JULIJ IB S Karmeiska M.B 17 N 6. pobink. 18 P Kamilij 19 T Vinceneij Pav. 20 S Elija r> 21 <5 Viktor 22 P Marija MaKd.+ 23 S Aprlinar 24 N*7. pobink; 25 V Jakob 26 T Ana Q 27 S Krištof, muč. 28 č Janez Koium. 29 P Marta + 30 S Juiita 31 N 8. pobink! amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI OST M AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage h GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA K CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. [(Official Organ of four, Slovenian OrganizationsJ JVAJSTARKJII 1» SAJBOtl PRILJUBLJI* SLOVENS« LIST, y JEDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 137. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 16. JULIJA — SATURDAY, JULY 16, 1938 LETNIK (VOL). XLVIL Čehi žele ohraniti mir - Polet okrog sveta v štirih dneh Čehoslovaška je stalno pripravljena, da pomaga ohraniti mir, je dejal nje zun. minister. — Zanaša se na prijateljstvo Francije in Rusije, da ji bo pomagalo iz težkih položajev. — Sijajni odnošaji z Jugoslavijo. Praga, Čehoslovaška. — V Razgovoru, ki ga je imel ta četrtek z nekim ameriškim časnikarjem, je čehoslovaški Zun- minister, dr. K. Krofta, Povdarial, da je njegova država interesirana v tem, da se ohrani mir- in da se stalno de-luJe v t|5j smeri. "Toda mir se bo mogel ohraniti le za ceno naše največje odločnosti," je dejal, "in ostati moramo do skrajnosti čuječi'. Glede sedanje političn|e situacije ni dr. Krofta tako črnogled kakor ostala Evropa. ^ravi namreč, da Čehoslova-^ka zaupa trdnemu prijateljstvu Francije in Rusije, da jo 0 še v naprej izmotalo iz nevarnih položajev, podobnih, Jc^koršen se je pojavil pred ijekaj tedni. Glede tega pojava, namreč krize, ki je nasta-a v maju,ko je obstojala mož-da Nemčija napade dr-Zavo» je stavil časnikar vpraša-kakor je mogla Čehoslo-vaška v tej situaciji, ki j« bila najbolj nevarna, kar jih je Evropa poznala od 1914 naprej, graniti, tako mHrno kri in pokazati tako disciplino. Krofta •>'- r»a to odgovoril, da je bilo za to več vzrokov. Eden od Je bila prirojena hrabrost Gehov, drugi je bil v tem, ker Vehoslovaška ni bila pr,esene- ^etla, ko je Nemčija zasedla vstrijo, kakor je bil ostali svet, alti ta dogodek je z gotovostjo Pr'čakovala in se je temu pri-m.erno tudi pripravila. Nadalj-j^1 vzrok za hladnokrvnost Če-v Pa je ta, ker so bili že cela 0 etja izpostavljeni nemški spanzivnosti in so se tej ne-/arn°sti že tako privadili, da jih *aka tozadevna ne Vzburi več. nJZl*azil je Krofta dalje upa-Pq6' ^ Se ^ake krize ne bodo več •lovile, in sicer prvič zaradi ^njenega prijat ^ ar>cijo in Rusijo, katerega go^ovo ne 'J0 °i'irati, in drugič zaradi priganja s r, y. f ' pomočjo dalekosežnih re- v pomiri narodnostne manj-airie v J . v arzavi in pride z njim v 2nos8»e odnošaje. ja S0Sednjimi državami obsto-je 'l0 Večini zadovoljivo razmer-m' 3e dejal Krofta; le s Poljsko žk-i«- ' kakor bi si Cehoslova-Ze'ela, dasi je usoda obeh b0)'' rtesno povezana med se-ju ' ^asProtno pa so odnošaji z jujr()S, J0 naravnost sijajni in p0 * °vansko javno mnenje je ške T ma na atrani Cehoslova-Vav* udi z Ogrsko živi Čehosto - 1 a v Prijateljstvu, toda, ka tarvi,'le. Minister pripomnil, se OLIMP. IGRE ODPOVEDANE Japonska vlada olimpijske igre v preklicala 1940. OBOROŽEVANJE MEJE Francija utrdila Španiji. mejo proti ostrejša kriza Tokio, Japonska. — Tukajšnja vlada je ta četrtek izdala objavo, s katero je osupnila celi svet. Naznanila je namreč, da se mednarodne olimpijska igre v letu 1940 ne bodo vršile v Tokio,, kakor je bilo določeno, češ, da jim japonska vlada ne bo dala svoje podpore. Ta objava, dasi presenetljiva, je vendar razumljiva. Zaradi vojne potrebuje namreč Japonska vojake in ne telovadce ter ji obenem primanjkuje materi-jala in denarja. Ve pa tudi, da ji je velik del sveta nasproten zaradi njenega vpada na Kitajsko in bi jo utegnil bojkotirati. Istočasno je vlada preklicala tudi mednarodno razstavo v 1940, ki bi se imela vršiti v proslavo 2,500 letnice ustanovitve cesarstva. -o- UŠEL IZ POLICIJSKEGA VOZA Chicago, 111. — Nekega moškega je zadnjo sredo policija aretirala na križišču Washington in Dearborn,ker se je siim-jivo obnašal. Aretiranec je dejal, da se piše Sam Harris. Je-li (to pravo ime ali n;e, pa se bržkone ne bo moglo ugotoviti, kajti nekaj minut po aretaciji policija svojega moža tudi že izgubila. xKo ga je namreč \ pripeljala v patrulnem vozu do stražnice na 1121 So. State st.f je aretiranec skočil z voza in zbežal proti bližnjim železniškim tirom. Policisti so sicer streljali za njim, toda možu se je posrečilo, skočiti na neki vozeči tovorni vlak in izginiti. -o- Hendaye, Francija. — Francosko armadno poveljstvo je pričelo zadnje dni temeljito u-trjevati državno mejo napram Španiji. Zvedelo se je namreč, da nameravajo španski nacijo-nalisti s pomočjo 20,000 italijanskih vojakov podvzeti ob meji ofenzivo proti vladni armadi, da ji na ta način pretrgajo zvezo s Francijo. Z utrditvi-je hoče Francija preprečiti, da vojna ne poseže na njena tla. -o- REPUBLIKANEC NE ZAUPA PREDSEDNIKU Traverse City, Mich. — Republikanski senator Vanden-berg se je glede novega vrhov-mga sodnika, k: ima zasesti mesto, izpraznjeno po pokojnem Cardozu, zadnjo sredo izrazil, da bi moral predsednik sklicati izredno zasedanje senata v svrho odobritve novega sodnika. Vrhovno sodišče prične z zasedanjem začetkom oktobra,, dočim se zbere senat šele v janiurju. Ako torej predsednik inenuje novega sodnika pred cktobrom, bo ta opravljal svojo službo tri mesece, predno boodobnen od senata. -(- PREDSEDNIKOVA POPULARNOST NEZMANJŠANA San Francisco, Cal. — Na svojem potovanju je prispel predsednik Roosevelt ta četrtek v Kalifornijo, in je tukaj obiskal razstavne prostora, popoldne pa se je vkrcal na neki bojni parnik, da inšpicira mornarico. Na celem potovanju preko Zed. držav sle je videlo, da predsednik al? ni iz^ gubil svoje popularnosti pri ljudstvu, kljub blatenju od nasprotnega časopisja, kajti povsod, kjer se ie ustavil, so se zbrale velike množice, da ga pozdravijo. REKORDNA * HITROST V štirih dneh obkrožili zemljo in preleteli Atlantik ter šest dežel. kor Nk, aSt nen™kega vpliva. 'ije aj Po zasedbi Avstrije opa- Z '■1° pa so odnošaji tesno clrži 7'jski in vidi se, da se ta ■ Va zaveda, da neodvisnost NEPRAVI UGRABITELJ SE PRIGLASIL Tacoma, Wash. — Kakor je bilo zadnjič poročano, se je tukajšnji policiji priglasil neki moški, ki je navedel svo-' je ime kot Frank Olson in se obtožil,, da je bil on tisti zločinec, ki je v decembru 1936 ugrabil in umoril 10 let starega dečka Chas. Mattsona. Takoj drugi dan pa je policija moža izpustila. Preiskava je namreč ugotovila, da ni imel z ugrabitvijo nič opraviti, kajti ob času,, ko se je izvršil zločin, je bil zaprt v neki umobolnici. Njegovo pravo ime je Lester Mead in je znan, da se rad udaja fantastičnim mislim, da je velikopotezni zločinec, dasi je v resnici neškodljiv. -o- USODEN NENADEN VIHAR LINDBERGH HfOČE IMETI MR Pariz, Francia. — Kakor že poročano, jebivši ameriški letalec Lindberjh kupil ob severni francoski obali neki mali otok, kjer žei živeti mirno življenje in s svojim prijateljem, dr. A. Qrrelom, voditi bijološke študij. Dosti časnikarjev pa ne u>ošteva fce njegove želje in stalno skušajo priti z njim v tik. Dr. Carrel je pred par drfvi jzjavil, da je naje v;eč ololiških ribičev in lenegi pokliaega stražnika, da drži tujc'e poč, in zagrozil, ako to ne bo pomagalo, bo nastavil na otclu volčje pasti in nabavil par ludih psov, da bo konino mirzasiguran. KRIZEMSVETA — Berlin, Nemčija. — V 91 letu starosti je umrl zadnjo sredo prominenten industrijalec, Emil Kirdorf, ki je bil prvi med industrijalci, kateri so podprli Hitlerja in mu pripomogli, da je prišjal do današnje oblasti. — Jeruzalem, Palestina. — V tukajšnjem rr^stu vodijo arabski trgovci ž.sfc nad tfeden dni stavko in drže svoje lokale zaprte. Spopadi m,3d Judi in Arabci se stalno nadaljujejo in v sredo je bil ubit neki 15 letni Jud, begunec iz Nemčije. — Kanton, Kitajska.— Skozi tri dni so ponavljali japonski aeroplani bombardiranje Jega ntesta. V četrtek jih je priletelo nad mesto 37 in mnogo bomb je padlo v gosto naseljena revna okrožja in ubilo, kakor računajo, okrog 150 ljudi. ■-o—:— VESEL DOGODEK Chicago, 111. — Družina Mr. in Mrs. John Prah 1806 W. 23rd St. je dobila ta četrtek prirastek k družini, ko se jim je v bolnici sv. Antona rodila 6 in pol funtov težka hčerka. Zdravstveno stanje matere,kakor tudi otroka, je povoljno. Srečien oče je uslužbenec v uradu A. S. in je obenem tajnik dr. sv. Štefana .št. 1, KSKJ. in se bo torej društvo gotovo povečalo za eno članico v mladinskem oddelku. — Čestitke!'za dva meseca brezplačno. ** New York, N. Y. — Odkar je letalstvo doseglo svoj sedanji moderni razvoj, je postal svet čudovito majhen. Dežele, ki so ležale prej tam nekje v neznanski daljavi, so pomaknjene zdaj takorekoč pred domači prag in potovanje, ki je vzelo še pred razmeroma nedolgim časom celje tedne, je postalo zadeva par ur; cela zemlja, merjena na čas, ni obširnejše kakor nekaj kratkih dni. Kako se je svet "stisnil" v svoji velikosti, je nazorno pokazal ameriški letalec Hughes te dni. Zadnjo nedeljo je odle- SatTle zavisi od neodvisnosti je ^ Z zadovoljstvom HuiY,l0fla Pr'Pomnil, da skuša svojoUnija ^boljšati odnošaje s vzhodno sosedo, Rusijo. O i • — — Slo v Amerikanskem enc« imajo vedno uspeh. Holland, Mich. — Kar na lepem se j|3 pojavil nad par trenotkov prej mirnim michi-ganskfm' jezerom zadnjo sredo silen vihar, ki j!^ dvignil valove deset čevljev visoko. Zajetih .ie bilo pri t;3m veliko število ljudi, plavalcev in vesla-čev, in pet jih je našlo nepričakovano smrt. Pred kratkim je bil v Kaliforniji na Mare otoku spuščen v morje novi rušilec McCall, ga kaže sli-. Ta ladja se smatra najhitrejšim v ameriški bojni, mornarici, kajti zmožna je prevoziti na uro 42 vo-v, kar je okrog 47 milj. Najveličastnejši tabor v slovenski zgodovini Ljubljana, 30. junija.— Tako velikega dne, kot ga je doživela Ljubljana včeraj na praznik apostolov sv. Petra in Pavla, razen evharističnega kongresa, leta 1935, še ni videla slovenska prestolica. Že v prvih jutranjih urah je tisoče in tisoče mladin.e, ki so se zbrali iz vseh delov Slovenije, napolnilo ljubljanske cerkve, da je pred obhajilno mizo potrdilo svojo vero. — Pa ni bila to samo slovenska mladina, prišla je tudi zavedna katoliška mladina iz Francije, prišli so češki Orli in Orlice, kakor tudi zastopniki poljske katoliške mladine. Že nekaj mesecev poprej se je, Ljubljana pripravljala na ta dan; gostje iz Cehoslova-šk'e, Francije in Poljske so pa prišli v Ljubljano že nekaj dni pred slavnostnim dnevom. Kmalu po končanih prvih mašah se je začela mladina zbirati v skupine in se pripravljati na veličasten sprevod po mestu na Stadion. Bilo je nad 15.000 organizirane mladine slovenskih fantov in deklet, čeških Orlov in Orlic ter francoskih, in poljskih gostov in 3000 narodnih noš. Vso trr ti-sočglavo organizirano mladino, ki je korakala v Stadion, so ob straneh pozdravljale tisočere množice Ljubljančanov in drugih ljudi z dežele, ki so se ta dan zbrali v Ljubljani, da prisostvujejo tej najslovesnejši manifestaciji. V sprevodu so šle v skupinah narodne noše iz vseh delov Slovenije, tudi iz Koroške jih je bilo nekaj. Med slikovito belokranjsko narodno nošo 3p vbujal posebno pozornost star mož Janez Belič iz Črnomlja, ki mu manjka samo še nekaj dni, da bo dopolnil 100 let. Krepko je korakal med belokranjsko mladino in vesel lastne čilosti tudi krepko i odzdravi jal s klobukom na obe strani ulic)?. Gledalci so ga seveda tudi pozdravljali v viharjih navdušenja. Vse te množice so se zgrnile proti Stadionu, v katerega pa niso vsi mogli. Do 50.000 jih je dobilo prostora na Stadionu, drugih 50.000 je moralo ostati zunaj. Na Stadionu je potem mariborski škof dr. I. Toma-žič opravil slovesno sv. m'ašo, mi?d petjem najbolj priljubljenih slovenskih cerkvenih pesmi. Proti koncu so še Francozi zaigrali melodiozno francosko cerkveno pesem, za njimi Pa Cehi zapeli "Bože což rač", katero so č|eški orli z navdušenjem peli. Vse skupaj so pa zaključili s pesmijo "Povsod Boga", katero je pela nad sto-tisočglava množica ki je bila zbrana v Stadionu in zunaj Stadiona. — Po maši so se vršile še razne manifestacija kralju, knezu nam'estniku Pavlu,. kneginji Olgi, voditelju ministru Korošcu in celi vladi. Popoldne so bili na Stadionu zopet velišastni telovadni nastopi, ki so bili krona mladinskega tabora, katerih so se udeležili tudi francoski in češki telovadci. Nezgoda Nevarno poškodovanega so pripeljali v mariborsko bolnico delavca Pavla Bohaka, zaposlenega v Mariborski tekstilni tovarni. Pri delu je odpiral steklenico v kateri je bilo olje "arosin". Bohak bi moral imeti pri tem poslu posebna očala, pa si jih ni nataknil in to se je nad njim hudo maščevalo, Ko je odstranil stekleni za-mašek, 'mu je olj|e brizgnilo v obraz in ga zadelo v oči. -o- Smrtna kosa V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl Franc Kogej, tamošnji katehet meščanske šole. Rojen je bil v ugledni učiteljski družini kot sin nadučitfilja Kogeja na Brezovici pri Ljubljani leta 1884. Služboval je na Jesenicah, potem v Šmartnem pri Litiji, odkoder je bil med svetovno vojno vpoklican za vojnega kurata in po končani vojni j'e prišel v Št. Vid'nad Ljubljano. -o-----5 Izredno rodovitna trta 161 grozdov na eni sami trti, tako poročajo iz Novega mesta. — Skoro neverjetno je to, vendar je res. To čudo raste v Grečevju, v vinogradu, ki j'e last Joaeta Novaka z Dolenjega vrha. Na srečo trta ni bila zadeta od spomladanske pozebe, ker jo je varovala bližnja streRa. -o- Zopet nekaj izrednega Štiri tisoč vrtnic vseh mogočih vrst v najlepšem cvetu ima na svojem vrtu v Medvodah trgovec z usnjem g. Franc Jenko. K^j podobnega se me vidi povsod. Miši so zgrizle tisočake Iz Bosne poročajo, da so miši zgrizle kpietici Ani Ružič iz Kaknja v Bosni 18 tisočakov. Neprevidna ženska je svoje prihranke spravljala v omari in preštevala bankovce vselej le takrat, kadar je priložila kak nov stotak. Ko je pred kratkim sppt odprla omaro, je našla namesto bankovcev samo drobce papirja, pomešane z dlakami. Miši so namreč zgrizle bankovce in si na kupu koščkov uredile gnezdo. Gorelo je Neke noči je na Pobrežju pri Sv. Vidu nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Rogine. Ogenj je poslopje popolnoma uničil in napravil okolu 20.000 dinarjev škode. Pri Rogini je že tudi lani gorelo j.n so tedaj zgoreli svinjaki. A_ ^ Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski k list v Ameriki. Ustanovljen leta 1(91. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska! pDINOSf PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: .1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina j ..$5.00 _ 2.SO _ 1.50 Za celo leTO Za pol leta . Za č€trt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto__$6.00 Za pol leta _ 3.00 Za četrt leta____1.75 Posamezna številka____3c The first and the Oldest Slovene Newspaper. in America, x Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 VV. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year___ For half a year - For three months ___ _$5.00 _ 2.50 _J.50 Chicago, Canada and Europe: For one year -$6.00 For half a year___3.00 For three mouths _— J.75 Single copy______3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtfia dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira.Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: Španski demokrati Ne dvomim ali zanikam, da bi med lojalisti ne bilo vsaj nekaj resnih in pravih demokratov. Vsekako so pa med njimi vrlo številni elementi, katere je Lerroux, največji radikalec, označil kot "frenzied primitives" — zbese-neli praljudje. Lerroux jih mora poznati. Ko bi bili ti znoreli divjaki prišli na površje, adio Španija, kultura, civilizacija verska, socialna, estetična in znanstvena, in adio tudi — demokracija, se razume. Slučaji so le slučaji. Poroča se, da ie prišlo na tisoče beguncev v Valencijo, sestradanih in razcapanih. Ali so "prostovoljci", ali primoranci? Med nacionalisti hrane ne manjka, pač pa je hudo manjka med lojalisti. Cemu odganjati civilno prebivalstvo? Nevtralni opazovalci sodijo, da je pri tem načrt. Ako bi jim spodrsnila Španija, naj je opustošena. Zdi se, da pri tem še kaka velesila ni tako nedolžna, kakršno se dela. Vsekako je to prava norost. , Demokrati . . eh . . er. Amerikanski ''demokrati" so imeli shod v prid španskim demokratom v javni šoli št. -3, na Hudson ulici, Greenwich Village. Neki Hoffman je 5el gledat iz radovednosti. Poznan je bil mnogim in padalo je nanj. Najbolj značilno pa je bilo, kar mu je zabrusila v obraz neka Španka: "Nekoč sem bila tudi jaz katoličanka, ne voč; na ničesar ne verujem več." Stavim, da je ta izprememba glavna programna točka pri — demokraciji. Stari, onemogli ljudi. Demokrati zavijajo oči, da so pred vsem za te reveže. Prej so jih oskrbovale kake nune. Vem, da so si pritrgovale pri skromnih sredstvih od ust. Pa so menda tako slabo skrbele te nune za te revc-že, da so jih "demokrati" nataknili na bajonete, in so sami prevzeli skrb. Sredstev jim nikakor ni manjkalo. Naši slovenski navdušenci za španske demokrate, ki so šli tja, so natanko opisovali, kakor regimentno živijo pri pečenkah, rujnem vincu in šampanjcu, da je še meni tekla voda v usta, ko ie pela le sirkova mešta. Vojaki so vojaki, priznam. Pa zopet citam o oskrbi ten revežev, ko so demokrati poslali nune v krtovo deželo: "A lady, English by birth and Spanish by marriage, who organizes the relief during the first few days after capture of a town before the civil authorities take control, described to me her experience in Lerida. Her first task was to rescue the inmates of an asylum for old men and women who had been left by Reds to fend for themselves. ' Many of them," said my friend, "were bedridden, and indeed some were in such a terrible condition that their skin came away when we tried to undress them." Isti pisatelj (A. Lunn) poroča še drug slučaj. "Next day," pravi, "two čivilians whom we were feeding were indentified as men who had buried people alive during the Red occupation." Ne bodo vsi taki ti španski "demokrati", ampak vsaj tudi za take demokrate zbirajo in pobirajo tudi med ame-rikanskimi Slovenci. Demokrati eh . . er. predsednik je bil pač kramar, Italijan z njim, dva proti enemu, ampak Francozi so bili korektni, napad je bil popolnoma neopravičen. Treba je bilo letanja in pojasnjevanja, da se je vse pomirilo. Kritizira nekdo, ki niti pojma nima, kako je v resnici, recimo, pri vladi. Kakšen je Stojadinovič, ne vem, ampak o dr. Korošcu lahko trdim, da bi namenoma ne skrivil nikomur niti lasu. Pišejo pa o njem, kakor bi bil sam peklenšček, ali vsaj silno nesposoben, brez vsakega političnega rezona, ker je pri vladi. Poznam to. Neka Marija Žumrova iz Bleda ali Jesenic je strastna komunistinja. Ali so jo zaprli le za kratek čas, iz same vladne zlobnosti? Zdaj je opisala, kako je bilo v zaporu, in zopet so jo zašili. Med komunisti je hudo ogorčenje na dr. Korošca. Kakor kak tiger, ki se naslaja le nad mesa-renjem. Počilo je na Koroškem. V Beograd se poda deputacija v prid koroškim Slovencem, na čelu ji državni pravdnik dr. Fellacher, sam koroški Slovenec. Ali vsaj dr. Korošec nima srca za koroške Slovence? Smešno. Ampak vsaj jaz sodim, da vidi dr. Korošec malo več, ker je pač pri vladi, kakor vsak drugi more videti, ki ni pri vladi. Kdor ne vidi, kakor vidi ta, ki je pri vladi, lahko napravi napačen korak, kakršen je bil zgoraj omenjeni napad na francosko delegacijo.. Ne morem presoditi, ampak vsaj vlada je smatrala za potrabno, da prestavi dr. Fellacherja v Celje. Ali iz same zlobnosti ali nesposobnosti? Zanikam. Tudi komunist ali antifašist pa hudo oplete dr. Korošca. Vladati najmanj ni lahka roba, najlažja pa je vsekako kritiziranje. M 'Oh . s___— p m ^^^^mmmmm^ MINNESOTA KLIČE: SVIDENJE! ' NA Ta vlada Nobene zlobne vlade ne bom zagovarjal, niti ne nesposobne. DrugO pa je, biti pri vladi, in zopet drugo je, vlado kritizirati. Smelo lahko trdim, da sem sam precej izkusil in okusil, ko sem nekoč prišel malo bolj blizu — vladanju. Bilo je v dobi priprav za koroški plebiscit. Francozi so bili odkrito na naši strani, Angleži so — kramarili, kakor ie kazalo, končno so bili odločno zoper nas, o Italijanih ni treba govoriti. Situacija se je dnevno izpreminjala. Ura je kazala na slabo vreme, in zakoten slovenski list je vehementno napadal francosko delegacijo. Ker sem bil edini koroški Slovenec pri delegaciji, so zvalili take reči na moje pleče. Francozom ni manjkalo najboljše volje, Eveleth, Minn. Leto 1938 je ze prehodilo polovico svojega pota. — Kako težavno se je poslavljala od nas nadležna zima, vendar jo je končno pomlad pregnala in z njo je nastopil čas setve in sajenja. Kdor je tedaj v lepih pomladnih dneh sadil, sedaj v tem času z veseljem gleda' na svoja polja, kako mu mati narava nudi za bližnjo jesen svoje obilne plodove. Vsakdo se veseli tega, da mu polje obrodi stoter ne sadove in to spravi poštenega delavca v zadovoljstvo. Vendar naj bodo te besede kot v predgovor za to, kar mislim sedaj tukaj napisati. — Vsi namreč že vemo, da se bo v prihodnjem mesecu vršila devetnajsta redna konvencija K. S. K. Jednote pri nas tukaj na Evelethu. Zato po pravici lahko zapišem, da so vse zgornje vrstice namenjene tej konvenciji in članom K. S. K. Jednote. Ta Jednota obstoji že od leta 1894. Možje, ki so isto ustanovili, so imeli z ustanovitvijo iste gotove načrte, za katere so vedeli, da se bodo gotovo obnesli. Ti možje .ustanovitelji so tedaj počeli s trdim delom in v kratkenf sprevideli, da so sadili semena v plodonosno zemljo. Danes še živeči ustanovniki naše Jednote, čeprav že ob zatonu svojega življenju, — o tem sem trdno prepričan, — s ponosom gledajo na polje dične Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote. S ponosom gledajo, kako se njihova semena bujno razraščajo in razvijajo v plodonosno drevo, ki rodi obilen sad v dobro in korist njih po- tomcem, članom in članicam K. S. K. Jednote. Kakor dober in umen gospodar razširja svoje posestvo, tako se tudi polje K. S. K. Jednote stalno širi in razrašča v mogočno posestvo po celi Uniji. — Četudi smo slovenski narod samo kapljica v morju amerikan-skega naroda, smo glede tega ozira, kar sem zgoraj omenil, mogočen narfcd, ki ceni delo svojih prednikov ali ustanovnikov tako odlične katoliške organizacije. Bodimo zato tudi prepričani, da smo radi tega tudi spoštovan narod od strani drugih narodov. Letos je torej konvenčno leto K. S. K. Jednote. Takoj ko se je nadležna zima poslovila od nas, že se je začelo šušljati: Letos bo konvencija. Treba bo sejati. Kaj mislite, katero seme bo najbolje, da nam bo obrodilo najboljše sadove. — Torej že v zgodnji pomladi je bilo treba razmišljati v čem naj se naša pravila izboljšajo. Tu je treba predvsem resnega prevdarka. — V resnici, niso vsaka pravila popolna, pa naj bo to ta ali ona organizacija, da bi ista ustrezala vsem svojim članom in članicam. Lahko se pa napravi, da se ista . izboljšajo, kolikor toliko, v tem ali onem oziru. Zato je tudi dolžnost vsakega posameznega člana, da vsak razmotriva o pravilih. Kar je kaj krivega naj skuša potom svojega društva na seji vravna-ti. — Dragi član, draga članica, ali si že to poskušal, poskušala. Še je čas, čeprav kratek, vendar se da še marsikaj dobrega storiti v tem oziru. Zavedajte se, da kar smo v pomladi sejali, (razmotrivali o pravilih), to bo- 'ffio v jeseni, (na konvenciji) želi ; in kakoršen bo sad, tak bo užitek za cela prihodnja štiri leta, tja do dvajsete redne konvencije. V imenu celokupnega članstva društva št. 164, izrekam tople pozdrave celokupnemu članstvu naše dične organizacije Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote širom velike Unije. Vsem bodočim delegatom in delegatinjam prihodnje konvencije pa kličem na veselo bratsko svidenje dne 14. avgusta 1938 ob 7. uri zjutraj na Evelethu, Minnesota. John Strah, delegat dr. št. 59. Box 216 NA PIKNIK VABIJO So. Chicago, III. V nedeljo 17. julija priredi tukajšnji Jugoslav American Citizen klub svoj letni piknik v Egger's Grove Forest Preserve na 114. cesti. Vsak zaveden Jugoslovan naj bi se udeležil tega piknika in izkazal priznanje klubu za njegovo vneto delo. Ta klub je eden najbolj aktivnih klubov v Chicagi in vsakdo je lahko ponosen biti član tega klu- ba. Ta klub je v zadnjih par le-tem oziru, da sedaj vedo kdo smo in nam ne morejo reči, da nas ne poznajo, kot je to bilo nekdaj. S svojimi nastopi ob raznih prilikah je ta klub poka-tih mnogo storil za naš narod v očeh drugih narodnosti, zlasti v zal pred tujerodci, da tudi mi živimo in sedaj nas pripoznajo. To se vidi zlasti kadar se približujejo kake volitve. Pa tudi drugače je ta klub aktiven ob raznih prireditvah, ko priskoči na pomoč kjerkoli je potreba. Zadnjič, ko je bil pri nas v South Chicagi župan iz Ljubljane, g. dr. Jure Adlešič, ste imeli priliko videti, koliko se je ta klub potrudil, da je sprejem in počastitev g. župaan najlepše izpadla. Pa tudi ob drugih prilikah so člani tega kluba vedno pri roki, kadar so naprošeni. Zato cenjeni rojaki, pokažite tudi vi svojo naklonjenost in pomagajte k napredku te naše najmočnejše jugoslovanske organizacije v naselbini. Skažite klubu priznanje s tem, da se udeležite piknika v nedeljo 17. julija na zgoraj omenjenem prostoru. — Na svidenje. Mike Popovich, prede. RAZNOTEROSTI ŽELEZNA RUDA V ŠLEZIJI V Rybniku na ozemlju Zgornje Šlezije, ki je znana po svojem premogovnem bogastvu, je odkril najemnik neka-ga zemljišča veliko najdišče železne rude. Mož ni iskal železa, temvpč je izkopal v zemljo rov, da bi sam pridobival premog za lastno potrebo. Pri kopanju premoga pa je odkril prav izdatno žilo železne rude. Znanstvena analiza je pokazala, da vsebujp ruda 43%' železa. Rybnisko okrožje ja pripadalo do delitve Gornje Šlezije Nemčijv, zdaj pa je v poljskih rokah. Da vsebuje zemlja v tem kraju železi), je bilo znano že pred 200 leti, vendar ni nihče domneval, da je izdatna žila tako blizu pri rokah. -o- KDAJ LAŽEJO? Tajnik: Goipod ravnatelj ima konferenco. Frizer: Cez tfio minuto pridete, milostiva, jia vrsto. Zobozdravnik Saj ne bo bolelo. Prodajalec a\tomobilov: Pet litrov goriva poiabi za sto kilometrov in teh (to kilometrov prevozi v eni uii. Šivilja: To je cena rned prijateljicami, nikif je ne povejte drugim. Prijateljica: čaj veste, da ne povem dalje. Potolčeni šanpion: Osem dni nisem treniral. Prodajalka cvetlic: ekvi smo jih natrgali. Starec-: V moji mlad da samo ena srečka zadene glavni dobitek, zakaj jih P°" em kupuješ več?" "TARZAN NA RAZISKOVANJU" (162) (Metropolitan Wspaper Service) Napisal: Edgar Rice BliriOllglu "To je resnično pravi podzemski hodnik," rt'če vsa vesela Lady Grey-stoke; "dobro ga poznani. Tedaj je Y.deni začel slovesno govvriti Tarzanu: "1'ojdi svojo pot Tarzan od opic in nikdar več se ne vrni v deželo Ka-vuru." Tarzan je pa odgovoril: "X'e KavufU zopet zagreš" /ločin, pridem in jih kaznujem 1" Kmalu na to so \.-i skupaj srečno prišli skozi podzemski hodnik v gozdu na svetlo vsi zdravi. Tukaj je Muviro zopet objel svojo hčer; ludi Tibbs jc bil ves srečen, ko je \idel (Iruge vesele in zadovoljne. Nič manj vesela ni bilai mala ppica Nkinu, ki jc skočila v naročje svoji gospodami Jane. Ko so poteklj,rvi izrazi veselega snidenja, se je |a skupina - Tarzanom na čelu odljvila proti jugu. Tarzan iti njegova Loga Jane,, ilta molče korakala odpredaj, kajti nista mogla najti pnjruii, besed, s katerimi l.i drug d tj,., mi Izrazila veselje nad tako srečnit^itvijo i' rok Ka-vuru. "Zares škoda," jc ljubeznivo govorila Annette lirownu, "da nisi mogel dohiti skrivnosti" večne mladosti od Kavandayandc. To hi bila nepreračtm-Ijiva sreča za Ameriko." "Poslušaj deti'," je odgovoril smehljaje Brown, ko je gledal Annette v oči: "Ja/ imam srečo. 1 1 si dolarjev!" v k i milijoni (. KONEC}, o s- ^ £ 3 £ as«, 9 3 (0 moč Francozi, ki so držali po»janke ob reki Izeri, kamor sofemci naglo in silovito prodiri. Vse je kazalo, da bodo Neii tudi tukaj poman-drali belgsko in francosko silo. Toda priš je, česar Nemci niso pričakovž Bilo jemec meseca oktobra, proti obmorskemu nasipu. Z Medtem je močno deževalo. In Nemcem se spočetka ni prav nič čudno zdelo, da postaja zemlja na bojišču tako silno vlažna in mokrotna. Vedno bolj so gazili v blato in močvirje. Dne 30. oktobra so med reko Izero in med obmorskim nasipom stale že velike mlake. Te mlake so pa naglo rastle. Šele sedaj se je Nemcem posvetilo, da so Belgijci predrli morski nasip ter spustili v deželo morje. Belgijska zemlja se je začela utapljati v morski vodi, z njo pa seveda nemška armada. Voda je prihajala od morske strani ter se razlivala proti jugu. Belgijci pa so na južni strani močno zavarovali in zadelali železniški nasip, da ni spuščal skozi nobene vode. Tako je vsa iz morja došla voda ostajala med morjem in železniškim nasipom, torej tam, kjer so stali Nemci, ki bi bili ob morju radi Belgijce in Francoze zajeli in uničili. Tako je morska voda, ki ni imela odtoka na jug, vedno naraščala. Nemške napadalne kolone so stale v globoki vodi in lačne prezebale, ker živeža jim ni mogel prinesti nihče. Vedno bolj so se nemški vojaki pogrezali v morsko močvaro in vodo. Ni bilo več govora, da bi od Ramskapelle in Pervyse udarili naprej v kraj Fournes ter tako vso belgijsko fronto razbili. Morje, ki so ga Belgijci poklicali v deželo v svojo pomoč, je premagalo najmočnejše orožje. Nemci so izgubili vse zveze, v močvarah so se utapljale živali in ljudje, udirali so se lahki in težki topovi, ranjenci so bili v nevarnosti, da bodo vsi utonili. Dne 31. oktobra je nemško ar-madno vodstvo moralo veleti umik iz zavzetih krajev. Povsod, koder so se Nemci umikali, je prežala nanje voda, ki je rastla in rastla. Kmetije so izginjale v morskih valovih, toda na teh kmetijah ni bilo nikogar več, ker so se možje borili zoper Nemce, ženske pa so pobegnile ali pa so jih Nqnci že odvedli v taborišča. Nemški vojaki, ki so dotlej zmagovali, so jokali od jeze, vendar vse ni nič pomagalo. Dne 1. novembra leta 1914. je bilo že na vsej fronti jasno, da je morje zmagalo in da so v tej veliki bitki bili končno premagani Nemci. In takrat je na zahodnem bojišču nastal velik preokret. Ko bi bili Nemci takrat zmagali, bi bilo vojske kmalu konec in Nemčija bi bila slavila zmagoslavje. Voda pa je sprevrgla vojno srečo v poznejši poraz. (I državljanska vojska. Isto se je,ko so Neti pridrli ob Izeri že zgodilo leta 1905., ko je prestopila bregove reka Jangcenkjang. Najsi je tudi sedaj gola naravna nesreča kriva, da so se vode razlile po južni Kitajski in uničujejo Kitajce in Japonce, do kraja mskapelle in do Pervyse. Dn<8. oktobra so Nemci znova močili francoske in belgijske stojanke. Že so vzeli železniškfflstajo Pervyse, nakar so seemške čete valile že temu so zapori dobro znani « Chicago, 111.—Jos. Michaels je star 64 let, toda polovico teh svojih ljet je preživel v raznih zaporih. Menda mu je kar v kri zašlo, da se ne more vzdržati, da bi ne kršil zakonov. Pri tej svoji starosti bo zdaj moral cdsedeti šle pet M v federalni kaznilnici v Lea-venworthu, kamor je bil obsojen zadnji tor^ek zaradi trans-portacije in prodajanja narkotičnih sredstev. Katoliški Slovenci naročajte in podpirajte svoj lastni list "Amerikanski Slovenec" TARZAN neustrašeni PRIHAJA Cakor bi ga nosili vetrovi in sape tako »otuje po džungli neustrašeni Tarzan. V vojem novem poglavju, ki začne izhajati torkovi številki, je Tarzan naravnost cu-ovit junak, ki mu ga ni para na svetu, i i ta j te njegovo novo poglavje "TARZAN IEUSTRAŠENI". Sledite mu skozi dr-Dvitte slučaje, s tem, da čitate redno nje-ovo novo poglavje v listu AMERIKANSKI SLOVENEC )48 Cermak Rd., Chicago, III. Velika kampanja za ojačenje in obstoj družinskega mesečnika 44vi^yi SVET" Posebne nagrade za stare in nove naročnike Kampanja traja od l.aug. do 30. nov. 193$ POSEBNA NAGRADA — DUA ZEMLJEVIDA! za stare in nove naročnike "Novega Sveta" EDEN OD ZDRUŽENIH DRŽAV, na katerem so tiskane raznovrstne informacije. Navedba vseh važnejših ameriških mest z navedbo prebivalstva; z navedbo prebivalstva vsake posamezne države; glavna mesta vsake države. Tabela razdalje med raznimi kraji in mesti v Zdr. državah. Zemljevidi prvih trinajstih držav iz leta 1783. Zemljevid kolonij prav prvih časov iz leta 1606; 1620; 1756; in sedanji teritorij vseh 48 držav. Zares zanimivi podatki. DRUGI ZEMLJEVID JE OD CELEGA SVETA. Zanimivo je objavljenje zastav vseh vodilnih drŽav na svetu. Zastave so zadnja leta spremenjene v marsikateri državi po svetu. Tu vidite kakšne so nove zastave. Zanimiva je tabela, ki kaže koliko je ura po svetu, kadar je v New Yorku ura devet. — Seznam jezer po svetu; nasvedba važnih mest po svecu in državah z navedbo prebivalstva; navedba planetov in razdalje istih od solnca. Navedba vseh večiih rek in dolžine in velikosti istih. Navedba glavnih otokov na svetu. Navedba vseh najvišjih gora na svetu. Zanimiva je tabela, ki pokaže razne veroizpovedi po svetu in v Ameriki. Oba zemljevida sta tako zanimiva, da bi morala biti v vsaki hiši. Zdaj imate priliko, da jih dobite. Dobi jih vsak naročnik, ki plača eno letno naročnino $2.00 v naprej za mesečnik "Novi Svet". — Za stare naročnike je isti pogoj, da plačajo v tem času kampanje enoletno naročnino za naprej. Uprava lista "Novi Svet" bo dostavila vsakemu oba navedena zemljevida. NA NOGE, POSLUŽITE SE TE PRILIKE! Pa to še ni vse. Ta kampanja bo šla še dalje. Tudi zbor "Vi« tezov in Princezinj" se bo ustanovil tekom te kampanje. Le berite natančno, kako bo ta reč: Nagrade za nove naročnike "Novega Sveta" M so jih deležni oni, ki jih pridobe in pošljejo za iste naročnine na Upravo lista, kakor sledi: ZA 1 CELOLETNEGA ali DVA POLLETNA aova naročnika, ki jih pošlje in z njimi vred polno svoto za naročnino, dobi kot nagrado lep žepni nož, ali pa lepo samopojno pero. Oba predmeta sta označena s štev. 1. na sliki. En predmed izmed obeh je na razpolago. ZA 2 CELOLETNA nova naročnika, dobi vsakdo, krasno denarnico, ali pa krasno žensko ročno torbico. Oba predmeta sta označena s šjtev. 2. Eden izmed obeh predmetov je na tazpolago. ZA 3 CELOLETNE nove naročnike, dobi vsakdo krasen moški usnjat pas, z lepo zaponko, ali pa krasen "Chest" (skrinjico) v velikosti 10x 6V&X41/- palcev, kar je pravi okrasek za vsako hišo. Oba predmeta sta označena na sliki s štev. 3. Eden izmed obeh je na razpolago. ZA S CELOLETNIH novih naročnikov, dobi vsakdo zelo praktične iružinsko tehtnico (vago). — Večkrat se v družini, zlasti v bolezni' ali drugače kdo rad /aga. Tu imate družinsko vašo. Ali pa "set": krasno "Par-.iete De Luxe" samopojno pero in svinčnik. Oba predmeta sta označena na sliki s štev. 4. Eden izmed obeh je na razpolago. Zbor" Vitezov in Princezinj in njega ČASTNO NAČELSTVO je posebnost te kampanje ZA 10 CELOLETNIH i^aročnin, dobi vsakdo zelo praktičen moderen "Wolverine Iron" (peglezen) ali prav krasno električno uro z morskim svetilnikom, ki#je pravi kras za vsako hišo. Oba predmeta sta označena z številko 5. Eden izirffed obeh je na razpolago. ZA 25 CELOLETNIH novih naročnikov, dobi vsakdo krasen svilen "Comforter" (kov-ter), na roko delan in nadevan z gosjem perjem in kosmatino, kar dela kov-ter zelo lahek in gorak. Najboljši kovter, ki se dobi. Dobi se v rujavi, zelenkasti in rožnati plavkasti barvi. — Drugi predmet pa je krasen mali Radio, na katerega dobite vse programe. Zelo lično narejen. — Tretja nagrada za 25 novih naročnin je pa praktični električni brivski aparat. S tem električnim aparatom se obrijete hitro, gladko. Aparat samo spojite z elek-• tričnim tokom, kakor n. pr. "peglezen" in se v minuti obrijete. Zelo praktično. 'Vsi trije aparati so označeni s številko 6. Eden izmed treh je na razpolago za 25 novih naročnin. ZA 50 CELOLETNIH naročnikov, dobi vsakdo krasno zlato "Waltham" uro na 17 kamnov, vredna do $35.00. Drugi predmet je krasen srebrni dragocen "Community Plate Set" 36 kosov. 8 nožev, 8 vilic, 8 velikih in 8 malih žlic, 2 namizni žlici, 1 nož za maslo in 1 žlička za sladkor. Vreden do $40.00. Oba predmeta sta označena z štev. 7. Eden izmed obeh je na razpolago. POZOR! — Pogoji potom katerih so agitatorji deležni nagrad so: Uprava mora sprejeti poslano gotovino za vsako tako poslano naročnino preje, kakor je kdo deležen take nagrade. Celoletno naročnino se šteje kdor pošlje za tako naročnino za tu v Ameriki $2.00; za inozemstvo $3.00. Dve polletni naročnini se šteje za eno celoletno naročnino itd. Naročnino in denar za iste je poslati na: UPRAVA "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois. Vse nagrade so na slikah in označene s številkami. Nekaj izrednega so posebne nagrade za NOVE in STARE naročnike. Ne samo tisti, ki dobi novega naročnika, ampak tudi naročnik dobi lepo nagrado dva zemljevida. Istotako tudi vsi stari dosedanji naročniki, ki bodo v tem času kampanje obnovili celoletno naročnino bodo deležni te posebne nagrade. Preberite pazno določila za to posebno nagrado za stare in nove naročnike. Vsakdo, ki bo pridobil le vsaj dve celoletne ali štiri polletne nove naročnine v tej kampanji, bo postal s tem "VITEZ NOVEGA SVETA". Kot takemu bo Uprava lista izstavila posebno častno spominsko diplomo kot VITEZU NOVEGA SVETA. To za moške. Ako ženska, pa postane "PRIN-CEZINJA NOVEGA SVETA", z istimi pravicami, kakor moški vitezi. Iz tega zbora Vitezov in Prin-cezinj postane oni ali ona, ki bo pridobil(a) najvišje število novih naročnikov: NAČELNIK ali NA-ČELNICA zbora Vitezov ali Princezinj. Tisti(a), ki bo pridobil(a) drugo najvišje število novih naročnin, pa postane PRVI PODNAČEL-NIK ali PRVA PODNAČELNI-CA zbora Vitezov ali Princezinj. Tisti(a), ki bo pridobil(a) tretje najvišje število novih naročnin, pa postane DRUGI PODNA-ČELNIK ali DRUGA PODNA-ČELNICA zbora Vitezov ali Princezinj. TO NAČELSTVO ZBORA VITEZOV ali PRINCEZINJ "NOVEGA SVETA", pa dobi še pet ČASTNIH SVETOVALCEV ali SVETOVALK, v katera častna mesta pride pet tistih moških ali žensk, Vitezov ali Princezinj, ki bodo pridobili po vrsti naj« višje število novih naročnin takoj za drugim podnačelnikom ali drugo podnačelnico zbora Vtezov ali Princezinj. POGOJI SO: Vsak mora z vsako poslano naročnino ppslati Upravi lista polno svoto za take naročnine. Za Ameriko je celoletna naročnina $2.00; za inozemstvo $3.00. Nove naročnine izključno samo za ta namen za zbor "Vitezov in Princezinj" se bodo štele po sledečem določilu: Vsaka CELOLETNA NOVA NAROČNINA bo štela DVE NAROČNINI. Vsaka POLLETNA NOVA NAROČNINA: PA ENO NAROČNINO. Ali, vsaka celoletna naročnina šteje DVA POINTA, vsaka polletna nova naročnina pa EN POINT. Start naročnine tu ne pridejo vpoštev. Za slučaj, da pri tekmi za na-čelštvo dobita dva enako število naročnin, sta oba upravičena do častnega določenega titelna in enake nagrade. V kakem morebitnem nesporazumu ali pomotah si -Uprava pridržuje pravico razsodbe. Imena vseh Vitezov in Princezinj in njih načelstva se objavi v spomin v listu. Poleg tega je glavni zmagova-lec(ka) načelnik ali načelnica deležna Jjot glavne nagrade: KRASEN SREBRNI GRB z vreza-tlim imenom. Prvi in drugi podna£elnik)ca) ja dobi malo BRONASTO SPOMINSKO TROFEJO. Pet častnih svetovalcev pa dobijo vsak lep SPOMINSKI KAMPANJSKI MEDALJON. Vse nagrade se razdelijo po zaključku kampanje. No, ali ni res, da take kampanje še ni bilo, kakor bo ta! In ko to vemo, pa sklenimo takoj, da tekom te kampanje bo vsak izmed nas navdušeno agitiral za "Novi Svet" med svojimi znanci in prijatelji. Vsak naročnik ali naročnica tega lepega lista naj postane tudi Vitez, vsaka naročnica pa Princezinja "Novega Sveta"! Prijatelji na noge! Na delo! Naročnine in vse pošiljatve naslavljajte na: UPRAVA "NOVI SVET" 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILU. :^*0<>O<»O0<><»0OCK><>CK><><>OOOOO«O<»OO«>O«ooooooOOO4XIOO<>OO^^ SLAŠČICE FRI ZNANSTVENEM OBEDU Na Francoskem, zlasti pa v Parizu, imajo marsikaj, česar drugod ne poznajo. Tako imajo tamkaj tudi nekako "nacionalno društvo za aklimatizacijo". Namen tega nacionalnega društva je ta, da skuša eksotične rastline in živali udomačiti v francoskem podnebju. To društvo se močno zanima za botanične in živalske vrtove. Kot tako vsako leto prireja v«lik obed, pri katerem gostom postrežejo z različnimi eksotičnimi jedili. Kaj takega, kar je na tamkajšnjem jedilniku, ni na nobenem jedilniku sveta. Pravijo, da bi bilo prav, ko bi se tudi take jedi udomačile. Poslušajmo! Na letošnjem obedu, ki je bil v francoskem naravoslovnem muzeju, so za predjed dali kos nekakega morskega volka, za prikuho pa so bile mladike mlade praproti Nato je sledila pečena antilopa ter dušen bivol. Z a prikuho tej pečenki je bila špinača, zmešana z raznimi ze>-lišči. Tej slaščici je sledilo meso povodnega konja v rižu. Ko so gostje vse to pospravili, je prišla na vrsto šele prava slaščica, sedaj so namreč postregli z raznimi belimi ličinkami, ki so jih dobili od drugod. Tiste živalce so bile močno podobne nekakim belim glistam, kakršne so 'baje že v rimskih časih ljudje radi jedli in jih čislali za veliko slaščico. Kakor je videti iz tega jedilnika, je bolj pametno, če se držimo še naprej svojih domačih jedil in ni treba v Pariz hodit jest gliste. sti kralja številke. -o— P. PRO NAJ BO PROGLAŠEN ZA SVETNIKA Kakor poroča katoliški dopisni urad Združenih držav severne Amerike, je nadškof mesta Mexico City Martinez, uvedel proces, da bi bil pater Pro Družbe Jezusove spoznan za svetnika. Nadškof je ukazal vsem vernikom, naj mu dopošljejo vse dokumente, ki jih imajo v rokah in ki se nanašajo na ustreljenega patra Proja. Pater Miguel Avguštin Pro je bil član Družbe Jezusove in je med preganjanjem deloval v Mehiki. Ko mu drugače niso prišli do živega, da bi onemogočili njegovo apostolsko delovanje, so ga postavili pred sodišče ter ga obtožili, češ, da je organiziral atentat na predsednika mehiške republike Alvara Obregona. Dobile so se krive priče, ki so obtožbo potrdile, nakar je bil pater Pro obsojen na smrt ter 23. novembra leta 1927. ustreljen. Umrl je s klicem: "Naj živi Kristus Kralj!" PRVA LOTERIJA Loterija je prav starega postanka. Razni zgodovinarji trdijo, da so jo poanali že v starem veku. Po zadnjih raziskovanjih zgodovine pa je Francoz Charles F1 orange dognal, da je prva znana loterija iz časov Ludvika XIV., ki jo je osnovala vojvodinja Burgundska. Ljudstvo okoli Versaillea je bilo zelo revnq, zato je hotela omenjena vojvodinja temu na kak način pomoči. Zato je osnovala loterijo, ki je takšna, kakor današnja francoska državna loterija. Ves dvor je njeno misel sprejel in jo uresničil. Francois Muguet, kraljevi tiskarnar, je moral natisniti srečke. Za podjetje so napravili veliko reklamo. Osnovna glavnica je bila 20.000 louisdo-rov, 10 odstotkov čistega dobička je'šlo za te reveže . Glavni dobitek je zadel 4000 louisdor-jev. Ljudje so zelo poskušali najti srečo. Za prodajanje srečk je bila postavljena trgovina. Kupci so pridno segali po srečkah, saj ko bili kar lepi dobitki. Sama vojvodinja je vlekla v navzočno- PASJA ZGODBA V poljskem mestu Piotrkov se je po poročilih listov primeril sledeči dogodek: Nekega lepega dne so vsi psi, kar jih ni bilo na verigi, iz mesta izginili. Lastniki so iskali svoje cucke in poizvedovali, kje so hišni čuvaji — a nikjer ni bilo za njimi sledu. Tretji dan pa pride gozdni čuvaj in pove presenečenim meščanom, da je kakšnih 30 km globoko v gozdu zbranih na stotine psov vseh vrst: dog, jazbečarjev, volčjakov, pinčev in kakor se že zastopniki pasjega rodu imenujejo. Vsi ti so živeli v tej mednarodni pasji družbi prijateljsko ter se skupaj potikali po gozdu. Lastniki psov so jih šli seveda poiskat in jih res našli v označenem gozdu v dokaj revnem položaju, lačne, prihu-ljene, z dolgimi jeziki. Cim je pasja družba zagledala svoje gospodarje, se je- od veselja cvileč in z radostnim laježem vrnila za svojimi gospodarji v svoje pasje ute. Ni mogoče prav vedeti, kaj se godi v pasjih možganih. Vemo pa, da je pasji rod na splošno nepokvarjen in zelo stalen v svojih čustvih. Kaj jih je zmešalo, da so se emancipirali od človeka, ki res zanje večkrat nima drugega kakor verigo, da na njej privezani varujejo njegovo lastnino? Morda so hoteli enkrat uživati popolno svobodo? In tako so uboge živali, zaupajoč na svoje število, odšle v gozd ter zapustile svoje gospodarje. Toda ko so jih latsniki prišli iskat, so jim štirinožni emancipiranci zopet z največjim veseljem sledili in voljno sprejeli na sebe usnjeno ovratnico in železno verigo. Zakaj ? Vsaka stvar pod soncem je takrat nabolj svobodna, radar sledi zakonom, ki so ji dani, Naravni zakon za pasji rod pa je, da človeku služi in mu varuje lastnino in življenje. To je pasji poklic. Poklic pa, ki ga narava človeku narekuje, pa je gospodstvo nad vsem, kar je manj kot človek in kar bi človeka bilo nevredno. Kaj pravite, SPOMIN NA ZGODOVINSKI DOGODEK P0VESTNE KNJIGE IN ROMANI katere ima v zalogi naša knjigarna: AGITATOR, spisal Janko Kersnik. Zanimiv roman o mladem inteligentu in njegovem življenju. Mehkovezana_______ 80c Ob navzočnosti 1800 vojnih veteranov, ki so se udeležili ameriška civilne vojne, se je v spomin na bitko pri Gettysburgu odkril 4. julija na bojišču spomenik, pri čemer je bil navzoč tudi predsednik Roosevelt. ali se človek vedno tega tudi zaveda? >• «. RASTLINSKI BISERI Ni tu govor o biserih, o onih medlosivih lesketajočih se, ki jih vidimo okoli vratu nežnega spola, ampak o biserih posebne vrste, posebnega izgleda in zelo malo ljudem znanih. Biseri školjk so milijonske vrednosti, ti rastlinski biseri so za marsikoga še večje vrednosti. Ti biseri so v Južni Aziji, na otokih Sunda in Molukih. Veliki pri dreves banan ali palm imajo različno obliko. Mestika Kalap-pa, ki se tvorijo v kokosovih orehih, so na zunaj prav podobni kremancu, imamo pa tudi pre-merke prav bele kakor alabaster in ki predstavljajo svojevrsten okrasek. Na enem koncu imajo temno pego, to je mesto, ki je pritrjeno na notranjščino kokosovega oreha. Te imenujemo z omenjenim imenom. Stanejo pa bajne vsote. Če se zve za tak primerek, so že tu kupci, ki ga drago plačajo in prenesejo v merki so redki. Ti rastlinski bi- Indi-i°- Indijski knezi so namreč seri ali mestiki, kakor je njihovo pravo ime, so v teh krajih denarno sredstvo. Ondotni domorodci, Malajci, Javanci in prebivalci polotoka Malaka, jih cenijo kot talismane in amulete. Žena, ki se okrasi s temi biseri v noči, ko sije polna luna, je prepričana, da bo rodila mnogo otrok. Dekle, ki si všije te bisere v obleko, se bo v kratkem poročila. Mož, ki nosi te bisere, bo postal srečen in bogat, bolnik ozdravi, nesrečnik si pridobi zadovoljstvo, obupanec mir. Z eno besedo, ta biser prinaša srečo in je zaradi tega zelo drag. Na zunaj so ti biseri zelo podobni biserom školjk, imajo približno isto obliko, so ravno tako beli ali svetlorjavi in so veliki v prerezu do cm. Od različnih rastlin pridobivajo različne bisera i po barvi i po obliki. Biser z ANGLEŠKI MOLITVENIH in ANGLEŠKE NABOŽNE KNJIGE Molitveniki: "THE DEVOUT CHILD", (za otroke) male oblike........................—15c CHILD'S PRAYER BOOK", (za otroke), maša ilustrirana s slikami, lepo vezana .................................................................................... ^5c "KEY OF HEAVEN", (za mlajše in starejše), v umetno usnje vezan, rudeča obreza ..........................................................................- ®0c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), umetno usnje, zlata obreza.... 80c "KEY OF HEAVEN", (za odrastle) v usnje vezan, zlata obreza... $1.25 "KEY OF HEAVEN", (za fante in dekleta ter odrastle sploh), fino vezan, zlata obreza .........................................................................$1.50 "KEY OF HEAVEN", (za odrastle), fino vezane vatirane platnice, vdelan križec na platnici odznotraj,-zlata obreza....................$1.75 "KEY OF HEAVEN", (za dame in moške) v najfinejše usnje vezan, biserni križec vdelan znotraj na platnicah, zlata obreza........$2.50 "KEY OF HEAVEN", (lep molitvenik za ženske in dekleta) vezan v biserne platnice, biserni križec vdelan znotraj v platnice, zelo pripraven za darila, zlata obreza .................................................„...$2.75 Druge knjige in molitveniki: "THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE", molitvena knjiga zelo priporočljiva za dekleta, rudeča obreza ...............................................$1.50 V fino usnje vezana, zlata obreza...................................................„...$2.00 "THE SMALL ROMAN MISSAL", sv. maše za vse nedelje in praznike, rudeča obreza ....................................................................... 50c Boljše vezane, zlata obreza ..................................................................$1.50 Fino vezane, zlata obreza......................................................................$1.75 SVETO PISMO V ANGLEŠČINI: "THE NEW TESTAMENT" (1011-Ar) of Our Lord and Saviour Jesus Christ, evangeliji in evangelijske prilike po grSkem originalu, z zemljevidom svete dežele, tiskan na finem papirju, 950 strani .....................................................................................................$2.00 "THE HOLY BIBLE" (1011) (Sveto pismo stare in nove zaVeze), z zemljevidi svete dežele, tiskan na finem tankem papirju, 1360 strani, trdno vezan.................................................................................$2.50 Ko naročate te knjige vedno navedite točno jasno ime molitvenika ali knjige, ki jo želite ter ceno, da bo tako mogoče pravilno po želji po- streči. H naročilom je treba prid jati potrebni znesek, katerega je poslati na: 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Knjigarna Amerikanski Slovenec ljubitelji te vrste nakit ja. Pri tem ne štadijo z denarjem, samo da si pomnožijo svoje zakladnice s takim primerkom. Tudi Evropejci zelo radi kupujejo te rastlinske bisere in j in radi no- sijo bodisi v prstanu bodisi na ogrlici. Meriti se nikakor ne morejo z indijskimi knezi, zato so ti biseri, ki jih vidimo v Evropi, majlni, skromni. Ni kak način nastajajo ti biseri v različnih rastlinah, je do dane^ še nedognano. Uganka je, kako je mogoče iz ogljikovodi kovih alkalijev in organske substance tvoriti biser. Zelo razširjeno je mnenje med domorodci, da se liser sveti v temi, če ga udarimo z jeklom. To pa najbrž ne' bo držalo. Najbrž bo pa držalo, da pravih biserov mestikov ni dobiti v Eviopi in da krožijo tukaj ponarejeni biseri. BELE NOČI JUNAK, spisal F. M. Dostojevskij. Sentimentalen roman, ki vodi čitatelje skozi zanimive scene življenja. Knjiga je trdovezana......................... 60c Mehkovezana ................................ 40c BLED IN BRIKSEN, zanimiva zgodovinska povest iz 17. stoletja. Brošura z 96 strani.......... 45c BURKEŽ GOSPODA VITER- GA, zanimiva knjiga, spisal Tone Čemažar. Brošura z 142 strani ................................... CIRKUŠKI OTROK, spis. Bracket 228 broširana knjiga. Zanimiva povest iz življenja............ 75c ČETRTEK, spisal Chesterton. Detektivski roman zelo napetega značaja. Trdovezana s 193 stranmi ..........................................., 75c ČRTICE, spisal Fran Ksaver Meško, trdo vezana knjiga z 160 strani ..................................... 75c DESET DETEKTIVSKIH ZGODB, zelo zanimivo za vsakega. Broširana knjiga, 210 strani, stane ................................ 50c IZLET GOSPODA BROUČKA, zanimiva povest iz češkega življenja. BroSura 246 strani............ 80c KO SO HRASTI ŠUMELI. Zgodovinski roman, brošurana knjiga z 328 strani ............................$1.25 IZ MODERNEGA SVETA. Roman spisal F. S. Finigar, trdo vezana knjiga z 280 strtni._.........$1.60 IZGUBLJENI SVET. Roman spisal C. Doyle, brošura z 233 strani ........................................ IZSELJENCI, roman spisal Jo-han Bojer. Brošura z 410 strani $1.50 IZPOVED SOCIALISTA, brošura z 151 strani .......................... 60c - 50e JERNAČ ZMAGOVAČ IN MED PLAZOVI, dve povesti v eni knjigi, trdovezana 178 strani. Obe jako zanimive ................_..$1.00 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA, povest, ki jo ljudje zelo radi čita-jo vsled izredne zanimivosti. Povest je v dveh trdovezanih knjigah 1. in 2. del in staneta oba skupaj ....................................$1.50 JAROMIL, češka narodna pravljica za mladino ......................... 30c Katoličan brez katoliškega lista, je kakor vojak brez puške! za UŠI ZASTOPNIKI list "AMERIKANSKI SLOVENEC" in nesečnik "NOVI SVET", pri katerih naši naročniki vsak čas lahko poravnajo svojo naročnino. COLORADO'. Canon City, -r Ana Susman. Colorado Spring«. — M. Kip«cfe. Crested Butte, — Martin Težak. Denver. — G. Pnvlakovich. Leadville, — Math Jamrtik, Miss Mary Klun, John Želcznikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B.. J. Meglen ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fa j far. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, -— Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth. John Kramarich. No. Chicago, — Gabriel Drashlcr. Oglesby, — Frank Jerin. Ottawa, — Mrs. Kathcrine Bajuk. Pullman, — Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-gar. So. Chicago, Ant. Bnkse, C. Ger-mek, Mrs. Agnes Mahovlich. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Indianapolis, — Frank Urajnar. KANSAS: Franklin, — John Do^ravec. Frontenac, — Joseph Zorc, Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. -- Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J- Hribljan. Detroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac ill okolica, — Mark Badovinac. Calumet, — Jos. Sustarsich Iron Mountain, Mich. — Frank Richtarsich. Manistique, — Anton Krašovec. MINNESOTA: Aurora, -7 E. Stnolich. Biwabik, — Mrs. Mary Delak. Cliisholm, — Frank Laurich. . Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, -r- Johana Kastelic. Antoniji Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, -- Katarina Kochevar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, —- Mary Kolar. McKinley, — A. Heeler. New Duluth, — M. Spehar. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte in Wolkerville, — Mary Kot- ze, ®HIO: Barberton, — Frank mole. Bedford, — Frank Sivec. Bridgeport. — L. Hoe. Cleveland, Ohio. —' 2 Collinwood, St. Clair in okolico je Zastopnik Mr. John Prise!. .— Za Newburg in okolico Mr. J. Resnil Rev. J. J. Oman in Anna Gliha. Euclid in Ncttinghamn okolica, — Matilda Ropert. Conneaut, — Angela 'erus. Lorain, — Justina Psi-Girard, — John D0I6 Petersburg, Ohio. — l»ry Ohlin. PENNSYLVAlA: Aliquippa. — Ant. Hdch. Beadling, — Nikolai monich. Bessemer, Universal okolica, — [•"rank Kokal. Braddock. — Joseph esjak. Bridgeville, Presto, CiSy, Morgan, DEVIŠKA ZEMLJA V KRVI, spisal J. Grčar, 236 strani. Zelo zanimiva povest iz časov svetovne vojne ..............................'...$1.25 DUŠICA, spisala B. Orczy. Roman v treh delih, vsak del broširan zase in so tri knjige. Prva knjiga ima 286 str., druga 388 str. in tretja 427 strani. Cela povest vsebuje nad 1100 strani. Roman je vse skozi napet in ga čitatelj ne odloži preje, da ga do konca prečita. Vsi trije deli skupaj ...............................______$3.00 DVE SLIKI, spis. Ksaver Meško. Brošura 103 str. Zanimiva povest ................................................ ENA BOŽJIH CVETK, brošura 416 str. Zelo zanimiva in napeta povest o dekletu, ki žrtvuje vse za svojega očeta. Slika iz življenja, ki kaže, kaj premore dobra volja ..................................._..$1.00 FABIJOLA, po kardinalu Weise-manu. Brošura 222 strani. In-teresantna zgodovinska povest, zelo priporočljiva ........................ 45c 5'INŽGARJEVI ZBRANI SPISI, VII. zvezek, broširan in vsebuje 272 strani. Vrlo zanimive £•^«<5, novci« in pov*ottCC izpod spretnega Finžgarjevega peresa ..................................................... FURIJ, novela iz življenja mladenič*, ki vas popelje v zanimive slučaje. Trdovezana knjiga 100 strani ................................ Mehkovezana knjiga 239 strani GLADIATORJI, zgodovinski roman v dveh delih. Vsak del broširan v posebni knjigi. Prvi del vsebuje 308 str. in drugi 252 strani. Zanimiv roman iz rimskih časov in tedanje dobe. Prvi in drugi del skupaj......,.........$1.50 JUTRANJA ZVEZDA, spisal H. Haggard. Brošura 307 strani. Zelo napeta povest in po svoji zanimivosti priljubljena ......._...$1,00 JURČIČEVI ZBRANI SPISI, zanimive povesti črtice in novele iz domačega slovenskega življenja, ki ga je malo kdo zadel in naslikal, kakor ravno nepozabni Jurčič. Njegovih zbranih spisov je 10 zvezkov, vsak po...............$1.00 V vsakem zvezku so sledeče povesti: 1. zvezek: Narodne pravljice in pripovedke. — Spomini na deda. — Jurij Kozjak. — Jesenska noč med slovenskimi polhaji. — Domen. — Dva prijatelja. 2. zvezek: Jurij Kobila. — Tihotapec. 60c 7" Urban Smukova ženitev. — Klo- šterski žolnir. — Grad Rojinje. — Golida. 3. zvezek: Deseti brat. — Nemški val-per. zvezek: Cvet in sad. — Hči mestnega^ sodnika. — Kozlovska sodba v Višnji gori. — Dva brata. 5. zvezek: Sosedov sin. — Sin kmet-skega cesarja. — Med dvema stoloma. 6. zvezek: Doktor Zober. — Tugomer. 7. zvezek: Lep* Vida. — Lipe. — Pipa tobaka. — Moč in pravica. — V vojni krajini. — Pravda med bratoma. $1.50 8- zvezek: Ivan Erazem Tatenbah. — — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Sest parov klobas. — Pp^ tobaku smrdiš. — Zenitev iz nevo.ščljivosti. — Andreja Pajka Spomini starega Slovenca. 9. zvezek: Rokovnjači. — Kako je Ko-tarjev Peter pokoro delal," ko je krompir kradel. — Ponarejeni bankovci. 75c 75c GOZDARJEV SIN. X. zvezek Ljudske knjižnice. Brošura 56 itr. Spisal F. S. Finžgar. Zani- Beading in Sygan, — Mr Useničnik. miva povest iz slovenskega živ- GOSPODARICA SVETA, spis. Kari Fidgor. Brošura 192 strani. Avanturističen roman, poln napetih slučajev in zanimivosti, da čitatelj knjige ne odloži dokler jo ne prečita .................... 50c GORNJE MESTO, zanimiva povest iz Zagrebškega življenja, ba. Brošura z 317 strani............$1.50 Forest City. — Mrs. j™ Grnm. 2ity, — PavtNovosel. Bulger, — S. Jenko. Burgettstown, Pa. — fan Pintar. Cairnbrook, — Ange Satkovic. Farrell, Pa. — Anna Jnpcrt, Forest City. Homer City Houston. — Michael 'fišič. Johnstown, ConemaugFi okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, Pa. — Carl1* Rosman. Morgan, — M. DernH. Pittsburgh, — Jos. ljorich, Mrs. Mary Cadonič. . Steelton, — Dorotejalermeš, Ana Lopert. Strabane, Canonsburg okolica, — Anton Tomšič. Moon Run, — Jacoblraš!er. Olyphant, — Mary Zj-St. Marys, — M. AiirWam. Vandling, — Frank >car. WISCONSJ Kenosha, — Mrs. M Vi dm... Milwaukee, Wis. — MLucija Gregory Sheboygan, — John if' rie Prisiand, Johana Willard, — Frank ""ovshek in Ludvik Perušek. 35c 'ch in Ma- WYOMIN Kemmerer, Sublet, tnondville,— Frank Rosenstcin. Rock Springs, Wyo. Ursula IvieV MISSOUI Harviel, Neelyville, fj>r in Poplar Bluff, —John Breznik PO RAZNIH DfVAH. Fontana, Calif. — JoH«bic. San Francisco, Calif~ Cesar. Little Falls, — Am Enumclaw, Wash. Renton, Wash. Valley. Wash., Helper, Utah, - Mrs. K. urlan. Rili ter. — ^as Rihtar. Swan, lovec, A. ljenja GLAD, 53. zvezek Splošne knjiž-nja, ki slika socialne razmere, nice. Povest iz švedskega živlie- GUISEPPE GARIBALDI IN GOSPODAR NOČI, 4 zvezke obširen napet roman, skupaj 1092 str., 4 broširani zvezki......$2.00 GUISEPPO MUSOLINO, ali KRVNO MAŠČEVANJE, dolg napet roman, v osmih zvezkih, skupoj 2654 strani, vseli osem zvezkov ..........................................$5,50 GREHI PRINCA SARADINA, jako zanimiva detektivska zgodba. Brošura z 3J7 strani............$1.50 IVANA CANKARJA, ZBRANI SPISI. Prvi in drugi del, vsak del s trdovezanimi knjigi. Vsak del ima po 336 strani. Cankarjeve povesti so pritnane kot najbolje slovenske povea'i. Posamezni del stane $2.50, oba skupaj ................................'..$5.00 IZBRANI SPISI, DR. KREKA, 2. snopič. Njegovi članki in govori, ki kažejo njegovo veliko državniško sposobnost. Trdovezana knjiga ...........................$1.50 IZDAJAVEC, spisal F. V. Sle-menik. Vrlo interesantna zgodovinska povest iz turških časov, ki je zlasti priporočljiva, da bi jo čitala amcrjgko-sloven-ska mladina. Brošura 130 strani 50c 10. zvezek: Slovenski svetec in učitelj. — Veronika Deseniška. KMEČKI PUNT, A. Senoa. Povest, opisuje boje hrvat. naroda v 16. stoletju. V povest so vpleteni zanimivi slučaji iz živ- + ljenja hrvat. naroda. Brošura 464 strani ......................................$1.00 KNEZOVA KNJIŽNICA. 1. zvezek: Anton Knezova ustanova. Gospod Lisec. — Zenitev Fer-dulfa, vojvode. Brošura 195 str. $1.00 KRALJ ALKOHOL, J. London. Bošura 245 str. Poyest, ki slika gorje ki ga povzroča alkohol....$1.25 KRALJ GORA, Ed. About. Zelo napeta povest iz francoskega življenja. Brošura 255 strani....$1.00 KRIŠTOF DIMAC, J. London. Mehkovezana knjiga 404 str. A-meriška povest, zelo napeta in zanimiva polna pestrih scen raz-boritega življenja na divjem za-Padii .........................................._... $1.25 KRIŠTOFA ŠMIDA SPISI, — vsak zvezek po ............................ 65c 1. zvezek: Ljudcvit Hrastar. — Golob-ček. 7. zvezek: Jagnje. — Starček z gore. 8. zvezek: Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obltelj (družina). 13. zvezek: Sveti večer. 15. zvezek: Pavlina. 16. zvezek: Roparski grad. — Ptičje gnezdo. — Poškodovana »lika. — Tiskovna pomota. — Spominčica. — Diamantni prstan. 17. zvezek: Brata. — Različni sestri. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Aleiovec. Brošura blizu 500 strani. Alešovec je humorist in šaljivec, kakoršnega ni med Slovenci. Dva dela; vsak stane „•.._......... KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Sreknik. Brošura 282 strani. Interesanten roman iz življenja Krištofa Kolumba __________________ flOc 65c Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proato. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1819 West Cermak Road Chicago, Illinois — _ t lesu. Prednosti tega na novo odkritega zdravila so torej velike, seveda pa je potrebno, da ga da in dozira zdravnik, kajti drugače ga utegnejo ljudje s svojo ne-zmernostjo spraviti spet ob kre- ŠEST ŽRTEV KOLIZIJE STARI ALKIMISTI IMAJO POSNEMOVALCE PIPM FAR ZDRAVNIŠKIH Sveti Avguštin poroča o možu, ki se je lahko potty'kadar j« sam hotel. Ženske imajo vrat običajno nezagrnjen, a vendar imajo bolj redko vnetja v vratu nego moški. Železo je v rdečih krvnih telescih odkril Menghini 1. 1746. --o- KAKO RAVNAJ ČE V KOGA TREŠČI? 1. Skušaj uvesti umetno dihanje ; nadaljuj z njim, ddkloi ne pride ranjenec k sebi, či treba tudi eno uro in še več To delaj, dokler ne prispe zdravnik. 2. Ko je ranjenec pričel d i hati, spravi ga v posteljo! 3. Dvigni zgornji del njego vega telesa! 4. Ponesrečencu daj piti ka ve in vina, ako more požirati 5. Morebitne rane pokrij s krpami, namazanimi z vazeli nom ali s svežo slanino; n-ilca: ne odpiraj mehurjev, to je o peklin na koži! -o-- Beseda ni konj, vprajat svojega prijatelja, da bi se na rečil na "Am. Slovenca", p; tudi ni tako težavna reč. Po izkusi! DOSTAVEK. K ZAHVALI Sheboygan, Wis, V zahvali 25 letnice zakonske ga življenja Mr. in Mrs. Anto Casl, ki je bila priobčena zadn. teden v tem listu, so bila porn( toma izpuščena sledeča !mem Mr. in Mrs. F. Kaker, Mr*. Vn Kaker, Mr. m Mrs. -M, Vatovčili' T°aa (j 1 moramo, da ima najmo- p/ne3Še "razbijanje atomov" 8e Za Prav le ta namen, da bi le ^ razdolil v posamezne de- I ej', a s® nadomeste posamezni U'oni ter tako ustvari nova ; 0V- Tako se je na primer lordu ^therfordu, Villardu in Stam- bil.^ehu res posrečilo, da so do- 1 nekaj novega zlata. Vendar a novo narejenega zlata in'i ° nikdar več kakor nekaj v ,!8l'amov. Vse skupaj pa je j silne denarje, preden so S'i do fpV! mili črva rnnv Tfl stvar se torej doslej res še ni splačala. Pravijo, da pa so poskusi nekega Francoza Jollivet-Castelo-ta, ki je pred nekaj leti umrl, bili bolj zanimivi. Ta mož je bil pravi alkimist ter je bil celo predsednik njihovega društva. Več ko 40 let je tičal v svojem laboratoriju ter "kuhal in kuhal. Nazadnje pa je rekel: "Mislim, da imam v rokah ključ, kako bom kar tovarniško izdeloval ne le zlato, marveč tudi platino Jaz sem prekosil bombardiranje atomov. Medtem ko uradna kemija misli, da bo prišla na svoj cilj s tem, da bo bombardirala atome, sem jaz izbral narobe pot. Jaz atoma ne razdenem v njegove elektrone, marveč iz _ elektronov naredim nov atom." ^ Način, ki ga je iznašel Jolli- ( vet-Castelot, je ta, da zmeša ne- j, kaj malega kemično čistega srebra s činom in antimonom. Ta spojina se potem precej komplicirano kemično obdeluje, nakar pride na dan nekaj čistega zlata. Pa tudi to zlato je hudo pičlo. Znanost sama pa k vsem tem poskusom molči. Sam Jollivet-Castelot se je obrnil na pariško univerzo, potem na akademijo £ znanosti in na vse druge, naj t mu priznajo, da je njegov način c pridobivanja zlata pj-avi. Dejal , je: "Znanstveniki naj mi jasno f in odkrito povedo svoje mnenje y Ali sem se motil, ali pa se mi je ^ res posrečilo delati umetno ,zla- j to. Tretje možnosti ni!" Tako je }. govoril tudi svojim podporni- j kom in učencem. Toda znanstvene ustanove niso hotele reči ne j, bev ne mev. In med tem je Jolli- c vet-Castelot umrl ter vzel svojo skrivnost s seboj v grob. , Zlasti francosko ljudstvo, 1 kjer so ti poskusi med ljudmi 1 vzbudili mnogo zanimanja, je i prepričano, da nekaj mora že J biti na tem, sicer bi znanstveni- ' ki ne molčali. Tako ljudje še ] vedno upajo, da bo prišel nekdo, 1 ki bo kar na kupe začel delati 1 zlato. Pri tem pa pozabljajo: Ce "bi se to res kdaj posrečilo, bi s 1 tem bilo konec zlate veljave. --o--1 i Katoličani na angleškem ; ],., , a Angleškem se prav sedaj ' oliško šolstvo posebno bujno ®koro ne mine teden> da tol. časopisi poročali, da so ka-*ani tukaj ali tam ustanovili Pa h katoliško šolo. V kratkem tr. odo v Bradfordu ustanovili sol'i X'( ^rist°hi pa dve katoliški PoŠt !nske oblasti pa to delo angi^r.1" Vllet° podpirajo. Po me , 1 ®olski postavi prevza- %cškina 75% vseh Vadbenih %m Za šole' ^upan mesta Voj.u Je te dni v javnem go- priZad1Zrekel svoje simpatije za nih" .eva".1a katoliških vzgojna vei-l0d°V- Dejal je: "Mislim v veri r1 korist> ki 30 ima pouk starsJ er na veliko odgovornost ' Vei'i, ki Vzg°j° svojih otrok v jo. g j. J0 tudi sami izpoveduje- ličani6eeri sem' da so tudi kato" Zastopani v mestnem šol- i1 °dbbru." Plasti ■ Host V menitna je bila sloves-v , 0 So v občini Limehousc slav]j^nSkem Predmestju blago- Sl°vesnosH°VO kat0UŠk° ŠOl° kardinal se je udeležil sarr ' del 21 ,ladŠkof Hinsle^ Vet nalu na '1e biI tiste dni kardi' mi j, a cast okrašen z zastava ne bi*, CVetJem. Ni bilo hiše, k Hal !a °kl'ašena. Ko je kardi stavliP! 'lal v mesto, je bil u ' dje 1Da Ves cestni promet. Lju call in 'S° na ja^nih cestah kle goslov P"e',emali kardinalov bla svoje vj-r8tni žuPan je izrazi nai obki , veselje'da Je kardi bil niP nJeg'ovo mesto in j. obisk riT °bisk prvi kardinale Žvipa' ° kar Postal kardinal šem mJet dalje povedal: "V na i- Protesti ŽiVC kaioličaiii i ! '8ianti- vendar i« ____se glasiti, da med njimi nikdar ni ta bilo kakih verskih prepirov . . . Ijj V kratkem bo ena ulica našega sv mesta imenovana po mučeni- si škem angleškem škofu Johnu ot Fisher ju, ki ga je bil papež Pij d< XI. pred nekaj leti oklical za n; svetnika. V prihodnje pa bodo se tudi druge ulice našega mesta vi dobile imena po angleških mu- n; cenikih." d< Kardinal Hinsley se je v svo- m jem odgovoru zahvalil svetu k londonske grofije za vso podpo- p ro, ki jo je naklonil katoliški šoli. Kardinalu je dobro znano, da grofij ski svet goji odkritosrčne simpatije do katoličanov te gro- I fije ter da zaradi tega vse stori, da bi bila vzgoja mladine čim b boljša. s Deželna šolska oblast grofije _ Deven je pred kratkim imenovala katoliškega duhovnika za rav- ■ natelja mestne gimnazije. Tisti ; duhoTnik je že doslej bil član ■ šolskega odbora, in sicer oddel-. ka za ljudske šole. i Nepristranski list je pred i dnevi prinesel uvodni članek, v katerem veli: "Vzrok, zakaj so - rimsko katoliške cerkve tako i polne vernikov, je ta, da ima - rimsko katoliška cerkev trden - nauk . . . Večkrat sicer slišimo * obtožbo, češ, da rimsko katoliška - cerkev ne gre s časom naprej. - Na to obtožbo bi-lahko odgovo-1 rij, da je ta cerkev brezčasovna." Omeniti pa je treba, da je e med angleškim narodom katoli-v ška cerkev v veliki manjšini in l. da je protestantovska (angli-kanaka) cerkev na Angleškem a še dandanes državna cerkev. In - vendar ie med drugovernimi ZA NAŠE GOSPODINJE KAKO TOPLE NAJ BODO JEDI? Vprašanje, kako tople naj bodo jedi, ki jih zavživamo, je videti postranskega pomena, toda odgovor je velike važnosti za ,-taro in mlado. Ta odgovor se g-lasi: Ne pretople in ne prehladne. Srednja pot je najboljša pot. Posebno najmlajšim da-jajmo mleko in prvo dodatno hrano samo v toploti naravne telesne toplote. Dojenček sicer sam odklanja, kar mu je prevroče in kar napada njegove nežne sluznice. Vse živali in tudi domače živali zavračajo na isti način prevročo hrano. Samo človek misli, da lahko prezira zahteve svojih notranjih organov in da mu koristi, če pospravlja v mrazu čim bolj vroče, v vročini pa čim bolj mrzle jedi. Kazen ne izostane: težave v želodcu in na jetrih so potem pogosti učinek. Ohladitev- vročih jedi se da doseči, kakor znano, najhitreje s pihanjem. Toda to bi pomenilo preganjati hudiča z belcebubom, kajti to pihanje je netečno in prenaša lastne bolezenske kali v skledo drugega. Da-K je mlečna mešanica za dojenčka prevroča, se mati lahko hitro prepriča na ta način, da kane nekoliko kapljic te mešanice iz steklenice na svoje zapestje. Otrokovo jed poskusi tudi lahko z žlico: pa ne z otrokovo žlico. Šele potem, ko doseže jecl pravo, toplotno stopnjo, lahko prične otrok jesti. Da se jed preveč ne ohladi, postavimo skledico z jedjo za naše najmanjše v posodo z vročo vodo, za večje otroke, ki jedo sami, pa uporabljamo ogrevalni krožnik, ki ga lahko kupimo povsod. PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Parjen koštrun s krompirjem Ko si nakupila kolikor potrebuješ koštrunovega mesa, — od stegna ali pleč je najbolje, — ga dobro operi, podrgni s soljo, stolčeno čebulo in poprom ter deni parit na vročo mast.. Ko je meso kroginkrog nekoliko zaru-menelo, prilij malo juhe ali vode, priden i vršiček šetraja in par zrn kumne. Dobro pokrij in tako počasi pari. Ko je meso že precej mehko, prideni na precej velike kocke zrezanega krompirja ter še nekoliko 'časa pari, da bo tudi krompir mehak. Potem vzemi meso ven, zreži ga na koščke, zloži povrsti na krožnik, okrog pa naloži krompir. S soka poberi maščobo, prilij nekoliko juhe, nakar precedi na pečenko in daj' na mizo s solato, ali če j hočeš tudi samo. Bučna solata Olupi in zreži na kocke že do-rastlo pa zeleno bučo; deni kocke v vrelo slano vodo, kjer naj vro toliko časa, da so lepo prozorne. Zdaj jih odcedi in polij z mrzlo votlo, stresi jih na cedilo, kjer naj se ohlade. Zdaj jih deni v skledo, potresi z drobno zreza-nim peteršiljem, česnom in poprom, zabeli z oljem, prideni nekoliko kisa ter rahlo zmešaj in daj na mizo. • Koruzni žiičruki Umešaj 10 unč presnega masla, dve jajci, malo soli in 4 unče koruznega zdroba ter prideni pomalem žlico vode. Mešaj tako dolgo, da se napravi kepa, ki naj na hladu počiva dve uri. Medtem zavri -vodo, osoli jo in spusti vanjo za poizkušnjo z žlico malo pripravljenega testa, Kuhaj nekaj časa. Ako je žlič-nik rahel in naraste, skuhaj š( ostalo testo v obliki žličnikov ki jih z žlico previdno polagaš \ slan krop. Če je bil prvi žličnil-morda pretrd, primešaj testu š< za malenkost vode; ako je bi premehak, pa prav malo zdroba Kuhaj žličnike v odkriti posod j 12—15. minut. Potem odcedi ir prilij žličnikom tri kupice osla j enega vrelega mleka. Postavi i j ta medicinska raba aiKonoia sen( je čedalje bolj omejavala. Nado- k mešČali so alkohol z boljšimi pri- s pomočki in končno ga je moder- j, no antialkoholno gibanje skoraj g popolnoma izločilo iz medicin- z slce prakse. Tem bolj zanimivi d so potem novi poskusi, da bi ga postavili v zdravilni stroki spet na mesto, ki mu gre. Dunajčana Leo Breuer in 7 Franz O rod poročata n. pr. o ce-' li vrsti infekcioznih primerov z veliko vročino,i v katerih sta u-porabila alkohol deloma sam, de- | loma v zvezi z grozdnim sladkor- ,, jem in dosegla ž njim prav dobre uspehe. Prve poskuse sta izvršila pri porodniški mrzlici, po- [ tem še pri drugih boleznih, pri katerih so povzročitelji gnoje- , nja ali njih strupi prešli v krvni obtok, pri abscesih v pljučih, težkih pljučnicah po hripi, šenu, ; gnojitvi hrbteničnega mozga, - davici in gnijočih vnetjih na , a vratu. Mešance alkohola in ' v grozdnega sladkorja pa nist/a r dajala v obliki pijače, temveč s sta jo v čedalje večjih količinah 5 vbrizgavala naravnost v krvni obtok, da bi zadela povzročitelje , bolezni naravnost na mestu njih e yplivanja. Kajti alkohol je zelo , 0 dober desinfekcijski pripomo-ček, ki že v 5- ali 10-odstotni i koncentraciji zadržuje razvoj ] u bakterij. ] V teh težkih primerih so še i druge lastnosti alkohola učinkovale ugodno. Takšni bolniki običajno hudo shujšajo, k e r jedo zavoljo šibkega teka le malo. Alkohol pa ni samo živilo, ki ga organizem d posebno v vročičnem stanju hi-0 tro sežge in izkoristi kot grad-beno snov, temveč povečuje tudi 11 tek, ker spodbuja izločevanje 0 želodčnega soka in prebavo. S 0 tem, da odriva kri iz notranjega Žil. j a v kožno žil je, izboljšuje 0 krvni pritisk in uravnava krvno 0 razdelitev, kar je ugodno za krv-ni obtok in za srce. Tudi izloče-1' vanje tekočine po obistih se dvigne. Vsi ti učinki se pokaže-;0 jo kmalu po infekciji, kajti ka-'k kor nas pouči duh iz ust, se je x" alkohol že po 8 do 10 minutah enakomerno razdelil po vsem te->_________ li ~ 1 ]{ POSLUŠAJTE i- PAlUBEOrs TRA¥EL BUREAU- la Folklore Radio Program Every Sunday from 1 to 2T. M. Station WWAE — 1200 kilocycles Telefon v uradu: Telefon v rezidenci: Plaza 4610 Hyde Park 6410 RUDOLPH P. ZALETEL, i. D. ' SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG Urad v Hyde Park in Kenwood National Bank Bldg. Sobna štev. urada 516 1525 East 53rd Street, Chicago, IUinois Ordinira vsak dan od 1 do S popoldne in od 6 do 8 zvečer. Ob sredah in sobotah po dogovoru. "Dušica H ROMAM j Spisala B. Orc*y Prevedel Pauliu š? r j & 9 Par polglasnih povelj, vojaki so razja-hali in se peš postavili k svojim konjem. Narednik je prišel poročat. "Vse v redu državljan!" "Dobro. Določi dva vojaka in podna-rednika, naj pridejo sem, d?, denemo Angleža v železje ter ga zaklenemo v kapelo! Štirje možje in podnarednik prevzamejo stražo pri vratih kapele!" Narednik je dal vojakom potrebna naročila in nato zapovedal: "Naprej!" Četa je odkorakala s konji po cesti in skozi vrata v park. Zamolklo so udarjala številna kopita po mehkih tleh i» zamrla v gozdu. Margareti se je zdelo, da je šlo z njimi zadnje njeno upanje. Kruti Heron je dal svoja poslednja navodila in se bo vrnil v Crecy —. Percy, onemogel in najbrž brez zavesti, bo prebil noč v mrzli, vlažni kapeli, Armanda in njo pa bo vlekel Heron seboj v Crecy — v smrt. In ko bo sivo jutro posvetilo skozi drevje, bodo s Percyjem odpotovali v Pariz, pod guillotino,—njo in Armanda pa bodo postavili v crecyjski vojašnici pred puškine cevi —. Konec je prišel —. Ni bilo pomoči več. Iznajdljivost, pre-kanjenost, odpor, — vse skupaj ni nič več pomagalo. Skušala je ohraniti mir in hladno kri. Prav kakor bo tudi Percy miren in hladen —. Neizogibni konec je prišel, pa krvoločni nasprotnik bi se naj ne režal šiV v zadnjem trentuku obupu nesrečnih žrtev. Toda svojega moža je hotela še enkrat Videti. Zdelo se ji je, da bo laze gledala smrti v obraz, če bi le samo še enkrat mogla videti tiste njegove oči, ki so sijale v tolikem navdušenju, v toliki požrtvovalnosti, pa tudi v toliki ljubezni, — če bi mogla le samo še enkrat poljubiti usta, ki so se ji tako srečno smehljala v urah ljubezni —. Skušala je odpreti vrata. Pa vojak jih je držal od zunaj in robat glas ji je zapovedal, naj bo mirna. Pa vsaj skozi okno je smela gledati. Njene oči so bile že navajene na temo. Heronova kočija ni bila daleč. Cula je Heronov glas, še vedno pridušen in miren, čula je, kako so kleli ljudje. "Ujetnik je menda nezavesten!" je pravil eden. "Dvignite ga iz voza!" je zapovedal Heron. "Ti pa pojdi in odpri vrata v kapelo!" Margareta je videla, kako sta dva vojaka potegnila iz voza težko truplo ter ga opotekaje se nesla proti kapeli. Izginili so v temi. Cula je govoriti. "V nezavesti je!" "Pusti ga! Ne bo se genil!" "Zaklenimo!" ^ Vrata so se zaloputnila, ključ je zaškripal in Margareta je presunljivo kriknila. Z vso silo je butala ob vrata kočije. "Armand, Armand! Pojdi k njemu!" je vpila. Ves njen prisiljen mir, vse njeno prisiljeno samopremagovanje se je podrlo pod silnim navalom blazne groze in obupa. "Pustite me k njemu —! To je ko- nec —! Pustite me k njemu! Za božjo voljo vas prosim —!" "Zamašite ji usta!" se je Heron jezil. "Dajte jima železie na roke! Brž!" Pa medtem ko je Margareta zaman skušala priti k svojemu možu, je Armand že iztrgal vrata iz rok vojaku, ki je stal pri kočiji. Sunil ga je v stran in skočil proti kapeli. Vojaki, iznenadeni vsled nepričakovanega napada, niso čakali na Heronovo povelje. Skočili so za Armandom, eden je potegnil sabljo in zamahnil po njem. Pa za trenutek jim je še ušel. Obup mu je dajal divje moči, ni se brigal ga udarce, otresel se je napadalcev in planil k vratom kapelice. Zaman je iskal ključ. Tema je bila, ni ga videl. Silen udarec Heronove pesti ga je vrgel na kolena. Pa še tedaj se ni vdal. Obupno, krčevito se je držal za železni križ, vdelan v vrata, stresal je vrata, butal vanje z vso silo. Sablja ga je udarila po glavi, kri se mu je vlila po licu. Vsega tega se ni zavedal. Le eno je videl in čutil in skušal doseči z zadnjimi močmi, — k svojemu prijatelju je hotel, ki je ležal v kapeli, nezavesten, zapuščen, — morebiti že mrtev. "Prokleto!" se je kregal Heron tik ob njem, "ali nobeden ne more djati ob tla tega norca divjega —?" Težka pest je udarila Armanda po glavi. Zgrudil se je na tla. Krepke roke so ga prijele, odnesle v stran od vrat. In Margareta je morala gledati in poslušati divjo borbo. Pa mu ni mogla pomagati. Vojak ji je vklenil roke v železje, dva sta držala vrata. Ni mu mogla pomagati. Četudi bi bila življenje dala, da bi smela le še samo enkrat pogledati v Percyjeve oči —. Prinesli so Armanda, ga dvignili v voz ter položili na sedež. Stokal je. Vrata so se zaloputnila. "Ne pustite mi več ujetnikov iz voza, če vam je življenje drago!" je pravil Heron zunaj in srdito zaklel. Nato je bilo tiho. Polzadušene besede so prihaiale na njeno uho. "Ali se da ključ obrniti?" "Da, državljan!" "Je vse v redu?" ' "Da, državljan! — Ujetnik stoka!" "Naj le stoka!" "In prazna kočija, državljan —? Konje so odvedli." "Naj ostane na cesti! Chauvelin jo bo potreboval jutri zarana." "Armand," je šepetala Margareta, "si videl Percyja?" "Tema je," je ječal, "pa videl sem ga —. Pri vratih so ga položili na tla. Stokal je. O moj Bog —!" "Tiho tiho —! Ni več pomoči! Le umreti še moreva, kakor je živel on, pogumno, s smehljanjem na licu, s spominom nanj v srcu —!" "Eden tovarišev je ranjen, državljan!" je povedal vojak. (Dalje prih.) •ŠIRITE AMER. SLOVENCA" I I 1: i + ! PO DELU IN TRDDU STE POTREBNI ZABAVE H ZAPOMNITE 1. SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE: 3. Podpisani vodim Se več let dobro urejeno gdstilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrste vina, žganja in likerje. Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni *enci, ali pa ob hladnih večerih. Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. V moji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek). Se priporočam vsem! Martin Ivanšek Telefon Canal 9713 (SLOVENSKA GOSTILNA) 1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois * * * * * * * + * * * Columbia plošče r 25062- 25063- 25057—Slovenec sem, ' * Perice, moški kvartet ............................................75c 25059—Jaka na St. Claim, polka Clevelandski valček, inštr. trio............................75c 25060—Ziben šrit za ples Šuštar polka, harmonika......................................75c 25061—Žužemberk polka Zadnji poljub, valček, harmonika duet..............75c Povšter tanc Ribenška polka, harmonika in kitare................75c Ančka pojd plesat, valček Treplan za ples, harmonika in inštr...................75c 25064—Ribenška, I. del Ribenška, II. del, moški kvartet..........................75c 25072—Štajerska Moj prijatelj, polka, moški kvartet......................75c 25073—Zveličar se rodi Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran......75c 25074—Sokolska koračnica Kje je moja, harmonika in kitare........................75c 25075—Slovenske pesmi V slovo, ženski duet in klavir................................75c 25079—Danici Domače pesmi, ženski duet in klavir..................75c 25082—Bod' moja, bod' moja Nebeška ženitev, Anton Šubelj, bariton............75c 25083—Cez Savco v vas hodiš Sladki spomini, ženski duet in klavir...............- 75c 25084—Nočni čuvaj Pevec na note...........................................................75fc 25085—Cingel congel So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..............75c 25087-F—Tiha luna, moški kvartet, petje Rojakom, moški kvartet, petje........................75c 25089-F—Kje je moj mili dom, narodna Moja ljubca je ..narodna, Ant. šubelj--......75c 25090-F—Megla v jezeru, narodna Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj ....................75c 25091-F—pj pastirčeki, božji ljubljenci, Vsi verni kristjani, božična,' poje A. šubelj-75c 25095-F—Sladke vijolice, valček Double Eagle, koračnica, harmonike ............75c 25153—Pozdrav Gorenjski, Pozdrav Dolenjske, kvartet Jadrana..................75c 25157—Prepoved, Pod oknom, poj. A. Krnjev in G. Gostič............75c 25158—Spet ptičke pojo, Njega ni, pojeta L. Belle in Fr. Plut....................75c 25162—Ančica, . Ponočni pozdrav, poje tenorist Mr. L. Belle......75c 25163—En Šušter me je vprašav, Mornar, pojeti gdč. Udovich in Laushe..............75c 25165—Pri oknu deva je slonela, Spominek, duet, pojeta L. Belle in F. Plut........75c 25169—Ne bom se možila, Potepuh, valček, harmonika ............................75c 25093-F—Moja Francka, Mornar, pojete gdč. M. Udovich in J. Laushe--75c 25174—Planinec, Srcu, poje g. J. Germ................................................75c 25175—Spomin iz Ljubljane, valček, Večerna polka, igra izvrsten orkester................75c 25176—Slepec, Pa so fantje proti vasi šli, poj. Gostič-Pirnat • 75c 25178—Trije kovači, Sirota, poje tenor g. J. Germ................................75c 25179—Ta martla, Men vse eno je, duet, poj. gdč. Udovich in Lauše 75c 25182—Jaz sem gore sin, Da ne smem, si ukazala. Poje John Germ............75c 25183-F—Galop polka, Štajerska, polka, gra R. Daichman's ork.......75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebn znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, rUčunamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC Pisano poijm J. M. 1 rank 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Mišmaš. Grobo bi l'ekel da je godla. Enako cika na propagando. Nekdo je čital list (Prosvsto), bil nanj naročen, ali vsaj "lajkal" ga je, kakor pravi neka rdečkarica, ki seve tudi list lajka. Prvi "lajkovec" lista pa je videl, da je pisal list, da ni Boga, da je to lb humbug. Očividno mu j,e to odprlo oči, da n,e "lajka" več lista, in da zdaj dostojno govori o Bogu. Tako bo sodil vsak normalen in količkaj pošten človek. List, ki trdi, da ni Boga,, ni za človeka ki šie veruje na Boga. Ne tako rdečkarca, malo sramežljivo menda tudi tisti, ki je list "lajkal". Nič na tem, kdo sodi,, vsp odvisi le od tega, kako se sodi. Kako toraj? List je nedolžen, ves dober, imieniten, nič kriv, "saj papir je nedolžen, kriv pa je tisti, ki piše". In še en dokaz, da baje list ni kriv, ako piše, da je vera v Boga le humbuk, in ta dokaz je, da "dandanes večinoma vs'e naredijo na stroje,. in stroje jp pa itak Bog ustvaril, kajti sam je dejal, da so vse iznajdbe božja volja". Papir je nedolžen. Kakor se pač vzame ta "papir". Če hoče kdo na ta način list, ki tako piše, opravičiti z nedolžnim papirjem, ali s strojem, je to pač navaden mišmaš, godla pravimo, samo nikakor ni morda nedolžna godla. * Za življenje. Nekdo je prerokoval, ko ni bil prerok, niti ni hotel biti prerok. "Bolje je, da umrje en človek, kakor da pogine ves narod", tako je prerokoval veliki duhoven Anas. Smisel prerokovanja se je izvršil, dasi je prerok nameraval povedati nekaj drugega. Naletel sem na izjavo nekoga, ki se je izrazil, da je z dušo telom za neko jednoto. Za SNPJ. jednoto je šlo. "Sem prav ves za to jednoto", je rekel, "za njo bi dal tudi življenje". Dobro in lepo je, ako je kdo tako navdušen za kako jednoto, da bi dal za njo celo svoje življenje. Bil bi to pravi he-roizem, nezaslišano junaštvo. Ampak za SNPJ. je tako junaško navdušen. Kako, odkod, zakaj? Ali gre za zavarovalnino, za dobro gospodarstvo pri jed-nosti, za ugodne pogoje? Težko. Morda so še druge jednote, ki članom nudijo najmanj enake, ako ne še boljše ugodnosti. Ampak stavim, da bi bilo vsega navdušenja konec, ako bi kdo tega navdušenca vprašal, čemu ni navdušen za tisto vrlo dobro jednoto. Ni hotel povedati, pa je le povedal. Ne gre za ugodnosti in gospodarske in zava-rovalninske dobrine, gre pa za smer, ki res sega prav na in do življenja v malo drugem pomenu. Ako je smer jednote pri "življenju" pravilna, je materialistično naziranje na • pravem. Ako pa je smer zgrešena, je zgrešeno tudi materialistično naziranje o in pri življenju. Ta smer je pa za zdaj še,vrlo kritična, sporna. Nihče pa ne izgubi rad, preden ne mora izgubiti, in nihče ne prizna, da bi bila smer zgrešena, dokler se drži te smeri. Ko bi priznal, da je NASLOVI diplomatskih predstavništev Jugoslavije v Ameriki PoslaniStvo Jugoslavije Legation of Jugoslavia 1560 — 16th Street Washington, D. C. * Jugoslovanski Konzulati: Consulate General of Jugoslavia 745 Fifth Avenue, New York, N. Y. * Consulate General of Jugoslavia 840 N. Michigan Ave. (6th floor) Chicago, III. ta smer, v tem slučaju toraj materalistična smer, zgrešena, bi že zdaj izgubil. Izgubiti pa noče, in zato je vsaj še za zd$ za to smer tako navdušen, da bi dal zanjo tudi življenje. Govorijo o zavarovalnini itd. gre pa le za smer pri jednoti. Ničesar ne pove o smeri, pa pove o smeri. Tudi take navdušene izjave spadajo med vrlo zanimive pojave, psihologične P°" jave, pa jih ne bo dosti, ki bi te pojave tudi razumeli. Srca se odkrivajo, ko hočejo malo sramežljivo srca zakriti. * Naleti se. "Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor tujih videl ni dežel". Tako smo čitali tedaj, ko smo prJ" šli komaj par ur od doma. P°" zneje se je izpremenilo, tudi drugim se je. Iz Detroita v Chicago in Milwaukee sicer ni daleč, ampak na marsikaj se |e naleti, kakor piše Mrs. Antonia Ločniškar v "Prosveti". Naletela je n. pr. na poti na kočlji' vo vprašanje, če je kak Božali pa je vse skupaj le humbuk Zdi se, da je ona bolj pri ver1 na humbuk, saj stoji to v list"1 Kako tak list pohladi. Naletel« je tudi na "trkanje" in na m01' kakega roženvenca, ker "pote® ni več nazaj prišel in bo osta v nebesih do sodnega dne", kor je menil baje brat. Potoval" ka pa je v skrbeh po sodne® dnevu, ker poprašuje: "Kam b" šel potem?". Kakšne težave na potovanju! "Nazaj hoditi • To je šment, ko je slabo na sV®" tu, pa ni upa za kaj bolj šeg8' Ona ima pomoč. "Dejala sen1-kadar jaz umrjem, da hoče® biti sežgana, moj pepel pa naJ vej;er raznese, jaz ne ma?'a® "nazaj hoditi"". Presto. pomoč za kako 'nazajhojo'. ^ če bi bilo treba kam pa, gam iti?? Ali niso ljudje naj- manj precej čudni? Niti ne ■ob« zaupajo, pač pa ognju, * jih bo po ognju baje konec. grobu bi ta ali oni moral 6 "nazaj hoditi", ogenj bi to * bo požgal, pa zopet niti nekaj ne zaupajo, saj bi , gače ne govorili o tisti "naz<^ hoji", in je vsaj pisal celo Ad mič o neki "nazajhoj i", L moral sam g. Molek pokad1 to robo in jo razglasiti za P® tegavščino. Le korajžo, faIlt^ mene j'3 samega strah, ^a je naletela potujoča Mrs. niškar na duhovne, "ki bi 111 gli pr'omagati svojo naravo. P so (k vsi sreči) sami odg0*™ ni za svoje grehe", in ona ovn°c' zopet morda ogenj za P ako bi bilo nekaj tako g1' robe, in celo na Marijno oz nenje nanese tako potovan.le malo bi to le utegnilo ti, pa je zopet pomoč kar rokah, ne pomoč ognja,pac p" t nekaka pomoč iz "Prosve^' da "je vse drugo le pravlJ1 ^ sad domišljije, fantazija'* bo treba iti nazaj. USODEPOLEN OBJEM . se ' ■■■■■ pc pr/merila v Napoliju P1., jj vtari.11 Nenavadna nesreča /merila ljubljanju 16 letni Genraro in njenemu Armandu Silvestriju. O^* slonela pri oknu in jje-vrvenje množice na ulic'-nadoma se je zahotelo de ^ fantovega poljuba. Objs ^ je tako viharno, da sta P1' $ cba izgubila ravnotežje ^ padla skozi okno na uHc°' eSttl rija je obležala 11 a .. tf' mrtva, ženin pa je (1°bi fl' »varne poškodbe. N-?^1"^ zakrivila samo Marija, "^jjf tudi svojevrstna konstrj1 ^ oken v Napoliju, ki P°, za človeka, če se pre«'0 skloni, lahko usodna. -o-- „ K" Katoliška družina toliškega časopisja, )e varuha proti laži-ti»ku'