ftfB^RftJI ▼
Leto XIV., štev. 96
Ljubljana, sreda 26. aprila 1933
Cena t- Dir
opii«.vuii.LVO. ujuDijaua, ^ii&tjjeva ulica 6. — Telefon št. «122, 3123, 31*4, 312ft, 3126.
Inseratrd oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 8. — Tei. «492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon it. 2465.
Pouružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190.
Računi pn poet. ček., zavodih: LJubljana St. 11 842, Praga čislo 78.180, Wien 9t. 105 241.
Madžarsko oboroževanje
Da je teritorialna revizija mirovnih pogodb alfa in ornega madžarske zunanje politike, je znana, stara stvar. Ofi-cielno sicer madžarski državniki zatrjujejo svojo miroljubnost in še nedavno je ministrski predsednik Gombos v finančnem odseku madžarskega parlamenta zagotavljal, da nikdo ne misli na možnost vojne, ki da je za današnjo generacijo nemogoča. Toda dejanja govore drugače m že natančnejši pogled na militaristično vzgojo mladine, na ilegalne bojne organizacije, na imperialistično propagando doma in v inozemstvu daje povsem drugačno sliko. Zgodovina madžarske politike od prevrata naprej kaže mrzlično stremljenje obnovitve nekdanjega madžarskega »globusa«, pa naj si bo s kakršnimikoli sredstvi Tudi « sredstvi oborožene sile.
Kljub gospodarski bedi M izmotava madžarskega malega človeka bolj nego katerikoli evropski narod, kljub ueugodnim državnim financam — letošnji proračun izkazuje okoli 150 milijonov pengov deficita — troši madžarska vlada težke milijone za ilegalno tajno oboroževanje.
Ni se še pozabila hirtenberška afera in komaj se je z naravnost presenetljivo šorokogrudnostjo Londona in Pariza likvidirala ta eklatantna kršitev mirovnih pogodb, in že se je pojavil nov slučaj, ki dokazuje, da mednarodna popustljivost napram madžarskemu imperializmu ni rodila dobrih sadov. Res je glavno težo odgovornosti za hirtenber-šlto tihotapstvo orožja morala nositi Avstrija m se ie Madžarski posrečilo, da se je skrila za oficielne dematitije in :-e otresla krivde, delajoč se nevedno. Toda že takrat je moral vsakdo, kdor je imel zdrave oči, videti, da sede glavni krivci v Budimpešti in pa v taboru fašističnih protektorjev madžarskega nasilnega revizio-nrzma.
Ako pa je bilo treba za to še posebnega dokaza, ga je prispevala Madžarska v najnovejšem času. Kljub afirma,-ciji pravnega stališča Društva narodov, kateremu s*t.a dala Pariz in London poseben poudarek, se je tajno oboroževa-5.je v Madžarski nadaljevalo brez vseh pomislekom in tudi italijanske tovarne orcžia se po mednarodnih protestih ni-pc dale motiti v svojih kupčijah, ne da bi rimska vlada smatrala za potrebno izreči svo.i veto.
Ugledni bukareški list i>Unrverstrl« je minile dni razkril nove dobave orožja iz Italije, ki so se to pot izognile preveč ekepooirane poti po avstrijskem ozemlju in si izbrale ovinek preko Ornega morja. V Varno in Burgas so dospele na ladjah velike množine pušk. strojnic in m uniči je. ki so bile določene za Madžarsko. Orožje in strelivo se je tajno izto-vorilo, pkrilo v žito in zelenjavo hi se i»e začelo transr>ortirati po Dunavu na Madžarsko. Tihotapstvo je bilo zelo fkrbno organizirano in madžarski vladni in vojaški krogi so bili očividtio uver-jeni, da bo to novo izigravanje mirovnih ■nogo-dh ostalo prikrito Sai men ia niti bolgarski uradi niso ničesar v.^deli o tajnem transportu orožja v bolgarskem območja. Dobavil se je doslej šele manj-
del orožja in municije, glavna pošilja-iev je še- na potu, in to so tanki in oklop-ni avtomobili. Rumunski tisk ugotavlja, da je madžarska vlada skrbno pripravila tudi to nadaljnjo dobavo. Dunavski komisiji, ki vrši kontrolo nad dunavsko plovbo, se je naznanilo, da dospe za Madžarsko večja množina plinovega premega iz Male Azije. V resnici je tudi odpotovala posebna komisija budimpe-štanske plinarne v Turčijo, da premog prevzame in uredi odpremo; toda s to delegacijo so odpotovali tudi zastopniki vojnega ministrstva in madžarskih državnih železnic. Res je potem dospela velika množina premoga v bolgarsko dunav?ko pristanišče Svištcv, v tem premogu pa so imeli na dunavsdrih ladjah skrite sestavine dele tankov in cele oklopne avtomobile, ki so bili spravljeni v velikih zabojih in iz Varne transport rani po kopnem do Svištova.
Razume se, da so odkritja mmunske-ga tiska zbudila veliko pozornost tudi v inozemski javnosti, zlasti v francoskem časopisju. »Populair« je z ogorčenjem konstatiral to ponovno kršenje mirovnih pogodb in zahteval, da stori Društvo narodov takoj potrebne korake za razjasnitev slučaja ter da uvede proti krivcem predpisano postopanje. Tudi ».Journal* in drugo francosko časopisje se peča z zadevo in ne dvomi, da »o informacije »Universula« povsem to^ne, saj popolnoma odgovarjajo dosedanjemu madžarskemu postopanja. Seveda je treba počakati še uradnih podatkov in zato poziva francoski tisk vlade Francije in njenih zaveznikov, da oo svojih diplomatskih zastopnikih takoj uvedejo nujno preiskavo in predložijo njihova poročila Društvu narodov.
Ako se bo to ponovno eklatantno kršenje pogodb tudi službeno dognalo, o čemer po dosedanjih izkušnjah nač ni dvomiti, bodo postavljene signatarne
i^aroCmna znasii	■■*■ <->ui —>.—
Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica & Telefon ŠL 2122, 3123, 3124. 3126, 3120, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440.
Celje. Strossmajrerjeva ul. 1. Tel. 6S.
Rokopisi se ne vračajo. — oglasi po tartfu.
Mala antanta ne priznava nikogar nad teboj
Velik ekspoze ministra dr. Beneša v praškem parlamentu — Obračun z imperialisti in revizionisti - Italija bo morala spremeniti svojo politiko - Velika bodočnost
Male antante - Zbližanje s Poljsko
praga, 25. aprila d. Danes popoldne je
imel zunanji minister dr. Beneš v plenumu poslanske zbornice obširen ekspoee o sedanjem zunanje političnem položaju. Za ekapeee je vladalo veliko zanimanje in so bile tudi vse 'ože in galerije prenapolnjene. V parlamentarnih krogih se je ob tej priliki opozarjajo, da imajo po sklepu pakta Male antante vse službene izjave zunanjih ministrov značaj skupne izjave Male antante.
V prvih dveh delili svojega, skoro triurnega ekspozeja je dr. Beneš očrtal zgodo. vinski razvoj mednarodnih odnošajev od sklepa miru dalje. Izjavil je med drugim, da razume, zakaj je Italija opustila politiko, ki jo je vodila poprej ob strani zaveznikov in na mirovni konferenci. To je logična posledica fašistične revolucije. Fašizem sicer ne želi vojne, vendar je pa ne odklanja in smatra, da se je ne more odpraviti. Fašizem tudi ni mnenja, da je tre_ ba vojno s kulturnega in moraličnega stališča zavreči Kriterij za upravičenost vojne predstavlja za fašizem izkliučno le nacionalni interes Italije.
Nato je dr. Beneš obrazložil vsebino pakta o direktoriju četvorice ter je ugotovil, da vsebuje ta pakt načela italijanske po. iitike, kakršna so bdla proglašena v zadnjih 10 letih. Gre za izvedbo revizije mirovnih pogodb z novim ravnotežjem v srednji Evropi, in sicer z oslabitvijo Male antante ln Poljska.
Bodočnost Mate antante
Nato je Bene£ nadaljeval:
>Boj ze zedinjenje Poljakov, čehoslo. vakov, Rumunov m Jugosiovenov v novi povojni Evropi mora oiti za vsako ceno dobojevan, in katerakoli velesila bi se postavila proti temu razvoju, bi povzročila novo evropsko konflagracijo. Poljska in države Male antante so najlepši primer tvo-reče se nove Evrope. Na mesto stare habsburške monarhije je zrasel nov politični čini tel j, čigar politična, gospodarska in kulturna sila se ne bo dala več dolgo orna. iovaževati. Gre tu za veliko ozemlje z velikanskimi racovojnimi možnostmi, z velikim prirodnian bogastvoma in a skoro 50 milijoni prebivalcev. To ozemlje, ki ima važno zemljepisno lego. se stika s prijatelj, sko Poljsko. 3 katero nobena izmed držav Male antante nima nikaikega spora. Zato se nadejamo, da bo mogoče navessati z njo Se tesnejSe soceiovanje nego je današnje. Ne spuščam se v kombinacije, moram pa reči, da se zunanja politika ne dola od dne do dne, od leta do leta, marveč za cela desetletja naprej Pri tem pa se moramo spomniti, da bo Imela Češkoslovaška če® 30 do 40 let najmanj 20 milijonov prebivalcev; v Isti dobi bo Rusmmska dosegla 24 milijonov, Jugoslavija pa tudfi 20 milijonov prebivalcev. To ne bodo več majtone države in to pomeni za nas, da bo te naše zgodovine in iz j\8šPu političnih računov izginila beseda o probkrmn malega naroda in da bo rt rab za našo bodočnost končnoveljavno *ginil spričo gotovosti in trdnosti rafie na_ rodne ln državne zgradbe. Ml srno mladi narodi in ako se ▼ drugih vprašanjih ne strinjam vselej z nazori ministrskega predsednika Mussolini ja v tem sva edina: Tako Mala antanta kakor Italija lahko gledata v svet s trdno nado in utverjenostjo: Tu*® mi smo nrfadi ln polni razvojnih srfl !n imamo pri tem Se to ugodnost da imamo dovolj ozemlja, neizrabljene možnosti razvoja, mnogo pri rodnih bogastev ter biološko tn razumsko nenavadno sposobno ljudstvo želeli bi »f, da bi v to družbo veliki nad skorc mogli prišteti tudi da_ našnjo Madžf»vsko
»Peta velesila«
Ne zahtevamo in nismo zahtevali mesta velesile v evropski politiki. Tak položaj si vsaka velika država ali zveza držav izsili 9 »vojo politiko, svojo važnost jo, močjo, bogastvom in kulturno silo, nikakor pa ne z deklaracijami m diplomatskimi akti. Zavedamo se svoje sile in svojih nedo-statkov. spoznavamo pa popolnoma, da imajo velesile v evropski politiki večje dolžnosti, večje odgovornosti in s tem tudi več vpliva in močnejši položaj. Ako je pa svetovni tisk s^ntano govoril »o peti velesili« po podpisu dogovora Male antante. je v tem izražena enostavno velika resnica: države Male antante kot celota predstavljajo razsežno skupino, ogromno po prebivalstvu in ozemliu. in te tri države »o z vidika mednarodnem Drava enakopravni činitelii z vsako državo hi tudi z vsako velesilo. Zato ne nri-znavaio in ne poznajo nad seboi nobene druge avtoritete razen Društva narodov, dokler bo to postopalo strogo po duhu m po postopku svojega današnjega statuta, na katerega je poleg drugih držav pris>tala tudi Mala antanta.
le mirovnih pogodb pred nujno potrebo, da z odločnimi ukrepi napravijo nepretrganemu zlorabljanju mednarodnega zaupanja od strani Madžarske resničen konec. Društvo narodov ne bo smelo omalovaževati stalnega vznemirjenja, ki ga povzroča Budimpešta s svojo politiko v Srednji Evropi, ako ne bo hoteio popolnoma izgubiti svoje avtoritete. Države Male antante bodo gotovo s svoje strani storile vse, da se zadeva točno ugotovi in da se za vedno onemogoči nevarnost, katero predstavlja madžarski pohlep po tuji zemlji z? mir in red v Evropi.
Mata antanta ki Italija
Od 1 1921. do 1925. so s« stiki Male antante z Italijo razvijali normalno in prijateljsko. Od 1 1936. pa se je italijanska politika začela nagibati k revizionizmu ter ga proglasila za doktrino »voie mednarodne politike. Čez dve ' -ti p« je celo ofici-dno na glasila, da njeno revizionistično »tremlienie meri na »-"žave Male antante. Med Češkoslovaško in Ruimmiio na eni i« Italijo na drugi »tram »o bili odnošaii art-cer stalno dobri, toda odnošaji do Jugoslavije so se vedno poslabševali. Jugoslavija si je sicer želela izboljšanja, toda njeni napori niso dosegli uspeha. Razen t*-ga so se poslednja leta poostrili napadi italijanskega tiska na Jugoslavijo. Iz Italije so se širile vesti o skorajšnjem razpadu Jugoslavije in pojavili so se celo načrti za odcepitev Hrvatov ir. Slovencev od Jugoslavije m za ustanovitev Avstro-Ogrske, ki nai bi sestajala iz Madžarske. Avstrije in Hrvatske pod habsburško dinastijo. Ti načrti so imeli namen razbiti koncepcijo Male antante v srednji Evropi ter pahniti njo in Balkan ponovno v naročje popolni desorganizaciji.
Kljub temu gledam optimistično na razvoj odnošajev Italije do Male antante. kai-ti verujem v realistični politični smisel Italije. Čeprav se danes na vso moč bori proti Mali antanti in podvzema razne akcije na Madžarskem, v Avstriji in na Balkanu, vendar že danes dobro razume položaj ter ve. da Mala amanta svoje razvojne linij« ne more izpremeniti m je tudi ne bo izpremenila, ker zasleduje samo »voie opravičen« interese s polnim mirom in njenega pota nihče ne more zadržati. Mala antanta pa « tudi zaveda, da se njeni interesi pri dobri volji Italije dado uravnovesiti z interesi Italije. Morda tudi ne bo treba dolgo čakati na poskus za def i niti vno poravnavo vseh sporov m za trajno prijateljsko sodelovanje Italije, Francije in Male antante v organizaciji nov« Evrope.
Nemčija hi Rusija
Kakor v ifrdfrjd. teko todi ▼ Nemčiji doiga leta niso pnaivLV.o razumesvaJS pofian-atva Matle aotante. Tudi tu so viideAi v nji samo Suva-rja mirovnih pogodb ki ov ro nemške ekspanzije s srednjo Evropo. Največ strahu pa so v Nemčij- imeM, ker so videli v Mali amtantti orodje francoske politik«, ne tol ko za pospeševani! e njene hegemonije v Srednji Evropi, kakor za tvorbo nove .polit'črne konftelaoije, ki bi obsegala tudii Avstrijo in s tem za nedogleden čas ane>mogoči4a prklopi.tev Avstrije k Nemčiji. Temu nasproti je v Nemčir mnogo polittičniih 5in*teJijc»v, ki smrartrajo koncepcijo Maile amtamte za pravilno in razumejo možnost zelo dobrih s»t~ikov med Malo antanto in Nemčijo v bodočnosti. Priklopiter Avstrije k Nemčilfi ni vprašanje, ki se tiče samo ČoScoglovaSke, to je vprašanje predvsem some Avstrije, nato pa tudii vprašanje vse Evrope.
Enake želje za ustvarjenje dobrih stikov ima Mala antanta tudj napram sovjetski Rusijj in sodim, da bo tudi z njo prišlo do popolnoma normalnih odnošajev. Mala antanta si iskreno žel5, da bi se to zgodilo čim preje in bo v tem pravcu lojalno delovala.
Direktori] štirih
Države Male amtane smatrajo predlog za direktorij četvorice r italijanskem besedilu za ve'iik koraik nazaj v razvoju povojne Evrope. Zato sipi oh ne verujejo, ck bi se dal uresničiti in de bi v tej obliki bil lahko ■resnično orodne mi.ru. Nasprotno razumevajo pod tem predlogom samo poskus za povratek v predvojne dobe, za poskus onemogočiti prirodmii m.zvo(j novim srednjeevropskem dnža>vam. Ma>'ii antarofci in Poljski. Smatrajo ga pe tudi kot poskus, ki naj b: Društvu narodov vzel bistveni del njegove kcmpetence.
Revizija mirovnih pogodb
V nadaljnjih izvajanjih se je minister dotaknil vprašanja revizije. Nade, ki so nastale v nek'ter ih državah glede pakta o direktoriju četvorice, se ne bodo in se ne morejo izpolniti. Pri tem se misli zlasti na meje Poljske in na meje Male antante proti Madžarski. Države Male antante si ne bodo dale dopast', da bi druge države ne glede na to, pa čeprav velesile, odločale o njenem ozemlju. Dr. Beneš je izjavil 6iru Simonu, da mora vsakdo, ki bi hotel izsiliti iz-premembo češkoslovaških mej. 6am priti po ta ozemlja. Češkoslovaška vztraja pri svojih mejah, ker jih smatra v današnjih razmerah kot pravične. Nobena izprememba ne bi odstranila event,ialne pomanjkljivosti in nezadovoljnosti, temveč bi jih samo prenesla v druge tabore, tako da bi borba trajala dalje. Izprememba meja bi bila le mogoča z direktnim sporazumom med udeleženimi državami, eventualno z uporabo člena 19. pakta o Društvu narodov. Češkoslovaška zastopa v vorašanu revizije načelo direktnega sporazuma s sosedi. Ako bi bila mogoča kaka majhna izprememba. se more ta izvršiti le pod naslednjimi pogoji: Izprememba 9e ne more izvršiti z zunanj"ini prit skom. temveč mora iti le za nros^ovo-lien dosrovor na podlagi uptavnesa prava dotične države. Dalje more priti do takega dogovora samo v atmosferi mirnega sodelovanja brez terorja ali pritiska. Končno pridejo ▼ poštev samo enakovredne kompenzacije. tako da bi se očuvali interesi obeh delov.
Italiia podcenjuje sile, proti katerim se postavlja. Ona pozablja, da imamo pravico
sklicevati se ravno tako za našo ekspanzijo, na našo mladost in na našo pravico za bo dočnost, kakor Italija sama- Edina rešitev vprašanj, na katera misli Italija, je pot oci" krito6rčnega sodelovanja, lojalnega direktnega sporazjma in odkrite izmenjave misli veeh interesiranih držav, ne glede na to, ali so male ali velike države.
Razmerje do Potiske
Cb konca svojega ekspozeja se je minister Beneš dotaknil tndi dnugih aktualnih vprašanj specialno češke zunanje politike. O odnošajih z Nemčijo je dejal, da so še vedno dobri, vendar da Je težko biti r sosedstvu države, ki m nahaja r revolucij-
skem vretjn. VendaT upa, da ne bo priSlo do nikakih sporov in težav. To velja todi za primer nekaterih izprememb v Avstriji. Naši odnošaji do Poljske se razvijajo čim-dalje ugodneje. Zadnji dogodki v mednarodni politiki so seveda izzvali isti učinek v Poljski kakor v državah Male antante in »o avtomatski mnogo doprinesli k vzajemne®*« zibližanju. Poljska, ki je po pravici ponosna na svojo narodno tradicijo m na svoje zgodovinsko poslanstvo, je v pogledu revizije še občutljivejša n<-go države Male antante. Ker je direktorij četvorice meril naravnost na poljske mej;, je tudi Poljska seveda zavzela od-ločno odklonilno stališče v te^J zadevi.
Dež, sneg, mraz poplave
Neirgodna vremenska poročila rz vseh krajev države — Ponekod Je zapadlo pol metra snega — Reke nevarno naraščajo
Beograd, 25. aprila, p. Po vesteh, ki prihajajo iz vseh delov države, so divjale v poslednjih dneh zlasti v centralnih pokra->sah velike nevihte. Od povsod poročajo o neprestanih nalivih in o snegu, ki je po nekod zapadel do 50 cm visoko. V nekaterih predelih dežuje ž« neprestano od preteklega četrtka. Posebno mnogo je bilo dežja v krajih ob dolnjem teku Save, ob Dunavu in v severni Srbiji. Vse reke so silno narastle. Po nekod so že prestopile bregove in poplavile sosednje kraje.
Zlasti okrog Bagrdana, Palanke, Mlade-novca in Resnika 9e poplave uro za uro večajo Vsa polja so pod vodo.
Slično kakor v severni Srbiji je bilo vreme tudi v Bosni, kjer deževje prav tako Se vedno traja. Z gora derejo silne količine vode v Drino, Bosno in Vrbas, ki so zelo narastle, a obenem povzročile tudi močan porast vode v Savi. Sava je dosegla
že 5 m nad normak>. Kakor poročajo, manjka le še pol drugi meter, pa bo voda prestopili bregove m se razlila po v*ej okolici. Pri izlivu Save v Dunav ie roda sedaj 3 metre nad norma i o. Velika nevarnost poplav grozi tudi krajem ob šavi in Drini. Zlasti oh Drini bi bila katastrofa toliko hujša, ker je poplava žo Lani ljudem prizadejala mnogo škode.
Povsod so pričele naglo padati tudi temperature. V Zagorju in Gorskem kotaru jo zapadlo silno mnogo snega. V Delnicah jo dosegel že višino po-l metra. V Gorskem kotaru .ie bil oviran celo železniški promet na progi med Bakrom in Skrije vi m. V nekaterih krajih je temperatura p?dl-a mu'*-po pod ničlo. S^eg je zapadel tudi v Sar»-džaku in centralnih delih Bosne. V Sarajevu in Fievlj-u s-neži že tri dni. Tlk$i r Caribrodu je padlo mnogo pneg?.
V Washingtonu molče
O razgovorih objavljajo le izjave in komumkeje, ki ničesar ne povedo — Sporazumi Se niso doseženi nakaki
Washington, ?5. aprila d. Ameriški tisk Je vest o anglcško-francoskem sporazaitnu glede stabilizacije angleškega funta in ameriškega dolai-ja sprejel zelo skeptično. Listi so mnenja, da bo Anglija še nadalje skušala ohraniti svojo vnkito na čim nižjem kurzu. Dejansko je včeraj tudi ameriški zunanji minister Gordon Hnll pri svojem običajnem dnevnem sprejemu ameriških novinarjev izjavil, da za enkrat še ne more biti govora o ka.kih francosko-ame-riških ali angleško-ameriških sporazumih glede valute.
Angleški krogi ipa izražajo r tem pogledu nekoliko drugačno mnenje. G-lede stabilizacije valut sodijo, da bo morala o tem končno sklepati svetovna gospodarska konferenca. Ven'"ar pa menijo, da bi bilo delo te konference silno olajšano, če bi prišlo prej do sporazuma med zastopniki glavnih sil, zlasti med Ameriko, Anglijo in Francijo glede bodočega razmerja med njihovimi valutami.
Razgovori ro->d Maodonaldom. Herriotcra in Ro o se vel to m pa se niso nanašali na vprašanja, ki so izključno gospodarskega značaja. Zlasti na svojem sinočnjssm sestanku so se državniki razgovarjiiJi v prvi vrsti o vprašanji! razorožitve. Nekateri listi r senzacionalni obliki p<vročafl«\ da jo Macdonald opozoril Roosevelta na vprašanje poljskega koridorja in izrazil mnenje, da bi tu bi1 j treba iti Nemčiji na roko in ji tako omogočiti, da bi v ženevi lahko pristala na razorožitev brez prevelikih konce sij. Rooseve'i.u je na tem, da se kakorkoli efektno zaključijo razorožitvena- pogajanja v Ženevi, ker bi mu to v izredni men služilo za pomirjenje ameriške javnosti, ki s skepso zre na gospodarska podajanja v Washingtonu.
Posvetovanja zastopnikov Male antante
Vzporedno z razgovori med Rooseveltom, Macdonaldom in Herriotom so se včeraj sestali tudi tukajšnji zastopniki držav Male antante in Poljske. Kakor poročalo listi, se bodo sedaj sestajali vsak dan. Poljski poslanik Patek bo kot zastopnik bloka srednje-evropskih agiarnih držav predložil ameriškemu zunanjemu ministrstvu obširno utemeljeno spomenico. O njeni vsebini se za enkrat še ničesar ne t* Verjetno pa je, da bo spomenica vsebovala zabteve srednje-evropskih držav glede garancij, za prodajo njihovih agrarnih pr*> duktov na inozemskih tržiščih
Vojni dolgovi na dnevnem redu
Wa*hington, 25. aprila. AA. Herric-t je imel danes najprej daljši razgovor z Rooseveltom nato pa se je sestal z ameriškimi strokovnjaki in z njimi proučil gospodarska in politična vprašanja, zlasti vprašanja vojnih dolgov in razorožitve.
Danes dcpoldne je tudi Macdonald spravil v ospred e razg ;vorov vprašanje vojnih dolgov To vprašanje ostane na dnevnem redu do njegovega jutrišnjega odhoda iz NVashingtona.
Dopoldne je Macdonald konferiral s se-nitTjem R.:h:nsonom, šefom demokratske večine, in mu pojasnil, zakaj Velika B-ita-nija nc more več prenišati bremen vojnih 1 dolgov. Načeto je tudi vprašanje morato-
rija obroka ki zapade 15. junija t. L; moratorij naj bi vel'al dotlej, dokler se na doseže pozitiven rezultat svetovne gospodarske konference.
Rešitev za Ženevo?
Vaehington. 25. aprila. AA. Herr ot je izjavil po prvem sestanku z Rooseveltom v Beli hiši. ki ie trajal od 9. do polnoči. Ja ja zadovoljen s svojimi prvimi razgovori.
>Newyork Tirnem smatra, da je Ro®»"*-velt našel rešitev razorožitvene konference, ki jo ba sprejel tak« predsednik angleške vlade Macdonald. kakor zastopnik Francije Herriot.
V Rima in Serlinn so vznevoljeni
Kakor poročajo iz Rima in iz Berlina, a« tamkajšnji politični krogi sel0 razočarani spričo dosedanjega razpleta washingtr.n-skih razgovorov. V Rimu so Roosevelta zamerili, ker ni povabil Italije k razgovoru istočasno kakor Anglijo in Francijo in kor ameriška vlada >še v°dno ni uvidela, dn je kruta stvarnost razblinila staro iluzijo o rešilni misiji, ki naj pripade zapadli! kontinentalni demokraciji.<
Še večje je bilo razočaranje spričo vesti, da bi se v danem primeru opustil prvotni načrt o gospodarskem sporazumu štirih velesil in omejil l« na Angli.io, Ameriko ln Francijo.
Pa tudi v Nemčiji je nastalo veliko razou čaranje, ker politični krogi sploh niso pričakovali, da bi moglo priti v Washingtonu do kakega razpravljanja tudi o razorožit-vene-m problemu.
Vztrajajo pri zlati valuti
Pariz, 25. aprila. A A. Ministrski svet je 6triktno potrdil sklep svoje prejšnje seje, da ee francoska vlada ne odreče zlatemu standardu in da si bo prizadevala, da tudi druge države stabilizirajo svoj denar.
Bern, 25. aprila. A A. Zvezni svet je sklenil, da ostane Švica pri zlati podlagi.
Obnovitev razorožitvene konference
Ženeva. 25. aprila. AA. Razorožitvena konferenca se je sestala danes popoldne. V krogih konference je bila sprejeta z zadovoljstvom vest. da je Hendersonu, ki predseduje razorožitveni konferenci, podeljena Carnegiejeva mirovna nagrada. To je odlikovanje za njegovo vestno in vztraj no vodstvo razorožitvene konference.
V Ženevi so že zbrani jugoslovenski delegati. ki jih vodi stalni iugoslovenski delegat pri Društvu narodov Konstantin Fo-•tič. V Ženevo so prispeli dr. Ivan Perme, •svetnik ministrstva za zunanje zadeve, polkovnik Branko Naumovič iu tajnik iugoslo-venske stalne delegacije pr Društvu narodov Milan Stefanov:č. NadalHe ie dopotoval iz Rima tudi predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kumanudi. ki ga je spremljal narodni poslanec dr. Vefazar Jankovič.
Predsednik iugoslovenske Narodne skupščine Kosta Kumanudi odpotuje že jutri iz Ženeve v Beograd.
Dr. Dinho Puc:
Pripombe k pogovorom
pod lipo
izvajanja g. dr. Pipenbaaberja t občinskem svetu je g■ Tavčar duhovito označil z besedo »pogovor pod kapo«, s čemer je hotel označiti nivo tega govora ter des-orientiranost ra neiniormiranost govornika. »Slovencu« se ta krilatica zelo dopa-de in »pogovor pod lipo« hoče nadaljevati. Nam je to prav, ker nam da to priliko, govorici o stvareh, katere naši nasprotniki že dolgo premetavajo v svrho hujskanja po podzemeid-skjih kanalih, tia kar nismo mogJi reagirati, kajti borba proci mlinom na veter ie smešna. Prav nič nam ni na teni, če ie zaradi tega »Slovenec« po-vzd gsfci g. Pipanbacherja — seveda do p reku iia — med globoke mislece, m samo žeiano, da bodo »Slovenčervl« članki tudi > bodoče na tisti višini hi tako globoko zamišljeni, kakor »o »pogovori pod lipo«. Seveda ne sme misliti, da bo v njih lahko nekaznovano trdi neresnice. Prav gotovo bo dobi vsaij popravek, če ne več, naj mu ie to prav ali ne.
Na marsikaj je odgovoril že tovariš g-Tavčar. Naj nekatere stvari dodam še jaz, zlasti k tako avanšm stroškom za repre-zeotacije. Na to stvar je treba gledati drugače. kakor gledajo govorniki »pod iipo«. .Mednarodni običaj zahtevajo od kulturnega človeka, da se kopije in umiva, si čisti nobte, se dostojno oblači, da ne vipije po nfccato »au-f rn ho-ruk«, da se pri jedi po-sužuje viJic in drugega pribora, da v družbi ne pije re steklenice i« da včasih ceio ot»eče smoking ali frak in povezne na glavo trd klobuk. To so morda neprijetnosti, toda če živ š v civilizirani Evropa, ne pa med cusukafri, je to nujna potreba in če hočemo Slovenci igrati kako vlogo v sve-tn, se boano že morali odvaditi tistega pr-meidiiševstva, Id Je bilo še nedavno pri nas v modi In ▼ velikih čislih. Mednarodni ob čaji zahtevajo gotove čine vljudnosti. Napravljati moramo posete in iih vračati, da se ranimo med seboj, udeleževati se moramo javtirh m zasebnih prireditev, udeleževati se moramo kongresov mest in strokovnih kotvferenc in razprav; ne moremo ignorirati odrtičnjaka, kš nas poseti. Saimš ne moremo zavzemati izjemnega stali^, pa tudi če le s tem včasih združen kak strošek.
Seveda Je nesramna laž, če trdi se<Jal »Slovenec«, da nepotrebno banket intai i« stane občino 200.000 Din na leto. Vsakdo ve, da sem ravno jaz tisti, ki se branim banketov jji sečnih prireditev. Toda včasih zahtevajo to družabmi in drugi o-ziri in roisiim, da mi lahko potrdijo vsi ti-sti, ki so bit- kdaa tako ljubeznivi, da so se odzvali kakemu vabi««, da nismo šSri v pogledu stroškov preko mere. saj se je potrosilo natveč po 40 do 50 Din aa osebo. V preteklem ietu smo imeli dve taki prireditvi, eno v počast visokega vojaškega dostojanstvenika. ki se je od nas poslav>jai drugo pa, ko je posetft naše mesto repre-zentant velike prijateljske države. M i s!" m, da sta bil,i obe prireditvi potrebni in umestni. Seveda se te prireditve niso vršile zaradi ied:. marveč zato. da se da glavnim rer»reze?Ttantom javnosti možnost, da se seznanijo z odličnim gostom, odnosno nw ierazijo svojo zahvalo in izroče svoje pozdrave. Kadar bo običajno pri kulturnih narodih, da se take stvari odpravijo drugače. morda z razgovorom »pod lipo« v Tixro»Q«. se bomo tndi mi po tem ravnali. Polmer pa se tateim doftnosffim ne more odrte giwti ni+i zasebnik, še pa kak dostojanstvenik, pa bodisi civilen, vojaški aM cerkven, kakor tndi ne nobena korporacija, se »ld ¥ubS.ia.i*sko mesto tak« dolžnosti ne more. Seveda kdor se udeleži take prireditve, pa mfcsM samo na trebuh, ta nanjo ne spada, kakor ne tisti, ki je bil povabljen r.a kraijevj rojstni dan v vladno palačo, pa ie odhajajoč na stopaicah, ko se nw je še pehata, vodibnii ves ogorčen: »Sramota, kakšna sramota! Spet smo se nažrti na javne stroške!«
Če se g. Pipesibacher ni zavedal ne poetična ne etične važnosti teb prireditev, če je misiil, da kot reprezeotant Sokolova ne spada v družbo g. bana, g. generala, g. knetzoškofa in da je nepotreben tam, kjer se časti naš zarveznik aii pa našo vojska, m« je bilo na prosto dano. da se je za povabilo zahvalil. Iti če je ogorčen izjavil, »da bi biii lahko vsi, ki so bili navzoči pri teh prireditvah, tozadevne stroške plačali«, mu jaz odgovarjam da je tak način obravnavanja takih prireditev razžakienje visokih gostov in skrajna netaktnost S takimi opazkami se pokvari vtis prireditve in njen namen. Ce pa ga je že zastran teh stroškov pekla vest kdo mu je branil, da se oddolži občini? Lahko bi bil nesei tistih par kovačev Pomožni akciji ali pa bi jih sam darova! k aken m revežu (saj bi bila s tem tudi občina razbremenjena), kakor to delajo mnogi vsak dan, samo da ne obešajo tega na veliki zvon.
Pa tista opazka »Slovenca«, da naj bi se raje da! ta denar brezposelnim? Ali nismo teh besed že brali v svetem pismu, ko so farizeji grajali Marioo Magdaleno, ki ie maziiila noge Zveiičarjeve? Zares čudno bi bilo. če bi g. dopisnik »Slovenca« ne hodil po stopinjah prednikov! Zato pa naj si tudi čita sam odgovor v svetem pismu, kakor ga ie izrekel Odrešenik.
Sploh brezposelni! »Slovenec« vidi povsod samo brezposelne, vsaka žrtev ie premajhna zanje m vse, kar s« je v tem pog'edu napravilo, nič ne pome-nn. Socialno politično de'o mestne občine je brezpomembno. principi mestne socialne politike so napačni, tehnika razdeljevanja podpor bi se dala drugače urediti. K tej kritiki naj mi bo dovoljeno omeniti, da so ravno pri soclalno-polltlčneni delu mestne občine zadnja leta sodelovali odlični somišljeniki »Slovenčevega« dopisnika. & bivši minister
Gosar — nai mi oprosti, da ga omenjam, toda prisiljen sem v to — je bil do zadnjega časa predsednik socialno-političaaga odseka in nikdar nismo čuii. da wna on drugačne principe, katere bi bH rad uveljavi!, pa jih ni mogel. »Slovenčeva« kritika se tiče tedaj tudi dela g. dr. Uosarja in drug;h njegovih prijateljev.
Vendar naj se ti gospodje, s katerimi smo več časa sodelovali, ne žaloste zaradi tega. Saj tudi oni vedo, da služijo »Slovenčeva« izvajanja samo demagoškim svr-ham. »Slovencev« dopisnik prav dobro ve, da je povsem nemogoče razdeiti mesma zemljišča na Barju med brezposelne »za sociaino delo«. kakor on pravi. Ne samo da bi ne imel nihče ničesar od tega, bi &e s tem tudi odvzela zemlja nttšnn Bari a-nom. ki jo krvavo rabijo za svoje kmečko gospodarstvo. Naj gre vprašat »Slovenec«, s kakim navdušenjem gledajo Barjani kolonijo na Cesti dveh cesarjev. Naselimo sedaj še na Barje vse brezposelne, pa se bo-do Barjani izselili! Sicer pa s« da demagogija te vrste uporabiti tudi na drug način. Čemu nam treba nasadov v Zvezdi im pod Tivoiiijern, ko bi pa tam lahko brezposelni sadili krompir? In ali bi se ne dala uporabiti za brezposelne obšiftiia zemljišča, k| jih imajo sredi mesta bi v okolici teršv-Iinke, frančiškani, saiezljaoci Itd.? Kalne, kako idealna prespektiva, gospod govornik »pod lipo«?!
Kar se tiče podpor študentom, ie moral »Slovenec« že enkrat prinesti tozaideven popravek, pa je očividt»o pozabil. Na prosto mu je dano. da svoje trditjve ponovi. Naj bo brez skrbi, da bo dobit primeren odgovor.
Kar se tiče mestnab stanova«*!, ponovila »Slovenec« svojo trdStev, da stanujejo v »rdeči hiši« na Po4jauah same goss>osjke stranke, in sicer v razkošnih stanovanjih.
Vendar je v toliko retiriraJ, da priznava, da v mestnih hišah stanujejo tudi delavci. Opozarjamo pa stranke v »rdeči hiši«, da ne pozabijo, kdo j<e demagoSko bujskal proti njim, ki žive s težkrim trudom od svojih skromnih dohodkov v skromnih stanovanjih. Med njimi je tudi precej somišljenikov bivše SLS in če bi hotel biti »Slovencev« dopisnik pravičen, ba mu ne bilo težko prepričati se o tem, kake stranke bivajo v bej hiši m v kakem »razkošju«. Trditev pa, da mora mestna občina za »rdečo hišo« stalno d »plačevati, da JI pa teko iz Galjevlce celo dohodki, je če že ni zšob-nost vsaj bedastoča. Mestna občina je gradila svoje hiše s posojili, katere mora obrestovali. Pri »rdeči hiši« povračaio najemniki te obresti, na Galjevici pa so dobili posestniki brezobrestno posojilo in so saani lastniki hišic, ki so jih postavili, dočim »rdeča hiša« ne bo nikdar last najemnikov. Za katerega se ie več napravilo?
Naj se »Slovenec« ne izgovarja, da se mu ne zdi vzorna rešitev najemnin v Mah-rovi hiši, v Kresiji, odkup Liskmanove hiše itd. £>io je za to, a M se ie pri teh stvareh zgodila kaka nepravilnost. odnosno ali gre za koruptsro zadevo. To, kar trdi zdaj. je izmikanje. Ako »Slovenec« kad ve, naj pride z imeni ne dan! Toda samo pavšalno sumničenje in podtikanje je obrekovanje In kleveta, pa naj ga zagreši kdorkoli.
Razprava o davščini na prirastek vrednosti parcel k posebno značina za »Slovenčevega« dopisnika, ki se m« na prvi pogled vidi, da se na nikdar bavS z občinskimi zadevami. Primerila se mu je v prvem članku mala nezgoda, da je zamenjal omenjeno davščino, ki Jo kratkomalo imenujemo prirastkarino, z davkom na nezazidane parcele. V drugem članku skuša ta svoj lapsus popraviti, a je to storiJ tako nerodno. da se vida, da nima jasnega poima o vsebini obeh davščin. Kljub poudarjanju, da misli »ne malenkostno prirastkarino, marveč davek na nezazidane parcele«, govori vendar tako, kot bi s« z davkom na nezazidar,e parcele obdavčila novo pridobljena vrednost parček To pa ni tako, dragi gospod! Davek na nezazidane parede ima edino le ta namen, da skiuša prisiliti lastnika take parcele, da čim prei zida, a če to ne more, da io proda drugemu, ki more zidati. Ta davek mora tedaj ptačati vsak, pa naj je njegova parcela kaj zrastia v vrednosti ali pa ne.
Prirastek vrednosti parced pa moremo zadeti ed-iiio le s prirastkarino, ki po stanju valute ob času nakupa določa pridobitno ceno in ob času prodaje odttrujiu-no ceno. Diferenca med obema je prirastek, ki se obdavči. Taka davščina obstoji že mnogo let se seveda pobira od vsakega in so vsi tozadevni očitki »Slovenca.« deptlasirani.
Res je, da je bila sedanja občinska uprava tudi za davščino na nezazidane parcele in sicer v smislu, da naj bi bila davščina v strogem centru mesta višja kakor na peri--feriji. Posestniki so se tej davščini upirali in so se s tem — ž njimi g. Frelih — !e posluževali svojih državljanskih pravic Kljub temu smo davščino uveddi. Doda nadzorna oblast — v njej je bid takrat vsemogočni faktor g. dr. Korošec — je davščino izenačila, tako da je moral lastaiik parcele na periferiji plačati isto, kar oni v sredini mesta. S tem Je bila dejanski ta davščina onemogočena, ker Je postala krivična. Sicer pa mora »Slovenec« vedeti, kaka usoda je zadela to davščino v Mariboru, kjer je bila uradoma raaglašena za protizakonito. Verjetno je, da hi jo bila ista usoda zadela tudi v Ljubkiani.
Ce m« vpraša »Slovenec«, a!d mi }« znano. da vsa ameriška mestna komunalna politika sloni skoro izključno na davščini na nezazidane parcele, mu.moram po vesti odgovoriti, da mi to ni znano, ker je ta trditev izmišljena, kakor ie tudi iz trte izvita trditev, da ima londonski lord-mavor za vršenj« svoje službe v nagrado le biago za
♦il rtMe obleke sa Hete. Zna«« vi Je, 4a
je knei lord-mayor pred padcem funta na ieto IOjOGO (deset tisoč) luntov plače (nad
dva in pol miti j ona dinarjev, op. ur.) in se •mi ne zdi verjetno, da bi se bila ta plača, potem ko je funt padel, zn:žala.
»Slovenec« seveda ne prizna sedanji ob-ČJnski upravi nobenih zaslug. Da je Ljubljana napredovala, tega seveda tajiti ne •more. »Toda to so stonli dnigi činitelii.« Aii ni pridnost ljudstva nič? Ali n»so davščine, ki iih ljudstvo plačuje, nič? Aii ni kaldrtnina nič? Ali ni to mar zas't:ga revnega prebivalstva, ki je s svojim delom širilo. veča!o im lepšalo LiuWia.no?!*« Tako emfatično vzklika veliki politik »Sloven-čev?. Zares pogovor pod lipo! Kako to. da je potem Ljubljana tako do'go časa soa!a? Ljudstvo je b:!o tudi prej pridno in revno.
**v«tae «o «e pobirale kot »eda*. ee!© ▼
izdatno višfc meri, kaidrmina se je tadi prej nabirala, — pa niesto se le ni hotelo ne širiti, ne lepšati. Podjetja so bila mrtva, klavnica nerabna, elektrike m bilo, Ljubljanica se m regulirala, stanovanjska beda je bila nezi>osna... »Slovenec« naj kar mirne duše prizna, da ima sedanja občinska uprava nekaj zasiuge na tem napredku mesta. S tem bo dal nekaj' priznanja tudi onim svojim somišljenikom, ki so skoro 5 let sodelovali v občinski upravi s svojim delom, dasi so bili v manjšini, ter nam pomaga« rešiti marsikatero nalogo v slogi in soglasju. Če pa ne prizna našega dela, nič zato. Šcdila bo o tem zgodovina. »Slovenec« pa bo samo dokazal, da so nt« principi etike bolj tuji kot kdaj prei
roti dr« Mačku
Z govorosKa tožilca ia branilca je bila razprava včeraj za&lfssčeaa — Sodba bo proglašena v soboto
Beograd. 25. aprila, p. Pred eodiščem ?a j zaščito države se je flan«> doroldne ob 9.30 j nadaljeval proces proti dr. Mačku. Sodišče j je sprejelo zahtevo d ravnega tožilca, da se prečita pri razpravi nekaj člankov iz inozemskih listov o zagrebških puktaejah. Sodišče pa je zavrnilo predloge zagovornika glede zaslišanja novih prič, ker bi njihovo pričevanje ne moglo prinesti n;čeear novega.
Nato je bil preči ta n članek reškega fašističnega glasila »Vedetta d' Italia«, v katerem je list na vse pretege hvalil zagrebške »punktacijec. Obtoženi dr. Maček je izjavil, da ninia absolutno nikakih zvez s tem listom in da ničesar ni vedel o prečitanem članka. Sličen članek je izdal '23. novembra lanskega leta tudi v of eiozr.em glasilu italijanskega zunanjega ministrstva, v >Giorna-lu d' Italia«. Na tozadevno vprašan je je dr. Maček izpovedal, da tudi s tem listom ui imel nikakih zvez. Sledilo je čitanje teh člankov, ki so bili objavljeni v decembru jn januarju v >Tempeu<. V članku 10. januarja je bila tudi izjava dr. Mačka, ki pravi med dragim: Če imajo Srbi in Hrvatje enak jezik, še ni rečeno, da so en narod. Tudi Angleži in Američani govorijo angleško, pa vendar niso en in isti narod.« Za to izjavo je dr. Maček priznal, da je njegova, vendar ni bila točno reproducirana. Končno je bil prečitan še članek, ki je izr šel v reški »Vedettl« 17. januarja. Dt. Maček izjavlja, da je šele danes prvič slišal o tem članku fašističnega lista.
Sodišče je prešlo k čitanju drugih spieov in obtožnega gradiva. Prečitan je bi spis o zaslišanju dr. Janka Baričeviča, ki je potrdil. da je dobil izvod punktacij, tipkan na etroj, nato poročilo o zaslišanju zagrebškega industrijca Prpi&t ki je boter dr. Mačku in ki je od obtoženca prav tako zahteval izvod resolucije, a ga ni dobil, in končno poročilo o izpovedih gospe Košu tiče ve, hčerke pokojnega Radida, ki eo povsem elič-ne Prp'6evim izjavam. Ko sta bili prečitani poslednji dve poročili, je dr. Maček pripomnil, da so izpovedi ob"li prič dokaz, da resolucija ni bHa namenjena javnosti. S Prpi-6em sta že dolao prijatelja in hodita drug k drugemu v posete, gospa Košutičeva pa je bila Radičeva in njegova intimna politična sotrudnica. Zadnji spis, ki se je preči-tal pri razpravi, je bil protokol o zaslišanju Venčeelava Vilderja, ki je izpovedal, da zagrebška resolucija ni bila namenjena javnosti, marveč le >pro foro interno«.
Ob 10. dopoldne je predsednik dr. Va«a Petrovič odredil odmor, ki je trajal do 11.
Govor drž. tožilca
Po Bopetni otvoritvi razprav« Je oovzel besedo državni tožilec dr. Marocchio. V uvodu Je poudaril, da so delikti, zaradi katerih je obtožen dr. Maček, eminentno političnega značaja. Inkriminirana zagrebška resolucija je naletela povsod na soglasno obsodbo. Samo oni, ki z zavistjo gledajo na a-firmacijo Jugoslavije, so ji v svojem tisku posvetili dobrohotno zanimanje. Ta tisk je hvalil -resolucijo, ker je njegov običaj, da vedno hvali vse ono, kar je nam v škodo. Z velikimi naslovi in bombastičnimi frazami so ti listi objavili resolucijo, posebno pa oni odstavek, ki zahteva povrnitev v leto 1918. Ta tisk in ti krogi so z navdušencem pozdravili resolucijo k^r so videli v njej prvi znak uresničenja svojih pričakovanj, prežetih 8 sovraštvom proti naši državi. Resolucijo »o obešali na veliki zvon in jo komentirali na vse mogoče načine. Z velikim apetitom so v svoji fantaziji že trgali zemljevid naših dežel. Re3o-luc-itja bivše politične grupacije jim je bila nezmotljivo znamenje, da so oslabljene naše notranje vezi in da se bližamo sto1' propasti.
Med našimi neprijatelji pa ni bilo nikogar, ki bi bil objavil izjarv«> dr. Mačka, ka. ker jo je dal pred sodiščem in v kateri po-jasnjuje, da njegova resolucija ni bila na-
perjena proti državi in da predvsem ni imela namena povzročiti razkosanja naše zemlje. Vendar pa je tir. Maček kriv. čt bi biJ ta svoj komentar objavil v pravem času, bi vsa stvar pač drugače izpadla.
Dokazano je, da je bila resolucija namenjena za razširjanje med ljudstvom. D<* janeko ae je resolucija tudi zares razSirila, preden Je o njej pričel govoriti domači tisk. Pa tKidi že sama njena vsebin« Je taka, da priča očividno o nameri, da se razširi. O tem pričata posebno točka 3. in 4., ki sta sestavljeni v okviru demagoških fraz. Vse to priča, da Je dejansko obstojal namen, propagirati ločitev od države, čeprav ilegalnim potom. Na procesu saovm se nI pokazala nikaKa okoliščina, spričo katere bi se omajala osnovanost razlogov, na pod-lajgi katerih > se«tavljena obtožnic*.
Zločin, zaradi katerega Je obtoien «r. Maček, je najtežji »ločin polKične narave, o katereim govori člen 3. zakona o zaščiti države in javne varnosti. V tem konkretr nem primeru je ba »ločin tolfko teiji, kazanj odgovarja bivSi šef nekdanje stranke.
Zagovor branilca
Branilec odvetnik dr. Milan Košutič Je
najprej zagotovil, da Je njjegov klijent nedolžen. Dr. Maček ni zakrivil niti prepa-rat«rnega de-la, zaradi katerega ae obtožuje. Tudi ni imel namena, prepričati *oga o potrebi ločitve enega dela države od njene celote. Za politični zločin, kakršnega ima r mislih čle* i. zakona o zaščiti države in javne varnosti, Je predvsem po-tretmo, da «e inkriminirano delo objavi. Zaierebška resolucija pa ni bila namenjena širšim tfudskim masam, marveč je veljala le zaupnemu krogu ljudi in je bila le zapisek o sporazum« glede določenih političnih vprašanj v omejenem krogu. Končno pa se rl olucija stvarno tndi ni širila med Ijiudstvo.
Končno pa tndi Intorvjuvi, ki Jih J« dajal dr. Maček inozemskim novinarjem, v pravnem pogledu nimajo nikakega pomena ker ne morejo služiti kot dokazila. Povrhu vsega so se w«iJi ti razgovori s tujimi novinarji s pomočjo tolmača Zato je razumljivo, da je prišlo pogostokrat do nesporazumi je nga. V zadnjem deiu svojega govora »e je zagovornik še podrobneje bavil z resolucijo samo in končal z zahtevo, naj se obtoženec oprosti.
Obtoženec dr. Maček se Je z nekaj besedami zahvalil branilcu in j« izjavil, d« se ne čuti krivega. S tem je bil vcoczs zaklončen. Predsednik dr. Petrovič je nato še razglasil, da bo sodba proglašena v soboto, 29. t. m. ob 10. dopoldne.
Zbor zasebnih in avtonomnih nameščencev
LJubljana, 2<5. aprila.
Sedmi občni sbor društva tasebnih in avtonomnih nameščencev, Je po svoji pičli udeležbi pokazal vse graje vredno nezani-manje članstva za svoje stanovske interese. V Ljubljani Je nad 500 aasebnih nameščencev, v društvu vpisanih pa le oktog 20«. To nezanimanje za stanovsko organizacijo zasebnega in avtonomnega name-ščenstva v Ljubljani so obsojali vsi navzoči, zlasti odbor, ki je svoje delo vršil r preteklem poslovnem letu res vzorno.
Predsednik g. J. Zemloič je s kratkim nagovorom pozdravil vse navzoče članstvo poaebej pa zastopnike korporacij in ustanov: podravnatelja Pokojninskega zavoda g. dr. Vrančiča, ravnatelja bolniške blagajne TBPD g. Podgorška, referenta za nameščence v Delavski zbornici g. Ivana Tavčarja, zastopnika nameščencev v Pokojnin. sk< m' zavodu g Evgena Lovšina, zastopnika Zveze društev zasebnih nameščencev g, dr. Kostla in oba zastopnika »Jutra« in »Slovenskega Naroda«.
Društvo stremi zlasti *a raaSirJenjed pokojninskega zavarovanja na vso državo, za avtonomijo bolniške blagajne in da pridejo zasebni nameščenci do zastopstva v Delavski zbornici in Pokojninskem zavodu. Med drugim je odibor hotel v preteklem letu članstvo pomnožiti z zasebnimi nameščenci industrijske, papirniške in knjigo tržke stroke, kar pa se mu je zaradi nerazumevanja prizadetih izjalovilo. V te-m stremljenju, da društvo organizira vse zasebne nameščence v enotno stanovsko organizacijo v interesu uspešnega socijai-nega dela je njegova največja naloga. Sicer pa mu ni toliko do povsem samostojnega dela, ker Je včlanjeno r Zvezi društev zasebnih nameščencev. Društvo ustanovi v kratkem samostojno organizacijo v Kianju, ki se priključi Zvezi, prav tako tudi v Trbovljah in morda še v škof ji Loki. Zelo veliko skrb posveča vprašanju obveznega zavarovanja trgovskih sotrudni-•kov in znižanja delovnega tedna za omilje. nje brezposelnosti. Zato Je povsem umevno, da s«? bori proti preveliki zaposlitvi inozemskih moči, katerih je samo r Mariboru preko 200. Iz vsega toga je razvidno, da vrši društvo, ki je navezano le nase in ne uživa Dikakih podpor, vaino socialno funkcijo v našem življenju Prav zato pa je bila graja predsednika glede nerazumevanja zasebnega in avtonomnega name-ščenstva za lastne stanovske in socialne interese umestna in pravična.
Poročilo tajnika Kokalja je s »tatistifi-nimi podatki predsednikove beeede le potrdilo, poročilo blagajnika t■ Likarja pa Je navedlo: dohodki društva ao v preteklem letu znašali 28 440 Din, izdatki 21.537 Din. Premoženje podpornih fondov znaša 20.097 dinarjev.
Med	Je najbolj marljiv We hmtrko
leto ustanovljeni odsek trgovskih eotrud-nikoT, o katerem Je poročal g. Lozar. Članov je preko 100, ki »o si ustanovili prostovoljni polporni fond. Upati je, da »e počasi organizira v njem vseh 500 trgovskih sotrudnikov. Doslej odsek velikih uspehov sicer ne more beležiti zaradi viprav poraznega nezanimanja za njegovo delo od strani »nečlanov« in članov društva. Sbušal Je prirejati strokovna predavanja, n. pr. o prodašni nnetnosti, udeležba je pa bila tako pičia. da do predavanja soloh ni prišlo! Popoln uspeh pa je dosegel piesni odsek s svojimi 13 plesnimi vajami, ki so m pokrile ves dolg, pa je še ostalo 143 Din prebitka.
Po poročilu nadaorstva Je bila razreSni-
oa od-boru soglasno sprejeta, nakar Je spregovoril ravnatelj bolniške blagajne TBPD g. Podgoršek o njenem finančnem položajn in socialnem pomenu. Za njim je govoril g. Ivan Tavčar, ki je poudaril izredno važnost stanovskih organizacij gle-d)e na eventuelno uvedbo korpvracijskega sistema, v katerem bodo nameščenci zastopani v samoupravnih ustanovah itd. Zlasti pa se je dotaknil perečega vprašanja, zakaj za«e4>ni nameščenci nimajo zastopnika v Borzi dela. Izčrpno poročilo o Pokojninskem zavodu Je dal g. Lovšin, ki Je stvarno prikazal njegov, na trgovski bazi temelječi gospodarski sistem. Podravnatei-j PZ g. Vrančič je govoril o pokojninskem zavarovanju, ki Je že razširjeno na vso državo. Kot zastonnfk ZDFN »e Je oglaail g. dr. Kosti vzpodbujajoč članstvo k dehi in poudarjajoč potrebo stanovske zaveeti.
Resolucija, t kateri zahtevajo saaebni nameščenci saatonstvo v rasnih samoupravnih nstanorah in ram« socialne pravice, Je bila soglasno sprejeta.
Občni zbor, ki Je kljub perečim vjrraša-njem in obširnim referatom potekel naglo in re« vsorno. Je bil Mukljočen x volitvami norega odbora
Soglasno »o to Hi tevotjeni: predsednik J. Zemljič, podpredsednik Pr. Melitaer, tajnik P. Kokalj, -blagajnrk C. Likar; odborniki L. Slamič, Fr. Japelj, E. Lozar, L Gruden, B. Kcnver, A. BurkeUt-a, D Bišof in A. Roben tar; namestniki so: A. čotar, J. 8a»fer, M. Doberlet, V. Grabnar. J. Lahen, S. Vo-zelj in Oelhofer; nadzorstvo g. dr. J. KSstl in C. Lampič; delegat za Zvezin odbor P. Kokalj. namestnik C. Lampič, delegata sa Zverino skupščino <pa C. Likar i« P. Lozar. Odbor Je x majhnimi Izpremf«*-bami isti kakor je bil lansko leto. Is govega dosedanjega kljn-b vsem težavam res uspešnega dela je trdno opati, da » društvo kmalu dvigne na saželjeno višin* kot soodločajoč činiteU na popciščn sortaL ne^a in stanove koga dela.
Priprave za kongres JRKD
Konstituiranje banovlnskega odbora JRKD v Nišu. Izjava g. Uzunoviea ▼
imenu stranke Niž, 25. aprila, r. Voerai ves dafi ee je tu vršila hanovinska skupščina JRKD, kateri je predise-ioval g. Uzunovič Navzočnih je bilo preko 1000 delegatov organizacij stranke ix cele moravske banovine ter vsi senatorji 'n pslanci JRKD. G. Uzunovič je v svojem političnem referatu podčrtal ogromen pomen nedeliskega mani ff-t4acij.sk ec a zborovanja, katerega udeležbo rersi aa prek« 200.000 oeeb. Sedaj je treba pristopiti k podvojenemu delu za organizacijo. Se letos — in to cim prej — se bo vršil kongre« stranke. Takrat postane aktualno tudi vprašani« imena. Ime JRKD je bilo mi prvo dobo dobro. Sedaj, ko je naša narionalna misel prodrla globoko v narod, je mogoče tudi dati stranki novo kraiče in točrie-še ime.
G. Uzunovič je govoril tudi o o-lnošajih stranke do uradništva. Uradniki, ki kj udejstvovali proti obstoječemu stanju. na pogrešnem potu. Upati je, da to čim prej sami uvidijo. Ako pa ne, potem bo treba to vprašanje do skrajnih koosekvene energično razčistiti. Po obširni debati, v kateri se je zlasti poudarjal ogromen napredek stranke v zadnjih mesecih, je b?l izvoljen definitivni banovinski odbor, ki ee je takoj koostiUiiraL
Bolgarsfrl mh^strsk! predsednik
na potn v Ženevo
Beograd, 25. aprila p. Ministrski predsednik Mušanov je odpotoval v ženevo. Proi. svojim odhodom je bil v avdijend pri kralju Borisu, kateremu je obširno poročal o o<inošaj'h med Bolgarijo in Društvom narodov.
Nov član državnega sveta
Beograd 25. aprila p. Z ukazom NJ. VeL
kralja je bil upokojen državni svetnik Pe-ra Blag-ojevič. Za novega člana državnega sveta je imenovan dosedanji pomočnik ministra za notranje zadeve g. žarko Milo_ vanovič.
Z banske uprave
V četrtek 27. t. m. ban dravske banovine g. dr. Marušič ne bo Sprejemal *t,ri-n'"\ ker bo službeno zadržan.
Požar na Poljanski cesti
Ljubljana, 25. aprila.
Nocoj okrog 21.15 je nastal v delavnici čevljarskega mojstra Rudolfa Tobiasa v Tornagovi hiši na Poljanski cesti 12 nevaren požar. Ob omenjenem času so opazili pasanti. da se je nenadoma razvetlilo okno pritlične delavnice. Plameni so buhnili proti stropu in silili k oknu. V hiši .stanujoča ga. M a ni o va, ki je bila baš pred hišo je takoj obvestila hišnika, nakar je pri-hitel na cesto tudi hišnikov s;n g. Ivsn Radovan, ki se je povzpel po zidu do okna, razbil šipe in jel klicati na pomoč. Takoj nato so domači prinesli v posodah vodo, ki jo je Radovan pričel polivati na predmete, ki so bili v delavnici v ognju. Zaradi razvijajočih se plinov v delavnici je hip nato padel požrtvovalni mladenič v nezavest in so ga rešili šele došli gasilci iz nevarnega položaja. Nezavestnega Ra-dovana so prepeljali v bolnico, dočim so gasilci ogenj že v nekaj minutah pogasili ter 8 tem preprečili vsako nadaljnjo nevarnost. V delavnici je zgorelo precej čevljarskega orodja, nekaj čevljev in pa di-van ter je škoda dokaišnja. K sreči je bil požar opažen že takoj v svojem razvoju tn 9e ni moge! razdivjati, s čemer je bila preprečena T >redini mesta velika s-trofa.
fiannver*
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Oblačno, spremenljivo, zmerno hladno, mestoma vetrovno.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma iasno, kasneje možnost poslabšanja
SARGOV
KALODONT
Maši kraji In ljudje
Smrt uglednega rudniškega strokovnjaka
Ljubljana, 25. aprila. V kratkih dneh je naše rudarstvo izgubilo dva odlična strokovnjaka. Komaj so v Trbovljah pokopali inž. Persoglia, že je danes prispela z Dunaja novica, da je v visoki starosti 77 let davi preminil dolgoletni upravni svetnik TPD g. Vincenc Ran-zinger. Pokojni je začel sodelovati pri družbi takoj po končanih montanističnih Študijah in si je kot inženjer in poznejši upravni svetnik pridobil velike zasluge v pogledu tehnične izpopolnitve trboveljskih rudnikov.
Rodil se je L 1856. v Kočevju. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, montanistično visoko šolo pa v Leobnu Kot mlad inženjer je nastopil službo pri rudnikih TPD; družba mu je kasneje poverila vodstvo rudnika Tatabanva na Madžarskem, ki ga je izpopolnil in moderniziral do take višine, da je še sedaj eden najvzornejših rudnikov. S svojim temeljitim znanjem, dolgoletno skušnjo in neumorno marljivostjo je pa g. Ranzinger delal tudi na tehnmem izpopolnjevanju drugih rudnikov TPD. Od leta dalje je bil član upravnega sveta
TPD.
Nemec po rodu je bil pokojni vedno lojalen nasproti našemu življu in zaradi tega splošno priljubljen. Bil je skrben za rudarje in nameščence, obenem pa tudi njihov najboljši učitelj. Blagi pokojnik zapušča vdovo in sina Njegova prerano umrla hčerka je bila prva žena generalnega ravnatelja TPD g. Riharda Skubca.
Mož in žena krati na mrtvaškem odrn
Bled, 25. aprila VrhniSkega odvetnika g. dr. Ignacija Ru-tarja je zadel pretekle dni hud udarec. Čudno naključje je hotelo, kakor je »Jutro« v nedeljo že beležilo, da sta umrla gospodu odvetniku v teku dveh dni oče in mati. Oče g. Matej Rutar, ki je bil ugleden tn vzoren posestnik na Mlinem, je bil
jutri premiera veleftlma
ČLOVEK BREZ
IMENA
Werner Kranss
eden najboljših odrskih umetnikov Nemčije predočuje v tem prekrasnem filmskem veledelu pretresljivo usodo ubogega vojnega ujetnika, Id se je po dolgih letih vrnil živ v domovino, potem ko »o ga oblasti proglasile že za mrtvega. Obupna borba »mrtveca« <a svojo življenjsko pravico, za svoje imetje, rodbino in ljubezen!
FIlm, ki bo slehernega pretrese*!
ROMAN, KAKRŠNEGA MORE PISATI LE ŽIVLJENJE!
JUTRI PREMIERA!
Elitni kino Matica
kljub visoki starosti 86 let še krepak in je opravljal še razna kmetijska in gospodarska dela. Polegal je le malo časa, podlegel pa je oslabelosti srca v četrtek 20 t. m. po poldne. Njegova 761etna žena gospa Helena je bila na velikonočni ponedeljek še pri službi božji. Prišedši domov se je počutila slabo in je legla v sredo, torej en dan pred moževo smrtjo. Ko ji je, ležeči v postelji, naslednji dan umrl mož, jo je to še bolj potrlo. kar je seveda posredno povzročilo, da je tudi ona podlegla kratki bolezni in sledila ljubljenemu možu že drugi dan v večnost V soboto so ob obilni udeležbi va-ščanov pokopali najprej g. Rutarja, v nedeljo popoldne pa njegovo ženo Heleno v skupni grob. Tako sta, združena 56 let^ v življenju, ostala združena tudi v smrti. Nepozabnima pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljel
Mladi materi onstran svežega groba
Ljutomer, 25. aprila.
V petek smo položili k večnemu počitku na ljutomerskem pokopališču gospo Cilko Samčevo, soprogo obmejnega veterinarja iz Gornje Radgone. Velika je bila množica onih, ki so ji nudili zadnje spremstvo, veliko cvetja in vencev je zasulo ta rani grob. Od blizu in daleč so prihiteli, da vzamejo od pokojnice slovo za vedno, ljutomerski pevci so zapeli pri cerkvi in ob grobu žalne pesmi, ki so se zagreble v srce, tragično je bilo slovo strtega soproga s sinčkom in njenih svojcev.
Draga naša Cilka, odšla si za ot>o nepredirno kopreno med življenjem in onostranstvom. Tiha in mirna, kakor si bila vse svoje življenje, si šla od nas. Kakor cvet na lepem ljutomerskem polju okoli Mur-sove domačije, odkoder si izšla, v ostri jesenski sapi... A sedaj ni je^en. pomlad je na tratah in sama si stala komaj v pomladi svojega življenja! Cuj, ljutomersko polje bo zorelo, zoreče klasje bo čakalo, da ga pobožaš, gozd in dobrava bosta oživela, polja bodo rodila in v jeseni bo iz goric pel kiopotec do Tvojega domovanja. Zakaj si šla od nas? Nemo smo morali kloniti pred nepreračimljivostjo usode. Če Ti danes posvečamo te vrste, so Ti namenjene namesto govora ob krsti, Tebi, vzorni ženi in skrbni mamici, dobri hčerki, sestri, ljubeznivi sinahi in svakinji. Ko smo Te izročili v dobro naTočje dveh mater, se ni samo nebo jokalo, gruda je pila solze, težke solze slovesa.	L.
Pričetek novega dieta
|tl	»v v
na velikem pogorišča
Škocijan. 25. aprila.
Žalostno pogorišče lepe vasi Rogačice se polagoma oživlja. Nekaj dni po usodni katastrofi sploh ni bilo videti nobenega Ro-gačičana na temnih razvalinah. Pač pa je nastala nesrečna vas čudno privlačna točka za izlete. Od škocijanske strani in Pbsavja prihajajo v velikem številu radovedneži, da si ogledajo razdejano domovanje desetih gospodarjev. Posebno v nedeljo je poseti-io uničeno vas veliko izletnikov.
Težavne posledice za pogoreloe so se takoj pokazale močno očitno. Pri tem, da nimajo hrane m so obupani, je šlo težko še za prenočišča. Prejšnji teden je namreč nekaj dni neprestano močno snežilo in deževalo. Pritisnil je hud mraz. Ubogi pogo relci so morali s svojimi družinami prositi za streho dobrosrčne prebivalce sosednjih vasi. Sosedje so res tudi pokazali zgledno solidarnost in pomagajo nesrečnim družinam, kolikor je pač mogoče. Sedaj, ko se je vreme obrnilo na bolje, je podoba, da so se tudi pogorelci otresli požarnega strahu m obupa van j a. Okrog žalostnega pogori.šač je postalo živahnejše; začelo se je pospravljanje in pripravljanje za gradnje. Nekaj posestnikov, katerim je še ostala živina, hodi z vozovi po najoddaljenejših ško-cijanskih vaseh in prosi milodarov. Vozijo domov različne potrebne stvari. Ampak tudi pri tej žalostni nesreči se dogajajo zlorabe. Nekaj brezvestnih okoliških kmetov
se je prejšnji teden pričelo potikati okrog in pobirati darove za pogordce. Premeten-ci so seveda vozili vse naprosjačene stvari na svoje domove, od pogorelcev ni nihče ničesar prejel. Sedaj so dobili pogorelci iz Rogačice od občinske uprave v škocija-nu potrdila, s katerimi prosijo darov, da se na ta način omeje sleparije različnih mračnih elementov, ki jih niti velika nesreča cele vasi ne odvrne od zlorabe.
»Jutrovo« podrobno in točno poročilo je mnogo pripomoglo, da ljudje lažje razumejo težavno stanje pogorelcev in rade volje pomagajo. Čuje se tudi, da bodo darovali posestniki žag, ki leže v dolini, pogorelcem deske in potrebni les za gradnjo hiš in gospodarskih stavb. KakoT smo izvedeli, namerava tudi kr. banska uprava podariti nesrečnim ljudem vagon cementa m vagon koruze. Na ta način bodo obupani Rogači-čani dobili pobudo za delo in iz razvalin napravili zopet srečno, romantično vas Ro-gačico Z vsem zadovoljstvom, hvaležnostjo in zadoščenjem pa so pogorelci prejeli vest, da je g. ban dr. Mamšič naklonil za prvo podporo 15.000 Din iz sredstev banovine.
Nenavaden aprilski sneg
Nova Sela pri Kočevju, 25. aprila.
Sneg, ki nam ga je postali pretekii teden april zrn. slovo, je bi gotovo najizdatnejši t naših km jiih, kjer je sneg drugače nekaj posebnega. Snežiti je začelo že v taretk in je sneg takoj zastavil pot arvtobusu, ki vozi iz Ljubljane na Sušaik. Takrat pa še nd balo sile. Vrhunec ge pozni sneg dosegel v petek io v bl ižnjih Delnicah (700 m nad morjem) ga je bilo toliko, da so potniki, ki so prispeli popoldne iz Zagreba, komaj prišli od kolodvora do najjblriižijih hiš. Ne»k-do, ki je vajen snega, je pripovedoval, da 6i je s težko muko delal pot in da m« je moral naposled še hlapec priti nasproti z lopato, dia sta tako z združenima močmi uredila 70 m dolgo pot od kolodvora do stanovanja. Sneg je bil acer visok samo 78 om, zapadel pa je tako nagLo, da so 'bila zatrpana •vsa pota.
V nedeljo popoldne je bilo ▼ Novh Se-fch (540 m nad morjem) smučanje ▼ polnem razvoju kakor sredi zime. V severnih legaih je bilo še 6mega za 25 cm, na soncu (pa nekaj manj. Zjutraj pa je brila tudi ostra burja. Neugodno vreme v tako poznem Sašu ima gotovo hude posledice za zgodnje 9adje. Se v ponedeljek zgutraj je bilo snega za 15 tam. V Delnicah so imeli belo nedeljo, keršne že dolgo ne pomn jo. Sv. Jurij je (prišel na belem. Na Hrvatskem ga praznujejo že v nedeljo in je tako bel prekoračil v ponedeljek tud- na našo stran. V Brodu na Kolpj (220 m nad morjem) je biilo včemaj še 10 cm snega. Jurjovo prosčerrsje v fcodtiikem snegu se gotovo ni Obhajalo že dolga desetletja,
Ljubljana pije dobro mleko
Ljubljana, 25. aprila.
Lansko leto se je v časopisju vršila živahna polemika o kakovosti mleka, ki v Ljubljani prihaja na trg. Polemika se je tedaj vnela po referatu, ki ga je podal inž. Gerl s kemičnega oddelka Higienskega zavoda. — Analize, ki jih je v preteklem letu izvršil kemični oddelek Higienskega zavoda, so izkazale, da se kakovost mleka v tem času po vsebini maščobe in po svoji kemični sestavi bistveno ni izpremenilo. Higienski zavod ima v evidenci v glavnem mleko, ki ga uvažajo v Ljubljano kmetje iz okolice, turjaška graščina, banovinska mlekarska šola in pa tako imeno-
Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
tiho zbirno mleko, ki n prodaja po mlekarnah, ter bio-mleko, ki je bilo ▼ preteklem letu prvikrat v kontroli Higienskega zavoda Med boljše mleko, ki se prodaja v Ljubljani, spada mleko, ki ga dovažajo kmetje iz okolice. Dasi se njihovo mlekarstvo vrši še na precej primitiven način, se kmetje zavoljo konkurence, ki se bije med njimi, potrudijo, da svojim odjemalcem čimbolj ugodijo. Nad tako imenovanim zbirnim mlekom je strokovna kontrola precej težja, ker ni dana možnost pregleda od producenta do trga in ker ga dobavitelji po precej zmernih cenah kupujejo pri kmetih. Za naš mlekarski trg je važno dejstvo, da je mleka prav za prav preveč. To se pravi, da je zahteva po njem vsaj tolikšna kakor ponudba, samo konzumenti so toliko obubožali, da si ga ne morejo v dovoljni meri nabavljati za svoje potrebe.
Mestno tržno nadzorstvo vrši pozorno kontrolo nad mlekom, ki v Ljubljani prihaja na trg. V preteklem letu je predložilo Higienskemu zavodu v analizo 555 vzorcev mleka od kmetov, 419 s turjaške graščine, (ki ga dobavlja za Dečji dom), 67 od mlekarn, 34 z banovinske mlekarske šole v Škofji Loki in 48 vzorcev bio-mleka Higiensko oporečnih je bilo med temi vzorci od kmetov 6 odst., od mlekarn 4 in pol odst., s Turjaka 0.2 odst., z bano-vinske mlekarske šole m bio-mleka pa nič odstotkov. — Glede na število bakterij so analize izkazale, da se sme tudi bio-mleko uživati samo v kuhanem stanju. Po zakonu je določeno, da prvenstveno mleko, ki se lahko uživa tudi surovo, ne sme v 1 cm* vsebovati več ko 50.000 klic. Analiza Higienskega zavoda so pri bio-mleku dognale najnižje število klic na 1 cm* 12.800. najvišje število pa 1,091.800. V odstotkih vse-
Zvočni kino IDEAL
Najlepši film v tej sezoni!
SVETI PLAMEN
Gustav Frohlich — Dita Parlo
Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9. uri zvečer!
ga analiziranega bio-mleka je do 50.000 klic na 1 cm' vsebovalo 29 odst.. do 300.000 klic 35 odst, nad 300.000 klic 19 odst. in izmed teh dva vzorca nad 1 milijon klit.
Povprečno odgovarja naše mleko, ki prihaja od okoliških kmetov, iz Škofje Loke in s Turjaka na Ljubljanski trg, kvaliteti srednjega švicarskega mleka. Ta ugotovitev pomeni za naše sicer primitivno organizirano mlekarstvo povsem zadovoljivo priznanje.
Nedavno so se mlekarne *\a Gorenjskem združile, da se bodo lažje uveljavile na trgu. Ta nova formacija pomeni za naše okoliške mlekarje precej nevarno konkurenco. Kmetje iz ljubljanske okolico so glavni dobavitelji mleka za mesto, pa niso organizirani in tudi ne kažejo nobene volje za to. Organizacija našega kmetskega gospodarstva je v vsakem o-ziru pomanjkljiva, kaT se kaže zlasti v današnji težki gospodarski krizi, po kateri je kmet najtežje prizadet
Praznoverska manija v Južni Srbiji
Pod zapovedjo svetnikov uničujejo možje in žene svojo posest, da bi
razkrili starodavna svetišča
Skoplje, 25. aprila.
V zadnjih letih, ko se v Južni Srbiji izvajajo vsakovrstna javna dela, so bili na Ovčjem polju, ob Bregakiici in tudi po drugod odkriti ostanki raznih svetišč, ki so bila uničena tekom dolgoletnih vojn in zaradi mnogih prirodnih nesreč. Najbrž so ta razkritja povod praznoverske manije, ki se silno širi od Stipa proti Strumici in tudi proti Skoplju. Kar čez noč se pojavi v tej ali oni vasi kak odposlanec sv. Jo-vana, sv. Spasa, »v. Nikole, arhangela in mnogih drugih svetnikov, ki zahteva od vaščanov, naj mu pomagajo, da bo spet odkrito ▼ zemlji zakopano svetišče njegovega svetnika. Ti ljudje se prej niso odlikovali s posebno pobožnostjo, spremenili pa so se kar nenadoma v fantastične preroke in raziskovalce starih svetišč.
Tako je v okolici Stipa neki mali posestnik, ki se je doslej bavil s prevažanjem raznih tovorov, v velikem tednu, ko je v svojem bornem hlevu odvezal od jasli »tvojega konjiča, da bi se podal po vsakdanjem opravku, zaslišal iz temnega kota glas: »Takoj se preseli, ker je to božja hiša!« Čudnega glasu se je zelo ustrašil, pozneje pri delu pa je nanj pozabil. Drugo noč pa se mu je v snu prikazal arhangel Mihael ter mu zapovedal, naj se takoj odseli m, de mu je mar za večno življenje, naj poskrbi, da bodo njegovo hišo podrli, razkopali zemljišče in spravili na površje ostanke starega svetišča. Revež se je drugo jutro preselil k svojim sorodnikom in sedaj roti cerkveno občino, naj odkupi njegovo beračijo in naj izpolni željo sv. Mihaela. V sosedhji vasi pa je starejša žena, ki trdi, da so jo angeli že dvakrat odvedli v Jeruzalem ter ji razložili, kje bi bilo treba odkopa ti čudodelne svoce podobe in ostanke starih cerkva. Ta ženska je bila pred dnevi še mirna in skrbna gospodinja, ki je vse svoje življenje posvečala mali domačiji, možu tn 3 majhnim otrokom. Na velikonono nedeljo na vse zgodaj pa je s svojim kričanjem zbudila vso vas ter začela pripovedovati, kako jo angeli ponoči vodijo v Jeruzalem Ln ji tam razkazujejo čudodelne sohe in svetišča, ki so globoko v zemlji pod vasjo. Rotila je vaščane, naj zapustijo svoje domačije, pre-orjero vsa svoja zemljišča ter tako spravijo na dan božja čuda, ki so zakopana v zemlji. Okrog nje se je zbrala seveda vsa vas in je bila priča, kako se je nesrečna žena viLa na tleh v strašnih krčih, potem pa za dalje časa obležala kakor mrtva.
Podobnih primerov je še več in manija pridobiva po vsej pokrajini vedno več pristašev, ki se vsi sklicujejo na čudovit primer, ki se je dogodil v Ljubotenu. Tam so lani poleti po starodavnem običaju praznovali neko svatbo in je bil med svati tudi kmet Milanče, ki je bil splošno znan kot najmirnejši človek v okolišu. Zvečer po gostiji je plesalo mlado in staro, proti polnoči pa so se vsi v hiši in po dvorišču, kakor je kdo vedel in znal, umaknili k počitku, da bi dTugi dan nadaljevali svato-vanje. Ko so vsi zaspali, se je Milanče zbu-
dil ter ae po pel na vrh vodnjaka »redi dvorišča. Od tam je začel z gromkim glasom buditi svate. Vsi so v največjem začudenju poslušali do tedaj mirnega in skromnega kmetica, ki je vpil na ves glas: »Pustite zabavo, vzemite motike in krampe ter razkopajle ta kraj, kajti sv. Jordan je že dovolj dolgo ležal v grobu in predolgo je že njegova cerkev pod zemljo!« — Tako in podobno je v največji ekstazi vpil do ranega jutra, potem pa je trdno zaspal Ko se je zbudil, je začudenim sosedom priopvedoval, da ga je zbudil sv. Jordan in mu zapovedal, naj takoj skliče ljudi, da odkopljejo njegovo cerkev. Dalja časa je bil Milanče spet tak, kakor je bil poprej, od časa do časa pa so se ponav-ljle njegove ekstaze in ko so lani septembra neki njegovi privrženci res začeli kopati na dvorišču hiše, kjer se je pred me* seci vršilo svatovanje, so odkopali starinski svetniški kip. Napravili so vlogo na cerkveno in posvetno oblast za zgradite* cerkve in zbiranje prispevkov. Tej vlogi je bilo pred nekaj dnevi ugodeno in ko so vaščan.i baš o tem razpravljali, je došla vest, da je Milanče. odposlanec sv. Jo vana, nenadno umrl. Vsi so prepričani, da ga je svetnik poklical k sebi, ker je tako dobro izpolnil njegovo naročilo.
V drugih vaseh pa se svetniki tudi do znašajo nad ljudmi, katerim sr> se raz-odeli in ki še niso hoteli, ali pa niso mogli izpolniti njihovih zapovedi. Mnogi zaupniki svetnikov na neben način ne najdejo miru v svojih domovih. Nekatere napada nekaj podobnega kakor božjast, drugi pa lahko zaspi jo samo tedaj, če se zatečejo v kako drugo hišo. Posestniki hiš, ki si jih svetniki lastijo za svoje, skušajo hiše prodati tudi pod ceno, v ostale domačije pa se je naselil strašen nemir in tudi vsa po-mi/jevanja duhovščine in oblastnih organov pri zbeganem ljudstvu doslej še nimajo uspeha.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Danes nepreklicno zadnjikrat!
Ob 4., 148. in 14IO. zvečer
'cstfiom §
(Ourmteoria
Ita Risa, Hinko Nueič 1
Film, ki je izdelan v naši državi	E9
in ki živo govori o lepotah naših	Qg|
krajev. Kot dopolnilo nov Foxov	KjS
zvočni tednik.	lii
M ulturni pregled
Pregljev Simon Jenko
Za Veliko noč je izdala Jugoslovanska knjigarna osmi zvezek Izbranih spisov Ivana Preelja. 220 strani obsegajoča knjiga vsebuje dve povesti: »Simon iz Praš« in »Usebli vrele «. Obe označuje to, da je snov posneta iz slovenskih literarnih in kulturnih krosov, s to razliko, da se prva dodaja v novi carski dobi z njenimi prvaškimi boji in č talmiškimi veselicami, druga pa v živi sodobnosti, ko 6e v slovenskem literarnem življenju krešejo >uma svitli meči« zaradi velikih svetovnonazorskih, kulturno-filozofskih. narodnostnih in socialnih idej. Posebne pozornosti je vreden Pregljev značilni poskus noveliziranega življenjepisa Simona Jenka.
Pregelj je svojo »novelizirano biografijo« našega lirika ustvaril v času, ko se je_v zapadnih slovstvih jela dvigati danes že padajoča konjunktura »romaniziranih biografij«. Za razliko od podobnih poskjsov drugod je Pregljeva novela o življenju in trpljenju Simona Jenka spisana prvenstveno poetično. Pregelj ni trudoma nanosil na svojo pisalno mizo vseh mogočih podatkov o Jenku in iz njih Skonstruiral njegove življenjske zgodbe, ki je sama po sebi revna. kakor življenje slovenskega človeka tedanje dobe. Pregelj je nad običajnim živ-ljenjepisnim gradivom doživel svojega
Simona Jenka in njegova neveeela življenjska pot se mu je spremenila v križevo pot slovenskega človeka sploh. Pregelj ni doživljal Jenka samo v njegovih pesmih, ki kažejo kakor Veronikin prt trpeče obličje, marveč zlasti v pokrajini, iz katere je Simon stopil v življenje, v tedanjem družbenem okolju, v vsej tisti novičarski in čital-niški atmosferi, ki je obvladovala naš narod v petdesetih in šestdesetih letih in še dalje. Zvezek »Novic« ali orumenelo pismo iz tistega časa imata v sebi več tega vzdušja. kakor cela knjiga takratne lirike-
Nihče pri nas ne ume iz pokrajine, iz starih interierov, iz prašnih knjig, orums-nelih časnikov in p:sem izvabiti toliko svojstveno našega življenja, oživeti toliko zar-ie zašlih časov, kakor ime Ivan Pregelj. Zato je novelizirani življenjepis Simona Jenka najlepša umetniška evokacija popre-šernovske dobe v naši književnosti in Pregljev lik Simona iz Praš eden najznačilnejših profilov slovenskega človeka; sa-njarja in trpina.
»Usahli vrelci« imajo že bolj intelektualističen zihačaj, prehajajo ponekod iz poetičnega doživljanja v esejistično obliko, drugod v polemične dialoge; čutiš, kako blizu so ti ljudje Preglju in kako tesno živi v dobi. Tudi v tej noveli je najbolje zadeto označje: Ljubljana e svojo trpkolepo
zimsko poezijo, e svojimi literarnimi omizji in njihovimi debatami.	—
Glasovi o Louisu Adamiču
»N-eues Wiener Tagblatt« je priobčil dne 24. t m. podlistek svojega zagrebškega 90-tradmika drja Bruna Steinerja »Louis Ada-mitseb«. (Čemu pisec dosledno navaja njegov priimek v nemški transkripciji?!) S člankom je dr. Steiner prikazal nemški javnosti življenje in literarne uspehe tega ameriškega pisatelja. »Kako je Louis Adamič iz slovenskega kmečkega sina postal slavni ameriški pisatelj, je m-av za prav tipično ameriška kariera.« Steiner podrobno karakterizira njegovo knjigo »Laughing in the Joungle« (»Smeh v džungli«) in pravi o tem romanu med drugim: »Smeh v džungli« je tipično ameriška knjiga, čeprav jo je spisal Slovenec: zabavno in obenem globoko segajoče delo, ki zavzema kritično stališče nasproti vsem problemom socialnega življenja. Ni zgolj avtobiografija. Tudi ne roman v običajnem pomenu besede, marveč je to in ono. Popolnoma odkritosrčna in iskrena knjiga, kakor eo avtobiografski spisi in reportaža Jacka Londona, zabavna kakor Sinclair Le\vis, zanimiva kakor Theodor Drei6?er in jedka kakor Upton Sinclair. Vse to pa je prežeto z neko slovansko otožnostjo. Adami? res da opisuje ameriško življenje, vendar se pri tem ne omejaje na opazovanje kakor n. pr. Georgee Duhamel. marveč postaja sam akter v d jem: človek močno razvitega socialnega čuta, ki se globoko zaveda potrebe,
braniti vse izkoriščane in ponižane. Adamič je v Ameriki slovanski bojevnik za pravice malega človeka, za vsakogar, kdor si je z delom pridobil pravico do življenja, kruha in prostora na soncu. Izhajajoč od Uptona Sinclairja, čigar »The Joungle« je Adamič čital že kot deček, je spoznal, da je ameriško socialno življenje često pravo močvirje, v katerem so že tisoči poginili. Toda Adamič je prepričan, da bo baš od teh prieljeneev dobilo ameriško življenje novo civilizacijo. Ti »trunky«, kakor Američani norčavo imenujejo slovanske prisi-ljence, eo tudi v duševnem smislu precej obdelali ameriško zemljo.«
Ko beležimo sodbo sotrudnika »Neuee Wiener Tagblatta«, opozarjamo čitatelje, da je Adamičevo knjigo »Smeh v džungli« nedavno izdala v slovenskem prevoda Tiskovna zadruga' v Ljubljani.
Poročila »letečega kritika«
Varšavsko glasbeno pismo
Varšava, v aprilu.
Koncerti Varšavske filharmonije so pokazali v zadnjem času marsikakšno gla=v beno novost, ki krepko označuje poljska glasbena stremljenja. Naj predvsem omenim VVitolda Mali9zewekega skladbo »Klavirski koncert v b-molu.« ki je pri nedavnem prvem izvajanju dosegla prav lep uspeh. Ni delo, ob katerem bi se bil kdo kakorkoli spotikal, vendar poslušalec ne sme biti preveč radikalno nastrojen, saj Mali6zew6ki ne išče novih tonskih možno-
sti.. Skladatelj je že zgodaj zašel pod vpliv ruske glasbe in tiči v tem ujetništvu še danes. Ze iz njegovih simfonij je gledal Ritn-ski-Korsakov, iz tako zvane »Simfonija svobode.« ki sem jo nekoč imenoval »poljska 1812«, še prav posebno. Tudi v zgoraj omenjeni skladbi opaziš sentence Rimske-ga-Konsakova. Koncert sta izvajala Kale c k i in B e r d j a j e v. Kaleckega igranje pa se me ni tolikanj dojmilo kakor nastop mladega poljskeaa pianista Aleksandra W i e 1 h o r s k e g a, ki je nekaj dni pozneje izvajal klavirski koncert v c-mollj od Saint Saensa. Niegovo muziciranje je izredno fino: je pravi slikar-pesnik na klavirju. Uvodoma omenjeni filharmonični koncert je imel na programu še Osara Francka »Simfonijo v d-molu. Koncert je močno potrdil sloves dirigenta Feliksa R y bickega. Omeniti moram tudi nastop pevke H. K o reke. ki je izvajala francoski program, in Emanuela Feuerman-n a. ki je igral HaFdnov cello-koncert v <1-duru.
Kako pa varšavska opera? Smirnov poje v »Pikovi dami«, brat Kiepure v »Tosri« itd. V »Pikovi dami« sem poshi*al D Y c a -ea in moram samo potrditi njevovo veliko umetnost v izražanju. Podobno privlačna točka te uprizoritve pa je Szeepanska. Režija mi ni nič kai všeč. V sploSnsm bi varšavski veliki operi želel temeljite izprw-membe ktirza: osvežitve, ki bi ji prii»esU več življenja in razmaha.
Gerhard Kraa«a.
ce vesti
♦	Minister dr. Albert Kramer se Je x
včerajšnjim popoldanskim brzovl&kom vrnil rt inozemstva v Ljubljano ter je zvečer odpotoval r Beograd.
♦	Na ljubljanski univerzi bo danes za-Cfetek rednih predavanj.
♦	Društvo >l3tra< v Zagrebu je na iz-red-ni gJavni SKupščini izvolilo nov ouibor. ker so dosedanji predsednik dr. Ražem in nekateri odborniki podali ostavko. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. -Ivan
Stari.	. „
♦	Korožki večer v Splitu. Agitna Crril
Metodova podružnica v Splita je v nedeljo priredila spominski večer na izgubljeno Koroško. V foyerju občinskega gledališča se je vršila svečana akademija, kateri je prisostvovala številna publika. Pevski zbor je zapel nekoliko koroških narodnih pesmi. Dirigiral je g. Pervanja, ki je tudi kompo niral pesem >Korotanc, katero je zbor odlično zapel. O koroških Slovencih je predaval g. dr. R'abič, ki je poslušalce vodil po vsej stari Sloveniji od kralja Sama pre.ko slovenskih knezov in nesrečnega plebiscita, ko so z italijansko pomočjo Nemci dobili zono A. Danes je okoli 90.000 koroških Slovencev brez možnosti, da bi se dalje kul-tnrao razvijali. Gospa Brajnovičeva in dva mladeniča so z razumevanjem recitirali lepe koroške pesmi.
♦	Novinarje, ki se udeleže ponedeljkovega občnega zbora ljubljanske sekcije JNTJ v Novem mestu, prosimo, da se do četrtka* opoldne prijavijo odborniku g. Josipu Prunku.
! s &TJI	&J
Ljubljana, Aleksandrova e. 12
največja izbira površnikov
ta oblek za gospode ter deco.
♦	Avtorizacijski izpit v gradbeni stroki
so napravili z odličnim uspehom pred ministrsko komisijo ministrstva za gradbe v Beogradu mariborski inženjerji Saša Bevk, Jaroslav Černigoj in Vičič. Čestitamo!
♦	Naši v Ameriki. Po vesteh iz New Yorba bo naša tamkajšnja naselbina priredila nekoliko patriotičnih sestankov in manifestacij. Jadranska Straža priredi le-jk> veselico, na kateri naj bi se zbralo čim večje število naših ljudi pa tudi naših prijateljev Američanov. Kakor vsako leto 30. aprila, se bo tudi letos v Newyorku priredil »Zrinjsko-Frankopa.nski dan< z akademijo Sokola; sodelovala bo tudi močna četa Ruskega Sokola in Jugoslovenke v narodnih nošah. V juniju in juliju se priredi v Chicagu ameriški vsesokolski zlet, za katerega se pripravljajo vsa društva z največjo vnemo.
♦	O utopljencu v vodnjaku, nad tri tedne pogrešanem 39 letnem Josipu Petroviču iz Podvincev, je orožništvo dognalo, da so Petroviča zadnjikrat videli dne 24. marca v gostilni K., kjer je bil že precej vinjen. Od tistega večera dalje ni bilo o Petroviču nobenega glasu več. Ker tudi komisija pri raz telesen ju ni našla znakov nasilja, je čisto gotovo, da je Petrovič v vinjenem stanju padel v vodnjak, posebno še, ker vodnjak ni bil zadostno zavarovan Zdaj je občina Podvinci vodnjo.k pokrila in zabila, da se preprečijo še nadaljnje nesreče, tembolj, k^r stoji vodnjak v neposredni bii-žini gostilne.
♦	Surov napad na vojaka. N&kolfko dobre volje se je vračala preteklo nedeljo zvečer rroti domu petorica fantov od Sv. Duha. ki so napravili izlet s kolesi na finarjetno goro. Čim je p-rišla skupina do žabniee, je navalilo nanjo več neznanih ipretepačev, ki so si očividno želeli boja. Izletniki so se brž razkropili, na kraju napada je ostalo samo koio mornariškogia narednika Loj-zeta Tonje, ki so ga roko-mavhi stolikli. Razbito kolo je pozneje s>ravil ma svojem domu Metod Ohlak, Dočim so krenili Svetodušani v znano Ceg-narjevo gostilno. Ko so hoteli domov, jih je vnovič napadla gmča fantov, oborožena
latami, remeljni in drugo slično prete-paško robo. V pretepu, ki se je brž m trm razvil, ie odnesla večina le manjše poškodbe, pač pa jo je hudo skupil Tonia. ki so tudi navalili nanj, čeprav se boja niti ni hotel udeležiti. Prebodli so ga po rokah z vilami in mu natrgali več mišic. Seveda je ranjenec moral v bolnico.
♦	»Coprrice« odnesle žerio. Sreslko načel-st>vo v Križevcih na Hrvatskem se bavi te dni z zagonetno zadevo. Dne 28. marca je iz sela Garčina izginila, komaj šest tednov po poroki neka žena Terezija. V vasi se je spočetka govorilo, da so jo odnesle »oopmi-ce<, policija pa je prišla na sled zvito prikritemu zločinu. 1-zs.ledovanje se še nadaljuje.
♦	Poseben vlak vas odpelje 7. maja na
veliki Gregoričev foto-ialet v Belo krajino. Vožnja z vlakom, vozom ali avtobusom in celodnevna oskrba 75 Din. Prospekti v drogeriji Gregorič d. z o. z Prešernova niica 5.
♦	Občni zbor »Dobrote«, otosmrtnega
podpornega društva poštnih nameščencev v Ljubljani bo dne 5. maja ob 19. uri r beli dvorani hotela Uniona v Ljubljani.
•	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko bi žkrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
•	U. F. nogavice v veliki izbiri na drobno in debelo pri Karlu Prelogu, Ljubljana.
♦	če želodec s prebavo ni v redu — v Rogaško Slatino. Več iz današnjega oglasa.
Iz LpMfane
u— Odlikovanje policijskega svetnika g. Karla Pestevška, Včeraj dopoldne so imeli na policijski upravi m;Uo domae slav^. G. upravnik Vfckosiav Keršovan je izročil policijskemu svetniku g. Karlu Pestevšku red Jugoslovenske krone V. stopnje. V krogu uradništva je g upravnik nagovoril odli-kovanca, poudarjajoč, da je izvršila policija v dobi zadnjih dveh let veliko trdega dela, vendar se uspehi priznavajo tudi na najvišjem mestu, kar je dokazano z odlikovanjem g. svetnika. Odlikovanec se je za čestitke toplo zahvalil in prosil g. upravnika, da tolmači njegovo zalivalo na najvišjem mestu.
u— Mešani pevski zbor PRK državne
učiteljske šole bo priredil v ponedeljek ob 20. v veliki dvonani hotela >Uniona<. koncert. Zapel bo mešani, ženski in moški zbor. Na sporedu so narodne in umetne pesmi naših najboljših skladateljev. Zbor vodi priljubljeni prof. g. Ivan Repovš. Zaigral bo pa tudi šolski godalni orkester pod vodstvom g. prof. Radovana Prosencs, Vstopnina je zelo nizka, da bo omogočen poset koncerta vsakomur. Sedeži so po 10, 6, 4 in 3 Din, stojišča pa po 2 Din. Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni.
u— Prosvetno družabni večer »Krke« bo v petek 28. t. m. pri Mikliču. Spored: Zormanove pesmi — poje ga. Lovšetova, predavanje o Zorinanu, glasniku ameriških Slovencev, recitacije — recitira g. Jan, Jak-čev film Clevelanda, Zormanove ipesmi — poje g. Banovec. Pri klavirju prof. Šker-jjanec. Po oficielnem dolu godba Odeon. Brez vstopnine!
u— Preporodaši! Jutri ob pol 6. bo v društvenem lokalu članski sestanek. Zara-di važnosti dnevnega reda je udeležba za vse člane obvezna.
u— Jadranašice! Jutri ob 10. dopoldne bo v posvetovalnici debatni sestanek, ki je obvezen za vse članice!
u_ Strokovna obrtna nadaljevalna šola za umetne in moške oblačilne obrti v Ljubljani na Prulah priredi v nedeljo razstavo izdelkov svojih učencev. Razstava bo odprta od 8. do 13. v ondotni osnovni šoli. Vsi interesentje in ljubitelji napredka naših obrtnih vajencev so vljudno vabljeni. Vstop je svoboden.
Kdor pa danes odkoraka U Si&mlčn — ss m« izplava! čnfte, kaj ga tamkaj čaka: v papriki telečja krača!
u— Izložbeni aranžerji se vabijo, da se
poinoštevilno udeležijo zanimivega predavanja >Svetioba kot reklama«, ki ga priredi Društvo izložbenih aianžerjev danes ob 20. v mali dvorani Trgovskega doma. Predaval bo g. Megušar. Vabljeni so tudi vsi ostali interesenti, ki se zanimajo za učinke svetlobe v izložbenih oknih.
u— Prenapolnjena bolnica. Včeraj in predvčerajšnjim je bil zopet izredno velik naval na občo bolnico v iujaibJjani, kamor prihajajo bolniki iz vse banovine. Samo * ponedeljek je bilo sprejetih v bolnico 107 novih bolnikov, ki so bili porazdeljeni po značaju bolezni ma vsa oddelke. Stanje bolnikov v bolnici znaša nad 7600 ter so zasedene tudi prav vse zasilne postelje.
u— Park na Hrvatskem trgu je že skoro popolnoma urejen in izravnan, zelo okusno so obdelane tudi posamezne gredice. Sence iv parku sicer prva leta ne bo zadosti, a imamo v Ljubljani tudi v poletju itak čez mero hladnih kotičkov. Zdaj ko bodo delavci končali dela na gredah, bodo pričeli postavljati velike svetilke sredi parka.
u— Prepir in nož. Iz Trebnjega so včeraj pripeljali v ljubljansko bolnico 25 letnega hlapca Miho Andolška. Fant je sedel pred. sinočnjim v Springerjevi gostilni, kjer je 'bilo tudi več okoliških fantov. Nastal je preipir, ki je zajel tudi Andolška. V pretepu se je nekdo zapodil proti Andolšku z nožem v roki in mu razrezal levico. Andol-šloa je obvezal domači zdravnik, nakar je moral v Ljubljano.
u_ Vandalsko pustošenje v parkih.
Mestnao tč ima izdaja za ureditev in negovanje naših lepih parkov vsa,ko leto velike vsote. In vendar se najdejo posurovljenci, ki pustošijo drevesca in mandrajo skrbno negovane cvetlice na gredah. Upravnik mestnih nasadov g. Anton Lap je te dni ugotovil več poškodb v mestnih parkih zlasti v Tivoliju Tudi iz skladišča v mestni vrtnariji je zmanjkalo več stotin redkih
Nevarna Uzzziia o Francozih
V najnovejšem zvezku »Deutsch-Franzo-sisehe Rundschau«, elasilu onih Nemcev, ki vsem sedanjim razmeram nakljub nadaljujejo delo za zbližanje nemškega in fran«r skesa naroda, ie izšel članek Paula Distel-bartha: »Ali je francoski narod v deka denci?« Pisec izvaja med drugim:
Pred vojno je bilo v Nemčiji silno razširjeno mnenje, da so Francozi v dekadenci. Primerah so Pariz s starm Rimom v času njegovega propadanji in verovali, da zadošča moian sunek, pa se bo vse sesulo. Odpor, ki «o pa Francozi pokazali 1. 1914., je večino Nemcev zaeud;l. Nemci so res mislili, da se bo z njihovim nenadnem vpadom sesula vsa Francija, toda pokazalo se je, da so se temeljito ušteli. V poznejši vojni v strelskih jarkih so se Francozi postavili kot izvrstni in pogumni vojaki.
Odkod so imeli Neme tako napačno mnenje o Francozih? Kfr jih niso dovolj poznali. Neki nemški učenjak se je na mednarodnem znanstvenem kongresu v razgovoru s francoskim hvalil, da pozna Pariz. »Bil sem na Montmartru in v Moulin-Rouge«, je dejal. »Torej ste videli več kot jaz!« mu je odvrnil Francoz Nemci so si ustvarili napačno sliko o Francozih po njihovih pariških zabaviščih, ki so v službi t.ijske industrije. Diestelbarih pravi, da se Francozi po vojni zelo zanimajo za tuje dežele. zlasti za Nemčijo in da prevajajo z nemščine več kot kdai prej. Nemški avtor svari svoje rojake, naj tudi dandanes ne sodijo Francozov po pariških zabaviščih in pariških dnevnikih.
»Nič ni nevarnejšega kakor iluzija, in čista iluzija je, če kdo verjame, da bi bil francoski narod dekadenten,« sklepa Di-stelbarth.
»Podravski motivi« Krste Hegedušiča. V lično opremljeni knjigi je izdala zagrebška založba »Minerva« 34 risb hrvaškega slikarja Krste Hegedušica. Kakor je n. pr. Georg Grcez s svojimi preprostim', a učinkovitimi risbami prepričevalnejše kakor marsikateri epik orisal življenje proletar-ca in malomeščana, je Krsta Hegedušia z globokim doživetjem in na Grosza spomi-njajočo risarsko tehniko orisal bitje in žit-je podravskib kmetov. Hegedušiš je član zagrebške umetnostne skupine »Zemlja?. Po svoi umetnostni vsebini in formi zavzema docela svojstveno mesto v vsej jugoelo-venski likovni 'umetnosti. Njegovi kmetje niso idilične figure s slik kakšnega Jose Bužana, marveč ljudje iz žive resn;čnosti, kakršne srečujemo na proščenjih in sejmih, v vaseh in podravskib goricah, širom to uboge, a po 6w>ie lepe kajkavske pokraji- J ne. ki jo je opeval Fran Galovič. Hegedu- , šič je dal svoj'm kmetom in obdajajočemu jih okolju tako karakteristične poteze in toliko življenja, da se te risbe lahko meriio j z najboljšimi Groszovimi. Mroslav Krleža je napisal za predgovor celo studijo o slikarski umetnosti in posebej še o problemu lepote v zvezi s socialno usmerjenostjo. Krl»žev esej razodeva — kakor vedno — obsežno znanje in globoke načelne poglede na umetnost in umetniško stvarjanje. K tej študiji se bomo še vrnili ob drugi priliki
eretBe. Skupna tkoda sn«ta okrog 4000
Din. V&ndali so se poj »rili tudi Ml Gradu,
dalje so odnesli napisno tablioo na Dreni-kovem vrhu, poškodovana so tudi novo zasajena drevesca ob Celovški cesti proti Dravljam. Mestna občina je vse primere se veda prija/vila policiji, ki se je odločila, da bo postopala kar najstrožje. Imena onih, ki jih bo zalotila pri pnstošenju, bodo objavljena v listih, sami pa bodo najobčut-nejše kaznovani.
u— Kje povsod iftčejo _ denar. Za denar povsod trda prede. Ljudje iščejo zaslužka na vse mogoče načine in postajajo tudi od sile iznajdljivi. Brezposelni ustavljajo na ulicah tujce in se jim ponujajo kot nosači prtljage za par dinarjev. Posebno iznajdljivi pa so oni, ki razgrebajo velika smetišča po Mestnem logu. Na vseh večjih smetiščih opaziš ljudi, ki temeljito premečejo ku»pe smeti, iščoč ponajveč staro železje, kosti da jih potem prodajo v mestu. Pri razglabljanju smeti se pripeti, da ta ali oni najde tudi kako celo posodo, steklenico ali kaj sličnega, dogodilo pa se je tudi, da je postal kdo srečen najditelj skromnega kovanca, ki ga je presrečen vtaknil v žep.
Iz Celfa
e— Krajevna organizacija JRKD za Ce-
Ije-okolico bo priredila danes ob 20. v gostilni g. Hrastnika Oprej Lovrača) na Zgornji Huninji poučno predavanje o svi-njereji. Predava! bo sreski veterinarski referent Š rib ar iz Celja
e_ Nakaznice za pomoč brezposelnim.
Mestno načelstvo v Celju sporoča, da prodajata bloke z nakaznicami za .pomoč brezposelnim tudi glavna trafika v Prešernovi ulici in Kolodvorska trafika
e— Zopet drva vloma ob belem dnevu. Poročali smo že, da so v četretk 6. L m. v otpoldanskem odmoru med 12.30 in 14. neznani atoriici z vetrihi vdrli v mamiiak-turni trgovini tvrdke Vegi & Be<vc na Glavnem trgu ter g. Davorina Goloba v Narodnem domu. Iz prve trgovine so odnesli 1763, iz druge pa 1610 Din gotovine. Ta dva vloma še nista razjasnjena, ipa sta ui.la v ponedeljek 24. t. m. v opoldanskem odmoru izvršena dva nova. Storilci so si sedaj izbrali manufakturno trgovino g. Franja Koltezna v Prešernovi ulici in knjigarno Slomškove tiskovne zadruge pou leg Marijine cerkve. Vrata obeh trgovin s0 odprli nemoteno z vetrihi ter ukradli iz blagajniškega predala v trgovini g. Kol-bezna okrog 1100 Din v knjigarni pa so našli samo Din. Policija je izvršila v noči na torek racijo po mestu a še ni našla sledu za drznimi vlomilci.
e_ Pregled vseh motornih vozil bo v
•petek 28. t. m. pri mestni garali na &n. Lanovžu in sicer ob 8.. zjutraj za območje predstojništva mestne policije v Celju, ob 10. pa za ves ostali celjski srez.
e_ Stopite takoj v celjsko podružnico
»Jutra* in kupite nove srečke drž. razredne loterije!
e_ Elitni kino Union. Danes ob pol 17.
in pol 21. zvožna opereta »Hrepenenje 202« in zvočne predigre.
a_ Dvoje zanimivih predlavanj o najvažnejših vprašanjih sodobnega javnega življenja bosta priredila pod okriljem Z veže društev privatnih nameščencev v soboto 29. t. m. ob 20. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov in Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v mali dvorani Narodnega doma. Najprej bo (predaval glavni urednik g. Radivoj Rehar o splošnih vzrokih svetovne gospodarske krize, potem pa bo podrobno razpravljal o perečem vprašanju zaposljevanja tujih nameščencev v naši državi tajnik ZDPN g. dr. Kosti iz Ljiubljane. Dolžnost slehernega mariborskega zasebnega nameščenca in name. ščenke je, da se udeleži ve.levažnega večera.
a_ Deveti večer zgodovinarjev bo 27. L
m. ob 20. v čitalnici »študijske knjižnice« Predaval bo profesor g. dr. Vladimir Kralj
0	celjskih grofih v slovenski drami.
a_ Apel na prebivalstvo občin Pobrežje,
Studenci in Tezno! Prve dni v maju se praznujejo v vseh državah mednarodni protituberkiulozni dnevi in Protituberku-lozna liga v Mariboru s 1. majem razširila svojo dinarsko akcijo za zgradbo prepo-trebnega azila tuberkuloznim še na občine Pobrežje, Studence in Tezno ter razposlala vsem hišnim posestnikom nabiralne pole, da pobero vsakega prvega. v mesecu pro stovoljne dinarske prispevke z najemnino in jih odračunajo liginemu inkasantu K e r n d 1 u Petru, ki jih bo obiskal. Višina prispevka je: a) za hišnega posestnika po
1	Din za vsakega najemnika, pri zadolženih pa vsaj 1 Din na mesec; b) za najemnika vsaj 1 Din na mesec; le po možnosti pa po 1 Din od družinskega člana.
a— »Strahove«, Ibsemovo veledelo, ki so pri ipremijeri dosegli odličen uspeh, uprizori poanladek Jadranske straže ponovno drevi ob 20. v Narodnem gledališču. Rsžira
Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno.
Smučarji in turist"!
Uporabljajte
dr. Kmetovo maziio
m OLJE ZA SOLNČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijab po 10 Din.
POPOLNA POGODBA
v smislu zavarovalnega zakona tn ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za
vsakega naročnika „Jutra"
nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«.	Vi še niste naročnik?
nauuuuuuuixi[X3DacaaaoannoaDDn y	O
Lepa ta pripravna	H
birmanska darlk 0
kupite ugodno ta poceni pri
H. Suttner
LJUBLJANA, Prešernova ulica 4 S
5004 g
bi h n y II b mm n n n» h »i n hm »b anmri
g. Mik« furijan, Su mariborskega gledališča. Upamo, da bodo uprizoritev pose-
tili vsi tisti, ki smo jih pri premieri pogrešali in ki sicer tako radi govorijo o razumevanju mladine in o ljubezni do nje.
a_ Delo v občinski upravi. Danes ob
16. bo seja mestnih podjetij, ob 16.30 seja kopališkega odseka in ob 17. seja upravnega odbora Plenum mariborskega občinskega sveta bo imel svojo prihodnjo sejo najbrže 11. maja.
a— Za podružnico »Touring Cluba< v Mariboru. V ponedeljek zvečer je bila sklicana pri »Orlu« anketa, ki so se je udeležili zastopniki raznih mariborskih društev, ki so zainteresirana na posipeševanju tujskega prometa. Anketo je vodil tajnik zadruge »Mariborski teden« g. Loos, o potrebi ustanovitve podružnice »Touring Clu-ba< v Mariboru pa je poročal g. dr. Ciril Žižek, šef oddelka za tujski promet in turizem v trgovinskem ministrstvu v Beogradu. »Izvoljen je bil pripravljalni odbor, ki bo izdelal vse potrebno za ustanovitev podružnice »T. C.« v Mariboru.
a_ Posestne spremembe. Dosedanjo hišo
gostilničarke Marije Knupleževe na Glavnem trgu št. 19 je kupila posestnica Terezija Furlanova za 2SO.OOO Din. hišo Ane Čepetove na Koroški cesti št. 90 pa Ivanka Ussarjeva iz Plinarniške ulice za 425 tisoč dinarjev.
a_ K naši včerajšnji notici o zlikovcih, ki so odpeljali neki luksuzni avtomobil tukajšnje trgovke B., doznavamo, da je policija že prijela pravega storilca, ki bo mo, ral sedaj kriti visoko povzročeno škodo.
Iz Trbovelj
t— Predavanje pri>f. dr. Bohma o važnosti morja za narode in njihovo narodno gospodarstvo je bilo v ponedeljek zvečer v veliki dvorani Sokolskega doma. G. profesor je znan odličen poznavalec pomorskega vprašanja. Z njemu lastno živahnostjo je pojasnjeval vzroke stremljenja in borbe vseh narodov in držav za morsko obal ali vsaj za dohod do nje, ki je za gospodarski obstoj in podvig posameznih držav naravnost neobhodno potrebna. Narodi brez morja hirajo gospodarsko, ker jim manjka izhod v svet. Orisal je veliko važnost Jadranskega morja za našo državo, ki ima z razmeroma dolgo obalo vse pogoje za velik gospodarski dvig Jugoslavije. Poslušalci so g. predavatelja nagradili z živahnim odobravanjem in izrazili željo, da bi nas kmalu spet obiskal.
t— Divjanje kolesarjev. 2e večkrat smo se pritoževali nad brezobzirnim divjanjem kolesarjev, a vse zaman. V ponedeljek se je dogodila zopet večja nesreča, ki bi prav lahko zahtevala življenje malega šolarja. Ko so prihajali učenci v šolo na Vodi in ko je bila polna cesta otrok, je pridrvel tak kolesar z vso silo po cesti, se zaletel v malega šolarčka, ga podrl in ga močno poškodoval na glavi in na prsih. Otrok je obležal nezavesten in so ga z reševalnim vozom prepeljali v rudniško ambulaneo, kjer so ga obvezali, potem pa oddali v bolnico. Pozivamo občino, da izda v tem pogledu primerne ukrepe!
t_ šahovska simultan ka, kl jo Je odigral g. Ciril Vidmar z 18 trboveljskimi šahisti, je bila zelo zanimiva in je nudila igralcem kot kibicem mnogo užitka. G. Vidmar je dobil 15 partij, 2 je izgubil in 2 remiziral. Domači igralci so pokazali lep napredek. Potne in druge stroške, ki jih je hotel klub povrniti, je g. Vidmar poklonil brezposelnim rudarjem.
Iz Ftssfa
j— Jurjev sojem je bil prejšnja leta
vedno dobro obiskan, v ponedeljek pa je b lo malo kramarjev in kupcev, ker se je istočasno vrš 1 sejem tudi v Vareždinu. Na račun pa so prišli žeparji. Neki kmet je ob žepno uro, vredno 500 Din, Mariji Ču-šovi iz Doroavc je bilo ukradenih 200 Din, Tereziji Majhnovi od Sv Trojice pa 215 d narjov. Aretiral- so nekega posestnika, ki je kradel čevije.
j— Mestno avtobusno podjetje pred likvidacijo. Mestno avtobusno podjetje, ki se je ustom »vilo .pred tremi leti, je že od vsega počeka pasivno. Iziprva je vzdrževalo tri proge, a je moralo dve ukiniti. Edina proga, ki veže naše Haloze, pa jc tudi še vedno deficitna. Na zadnji občinski seji se je vršila o avtobusnem podjetju ostra debata in se je zahtevala skorajšnja likvidacija. Bilanca bo v najkrajšem času sestavljena. Avtobus; se bodo odprodali. en avtobus pa se bo preuredil za škropljenje mestnih cest
Iz življenja na dežel?
LAVERCA. Tukajšnja sokolska četa je priredila v nedeljo Ganglovo igro »Sin«. Naše mnenje je bilo, da bo ta lepa, a težka igra za naše diletante precej trd oreh. Priznati pa moramo, da smo se neupravičeno bali, ker je igra docela uspela, splošno ugajala in dosegla popolen uspeh, kar je v prvi vrsti zasluga marljivega režiserja bi. Jožeta Antoniča. Pohvala gre vsem igralcem in igralkam, ker je vsak svojo vlogo v splošno zadovoljstvo najbolje rešil. Posebno priznanje pa velja sestri in bratu Možina. Igra je bila žal le srednje dobro obiskana. Pogrešali smo mnogo domačinov, zlasti iz vrst gasilcev, pa tudi sestre in bratje Sokola IV nas niso to pot obiskali, kar so do sedaj vedno storili. Morda jim ni bilo dostavljeno vabilo. Vabimo jih pa že sedaj, da nas obiščejo pri ponovitvi igre, ki bo v nedeljo 7. maja, da bodo dali pobudo našim igralcem, da bodo svoje započeto težko delo še z večjim veseljem izvrševali.
LEHEN NA POHORJU. Naše izobraževalo društvo, včlanjeno v ZKD je imelo na velikonočni ponedeljek na lastnem društvenem odru štiridejanko »Divji lovec«. Nabito polna dvorana. Vloge so b'.le izvrst. no razdeljene. Klub velikemu delu, ki ga imata naša upravitelj šoie g. Kotnik in njegova soproga Pavla sta žrtvovala mar. sikatero nočno uro, da je igra tako dobro uspela. Vsa čast igralcem in igralkam, ki imajo po cele ure daleč, da so bili vedno točni pri vajah. Zahvala vobče vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu. Društvo je nabavi.o dosti novih kulis, ki so stale precej denarja. Vendar pa je tovarnar g. Pogačnik darova1 potrebno lepenko, želimo še večkrat videti Lehenčane na društvenem odru. Ziravo!
SV ANDRAŽ V SLOVENSKIH GORICAH. Ob obilni udeležbi se je vršil na velikonočno soboto v Toševi gostilni občni zbor krajevne organizacije JRKD Predsednik Šolski upravitelj g Drago Predan je v kratkem orisal delovanje organizacije in se nato obširno bavil z delovanjem parlamenta in vlade. Posebno poglavje je posvetil tudi punktacijam in znanemu pastirskemu
KINO ULiSiuJAAaKl UVOU Telefon 2730
Pat in Pafachon

ROLO SREČE"
Samo Se danes ob 4., %8. in 9. Bomba smeha! Cene 2, 4 in 6 Din.
pismu proti SKJ in se naposled tudi dotaknil zunanjepolitične napetosti. Pri volitvah
je bil z malimi izjemami soglasno izvoljen stari odbor. Izmenjana sta bila le tajnik m blagajnik; prvi je g. Konrad Kukovec, drugi g. Jože Suhač. Organizacija šteje zdaj 49 članov
SV BARBARA V SLOVENSKIH GORICAH. Letos smo imeli tukaj drugi gospodinjski tečaj, ki ga je vodila domača učiteljica gdč. Jožica Petelinova. Dekleta so z zanimanjem sledila pouku. Kuhanje Tn praktično gospodinjstvo je poučevala voditeljica tečaja, šivanje učiteljica gdč. Ka-tinka Schweigerjeva. nauk o morali je imel domači župnik g. Josip Potočnik. Dne 12. marca je sreski kmetijski referent g. Martin Zupane predaval o svinjereji. Te dni smo zaključili tečaj z gledališko predstavo, ki je bila dobro obiskana. Povabljenim gostom so dekleta pripravila juiino, pri kateri so se vsi prav po domače zabavali Na-vzočnim sta sreski načelnik g. dr. Ipavie in sreski šol-ski nadzornik g. Ivan Tomažič obrazložila pomen in potrebo gopodinjskih nadaljevalnih šol. Z zadovoljstvom sta poudarjala vzajemno delovanje učiteljstva z domačim g. župnikom in krajevnim šolskim odborom ter pohvalila pridnost in vztrajnost tečajnic.
VIŠNJA GORA. Pretekli teden je uprizorilo višnjegorsko gasilno društvo veseloigro »Sladkosti rodbinskega življenja«. Ia prijaznosti so jo igrali po večini že izkušeni sokolski igralci na odru v svoji telovadnici. Obisk je bil zadovoljiv, posebno ker so se povabilu odzvali številni posetniki ia St. Vida in Ivančne gorice. — V sredo pred prazniki se je vršil v Veliki Loki pri Višnji gori oster prepir med dvema sosedoma in je govoril tudi nož svojo besedo, o čemer je »Jutro« že poročalo. Ker se je pa iz poznejših poizvedb dognalo, da najbrže ne pade izključno vsa krivda na Mtah-leta Janeza, je sodišče tega po prvem zaslišanju izpustilo na svobodo. — V četrtek dopoldne se je vršil komisijonalni ogled lokala nove mesarije, ki jo začne v hiši Petra ^Orožnika njegov svak g. Sajovic Janez. Novi mesar prične cbrat takoj
Pismo iz Prekmurja
Murska Sobota, 22. aprila^
Pomlad v Prekmurjaj ... Človeku Je praznično pri duši, ko stoji kraj mesta in s« zazre po zelenih poljih, ki se raztezajo v nedogled. Gibajoče se postave, sključeni hrbti, konji pred svetlikajočimi se p-ugi so kakor miniaturne igrače na zelenem prtu. Prav daleč tvorijo topoli okvir, ostro zasekano v modrino ali pa se polja zaženejo po položnih Goričkih brd navkreber. Nad "vsem pa solnce in le malo meglenih in turobnih dni. Mnogo pomladne poezije hrani z asti park v Murski Soboti. Pravi botanični vrt, v katerem je zastopana prav vsa flora Prekmurja, in redka drevesa, ki Jih je vzgojil prejšnji lastnik grof Szapary. in vendar se je govorilo, ca nameravajo park parcelirati in razprodati, šele pri zadnji občinsiki seji je bil sprejet sklep, da se park in fazanerija proglasita za zaščiten javni park. Treba, ga je urediti, postaviti klopi, nasuti pešpota itd. Le čudno, da spričo tolikih društev pri nas še ni vznika ideja osnovanja Olepševalnega društva.
Posebno pozornost zasluži pcKiružnica Kola jugoslovenskih sester v Murski So>bo_ ti, ki je praznovala 22. L m. 10-letnico obstoja. Ker je podružnica na naši najsevernejši meji dosegla j patriotskim, človekoljubnim delom tako lepe uspehe, je sklenila, da jubilej svečano proslavi s koncertom in revijo narodnih noš. že 1921. sta pričeli učiteljica ga. Prelcgova in ga. Je-zovnikova pripravljati tla za ustanovitev podružnice, ki je bila leta 1923. ustanovljena. Danes šteje 1S0 članic iz vseh slojev prebivalstva. Glavna naloga društva je bila olajšati gorje bednim, Štelo pa si je vedno v dolžnost, da je sodelovalo pri V3eh narodnih prireditvah. Oskrbovalo je grobove borcev, padlih za osvobojenje Prekmurja, dokler ni te naloge prevzel Sokol. Vsako leto si je izbralo društvo za glavno prireditev božičnlco. V desetih letih je društvo obdarovalo za bo žičnico 1723 otrok in dijakov z obleko in 93 revnih družin z živili. V ta namen je izdalo 103.649 Din ter mnogo blaga v naturalijah. ki ga je dobilo od prebivalstva. Razen tega je poslalo 6 slabotnih otrok na morie in znatno prispevalo k lanskemu gospodinjskem.i tečaju. Da se je to_ liko zbralo gre zahvala tudi požrtvovalnim darovalcem in občini. K jubileju najstarejše prekmjurske podružnice Kola JS fcudl mi toplo čestitamo!
Na zaboja ie izdihnil
Ljubljana, 25. aprila.
Brezposelni delavec Janez Mahkove«, doma iz Laz. je bil nedavno zaposlen pri delih na Ljubljanici. Zadnje čase se je pa odslovljenec večinoma zadrževal na »štok-glajzu«, kjer je od prilike do prilike prijei za kako priložnostno delo. Zaslužil je toliko, da se je skromno hrami, kar pa jo ostalo, je zapil s tovariši. Star je bil šele 36 let, vendar je že nekaj časa bolehal
Včeraj popoldne je taval okrog gorenjskega kolodvora, kjer se je pomenkoval s tovariši o vsem mogočem, naposled pa se je poslovil in odšel na sonce za skladišč« kolodvora, kjer se je vlegel na večji zaboj. Med tem. ko se je tako soInčiL so prihajali mimo njega posamezni znanci, ki so ga ogovarjali, a jim je Janez samo kratko odgovarjal. Okrog 16.30 sta zopet stopila k njemu dva znanca, da se pomenita z njim. pa jima Janez ni več odgovoril. Tovariša sta ga drezala naenkrat Da opazila, da imata opravka z mrtvecem. Takoj sta obvestila bližnjega stražnika, ki je sporočil Janezovo smrt na policijsko upravo Za gorenjski kolodvor je prišla kmalu nato komisija, ki sta jo tvorila dežurn- uradnik g. Ketto in zdravnik g dT. Pavle Avramo-vič. Ko je zdravnik preiska! mrtveca. Je ugotovil, da je nastopila smrt zaradi srčne kapi. Truplo nesrečnega Janeza so prepeljali na od edbo komisije v mrtvašnico pri Sv. Krištofu, danes pa so ga pokopali psi Sv. Križu.
Gospodarstvo
Davčna statistika dravske banovine
Dravska banovina je lani plačala 18% vseh neposrednih davkov v naši državi
Finančna direkci ja v Ljubljani je kaikoc preganja leta sestavila tuda letos splošen pregied predpisanih un plačanih neposrednih davkov v dravdki banovini za koiedar-sio ieto 1932. Kakor je razvidno iz koncil h številk, so ee vplačila neposrednih davkov v dravska banovini lani dvignia, dočim so v letu 1931., kakor znano, nazadovala.
Davčni zaostanki.
V leto 1932 je bilo iz prejanjeg«. leta prenašaaih 42.9 milnijona Dm davčnih za-OKJtanikav (v začetku leti! 1931. je bilo sa 33_3 mil>j. Din zaosta.mk.ov). 0>b kuncu pret. ieta p« so znaišaii davčni zoostank; le še 32.0 rol^jona Din Kakor je iz gornjih ste-v;iik razvidno, se je Lami v teku leta vsota davčnih zaostankov zmanjšala za 10 milijona Din, kar je deloma posl ed" ca večy.h odpisov (v zvezi z agraimo reformo im v zaveza z odpisi zaostankov do leta 1928 na vložene prošnije za odpis), deloma j>a je z-mamj šan. je pripisati suidi na račun toe-nejšega vplačevanja m rigorozuejšega 'z-lerjevanjia. Vsekakor je zmenek 32.b milijona Din davčnih zaostankov, ki je bul zabeležen ob konau pre>t. leta, izredno nizek m je celo manjši nego ob kooou leta 1930-, ko so bale gospodarske razmere mnogo ugodnejše, nego so danes. Kakor znano so v drugih delh naše države davčni raogtaink' večinoma neprimerno višji, četudi upoštevamo, aa so pri nas neizterljivi zaostanki iz let pred 1928 skoro povsem odpisan/, kar druge finančne drekcije še niso izvedle. Gotovo nn dvoma, da je pri sias dosežen m;n:mum davčnih zaostankom, ki taidn v boljših gospodarskih razmerah ne \>- mogel bit- bistveno nižji. To pa bi mordi upoštevaj tudi v Beogradu v finančnem ministrstvu, ad koder prrhaiajo vedno novi razpisi glede poostritve prakse pri izterjevanju, ki enako veljajo za vse drekcije. Davčna praksa v naši državi pa še ni izenačena, čeprav se na merodajnih mestih za to prizadevajo. Ce p« se predpisi v nekaterih pokrajin«h malomarno -z-vajajo n je tam zares potrebna poostritev prakse, ted-ri se naj toka strožija navodila in novi ukrepi glede kon trole izda io le za one direkcije, kjer je to potrebno, ne pa cud: za ore, kjer se izterjevanje vrši že od nekda j -z vso topnostjo in ki so lahko aa v/C-ed vsem ostalim direkc jam.
Predpisani davki.
Lani jc bik) v dravski banovini novo predp scmih za 187.1 milijona D n neposrednih davkc»v (1. 1931, za 219.6 milij. Din). Nazadovanje je deloma v zvezr z reformo davka na poslovni promet (poivšaLiranji-m), ki je priaia v celoti do veljave šele v lan-sk' statistiki. Ce h gornjemu predpisu prištejemo še 42.9 milijonov Din davčnih zaostankov, ki so bili preneseni v L 1932. in
24.2	milijona D n obremenitve uvoznega blage z davkom na poslovni promet (pri carinarnicah v dravski banovini), tedaj vi-d;mo, da /naša skupna obremenitev 254.2 milijona D ji.
Lani je bL'o piredpsano (v oklepajih poti tkj za L 1931.): Zemlijanine 22.8 mili jena d - aijjenr (30.6), zgradarine 24.0 mikj. D n 222), pridobniikie 24.0 milij. D« (29.1), tnine po napovedih 1.9, od hrajiilnših v og 9.0, akupaj" 10.9 milij. Din (11.6), diruž-. :ii davek 2.3./ m.i.lij. Din (22.0), us!<uitbem-.sv; davek 36.6 m-lij. Din (48.9), vojnica 2.1 nri-i^j. Dim (2.9), luksuzni davek 0.5 m-lij. D n (—) in devek na poslovni promet 42.4 mi i.liij. Din (51.0). Od davka na po^l vna promet odpade na splošni poslovn, davek 7.1 mi!'"j. Din (32.1), na skupki poslovni devtte (brez skupnega davka pri uvozu) pa
25.3	nniilij. Din *( IS.9). Obremen.iitev zaradi poslovnega davka je nekobko nižja, ker se nmogo tega davka vplača sedaj pri uvozu preko carinami-c. Skupaj z obremenitvijo uvoženega bkuga pn cannairnioah v dravski banovini je znašala lami vsa obremenitev zaradi poslovnega davka 66.6 mil j. Din (brez luksuznega davka). Lani ee je povišal predpis pri z^adarini in pri družbenem davku. Od predpisane pridobn:n<; je lani
odpadlo n« davek potujočih obtiti 0.4 milij. Din in na davek zavarovalnih egentov 0.18 milij. Din. išamsk: davek vseh obvezancev razen onih, ki plačujejo uslužbenski davek (tu specifikacija n, mogoča) je lani znašal 0.14 milijona Dn.
Donos neposrednih davkov.
V letu 1932. je bilo v dravski banovini plačano pri davčnih upravah 197.4 milijona dinarjev neposrednih davkov (leta 1931. 185.4 milijona Din.) Poleg tega je bilo plačano 1.2 milijona Din za zamudne obresti (L 1931. 0.8), 0.1 mil i/j. Din za davčne ka-zni (0.1) in 2.1 miilij. Din za eksekuciijeke stroške (1.3). Kakor vdimo, 90 se stroSki za eksekucije povečali, narasle pa so tudi zfmudue obresti. Skupaj z obrostmi, kaznimi in ekse^ucijskimi stroški je bilo vplačano 200.5 milijona Din (leta 1931. 187.7). Zarodi popOltnost; sike pa moramo prijeti še plačilo poslovnega davka pri invozu preko carinarnic v dravr-ki Kanovim, ki znašs 24.2 mn.liirona Din, tako da je bilo vsega plačano 225 milijonov dinarjev.
Po odbitku plačila poslovnega davka pri vseh carinarnicah v naši državi (lani 133 milijonov Dn) je znašal v preteklem letu donos neposrednih davkov v vsej državi 1543.3 milijona Din. Ce to številko primerjamo z donosom neposrednih davkov v dravski banovini (brez vplačil pri carina r niča h) v višini 200.8 milijona Din, tedaj vidimo. da odpade od skupnih plačil v naši državi na dravsko banovino 12.98®/». Ta delež se je nasproti lanskemu letu ponovno povečal, kar inači. da je bil rezultat pobranih davkov v dravski banovini zopet ugodnejši. kakor v ostali državi. Pri nas se je donos povišal, dočim je v vsej državi padel.
Kako se je gibal delež dravske banovine na skupnih plačilih neposrednih davkov v naši državi, nam kaže za zadnja leta naslednja prmerjava (v milijonih Din):
		dravska	
	vea država	banovina	
T926	1940.0	221.9	12.1 •/•
1927	1713.0	228.9	13.4 •/.
1928	1774.1	209.0	11.8 »/o
1929	2005«	212.2	10.5 •/.
1930	2323.4	225.9	9.7*/.
1931*	1653.1	187.7	11.4 V.
1932*	1543.1	200.8	13.0 •/•
• brez vplačil poslovnega davka pri carinarnicah.
Kakor vidimo, se je delež dravske banovine zadnji dve leti močno dvignil in je dosegel že skoro viš'no iz ]. 1927. Padec deleža v letu 1930. na 9.7 °/o je v zvezi z odplačili davčnih zaostankov s kronskimi bo ni, ki v dravski banovini niso bila znatna, ker ni bilo toliko davčnih zaostankov kakor v drugih banovinah. Ce torej izvršimo primerjavo le z letom 1929., vidimo, da se je delež dravske banovine od tedaj dvignil zopet od 10.5 na 13'/».
Število davčnih zavezancev in eksekucfj.
Števido davčnih zavezerncev je bilo lani za zerol5ari.no 352.119, za zgradarino 63.260, za pridobnino 41.325, z« davek na poslovni promet 22.009, za rerotnino 12.830, za rent-nino na hranilne vloge 496, za družbeni davek 318, za samski davek (brez samcev, ki plačujejo uslužbenski davek) 928, za vojni00 17.539 in za usliužbensk-' davek 45.124 Ker je mnogo davčnih zavezancev, ki plačujejo po več vrst davkov, je dejan-stko skupno število daven h zavezancev manjše, kakor vsota gornjih šitevilik, namreč 393.151.
Opozoriitveruih poštnih položnic ie bilo lani poslanih 532.655. opominov je bilo vročen'h 230.905, rubežev pa je bilo izvršenih 103.564 glede zaostankov v znesku 86.5 milij. Din. Navzlic zelo visokemu številu rubežev je prišlo do prodaje premičnin le v 5084 primerih (zaradi dolžnih davkov v višini 8.1 milijona Din). Nepremičnina ni bila nobena prodana zaradi davčnih zaostankov, pač pa je bila vknjiže-na zastavna pravica v 491 primerih zaradi skupnega zneska 4.9 milij. Din.
Rasv©! stavbne Industrije v dravski banovini
Stavbna industrija je po statistiki OUZD v Ljubljani v času dobrih desetih let obličje naše Ljubljane čisto izpreinenila. Kjer še sedaj ponosno dviga v višave prvi nebotičnik kraljevine Jugoslavije, obdan z blokom visokih modernih palač, je bila pred leti še navadna gmajna
Kakšna je naša stavbna industrija v številkah? Najbolje karakterizira stavbno industrijo statistika OUZD, saj je vse stavbno delavstvo obvezno zavarovano pri okrožnem uradu. Do leta 1925. OUZD nima zadevnih podatkov, ker se je do tega časa izvrševala in izpopolnjevala interna organizacija našeca socialnega zavrovanja, ki nstvaria šele prvi pogoj za dobro statistiko.
Stat stika OUZD razlikuje več vrst stavbnih industrij, Najvažnejša je tako zvana gradnia nad zemljo (visoke gradnje). Sem spadajo: zidarji, tesarji, kro%rci, pleskarji, slikarji, vzdrževanje zgradb in podobno. Ne spadajo pa k tej industriji gradnje mostov, gradnje naprav za vodno gospodarstvo in podobno. Z gradnjo nad zemljo ie v tesni zvezi tudi industrija kamenja in zemlje, v katero spada po statistiki OUZD izdelovanje opeke in cementa, pridobivanje peska, žganje apna, kamnoseštvo.
Število delavcev zavarovanih pri OUZD Gradnja nad zemljo Industrija (vi.-oke eradne) kamenja in zemlje 30. VI. 1936 5.244 4.755 „ „ 1927 6 864 4.865 „ „ 1928 8.372 5.915 „ „ 1929 9.667 6.072 „ „ 1930 10.861 6.145 „ „ 1931 10.790 6.022 . „ 1932 7.369 4.831 VIL „ 7.145 4.835 VIII. „ 6.964 4.726 IX. „ 6.543 4.270
Speofjeinl entel oblek, ažnriranje. predtisk. najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek & Mikeš, L|ubl|ana
poleg hotela Strukel.
Vezenje raznovrstnih cnonogramov. perila, zaves, pregrinjal; entlanje. izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cena. 79
5.871 4.889 3.138 1.821
3.653 3.231 2.971 2.253
število delavcev
to o o
rt o oi o	<3
rj «>l co ca «0 (O co, cr> o en 01 m 01 01
J3 r*
^ 13 ^ g

Pudafld d®	^Ai MBB.
ljajo ▼ prvi vrsti konjunkturno valovanje, medtem ko predstavljajo mesečni podatki
od julija 1932 do januarja 1. 1933. ▼ prvi vrsti sezonsko valovanje.
Stanovanjski zakon in s njim v »veri pomanjkanje stanovanj v svobodni konkurenci sta povzročila, da je stavbna industrija do sredine k ta 1930. rapidno napredovala. Kdor ni imel niti stanovanja niti stanovanjske zaščite, je bil tako rekoč prisiljen, da 9i zida lastno hišo. Na ta način je postal neodvisen od hišnih posestnikov in visokih najemnin. Obratno eek> so posamezniki računali, da jim bodo najemniki plačali stroške zidave z visokimi najemninami. Uki-njenje stanovanjske zaščite ▼ letu 1930. hi začetek gospodarske krize eta napredovanje stavbarstva zaustavila. Zmanjšanje likvidnosti denarja v letu 1932. je stavbarstvo precej retardirak). Kljdb temu pa jc zaposlovala ta panoga ▼ sredini 1. 1932. še vedno nad 7000 delavcev. Polovica teh odpade na Ljubljano in njeno okolico. V neutemeljenem strahu pred inflacijo so hoteli ljudje denar zakupiti ali pa zaz'dati, čeprav so bili prepričani, da z oddajanjem stano-wanj ni mogoče več špekulirati. Zadnje časa so se razmere precej izboljšale. Več hiš, zidanih na kredit, je naprodaj, ker lastniki ne morejo več plačevati obresti in amortizacijskih kvot. Pozimi vsakega leta stavbarstvo skoro popolnoma počiva. V januarju L 1933. je bilo zavarovanih samo 1821 oseb v tej industriji; te osebe eo pa bile pretežno pazoslene pri vzdržavanju stavb.
Preecj podoben razvoj kaže tudi ln dret rija kamenja in zemlje. Konjunktarni in sezonski val v tej industriji ni tako izrazit.
Kaj nam prinese Hodoša	v etav-
■rstvu, ie težko reči, ker OUZD opazuje ftezonsko valovanje &-'l« od julija L 1832. dilje. Najverjetneje je, da se nam obeta stanje, kakršnega smo imeli v letu 1932. Cez nekaj let, ko bomo poznali regularnosti konjunkturnega in sezonskega valovanja vsake posamezne industrije, bo mogoče napovedovati tudi razne faze v razvoju vsake industrije z večjo ali manjšo zanesljivostjo.
= Prodaja v»gonet «e bo vrgila potom
licitacije dne 15. maja na postaji Apatin fabrika. (Oglas je v Zbornic! za TOI.)
= Prodaja lesa ln drv. Direkcija šum kr. Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 4. maja ponudbe glede prodaje lesa ln drv na panju. (Oglas je v Zbornici za TOL)
Borza
25. aprila
Na ljubljanski borzi je deviza Newyork danes popuščala. Slabejše 90 bile tudi devize Amsterdam, Berlin in London. Avstrijski šiling se je trgoval v privatnem kliringu po 8.30 — 8.50 (v Zagrebu 8.30 zaklj-, v Beogradu 8.35 — 8.3750).
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda danes za malenkost slabe jša. Trgovala se je po 1% in 199, ob sklepu pa je bil zabeležen tečaj 194 — 196. Promet je bil še za maj po 192. V ostalih vrednotah ni bilo zaključkov.
D«riie
Ljubljana. Amsterdam 2305.40 — 2316.76,
Berlin 1314.03—1324.83. Bruselj 799.68 d< 803.62, Curih 1108.35—1113.85, Londot 200.86—202.46. Newyork ček 5130.48 do 5158.74. Pariz 225.88- 227. Praga 170.90 do 171.76. Trst 297.68—300.68
Curih. Pariz 20-38, London 18.05, New-york 464.—, Bruselj 72.3250, Milan 26.» >, Madrid 49.40, Amsterdam 208. Berlin II8V1, Dunaj 551/*, Stockholm 94V«, Oslo 92»/». Ko-penhagen 803/«, Sofija 3.—, Praga 15.15, Varšava 58.—, Bukarešta 3.03.
Dunaj. (Tečaji v pr vatnem kliringu Beograd 12.03, London 32.38, Milan 48.46, Newyork 831.60, Pariz 36.71, Praga 25.68, Curih 179.98, 100 S v zlatu 131.16 S pap.
EfektL
Ljubljana. Vojna škoda 195 — 200, 7 odst in vest. 42 — 44, 7 odst Blab 32 — 35, 8 odst Blair 34 — 37, 7 odst. Drž. hip. banka 40 — 44, 6 odst begluške 32 — 33, Trbovlje 135 — 140.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 194—196, za maj 192—195, za junij 188— 195, 7J/o inveeteijsko 42—44, 4«/» agrarne 23—23.50, 7% Drž. hip. banka 40.50—43; bančne vrednote: Nar. banka 3450—3600, PAB 192—194; industrijske vrednote: še-čerana Osijek 110 den., Isia 30 bL. Trbovlje 135-145.
Beograd. Vojna škoda 195, 193 zaklj., 7°/o investicijsko 41—42, 4»/» agrarne 23 — 24, 6°/o beduške 32 zaklj., 7'/» Drž. hip. banka 43, 42.50 zaklj.. Narodna banka 3600 —3700, PAB 195, 194 zaklj.
Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 14.35, Staats-eisenbahngee. 15.80, Alpme-Montan. 12.05.
Blagovna tržišča
LES.
4- Ljnbljanska borza (25. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon tesa-nega lesa.
ŽITO
+ Chtcago, 25. aprila. Začete! tečaji: Pšenica: za maj 68.50, za julij 68.50, za sept. 70.50; koruza: za maj 35.50, za julij 38.50, za seot. 40.375; oves.- za maj 24.375, za julij 24.75, za sept. 25.
+ Winnipeg, 25. am-ila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 58.75, za julij 60.50, za oktober 62.50.
+ Ljubljanska borza (25. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Nudijo — se: pšenica (po mlevski tar., slov post, plač. 30 dni): baška. 76 k? po 272—277.50; baška, 77 kg pc 290—292.50; koruza (mlevska tar., slov. post., plač. 30 dni): baška promptna po 107.50—110, za april po 115—117.50: moka: slov. postaja, plačljivo 30 dni): baška >0« po 425 _ 430. banatska 435 — 440.
+ Novosadska blagovna borza (25. t m.) Tendenca čvrsta. Promet 93 vagonov. Pse niča: baška, okol. Novi Sad, Sombor, gornjebaška, sredniebaška, baška potiska, sremska 230—232.50; gornjebanateka 227 —230; banatska, ladja Begej 232.50—235 Ječmen: baški, sremski 64/65 kg 95—97.50; ppmladni 66/67 kg 100—102.50. Oves; baški, sremski, slavonski 92—94. Koruza: baška 60—62; baška za mai-julij 67—69; baška Dunav ali Tisa šlep 65—67; bažka bela 64—66. Moka: baška. banateka >0cr<r in »Ogg« 345—365; »2< 325-345; ,5« 3o5— 325: »6« 275—285: >7« 165—175; >8« 65— 67.50. Otrobi: baški 55—57.50. Fižol: ba-žol: baški, sremski beli 100—106; slavonski marosasti 92.50—95.
-f Somborska blagovna beraa (25. t. m.). Tendenca stalna. Promet 57 vagonov. P5e-nica, baška, okol. Sombor. sremska, slavonska 227.50—230: gornjebaška. banatska potiska 230—232.50. Jrčmen: baški. sremski. 63/64 kg 95—87.50: baški pomladni. 67/68 kg 100—102.50. Koruia; baška 60-
Schichtov
IMEJ VEDNO SOLNCE . . .V PRALNEM KOTLU!
Naj si vremenski preroki ie tako belijo glavo zaradi vremenskih muh — gospodinja si zna pomagati! Ona se zanese na Radion — na beljenj perila v pralnem kotlu I Zakaj Radion ne pere samo sam — na milijone bisernih kisikovih mehurčkov beli perilo lepo že takoj med pranjem. Naj bo solnce ali dež — perilo bo vedno brez madežev in snežnobelo v 15 minutahl
62- za maj—julij 67—69; Dunav. Tisa šlep 65—67; baška bela 64—66. Moka: baška, banatska »0e< in »Ogg« 345—365; >2< 325 —345; >5« 305—325; >6« 275—285; »7« 1(55 —175; >8« 65—67.50- Otrobi: baški 55— 57.50.
-t- Budimpeštan^ka terminska borza (25. t. m.) Tendenca stalna. Promet srednji. Pšenica: za maj 13.27 — 13.28, za junij 1359 — 13.60, za okt. 12.30 — 12.31; rž: za maj 6.65 — 667. za junij 6.99 — 7.05, za okt. 8.14 — 8.15: koruza: za maj 6.98 — 7, za julij 752 — 7.58, za avg. 7.79.
ŽIVINA.
4- Mariborski živinski sejem. Na včeraiš-njfi sejem za živino je bilo prignanih 351 glav živine, in sicer 10 konj. 6 bikov, 98 volov, 231 krav in 16 telet. Cene so bile naslednje: voli debeli 4 do 5 D n, polde-beli 3 do 3.50, voli za rejo 3.25 do 3.75, krave za klanje debele 3 do 4.50, plemenske 1.50 do 2.50, klobasarice 1.50 do 1.75, molznice 1.50 do 2.75, breje 1.50 do 2.75, mlada živina 4 do 5.30 Din in teleta 4 do 5 Din za kilosrram žive teže. Prodanih je bilo 183 glav. Cene mesu so bile 9ledeče: volovsko 1. vrste 10 do 12 Din. II. vrste 6 do 8, meso bikov, krav in telet 4 do 6. telečje meso I. vrste 12 do 14, II. vrste 8 do 10 in sveža svinjina 6.10 do 16 Din za kg.
BL ss
o
Sreda, 26. aprila.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Angleške plošče. — 18.30: Zdravilna zelišča. _ 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Pevski koncert g. Franca Deržaja. — 21: Salonski kvintet — 22: Cas, poročila, plošče.
BEOGRAD 12.CS: Rado orkester. — 16: Narodna glasba. — 19.15: Violinski koncert — 19.45: Narodne pesmi. — 20.15: Orkestralen koncert. — Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Godalni trio. — 20: Koncert orkestra. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 19.25: Preno6 iz Brna- — 20.05: Koncert orkestra in solistov. — BRNO 19.25: Lahka godba. — 20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 18.25: Lahka in plesna glasba. — 20; Ciganske romance. — 21.10: Komorni koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 15.20: Paganini-jev violinski koncert št. 2 v H-mola. — 16.55: Nova avstrijska glasba. — 19.40: Razgled s Kahlenberga. — 22.15: Prenos ciganske godbe iz Budimpešte. — BERLIN 20.10: Narodne pesmi. — 20-40: Lahka godba. — 21.30: Orkestralen koncert. — Plesna glasba. — K5NIGSBERG 20.20: Plesali večer. — 22.20: Koncert orkestra. — MCHLACKER 20-20: Koncert filharmonij-skega orkestra. — 23: Ciganska godba iz
Budimpešte. — BUDIMPEŠTA 17: Koncert
na harfo. — 18: Madžarske pesmi e cigansko godbo. — 19.30: Prenos opere iz gledališča. — Koncert ciganske kapele. —
Repertoarji
DRAMA.
Sreda. 26.: Hamlet Sreda. Četrtek. 27.: ob 15. nri »TNRI«. Dijačka predstava po znatno znižanih cenah. Zadnjič. Izven. Petek, 28.: zaprto.
Sobota, 29.: »Izpreobrnitev Ferdiša Pištore«, premijera. B.
OPERA. Začetek ob 20. nri. Sreda, 26.: Zaprto.
Četrtek, 27.: Zdinja. Gostuje tenorist Marij
Šimenc. Izven. Petek, 28.: zaprto.
Sobota, 29.: >Koštana«. Na čaet udeležencev kongresa Rdečega križa. D.
P&sionska igra INRI kot dijaška predstava po znatno znižanih cenah bo jutri ob 15. poslednjič. Predstava je razen dijaštvu namenjena tudi ostalemu občinstvu, ki hode po zn žanih c*».nah videti pasi ionske igre.
Noviteta v drami bo v soboto Langerjeva komedija v treh dejanjih, >Izpreobrnitev Ferdiša Pištorec Avtor, ki je našemu olr činstvu znan že s svojimi komediiami »Kamela skozi uho šivahke« in »Periferija«, nam v novi komediji predstavi celo vr?to zabavnih in posrečenih tipov velemesta. Naslovno vlogo Ferdiše kreira g. Cesar, starega kočijaža, njegovega očeta, pa g. Kralj. Režija prof. Sest
Marij Šimenc bo gostoval jutri v operi >Zidinja v glavni vlogi Eleazarja. Žid Ele-azar je ena najboljših šimenčevih vlog, zato opozarjamo vse prijatelje odličnega pevca na jutrišnje gostovanje.
Poslednja repriza »Parsifala« bo 3. maja ob pol 19. Gledališki abonenti lahko na podlagi izkaznice dvignejo pri blagajni v opori do 2. maja opoldne sedeže odnosno lože s 30"V» popustom na dnevne cene od 46 Din navzdoL Blok vstopnic za »Parsifala« bo od jutri dalje pri blagajni v operi. — Prihodnja premiera ▼ operi bo U. Gior-danova opera iz francoske revolucije: »An-drea Cbenier«. opereta pa pripravlja an-gleško-ameriško opereto >Jim and Jill«. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 26.: sStrahovi«. Uprizoritev pomlad-
ka »Jadranske straže«. Četrtek, 27.: >ClovekoIjjbci«. premiera. C.
Predzadnja dramska premiera bodo jutri prvič v slovenskem jeziku »Clovekoljub-ci«, drama slavnega nemškega pesnika Ri-charda Dehmeia. Delo odlikujejo izredno jasna dramska konstrukcija ter obravnava iz povsem svojstvenih vidikov problem Razkolnikova. Režija Jože Kovič, zelo naporni glavni vlogi nastopi Skrbinšek, oeta-le vloge igrajo Kraljeva, Furijan. P. Kovič, Gorinšek, J. Kovič, Tovornik in Grom.
TOGAL
zdravi revmatizem...
to izjavlja tu gori naslikanih šest naših gnanih ljudi po uporabi Toga! tablet. Med drugim nam pišejo:
»Uporabljal sem Togal tablete. Rezultat je stvarno presenetljiv. Trpel sem na revmatizmu, pa nisem mogel ne korakati ne poklekniti. Po uporabi nekoliko škatlic Togala so bolečine popolnoma ponehale.« Togal tableta vplivajo koristno na cirkulacijo krvi ln preprečijo usedlino sečne kisline. Preko 6000 zdravnikov priporoča v uradno overovljenih ocenah uporabo Togal tablet proti revmatizmu, protlnu, ishiasu, hripi in boleznim zaradi prehlada. Toga! tablete, zmerno užite. so neškodljive za želodec in ostale organe. Vprašajte svojega zdravnika! Togal tablete se dobivajo v vseh lekarnah.
O4o*r«n o4 min. kx. pei. ia mc. tira.rja g. br. HJM0 twl 1». AT^mM*J9K	25 40
Iz življenia in sveta
21vf)enfe na btvfih razvalinah
Nmnems clansns za nena-
Nov avtomob;
JL t m. so v Benetkah izročili prometu nov most, ki je 20 m širok in <5rH do Malega prekopa, kjer se končuje tik garaže za 3000 avtomobilov
Iztirjeno življenje
Sleparije propadlega bivšega častnika
Pred neka) dnevi je prijela dunajska po-Kdja »vojevnstnega sleparja, 1q je priprave! mnogo oseb ob vse imetje, ki so mu ga zaupale. 19. aprla so imeli v odlični du-natfs&ž četrti nenavaden prizor. Več detektivov je planilo iz skrite veže na mimoidočega elegantnega gospoda zrelih let ter mu na/poveida'0 aretacijo. Aretiranec pa se je temu poskusu uprl, zaradi česar so morali dotok*1™ najeti avtomobil, položiti •rotirane« vanj ter se odpeljati z njim rta stražnico.
Tam »o aretiranim lejjfrttmrpafi. Mož je v 56, lotu ter je bil poprej kon(jemi3k:i rfrmoj-ster. P;še se Robert vitez v. Koheo. Njegovi roditelji so bili us?!edoi ljudje, eden izmed njegovih n&jožjriih sorodrnkov je bil admiral v bivši avgtroogrsk^ mornarici. Robert Kofoen je Je lani imel opravka z dunajrfco poHcfljo. Osumit .*> g« bil>i goljufij zamudi vsote 40.000 šil:ngov. Sodra ob-nmnn proti najemu re bil* določena za november, toda obtoženec je pred tem rokom mgkA. Nadeti si je lažno ime ter »e
potkel po Avstriji. Večinoma je lrvH v Ba>dmi pri Dunaju. kjer se je izdajdi za
glavnega delničarja in ravnatelja nekega premogovnika. Ker ie imel svetskri nastop, ga ni bilo, ki b bil dvomil v njegove besede.
Kohe»n pa ni slepar! sam. marveč je imel
prigoirnjača v »s«bi nekega Gaussa, ki nw je ieskal žrtev. Med temi so bili vojna pohabi jenc;, sluge in celo c«ebe, ki so » sit*-žiie denar z beračenjem n& irl"ci. Na vsa>-kega. ki je zanj dozmaL da ima kakšen denar, je vrgel svojo mrežo. Tako so nro šle n« limanioe tudi »lužkriije in se je posrečilo sčasoma izvabiti o>d nj-h okolu lOO.OOO šikngov. Prigan.jač Gauss js seveda računal za svoje vabljenje žrterr mastno provizijo, ki pe mu jo je Hohen rad plačeval, saj je on itak vse zastoj t» služil. Kohem »o prijeli v tr^mitfku, ro je hotel ob:skaiti svojo ženo. Pred pravico je svoje prestopke prima-l in zdaj ?eka. kafc-šno bazen roiu bodo naložiti za njegova nečastna dejanja.
Kitafsfcl general v Evropi
Kitajski general
Ma, ki ao ga *e ponovno proglasili za mrtvega, je prispel te dni ▼ Berlin. Po bojte v Mandžuriji mo ga internirali Rosi, počne je pa so ga izpustili in tako potuje adaj z nekaterimi višjimi Častniki kitajske vojske po evrop-aklh deželah

Iznajdljivost nad vse
Gsrtzuda Tonkooogyjeva je bila majhna Stenotipiatka ▼ New Yorku, ki bi se rada poročila, a ni imela za to denarja. Razbijala si je glavo, kako bi do njega prišla in si je pri tem domislila, da bd dosegla svoj morda s tem, da bi napisala dramsko delo. To idejo Je tudi izvedla in je stvar predložila nekemu gledališkemu ravnatelju. ki je ni samo prebral, temveč tudi spravil na oder. Delo, ki se imenuje >Tri_ kotni mesec«, je imelo pri premieri velik uspeh, tako velik, da bo »vlekel« najmanj 15 tednov. Med tem pa dobiva improvizirana pisateljica tedensko svojih 50.000 in več dinarjev tantiem, tako da ni njenemu prvotnemu namenu, to se pravi poroki, ničesar več na poti.
SOS za psa
k Buenos Ahesa poročajo o pomofi, ki Jo j« radio pozval 2000 km daJeč za bolnega psa. Newfo«ndlandec Pedro je bil ljubljenec argentinske vremenoslovne postaje na juanrrh Oiknejskih otokih. Nedavno pa so se prt njem pojavni čudni zmedci bolezni. Smrček ee mu je posušil dlaka mu je izpadala, ptičev se mu ni več ljubilo loviti Ljudye pri radKo-posta M si niso vedeli sveta. Obnvli so se z radiogramom. ki je štel 500 besed, na Drušvo za zaščito živeto v Buenos Airesu in so prejeli v odgovor: »Pedro ima glste.«' Temu sporočilu > sledilo navodilo, kako vel j« psa zdraviti in dame« je Pedno po zaslug radia živ in izločen.
Vstopnina po teži
Dijeflu tehnrSke šole v Massachuopittsu so priredili p4es. na katerem so pobirali vstopnino po teža. Za vsak funt telesne teže je b lo treba plačati 1 cent. Poleg tega so moro Vi plačati plesalci za vsako rvetlo-lasko 30 centov, ze temno'aso pa 20 cffitov. Rdečelaske so vnele po-ebno tarifo. Pl»sir odbor pa je doživel veliko razočaTaniie. ko je videl, da so obifkali oles večinoma suhi plesalci io mršave plesalke.
V kavčukovem čolnu čez Ocean
Adolf in Josefina Lorenz iz 'Avstrije sta te dni oastopila vožnjo s čolnom iz kavčuka čez Atflantski ocean Stsrtala sta v Lizboni in kan ta veslati naravnost v New York. Njun čoln ima poleg vesel tudi majhno jadro. Odhodu iz Lizbone je prisostvovala Številna množica, vpričo katere ao kzatali čoln na ime »Leopold«.
Krtstorv kip na Morrtblanca
Na Montblaa.cu bo letos v spomin
leta v Rimu izklesal francoski kip*e raz Kristov tip v vei kosttš 70 m. De-niar za kep je dal na razpolago neka fratv-c»'ski svečenik, ki pravi, da se denaT lahko z najmanj istim uspehom porab; doma kakor pri romanju v Rim.
Lažni pribočnik špatiske^a kralja
Parišk« pod;c)a je prijela nekega sleparja, ki 6e je izdajal za pribočnika bivšega španskega kralja Alfonza XIIL Slepar je kupoval neki grad v VersaiZiesu, nadalje je najel krasno stanovanje v Parizu. Svojo ljubico je obsipati z najdražjimi darovi, oblekam- in umetnostnimi redkostmi. Vse račune pa je naslavljaj na kralja Alfonza v Fontainebleau. Ker je bil dovolj predrzen, da j« poleg tega vnovčeval še provizije od sklenjen h »kupaj«, ga je policija vzela na muho, ga izsledila in spravile pod ključ.
ANEKDOTA
»Veš, moje naziranje je, da bi me ženska nikoli ne smele same v kakšen javni lo. kal« — »Zakaj ne?« — »Zato, ker mora, mo potem vse same p!ačati.«
Vsak dan ena
Tako se najlažje ubraniš nadležnih pro* sllcev za posojiA.
Našim čitateljem je gotovo Se v spominu grozovita eksplozija gazometra v Netav-kirehnu, ki je zahtevala mnogo človeških življenj in povzročila ogromno gmotno škodo. Na razvalinah nesreče so zdaj postavili prav lične stanovanjske barake, kjer zasilno stanujejo ljudje, ki jim je eksplozija porušila stanovanja
dar jene dijake v Avstriji
Dunajsko vrezno ministrstvo aa proar» to je izdalo odlok o postopanju z nenadar-jenmi dijaki. Odlok je zato strog in »e is iarafe. V giavnem določa:
Nsajp srednješolci, k- imajo ▼ katerem-kol razredu nad polovico nezadostnih ocen v predmetih I. kategorije in v«e(ji srednjs-»oio , ki imajo nOid tri nezadostne rede, M smejo pooaviijati razreda ne na ietera, niti nekasteremkoli drugem zavodu. Vs ta dobe odhodno spmčeva4o z opombo: «4>rjak je Biontl zapustiti zavod zaradi nezadostnih uspehov, pooa/vAjai^e razreda ni d<^just«o.« Prestop dijakov z dvema nezadostnima ocenama v predmetih L kategorije z zavoda na dru0 zavod je odslej nedovoljen. Noben rawed srednje šole se oe aroe po-navijsti več nego enkrat; vsakemu d jakn »o takšna ponovitev vpiše v spričevalo z netaskovo opombo, da je repetesnrt.
Bdefi križ manifestira
Tutankamnova kletev
Alabasterna vaza % otrovnimi iglami
V pariSkem ameriškem klubu je imel
Tom Tema. član' znamenite ekspedicije lorda Camarvona, predavanje, v katerem je navedel svojevrstno pojasnilo za skrivnostno smrt, ki je zadela lorda Camarvona tn 1 drugih članov ekspedicije po odkritju Tutankamonovega groba.
Terris pripoveduje, da je bil navzoč, ko sta Konrad Carter in Carcarvon, smrtno blecla od razburjenja stopila po 17 letih breisuspeSnega iskanja pivič v popolnoma staroegiptsko kraljevsko grobnico. Med drugimi stvarmi, ki so jih našli v njej, je bila tudi alabasterna vaza. na kateri so odkrili naslednji napis: >S hitrimi perutmi naj smrt doleti vsakogar, ki bi z zločinsko roko ropal v faraonovem grobu.« člani eks_ pedicije so se malo prestrašeni spogledali, ko »o slišali to kletev, lord Carnarvon pa se Je nasmehnil m prižgal žveplenko, da bi «1 v njenem soju ogledal drugo alabasterno vazo. ki je bila tako čudovito fino iadeJa-ea, da je plamen sijal skozi njo. Lord Jo je poduhal in dejal, da diši kakor po rožah, kar je ugotovil potem tudi Terris.
Čudovito je bita, kako je mogla
polnih 3700 let ohraniti ta vonj. Lord Carnarvon je hotel uganiti vzrok vonja tn je segel z golo roko v vazo. V naslednjem trenutku jo je izvlekel z bolestnim vzklikom tž nje. Na kazalcu je bilo nekoliko kapljic krvi. Lord je ranico izsesal ln se nI brigal več zanjo. Tudi Terris je vtaknil previdno roko v vazo in je začutil na nje. nem dnu kakor igle tenke konice.
Tri tedne po tem dogodku je lord Carnarvon umrl, v naslednjih treh tednih pa je umrlo nič manj nego 15 drugih članov ekspedicije. Ljudstvo je govorilo, de. jih je zadela faraonova kletev in to mnenje je prešlo potem v svetovno javnost. Po tem, kar pripoveduje Teris, in ni nobenega razloga, da bi v njegove besede dvomili, pa je stvar malo drugačna. Stari Egipčani se niso zadovoljili samo s besedno kletvijo, temveč so skrbeli tudi z drugimi sred. stv4, da ne bi nihče brez kazni motil grobnega miru njihovih vladarjev. Lord Car. narvon se je bržkone zastrupil pri dotiku bodeči koale v alabasterni vazi.
sh tfiwf fizik
^	prof. dr. Max Planck,
utemeljitelj kvantne teorije, je obhajal te dni 751etnieo rojstva
Uspehi modeme kirurgije
Na kongresu nemških kirurgov v BerIL
nu. ki ee vrži te dni, je poročal med drugimi prof. Beek iz Klela o vprašanju krvnih skupin. Poleg znanih štirih skupin so Se nekatere druge, ki sc pa bolj teoretičnega pomena. Navzočnost posebnih aglutS-ninov, ki označujejo te vrste krvi, se da z lahkoto ugotoviti z znanimi postopki, tako da je kakšno ogražanje pacienta v prime, rih transfuzije po krvi darovalca izključeno. To dokazuje okrog 3000 primerov transfuzije z izvrstnim uspehom.
O operativnem obravnavanju raka je govoril prof. Konig iz Wtirzburga in je zavračal pred vsem v občinstvu utrjeno mnenje, da te operacije nimajo posebnega uspeha. Dokazal je s statistikami, da je nešteto oseb. ki jim je baš operacija v primeru raka očuvala življenje in jim povrnila po-po'no zdravje. Med njimi so bile tudi takšne s posebno hudimi zočestimi oteklL nami. Postopanje z Roentgenovisni žarki ni nobena konkurenčna metoda, temveč samo dopolnilna.
Svetovna prvakinja v erawlu
Smrt Henryja Rojceja
k Londona poročajo, da je umri na svojem posestmi v Susseacu Henry Royce, znani gradta^j avtomobilov in letaikih nao-torje,«-.
PokofrA je bol mo pšonir t tefan£k* Stanka. Svojo kariero je začel kot inžeojer pa Grest Nartihem Raalway. Pozneje je dobil akežbo strojnega inž>eoyerja v Leedsu. Ota ma zaskugo, da je dobil London svoj-Sas u&iarao električno razsvetljavo. Mesto Lavecpool g« je zaradi tega imenovalo za vodilnega inzengerca za cestno razsvetljavo.
L. 1884. je ustanovi K ovce Ltri dekev-oaoe sa mehanična m elektrotehnična dela. V teh detovnecaih je nastala njegova tbm-ta SMtomob Moa znamka. Pozneje je predla tor«mica v drugo last in je začela fadeko-vofei poleg avtomobilskih motorjev tudS letala. Znamka Roite-Rovce, kakor se ada| 'Imenuje avtomobilski tip te vrsta, ■ oar-menjena širokim plastem konsumentov. Za»fo pa je to gosposka znamka med arvo-mob'&. Angleška vktda je inž,en<jerja Hen-rvja Rovcea povizdngnAa pred tremi leti t pJemem^aeBci sten; podelila m« je mriov banonsta. Royce je učakai 70 let
Lakota na Poljskem
POl tefci listi poročarjo, de razsaja v whod-
nih provincah glad, zaraJS katerega je ponekod i<zib ruihn H glodovnii legar. Prdtrival-sttvo je zaradi hude agrarne krze popolnoma pobito. Lesna industrija, od katere je živeto, dokžer je bilo kaj zaslužka, popolnoma počva. Ljoadije nimajo niti najjno^* neišiih življcrnj=jk'h potrebščin Raizen krompirja, ki ga pa m dovolj na razpculaigo, nimajo kaj jesti. Kruh peko iz brezove skorje in ie drugih nadomestkov, o pravi moki pa ni v tem kruhu n tii sledu. V mnogih vaseh leži do polovice prebivalstva. Zavori bolnikov so za rad' lakote močno zabuhli. Poljaki Rdeči križ je uvedel akcijo za la<j-šaoje bede. vendar pa razpolaga doslej s tako skromnim sn-ad'stvi. da se pomoč v dosedanji oblaki skoro niti ne pozna.
Pred kratkim so imeli v CSR manifestacijo Rdečega križa, ki je sijajno uspela. Prireditve se je udeležil tudi prezident Masa-ryk, ki ga vidimo na sliki
Pri boleznih srca in poepnjenjn ŽU,
nagnjenosti h krvavitvam in napadih kaDi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjen je črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala« da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz višine 7500 m na zemQo
John Trannm
dansko-angleški letalec in skakalec s padalom, ki je s svojimi dosedanjimi skoki iz letala vzbujal osuplost vsega sveta. Sedaj pripravlja na Angleškem skok iz le-tala v višini 7500 m. Padalo bo odprl šele, ko bo 700 m nad zemljo
Mlade Kitajke v Soli
Leonora Knight (na levi) rnin/ia ameriška plavalka, je sedaj že v drugič potolkla svetovni rekord svoje rojakinje Helene Madisonove (na desni). Preplavala je progo 300 yardov v času 3:38,4 in je prekosila olimpijski rekord svoje predhodnice, ki je svojčas imela dvanajst rekordov v plavanju
Prizor iz neke misijonske šole v nankinškem vikariatu, kjer se uče mlade Kitajke
čitatt. ln pisati
Za nogometni naraščaj
Z namenom, da pripomore k napredku ln organiziranj nogometnega naraščaja,
r»s isuje Odbor sa izvedbo jmniorskih tekem za prehodni pokal Iliri:« juniorsko tekmovanje, ki se bo pričelo 7. maoa na prostoru -Ilirije po naslednjem pravilniku:
1)	Poka! pitane staiuo last kluba, «i zrnata tri leta zapored aH petkrat prekinjano Do tega časa ostane pokal ▼ začasni posesti vsakokratnega zmagovalca, me-s.-c dni pred norvimi teikmami pa ga m.Tra vrniti liiriji.
2)	Pravico sodelovanja imajjo Junloreka mošrtva klubov LNP, moštva, ki niso včlanjena v LNP in šolski zavodi. Starostna me>;a je osemnajst let (letos rojstni letnik 1915 in več) kar morajo igralci pred tekmo dokaeaiti. Vsa* igralec sine igraiti le za eno mošbvo.
3)	Moštvo, ki krši ta ipravifnifc izgubi tekmo s 3:0 Proteste glade upraričemoeti nastopa knkeea igralea je treba prijaviti sodniku ustme.no pre>5 druigim polčasom tekme, razen toga pa jft ? urab pismeno priporočeno predložiti Lrnbor* izvedbo juniorskih tekem za pokal Iliri*}«, Ljub. ljana, Vošnjakova ulica 6.
4)	Te k m wje se po pokalnem pravilniku JNS, v kOikor ni posebnih določil v tem razpisu in sicer no možnosti po sistemu na točrfe. ako pa to ni mogoče, po pokalnem sistemu Vsaka tekma traja <*vakrat. 35 mi-miit. Ako se tekmuje po pokalnem sistemu, se neodločene tekme podaljšajo za dvakrat 10 minut; ako pa ostane izid tudi nato neod'očen, določi zmagovalca žreb. Mo-£*vo. ki samovoljno zaipusti igrišče, izgubi tekmo ter ne more več sodelovati y pokalnih tekmah za tisto leto. Moštva morajo nastopiti v enotni opremi. V primeru po Skodb je dovoljeno .p-ostaivkti rezervo le v prvem polčasu.
5 i Žrebanje proti vn i kov opira vi Odbor rz-ve*?bo juniorskih tekem. Morebitne potne in druge stroške nosi -ro&k klub snm Z orzirom na davčne in druge predpise SP bodo vršile letošnoe tekme kcnt netjav-n® y»T > • ■1 tjvp brez vstopnine.
Prijavni rok je do 3. maja ob 18. Prijave jk- - v o na točki 3 označeni naslov; v prravi n^ vsak klub imenuje po enega odbornika v ta odbor. Tekme bodo ob sobot ah popolne in nedeljah dopoldne. Prva »pta mediklubskega odbora za izžrebanje nasprotnikov za prvo kolo bo 3. maja ob 18.30 r deJikaitesj Frkz, Tavčarjeva ulka. Na-daljnje podrobnosti dalje Odbor za iz-vedljo jiuni-orskih tekem za pokal Ilirije.
Arne Gattormsen odhaja na Norve-
*o. Njegovi prijatelji se posiove v prijet-, /ni družabnem večeru danes ob 20.30 v i sobi restavracije Skmč. Vs; smučarji so vabljena, da pridejo na slovo od pr-jciiega tovariša i,n športnika, ki 90 ga imeli pr i ko šfpcmte/A pri letošnjih tekmah ali pa v tečajih. Kakor znano, je Guttcrm-sen noš tretji trener, ki smo g«, dobili iz Norveške. V Ljubijano je prišel meseca janaiarja ter je nastopil spotoma na naj-vHČji nemšiki skaika.Lnc\ kjer je dosegel 67 m skok. Pri nas je imel tečaje v akokih
Bohinja, v Ljubljani, »odeiovd je pri otvoritvi novih akakadnic v Cekju, Meiriboro, Ljubljani, na Lescah. Koocom seeone je napravil izlet v Julijske Aiipe, v apriiu pa je sodelovali pn 9muškem tečaju za učitelje ter je bil prvi Norvežan, ki se je v zimskih mesecih povzpel na vrh Trglava (na velikonočni ponedeljek). Pričakujemo, da se udeleže smučarji prijateljskega sestanka polnoštevilno!
Posebni vlak v Zagreb 30. t n. Udeležencem potovaruja v Zagreb sporočamo, da bomo skušal priskrbeti prvovrstno kosilo in večerjo po znižani ceni. Podrobne ■nformacije o tem bomo javiti v dnevnem časopisju. Ker je danes zadnji dan za prijave, vijudno pozuvamo interesente, da se •takoj prijavijo v potovalni pisarni P u trnka, Gaj ©va uHica aii pa inkosemtu P r morja m plačajo i-srtočaeno znesek za vožnjo 43 Din.
Reka : Sparta 4 : 1 (1 : 0). Poi"^ tekem. o katerih smo poročaJn že včeraj, se je odigrala r nedeljo dopoldne na igrišču SK ILirije pred mnogoštevilno publ ko tud' važuva prvenstvena tekma II. razreda med SK Reko in SK Spa-rto. Tekmo je odločila SK Reka z rezultatom 4 : 1 (1 : 0) t srvoj prid in s tem zavzeti 1. meeto v tabeli svojega razreda Obe moštvi st« pokarali dober, za oči prijeten in fa<T nogomet. SK Reka je zmagala kot tehn čno boljše moštvo, vsi 4 njeni goli so bi Id plod smotreoe kombiinaoi|«ke igre SK Sparta ie dosegla svoj častni gol iz enajstmetrovke. Sod'1 ie objektivno g. Ramovš.
Občni zbor koles, društva »Sora« te St. Vida nad Ljubljano se je vršil ob precejšnji udeležbi čUflnov. Vodil ga je pred-sedik društva g. Smole, ki je pozdravil udeležence in zastopnike bratskih klubov ter predwdTiiika podssaveza g. Batjela. Po ■poročilih Funkcionarjev se je izvolil ta-le odbor: predsednik Smole Ivan, podpredsednik Kari Delničar; tajnik Grudmk Rudolf; blasjamitk Ivan Zibelnik; odbornike Trobec in Bulic.
Službene objave LUP. Danes ob 18.30 v damskem 9®lonu kavarne Emone važna seja upravnega odbora.
ŽSK Hermes. Uprava igrišča poziva vse člatie na prosovoljnri vsakodnevni fcu-'ktk zaradi podaljšanja im novih naprav na igrišču. Z delom se prične danes ob 18.
TSK Slovan. Jutri ofe 20.30 redna od-borov-i seja pri Sokolu.
TKD Atena (hoiz-ensfca seflorja). Danes ob 17.30 strogo obvezen trening za vse igralke. Sprejemajo se nove Sanice.
Soko4 Novo mesto. Prosvetni odlbor bo priredil danes predavanje br. dr. M. 2. Červinke: » O zidravju m alkoholizmu«. Narto bodo predvajani filmi: »Kako si ohra-niiin zdravje« ;n »Alkohol«^
Posnemanja vredno. Sokolsko društvo v Laškem je na pobudo br. šolskega nadzornika Potočnika sklenilo, da izvršijo člani čestitanje za božič, novo leto in veliko noč na ta način, da v ime tozadevnih stroškov nakažejo primemo vsoto r fond za
nja aa veliko noč svojim prijateljem, io rod ni kom in znancem so izvršili naslednji bratje in sestre: Brin ar Rudolf, Blaion Greg., Cvetkovič Ana, četina Ivan, Der-gan Rudolf, Drnovšek Dominik, Drobnič Nima, DroJc Mihaela, Elsbacher Konrad, Furlan Fran, Terčnik Jakob, Feriei Ivo, Ferenčak MikA, Golja Fran. int." Homan Anton, Igričnik Josip, dx. Jerina Fran, Jentoo Franc, dr. Jenko Ljudevit, Križnik Otmar, Kislinger Juro, Korošec ivo, Kačič Josip, inž. Kloc Josip, Kopač E!a, Koščak Ignac, Med vešče k Fran, Majer Ernest. Molk Fran, Novšak Josip, Obal Ernest, Pleskovič Stanko, Praunsers Kari, Pirtov-šek Josip, Potočnik Ljudevit, dr. P^oš Fr, Ra-bič Pavel, Saks Fran, dr. Onožin Josip, Slavec Ivo, Siljan Josip, Štrekelj VekosUv, Stark Val., Sket Ana, Tadina Ivo, Tratnik Ivo, Trop 'Ognjeslav, Uršič Aonton, TJjčič Vekcalav, Vaupotič Juri, Virant Julka, Vi. vod Aleksa, Zupane Blaž, Zupančič Alojz. Zupa® Ivo, 2vab Ivo, Rozin Emilija Zbir^ ka je dala 741 Din. Živeli darovalci in po-snema.lci!
član Vodnikov« drtsžbej Postani I« ostani
Uživa več decenij zaupanje milijonov ljudL
Dokazano razširjena po vsem svetu.
v centru mesta, zelo prostoren, s pritiklinaini in velikimi izložbenimi 5207	okni
se odda takoj v Rsjea.
Naslov pove ogL oddelek »Jutra«.
Barvati lase... ?
Eoostavoo la libk« ■ tamponom t teko4i«j
kateri barva. Da lasem prelcrasea «o aa-
raven »Ij ai Dobiva »e v vseh liansafe od črnt do ilatonlave — » vseh t t« itroko spadajoiih treovloab. Depot: CtMmocbernia. Zagreb Smičiklasova clica 23
»e Ii brigate za svofe zdr
toda mislite tudi na zdravje svo^osra obraza! Lice je od jutra do večera napudrano; zakaj ne mislite na to. koliko bi lahko trpelo zaradi uporabe pudra srednje kakovosti?
V pudrih BOURJOIS:
Pudre SOIR D= PARIŠ Pudre PRINTEMPS DE PARIŠ Pudre MON PARFUM Pudre FIANCEE
imate absolutno dovršenost in neškodljivost v kakovosti, kar je vaši polti najbolj nujno potrebno in poleg tega veliko izbiro v barvnih niansah. — Bourjois-parfumeur se trudi ne-nehoma, da vas ohrani lepo in mlado.
PARFUMEUR
Izdelovalec svetovno znanih rdečil za lice:
Centire de rose in ro&ge mandariee«
oveni i r

svojo vmiverzalno borzo v »Jutrovih« malih oglasih. Poslužujte se jo.
Srečke za II. razred
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE SO DOSPELE!
Cas za obnovitev srečk je do 7. maja. Srečke, ki do tega dne ne bodo obnovljene oziroma od dosedanjih lastnikov prevzete, bomo prodali novim igralcem. Prodaja neprevzetih srečk se bo vršila 7., 8. in 9. maja, na kar opozarjamo zanimance.
Zadražna hranilnica r. z. z o. z«, Lfisblfazaa, Sv, Petra c. 19
i ••:'•: ^---V.v-r
s - - :
L
; :.- {dmš
v ■ .
«* --v^iv; - . <1 h . .- t
mwmmmwm
up
mpnp

• 1 ■


»^iiS.;

. J -.
Danes je na Dunaju preminul naš zaslužni dolgoletni upravni svetnik, gospod
m
m
- ' ■ 'ASE*

Blagopokojni si je pridobil za tehnično izpopolnitev naših rudnikov največje zasluge in je bil kot svetovno znani strokovnjak vzor in učitelj vseh našsh inženirjev.
Družba ga bo težko pogrešala in mu ohranimo časten spomin.
■H -^M^mf^^


V Ljubljani, dne 25 aprila 1933.
5263
UPRAVNI SVET TRBOVELJSKE PREMOGOKOPNE DRUŽBE.

mmm.
išee poti
Romam.
»Da, tako je m prav nič drugače!« se Je takoj oglasila Helga. »Sama sem bila z gospodom Kosterjem, ko je kupH v drogenoi steklenici co etra, da bi si omamil zob, ki ga je bolel izi s katerim v zadnjem trenutku pred odhodom ni več utegnil i-ti k zdravniku. Zavojček vate, ki jo je rabi.l, imam še v svojem kovčegu.«
Ta izpovedba je povzročila stlno razburjenje. Predsednikov obraz se je čudno zresnil, in prisednika sta pomenljivo pokimala drug drugemu. Državni tožilec sa je vneto zapisoval, zagovornik je brJ videti ves prestrašen. Doslej ni nihče dvomi, da je bi>ia steklenica z etrom pokojničina last. Mislili so, da jo je obtoženec že našel pri niei in jo le bofcj shičajno porabil za orodje svojega zločinskega dejanja. Zdaj je bilo pa ugotovljeno, hn to po neoporečni priči, ki gotovo ni hotela izpovedati ničesar obremenilnega, da je Koster sam prinesel steklenico s seboj in morda z njeno vsebino omamii novinarko, preden je odprl pipo za plin.
Obtožencev položaj je bil s tem usodno poslabšan. Njegov up. da ga oproste, je postaral čedalje manjši. Ko je Helga videla, k."tj je bila napravila, je hotela preklicati svoje besede, a zaman. Zapletala se je iz nasproti a v nasprotje m zbudila samo vtis, da je nemara celo njegova sokrivka, ki je vse vedela in mu je hotela zdaj z lažjo pomagati iz zanke. Predsednik jo je resno opomnil, naii ne taji im naj se drži resnice, ker bi se drugače izpostavila sumu, da je sokriva. Tedaj se je Heiga zrušila in krčevito zajokala. Glede na te okol nos t i so opustiti meno zaprisego, in sodni sluga jo je ihtečo odvede! iz dvorane.
Lors K&ster je bfl zdad res podoben Človeku, ki si je omadeževal vest z umorom. Ves zmeden je M in v svojem razburjenju je govoril take reči, da ga ni bik) moči razumeti. Krinka popolnega ravnodušja, ki jo je nosil toliko časa, se je raztrgala; jel je kričati m zahtevati, naj ga takoj odvedejo k zaročenki. Ko temu seveda niso ustregli, je jel besneti, in treba je bik) poklicati sodno stražo, da ga je ukrotila. Z vklenjenimi rokami je nazadnje spet mriirno obsedel na zatožni klopi.
Po kratkem presledku, ki je br! potreben, da je nasta-l na posluša l-skili tribunah rniT, je jel predsednik brati razna pisma. Našli so jih bili med papirji, zaseženimi v stanovanju Blze Vollscher-dto-ve. Med njimi so bili razni listki s Kosterjevimi zapiski, imena :n dogodki, ki jih ie bil letošnjo pomlad sporoči! Elzi Vollscheidtovi. V enem izmed pisem ie M natančni popis osebnega in materialnega stanja ua enem izmed velikih letališč, s statističnimi podatki o letalskem prometu in obratu na zračnih poštnih črtah. Ti zapisi so bili očividno gradivo za novinarko. A druga pisma so imela bolj oseben značaj. Tako ji je nekoč pisal, da mu je neznosno gledati, kako ravna z njo doktor Schroter.
»Kaj ste mislili s to opazko?« je vprašali predsednik m prekinil branne. »Ali ste bili ljubosumni?«
Obtoženčev odgovor je bil ponolnoma brezčuten. »O tem ni moglo biti govora.« je zaničijivo dejal.
»Nurno prosim obtoženca, na« se ozira na dostojanstvo krati, kjer smo.« ie rekel deželni sodni svetnik Oberlean. in njegov drugače tako mehki glas je zdajci rezko zazvene! po dvorani. »Sodišče nima nikakega umevariia za to, da obtoženec, ki se je delal izprva toii zmagozavestnega, zdaj, ko postajajo njegove trditve čedalje neverietnejše, mahoma igra trudnega, izmučenega človeka. Zberite se, človek, ali pa odkrito priznajte dejanje, kar se tako in tako spodobi, če ste res junak, kakršnega ste se delaii doslej. Z
zakrknjenim grešnikom ne bomo ime® usmiljenja. Samo odkritost more zdaj še zbobšati vašo usodo.«
»Ljubosumen nisem bil, pač pa silno jezen na doktorja Schr5-terja.«
»Zakaj?«
»Zato, ker se je branil storiti svojo dolžnost.«
»Aha! Torej ste že takrat nameravali poriniti drugega na svoje mesto, da bi se rešili gospodične Vollscheidtove. To priznanje je zelo zanimivo in pojasnjuje vaše kasnejše ravnanje.«
»Ne! Ni tako, gospod predsednik, nikar mi že v ustih ne zavijajte besede. Stvar je bila popolnoma drugačna. So dolžnosti, ki jih ima vsak človek do svojega bližnjega, m doktor Schroter se je bil že enkrat odtegnil samoumevni zapovedi človekoljubja.«
»Ne kvasite takih kolobocifj in pustite neomadeževano čast drugih ljudi pri miru. Prav nič lepo nii od vas. obtoženec, da neprestano napadate gospoda doktorja Schroterja, ki se je sam ponudid, da vas razbremeni!«
»Doktor Schroter ve, zakaj si šteje to v dolžnost! . . . Njegovo pričevanje ne more obroditi dobrega zame.«
»Zakaj ne, ako imate čisto vest! Ali se čutite krivega pred nčim?«
»O tem se branim tepovedati. Njegova krivda je bila prva . . i S tem, da me razbremeni, hoče morda opravičiti samega sebe.«
»Ne natolcujte, to se vam ne spodobi!«
»Jaz smem to reči, ker sem njegov prijatelj . . .«
»Lepo prijateljstvo!«
»Prijatelja sva in obenem sovražnika . . . iščeva se in hkratu se ogibljeva drug drugega ... a kaj bi vam pojasnjeval! Zadošča naj to, da Schroter ni poznal ne usmiljenja ne čustva odgovornost in da sem ga zarada tega sovražil.«
Cene malim oglasom
Zenttve tn	nu«U drset19 Dm L.— ter enkratna pri-
thofbtna ea kitro atl ta dajan)* naslova Oto i—N Oglael trgovskega rekla/rmfroa enačaja: irsaka beseda Dm 1.—> Po Din L— l« besedo ee kt^uhsm ntuiftffe vsa oglasi, ta apadafo pod rubrike »Kjtm pa ksrrK »A uto- motom »Kapital*, »V najem*, mfoeesfrn. »Lokati»Sta ioiwit> od rt rt* »Strni** »Vrednote*.; »Informacije*, mŽtvaJi*. mObrt« bt »Les« tm pod rubrikama »Trgovski potniki• to »Zašli* jče te s oglasom ttadi tasiutek, oziram*, če m tiče potnika Kdor ti ra pod tema rubrikama tik*« rastvika ati tinih*. plača tm
Za odgovor
o znamkah
esmko besedo 50 pm Pr* vseh oglasih. U aa toračunajo po Dtn I.— tm besedo, tm taračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta Ufro m/h tm dajanje naslovu. V m ostali oglati socialnega enačita te računajo PO SO pat tm vsako bese oa Enkratna pristojbina tm titro ml! sm dajanje naslova pri oglasih, ta M turočunajo po 50 par tm vsako
besedo, tnaia Dtn 3.—
NafmonfB tnasek pet oglasih po 50 pat ta besedo, te Din M)*—^
tri oglasih po I Dtn tm besedo pa Dtn 15.—. Vam pristojbine tm tmile oglase fe plačah pn predati naročila. roma bh Im vpnsJati e pismo obenem f naročilom.
60 par:
ta Ar. tanje rw-*:ov» »!i
u «r«~> IW S fHrv fl)
Brivskega
pomočnika
kurjene ga, po moi-rvrmi orvdii.tr>. sprejme l v An Preiern v Radovljici Plij Ml Ita-tOP pO do-o-o-T«4.	lalio-1
Čevljar, pomočnika
d.-bro izuTjciM-ca, t« tn»-UM doia. ? hr.it*> rn stanovanj »iu v : -takti P:h^rn:ic Frat><\ N-v-ii»r "T M-rl ki. 13179-1
Frizerko
T<-iW"(;.	Ttkoj. Tt
pomočnika i 29 t. m.. r. ..rtkfbo v Vfc.	Gjnrki. K.^m
jiwk.	85-1
Brezplačno
7i par m^eccv v ik<» ^	1 - «"'u{t»o. proti
nram name&femjTi. Ponudbe prosim na »g as.rai oiftfiek »jutra« pod šifro »V^tna p*-»da.'alka<.
13181--2
Kontoristinia
»tar^jSa moč, išf-e sluilfco t vso oskrbo T h iS. Dopise na ogi;is.ni oddelek »Jutra« p^d »P-.r.oin.MM tr. in Teew»«.	13100-2
Krojaški pomočnik
v^ij izd-floranja r"M.k:h ir ura lili ko-sov. ii^e službo *a •ikoj t L,jiiWja«1 ali n* G»)r<?i!;<krm. fen-ndbo prosi na »v: Lud*vik Mermal, Oora;? j-aA.	1313S-Ž
V
P Sto fj } 6
k'	k-nHati ;t
#R v'ji t\ . »irr * m. — Po~
»J-tM-Ti«	f./ic,
l^ltivi
Kro5. pomočnika
pf V	fa v	TAl 1 k TI
d "'m. t-orejjpp Fra-n^ A vša* v R^Kr; t-n^k-^a i •'»•>.
Likarico
ia t^ eke	s, ;>ti«
gr,)»tri trg i.

Goc.p-"d!r.io!
rr^. ® pr 1 i-n ;
bi rodi!« fi -1-	jr-vi ■ -i >i-' v o ^a:ria.
t M»-'f;kovi q . .>
	PHi
	
» air. J im ro 3 THn. (2) j	
vseh transport, zadevah
u ra-i ri-ik y prim.Tn-o ^nžho t
■-atttporr-npm po4;rtjtt. »K
v v*<\ifm pk'«di?i-u. — P»-
rniiflibe na	oMel-f^k
>.!irra« r»o,! šifro »Z m 'ijiv» m	13211J?
Postrežnica
i.ipo^lfTijf. PPT*adt>e ■ i h : t-: : od»iel«>k »Ju- rft< ;->d 5-'fro »Zaflo^jiT«
IJfOB-ž
Trgovski pomočnik
^ r>* ch rv* n p i d d t* i«wm 3 Midi	v^j-ri^^n^
'•-•^t. 1 Tcči^rn-o prakso. V-r»H ir-f'P
t-udi r
r»«'?a	v «v: b u iz-
[^»"''TiHvt1. Vasifrv r mr-. -'k u >Jut^c. 13*204-2
Uradnica
rt.^T*
a v
r. x ^"/r1T*
C'Slifiih. J-''* inets^. po-r::	n r <>tr " -^n • (Hi^i e k
Pekovski pomočnik
fat	. j
r:;rumpn t?-	rt- I
n - t Ts^h d--11 h	|
tud' w ^knpnppra ie-.nb'<9 trrko . I Nr»it3T:	S : 4 a. p*-;
VP^^-p uri B»i:<ah 1s;70-2
Trgovski jx>močnik
ko;<»i}alD* «.«1 rmnefaksur-
n« dtrok**. ''vs- t-rgoT^c.
n"' »"r	t • --^-.v*.
Tri Trt	37 ie*.
^žf^n^-p^i, e^ d^ri ij* pro^r V .'T V - .. '>'' njij^j^ii n;«. B^ina Jo»;p Mw«r.
P	n,:.-s 2. 131194-»
Dekle
P«*««* MJ prirln-®, i i i»-i ho.'; i'' d-ii ii rri ni»?1«9 • obarice. ali	v in.,^-
ka-vi. K.K^op-' !«hk» 'a-
k»j ■ a,!* «	Tr " .
v	cf* .. u J ti'/a
1 S.iS 2
M e sto gospod in :e
itfp« n	I'-p.rwrdl>*
■'a i»sr'asn! otidelnk JnTa »PrTorT^T.na
Učenko
» pr-Tn^rrMr ^olčk*) ixotw"3zbc ^»r-j do 16 let. z oekri'« » hi5i «prp:me B. Hrabri č. frifp-ski saion, Ka'1'Ovac. P.t^ka u :ca 1. 13880-«
Vaienca
rTK-han-iJSota deJ^v-aica S~ane RakoS. štv^na niVa — M- -"V r>'i L;nb ;«ni.	lSitM-«
Spretno učenko
m^dr>a kroje&ira.. P»-
rrtidHo ra n^^io-T*. Tavčar, J"2ii(;>-Ta	5'PV. ;0.
13-?18-44
G Tt^. Rotman:
Vrtismrček in Šilonoska soet na delu
Brivskega vajenca
-a otrobih starSer sproj-m« Eriivard Ka-reiž. brivski selon r Zg<>T n; i SsAki, Celovška eee-ta 10 — aa>4>ro-a m i t.ti i»>». 13SOO-«
Potniki
Prav tedaj se je zunaj približal gospod Balon, zastaven mož, ki je imel zmerom cilinder r»a glavi. S svojim psičkom Muki-jem na vrvici jo je mahal po pločniku. »Tu ee mi ne more nič zgoditi!« je najbrže mislil sam pri sebi.
> Kiior	aaau po*
rtiiv p[<vte m kmedo 30 par; a ia-Janj« naslov« ali ta Štre 3 Wn. — Kdor »prejetna po«r»tk«, pJa (a bfw4o pa 1 Din-, la daianj« na?V(rva ili ta Mfro oa 6 I>in. (S)
Vsakovrstna
zastopstva
rvi»v>wi MI Ha-nat. Po->u<i'be na n^ia.sin!	i-fi
»Jmra« pt>d >M. C. lik.
j	i Din: aa <U-
I	janje aa»l<»v» ati »a
?	»fr« « ten. Dijaki, ki
i	Vnstriikoij«, pla-
|	Sajo »aak« b«fAi 50
j	par- ta iifro aii ta 4»
j	janj* naslorvA 3 Dr*. (4)
Šofer, šola E. Ceh
Tyrš"Ta (Dunajska) e.e«a M.. 36. ZatM-erajt« pro*p»«kt
Krojači, šivilje in nešivilje!
VsiM dAnaJnje krwe wl-red' Krojno	v O.e-
dnli^ki niici 2 br<'*p!a<-en
pouk prikrojevanja
Za&rjtek i. tnaia. Vplivanje dntev.iv« o.l 8. d^r 12. ure.	13191-4
	upi	
		
'J^jtS trg. «>»fe!* p» 1 Dio b^ftod«; L« jx aH u
iifro S l>io — Ogla« »»•ialm-ea »na^aia TS* ka Uoai^dU 50 par; ia M«k>va aii u iifro pa S Din. (7)
Lokomobilo
5—S	al' pa r»: kotel
i A-.m. nr«»~m'is')e 40 mai i U-iajes -aW'jene tid«ie i-n ?treSriike kupim. — Po-iMnjl">e o* o^Iat^H (vddel^k >.ln'ra< po<i >G&'Ov'jia ra
koi«.	13160 7
Srebrne krone H aro zlato in srebro
kupuj* rafinerija dTasfik kovin t L*nb!g«m. IHrsk* a lira Stev. 36 — rhrwd :t Vi<iov.i«neke eetyte. pri g>o
Moiiua.	70
I J* K*
Osna« fi«.	p*
1 Din beseda; ta d* janjs	aH aa
ith« S Din. — O^lar« »ooialivepa toa^SaJa »aa ka	SO par: aa
dajanj« oa*kr*a ati ta tiino p, S Dia. f€>
Kuhinjska kredenca
:n miza naprodaj radi o<l-^.-itjovanja. Ni*lov v '»ddeiku '.hii+< 1320--'-«
Telefon 2059
A
PREMOO suha drva
POGAČNIK Bohoričeva nI. št. 5
»Kadus« aparat
»a rrajino k rni racije. wr, 50 rvitk^r, aa ni*.la«i'm stojalu, iranpforma.tor ra origir.a'mi preparati t v»e-mi pritiklinami poeen« naprodaj. — Oglodati pri V. 0-wr>jak. Jlaribor, Trn-bar jeva 5.	1323C «
Argaman preprogo
4 X S, mod rc. prodam. N««1ot t *flaM«m oddelkn >Jutra«.	13840-6
Pisalno mizo
prodam ta 9o0 Di'n. Na s!ot pove »glasni nd/lo-lek »Jut.ra«.	18246-«
Iz konkurzne mase
Henrika Bfihmervald«. sr-»o-vv-a v Ljrub'.jam, »e proda (n bioc afertalinijn potom m talo^a biaga (pletenina, modno bia^o rt.d.). Obenem se predaj« tu-dr ofeT taitiiim ponom bre« vsakega jamstva tudi vee v ta kon kun spadajoč« terjatre. — Pism-erce poDtKi.be je do 5. maja 1933 vložiti pri čajmeim rapra-vrt^jn dr. Janku Brejca, odvetniku v Lji>blj»trf, Kralja Petra trg H. 3, kjer »e dobij® tud: vsa poj^tmila.	13131
Spalna soba
kormpl^tina ta ervo oeebo. piealoa m-l-za m lepa dobro obranjena (ma.hag^oni) j*dii!T>« iu-»ba naprodaj radi v»i:trve Nnt^.iov v ogia^Ti^m odd^lk.a »Jutra t. 13208-26
Kontrolno blag2ino
»X«Hona.U. trvorniSko re-j>a-»iran-o tn a^tomateko tehtnico prodam ta Tioz.no kuj itieo Linibljanske kre-ditoe barke. Po-ntrdbe na o^ia9. od'de'e1c »Jutra« pod »Dim 20.00>>«.	1304D-«
		I '
"Avtp, n	tto.	lo
		
1 Tukt Mrtts	1	Din:
I aa da "anjs tnM-tr-r-m		aii
| ta iifro pa 6	Din.	(10)
Avtolimuzino
>tiri*odeiiH>, š^Moilindercko do 7 i bencina, v popolnoma dobrr-m sta.nlri, m«14, modemi tip. malo vrteti, tompmi t^koj no ko-nvenrra-feTi<i. Prnttdl«- na na-alov; A. Beiak. US'0-vima, Celje, Spodnja Hnditra 43 13H77-10
Lokomobilo
Lana aH W >.ff	H P
kupi ua r Da iaSu A u Mil f—iW. NedeliSfe. M-d.vi murje.	12663-10
Prodam
ali ia menja m motor 500 m * '.i drva. \it-r r offia«. ode. ek u »Jiitra«. 10187-10
Prodam avtomobil
v w!o d«>brem vanju, malo vo-že-n. tnamke »Fiat« rn«. ta hranilno knjiiii«M) CeJi^ke aJi Ljudske puw>-jilnice v Cel.in. Naslov pri podružnici »Jutra« v Pel.ju 132S7 -10
Vaal-a MiM* 1 r>wn. aa dajaaj* Ba«l«-»a ali
ts itfro pa § Din fl«!
Vložne knjižice
Jit-?o^ a venske battke. M 4VVOOO Dim kupim. — Po-mid^be oa og'as>ir odd"lek »Jutra« sod »Ju»ob«!',ka«.
12865-16
Hranilno knfižico
Ljubljan-ake krrdi*TH> banke t vlofo 25.000 Dim. za go-Bo-vino proda D. Od+r, Zagreb. Troiikova aiwa št. 9.
l;K&2 16
Iščem posoiilo
dvMooroAno. do 180.0tkl Din proti prvomestni intabula-c-ijrl na poses-tve. Nas-io-v v o^iaMrtii oddeik« »Jutra«.
13221-16
Kd-o posod? 200« D?n
proti megečnt-m.n o«ip'a/;,ii. Ponudbe ti-a i>glac. ndiieick »Jutra« pod »Rabim«.
13212-16
Kupim vlogo
Ljubljanske kreditne banke
proti praffln poifl^ga it-noro v m^t-f tiih obr"»k^. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodnost 2«. 13244-16
Pohištvo'
Vsak* boaeda 1 Din. aa 'tajanj« naslov« ali m «fr» pa 5 Din flS")
Več starih mobilij
po*telj« »mar*. uB^ilni te mit*, atol« ia iimmcr uporabno ta ■ebliranje me sef.mih sob. prodam po trto nitk1 ".eoi. — Poitve v Kolodvorski ali« St 26 12013 1?
c->aln!ce
maafvTt* pol-itaratie 5<*>0 šperan«	8&10
piečkane. kotnpletoe i peibo ic )f!ed*toin 2000 V talop mam vaakorrat ne moderne »(ralniee wi ktilvnje po najmitjih e» na h Sprej*i»a-m naroiiila. M Andior*. ewo>oo tur. mr«r». Knmenskega a.
34	11566 1?
Starinska vrata
bohorno retijana. poslikana kmeika »oba — kompletna ugodno proda Tinia-n, Sv. Petra ce«ta 4. 13248-12
IA oeaed«. Oglaal *•-eijaliMrita inačaja po 50 pa,- beseda. Za da janja nailova aH na šifro S Dia, otipoma 5 Din.	Mil)
Moško šport, kok)
knftri Ortrdeti, Rimrita Wa št.' 7.	13330-11
Damsko kolo
dobro ohraTi-j«no agodT>e na-pnrdaj v delavnici Gore«. ČrOd«[>o^vet^ka eeeta št. 14.
13345-11
V s.tka	l Dm,
ta dajanja oaaiova ali vl šifro ^ i Di«. (10)
Lokal
t protnotrr uliei e«rtra — pr<j?toTun 250 m*, pripraven ta v<wrko	d-e av-niltx>. Kklad.išže itd. od<l«m i 1. uia.jem. JCas-iov pove oglasmi oddeltik »Jutra«.
13200-19
Brivnico
d-o-bno vt-.-l 'io in moderno urrjuno takoj proda®
— tnidi z obrtnim iiotom. Pooud'be na ogla«., oddeieik »Jutra« pod »Za.« i »ura ti a W)o5t.-x?t 1987«. 13062-19
Trgovino
dobro idofto, t prima odjema'« takoj prodam radi prevzetna drugega pod:eti« P^midVre na ogla«. odd>>lek »Jn.tr«« pod šifro »^'iter 13172-19
Trgovski iokal
prodoren, tra?«^. t k;m skladiščem, n« to!« promotjii Vitim r L:ii'bljaiM oddam takoj — tud: z b'a-gom rred — Po.ni! d be na «r'M. odd^ek »Jutra« pori šifro »10«.	12*536-19
Trgovski loka!
v Katrnikn orldam v ošabnem oddelku Jutra 128&0-19
Pisarniške prostore
3	m pred^oh« takoj
oddam Tit^-a-vin pošte. Naslov pove og-l.'-Tr: oddfti^-k »Jutra«.	12902-19
Mlekarno
dob-o tdoto prodam. Ponudba na oglasni oddelek »Jiitra« pod »Itredna prilika«.	13168-19
Stanovanje
Vsak* OeaeOa I DVu; ta dajanja	aH
ta iifr« pa S Dia. (31)
Stanovanje
4 »o-h. prit.ikl.ic ter vrta
in obrtni Jokal
v Siis-kš takoj oddam. — Vprašati na CelovSk'' rseti št. 56.	13193 31
Trisob. s^novanie
lopo in «o!mčt>o. » priti.kli-nami. v ^-isokem pritHčju na B!piwe"f«vj c»cti (vis-ajvia banovimol oddam a 1. ma . Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« ali telefon št. 25-*:\	1322«-S1
Trisob. stanovanje
vi«okoj»t+t.M?.»a. t pritikli-na mi ia vrto« oddan fti-ati in dobro »i t ul rani ntraa-ki odraslih oeeb. » bližina ?oko!fkeg« doma v Šiški. Podjnnska 18 VVelitPT :n Cena !>o dogovoru. 131510-21
250 Dfai mesečno
d-^oHobno rtamoranje a pri-
ti k. ima mi m vrtom, t vili t 7jg. Sinki. Pojasnila ▼ Streiiaa »li« Hev. 2«.
13192-91
Sobico hi kuhinjo
oddam ! 1. gubjea miti« »fiojai f/ewki r blitiini Ta bora. Ks<»io^ t 9^la<=nem eddeika »Jutra«. 13190-91
Enosob. stanovanje
i pri tik linami a d d a m
Zg. 9:«ti. Celovški e. 155 — Koeovo polja. 19196-21
Stanovanje
niajson
oddam na J**are« trjfn 24, I. ia C. nadetr. 12S74-H
Trisob. stanovanje
r Kanroiku orfdflm Nariv* t oflaseean oddeUca Jutra.
18889-21
Moderno stanovanje
St.irrti aofe kopalniee » pri
riklšn oddam ta majer ter-m:n v vvdire1 LjnHjan*. Vpr«S»tf pri DmcSttvo pa-s M^mftor t Sa endr OV- K.
13147-91
Stanovanje
eobe. veiike ko*r« nje iu ka-binera. oddam pri "T^voii — Sk-ato^ora tri. k. 6.	13188-21
Dvosob. stanovanje
* prfilklinami o d d a a i u»;™ v Tln*m dolini —
neat« Vin it«-r. 13.
13206-31
Trisob. stanovanje
r krib:m:o in »h-ambo. pole«	oddam. Na-ta.nfttve ponudbe ne og'.i«nl Šifro
►Meeečoo Dio 1200«.
1322? 2!
THsob. stanovanie
> katr'oe.y»m tn p-if.ik^tts-rni. brer kopaltiVe odda.m z »vtriiafoim t. 1. Poirve <w> n« Rimski ceati J;.
13253-21
Ovosob. ctanovan»e
o d d s m pmti odknpniwi apalaict". MtlaTec. Reber 2 13248-21
Dvosob. stanovanje
ttriirnravn* ta obrt. Mizu magistrata oddflm t majem za 700 Dio. N"*«!ot pove o?'as. oddelek »Jn.tra«. — Oglpdati med 14. in 16. ure.	13257 21
Dvosob. stanovanie
krvmip. parVetiranc. t v»e-mi priti-klinami oddam takoj ali t maj«n v S:ški. Želeoinikarjeva u;h~j St. 10 13256-31
Dvosob. stanovanie
r kop»'nn«vi hi rv>m -vd dertn. yap-,f>v po,*r og^^ni oddelku »Jutra«. 132-51-2!
Trisob. stanovanje
« pred^bo. kopaln;«» pri ti k! i na mi odda.m z ma Vm. Naslov v oglasnom oddelka »Jutra«. 13232-21
Stanovanje
4—<tobno }>oeeoi oddam » 1. majem C«ta v Rožno doliuo 14.	13023-21
Veata »eaada I D«, aa dajanj« aaetova aii
aa iitra pa ft Dio. (au
Novozidano hišo
l štirimi »oba-mi. kubrnj«. k>tj«, v»>d.rijakoro i« vrtom' prodam v Pobreijfl za 60.000 Dnu. N»*lov v ogl. oddeiku »Jutra«. 13234 20
V najem dam hfšo
in tenrjTi*« t« ot.de! ort nje vrta. na lepem kraj« Trsata. takoj po dogovoru Poiasnila daje Franjo Stu deriac. Trsat Sušak. Str miiki pot 17. 12576-20
2 manjši trs;, hiši
tfc najfrometue.jii eeati v l.jiib!.ianftkem predmestiii telo o-godtM) proda DrtiStv bi.Vri h posestnikov. Ljub Ijaua. Sa'»tidrwa ulica 6 13146-2T1
Prepozno spoznanje
Ko je minulo prvo razburjenje, je razumela zakaj je bila zapuščena, bilo pa je prepozno. Divna polt, tako lepa bela koža, njene tekmovalke so bili edini vzrok.
To je res čudovit način pomlajevanja, ki ga je sloviti profesor dunajske medicinske takuitete dr. Stejskal s svojim nedavnim odkritjem Biocela stavil »vsem ženam na razpolago. On je dokazal, da »lahko tudi koža je*. Poskusi, ki jih je ta' učenjak-praktik napravil z ženami od 50—72 let, ko iim je hranil kožo z močno hrano za tkivo — Biocelo-n ki se dobiva od popolnoma mladih živali, so pokazali, da so globoke
brazde in gube popolnoma izginile. Koža se je okrepila, lice pa ie dobiio nov in stalen mladostni videz. (Glej popolno ooročilo dunajskega Medicinskega lista). Vse in edina pravice za izkoriščanje tega izuma si je pridobila tvrdka Tokalon Upotrebljavajte novo kremo Tokalon (rožnate barve) brano za kožo in masirajte se vsrk večer pred počitkom (po navodilu) in krena Vam bo hranila kožo med Vašim počitkom. Zjutraj pa uporabljajte kremo Tokalon (bele barve), ki ni mastna, m ki zožuje vse razširjene znoi-nice. odstranjuje zaiedalce. kožo pa napravi svetlejšo za tri niiinse v 3 dneh, daje pa ji tudi svežino in nežnost.
Mlin za dišave
na pogori. [>r"d.am. Nat-iov v oglaMneai oddoliku Jutra 18189-20
Majhna hiša
z majbnm pow6tvrm na prodaj — Po-brežje pri Mariboru. Tetens-ka ni. 3.
13:35-20
Stanovanja
V Kaka beseda SO par: aa dajanje naalor« ati ia ftifra < Dio f21-a)
Trisob. stanovanie
e kopaloioo, r centru mesta ili neposredni b1if.;ni išč« »-rarvka odra«'ih oseb po^rod-be t navedbo '»-ne na og'a*.ni oddelek Jut.-a pod »Državni a j«okoje-ii.-c« 13:92-21 /a
Dvosob. stanovanje
s predsoba — v Trnovem iSče 4 1. jumijem ali k«*-neje mirna stranka bret otrok. Ponudbe na o<r:a>. oddolek »Jutra« pod šifro »Toie-n plaiaik«. 132i7-21/a
Dvosob. stanovanj
e kopalnioo iu prit-klmami. v mestu aii najbližji okiv lici i«r-em z ma.em. v ceni do 8il0 Din. Cenj. p«oudbe na naslov: Jelka 5Wiwa.b. oglasni oddelek »Juta«.
13241-31 'a
Sobo odda
Vsaka Ot»r<W fid par. aa dajanje naalara aii m itfra t Dhl (2S)
Veliko prazno sobo
j parketi. elektriko, telefonom in kopalnico — v »trog"in centru po nnrki ceni oddam. Naslov prve o^asjui odde ek »Jutra«.
13184-93
Prazne mes. sobe
• centra'no kurjavo, top'o in mrzlo vodo. oddaja uprava palafe Grafike. Ma ^irvkova cesta št. 14IV 18^'S 23
Prazno sobo
s štedilnikom
in ehrajnbo o-idarn v Rožni <k>i.iii i. co«ta IV'8.
13199-23
Sobo
lepo opremljeno,	Ta
bc>ra oddam po mizam ceni. Naslov [«ove ogartnu oddolek »Jutra«. 12880-23
Opremljen« sobo
s po*«.bn.iin vhodom, fieto, do^o danf-lco »oince. oddam v vili bliru cetkv® i»v. J"4efa na Poljanah. Na-e'ov [>o ve oglasni od-de ek »Jutra«.	13196-23
Sobo s štedilnikom
piroeiri oddam eni ali dve-ma o*ebama v Mali fol-narfki št. 3.	13216 23
Blizu Tabora
ip-elnK-m	na Ka
novanj«. Naslov v tr»f;ki pri «rv. Petru. 13252-23
Dve osebi
sprejmem na sitanovanje t
!e>[«n s<'bo iu prvovrstno hrano na naji"p.li to^ki. — V?slov v og as. oddel-ku »Jutra«.	13214-23
Snažno sobo
po nitki coni oddam pre-
p-oeti ®osp"d'čni t vso o#>k-ho in souporabo kir-palniop n« Smartin^ki oe#t: št. ?4-7T levo. 132i4-23
So-bo
i 5 poareijame po«eb-
r»im vhodom, nasproti glav ne poMe oddam po rnverm coni. Ogledati v opoldan-nrah. Na«'or v ogla«, oddeiku »Jutra«. 13231-23
Onremlieno sobo
* po««4vn.im vhodom ete.. t uporab-> kofialnice takoj "dlam. Naslov v og'aenem oddelku »Jutra«. 13250-23
Sobo
a poeebri'.m vhodom oddam takoj bo 1 jJ.-mu gospodu v Florijaitiiski uiiei it 1M-132&4 23
Sobo
pra.5iw> ali .^>reml jeno, a posebnim vhodom .vidam s 1 majem. — Poitve se na Starem trgu it. 19 n
13Ž25-23
Vsaka beatvta 8 Din. >a u^janje n»Vfln šifre pa S Din
Lhn. i ah"
f
Mlad profesor
v večjem m.stu. ž«i ina-nj« « prerorvž.no go-podn-no — v $vrho žeinitv«. Ne-anonimne ponudbe ra og:. odde ek »Jutra« f*od ^ifro »Dl&kreoija«.	13173-25
Izgubljen&
J Vaaka bttsed* 50 irar: ia dajanje naslova ali ta Šifro pa S Din (28^
Denarnica
v katen je bil« čot 100 Din, jo bila izgubljena od GrAd:i.*a jo tigovine Ti-(*r. Najditelja prosim, da odda v og':a«sn«-jn oddelku »Jutra«.	13174-2Č
Skobelni stroj
pot«o!moiD« n<»v, firma i>.-v»
arzecai Dunaj proda p« nčz.ki deoi Posojalocoa r Trbovijab. Ima avtosna-t-i-čoo presta vtio ra-z<* v ši-ritni	t-m s prikljufei n
eiokipričoim motorjem 220 volt.	12818-2»
Kroj. šivalni stroj
dobro ohranjen kupi takoj Snort Kolb. St. Vid.
13201-£»
Moški suknjič
»v. j kožTihovino im mo-nogr«nx>m I. F. je bij i-^Titiij>-n. prot4 nagradi ga <: o-l da ti v Voenjakovi u . 11. 6.	13315-28
Vsaka bcuela 1 Din. u> dajanje naslova a>* ta *t're n» * I>if> '29'
Pisalni stroj
Smitih & Brosa. dobro ohranjen, in skoraj nov
Rollfilm aparat
6X9. Tessar 4 .5. zelo u^ndtvo prodam ali zame n..am z« motoc kel. Naslov r oglais-nsin oddoiku Jutra 13084-29
Pisalni stroj
»Oliver« in »M:gnon«, » brethbnem stanj« ugodno naprodaj v Gledališki ulici št. ftl. desno. 13227 29
VsaKa tviseKla 1 Dm ta da;anje najlcnra aM ta SifTO pa 5 Dia. (33)
Sladko seno
zdravo, prešano. prodaja en gros in detail najceneje Amalla Lott-<?T>eich, Rimske toplice.
12937-33
r
Vsaka beseda 1 Din. «a dajanje rvaslova aH t* šifro pa 5 Din. frS0N
Siava Gril
Izdel. hig. predmetov
se je preselila iz Rimske e. v Beethovnovo ulico 15,
j>arter (vi6-a-vis nebotič-
n^kovih ?g"adbV. uo.m w lo-n.
K otme-13141-3«
Novost! Kriza! Dame!
Prlkro^mo Vam vsiako obleko po meri D žurnau to tflidi Davodi a ra na-daljn-jo izdelavo, [zde., u-jemo najfinejše toalete — Prporoča se modni salon Jožica Kumeig. Mikloftftev« ivsta 14'1. — Izvezbana v tniozen^trvn!	13233-30
Vse, kar želite,
lobite v »Jutrovem« "naiprri oe'asniku
Lrejuje Davorin Kavijen. Izdaja za ioozorcij »Jutra« Adoit Kibnikat. Za Narodno tiskarno d. d. kol tiakarnarja Franc Jezer&ek. Za uiseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vai v Ljubljani