.
Madžarski velikaši imajo najboljše zveze s plemstvom Italije, Anglije in celo republikanske Francije, ki jim pridno pomaga spletkariti proti novim demokratskim državam.
Vse te države gledajo na našo državo, ker nimamo plemstva in stičnih velikašev, kakor na nekak nižji barbarski rod, ki ni vreden lastne svobode. Zato bi nas imeli radi pod kuratelo, da bi jim bili mj to, kar so jim razni divji narodi v afriških kolonijah.
Vsled tega nam neprijaznega stališča plemiških mogotcev mora vladati pri nas sedaj načelo: Ako hočeš imeti mir, bodi oborožen, kajti samo tedaj se te sovražnik ne bo upal napasti Je sicer to žalostno, toda resnično!
Velike države Anglija, Francija in Kalija imajo različne interese pri sedanjem našem sporu z Madžarsko. Tam imajo svoja podjetja in svoje kapitale, vsled česar nočejo, da bi se Madžarska preveč oslabila. Iz tega vzroka nam tudi nočejo priznati odškodnine, ki bi jo morala plačati Madžarska za našo mobilizacijo, katero je ona provzročila. Smrtna sovražnica naše države pa je Italija, ki ima slabo vest in k4 se boji naše osvete. Zatorej ruje proti nam povsod, v Albaniji m na Madžarskem. Dasi meji vsa Italija na morje, bi hotela še neomejeno gospodstvo nad Jadranskim morjem. In uspela bi čisto zanesljivo, če ne bi zadevala s tem interesov drugih velikih držav, predvsem Anglije.
Kakor je iz tega razvidno, smo mi predmet spletk velikih držav. Tem moramo zato pokazati svojo moč, da smo polnoletni in odločni kon-
čati vsako varuštvo. Vsled notranjih razmer so velike države brez moči in izvun svojih mej ne morejo pošiljati vojaštva. Zaradi tega se njih varuštva s složnim nastopom lahko oprostimo.
Upajmo torej, da bodo velike države toliko pametne, da bodo naše bistvene zahteve sprejele, pred vsem detronizacijo Habsburžanov in razorožitev Madžarske. Ker pa velesile dajo le na silo, zato smo morali z mobilizacijo pokazati, da je naša volja resna in da smo pripravljeni tudi za najskrajnejše korake.
Samo ta namen je imela mobilizacija in ta namen je tudi dosegla, vsled česar ni nobene vojne nevarnosti več!
Shodi ..Samostojne kmetijske stranke" na bivšem Štajerskem.
«Samostojna kmetijska stranka* priredi na bivšem štajerskem več shodov, in sicer:
Dne 13. novembra: po rani sv. maši pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, popoldne pa pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah v gostilni Ernesta Goloba.
Dne 20. novembra po rani sv. maši pri Sv. Jakoba v Slovenskih goricah.
Dne 27. novembra po rani sv. maši pri Sv. Martinu.
Dne 4. decembra po rani sv. maši pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah v gostilni Ketiša Biša.
Dne 8. decembra ob desetih dopoldne v Mariboru v prostorih Gotzove restavracije, kamor vabimo vse pristaše SKS. mariborskega, ptujskega, ljutomerskega in marenber-škega okraja, po možnosti tudi še bolj oddaljene. Pozivamo s tem vse zaupnike, naj agitirajo za obilno u-deležbo. Dnevni red objavimo pozneje.
Dne 11. decembra po rani sv. maši pri Sv. Trojici v Halozah.
Dne 18. decembra po rani sv. maši v Zavrčah v prostorih Marko-vičeve gostilne.
Kakor smo že svojčas poročali, bo govoril na vsakem shodu po en poslanec SKS. Vse zaupnike prosimo, da skrbe za polnoštevilno udeležbo ne le pristašev SKS., ampak tudi vseh nasprotnikov, da bodo le-ti zvedeli resnico.
Tajništvo SKS. v Mariboru.
Pokrajinske vesti.
(Seja načelništva SKS.) bc šele v ponedeljek dne 21. novembra in ne že dne 14. novembra kakor je bilo javljeno. Dne 14 novembra namreč na še poslance zadržujejo nujni posli v Beogradu, vsled česar se je morala seji preložiti. — Načelništvo SKS.
(Tajništvo SKS. za mariborsko okrožje) se nahaja v Mariboru v restavraciji Hal b vidi (stari pivarni), Jurčičeva ulica št. 7, I. nadstropje, kjer dobi sleherni pristaš glede vsake zadeve j>otrebna pojasnila.
(Okrajni odbor SKS. za kamniški sodni okraj) sklicuje za dan 20. novembra občni zbor, ki bo ob devetih dopoldne pri tovarišu Francetu Rodetu v Kamniku s tem-le dnevnim redom: 1.) poročili predsednika in blagajnika; 2.) poročilo o položaju; 3.) volitev odbora in članov načelništva. — Vsi naši pristaši naj se udeleže občnega zbora polnoštevilno! Krajevni odbori imajo pa dolžnost, da se puste po delegatih zastopati na občnem zboru. V boj za Staro pravdo!
(Očitna izpoved.) Ponovno opozorjen po naših ljudeh na laži »Gospodarja*, se očitno izpovem, s čim sem plačal svoje posestvo. 250.000 kron sem prejel za lire, ki sem jih dobil za prodano posestvo v Italiji, 130.000 kron sem si izposodil pri posojilnici v Mariboru (Narodni dom) in 45.000 kron sem dobil na posodo pri zasebnikih. To je moja očitna izpoved, ne za umazanega »Slovenskega gos|>odarja», temveč za naše ljudi, da se ne bodo po nepotrebnem begali in da si morejo izračuniti koliko sem »zaslužil* s politiko. Za posestvo sem dal namreč 420.000 kron.
I v a n Mrmolja s. r.
(«šusteršič pride nazaj») tako so begali po deželi klerikalni hujskači in 6e-petaje dostavljali: »Karel je že na Madžarskem; Karel je že cesar! Ne bo dolgo in pokliče drja. Susteršiča nazaj!* In našli so se ljudje, ki so take vesti verjeli, dasi je tudi najzagrize-nejše klerikalce bolelo, če bi padla Slovenija zopet v roke tako brezvestnega izkoriščevalca Slovenije, kakršen je bil dr. Šusteršič. Pa se le potolažite hujskači — pa tudi poštenjaki! Zakaj take sramote, da bi se vrnil v domovino dr. šusteršič drugače kot kaznje-
nec ne bo doživel svet, pa če bi morala teči kri!
(Klerikalna politika.) Ko so videli
klerikalni brezverski voditelji, da ne podvzame naša vlada nobenih hujših ukrepov proti hujskačem', so se ojuua-čili in pričeli po deželi z intenzivno hujskarijo. Ko so vso deželo preplašili, da bo vujna z Madžarsko in celo z Italijo, in ko je bilo ljudstvo že razburjeno — bumf! Pa so razkričali po »Slovencu*, da je »Jugoslovanski klub* dosegel demobilizacijo! In sedaj se veselo muzajo, ker so prepričani, da veruje ves narod v nje kot v svojega odrešenika. Čisto vseeno jim je, ker 30 razkrili s tem podlim manevrom zopet sebe kot «Stranko ljudskih sleparjev*, kajti laž je bilo govorjenje, da bo vojna z Madžarsko, laž je bila trditev, da bo vojna z Italijo, in laž je, da je »Ju goslovanski klub* dosegel demobiliza-cijo. Vseeno zvežejo vse tri laži v eno novo veliko laž in ker nekaj oslov na vse te laži zariga «I-a!», pa naj vse to drži! Ampak take sleparije so spoznali že naši očetje in vsaj malo bolj »kun štno* bi tudi klerikalci lahko slepa-rili!
(Brez sramote ne gre) pravi »Domoljub*, mi pa doetavljamo: Kadar piše Domoljub* o katerikoli stvari, vedno piše tako, da ne gre brez sramote. Ali laže tako nesramno, ali pa piše tako neumno, da je sramotno. Ampak brez sramoto ne gre nikoli. Prav posebno pa ne, kadar zajaha »Domoljub* visoko politiko, na katero se toliko razume kakor zajec na boben. Samo poslušajte »Domoljubovo* modrost! Takoj spočetka piše: »Noben človek ne ve, kakšne načrte ima madžarska vla da.* Takoj nato pa uči vlado, kako bi morala streti madžarske načrte. Oh ^Domoljub*, kdaj te bo vendar pamet srečala? Ali [m te je in je nisi spoznal, da je sedaj vse zastonj!
(Da «DomoIjub» krščanska načela malo pozna,) smo vedeli že zdavno. Da ga zna tako lomiti, kakor je to storil v svoji 44. številki, in sicer v notici «,Kmetijski list' in javna morala*, pa le nismo mislili. »Domoljub* omenja namreč naš članek o javni morali, ka teremu ne more oporekati, dasi je naj-silnejša obtožba klerikalcev. Izmuznil pa bi se rad s tem, da obtožuje druge, namesto da bi najprej opral samega sebe. To je že stara jezuitska navada, ki je že davno odigrala. Ampak da »Domoljub* ne bo mislil, da nam ji- zavo-zal jezik, naj mu odgovorimo na obe njegovi obtožbi. Dotičnega gospoda, ki po »Domoljubovem* mnenju tako nekrščansko živi, sta oficielno med prvimi pozdravila v imenu ljubljanskega škofa dva visoka duhovnika, ki sta za vse dobro znala. Taka je namreč morala nekaterih visokih duhovnikov. Kar se tiče krščanskega stališča glede uboja, pa na kratko nastopno: Judita je ubila Holoferna na prav zavraten način. Delo j® je bilo Bogu dopadljivo. Princip je umoril Ferdinanda iz visoke ljubezni do lastnega naroda. Dal je za svoje prepriča ti je življenje. Mučeniška kri vse posveti. To bi lahko vedel »Domoljub* iz katekizma. »Domoljub* pra vi, da je po katoliški morali umor vodno umor in naj ga izvrši kdorkoli hoče. Kaj pa je bilo klanje med svetovno vojno? Kaj pravi »Domoljub* k tenui da so duhovniki blagoslavljali morijo med svetovno vojno? Ogabna je bila moritev med svetovno vojno, toda še ogabnejše je bilo blagoslavljali je tistih slabotnih »Kristusovih namestnikov*, ki so gnali druge v smrt, samo da so mogli oni sedeti za pečjo. Zato ponavljamo še enkrat: Voditelji SLS so brez moralo. Večina izmed njih je brezverska, ker zaradi korit »izpoveduje* krščanska načela. Nihče pa so po njih ne ravna. Zato je mogoče, da ima uplivno mesto v SLS. Vehovcc, zato je njih mož Skubic, zato je njih odlični pristaš dr. Pegan, zato je bi! njih vodja dr. Šusteršič itd. Ni bolj nemoralne in bolj protikrščanske stranke na Slovenskem kakor je SLS. — In nje umazano trobilo je »Lažiljub*!
(Darila za tiskovni sklad SKS.) Na shodu v Selnici ob Dravi se je nabrale 516 kron. na shodu pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah pa 300 kron. .Na |X)vratku z žalskega tabora je nabrala vesela družba 120 kron. Vesela družba lovcev v Mostecu pri Brežicah je zbrala 120 kron. Živeli nabiralci in darovalci! Da bi našli mnogo posnemovalcev!
(Iz Radovljice.) V naše poročilo o občnem zboru posojilnice v Radovljici se je vrinila neljuba pomota. Vršil se je občnf zbor posojilnice in ne hranilnice, kakor smo pomotoma poročali.
(Griže pri Celju.) V številki 119. »Straže* se je oglasil zopet možakar, kateremu je naše gasilno društvo trn v peti. Vsaka neumnost mu pride prav, samo da more blatiti naše društvo in naša res zaslužna šolnika Vog-larja in Razpotnika. Dajajmo čast vsakomur po njegovih zaslugah! Gotovo je, da ta dva gospoda nista zaostajala za drugimi v tekmovanju in skrbi za dobrobit našega društva. Kdor ju blati v »Straži*, dela to zgolj iz osebnega in političnega sovraštva. Vprašali bi dopisnika »Straže* samo, če je že sam kaj pomagal našemu društvu. Upravičeno sumimo, ker človek, ki prespava dneve kakor medved zimo.
ni in ne more pomagati. Ako bi bilo člankarju res kaj ležečo na tem, da bi se društvo razvijalo, bi moral aam sodelovati, ne pa hujskati proti društvu in blatiti res jako delavife ljudi Kdor prečita dopis v »Straži*, zapazi na prvi pogled gorastasne laži, ki se zrcalijo v vsakem stavku. Dopisnik zanika v drugi polovici dopisa vse, kar v prvem delu trdi. Vsa čast takemu dopisniku! Priporočali bi mu, na, drugič, ko bo gorel Gozdnik, naveže »lakino škatlo* in one cevi na vogal svojega fraka, pa bo vedel, kako se vozi po strmem pobočju orjaškega Gozdnika. Tam bo tudi sam lahko poizkusil, kakor drže cevi na koti 1092 m. Ce pa bo med potom kaj prevrtal, bo že zadelal s svojo smolo, na, jo ima na cente. Da se večina s takimi smolarjj nerada druži, je pokazala zal nja občinska volitev, ko se je orjaški klerikalni stolček porušil do tal. Ugotoviti pa moramo: Vsi pravi gasilci, ne oziraje se na strankarstvo, ostanemo trdni, zvesti in požrtvovalni dru-štveniki, ki bomo dobri stvari vedno v korist, bližnjemu pa v pomoč, dokler ostanemo pod vodstvom tako delavnih, požrtvovalnih in nesebičnih vodi-teljev. Vroče pa prosimo vsi sv. Flo-rijana, da bi izprosil pri sv. Duhu milost za vse uboge na duhu. — Samostojni gasilcu
(Sv. Jernej v Zibiki.) Nekaj v pouk našim klerikalnim cerkvenim ključarjem in v pojasnilo našemu gospodu župniku: Med svetniki, ki so bili mu čeniki, zavzema častno mesto sv. Jernej, kateremu so z živega telesa k<»žo vlekli. S tem, če je moral sv. Jernej prostati tako mučeniško smrt, pa še ni rečeno, da bi se smelo našemu župne-mu patronu še naprej vleči kožo s telesa, kakor se godi sodaj v naši žu(>-niji. Kaj pomaga, če ima naša cerkev dva lepa vinograda, ko pa ključarji ne skrbe, da bi dala vinograda tudi dober pridelek. In zato se dogaja, da prihajate Vi, g. župnik, kadar potrebujete denar, vedno h kmetom, da moramo dajati mi potrebne dohodke, namesto da bi se dobili iz cerkvenega premoženja. Cerkveni ključar mora skrbeti za cerkveno imetje. Zato naj bo naša naloga, da poskrbimo za prav«' ključarje, to jo za take, ki bodo dobri gospodarji in čeprav slabi klerikalc Za vso to bi se morali brigati tudi Vi, g. župnik, ker zahteva tako blagor cerkve.
(Selnica ob Dravi.) Shod SKS., ki je bil v nedeljo dne 23. oktobra v gostilni tovariša Mesariča, je dokazal ponovuo solidarnost vseh naprednih kmetovalcev. Izvajanja tovariša poslanca Mrmolje so bila tudi tako odkrita in jasna in tako prepričevalna, da je bilo nepotrebno vsako pojasnilo tu nemogoč vsak ugovor. Škoda le, da krajevno vodstvo ni v polni meri izvršilo svoje dolžnosti glede zadostne razglasitve shoda. No, sedaj mora poslušati upravičene očitke najzvestejšili pristašev, da niso bili obveščeni o sinodu. Pa vendar se je po malem napolnila zborovalnica in shod se je vršil ob vzornem redu od devetih do dvanajstih. Vsem je bilo odkrito žal, da so odposlanci »Kmetske zveze* predčasno odšli in da se niso vrnili na vabilo kljub obljubi. — Z velikim rdobravanjom so bile nato sprejete slodeče resolucije: 1.) V s i d a v k i naj se razdele pravično,to je sorazmerno gospodarski moči posameznikov. 2.) Iz vozna carina na kmetijske pridelke se naj odpravi in dovoli prost izvoz lesa. 3.) V najkrajšem času se naj izvode starostno zavarovanje kmetijskih delavcev. 4.) Proti hujskaškemu časopisju se naj nastopi z vso od ločnostjo. 5.) Naredbo o trošarini na vino se naj preuredi tako, da bo obvezan producent prijaviti vino le takrat, kadar bo vino prodal. 6.) Vranglovci se naj odpravijo iz pograničnih čet in nadomeste z domačini. 7.) Na poštnem uradu v Selnici ob Dravi se naj uvedejo n e d e I j s k p uradne ure ob osmih zjutraj. 8.) Poslancem SKS. se izreka soglasno nupnica.
(Sv Barbara v Slovenskih goricah.) V nedeljo dne 30. oktobra je prišel med nas poslanec tovariš Mrmolja in priredil zelo dobro obiskan shod. Njegova temeljita in temperamentna izvajanja so sprejeli zborovalci z največjim navdušenjem in izrekli soglasno poslancem ST^S. "v.nnfro.
Politične vesti.
(Kralj je prisegel na ustavo.) V nedeljo dne 6. novembra je bila slavnostna seja skupščine, ki so se je udeležili skoraj vsi poslanci — tudi socialni demokrati in republikanci Seje se je udeležil tudi dr. Korošec. Od dvora pa do skupščine so tvorili špalir vojaki beograjske posadke in gojenci vojne akademije. Točno ob 10.55 se je odpeljal kralj z avtomobilom iz dvora v skupščino Spremljati so ga ministrski pred-
sednik Pašič in dva adjutanta. čeprav je bilo vreme slabo, so bile ulice vendar nabito polne ljudstva. Občinstvo je burno pozdra zijalo svojega mladega kralja. Pred skupščino so čakali kralja predsednik skupščine in poslanci. Burno pozdravljen od poslancev je vstopil kralj v skupščino. Ko je otvoril ar. Ribar sejo, je položil kralj prisego. Na kraljevi desnici je bil Pašič, na levici pa dr. Ribar. Kralj je položil roko na evangelij ter z jasnim in odločnim glasom govoril za drjem. Ribar jem: «Jaz, Aleksander Rara-djordjevič, stopajoč na prestol kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in sprejemajoč kraljevsko oblast, prisezam na vsemogočnega Boga, da bom čuval edinstvo naroda, neza-visnost države in celotnost državne oblasti in da bom ohranjal ustavo nekršeno; da bom vladal po njej in po zakonih in da bom v vseh svojih težnjah imel pred očmi dobrobit naroda. Tako mi gospod Bog pomagaj! Amen!» S prenapolnjenih galerij in po vsej skupščini so zaorili viharni živio-klici, ko je dr. Ribar ugotovil, da je položil kralj predpisano prisego. V tem trenutku so z beograjske trdnjave zagrmeli topovi, godba pa je zaigrala narodne himne. V dvoru je sprejel nato kralj odposlance skupščine, za njimi pa ministrski svet in se posebno dolgo raz-govarjal s tovarišem Pucljem. Naj živi naš kralj Aleksander!
(h skupščine.) Na svoji seji z dne 3. novembra je volila skupščina te-le odseke: finančni, upravni, imunitetni in odsek za prošnje in pritožbe. Od našega kluba so bili izvoljeni ti-le tovariši: v finančni odsek tovariš Urek, v upravni odsek tovariš Mi-oradovič, v imunitetni odsek tovariš Mrmolja in v odsek za prošnje in pritožbe tovariš Kušar.
(V odbor za proučevanje zakonskih predlogov o razdelitvi države) ie bil izvoljen za naš klub tovariš Urek. V vseh odborih smejo izvoljence zastopati vsi ostali klubski člani.
(Vladni predlog o razdelitvi države.) V zmislu ustave je predložia vlada predlog o razdelitvi države. Po vladnem predlogu se razdeli vsa država v 26 oblasti, in sicer v oblasti: 1.) bačko, 2.) beograjsko, 3.) bitolj-sko, 4.) braniševsko v Požarevcu, 5.) varaždinsko (z Mursko Soboto, Dolnjo Lendavo in Dolnjim Lako-tom), 6.) vrbasko v Banjaluki, 7.) dubrovniško, 8.) zagrebško, 9.) zet-sko na Cetinju, 10.) kosovsko v Prištini, 11.) krajiško v Karlovcu, (h kateri naj spada tudi občina Osil-nica), 12.) ljubljansko, 13.) mariborsko, 14.) mostarsko, 15.) niško, 16.) osiješko, 17.) podrinsko v šabcu, 18.) potiško v Bečkereku, 19.) raško v Novem Pazarju, 20.) sarajevsko, 21.) splitsko, 22.) skopljsko, 23.) tuzlansko, 24.) šumadijsko v Kragu-jevcu, 25.) občino mesta Zagreba in 26.) občino mesta Beograda.
(Ljubljansko oblast) bi tvorili po vladnem predlogu politični okraji črnomaljski, kamniški (razen občin Motnika, Trojan in špitaliča), kočevski (razen občine Osilnice), kranjski z Jezerskim, krški (razen občine Velike Doline, ki se priklopi k zagrebški oblasti), litijski, ljubljanska okolica, logaški, novomeški, radovljiški, brežiški, sevniški, občini Veliki Kamen in Mrčna sela kozjanskega okraja, laški (razen občine Št Ruperta) in občine Prezida v reško-modruški
zupaniji.
(Mariborska oblast) pa bi sestajala iz mest Celja, Maribora in Ptuja ter političnih okrajev: Ljutomera, Maribora, Murske Sobote (razen Dolnje Lendave, mesta in občine, lendavske okolice in Dolnjega Lakota, Ptuja (okolice), Slovenj-gradca, Kozjega (razen Velikega Kamna in Mrčnih sel), Celja (okolice), Vranskega, Gornjega grada, Šmarja, občin št. Ruperta v okraju Laškem in občin Motnika, Trojan in Špitaliča v kamniškem okraju.
(Vlada ostane.) Z ozirom na to, da je kralj s položitvijo prisege prevzel svoje vladarske posle kot kralj in ne več kot regent, je ponudil ministrski predsednik Pašič demisijo, ki jo pa kralj ni sprejel. Sedanja vlada torej ostane.
(Po Karlovem puču) Težišče vsega položaja je trenutno v Budimpešti, kjer sklepa madžarski parlament o detronizaciji Habsburžanov. Dasi so legitimisti in krščanski socialci odločno nastopili za kralja Karla, je bil vendar zakon o odstavitvi Habsburžanov sprejet.
»KmetUski Ust" ne manjkaj v prav nobeni kmetiški hiši t
Somišljeniki, prispevajte po svojih močeh za tiskovni sklad »Kmetijskega lista" I
(Madžarska zvijača.) Madžarski parlament je sicer sprejel zakon o odstavitvi Habsburžanov, toda v taki obliki, . da bi mogli čez nekaj časa Habsburžani vseeno priti na madžarski prestol. Zaradi tega so nastopili zastopniki velike in male an-tante v Budimpešti ter zahtevali, naj poda Madžarska tako jasen zakon, ki bo za vse čase izključeval, da bi prišli Habsburžani na madžarski prestol. Ker se detronizacijski zakon, dasi je nepopoln, ne more več iz-premeniti, bo najbrže sklenila Madžarska poseben mednarodni dogovor, s katerim se bo zavezala, da ne bo izvolila nobenega Habsbur-žana za svojega kralja.
(Razoroženje Madžarske,) druga naša glavna zahteva, bo skoraj sklenjeno. Naši zastopniki bodo podajali medzavezniški komisiji informacije in predloge glede razorožitve in na podstavi teh predlogov se bo razorožitev izvršila. S tem smo v glavnem dosegli svoje najvažnejše zahteve.
(Demobilizacija naše vojske) se je deloma že izvršila in bo takoj, ko bo resna volja Madžarske, da spoštuje trianonsko pogodbo, dokazana, v celoti izvršena. Rekvirirani konji in vozovi se bodo tedaj naravno povrnili.
(Karel Habsbnrg) je pri odhodu iz Madžarske izjavil, da se ne odpove madžarskemu prestolu. Pomagalo mu bo to seveda presneto malo, kajti angleška bojna ladja ga že vozi proti Madeiri.
(Za demokratično vlado v Madžarski.) Dokler bodo na Madžarskem na krmilu baroni in grofi, tako dolgo bo Madžarska pripravljena za vsako pustolovščino. Zato je nujno, da pride na Madžarskem liudstvo do svojih pravic. Stranka kmetov kakor tudi delavstvo sta odločno za republiko. Ker večina madžarskega naroda torej ne mara Karla, zato naj pride ta večina do vlade, pa bo madžarske nevarnosti konec!
(Albanija.) Albanci danes bridko obžalujejo, da so nasedli italijanskim hujskarijam. V dveh zaporednih bitkah so jih naši vojščaki silovito potolkli, ostanek albanske armade pa'je dobil svoj del še od Miriditov. Značilno je, da sta bila med ujetimi Albanci tudi dva italijanska častnika, ki sta izjavila, da -'ih ie poslala lačka vlada. Spor zaradi albanskih mej še ni rešen. Po sedanjih ljubeznivostih zaveznikov moramo biti kar pripravljeni, da nam bodo odščipnili zopet kak kos zemlje.
(To so zavezniki!) Dunajsld list «Morgen» javlja, da je bila meseca julija podpisana med Italijo in Francijo tajna pogodba, po kateri sta si razdelili ti dve državi kožo Evrcpe. Nemčija pade pod francosko, vse ozemlje male antante (tudi mi), Avstrije in Ogrske pa pod italijansko Interesno sfero. Ampak, gospodje Italijani, na medvedovo kožo piti ni vedno dobro!
(Trda roka na Češkem.) Ker so hoteli Nemci in Madžari uprizoriti zaradi mobilizacije nemire in je v Graslicah prišlo tudi do resnih spopadov, med katerimi je bilo ustreljenih U ljudi, je izdala češka vlada ostre naredbe proti vsem hujskačem.
(Med češko in Poljsko) se vrše
pogajanja, ki naj pripravijo tla za vstop Poljske v malo antanto. Upati je, da se pogajanja uspešno končajo.
(Na Poljskem) so hoteli uprizoriti komunisti vstajo, toda njih namera je bila pravočasno odkrita, kolovodje pa aretirani.
(Irsko - angleška pogajanja so se razbila.) Irci niso popustili, čeprav jim je šla angleška vlada zelo na roko. Sedaj ne preostane nič drugega, kakor da ali angleška vlada odpokliče iz Irske vse svoje ljudi in prepusti, da se v kruti državljanski vojni pobijejo katoličani in protestanti, ali pa da z oboroženo silo, to je z vojno, zatre irsko gibanje. (Irska ima okoli štiri milijone prebivalcev, izmed katerih jih odpade na pokrajino Ulster, ki je angleška in protestantska, poldrug milijon. In v tem je ravno težava irskega vprašanja, kajti Irci zahtevajo, da morajo priti pod njih oblast tudi prebivalci Ulstra, čemur pa se le-ti odločno upirajo.)
(Japonski ministrski predsednik Hara) je bil umorjen v Tokiju v trenutku, ko se ie hotel odpeljati na neko politično zborovanje. Umorjen je bil z nožem. Morilca so prijeli.
Raznoterosti.
(Narodno zdravje v državi) Vsako
leto umre pri nas 360.000 ljudi, izmod katerih jih postane več kot 200.000 žrtev nalezljivih bolezni. V državi imamo nad 1,500.000 ljudi, ki bolehajo na jetiki in skoraj dva milijona spolno bolnih oseb. (Posledica vojne). Da so pri nas bolezni tako zelo razširjene, je vzrok to, ker vladajo zlasti na jugu države jako slabe zet a\s'vene razmere. Vendar so st. razmere že znatno izboljšale. V držaji imamo danes nad 2000 sposobnih zdravnikov in 64 urejenih bolnic. Nove boh.ice se grade v Sarajevu, Osijcku, Cakuvcu in Beogradu. V inozemstvo je t-ilo p« lanih več zdravnikov, da s-» specializirajo. Ustanovilo se je dalje 26 ambulstjc za spolne bolezni In 20 zavij«Jov za pobijanje jetike. V Dalmacijo iu Macedonijo so bile poslane ptHebne misije, da organizirajo boj proti malariji. V Zagrebu se ustanovi bakteriološki, v Novem Sadu Pasteurjev in v Beogradu zavod za proučavanje splošnih bolezni. Za to potrebna sredstva se bodo dobila iz sedemodstotnega državnega investicijskega posojila. V ministrstvu za r.arodno zdravje se je torej izvršilo že dosti in konstatirati se more tudi, da umrljivost ponehava. V ministrstvu za narodno zdravje se je ustanovila posebna tvornica za filiru>, ki bo podstava zdravstveni propagandi me-l otroki s pomočjo kinematografa. Pomnožile se bodo dalje desinfekcijske kolone in izboljšala se bo zdravniška služba. Najvažnejše pa je to, da bomo imeli kmalu tudi zadostno število zdravnikov, kajti mi dobivamo skoro sleherno leto 300 novih zdravnikov z vseučilišč.
(Umor v Ljubljani.) Ljubljana, ki slovi daleč naokoli kot mirno mesto, je doživela v ponedeljek tako grozen umor, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Občespoštovani višii računski svetnik g. Avguštin Zajec je prišel ob dveh po|K)ldne iz urada na svoj dom v Ljubljani na Poljanski costi št. 11. G. Zaiec je bil lastnik hišo in jo oddal pred leti svojemu daljnemu sorodniku Antonu J a 1 e-n u v najem spodnje prostore, kjer jo znana gostilna »Pri Jurju*. G. Zajec je stopil v vežo svojo hiše, kjer ga je čs-'<al za vrati J al en in ga sunil brez vseh b-jsedi s kuhinjskim nožem šestkrat v prsa. G. Zajec, ki jo bil že s prvim za)wxiliajom smrtno zadet, se ni mogel braniti in je hotel pobegniti k Viderjevi gospe, ki stanuje nasproti gostilne. Toda,- zadet v srce, se je zgrudil takoj,' ko je odprl vrata. Ko je priletela gospa Vider vsa preplašena pogledat. kaj se podi, se ji je nudil strašen prizor. G. Zajec jo ležal ves v krvi na tleh, poleg njega pa z nožem v roki Talen, ki je zabodel še enkrat g. Zajca Med tem je pri teli a Zajčova gosjia. ki se je glasno ihteč vrgla na krvavo teb svoVga moža. Skorai nato je prišel stražnik in vprašal morilca, kaj je na redil. Le-ta pa jo čHo mirno odgovoril »Zaklal sem ga. sedaj pa naredite z menoj kar hočete!* .Talen, ki so <ra odpeljali na sodišče, navaja za vzrok svrt-iejra zločina to. da mu je Zaiec opeto-vano zvišal najem ri in n, kar ga 'e tako iezilo, da je sklenil Zajea umoriti. Pokojni g. Zajec zanušča ž^no in tri ne-doletne otroke. JaJen je bil že tretjič poročen; njegova druga žena je bila teta g. Zajca. Grozen umor je razburil vso Ljubljano.
(Kako je žive! Karel?) Kljub vsem grozotam svetovne vojne bi se dalo najti celo pri na" nekaj ljudi, ki bi hoteli pomilovatl Karlovo usodo. Koli ko pomilovanja zasluži ta človek, pa priča najbolje vest »Goriške straže*, ki jo pišejo po večini duhovniki. »Goriška straža* je pisala dne 2. novembra t. 1. tako-le: »Karlovo življenje na gradu Hertensteinu nikakor ni pričalo o Karlovi žalosti nad usodo vdov in sirot, ki so dale svoje najdražje za Karla. Bivši cesar je prirejal pogosto izlete v Oredžo, in sicer navadno v spremstvu grofic Senbern in Gestenbrok, ki sta njegovi favori-tinji (ljubici). Lepa grofica Gestenbrok je nekoč v Lucernu napila Karla, nakar sta plesala napol pijana ob zvokih harmonike. (Kakšen je bil ta ples. si lahko vsakdo predstavlja.) Karel je prepustil politiko popolnoma ženskam. Grof Ledohovski, ljubljenec Ci-te, je vodil, karlistično gibanje. Karel in Cita se popolnoma nič ne brigata za svoje otroke. Vzgojo otrok oskrbujeta dr. Jambocki in škof Zajdl. Poleg teh je še neka francoska vzgojiteljica, ki skrbi obenem za zvezo med Karlovim bratom Maksom in co-sarsko rodbino. Dr. Dobaj je celo fotografiral nekatere indiskretne scene na gradu Hertensteinu.* In taka moralna propalica more še danes navdušiti zaslepljeno madjarsko ljudstvo!
(Atentat na ameriškega konzula v Lizaboni.) Dne 2. novembra je bi! v Lizaboni nameravan atentat na ameriškega konzula. Pred hišo ie bila rjo ložena bomba, ki naj bi ge razletela, ko bi šel iz hiše ameriški konzul. Le-ta pa je imel toliko prisotnosti duha, da je sunil z nou-o bombo od hišnega praga in sicer tako spretno, da se ie razi ■ tela. ne da bi kofa ranila. Na mwtr atentata so našli listič, na katerem je
bilo napisano, da je atentat maščevanje za tista dva italijanska komunista, ki sta bila obsojena v Ameriki na smrt.
(Krvav dogodek na pokopališču.) V
Zagrebu je priredil upravitelj pokopališča po izvršenem delu na pokopališču vsem delavcem malo zabavo. Zabava je potekala v najlepšem redu, ko je zadela nakrat kap 631etnega delavca Ivana Kebra iz Remeta do smrti. Brat pokopališčnega upravitelja Alfona Majcen je odredil zato konec zabave, kar pa je ujezilo nekega delavca, ki je zahteval, da se mora zabava nadaljevati. Ker Majcen v to ni privolil, ga je omenjeni delavec ranil z nožem v trebuh. Upati je, da bo Majcen okreval.
(Predrzen vlom v Ljubljani.) V soboto dne 5. novembra je bil izvršen v Ljubljani pri zlatarju Zupancu v Wol-fovi Ulici predrzen vlom, ki silno spominja na svoječasni vlom pri zlatarju Ccrnetu v prav isti ulici. Kakor takrat, tako so tudi to pot zločinci izvršili vlom med opoldanskim odmorom. Iz dvorišča so vdrli s ponarejenimi ključi v trg'v vino in tam temeljito pospravili zlate verižice, zlate uhane in sploh vse, kar iim je prišlo pod roko, nato pa neopa-ženo izginili. Čudno je, cla so pustili v •niru večje množine suhega zlata, ki sr ležale na tehtnici. Skupna škoda r.na-
nad 200.000 kron. Ker zlatar Zupane ni bil zavarovan, bo moral trpeti san vso škodo. Vlom, ki je izmed največjih kar jih je bilo v Ljubljani, je izvršila rotovo kaka tržaška tatinska druži« Policija poizveduje sicer pridno za vlomilci, toda do sedaj še brez uspeha.
(Ponesrečen vlom.) Policiji v Zagrebu je bilo javljeno neko noč, da vrta nekdo zid rrri zlatarju Milantt He-terju. Ko je odšel na lice mesta redar je v resnici našel nekrga Ivana Lugo-riča, ki je napravil že tako veliko luknjo. da bi mojrel z lahkoto »lesli v trgovino z dvema in pol milijona kron dragocenostmi. Toda namesto v trgovino. jo odvedel stražnik vlomilca v luknjo.
(Sumljiva aeroplana.1 Pri Tolminu na Goriškem sta padla na tla dva aeroplana, ki sta se dviemila v Vidmu Oba pilota sta bila mrtva. Potniki sc se sicer na čudovit način rešili smrti toda policija ie vse aretirala. Aeropla na sta imela namreč stroine puške in ■nunicijo, dasi sta bila zasebna last.
(Grof vodja tat?"c'fe dnžbe.> V M' lanu v g-orenji Italiji so zaprli grofa KarTk Parirn. vodjo velike tatinske družbe. Grof l«ha'a iz en« najstarejši' 'talijanskih plemiških rodbin. Ittši1 je nekaj zelo drznih tatvin, sledniič pa <ra je izdal eden izmed njegovih po-njpfračnv.
fVcTka tatvina v S?ovensk:h rori-cah.1 V Slovenskih gor>ah so se dodajalo v zadn!"m f^u št"->-:l'i« tpt^nri in precej veliki vlomi. Tako je ukradeno v Cogentincih. Stanetineih 'n \ndrečineih raznera l^aga v vrednosti "ad 50.000 krop. Končno se je orožni-"tvu posrečilo ujet! tatinske Pltče. to jo tri fantaJine v starosti od 15 do 15) let.
(Dobra pri jate! iVa.) Na nrazn;k Vseli svetnikov je hotel pr "živeti S&letnl Anton G. vesel dan. Sešel se ie v ta namen s svojo »dobro* prijateljico 37Jetno Ivanko'O. od Sv. Marjete. Najprej sta pridno popivala, končno pa sladko zagnala. Toda ko se ie veseljak dr'sro jutro prebudil, ni b'lo »priia-teljice* več pri n?em. Kmalu je tnd' onazll da mu mandata ura in dnnar. •Tavil je zadevo poTlciii. l<i ie »prijateljico* prijela ln naSla mi njei uro 2en«ira bo odpočivaia sodaj v zapofn.
(Tatvine ln vlo-ni.) V .Takovcah pri Planini so izropali neznani zločinci kapelico in odnesli vse dragocenosti. — V Marijinem gradcu pri Laškem sta bila ukradena pri posestniku Matiji Resniku dva gonilna jermena v vrednosti 13.000 kron. — V Menardo-vo trgovino v Domžalah je bil izvršen velik vlom. Tatovi so odnesli za 100 tisoč kron blaga.
Letošnji vinski pridelek in njega cene v Sloveniji.
Da je letošnji vinski pridelek tako izborne kakovosti kakor lanski, ve pri nas že vsakdo; da so cene letošnjemu pridelku mnogo višje kakor lanskemu, tega pa ne ve še vsakdo in zato tudi nejevolja vinopivcev po gostilnah, ker se toči mošt za višjo ceno kakor staro vino.
Istina je, da so letošnji mošti dražji od lanskih moštov in da je poleg tega letos tudi užitnina, ki znaša v Ljubljani K 3-40 za liter desetkrat večja od lanske užitnine Samoumevno je torej, da je tudi mošt, ki stane po Dolenjskem in v Beli krajini pri producentu liter od 20 do 30 K (povprečno 24 do 26 K) toliko dražji v mestih.
Zategadelj ni po Dolenjskem takšne kupčije, kakršna bi ob tem času morala biti. Prišlo je pač mnogo kupcev, izmed katerih so pokupili nekateri tudi cele partije vina, kar
po 200 do 400 hI skupaj, po izredni ceni od 28 do 30 K za liter, toda take kupčije že ponehavajo, ker se je večina gostilničarjev obrnila na Štajersko, kjer jim nudijo boljše vino po razmeroma nižjih cenah — od 20 do 24 K za liter.
Po Dolenjskem so se nekateri pro-ducenti namreč prenaglili s trgatvijo; trgali so že sredi meseca septembra, ko grozdje še ni bilo popolnoma dozorjeno. Taki mošti so zaradi tega bolj kisli, šibki (s komaj osmimi odstotki alkohola) in neizraziti, dočim imajo mošti v krajih, kjer se je trgalo šele koncem meseca septembra ah v prvi polovici meseca oktobra povprečno od 10 do 12, da celo od 12 do 14 odstotkov alkohola. Taki mošti so tudi slajši, polnejši in z izrazitim vinskim okusom.
Nočemo, kar se prodaje tiče, niti najmanj vplivati na naše vinograd-nike-producente; vsakdo naj ravna tozadevno kakor mu njegova pamet in njegovo prepričanje velevata, ker dandanes tudi še tako prepričevalno pameten nasvet itak ne zaleže dosti. Toda v dolžnost si štejemo, da opozorimo na ta dejstva one vinogradnike, ki mislijo v svoji zaslepljenosti in zaljubljenosti v svoj pridelek, da morajo doseči za le-tega enako ali,še višjo ceno kakor njih sosedi, čeprav so mogoče njih vina vsled zanikrnosti mnogo slabša od sosedovih.
Sedaj je čas, da se mošt ali vino dobro proda, dokler se še gostilničarji z domačim vinom ne založe Kakor hitro pa se bo to zgodilo — to se utegne kaj kmalu zgoditi — ni izključeno, da bodo cene domačemu vinu pričele padati in da bodo oni, ki nočejo morebiti vina sedaj prodati po 26 K liter, primorani ga oddati čez nekaj mesecev ali čez pol leta po 22 ah celo po 20 K liter.
Le tisti producent, ki je pozno trgal in pridelek pravilno spravil, ki ima torej v resnici izborno, 12- do 14odstotno kapljico, lahko čaka, če se mu s prodajo ne mudi in če se mu sedaj še ne nudi ugodna prodajna cena, kajti taka vina obdrže vedno tudi pozneje svojo vrednost in pridobe dobre odjemalce.
Kdor ne razpolaga s prav dobrim, torej nižje kot lOodstotnim moštom ali vinom, naj ga pa poizkuša spraviti iz svoje kleti takoj, ko se mu nudi za to ugodna prilika, kajti kakor hitro se bodo pričela zopet uvažati banaška vina, bodo domača nižja vina zaostajala.
Fr. Combač v Ljubljani.
BlSflllMlIS in »Olj*
(Vojno posojilo in državno sedemodstotno posojilo ali klerikalna ljubezen do kmeta.) Dr. Korošec in vsi klerikalni listi kriče, da mora naša vlada povrniti avstrijska vojna posojila. Ne glede na to, da so bila ta posojila najeta proti naši državi, moramo klerikalno zahtevo tudi iz drugih vzrokov zavrniti. Predvsem s stališča kmeta Večino vojnih posojil v naši deželi so podpisali Nemci, meščani, banke in pedrepni-ki. Slovenski kmet ni podpisal niti tretjine, če bi hotela plačati država avstrijska vojna posojila, bi mogla to storiti le z davki. Kdo bi pa plačal te davke? Nihče drugi kot kmet in delavec, sploh bedni delovni sloji, ker bi mogli kriti trošek vojnih posojil edinole indirektni davki. Torej: Kmet in delavec bi plačala vsa vojna posojila, katerih nimata niti ene tretjine. Tako bi se smejali v mestih bankirji, Nemci in razhčni podrep-niki, kmet in delavec bi pa klela! Taka je klerikalna ljubezen do kmeta. Sedaj pa poglejmo sedemodstotno državno posojilo! «Domoljub» in klerikalci so pisali proti temu posojilu. Klerikalne banke pa so podpisa vale to posojilo. Zakaj? Naše kmetske hranilnice imajo v «Zadru-žni zvezi* in v drugih klerikalnih zavodih veliko denarja, ki se jim obrestuje po štiri odstotke. Če bi te hranilnice podpisale državno posojilo, bi prejemale sedemodstotne obresti, vrhu tega pa bi bile za vsoto posojila oproščene vseh davkov Pri sto kronah bi torej hranilnice imele letno naj tri krone dobička. Z drugimi besedami: Hranilnice, ki so oškodovane vsled vojnega posojila, bi mogle v nekaj letih potem državnega posojila nadomestiti vso škodo. Ker so klerikalci hujskali proti posojilu, zato ljudje tega niso torili, pač pa so to storili klerikalni denarni zavodi z denarjem kmetskih
hranilnic in tako zaslužili tri odstotke obresti. Taka je klerikalna ljubezen do kmeta! Narod! Kdaj izpre-gledaš?
(Posestnikom v ljubljanski okolici.)
Odslej bodo vozovi mestne mlekarne pobirali stalno po okolici mleko. V ta namen so razdeljene vasi ljubljanske okolice v več skupin. Posestniki, oziroma vozniki, ki bi prevzeli zbiranje mleka, naj se zglase v mestni mlekarni v Ljubljani, Vojaška ulica št. 10. Zaslužek bo stalen. Skupine vasi so sestavljene tako-le: 1. skupina: Hrušica, Dobrunje, Zadvor, Sostro, Kašelj, Zalog, Za-debrova, Hrastje, Šmartno, Tomače-vo; 2. skupina: Dovsko, Dol, Be-ričevo, Pšata, Dragomelj, Podgo-rira, Sv. Jakob, Nadgorica, Črnuče, Ježica, Štožice; 3 skupina: Ga-meljni, Šmartno, Vižmarje, št. Vid, Dravlje; 4. skupina: Kožarje, Šuj^a, Dobrava, Pndsmreka.
(Neupravičen padec naše valute.) Kako neupravičen je padec našega denarja, se vidi najlepše, če primerjamo dinar z laško liro Še lansko leto, za časa pokojnega ministra Stojanoviča, je bil naš dtnar več vreden kot lira, danes pa je treba plačati že tri in pol dinarja za eno liro. In vendar je gospodarsko stanje Italije v marsičem slabše kot naše! Res je, cla je pri nas industrijska kriza, toda v Italiji je dokaj večja. Poleg tega prenaša Italija to krizo težje kot mi, ker je Italija industrijska, Jugoslavija pa poljedelska država. Mi bi mogli v sili živeti m celo dobro živeti brez vsakega uvoza iz tujine. Italija tega ne more storiti, kajti ona mora uvažati premog in živila, ker drugače se ustavijo stroji, ljudstvo pa pogine vsled lakote. Mi pa imamo dovolj premoga in živil. Pa tudi, če primerjamo kupno moč lire in naše krone, moremo reči, da je nizka veljava naše krone neupravičena. V Italiji velja navadno kosilo brez pijače 10 lir, pri nas pa dobro kosilo s četrt litra vina 10 dinarjev. Bankovcev ima Italija za 17 milijard 841 milijonov lir, mi pa samo za štiri milijarde 400 milijonov dinarjev. Tudi državni proračun Italije ni ugoden. Primanjkljaj znaša v Italiji šest milijard lir, pri nas pa se bo doseglo po izjavi finančnega ministra ravnovesje. V Italiji je bil dalje v prvi polovici leta 1921. izvoz za osem milijard lir manjši kot uvoz. Tudi naša trgovinska bilanca je pasivna, toda za samo dve milijardi dinarjev. Če presojamo končno še splošen politični položaj, uvidimo, da je morebiti v resnici naš položaj nekoliko slabši. Toda toliko pobojev kakor v Italiji pri nas ni. V Italiji vladajo še vedno komunistične nevarnosti, dočim smo jih mi presti. In končno prekaša naša vojska stokrat laško vojsko. — Nizka veljava našega denarja je torej neutemeljena in plod tuje špekulacije, ki hoče kupiti naše poljedelske pridelke za tako slepe cene, za kakršne je kupila v Nemški Avstriji indu-stri ske izdelke.
(Stanje Narodne banke.) Kovinska podloga, ki se je povečala za 16,953.150 dinarjev, je narastla na 130,403.279 dinarjev. Istočasno se je znižalo štev llo bankovcev za 12,311 835 dinarjev ter znaša 4.407,256.715 dinarjev. Dasi se je stanje Narodne banke torej v vsakem oziru izboljšalo, je vendar zopet padla veljava našega denarja, kar je najočitnejši dokaz, da so padcu veljave našega denarja vzrok tuji špekulanti.
(Vrednost denarja.) Veljava našega denarja je zopet padla. Dolar velja že do 411 kron, italijanska lira 16 kron, češka krona od K 4.25 do K 4.50. Edina obupna tolažba je, da je avstrijska krona vredna samo še 6 vinarjev.
(Vrednost našega denarja v sovjetski Rusiji.) Po uradnih moskovskih izkazih je vreden en naš dinar 1500 rubljev. V zasebnem prometu pa je vrednost dinarja najmanj za 100 rubljev večja, tako da je ena naša krona torej vredna 400 rubljev.
(Število bankovcev v Avstriji) se je zopet povečalo za tri milijarde 450 milijonov kron. Bankovci so dosegli že vsoto 80 tisoč milijonov kron.
(Promet bankovcev v Nemčiji) znaša 95 milijard 467 milijonov mark. V enem tednu je naraslo šle-vilo bankovcev za 313 milijonov mark.
(Bolgarske finance.) Bolgarija >ma tri milijarde 183 milijonov bankovcev. V enem letu se je zmanjša-
Kmetje, ne pozabite, da ustvarja umno gospodarstvo blagostanje I
Obrtniki, ne pozabite nikoli, da le samo v združenju moči
. Io Število bankovcev za 210,950.000 levov.
(Na! trgovski promet s Trstom.) V pavi polovici leta 1921. se je izvolilo v Trst blaga v teži 603.000 stolov, uvozilo pa se ga je za 401.800 itotov. Ker se je izvozilo po večini k meso, žito in les, uvozila pa ma-uufaktura, so te številke za nas zelo neugodne in vzrok visokemu stanju lire.
(Eksportni kredit Anglije) znaša za Rumunijo 1,575.530, za Češko 774.445, za Jugoslavijo 280.806 (393,128.400 naših kron), za Avstrijo 105.656 in za Madžarsko 354 funtov šterlingov.
(Izvoz mul) je zaradi majhnega števila teh živali iz naše države prepovedan.	. '
(Izvoz živine iz Češke) je vsled mobilizacije prepovedan.
(Mariborski živinski trg.) Na sejem dne 4. novembra je bilo pripeljanih 254 prašičev, 2 kozi in 1 ovca. Čene so bile: prašičem: do 4 tedne starim 80 do 100 kron, od 5 do 6 tednov starim 100 do 200, od 4 do 6 mesecev starim 800 do 900, od 8 do 10 mesecev starim 1000 do 1200, eno leto starim 1800 do 2000 kron; plemenskim svinjam 26 do 28 kron za kilogram žive teže; polpi-tanim svinjam 34 do 36 kron za kilogram mrtve teže, kozam 200 do 400 kron.
(Ramunska živina.) Prevoz svinj k Rumunije je prepovedan. Goveja živina, ovce in koze se smejo prevažati samo iz okraja Braševo in iz se-verinskega komitata, ki. sta na naši meji. Ta živina, ki se sme uporabljati samo v naših mejnih krajih,
mora takoj zaklati.
(Na Dunaja so cene živini silno sarastle.) Ker se ne dovaža v zadnjem času vsled političnih razmer m dunajski trg nobena živina, zato se je le-ta silno podražila, in sicer od 40 do 70 avstrijskih kron pri kilogramu.
(Žitne cene v Somboru dne 3. novembra.) Pšenica 1200. stara koruza od 950 do 960, nova koruza za do-
mačo potrebo od 850 do 870 kron za 100 kilogramov. Moka št. 0 K 17-40, moka za kuho K 16-40 in krušna moka K 14-40 kilogram.
(Žitni elevatorji.) Neka ameriška družba se je ponudila naši državi, da zgradi velike m moderne ekvatorje, v katerih se bo hranilo žito, Elevatorji, v katerih se moka ne more pokvariti, so tudi največjega pomena za trgovino z žitnimi izdelki Toda ameriška družba zahteva za zgraditev elevatorjev take ugodnosti, da bi bili mi v resnici samo delavci za ameriške bogataše. Zato je treba ponudbo odkloniti, čeprav eleva-torie nujno potrebujemo.
(Bolgarska žetev.) Po uradnih poročilih znaša letošnja žetev Bolgarske: 11,569.873 stotov pšenice, 2,131.163 stotov rži, 2,882.893 stotov ječmena, 1,635.000 stotov ovsa, 8,734.400 stotov koruze, 45.831 stotov riža in 1,457.462 stotov ostalega žita. Skupno torej 28,662.650 stotov.
(Vinska trgatev v ormoškem oki-jn) je zelo dobra. Vino, ki ga je več kot lani, je celo boljše kakor leta 1917. Vino ima od 18 do 23 stopinj sladkorja, kisline pa ne čez 8 fiso-čink. Cene moštu znašajo 20 do 23 kron za liter.
(Vinogradništvo v Nemčiji). Površina vinogradov je znašala v Nemčiji leta 1920. 81.856 ha, leta 1921. pa 83.132 ha Površina se je povečala torej za 1276 hektarjev.
(Industrijska kriza v Besni.) Večina industrijskih podjetij v Bosni miruje. Tako počiva že precej časa delo v rudniku mangana v Duboš-nici in v rudniku bakra v Kame-nici. Premogovnik v Bukinji je prav-tako zaprt. Ista usoda doleti premogovnik v Majevid, ki daje zelo do-)er premog. Premogovnik v Orehi dela le v zmanjšanem obsegu. Soline v Siminu počivajo. Tvornica ode v Lukovcu je ustavila obrat. Miruje tudi več žag Brezposelnost se zaradi tega širi in skrajnji čas je že, da vlada to nezdravo stanje konča.
Obrtnik.
Za procvit obrtn štva,
Vsled svojega zemljepisnega položaja in vsled svojih prirodnih posebnosti je naša dežela naravnost ustvarjena za razvoj obrtništva.
Zemljepisna lega nam daje možnost bogate meddeželne trgovine, ki je brez krepke obrti nemogoča, pri-rodna lastnost zemlje pa nam s svojimi vodnimi silami, rudami in drugimi sirovinami daje vse možnosti za razvoj dobre obrti. Ker poleg tega ne moremo vsled majhne rodovitnosti zemlje preživeti sebe, smo prisiljeni, si iskati zaslužek tudi v drugih poklicih, izmed katerih je nedvomno najvažnejši obrtniški poklic.
Obrt ima zlato dno in od obrti zavisi blagostanje ali beda dežele. Kljub temu pa Se pri nas za razvoj obrti vse premalo stori in krivda ne leži samo na merodajnih krogih, emveč tudi na obrtnikih samih. Brezbrižnost vladnih krogov je sicer neoprostljiva, toda še slabša je malomarnost nekaterih obrtnikov, ki se nočejo in nočejo zavedati, da je treba vlado z močnimi obrtniškimi organizacijami prisiliti, da bo posvetila vse svoje moči razvoju obrti.
Brez dela ni jela* in brez dela ni nobene organizacije. Ce pa le-te ni, notem je brez moči obrtniški stan in obrtniki bodo slejkoprej le pri-oresp raznim političnim strankam, dočim bo obrt še naprej pastorka v državi.
Zategadelj je nujno, da prično /endar enkrat obrtniki — mojstri m pomočniki — s sistematičnim in požrtvovalnim delem za svoje organizacije. Vsaka indolenca je vse obsodbe vredna, ker ne škoduje samo posameznikom, temveč vsej obrti m s tem vsemu narodu.
Kako velike in lepe uspehe se more doseči z organizacijo! Da so dav-
ka na poslovni promet oproščeni obrtniki, je zasluga obrtnikov, ki so se pridružili SKS. m potem nje dosegli ta uspeh. Kakšne uspehe bi se dalo šele doseči, če bi bili vsi deset-tisoči slovenskih obrtnikov združeni v dni stranki! Vprašanje bolniških blagajn bi bilo n. pr. tudi že davno rešeno tako, kakor zahteva interes obitnikov.
Zaradi tega je predpogoj vsemu združitev vseh obrtnikov v enotno in močno organizacijo. ^Obrtniki, združite se!» bodi naš prvi klic.
Ko pa bo združenje doseženo, pa bo treba delati na to, da bo organizacija uspevala in da bo v korist obrtniški misli. Njo imejte vedno pred očmi, njej posvetite svoje moči, če hočete, da bo obrt v Sloveniji zacvetela in naše narodno gospodarstvo se izboljšalo!
Obenem s politično zavednostjo pa se mora razširiti tudi strokovno znanje. Obrtno šolstvo in skrb za strokovno naobrazbo obrtnikov morata biti naši praktični zahtevi.
Ker je obrt temelj narodnega blagostanja, zato skrbite za njen procvit vsi, ki imate moč in možnost za to.
Predvsem pa: Obrtniki vseh strok, združite se! Mojstri in pomočniki, vsi v organizacijo!
Obrtniške vasfi.
(Vsem obrtnikom — mojstrom in pomočnikom!) Tako v interesu obrtniške misli kakor tudi v interesu obitnikov samih prosimo vse prijatelje, da nam poročajo redno o vsem, kar zadeva obrtniški stan. Iz-poročajte nam, če se Vam godi krivica, naznanite nam svoje zahteve, ker mi bomo vselej in odločno zastopali Vašo dobrobit! Poročajte tudi o svojih organizacijah, da po poročilih v listih^ pomnožite zanimanje zanje! Mojstri in obrtniki! ^ostanite naši redni dopisniki, zakaj korist obrtništva zahteva to!
(Ustanovni občni zbor zadruge sedlarjev, jermenarjev, bičarjev in ličarjev voz) je bil dne 30. oktobra
v Ljubljani. Za predsednika je bil izvoljen g. Leopold Šega, sedlar v Ljubljani. Redne seje .bodo vsako prvo nedeljo v mesecu, in sicer v «Prešernovi sobi» gostilne «Novi svet» v Ljubljani (Gosposvetska cesta). Kdor bo neupravičeno izostal od seje, bo moral plačati globo 40 kron.
(Ustanovni občni zbor zadruge tesarskih mojstrov) je bil dne 27.
oktobra v Ljubljani. Za predsednika je bil izvoljen g. Franc Ravnikar, ki se je z lepim govorom zahvalil vsem, ki so pripomogli k ustanovitvi zadruge, imenoma gg. dr. Fuchsti, Franchettiju in Weisbacherju.
(Vloge obrtniških zadrug kolka proste.) Delegat trgovinskega ministra dr. Marn objavlja, da so vse vloge in priloge v obrtno-zadružnih zadevah kolka proste.
(Čevljarji.) Urad za pospeševanje obrti je poslal vsem čevljarskim zadrugam povpraševalne pole, da se dožene, če bi mogli čevljarji prevzeti nabavo za vojsko in mornar-nico. Opozarjamo vse čevljarje, naj izpolnijo pole, kei je največje važnosti, da si naše obrtništvo prisvoji vse vojne dobave.
(Dobava gorilnega špirita.) Ker se je špirit znatno podražil, preskrbi obrtnikom urad za pospeševanje obrti cenejši špirit. Kdor izmed obrtnikov reflektira na ta špirit, naj prijavi potrebno količino špirita najkesneje do dne 12. novembra uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22.
(Novo srečo in novo veselje do življenja) dobi vsaka dama, če olepša svojo zunanjost, ker tako vsakomur >olj ugaja Zelo m vedno se hvalijo nriljubljena Fellerjeva sredstva za nego lepote, kakor «Elsa*-lilijino mlečno milo, «Elsa»-obrazna poni a da, «Elsa»-tanochina pomada za rast las. Vse te predmete razpošilja ;vgen V. Feller, lekarnar v Stubici donji, Elsa-trg št 344 (Hrvaško).
1 isoii ljudi v vsefc deželah s-eta uporabljajo ie 25 let ftta«. dišeči
FeHerjev ..Elsafluid"
Sat lepptiio (hosmetihurn)
sa nego zob, zobrr-era mesa in glave ter kot dodatek k vodi za umivanje, ker udnkuje zaradi svojega antiseptičnega, čistečega in osvežujočega delovanja kar najbolje. Kavno tako je priljubljen kot krt p ko, blago delujoče in
vrlo prijetno sred-
stvo za drgnjene
hrbta, rok, nog in celotni ga telesa. ^Elsafiuid" je mnogo močnejši in učinkovitejši nego francosko žganje in splob najboljše sredstvo te vrste. Tisočera priznanja! Z zamotam in poštnino za vsakogar:
9 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica 48 K.
Za prodajalce:
dvojnih steklenic ali 4 epecijne steklenice 188 K
M dvojnih ali 8 specialnih tieklenie.......280 K
K dvomili ali 12 specialnih steklenic...... 394 K
POŠTNINE PROSTO na Vajo pošlo. Kdor denar naprej pošlje, dobi ie popust v naravi JPRIMOTt Elsa ohlii za kurja očesa po 5 K in K 7 50; ElM mentolni klinčič 12 K; Elsa pooipalnl praiek 11 K; pravo Elsa ribje olje 85 K; Elsa ustna voda 36 K; Elsa koloniska voda 41 K; Elsa »umski mlrls 41 K; glicerin po b iu 30 t\; Lyaoi, Lvsofonn 30 K: ki-uriki čaj 3 K; Elsa tnrče&ni praiek 15 K; strop za podgane in miii po 8 in 12 K.
EVGEN V. FELLER, lekarnar.
STUSICA doni«, Elsatrg St. 344 (Hrvatico).
Na prodaj ima
ISOO kg lepega krompirja
Frane Bregar v Znojitah št 10, p. Krka.
„1 lix»ija.(S
lesna trgovska in industrijska iražba v LJubljani, Kralja Petra trg št. 8 (pred sodni j o),
kupuje
hlode vsake vrste, stoječ fn tesan les In deske
, tep sppejema tudi
komisijska naročila.
Pozor!
Pozor*!
tt

osrednja gospodarska zadruga v LJUSipi,
r. s. z o. z.,
ima v zalogi več vagonov raznovrstnega pralnega mila izborne kakovosti po teh-le zelo ugodnih cenah:
36 K, 34 K in 32 K za kilogram.
Milo se nahaja v zabojih po 50 kg, oddajamo ga pa tudi manjše količine.
Po nizki ceni dobite
potofalne košare
lastnega lsdelka,
več vrst žime in morske trave (alrik)
pri Antoaa Merharja, pletarja v Ljubljani, na Sv Petra cesti št 22.
Trgovina z žeieznino
Epjaveo & Tupk
„prl zlati lopati"
v L3UBL3AH1, VfllsazorjEi trg *t. 7
nasproti knianske cerkve (prej tiammer schmidt-Mttlileisen).
Zaloga cementa in karbida.
Svetovnoznani poljedelski stroji združenih tvornie
kakor izvirni Meliehar Jevl aejal-nl stroji, MeHch&rievl stroji za košnjo,
Umrathove lokom bile,
mlatUnioe, ■ amoremloe itd., bo ^
na potu v Slovenijo.
! Iščejo se zastopniki !
Dopisi naj aa pošiljajo začasno na naslov:
Fr JdickiHTintk 8 Co.,
Brandya n. L, Češkoslovaška.
Kmetovalci I	"j
j Blaznikova Velika Pratika za lete 1922, ie izšla, j
I
\
i
Letošnja izdaja se odlikuie po slikah iz naše domovine in je posvečena poznanja naše države. Bivša Avstrija nam js s vsemi sredstvi zapirala pogled na naše sedanje dežele, tako, da je le malo Slovencev, ki poznajo uašo bogato domovino, zato si je štela «PRATIK\» v dolžnost, da s podrobnim opisom naših južnih krajev jj seznani svoje bralce z našo obširno domovino. — Tudi letošnja izdaja stane S K. 'jj
Kmetovalci I JNe pozabite, da le Blaznikova Velika Pratika Vafie najstarejše kmetske glasilo t
Pratika se dobiva skoro v vseh trgovinah; kjer bi je pa ne bilo dobiti, naj ee naroči naravnost v tiskarni J. Blazni ka naslodnikov v Ljubljani, Breg št. IS.
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
32E
mmammammmam
I. SANDRIN
LJUBLJANA
mmm
UBlIlSO zalogi VSS^VFStD P
■ ■
eoe ii issziiM
MESTNI TRG 6
Menjalnica
s
I Slovenske eskomptne banke
I
telefon int. it. 5
I
t i
I
I.
Ljubljana
Telefon Int. St. 3
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.
Kapital: K 20,000.000
SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA i *«»*»•
IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE
BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU	ouuiniiiuiiHuia wu*w« M». ».......NAJKULANTNEJE -------
DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA
S~K0 ™°V 5EK LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1