Poštnina platana, t fotovtet Leto LXIV., št. 3 Ljubljana, ponedeljek 5. januarja ioji Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inseratt do 30 petit Dm 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst k Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4*—• Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica fttev. 5. Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----■ CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c.f tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. Politični pomen gospodarskega zbližanja Francije in Anglije Pogajanja za gospodarsko sodelovanje Francije in Anglije bo do-vedlo tudi do zbližanja obeb držav v zunanji politiki« kar pomeni poraz revizijonističnib stremljenj Pariz, 5. jan. Vest o pogajanjih za finančno sodelovanje Anglije in Francije je napravila v gospodarskih in političnih krogih po vsem svetu silen vtis. S temi pogajanji se je Anglija odpovedala dosedanjemu stremljenju v zunanji politiki, da se popolnoma osamosvoji od evropskega kontinenta in vodi popolnoma samostojno zunanjo politiko. Macdonald je v tem stremljenju iskal stike z Zedinjenimi državam1 ter skušal ustvariti ameriško - angleško gospodarsko in politični zvezo, kar se pa ni posrečilo zaradi gospodarskih nasprotij med Anglijo in Zedinjenimi državami ter velike gospodarske krize, ki je nastala zadnje čase v Zedinjenih državah. Huda kriza, ki je nastala v zadnjem času tudi v angleški industriji, je prisilila angleško vlado, da se nasloni na finančno najmočnejšo državo v Evropi. Francijo, ki je ostala od svetovne gospodarske krize skoraj nedotaknjena in ki je zbrala ogromne rezerve zlata. Samo v 1. 1930 so narasle zlate rezerve Francoske banke za 11 milijard frankov ter znašajo sedaj 53 milijard frankov. Jasno je, da sc je s to gospodarsko premočjo povečala tudi politična moč. Angleška industrija je zašla v zelo težak ^ložaj Brezposelnih je v Angliji nad ?.500.000 in če bo šlo tako naprej jih bo kmalu 3 miliione Podpore za brez-ooselne znatno ob remen iuiejo angleške Iržavne blagajne, zaradi česar je zašla Anglija v velike finančne zadrege Zad-ije čase je Francoska banka vedno pogostejše dvigala zlato iz Angleške banke, kar je povzročilo v Angliji veliko napetost na denarnem trgu. V teh razmerah ni preostalo drugega, kakor da se Anglija obrne na Francijo ter prične oogajanja za gosnodarsko sodelovanje Da so ta pogajanja deloma že uspela, dokazuie dejstvo, da je Francoska banka znižala obrestno mero od 2.5 do 2 odstotka, kar je znatno ublažilo denarno napetost, ki je vladala zadnje čase na agleškem denarnem trgu. O tem sporazumu je objavil znani francoski novinar Julies Sauerwein v pariškem »Le Matinu« zanimive podatke o predzgodovini in ciljih francosko-angi°ških finančnih oogaianj. Sauenvein pravi, da se je dosegel pri teh pogajanjih dalekosežen spora- zum med Anglijo in Francijo, ki bo Novosti« poročajo: Zaradi umora učitelja Sottosantija v Vrhpo-)&u so podvzele fašistične oblasti celo vrsto ekspedicij proti seljakom v Vipavsrki dolini, kakor da gre za kako italijansko kolonijo. Na račun teca umora, čegar krivec 6e do danes ni bil izsleden, so se vršile aretacije v množicah in nečuvana nasilja Videč, da preiskava italijanskih odnosno fašističnih oblasti na ta način ne bo nik dar izsledila krivcev, so preganjani kmetje sami začeli zadelo preiskovati in zasledovati morilca česar faš-'stične oblasti same niso znale ali niso hotele, so storili seloaki te Vipavske doline. Na podlagi po-tevedovand so ugotovili, da je učitelja Sottosantija iz osebnega maščevanja ubil njegov lastni brat. ki je znan kot defekten tip. Naravno je, da je to razkritje za fašistične oblasti skrajno neprijetno In da fa ■kušajo zaradi tega prikriti. Seljaki pa so ukrenili primerne korake potom odvetnikov ter vložili tožbo zoper morilca, da na trn način izsilijo resnico ta rešijo i« zaporov nedolžne žrtve. Na enak način je bilo ugotovljeno, da »o italijanskega finančnega stražnika Ra-etelia v Koprivišču ubili fašisti sami . Iz maščevanja. Kakor znano, je bil zaradi tega umora izvršen pravcati pogon na goriške Slovence. Goriški prefekt je sicer odredil razorožitev goriške province, vendar pa zaradi tega politični umori niso prenehali. To je najboljši dokaz, da gre za medsebojna fašistična obračunavanja, ki dokazujejo vso gnilobo v fašističnih vrstah. Vseeno pa so ti krvavt fašistični obračuni Italijanskim oblastem dobrodošli, ker jim dajalo povod za nadaljnjo preganjanje Slo vencev V zadnjem času so fašisti zopet začeli « metodami, kakršnih to te posluževali t prvi dobi fašističnega režima Tako so v Cerknem pri Gorici napadli brata idrijske ga kaplana Eržena, ga zvezali in z avtomobilom odpeljali kake tri kilometre daleč iz mesta, kjer so ga tako pretepali, da je obležal nezavesten v mlaki krvi. Misleč, da je mrtev, so ga vrgli v cestni ja rek in se vrnili, kakor da bi se ne bilo ničesar zgodilo Slučajno pa so ljudje našli Eržena in ga re&ili gotove smrti Udruženje julijskih ta dalmatinskih do-brovoljcev v italijanski vojski je začelo izdajati posebno revijo pod naslovom >La Porta Orientale«. List bo izhajal mesečno na 100 straneh ta se bo bavil izključno z italijansko propagando v Dalmaciji Vstaja v Indiji London, 5. jao. AA. Po poročilih iz Birme so angleške čete odbile vstaše in jim prizadele odločilne tagube. Vetaši so se morali umakniti v džunglo, kjer so jih obkolile angleške čete ta jih bombardirale z bombami. Vstaši so se morali naposled udati. Rangoon, 5. jan. V soboto so izbruhnili v zapadnem Rangoon u v predmestju I/a-madow krvavi poboji med Kitajci ter Bir-manci, v katerih je bilo ubitih 10 oseb ta 65 ranjenih. Upor na angleški vojni ladji London, 5. jan. Na vojni ladji >LucIa< se je izmed 262 mož posadke uprlo 42 mornarjev, kl bj se bili skoro polastili parni-ka, da ni odločen nastop kapitana preprečil njihove nakane Upornike so po kratki borbi premagali in jih zaprli ter bodo prišli pred vojno aodtfce. Venizelos na Dunaju Dunaj, 5. januarja. Grški ministrski predsednik Venizelos je včeraj dopoldne obiskal policijsko bolnico in policijsko oskrbo, vališče, kjer so ga pozdravili kot zastopnik vlade podkanzelar dr. Schober in vodilni policijski uradniki ter zdravniki. Ministrski predsednik se je zelo pohvalno izrazil o zavodu, ki si ga je ogledal zelo podrobno in obiskal vse bolnike. Ob 11. se je Venizelos poslovil od oficielnih zastopnikov ter se vrnil v spremstvu legacijskega svetnika dr. Jordana, ki mu je dodeljen za časa njegovega bivanja na Dunaju^v mesto. Na poti ga je spremljala številna množica. Belgijska zračna obramba Bruselj, 5. januarja. AA. Vlada je naroČila pri angleški tvornici letal večje število vojnih biplanov (»FoxO. Nedavno je vlaJa naročila pri isti tvrdki 45 pod-h** h it tal. Vrednost teh naročil znaša 300.000 f~t,U.v šterlinzov Kitajska carina na angleški tobak Liverpool. 5. januarja. AA. V angleško-ameriški tobačni tovarni bo delalo štrri tisoč delavcev prihodnji teden le tn dni na teden, ker je Kitajska povišala carine na cigare m cigarete. Vremensko poročilo JZSS Po stanja 3. Jan. Vel. Planina: čez noč na staro podlago 5 cm snega, vreme mrzlo tn oblačno, snega suhega skupno 80 cm, smuka ugodna. Kranlska gora: Sneži, položaj isti kot v Ljubljani. __JZSS. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.765. Beriln 13.445—13.475 (13.46), Bruselj 7.8959, Budimpešta 967.54—990.54 (989.04), Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dima* 794.12—797.12 (795.62), London 274.15—274.95 (274.55». Newyork 56.325-^56325 (56.425), Pariz 220.87—222.87 (221.87), Praga 167.28 do 168.06 ( 167.68), Trst 295—297 (290). INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1260, Pariz 20.245, London 25.0525, Newyork 515, Bruse!« 72.05. Milan 27.01, Madrid 54, Amsterdam 207.675, Berlin 12?R25. Dunaj 72.60, Sofija 3.73, Praga 15.30, Varšava 57.85, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.06. Dorašeajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove jrren-Hce«, ki doseza radi tega ker Čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova voda« že pri malih največ težko zagate-nih bolnikih »Franz Josefova voda« se dobiva v vseh lekarnah, droeeriiab in epeceriiflkih trgovinah Izjave sožalja ob smrti maršala Joffra Nj. Vel. kralj soprogi pokojnega vlade predsedniku Pariz, 5. jan. AA, Havas poroča, da je Nj. Vel. krali Aleksander odredil jugoslo-venskemu poslaniku v Parizu dr. Spalaj-koviću, naj izrazi vdovi Jofira njegovo so-žalje, se udeleži pogreba pokojnega maršala m položi na njegov grob venec Izvršujoč poverjeno mu i.alogo ;e dr. Spaiajftov&c poceni vdovo pokojnega maršala Joffra in ji oredal tole pismo: Gospa! Moj vzvišeni suveren Nj. Vel. *ralj Aleksander, mi je globoko presunjen nad smrtjo velikega in slavnega vojaka, •cakršen je bil maršal Joffre, vaš objokovani soprog, naročil, naj Vam izjavim sožalje v Vaši težki žalosti, ki Vas je ndela in ki jo moj kralj deli z Vami. Nj. VeL kralj se prav tako pridružuje tej žalosti in žalosti svoje vojske in vsega jugoslovenskega naroda. Kralj Aleksander se klanja poln spoštovanja pred brezprimerno nesebičnostjo, s katero ste se gospa, trudili, da bi rešili življenje tistemu, ki je bil eden ;jzmed glavnih rešiteljev človeštva. Dr. Spalajkovic je prav tako izraSEBVENSKI N'AHOD«, 3ne 5. Januarja i93t Stev. 3 K današnjemu koncertu pevskega zbora UJU Pestra policijska kronika Drzna vlomilska tolpa aretirana. — Vlom! v trafiko in v cerkvene nabiralnike pojasnjeni. — Samomor gledališkega biijeterja. Ljubljana, 5. januarja. Poročali amo že o drznem in posrečenem vlomu v trafiko poštne nabavljalne zadru-g-e Poštni dom. kjer so tatovi odnesli za pribHino 12.000 Din tobaka, cigaret in ko-lekov. Ta vlom in prejšnja dva pri Pollaku na Dunajski cesti ter pri Zalokarju na Gosposvetski cesti, so pričali, da je v Ljubljani dobro organizirana vlomilska in tatinska tolpa. In res, policiji se je zadnji teden posrečilo prijeti 5 članov drzne vlomilske tolpe. So večinoma brezposelni delavci in zidarji. Policija je ugotovila, da so vlomili v trafiko in da so zadnje ca.se oplenili tudi večino cerkva v Ljubljani. Kakor znano, je bilo v zadnjem mesecu vlomljeno pri frančiškanih, v stolnici, pri sv. Jožefu, v šent-peterski cerkvi, na Viču itd. Vsi ti vlomi so zdaj pojasnjeni. Policija z vso vnemo nadaljuje preiskavo in bo v zvezi z vlomi in tatvinami aretirala še nekaj sumljivih tipov. Podrobnosti o drzni tatinski tolpi v interesu preiskave še ne moremo objaviti. SAMOMOR Ko je prišla v soboto popoldne žena dramskega gledališkega biijeterja Cilen-ška okrog 18. domov v Karadžičevo ul. 12, je našla v spalnici obešenega svojega moža, 351etnega Ivana CilenSka. Prestrašena žena je takoj hitela po pomoč, toda vse je bilo zaman, kajti CilenSek je visel že več ur. Obveščena je bila tudi policija, na kar sta v Trnovo odšla dežurni uradnik gosp. Gregorič in policijski zdravnik dr. Avra-movič. Na zdravnikovo odredbo so truplo pokojnega Cilenška prepeljali v mrtvašnico. Kaj je bilo vzrok samomora, ni znano. Pokojni je živel v precejšnji bedi, ni pa izključeno, da je samomor izvršil v trenutni duševni zmedenosti. TATVINE Dr. Anton Milavec, stanujoč v Mariborski ulici 18, je prijavil policiji, da je nekdo v noči od 3. na 4. januarja odtrgal na kur- niku ključavnice in mu ukradel 5 kokoši. Dr. Milavec trpi 700 Din škode. O tatvini je bila obveščena policija, ki je tatu Se istega dne izsledila v osebi delavca Karla Dr-variča v gramozni jami. Policijski stražnik je namreč prišel včeraj popoldne k Drvariču, ker je bil osumljen nekaterih drugih tatvin, ^ri nj m na domu je našel stražnik Milavčeve kokoŠL Drvarič je tudi to tatvino takj priznal. — Konradu Hally-ju so bile včeral popoldne z dvorišča v Aljaževi ulici 6 ukradene 140 Din vredne sanke. ZOPET KARAMBOL Miklošičeva cesta je res kraj nesreč in karambolov. V soboto smo poročali o težkem karambolu dveh avtomobilistov, včeraj sta se pa zopet zaletela neki avtomo-bilist in kolesar. Okrog 18.30 je privozil po Dalmatinovi ulici avto taksi 2-266 ter hotel zaviti na Miklošičevo cesto. Istočasno je privozil po Miklošičevi proti kolodvoru na kolesu delovodja Bonačeve tovarne Josip Kelnarič. Šofer je ovinek naglo rezal in podrl Kelnariča, ki je vozil pravilno po desni. Kelnarič je odletcl na pločnik in si precej poškodoval levo nogo, dočim ja bilo prednje kolo popolnoma strto. Nesrečo je zakrivil ?~»fier. keT je prenaglo Ln nepravilno vozil. Stalne nesreče in karamboli na Miklošičevi cesti so pač neizogibne, dokler ne bo na vsakem križišču stal prometni stražnik. TAT\1NE V VLAKU Pretekli teden je bila med vožnjo Postojna—Trst dijaku Josipu Cerarju ukradena črna usnjata listnica s 3000 Din. V listnici je bila tudi športna legitimacija in več listin. — Orožniška postaja Novo mesto poroča, da je posestnik Franc Klemene iz Gotne vasi izgubil ček za 100 dolarjev, ki ga je izdala na njegovo ime banka >East Helena« v Montani v Ameriki. Seveda ni izključeno, da mu je kdo med vožnjo ček ukradel. Ljubljana mora drevi pokazati, da naših Ljubljana, 5. januarja. Čehoslova&ka je ponosna na svoje sve« tovno znane in slavne učiteljske pevske zbore. Cehoslovak govori vedno z naj* večjim spoštovanjem o njih, ves glasbeni svet jih čisla in ni ga bilo še njihovega koncerta, ki bi ne bil doma ali v tujini raz* prodan. Po vzoru čehoslovaških učiteljskih pevskih zborov, z njihovimi ideali, z njiho* vimi cilji, z isto brezprimerno požrtvova!* nostjo je bil osnovan tudi naš slovenski učit. pev. zbor. Z ogromnimi žrtvami, fizič* nami, časovnimi in matcrijalnimi se je te* kom petih let povspel na \ išino, ki je do» sedaj, razven pev. zbora Gl. M., pri nas ni dosegel še noben zbor. Z nedcljcnim odo« brava njem je njegova izvajanja jugoslovcn* ske moderne pesmi sprejel Zagreb, z laska-vimi kritikami jih je obsula ceboslovaška kritika, slovenska vas in slovenski trg jim prireja ovacije, vse prosvetne oblasti, od prosvetnega ministrstva do slednjega šol* skega upravitelja gredo pev. zboru do skrajnosti na roke, le bela Ljubljana, le ljubljanska inteligenca okleva, kadar je tre* ba temu našemu edinemu učiteljskemu zboru izkazati vsaj moralno podporo. Vsas ko leto čuti pev. zbi>r lTJU dolžnost, da se vsaj enkrat predstavi ljubljanski glasbeni publiki, a še takrat se boji, da ne bo napol* nil svoje koncertne dvorane. Upamo pa, da je ta strah prazen. Ne moremo si namreč misliti, da bi Ljubljana ne znala in hotela priznati in spoštovati dela svojih slovenskih učiteljev. Po pravici bi pevski zbor LJL' smatral nepovoljen po= set današnjega koncerta kot sramotno brezbrižnost, da, celo kot neumljiv bojkot svojega tako idealnega in mukepolnega tru* da. Iz vseli strani naše ožje domovine so prišli učiteljispevci v Ljubljano k pevskim vajam, celih petnajst dni so žrtvovali de* nar in čas, vadili po osem in več ur na dan. odrekli ^e počitku, svojim družinam, in vse to iz ljubezni do petja, do slovenske pesmi v pričakovanju, da jih za vse žrtve nagradi ljubljanska publika vsaj z zadovoljivim koncertnim posetom. Naše občinstvo pa ne bo interesiral samo napredek zbora, mora ga zanimati tudi sodobno vokalno ustvarja* Šikana Božiček se je tudi mene spomnil in mi /e prUiese! tobak, vpoštevajoč mojo željo in potrebo. Prinesel mi je pravi monopolski tobak, ker nj hotel fcr>ti tihotapec, kar bi bal po svoji nevidni narav: lažje, kakor vsako drugo vidno bitje. Ne vpoštevajGč okoliščine, mi možiček ni prinesel papirčkov. Papirčke sem šel kupit v bližnjo trafiko* ali na žalost sem izvedel, da sc dobe papirčki saino s tobakom. Grem v drugo trafiko, isti odgovor Tako. zdaj imaš tobak, pa ga ne moreš kaditi. Ker ne kadim pipe in tudi ne žvečim, sem začel premišljati, kako bi pri- . šel do papirčkov. Domislil sem se prijatelja, ki ima trafiko tam nekje na periferiji, in ta mi je iz prijaznosti dal papirčke. Ali usluga zahteva proriushigo. On je kršil predpise. Zdaj sem postal radoveden, ali se hoče s tem podpirati tihotapca s papirčki ali omejit: vporabo tega. za kadilce potrebnega artikla. Kaj bi rekh" trgovcu, ki bi vam odrekel prodajo fižola, ako ne kupite tudi zefcja? Morda nam bodo vedeli povedati o tem kaj trije modri, ki ravno prihajajo. RadicLfsiblfana Gledališko, literatura, javni kocertni nastopi in drucre podobne prireditve — vse to je že od nekdaj podvrženo kritiki. Samo za radio prireditve se do danes se ni nihče zmenil, vsaj pri nas, da bi od časa do časa posvetil in pogledal s kritičnim očesom za kuliso nPvi.liK-ga radio-gledališča. Da, da, Radio-Ljubljana. po domače bi včasih lahko rekli Kranjski radiom, ker svoje cenj. poslušalce in poslušalke marsikdaj prav po >krani-sko. potegne. V prvi vrsti «jcr. napovedovalci. Na nekem mestu, menda ravno v tej rubriki, se je enemu izmed gg. napovedovalcev očitala banalnost. To pa je skupna lastnost skoraj vseh napovedovalcev nase radiopostaje. Simpatičen, sonoren ^las glavnega g. napovedovalca se prav nič ne ujema z neokusnimi, po njegovem seveda šaljivimi pristavki pred napovedjo programa dotične ure. Posebno kadar je na sporedu radio-koucert, se počuti gospod izredno duhovitega: ne ve pa, da bi s svojim lepim, naravnim organom pridobil veliko več simpatij v krogu abonentov, kakor pa da mesa ined napovedi in reklame neokusne banalnosti. Nič boljše ni z njegovimi nametniki. Posebno oni gospod, ki ima hreščec, nejasen glas, se je od svojega gospoda kolege nav-zel različnih >uvanir« pri napovedovanju programa. (Jlas tega gospoda ni nič kaj prijeten za uho. Človek ima občutek, da gospoda nekaj tišči v grlu in se nehote spomni na goni jesta jerske gcdlerje. Za vzgled si naj vzamejo gospodje n. pr. napovedovalci zagrebške radio-posiaje. Kako resno, umerjeno, naravno, brez banalnih atributov govori ta napovedovalec! Nujno je torej želeti, da naši gospodje napovedovalci prenehajo s 2-kranjščinoc in postanejo v govorjenju bolj svetski. Tiste napovedovalske priveske pa naj porabijo raje v domačem krogu — ne pa pred miki ofonom. 0 različnih jezikovnih napakah mnogih gg. predavateljev, o nepoznavanju zna ceniti trud in požrtvovalnost učiteljev. nje naših komponistov. Edini pevski zbor UJU z njega popularnim pevovodjem prof. Srečko Kumarjem je tudi glede svojega programa sodoben. Kar naši komponisti ustvarjajo sprejme g. Kumar v program svojega zbora dajoč s tem priliko kompo* nistom, da slišijo oživotvorjena svoja dela, dajoč jim pobudo, za njihovo nadaljnje ustvarjanje, dajoč pa tudi s koncertom pri* ložnosf naši slovenski inteligenci, da se točno informira o trenutnem stanju naše vokalne muzike. Tako ima pevski zbor UJU na programu današnjega koncertu »Tri duhovne pesmi« Emila Adamiča, izza časa Gallusa prve religiozne kompozicije v strogem madrigalnem slogu, na prireditve arhaične napeve Bohoriča. Dalmatina in Kastelca iz 16. in 17. stoletja, Škerjančev najnovejši ženski zbor »Iskre« s sopran* skim solom, poln toplega občutenja, dve Osterčevi, še v rokopisu se nahajajoči zbo* rovski groteski »Konja jezdi aga«, ter »Pe* sem o subi muhi«, tri mladinske pesmi Ko= goja, katere komponist spremlja na klavir* ju ex improviso sam, Lajovčeve prelepe, že vsem pevcem znane pesmi »Bolest je kovač«, »Spomladni spev«, »Pastirčki« ^Kroperji« in »Medved z medom« široki mnogoglasni zbor A. Foersterja »Z glasnim šumom s kora«. Hubadovo šaljivko »Potr* kan ples« ter celo vrsto mladinskih pesmi v ženskem zboru in samospevu Emila Ada* miča, prvoboritelja za napredek in sodob* nost mladinske pevske didaktike in pesmi ki je bila in je, žal, še vedno pastorka med vso glasbeno , ^dukcijo pri nas. In vender so pri drugih narodih največji komponisti -ladini dajali iz vira svoje glasbe najbolj* še kar so mogli. Program izvaja, poleg 60 *** nskega pevskega zbora pod vodstvom Fr. Kumra znana in priljubljena sopramst* ka Anita Mezetova, pri klavirju pa bosta M. Kogoj in P Šivic. Na noben način ne sme Ljubljana za* muditi današnjega koncerta, ker bi s svojo odsotnostjo zadela vse slovensko učitelj* stvo naravnost v srce ter mu vzela voljo in pogum do bodočega pevskega dela. — Vstopnice so na razpolago v Matični knji* garni in pri vc3erni blagajni. pravilnega naglašavanja besed, posebno o nerazločevanju ozkih in širokih samoglasnikov, ki uho slovenskega človeka tako motijo, pa bi se dalo še mnogo napisati. Tudi o taznih tečajih, o mladinskih urah in o nedeljskem popoldanskem ^zabavnem čtivu*. ki je včasih silno nezabavno in čudno skr-pucano, bi se dalo povedati marsikaj. Bilo bi zelo umestno in potrebno, da bi se v naših dnevnikih (vsaj v nekaterih) otvorila rubrika za radio-kritiko. Ker navsezadnje nam vendar ne more biti vseeno, kaj, ks-ko in kakšne stvari prenašamo dan za dnem med širni svet. Tudi radio-postaja mora stremeti za umetniškim udejstvovanjem, ki mora biti prosto vsakega diletantizma. Đr. Rađiofilus. Krakovčani odgovarjajo Kakšna strašanska nesreča je pretila Ljubljani, ko so jo hoteli napasti Krakovčani in Trnovčani... smo čitali oni dan v iSlov. Narodu«. Res, kakšno strašansko natolcevanje nas ubogih Krakovčanov, ker nas istovetijo s Trnovčani odnosno z njihovim zeljem. — Svet križ božji, kako so ti gospodje pri časopisih poredni, ker nas tako obreku-j^jo. — Moj živ dan, veš kaj, jaz bi jih kar___ je odgovorila Krakovčanka svoji sosedi čez deseti kraj, ko sta nabirali motovileč in špiuačo izpod snega. — Ti gospodje pa res ne vedo razlike med zeljem in solato. Taka in slična hudovanja se čujejo po krakovskih vrtovih. Brez :špasa<, kaj nas pa briga trnovsko zelje. Jemo ga res, jemo; pridelujemo ga pa ne in tudi ne fabriciramo. Na tako žlahtno zemljo, kot je krakovska, zelje sploh ne spada. Sicer pa, tisti gospodje, ki to pišejo, niti ne vedo, kje se prične Krakovo in kje neha Trnovo, sploh kakšne meje ima Krakovo. Od dveh strani obdaja Krakovo vodovje Gradaščice in Ljubljanice, potem Enionska cesta in Cojzov Graben. Sredi tega je pa krakovska republika — raj solate in — KrakovČank. Tako je in nič drugače! Kdor tega ne ve — sploh nič ne ve! Zdaj veste vsi, kje je zeleno Krakovo in konec besedi. O kakšnih nasadih zelja in njega fabri-kaciji pa ni duha ne sluha. Res je, da so v starih časih tudi tu fabricirali zelje, ah' v novejših Časih je prešel ta patent na sosednji republiki Trnovo in njegovo sosedo Gmajno. Sicer nismo skregani s Trnovčani, ker pridelujejo oni mnogo istih pridelkov kakor mi, ampak veseno, ti so prešli od nas k njim. Krakovski pridelki so: motovileč, špinača, >grincajg€, redkvica, karfijole, paradižniki itd., torej same žlahtne rastline. Kot glavni produkt je solata, ta uboga solata, ki ji razne nevoščljive! tako radi očitajo, da je polita z gnojnico, kar pa ni ree — nič ne verjemite — saj nič ne smrdi, pač je pa jako okusua, kakor nobena druga ne. To so torej pridelki našega rodnega Krekovega, ne pa zelje — kaj vam pa pride na misel. Krakovčani so sicer jako miroljuben element, ampak kadar jih kdo ujezi, je joj. Svetega petka raglje naj gredo___No, pa, sa] kaj grdega nočemo napisati, ampak vendar, pred osveto Krakovčank ee ni nič kaj lahko skriti Imajo po tudi svoje uajtengec. Niso sicer tiskane — ne pisane, pač pa, kako bi dejali — ustne. Vsi svetovni listi naj se gredo solit, kar se tiče novic. Tu izveš vse... Zatorej gorje, trikrat gorje, kdor pride med njihove vrstice. So bodeče kot ose. Niti peklenšček v peklu bi ne bil vesei priti v njihov mlin. Sicer so pa Krakovčani miroljubni ljudje in nikomur nič nočejo, kdor jih pusti na miru. Sedaj pa še — živela krakovska špinača in motovileč, živela solata! Trnovčanom pa: Oj, mi Trnovčani pa zelja ne prodamo, ker ca. ker ga, sami radi imamo— Ju ju ju h u hu! Krakov fani. Potreba nove pošte Noben 0 prebivalcev in v samem selezijanskem zavodu v Rakovniku živi IGO ljudi. Če računamo, da je v tem okolišu 4000 prebivalcev, se golovo nismo zmotili. Deloma dobivamo pošto iz Ljubljane, deloma pa iz Škofljice in na postaji Laverca imamo malo, popolnoma vaško pomožno pošto ali zbiralnico kakor v najbolj oddaljenih hribih. £e sedaj imamo pa na periferiji mesta mnogo trgovskih, obrtnih tn industrijskih podjetij n. pr. trgovini z lesom Kobi in Šuštar, avto-podjetje Pečnikar, stavbno podjetje ing. Tavčarja, veletrgovino s premogom in drvmi Šumi, nadalje občinski in župni urad v Rudniku, šolo v Črni vasi in na Rudniku ter \efrdruštev, kakor Sokola IV. in gasilska društva Barje, Rud"-nik, Orle in Laverca, pozabiti pa tudi ne smemo na dolenjski kolodvor, vojaško strelišče in na množico gostiln, ki jih Ljubljančani prav radi obiskujejo. Golovec bi lahko mestna občina izpremenila v pravi raj, če bi popravila vsaj pota, sice r je pa že samo Dolenjska cesta najlepši izprehod. Vse pobočje Golovca ima solnčno južno lego in gotovo bi jele na tem solnčnem in zdravem kraju rasti hišice in vile takoj, ko dobimo najpotrebnejša sredstva. Sedaj pa nimamo niti javne telefonske govorilnice! Pomislimo samo na bolezni in nesreče, požare, povodnji na Barju in na druge katastrofe. Večkrat se primeri, da ljudje po trikrat ponoči kličejo pri Zebalu, ki jim seveda rad dovoli telefonirati po zdravnika ali rešilni avto. Seveda ena sama javna govorilnica, ki bi bila na novi pošti na Dolenjski cesti, ne bi zadostovala, ker je prav tako potrebna tudi v šob" in Črni vasi. Vse BaTJe je popolnoma odrezano od mesta in če se pripeti kaka nesreča, morajo ljudje prav na Dolenjsko cesto prosit redke privatnike, ki jim dovolijo telefonirati. Poštni, telegrafski in telefonski urad na Dolenjski cesti ter javni telefonski govorilnici na tej novi pošti in v šoli na Barju so za ves ta razsežni okoliš Neodložljiva potreba in za napredek vsestransko upravičena zahteva. Prosimo torej mestno občino, da nam izposluje pri direkciji pošt in telegrafa vsaj nujno potrebno pošto in telefonske Govorilnice, saj bo od napredba tega pozabljenega dela občine imela Ljubljana sama največje koristi. Kurjevaščan. Na splošno zahtevo se danes ob 4«,12 8. in uri Rin-Tin-Tin v senzacionalnem filmu TAJNOST MILIJONSKE OVRATNICE svoji vsebini primerna tako za mladino kakor tudi za odrasle. V (pravljici Jo tudi mnogo veselih zabavnih nastopov, pred-veean pri-zori voteranov, ki nastopajo pod voustjvom svojega (poveljnika g. Cesarja. Pravljica ima tudi več pevskih in godlbenia točk, katere je napisal g. Emil Adamič. Pri predstavi sodeluje muzika Triglavskega ipešfpolka pod ošabnim vodstvom višjega kapelnika dr. Josipa čari ina. Premijera je aarven abonmana in so sedeži in lože vseh vrst še na razpolago v preub-IjaiLSki operi. Isvajala bo celo vrsto najrazličnejših plesov ob spremljovaiiju opernega orkestra, ki ga dirigira dr. Danilo švara. Cene so ljudske operne. Jutri se spoje popoldne ob 15. uri priljubljena opereta »Tičar«. Sodelujejo ga. Poličeva, gdč. Majdičeva, gdc. španova (poje prvič partijo Adelaide), gdč. Sterniša, Jeromova, gg. Gostič, Peček, Povhe. Si-mončič, Sekula, DTenovec in drugi. Dirigent g. Svetel. Režieer g. Povbe. Zvečer je opera zaprta. Gostovanje dunajskega operetnega ansambla. Pod vodstvom ravnatelja Kowa-lewskega kn dirigenta L.udo Filippa gostuje v naši operi dva večera dunajski operetni ansambel. Prvi večer v sredo dne 7. t. m. se poje najnovejša Denarjev a trodejan-ska romantična opereta >Zemlja smehljaja« (Das L and des Lachalns), kn je bila pred nekaj tedni igrana tudi v tonliSmu ter imela velik ustpeh. Sedaj jo bomo videli in slišali v celotnem obsegu na odru. Glavno žensko vlogo poje izvrstna pevka in igralka Ida Riusska. V ostalih vlogah sodelujejo priznane dunajske operetne sile. Dejanje operete >Ze«mlja smehljaja« se vrsi najprvo na Dunaj-u v salonu grofa Liehtenfelsa, II. in III. dejanje pa se vrši v Peckingn leta 1912. Drugo gostovanje bo v četrtek dne 8. t. m. in sicer se viprizori senzacijonalna ■iigra »čudežni bare (Die W«nder Bar) z jazz - orkestrom, ki ima povsod ogromen uspeh. Ansambel je gostoval sedaj 6 ali večerov v Zagrebu ter dana najiboljše zagrebške kritike. Predprodaja vstopoic v oper L DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek, 5. jan.: Zaprto. Torek, 6. jan.: Princeska in pastirček. — Kinstna predstava. I»veai. Sreda, 7. jan.: Zaprto, četrtek, 8. jan.: Zaprto. Krstna predstava v ljubljanski drami. Na pravnik sv. Treh kraljev ob 20. bo v ljubljanski drami krstna predstanra Goli^ ve vesele prajvljiee »Princeska in pastirček«. Glavni naslovni vlogi igrata ga. Ša-riceva in pa mali Mitja Goreč. V ostalih vlogah sodeluje skoro ves naš dramski ansambel Po predpriprav ah sodeč bo ta vesela pravljica izvrstno nsnela in bo, kakor Peterček, privlačna mladinska igra naše drame. Poudarjamo pa, d* je pravljica po Koledar. Danes: Ponedeljek, 5. januarja 1931. katoličani: Tetesfor; pravoslavni: 23. decembra, Grozdana. Jutri: Torek, 6. januarja 1931, katoličani: Sv. Tnne kralji, pravoslavni: 24. decembra, Darin. Današnje priredi; v e. Drama: zaprto. Opera: Baletni večer Oise Solovjeve, Kino Matica: Ljubljenec bogov (Emi! Janmffvg-s). Ob 15. šaljiva zvočna matinejai. Kino Ideal: Kralj jahačev (Hoot Gibson). Kino Ljubljanski Dvor: Rin-tin-tin. Koncert učiteljskega pevskega zbora ob 20. v Lnionu. Družabni večer Sokola I na Taboru. Ciril Metodova veselica ob 20. v Kazini« Prireditve na praznik. Drama: Princesa in pastirček. Ob 20. Premiera. Opera: TiČar ob 15. Kino Matica: Ljubljenec bogov. Kino Ideal: Kralj jahačev. Kino Ljubljanski Dvor: Krepostna grea-naca. Dežurne lekarne. Danes: Bolsinec, Rimska cesta, Leustok, Resi je-va cesta. Jutri: Piccoli, Dunajska cesta, Bakar-čič, Sv. Jakoba trg. Slovenci v Ameriki V Pueblu, država Cotorado, je po doUji in inuČJii bolezni umrla 4J4e4n.. Frančiška 2agai. Zapustila ie nioza, yu in dve hčerki V Alilvvaukee ie umrl JtMetai Prane Matica ml. Pokojni je b J rojen v Gornjeui gradu v Savinjska do&ai. — V i*4am kraju jt i umrl Janez Kos, doma iz M*>z?rfci v Savrnf-\ ski doiini. Zapustil je žeoo in s-Jočka, — y Bridgeportu, država Ohk>, je podtefel naduhi 63-Ietni Peter Hoge. docua iz Novega k>ga pri Kočevju. V Arnerrki je bival 37 JeL Težka nesreča ie doiotoia v Steotonn Butalovo rodbino. Med voia^o na nogometr no tekmo se i« smrtno ponesre&l 22-letm Janez Butaiia. Zapustil je očete, dva brata in tri sestre. Pred dvema letoma crm jc umrla žena. — V istem kraju je preminula Ivana Krašovec, stara 48 let Pokojna ie bila doma iz Metlike. Za njo žaluje 9 otrok, od katerih' je najstarejša hči stara 33 lat. V Cumberlandu, država VVashimjton. k umri 77-letni Matevž Melajat — V M*^ waukee je umrla 35-!etna Helena Obra-vac* doma iz Meti tke. — V istem kraju ie urmi njen ožji rojak Janez Mohor iz Nove«a mesta, star 45 let. V Gromviliu, država Muinescrtta, je doletela precej težka nesreča Ceniičevo dri«-Zmo. 12. seotembra ii je pogorela Hla do tai. Raze-n golega življenja niso rešili ničesar Ameriški Slovenci so težko prizadetemu rojaku takoj priskočili na pomoč m *rm zbrali toliko denarja, da je za prvo aiio preskrbljen. va v«_ _ Stev. 3 >SEOVENSKI Strtn 3 Jutri ob 5., Vt 6., % 8.1» «. uri Collen Moore Krepostna grešnica POPOLNOMA NOVO! v zvočnem filma ljubezni SMEH! ZABAVA! i Premiera! < ■ Telefon 2730. KINO „DVOR1 Dnevne vesti — Gospod finančni direktor dr. Povale] Josip je v času od .5.-10. t. m. shiibeiio odsoten. Dne 8. in 9. t m. bo od 10.—12. ure sprejemal stranke v prostorih finančnega mspektorata v Mariboru. Sprejemanje strank v Ljubljana zato v teh dneh odpade. — Tečaj (predavanja) za lesne industrij-ce in trgovce. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani namerava prirediti za lesne industrijce in trgovce v Ljubljani tečaj v obliki večernih, eventualno tudi dnevnih predavanj o stvareh, ki so važne in zanimive za lesno strogo. V programu so predavanja komercialnega značaja (knjigovodstvo, kalkulacija, poslovanje na borzi, bančno poslovanje, devizna promet, denarna nakazila, železniški tarri in manipulacija, carinske manipulacije in tarifi v tu in inozemstvu, pošta, telefonski in telegrafski promet, davčna vprašanja in napovedi, zavarovanja delavstva, dalje predavanja o pravilnem rezanju lesa in njega tehnični obdelavi, o lesoznanstvu in lesnih škodljivcih, o šu-marskih predpisih in olajšavah za lesno industrijo. Predavanja bodo koristna ne samo za manjše lesne industrij ce m trgovce, temveč rudi za one z velikimi obrati, ker bo zavod preskrbel za predavatelje prvovrstne strokovnjake kot predavatelje, ki se bodo omejih' izključno le na stvari iz prakse. Tečaj se bode vršil v primeru, ako se prijav; zadostno število udeležencev. Zato prosimo, da se interesenti prijavijo najkasneje do 25. L m. pismeno na Zavod za Po Zbornice TOI ter pri tej priliik; navedejo sveje morebitne želje, osobuto glede časa predavanj. Pripominjamo, da se bode čas predavanj uredil po želji veČine prijavljen cev. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. decembra 1930 je bilo v dravski banovini 25 primerov tifuznih bolezni, 92 Škrlatinke, 80 ošpic, 202 davice, 20 šena, 2 griže, 2 krčevite odrevenelosti, 2 odrevenelosti tilnika, 1 dušljivega kašlja in nalezljivega vnetja možganov. — Iz s-Službenega Listac. ^Službeni 1*st kr. banske uprave dravske banovine: št. 1. z dne 3. t. m. objavlja zakon o zemljiških knjigah in pravilnik o ustanovitvi, sestavi in upravljanju gradbenih fondov javnih bolnic v področju dravske banovine. — Natečaj za pripravnike policijskih stražnikov. Uprava mesta Beograda sprejme 16 pripravnikov policijskihw stražnikov, ki bodo morali dovršiti tečaj v šoli za policijske stražnike. — Opozorilo p ivo var nar jem. Finančno ministrstvo je opozorilo zvezo pivovarniške bidustrije, da si morajo vse pivovarne v državi nabaviti in namestiti kontrolomerne aparate. Ministrstvo opozarja, da ne bo nobeni pivovarni dovoljena proizvodnja piva, Če ne bo imela konirolomernega aparata do 1 >eptembra. — fcelp;'nisVa šola v Sarajevu. V Sara-jevu ;mnio ze'e/.nisko šolo že 50 let. toda lastnega poslopja ta šola vsa ta leta ni ime- . 1 *->e!e pred meseci je država podarila za eoio \el'ko poslopje stare počte. To poslopje je oOcet. Ker se dramska družina vidno razvija od predstave do predstave, kar potrjujejo doseženi uspehi izza vseh njenih dosedanjih podeželskih gostovanj, a se pribitki gostovanj uporabljajo izključno le za kritje režijskih izdatkov ter za nabavo oderskih rekvizitov, garderobe itd., potrebnih za nameravana bodoča gostovanja m kulturno-vzgojno propagando družine med narodom, je gotovo, da bodo tudi zavedni šmarčani in Litijčani 6\ januarja napolnili sokolsko dvorano v Smartnem do zadnjega kotička. Pričetek predstave ob 15. uri. Pred predstavo predava o Strindbergu in njegovem >Ocetu< pesnik Mirko Kragelj. Tgro samo pa režira in obenem igra v njej glavno vlogo — gosp. Košuta, bivši poklicni igralec in vodja slovenskega s gledališča v Gorici. Vstopnina zmerna. Podrobnosti so razvidne iz letakov. — Z Vrhnike. Jutri 6. t m. ob pol 3. popofcdne se bo vršil v prostorih šole redni občni zbor sokolskega društva'. Cland vljudno vabljeni' — Kože divjadi naj se pošljejo na naslov »D^vja koža« v Ljubljani, vele?:jem, kjer bodo prodane za račun poŠš&jateija »ia dražbi !což, ki se vrši 26. t m. Vendar pa naj pošlje vsakdo le dobro pripravljene kože. ker le te dosežejo tudi dobre cene. Slabih kož noče nihče kupiti. Zgodbo se je. da so nekateri poslali »Divji kožic samo slabo bbgo. ki ga jim niti razni podeželski prekupci niso hoteli odvzeti. To povzroča samo nepotrebne stroške in izgubo časa. Torej vse dobro prikrojene kože izročate v prodajo *Divj(i koži« v Ljubljani — vele-seiem. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in toplo vreme. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 14, v Mariboru 12.6, v Zagrebu in v Beogradu 12, v Ljubljani 10.8, v Sarajevu 10 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 757.4 mm, temperatura je znašala 4.2. V ljubljanski kotlini je proti jutru močno deževalo. Lavi ob 7 so znašale padavine v Ljubljani 12 mm. — Zagoneten zločin v Blatni Brezovici. V Blatni Brezovica pri Vrhn&i je bil snoči izvršen zagoneten zfočin, katerega žrtev je postala posestnica Manija Jerina, 74-Ietna posestnikova žena. Ko je sedela v sobi, je nenadoma počil strel m jo je krogla, ki je prebila šipo. zadela v vrat Težko ranjeno so prepeljali v Ijiibljansko bokrico. Ndeno stanje ie kritično. Kdo je streljal, še m ugotovljeno. Kotarjeva domneva, da gre za osveto Oblasti so uvedle preiskavo. — Samomor zaradi nesretne ljubezni. V petek zvečer se je v Novem Sadu ustrelil v srce s flobertko 19 letni Jurij Torrer, sin lastnika inonakovske pivnice. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, toda že med prevozom je umrL Vzrok samomora je bila nesrečna ljubezen Fant se je poleti seznanil v kopališču z neko lepo in simpatično mladenko, s katero je imel ljubavno razmerje. Njegovemu očetu pa dekle ni bilo všeč in zato sta se večkrat sprla. Ker ga v petek* oče ni pustil na sestanek, se je fant v obu-pu strehi. Pri obdukciji trupla so zdravniki ugotovili, da krogla ni ranila srca in da bi bilo fanta mogoče še rešiti, oe bi se ne premikal. — Žrtev prazničnega streljanja. V Glavini v Dalmaciji so na 1. januarja dan vaški fantje v pi jslavo novega leta streljali s samokresi v zrak Anti DiviČu se je pa po nesreči sprožil samokres in krogla je zadela Stipina Diviča v glavo. Ranjenca so prepeljali v bolnico. — Smrtna žrte% prepira. Pred senatom trojice v Mariboru se je te dni zagovarjal 43 letni posetnik Toma*. Glažar iz Stojncev. Spri se je bil nedavno z Jožefom Vidovičem in ga pahnil v jr.rek Vidovič je z glavo priletel na betonski rob in je kmalu poškodbi podlegel. Glažar je bil obsojen na mesec dni zapora. — Smrtna nesreča pri delu. V Budimli-čih pri Banja Luki se je te dni pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal gozdni delavec Hase Kaboe. Debelo drevo se Je zavalilo nanj in ga ubilo. Zanimivo je, da se je njegovi ženi dan popreje sanjalo o nesreči in je prosila moža. naj nikar ne hodi v gozd, mož je pa ni ubogal. Iz Ljubljane —Id Solovjeva, ki nastopi nocoj z izbranimi točkami svojega obširnega programa v operi, je dopoldne pri skušnji pokazala, da si je s svojim plesom po svetu pošteno zaslužila svoj sloves. Zlasti učinkovito pleše Soarezov Biblijski ples, ki je na plakatih pogrešno imenovan za španski p'es. Globoka religijoznost tega plesa bo gotovo zanesla tudi našo publiko. Razen že znanega Samt-Saensovega »Umirajočega labuda« in Cajkov&kega »Jesenskega listja« ter raznih plesov Rimski-Korzakova, Drigoja im drugih slavnih komponistov pl<*še nocoj umetnica tddi tri točke, namreč >Siam-ske dvojčke«, »škotski ples« in »Ciganski ples« na muziko. ki je komponirana po lastnih zapiskih plesalke Nastopa v čudovitih kostumih, ki še niso niti fotografirani in so vsi zaščiteni z avtorskim pravom, vzbujali so pa povsod občudovanje plesal-kine fantazije Ln rafiniranoga okusa. Upamo, da bo Solvojova tudi našo publiko prepričala, da je ples velika umetnost in (prvovrsten estetski užitek. —ij Čudno vreme. Čeprav je predpust, vendar je še vse lepo pametno in filistrsko, le vreme je pričelo noreti. Ali nas Kurent opominja na svojo kratko vlado, da se je treba zavrteti? Včeraj smo imeli pravo pomlad z 11 stopinjami toplote in izredno toplimi južnimi vetrovi, ki so polizali ves sneg s pobočij in ravnine, zvečer se je med ob-ki vozila polna luna in so hrepeneči parčki občudovali po vseh temnih potih pozno v noč Ves dan so viseli težki oblaki nad mestom in se stiskali, a ožeti se niso mogli, da ni padla niti kaplja iz njih. Po noči so se pa zopet razdelili in proti jutru jih je vihar, močan, da je metal opeko s streh, pritisnil skupaj, da so se vlili iz njih potoki, ki so umili blatne cestne trotoarje kakor najvest-nejai pometači. Ceste seveda so pa grozan-ske. mehke, razrite in blatne ter polne luž, da človek nikamor ne more. Davi se je pa zopet ohladilo in dež se je izpremenil v gost sneg, ki pada in pada vedno gosteje, kakor bi hotel še danes zasuti vse mesto. Smučarji pa vriskajo. —1] Na Tržaški cesti so včeraj zamenjali stare elektri vodne žice z novimi, močnejšimi, ki jih ne bo mogel potrgati že prvi sneg. Ker je sedaj na«pelgava močnejša, bi se da'la tudi cesta nekoliko bolj razsvetliti. TržašTka cesta je namreč ena najmanj razsvetljenih Iiiiib1Alak-sirc bo jutri na praznik sv. Treh kraljev ob 13. uri. Pridite za dve uri smeha in zabave. Vhod z Vrhovčeve ceste. —1] Pouk v tečajih za nemščino. Podpisani zavod opozarja vse udeležence večernih tečajev za nemščino na meščanski šoJi na Grajb::u, da se prične pouk od srede 7. t m. daiie Zavod Po Zbornice TOI. —Ij Strokovno in podporno društvo trg. in podjetniških uslužbencev v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 11. januarja 1931, Florjanska uL št. 36 ob 14. uri. Člani se vabijo, da se polnoštevilno udeleže. Odbor. —U Zastrupljenje s plinom. Včeraj dopoldne se je v Tavčarjevi ulici 2 zastrupila po nesreči shtžikirja Angeja Kotar, usiužbe-na pri ge Mielaniji Premelčevi. V sobi je namreč počifla plinska cev in je začel plin uhajati. Kotarjevo so mšli nezavestno in so jo morah" z rešilnim avtom prepeljati v bohiico. Kakor nam poročajo, je njeno stanje še vedno kritične. —i) Sokolsko društvo Štepanja vas vabi svoje članstvo na izredni sestanek v sredo dne 7. januarja 1931 ob 7. zvečer v društveni telovadnici radi konstituiranja odbora za leto 1931. Društveni občni zbor se vrši tstotam v nedelo dne 11. januarja 1931 ob 2 uri popotldne. Pridite vsi in vse! Zdravo! 2-n —Ij Izgubil se je zlat poročni prstan z datumom 34/12-30 s črko J. S. Najditelj naj odda .proti nagradi v upravi »Slov. Naroda.« Prostovoljno gasilno društvo Sp. Šiška. Ljubljana VII. priredi svojo običajno predpustno veselico s plesom za dne 6. januarja 1931 v hotetu »Bellevue« Iz Celja —c Rojstva, smrti in poroke v preteklem letu. V mestu Ge*jn je bik* rojenih v 1. 1930. skupno 589 otrok, umrlo je 430 oseb. poročenih pa je bilo 237 parov. Po veroiz-jtovedih se dele omenjeni: rimokatoliški: 575 novorojenčkov (299 dečkov in 276 deklic), 416 smrtnih primerov (214 moških in 202 ženski) m 232 porok; pravoslavni: 7 novorojenčkov, 9 smrtnih primerov, 3 poroke; evanjrerlčan-i: 7 novorojenčkov, 5 smrtnih primerov in 2 00roki. —c Sokolski plesni venček se bo vršil v soboto 17. jarma rja zvečer v gornjih prostorih Narodnega doma. Ker se ne bodo rozpošrliala posebna vabite, se vsa javnost tem potom naj viju dne je vabi. Svrral bo znani »Merkurjev« orkester iz Ljubljane. —c Drevi se vrši v mali dvorani Celjskega doma čaianka. 3H jo priredi plesna šola celjskih trgovskih nameščencev. Obleka promenadna. —c Proslava badnjega dne v Celju. Po frradkrajonalnem običaju se bo tuda letos praznoval prav^sflavn« badmtfl dan v Cehu na najskrvesnejši nač:n rutri v torek 6. trn. Sprevod krene iz vojašnice kralja Petra ob 14. uri v bližnjo okolico po badnjak. Za vojaško godbo bodo jahala oficirji m Soko*i. ostali udeleženci pa bodo stedšfi v vozovih in avtomobilih. —c Poslovanje ceHske mestne knjižnice. Celjska mestna knjižnica je izposodila v mescu decembru preteklega leta 1156 strankam 2573 knjig. V celem lanskem letu pa je knjižnica izposodila skupno 25.592 knjig. —c Trgovina tvrdke Meml v Celja je brila pred dwi zopet odprta, ker je bil dosežen sporazum v znanem sporo med podjetjem in uslužbenci. —c Dežurno lekarniško službo v Cel)«' ima tekoči teden đo vkJfučno petica 9. t m. lekarna »Pri križu« na krafta Petra cesti. Nedeljski dolgčas in drugo Včeraj je bB pomladni dan v zimi m zato ie bilo vse narobe. Ljubljana, 5. januarja. V Ljubljani je vsak teden nedelja, drugje menda tudi to nas pa ne briga. Giavna ie. da mi praznujemo. Kajti, ?e bi hoteli filozofirati, bi I-hko rekli, da ljudje žive, vsaj večina, za praznike, in da je njih največja sreča v praznovanjih. To je itak znana »tvar. Zadnjič se je tole pero Ijudom Jo »mrti zamerilo, ker je zapisalo, da je konec nedelj in praznikov. Konec je res bil — lani, letos se je pa zopet zabelo, pratika vsako leto enako kaže in to je edino dobro, da je vsak teden nedelja, četudi je v njej na vsako nedeljo dež. Torej slavno je, da so ljudje vsak teden vsaj enkrat srecnL Včasih so bile nedelje baje zato, da so ljudje dali bopru, kar je njegovega, no, zdaj pa zato (menda, pridušiti se ne smeš nikdar), da si sami privoščijo, kar jim druce dni ni dano. Pa naj si privoščijo, bog jim gotovo ne zavida. Toliko je treba vsakokrat nedeljo omeniti v splošnem, da sprevidimo, kako vel:-kega pomena je in da je naravnost dolžnost peres, da jo proslave, ji pripišejo pomen in namAn, zabeležijo vse nedeljske dogodke, z vremenom, dolgočasjem in blatom vred. Važno je to, nedelje so veliki dnevi, še poznejši rodovi se bodo zanimali za naša praznovanja ter jih ceiO morda uvrščali med lepe narodne običaje, zgodovinska dejstva m narodne simbole, ki jim bodo dokaz nase visoke kulture. Recimo, da je bila včeraj taka nedelja, Četudi ni bila. Včeraj je namreč bila res nedelja, a je težko povedati z ©no besedico, kakšna je bila. Ce rečemo, da je bila pusta in dolgočasna, s tem se ni nič rečeno. Treba je še opisati nedeljski dolgčas in podobne zanimivosti. Morate vedeti, da je navsezadnje tudi dolgčas zanimiv, če ni drugega. Sicer zasluži dolgčas sam na sebi posebno poglavje, še daljše kot je sam, upamo pa, da se boste zadovoljili tudi s temi vrsticami, pero se bo potrudilo, da bodo dovolj dolgočasne. Dolčas je napočil, afi se je razpočil, včeraj že navsezgodaj. Nekateri ljudje so vstali zgodaj in se jim je zdelo, da je bilo že tedaj strašansko pusto in dolgočasno, drugi pa, ki so zlezli iz postelj tedaj, ko jim je že blato teklo malone skozi okna, tudi niso bili drugačnega mnenja. Je pač tako, če ;e človek sam pust, mu tudi ta rajska zemljica nikdar ni dovolj ,ršeč, naj je še tako krasna in poetična. Kaj pa hočete več — včeraj je nastopila v Ljubljani kar na lepem in grdem prava in pi .vcata pomlad. Kdor ni ves šam spal, ve, da je to vosola ali žalostna £ resnica- Povrh tega je pa to še izreden dogodek, ne le za penzijoaiste, za smučarje, mladino in čevljarje, temveč za vesoljno Ljubljano. Kajti s tako pomladjo je marsikaj v zvozi, predvsem se ve — tajanje snega, iz tega pa tudi sledi skoraj vse drugo. Res, velik dogodek je to za Ljubljano, ne smemo pa reči, da je tudi tako velika radost. Kaj nas pa brica veselje tistih tam na magistratu, ki se krohotajo, češ, da ne bo treba več kidati snega ter bodo prihranili lep kupček dinarčkov, ki se bo dal porabiti za drug**, uvaiežnejše potrebe 1 Tudi trgovine s čevlji nimamo, niti kuriva ne prodajamo, temveč le mečamo to preljubo brozgo, ki nam je včeraj prikipela že do vratu. Da, gotovo je to velikanski dogodek, ee se taja v Ljubljani aneg, četudi je neizrečeno dolgočasen, usodepoln in celo katastrofalen in če se kaj takega godi celo v nedeljo in še celo prvo nedeljo v letošnjem letu, to je vendar že nekaj takega, kot bi cikalo na senzacijo. Kajti zvezano je z vsesplošnim našim zanimanjem in kar je še važnejše, z notranjim prevratom, N. pr. v mladini se takoj prično odlašati pomladne strune, namreč pri ženski (ampak tudi mnogokrat pri starih babah) in je revolucija takoj tu. narava j'h zvabi na p_lan, Rožnik in Tivoli postaneta magnetična td. Zato ie bilo včeraj tudi toliko zunaj tega preklicanega nežnega spola, katerega zastopnice so se tudi v velikem StevOu zaletele proti Rožniku a so moraJo kapitulirati, ker so jim ostaiali skomji ▼ blatu in jih niso mogle drugače izvleci, kot da so s»e sezule. stopile z nožicami v blato ter obupno klicale na pomoč. Saj ve^te, blato je bik) včeraj tolikšno, da bi morale naše dame imeti škornje, ki bi jim segale vsaj do ušes. Torej pribtižuo takšen je bil včerajšnji dolgčas. Vsepovsod se je cedil tako fino razredčen, da je imel človek naravnost poseben užitek, če je vsaj malo pobrozgal po njem. Pa kaj bi to, važnejša je seve pomlad sama na sebi, kot t*»ksne pur;:a>rt>ke bolečine. Velikega pomena je že to, da so nekateri možakarji odložili včeraj celo suknje in menda je zanimivo tudi to, da so včeraj prišli mnogi na svetlo, ki sukenj sploh nimajo, niti brozga jih m preveč ovirala, saj pač vsak ljubi ta pretnili zrak ljubljanski. Lahko rečemo, da je bila Ljubljana včeraj popolpoma nedeljska, še celo promenada je zopet oživela, kajti, kot rečeno, pomladno je bilo in ptički so gostoleli — nekaterim v srcih, drugim v žepih, če jih ni preveč trgalo, kajti revmatizem je te dni tudi na pohodu. Ni treba misliti, da ie bila včeraj na promenadi samo mladina, kaj še! Zadnje čase so se tudi starejši vzbudili, seveda le, kar se promenade tiče. Priletne Ljubljančanke pridejo na promenado v spremstvu svojih hčer, ker so še izza tistih časov, ko je bil v modi sram iu predsodki. To nas pa nič ne boli, zakaj bi jim ue privoščili tega bornega veselja. Starina je včeraj areSala svojo nekdanjo Dulcinejo na Aleksandrovi cesti: — Dn»go mi je, draga! Deset let te Ee niseai videl! Mlada si, mlaaa! Veš, pa sem šel na zrak, drugače bi človek zgnil! — Oh, Janez, baš o tebi se mi je snoči sanjalo, da sva selela v Tivoliju ua klopici! Potem sta se pa res napotila proti reguliranemu drevoredu, da obudita davne spomine ... Tako je, tako, zimska pomlad — ali pomlad v zimi... Ša marsikaj se bi dalo dolgočasnega povedali, n. pr. o tem, kako se niso smučarji smučali, otroci sankali in kako a*, nekateri obujali popolni kes nad silvestrovskimi grehi — končno pa so to stvari, ki eo danes prav tako dolgočasne, kot so bilo včeraj, Danes je namreč ponedeljek. Sv, trije kralji v Franciji V Franciji praznujejo praznik sv. treh kraljev drugače, kakor pri nas. Zelo je razširjena navada rezanja po* sebnega kolača, ki mu pravijo Franco* zi »gateau des Rois«. To je velik, šte* vilu rodbinskih članov odgovarjajoč okrogel kolač, v katerega je vpečena mala porcelanasta figura ali pa debel bob. V nekaterih kolačih je vpečeno oboje. Gospodinja kolač razreze in vsak rodbinski član dobi en kos. Ce ima rodbina goste, dobe seveda tudi ti enake kose, kakor domači. Kdor dobi v svojem kosu lutko ali bob, je za tisti dan kralj, »rois de la leve« in ima pra^ vico ukazovati vsem. Kolač jedo vsi zelo počasi in previdno, da bi ne pre= griznili boba ali lutke. Če dobi kos kolača z lutko ali bo-bom moški, spusti neopaženo lutko v kozarec vina oni dami, ki mu je naj* bolj všeč. Cim dama opazi lutko v kozarcu, vstane vsa družba, proglasi dotično damo za kraljico in pije na njeno zdravje. V nasprotnem primeru si iz* bere kraljica svojega kralja. Oba sta deležna splošne pozrnosti m družba se suče ves večer okrog kralja in kraljice. Vsako njuno kretnjo posnemajo in ves večer se pije samo na njuno zdravje. Najdebelejši mož umrl V Portlandu v ameriški državi ln* diana je umrl ob koncu starega leta najdebelejši mož sveta Georg Buther* word, star 62 let. Mož je tehtal 22* kg in tudi v Marijanskih Lažnih so ga do* bro poznali. V kopališču je hodil ved* no s kopališkim uslužbencem, ki mu je moral podpreti s posebno napravo stol, če je hotel sedeti, ali pa trebuh, če je stal. Železnice vseh držav so imele z j njim hude preglavice in mož je moral vedno nekaj mesecev vnaprej sporo* čiti, kdaj se bo peljal. Vlaki, s kateri* mi se je vozil, so imeli navadno zamu* do, kajti vsi potniki so hoteli videti najdebelejšega moža na svetu. Vozil se je vedno v posebnem vagonu, ki je imel dvakrat tako široka vrata, kakor navadni vagoni. Butherword je bil zelo prijeten dru* žabnik in v dobro voljo je spravil vse ljudi, s katerimi je občeval. Svojo uso* do je prenašal zelo potrpežljivo. Ko je bil star 30 let in je tehtal »samo« 180 kg, so zdravniki trdili, da so mu ure štete in da naj napiše oporoka Buther? word se jim je pa smejal, šele zdaj. ! čez 32 let, qa je zadela srčna kap. Iz te* i ga sledi, da nikakor ne drži trditev, da [ debeli ljudje ne 2i\o dolgo. •laitsmcaetMiuiBitt KINO IDEAL DANES IN" JITBI : Hoot Gibson { V senzacionalnem filmu napete ; vsebine S Kralj jezdecev Predstave danes ob 4., pol 8. in 9., | jutri ob 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri. « POOLNOMA NOVO! VELENAPETO | Smola V angleškem mestu Worsteadu so pokopali te dni 3oletnega letalskega mehanika Williama \Vattsa, ki je bil član nesrečne posadke ponesrečenega zrakoplova »R 101«, pa je ostal k sreči živ. Smrti je ušel pri eni največjih ka* tastrof, kar jih pozna zgodovina razvo* ja modernih prometnih sredstev, toda dolgo se ni veselil svoje sreče Na bo* žični dan se je zaletel z motociklom v težak voz premoga in obležal mrtev. To je pač smola. \Vatts je bil izboren mehanik in v državnih letalskih delavnicah so ga imeli zelo radi. Udeležil se je skoraj vseh poletov z zrakoplovi, ki jih je An* glija zgradila po vojni. Bil je na krovu zrakoplova »R 32« in srečno je preži* vel njegovo katastrofo. Takoj je bil poklican na zrakoplov »K 33«, ki je preživel nad angleškimi jugozapadnirai gorami celo robinzonijado. Po nesreč* nem naključju se je namreč od vezal od stebra in blodil v dežju in megli celih 80 ur med oblaki. Watts se je udeležil končno tudi poleta nesrečnega zrako* plova »R 102«. Ta zrakoplov je zelo dobro poznal in vedno je trdil, da ni zanesljiv. Tudi on je odsvetoval polet, ker je slutil nesrečo. Morali so ga pri* siliti, da se je udeležil usodnega poleta, toda k sreči je odnesel zdravo kožo. Njegovo krsto sta spustila v grob dru* ga dva udeleženca usodnega poleta, ki sta se tudi čudežnim potom rešila. Med prijateljicami. — Lola potrebuje za vse strašno mnogo časa. — Seveda — saj je potrebovala 30 let, da je postala stara 32 iet >SLOVENSKI NAROD«, dne 5. ianuarja 1931 Stev. 3 CL G. Norria, 21 Ifooča (kti ftoman. Celo mučno uro se ni ozrla na Mihaelovo stran. Zopet In zopet je nalila Bovistonov kozarec, potem pa še svojega in čim je bila steklenica prazna, je naročila novo. Vino ji je šlo v glavo, toda pila ga je z veseljem, ker je bila v njem moč, ki jo je nujno potrebovala. On je pa sedel in opazoval, opazoval; ni si upala pomisliti, o čem razmišlja. Bovlston, rdeč od Vina. se je naslonil na mizo in jecljal zaljubljeno: — Kako lepa si nocoj, moja mala Zel-da, očarljiva si in dražestna, zakaj ne moreš biti vedno taka, moja mala Zelda, moj makov cvet? Veliko okroglo zrcalo je viselo na levi steni; če se je le malo premaknila, I je lahko videla v njem oni del restav- ; racije, v katerem je stala Mihaelova miza. Tvegala je nagel, bežen pogled. 1 Zares: sedel je napol obrnjen in jo nepremično gledal. Zdrznila se je, pograbila svoj kozarec in ga izpraznila do dna. Nobenega pogleda več. toda ko se je smejala, kakor da jo Boylstonovi dovtipi imenitno zabavajo, je skrivaj ves čas opazovala mizo na koncu dvorane, kjer je sedel Mihael s svojo družbo. Slednjič je vstal. Njegovo in njegovih tovarišev postave je lahko spoznala v obrisih. Natakar jim je pomagal obleči suknje. Dolgo, dolgo si ni upala pogledati po dvorani. Bila je napol prazna. Nekam čudno glasno se je zasmejala in takoj tudi zastokala. Bovlston je mislil, da se ji je zaletelo in rotil jo" je, naj brž popije še kozarec vina. * Drugo jutro je pisala vsa oslabela, Strta in izčrpana: »Ljubi Mihael, govoriti moram s teboj, brezpogojno. Tega bednega življenja ne morem več prenašati. Snoči sem te seveda videla, toda ti me menda nisi opazil in moje srce te je ves čas klicalo. Predragi, povej mi, kje, kdaj in kako bi se mogla sestati. Zdaj te ne bom pustila čakati zaman. Tvoja pomoč, tvoja ljubezen mi je potrebna. Tvoja zvesta, toda poredna Zelda.« • Sestala sta se čez dva dni v čitalnici Mechanic's Librarv in napotila sta se | skupaj po živahnih, prašnih ulicah. Toda hladni veter je bil poletni zefir, prahu sploh nista opazila in prenapolnjeni, razmajani trgi so se jima zdeli zeleni travniki, kje-r nista videla žive duše. — Ah, Mihael, ljubček moj, kako ^em nesrečna! — Zelda, Zelda, kaj naj storim, kako naj ti pomagam? — Tako dober si in lepo je, da si prišel. — Toda, dušica, saj niti ne veš, kako silno sem hrepenel po tebi. Na konec sveta bi se bil napotil, samo da bi te zopet videl. Besede — stavki — zatrjevanja. Kako brezpomembno je bilo vse to. Bila sta zopet skupaj, to je bilo glavno, in to pot je svečano zatrjevala, da ju nobena sila ne bo več ločila. Potem se mu je izpovedala, izpovedala ob vročih solzah, vzdihih, pojasnilih in samoobtožbah. Med pripovedovanjem ga m mogla pogledati, ker se je bala, da jo pripravi izraz njegovega obraza ob ves pogum tako, da si ne bo upala vsega povedati. Ko je bila njena izpoved končana, ni orhnil nobene besedice. Dolgo sta oba molčala. Končno je zbrala ves svoj pogum in se orzla na Mihaela. Bilo je, kakor je v strahu pričakovala. Sedel je nepremično, risal z zlomljeno vžigalico po mizi in ogledoval svoje nohte. Njegove oči so bile steklene in motne in z njegovega mladega obraza so bile izginile vse radostne gubice. Oh, Mihael ji je moral odpustiti, moral ji je biti zopet to, kar ji je bil! Stopila je k njemu, padla predenj na kolena in se ga oklenila z rokami. — Mihael, Mihael, — je zašepetala vsa obupana. — Ne jezi se name, ne bodi hud, Mihael, ljubček moj. Brez tebe ne morem živeti. Ti si edini, ki ga ljubim na svetu, samo tebe in nikogar drugega, Mihael, moraš mi odpustiti, sicer res ne bom mogla več živeti. Ljubi me, Mihael, moraš, moraš ml omogočiti to! Prijela ga je za glavo, ga poljubila na ustnice, čelo, lica in oblila njegov obraz s solzami. Nenadoma jo je pograbil, potegnil k sebi in strastno poljubil. Visela sta drug na drugem, ne da bi se mogla izpustiti, kri je jima pritiskala v glavo in valoveče poželjenje ju je obšlo. Tisto noč je bila sama. Globoka tema krog in krog nje, po praznih sobah je strahotno škripalo in stokalo nad njo, pod njo in vsepovsod so švigale čudne sence. Zelda ni bila vesela. Ta vprašujoči, bolestni pogled iz Mihaelovih oči ob slovesu, njegova nežnost po strastnem izbruhu! Niti najmanjšega očitka, nobene kritike in vendar rezerviranost. Ni je sprejel nazaj v svoje srce; njegovo čuvstvo ni bilo več tako, kakoršno je bilo po prvem srečanju. Solze so ji tekle po licih, sklepala je roke in šepetala njegovo ime v noč. — Mihael, Mihael!... O bože moj, da bi mogla vsaj umreti! Dva dneva nestrpnega pričakovanja. Končno je prišlo kratko pisemce: »Danes popoldne ob treh v knjižnici — če moreš priti. Mihael«. Zopet ljubezen — zopet strast. Skrivni sestanki, prekipevajoča čustvenost. Toda ne tako kakor prej. Mihael ni bil več prejšnji, ne več dobrodušni fantič s sladkim smehljajem, stanujoč s svojo materjo tu doli na Sacramento-Streetu. V čem je bila prav za prav razlika, Zelda ni vedela ali bolje rečeno ni imela poguma priznati. Morda je bil samo zrelejši. Zdaj je morala neprestano plakati, plakati od prevelike ljubezni. Nevede jo je ponižal, njo, ponosno, samozavestno. Dnevi so bili tedni, tedni meseci, preden je Zelda končno v polni meri spoznala resnico. Mihael jo je preziral. Zdaj je bila »prlležnica doktorja Boyl-stona« — ženska, ki jo je Boylston »vzdrževal«. Kolikšno ponižanje, kolikšna sramota! Ves ta čas je poznala skoraj izključno le solze. Živela je samo za ure, ki jih je preživljala z Mihaelom in vedno je imela pripravljena zanj skromna darila, svoja ročna dela. Čas med poedinirm sestanki je bil neznosen. Boylston z njegovim zoper-nim nerganjem, nerodnim ljubimkanjem in ostudno pohotnostjo! Vedela je, da bo zopet podlegla in mu nastavila ustne v poljub, čeprav je v nji vse kričalo po Mihaelu; po ljubljenem. Maršal Joffre kot človek Popularnosti se ni branil, drugače je pa bil skromen, toda napram svoji okolici nezaupljiv. dobro razumel na imenitno kuhinjo Pri tem pa ni bil zapravljivec, temveč nasprotno, varčnost je spadala med njegova življenjska^esla. Joffre je bil poosebljen mir, red in skromnost. Njegov kabinet v Chan-tillv je bil opremljen tako, da bi člo* vek mislil, da dela v njem računski podčastnik, ne pa vrhovni poveljnik francoske armade. Sredi sobe je s.ala miza, stene so bile prazne. Nekoč se je dal Joffre fotografirati v svojem kabinetu za neko ilustracijo m ker si ljudje ne morejo misliti vojskovodje brez zemljevidov, so pokrili stene z zemljevidi, toda po fotografiranju jih je dal maršal takoj odstran:ti. Joffre ni spadal med ljudi, ki hočojo delati vse sami in se utapljajo v delu. Redko« kdaj je vzel pero v roke. BiJ je vrh ogromne piramide in moral se je zana* sati na ljudi, ki so pod njim delali. Na* pačno bi pa bilo misliti, da se je dal tem ljudem obvladati. Joffre je bil kremenit značai in svo* je duše ni nikomur odkril Ko ga je nekdo opozarjal na mahmac'je neke skupine, češ, da ga hoče odstraniti iz Chantillv, se Joffre navidez zu svarilo ni zmenil, na tihem je pa *>oskrbcl, da se morebitna nevarnost odstiani. Ljudje iz njegove okolice so so m o bližali vedno z nekakšnim stranem kajti vpričo njega jim je bilo nekam tesno pri srcu. Znal je biti zeio neprijeten za vsakega, kdor ni bil to~en in vesten. Napram svoji okolici ie bil vedno ne* koliko nezaupljiv. Često se mu je zde* lo, da mu nekaj prikrivajo Prvi vtis je bil za Joifra navadno odločilen. Nekemu novemu polkovni* ku, dodeljenemu glavnemu stanu, je ta* koj pokazal vrata, ker je predolgo iskal na zemljevidu BKolj Jofrre ni imel rad ljudi, ki mno;^ in preglasno govore, pa tudi bojazij'vcev ni trpel. Tujemu mnenju je bil dokaj težko do= stopen. Napram vsakomur, kdor ga je hotel prepričati o nečem boljšem, je bil nezaupljiv. Edini, ki je znal v tem Jean de Pierrefeu pripoveduje v •—^nominih iz francoskega glavne* £a stana mnogo zanimivih epizod iz časov, ko je vodil junaško francosko armado maršal Joffre. To je bila doba velikr in slavne popularnosti. Zmago* valeč v bitki na Marni je bil ljubljenec v«seh zavezniških držav. Pošta je prina* šala v Chantill" kjer je imel glavni stan svoj sedež, vsak dan cele kune pi* sem iz vseh kraiev sveta. To so bili iz* razi občudovanja, hvaležnosti in lju* bežni do moža, ki je rešil Francijo in s tem tudi zavezniške države. Na tisoče otrok r- *>isalo Joffru in ga prosilo, da bi *ih sprejel v armado. Neki Novoze* land;an ie v pismu celo prosil Joffra, na' ~oSUe nekai vojakov nad soseda, ki mu noče vrniti posojenega denarja. S p* srni je pa prihajalo tudi mnogo da* ril — šampanjca, cigar, sadja, pisem* skega papirja, slik, kipov, perila in raz* nih drobnarij. Neki brivec je poslal Joffru sliko, sestavljeno iz las. Nekaj sličnega je napravil neki navdušeni ka* ligraf, ki je napisal z zelo drobnimi čr* kami cel slavospev na slavnega franco* skega vojskovodjo. Joffra so vsi ti do* kazi občudovanja in spoštovanja zelo veselili in po cele ure je čital pisma. Odgovore je navadno sam podpisoval in često ie vrnil koncept, ki mu ni uga* laL Joffre kot rečeno ni bil nasprotnik ponularnosti in tako je rad stopil tudi pred fotografov objektiv. Pač je pa strogo pazil, da bi popularnost zmago* valca v bitki na Marni na zunaj ne za* vzela oblik, ki bi mogle vzbujati boja* zen v politiki. Ko je napisal neki čast* nik informacijskega oddelka pod na* slovom »Generalissimova garda« čla* nek o pehotnem polku v Chantillv, je Joffre prepovedal objaviti ga. Bal »e je, da bi utegnilo vzbuditi to pretori* janstvo v Parizu nepotrebne komet«* tarje. Joffre je bil mož izredno visoke in krepke postave, ceremonil se ni ni* koli in nikjer, jedel je vedno z velikim apetitom in kot star gurman se je zelo pogledu občevati z ma-šalom, je bil načelnik štaba general PcUe. Pa tudi njega si je Joffre večkrat pošteno pri* voščd. Cenil ga je sicer zeio visoko, to* da njegov obraz mu ni ugajal Izražal je preveč prebrisanosti. Joffre je bil preveč samozavesten in trdno je vero* val v zmago zavezniškega orožja. Toda pričakovanega odločilnega uspeha ni bilo in akcija proti Joifru, ki jo je Briand dolgo zadrževal, se je končno posrečila. V decembru 1016 je postal Joffre maršal in tehnični sveto« valeč vlade glede splošnega vodstva vojne. Postal je general generalov, to* da pravo vodstvo francoske vojske je bilo poverjeno generalu Nivellu, s št* gar imenom so bile združene takrat to* like nade. Joffre je zbral v vili Poiret šefe oddelkov glavnega stana in se po* slovil od njih. To je bila žalostna cere* monija, konec slavne dobe, ki je traja* la skoraj poltretje leto. Joffre je imel pravico do treh dodeljenih častnikov in vprašal je zbrane šefe, kdo hoče i njim v Pariz. Dvignila se je samo ena j roka — bil je major Thouzclier. fak* 1 totum v generalisinovem chantvllskem življenju. Joffra je to neprijetno prese* netilo, toda potolažil se je nekoliko, ko rr je general Gamelin zašepetal: Go* spod general, ne zamerite onim, ki morajo misliti na svojo karijero! In Joffre jim res ni zameril. Ko so vsi odšli, se je maršal zadnjič ozrl po sobi. na kate* ro ga je vezalo toliko spominov, po* tem je pa potrepljal zvestega majorja po rami in dejal smeje: Pavre Joffre, sacre Thouzelier! V restavraciji- — Gospod natakar, naročil sem vendar govejo pečenko a la mode. — Saj sem vam jo prinesel, gospod. — To vendar ni goveja pečenka po modi, saj vidite, da plavajo v omaki dolgi lasje. V moževi pisarni. — Kam je odšel moj mož? — Ne vem, milostiva. — Morda bo pa vedela gospodična strojepiska. — Da, ona ho najbrž vedela. — Kje pa je? — Z njim je odšla. Za smučarje! Tirolski in češki loden v veliki izbirt priporoča A. & E. Skabernt Ljubljana Danes premiera! Emil Jannings Ljubavne pustolovščine slovitega junaškega tenorista Alberta Winkel-manna, ljubljenca žensk na Dunaju in St. Wolf-gangu! Sodelujejo: Renate Miiller Olga Cehova Hans Moser Telefon 2124 Najnovejši Paramountov zvočni tednik! LJUBLJENEC BOGOV v najnovejšem T/finem govorečem filmu Predstave danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer, jutri na praznik ob 3., 5. 7. in 9. uri. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure! Elitni kino MATICA Priložnostni naknjp Rokavice Nogavice zimsko ter drugo perilo, damske torbice in aktovke, kravate, ROBČKI, vsakovrstne TOALETNE POTREBŠČINE, naramnice in sploh GALANTERIJSKO BLAGO. JOSIP PETELINC, Ljubljana za vodo, blizu Prešernovega spomenika. Zaradi velike zaloge znižane cene! ZAHVALA Za mnogostransko izkazano nam sočutje povodom težke izgube našega nad vse ljubljenega ata, starega očeta, tasta in strica, gospoda Ignacija Burnika mitniškega nadpaznika v. p. Izrekamo tem potom naijtoDlejšo zahvalo za mnogobrojno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej nas vsže dolžnost zahvaliti se čč. duhovščini, gospodu primariju dr. Rusu, gg. pevcem in godbenemu društvu »Gradašca« za ganljive žalostinke ter vsem darovalcem prekrasnih vencev. Vič, 4. januarja 1931. Žalujoča rodbina Burnik. Franc Jager tapetništvo LJUBLJANA. Sv. Petra n. 29 priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, otomane, žimo, zložljive po-N&jmodernej&a oblika! stelje, patentne divane L t i Prostor za posteljnino. Garantirana konstrukcija! > mM al i o£?asi< Vsaka beseda S© par. Plačo #» lahko tudi m znamkah, la odgovor znamko t Na mpraianjo bce» znamko mz — nH&nmrfnmn NahnanJJH og/n* Oln S—». ««^» Premog« drva. koks prodaja »ILIRIJA« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska c 46 — telef. 2820 Miklošičeva c. 6 — telef. 2595 Dva delavca Iščemo za klavnico. Eden bi pomival klavnico, drug:] pa urejeval hlev Tisti, fci so tako delo že opravljali, naj se ponudijo na naslov: Ante Mi-trovič 1 sinovi, Splrt. 512 L Mikuš Ljubljana, Mestni trg 1$ priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- OGROMEN ZASLUŽEK za vsakega, v vsakem mestu kraljevine. Zahtevajte pogoje; priložite 5.— Din v znamkah za vzorce. — Mordvinov, Beograd, Njeguševa 48. 537 POSESTVO obstoječe iz 3 gozdnih parcel, 20 mernikov posetve, zraste 4 do 5000 kg sena in mlin za izdelavo lanenega olja, event. se voda lahko porabi za kak drug pogon, prodam. Alojzij Tram-pus, Golo brdo 28, posta Medvode. ^36 Mestno avtobusno podjetje v Ptuju razpisuje mesto šoferja ki mora poleg splošnih pogojev biti izučen mehanik in ne star nad 40 let. Podrobnejše informacije se lahko vsak čas dobe pri mestni upravi v Ptuju. Prošnje je vlagati do najkasneje 30. jan. 1931. 519 ANTON ŠTALCER - Črnomelj Philiipsovd radio - aparati, akumulatorji, baterije, antenski materijal, polnitev, galvaniziranje. — Cene zmerne, tudi obročna odplačila. Ceniki zastonj. 529 HARMONIKE [zdelujem nove in sprejemam v nopravilo vse glasbene instrumente. — J AN C. LJUBLJANA, Bohoričeva 9. Dospela so pristna štajerska« dolenjska in dalmatinska vina Se priporoča Restavracija „Pod Skalco" LJUBLJANA, Mestni trg št. 11 Dvokolesa. motorji, šivalni stroji. otroški in igračni vozički, oneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje :ene. Prodaja na obroke Ceniki franko. ..Tribuna44 F.B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA. KABLOVSKA CESTA STEV 4 2enitrra ponudba Mlada gospodična iz mehanske rodbine, kristjanka, kromna, dobra gospodinja z .natno doto v gotovini in nepremičninah išče znanja, da bi se omožila. Ni mi do bogastva, iščem pa v prvi vrsti značajnega in solidnega soproga, ki bo is to tako cenil mojo osebo kakor mojo doto. Ponudbe s polnim naslovom pod šifro .»Plemenit karakter 516« na upravo Slov. Naroda. Od dobrega najboljše je le Gritzner = Adler šivalni stroj in kolo Elegantna izvedba — najboljši materijal! Novost! Šivalni stroj kot damska pisalna miza Le pri J0S. PDTELINC - LJUBLJANA TElEFON 1NTERURBAN 2913 Zmerne cene tudi na obroke -- w r . —■ " ■■■— i, — m^—es^ ■ . i \^mxm^^==^^^*-— ■ —■-1---- Vrejujt Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeaerftek. — Za upravo in inseratni del Usta: Oton Christof. — Val v Ljubljani.