POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
1 Leto XII. I Štev. 288	TELEFON 25-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, sreda 21. decembra 1938	NAROČNINA NA MESEC: Prejemaa » upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din. tnjina 25.— din	Cena 1*— din
Strah pred pomladjo 1939
Glavni namen Chamberlainovega in Halifaxovega obiska v Rimu: sondiranje terena za sklenitev pakta štirih velesil — Skepsa v Londonu in zahteve po pospešitvi oboroževanja
LONDON, 21. decembra. Angleški Usti razpravljajo obširno o potovanju Chamberlaina in Halifaxa v začetka meseca januarja v Rim, kjer se dne 11. snideta z Mussolinijem in Cianom. Glavni predmet rimskih razprav med angleškimi in italijanskimi državniki bo priprava za sklenitev pakta štirih velesil, ki naj bi združil k sporazumu in skupnemu sodelovanju Italijo, Nemčijo, Anglijo in Francijo. Temu paktu naj bi sledila potem skupna akcija za omejitev oboroževanja. Sklenitev pakta štirih velesil pa je nemogoča, ako se prej ne najde možnost za odstranitev napetosti med Italijo in Francijo. Zato se zatrjuje, da bosta Chamberlain in Haiifax skušala najti v Rimu podlago za tak sporazum, po katerem bi Francija vsaj v neki meri zadovoljila italijanske zahteve. V tem smislu pišejo tudi že »Times« in v Rimu tolmačijo to pisanje tako, da pripravlja Chamberlain za januar sredozemeljsko Monakovo.
PAKT ŠTIRIH VELESIL
LONDON, 21. decembra. Angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifas se snideta v Rimu z Mussolinijem in Cianom dne 11. januarji prihodnjega leta. Rimski dopisnik »Dai-h Maila« potrjuje v svojem poročila iz Vma, da bosta Chamberlain in Mussolini jklenila sporazum o predložitvi posvetovalnega pakta štirih (Four power consul-tative agreement). Ta sporazum naj bi vseboval celo vrsto določb o obsodbi vojne kot sredstva za dosego diplomatskih ciljev. Sporazum bi podpisale Anglija, Nemčija, Francija in Italija. Baje je besedilo pakta načelno že sestavljeno in s strani Chamberlaina in Mussolinija parafirano. Hitlerju in Daladierju bo ta načrt predložen še pred rimskim sestankom med angleškimi in italijanskimi državniki. Dopisnik »Daily Maila« potrjuje tudi govorice, da namerava Chamberlain po obisku v Rimu obiskati tudi Hitlerja in Daladierja. Ako ta akcija uspe, bo sklicana nato konferenca o omejitvi oboroževanja.
ANGLEŠKI DVOM V USPEH
V	političnih krogih Velike Britanije spravljajo s tem v zvezo tudi nekatere odstavke iz predvčerajšnjega Chamberlainovega govora v spodnji zbornici, v katerem je zahteval upoštevanje življenjskih pravic Nemčije in se vprašujejo, ali ni to že prvi korak k akciji, ki jo napoveduje »Daily Mali«? »Daily Telegraph« Pa ugotavlja v svojem uvodniku, da v Angliji vendarle dvomijo v to, da bi Chamberlain dosegel svoj cilj, ker čaka sam na ugoden znak s še večjo nestrpi nostio, kakor angleški narod. Vprašujejo se tudi, kako bo odstranil napetost, ki obstaja med Rimom in Parizom? V Rimu Haglašajo, da se italijanske aspiracije, ki SO bile nedavno sprožene, ne morejo več spraviti z dnevnega reda, ne da bi se rešile. To so vprašanja, ki morajo na vsak ^čin priti v mednarodno razpravo. Rim zahteva, da se enkrat za vselej radikalno revidirajo vsi italijansko-francoski odno-si- Še prej pa zahtevajo v Rimu popolno rešitev španskega vprašanja v italijanskem smislu.
STRAH PRED POMLADJO 1939
LONDON. 21. decembra. Angleški listi razpravljajo danes o vprašanju, v kakšno smer bo krenila angleška zunanja politika? Evropski položaj In razvoj dogodkov 11 a Daljnem vzhodu sili Anglijo, da naglico svojega oboroževanja poveča do skraj-Jiusfl. To zahtevajo tudi nekateri ministri 'h so zato nastala v vladi nesoglasja. Zato *c zatrjuje, da bi utegnila biti Chamber-•ainova vlada rekonstruirana še pred nje-ROvim odhodom v Rim. Nekateri člani vlade in znatne skupine konzervativne
pripravi VeHko Britanijo za vsak primer najkasneje do pomladi prihodnjega leta. Spomladi leta 1939. bi mogli nastati v Evropi in na Daljnem vzhodu novi dogodki, ki bi prisiHH Veliko Britanijo, da bo pripravljena braniti svoje interese. Ob priliki svojega obiska v Rimu bo Chamberlain na vsak način opozoril Mussolinija na stališče Velike Britanije do teh verjetnih dogodkov.
PRED ODSTOPOM 4 MINISTROV?
Konzervativna stranka računa s tem, da se bo v prihodnjih mesecih angleško oboroževanje nadaljevalo s tako naglico, kakor še nikoli doslej. V tem oziru se ne pričakuje ne odpor gospodarstva ne odpor parlamenta. Pričakuje se, da bodo pri tem celo enako sodelovali vsi deli imperija. V tej zvezi se mnogo razpravlja tudi
o	akciji državnih podtajnikov, ki zahte-
vajo odstop vojnega ministra Thomasa Inskipa, ministra obrambe Ho-re-Belisha ter lordov Wintertona in Run-cimana, ker ovirajo naglo in pravilno oboroževanje. Zatrjuje se, da podpirajo stališče državnih podtajnikov, katerim stoji na čelu Hudson, tudi politične stranke in da bo Chamberlain te dni odredil razpravo o njihovih pritožbah. Večina listov pričakuje, da bodo omenjeni ministri odstopili.
FRANCOSKO STALIŠČE LONDON, 21. decembra. Francoski veleposlanik v Londonu Corbin je obiskal včeraj angleškega zunanjega tajnika Ca-dogana, s katerim je razpravljal o obisku Chamberlaina in Halifaxa v Rimu. Poluradno se izjavlja, da je bilo ob tej priliki sklenjeno, da se bo pokazalo v Rimu enotno angleško-iraucosko gledanje na mednarodna vprašanja. Angleška ministra bosta v Rimu vztrajala na stališču, da je treba najprej odstraniti iz Španije vse tuje prostovoljce, ker bo šele nato mogoče priznati Francu položaj vojskujoče se stranke. Dalje bosta obvestila Rim, da Francija ni pripravljena, razpravljati z Italijo o kakršnih koli političnih, gospodarskih ali upravnih koncesijah v francoski Afriki, dokler Italija ne ustavi proti-francoske propagande in ne spremeni svojega stališča. Toda Chamberlain bo kljub temu skušal posredovati za kompromis med Rimom in Parizom, da pokaže tako vsestransko dobro voljo.
2a£iski
Pred vladno krizo v Angliji?
ZARADI PREPOČASNEGA OBOROŽEVA NJA BODO IZLOČENI VOJNI IN NEKATERI DRUGI MINISTRI TER TAJNIKI.
LONDON, 21. dec. Chamberlain je na
današnji seji parlamenta dejal, naj se ne vzamejo za resne vesti vseh včerajšnjih listov, ki pravijo, da so nastali v angleški vladi spori, ker nekateri ministri ne soglašajo s politiko vlade. To so predvsem ministri Hore-Belisha, Inskip, Win* terton in Runciman ter državni tajniki Hudson, Dufferin in Straffcold. Agencija Reuter pa navzlic temu pristavlja, da se imenovani ministri sicer popolnoma stri-
njajo s Chamberlainom v zunanji politiki, ne odobravajo pa njegove prepočasne politike oboroževanja. Reuter tudi pravi, da bo verjetno po božičnih praznikih izpre-memba nekaterih resorov v vladi.
LONDON, 21. decembra. Avala. Kralj Jurij VI. je sprejel včeraj ministra za državno obrambo Hore-Belisha, katerega ime se v zadnjih urah često omenja v zvezi z govoricami o rekonstrukciji vlade
Italijanski nasvet Madžarski
MADŽARSKA NARODNA MANJŠINA V JUGOSLAVIJI JE NAJBOLJ NEPOMEMBNA, ZATO MORE PRIČAKOVATI MADŽARSKA BOLJŠE BODOČNOSTI LE OD ZBLIŽANJA Z JUGOSLAVIJO.
padlo Jugoslaviji, najmanjša in najmanj pomembna madžarska narodna manjšina, ki je mimo tega še raztresena med jugoslovanskim prebivaltsvom. Zato so dani vsi pogoji za zopetno zbllžanje, ki je nujno potrebno in bi bilo velikega pomena za obe državi. V prisrčnih odnošajih z Jugoslavijo more Madžarska mirno pričakovati boljših časov v nadaljnjem razvoju dogodkov, ki bodo pomembni za njene dosti važnejše narodne manjšine. V tem primeru se lahko tudi aktivno so-udeleži boja proti boljševizmu. To so smernice, po katerih bo morala hoditi Im-redyjeva politika.
RIM, 21. decembra. Stefani. Italijanski tisk se ukvarja ob priliki Članovega obiska na Madžarskem precej odkrito z madžarsko notranjo in zunanjo politiko. Tako piše n. pr. »II Lavoro Fascista«, da stoji madžarsko politično, gospodarsko in kulturno delo še v marsikaterem oziru v znamenju preteklosti in zastarelosti ter se mora zato preusmeriti bolj sodobno. List imenuje izrecno zlasti vprašanje agrarne reforme in Židov. Glede zunanje politike pa naglaša list zlasti potrebo, da se Madžarska razen z osjo Rim-Berlin zbliža tudi z Jugoslavijo. Samo tako zbli-žanje, ki mora pozabiti na preteklo, lahko ustvari podlago za popolno obnovo Podonavja. V podobnem smislu piše tudi znani »II Telegrapho«, ki pravi med drugim: Med vsemi ozemlji, ki so bila s trianonsko mirovno pogodbo odcepljena od
stranke zahtevajo od Chamberlaina, da [nekdanje Ogrske, živi na tistem, ki je pri-
VOJASKi REGISTER V ANGLIJI.
LONDON, 21. dec. Reuter. Vladni predlog o na pol obveznem vojaškem registru za primer vojne je bil sprejet z 270 proti
9	glasovom.
Italijani v Tuniziji
V	italijanskih listih je bilo zadnje dni veliko govora o »italijanstvu« Tunizije ter argumentih, da je zaradi prevlade Italijanov v tej francoski koloniji zahteva po odstopitvi povsem upravičena. »Večemik« je o tej stvari že pisal ter dejal, da je Tunizija v prvi vrsti arabska, nato francoska in šele v tretji vrsti italijanska. Dobro to pričajo tudi številke iz 1. 1936. V Tuniziji je bilo takrat 2,395.108 Arabcev, 108.068 Francozov in 94.289 Italijanov, ki so večinoma zadovoljni s irancosko upravo. Francozi cenijo, da je le 20.000 Italijanov, ki poslušajo ukaze italijanskih konzulatov. Da je francoska uprava ugodnejša tudi za Arabce, se vidi že iz primerjave povečanja prebivalstva v Tuniziji, kjer se je njihovo število povišalo v petih letih za 179.700 oseb, z italijansko kolonijo Tripolitanijo, kjer je po italijanski statistiki padlo število Arabcev od 1,300.000 1. 1921. na 700.000 v 1. 1928.
Zakaj Chvalkovsky .ni postal predsednik CSR
Pri zadnjih volitvah za predsednika ČSR je bilo sprva rečeno, da bo novi prezident zunanji minister dr. Chvalkov-sky. Pozneje pa so nastale nenavadne zapreke, zaradi katerih Chvalkovsky ni mogel kandidirati. »H’ Europe Nouvelle-; pravi, da zato, ker je njegova babica Židinja, to pa seveda ni v skladu z rasistično teorijo. Drugi kandidat je bil To- ’ maž Bata, ki bi ga posebno mlajši Čehi radi videli kot predsednika. Proti tej kandidaturi pa so se uprli Slovaki in tako je bil izvoljen sodnik Hacha. Zanimivo je, da niso niti komunisti niti socialni demokrati postavili protikandidatov. Novi predsednik je prisegel, da bo čuval ustavo. Medtem pa je bila ustava že neštetokrat prekršena, odkar je bil sklenjen mir v Monakovem. Posebno značilna prekršitev ustave je bila izvolitev novega predsednika, ki bi ga morali voliti najkasneje v 14 dneh, so ga pa šele čez dobro dva meseca.
Italijanska propaganda na Korziki
Razen »Skupin korziške kulture«, društev, ki imajo svoj sedež od 1. 1935. v Pavii, se posebno zanima za korziške probleme časnik »Telegrafo«, ki izhaja v Livornu in ki je last italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. Korzika je komaj štiri ure oddaljena od Livorna in zato tudi stalno sprejema italijansko časopisje. »Telegrafo« pošiljajo v zaprtih kuvertah, ker je v Franciji prepovedan zaradi stalnega blatenja Francije in njenih uradnikov. Letna naročnina znaša 5 frankov ali pa še manj.
Incident zaradi tenorista
Te dni je bil ples tujih novinarjev v Bruxellesu. Med umetniki, ki so nastopali, je bil tudi pri nas iz nekaterih filmov znani pevec Josef Schmidt, ki je Žid. V zadnjem trenutku so nemški diplomati in novinarji izjavili, da bodo odšli, če bo Schmidt pel v nemščini. Zato je morai prirediteljski odbor naprositi slavnega tenorista, naj ne poje v nemščini. Pel ;e v italijanščini, francoščini in romunščini. Tudi italijanski veleposlanik je zahteval, da Sohmidt ne sme peti italijansko, pa k svojim protestom ni uspel.
Poslanci v prve linije
Številna skupina fašističnih poslancev je predložila predlog zakona, ki pravi, naj bi v primem delne ali pa splošne mobilizacije bili poslani vsi poslanci brez razlike starosti ali telesnih hib v prva borbeno linijo.
Maribor, 21. decembra.
Že večkrat smo na tem mestu poudarili, da moramo smatrati poizkus združenja več progresivnih strank v Franciji, ki je znan pod imenom ljudska fronta, za ponesrečen in neuspel. Nič ne pomaga tajiti ali po svoje razlagati stvari; boljše je z analizo najti vzrok, zakaj so se dogodki obrnili tako ali pa narobe.
Že dolgo smo si na jasnem, zakaj ljudska fonta v Franciji ni uspela. S čisto teoretičnega stališča gledano ni mogla uspeti zaradi programskih razlik strank, ki so jo sestavljale. Kako je mogoče združiti plin, vodo in led ter pri tem zahtevati, da bo iz združitve nastal plin?
Prav tako je bilo pri ljudski fronti. Njeno ogrodje so bile tri stranke, radir kalno socialistična, socialistična in komunistična. Prva zastopa še vedno principe liberalizma, čeprav je njeno levo krilo že daleč od njega. Večina strankinih voditeljev, in še bolj večina njenih pristašev, stoji na načelu privatne lastnine in vseh pridobitev velike francoske revolucije. Radikalno-socialistična stranica predstavlja torej statiko: vse pridobitve človeštva, za katere so se predhodniki stranke prav do jakobincev borili, morajo ostati neizpremenjene. Zaradi tega ima stranka največ pristašev med francosko malo buržoazijo, obrtniki, trgovci, in krneti.
Druga stranka, socialistična, predstavlja evolucijo v francoskem javnem življenju. Njen program je razvojnim potem doseči vse zahteve proletariata, ki jih je v prvih črtah zarisal Karl Marx.
Tretja stranka je komunistična. Njen program in taktika je revolucija — z njeno pomočjo poizkuša doseči isti smoter in uspehe.
Kako naj si potem zamislimo skupino treh strank, izmed katerih hoče ena, da ostane vse pri starem, druga da se mirnim potem vse izpremeni, tretja pa zahteva izpremembo z revolucijo!
Pri vsem tem je moralo biti jasno, da bo po prvem navdušenju kmalu prišlo do ohlajenja, in danes vidimo, da se že včerajšnji zavezniki, radikali in komunisti, srdito napadajo. Daladier se norčuje iz komunistov, da so »novopečeni« demokrati, le-ti pa m« očitajo, da je reakcionar, v službi kapitala in fašističnih ideologij.
V	dobi tega nenavadnega zakona smo videli, da so zdaj eni, zdaj drugi metali lastnim vladam polena pod noge. Ko je prišel Blum na vlado, so začeli komunisti stavkati, ko je odhajal, so pospešili proces radikali. Njim se zdaj maščujejo komunisti in socialisti. Prvi pa so "bili dovolj previdni, da niso šli v vlade, ker bi v tem primeru imeli razen radikalov tudi socialiste proti sebi.
Položaj pa se je poslabšal zaradi zunanje politike. Tega ne smemo pozabiti, da je Blum kriv, da ni v Španiji prišlo že
1.	1936. do rešitve, kakor si jo jc želela vsa demokratska javnost, in da je današnja zunanja politika Francije z Monako-virn vred samo nadaljevanje večnega popuščanja. Zato moramo gledati na Da-ladierja tudi s tega stališča. Smer njegove politike je bila kmalu vidna — odšel jc na desno. Bodoča smer njegove politike pa je tudi vidna že danes:	odšel
bo še bolj na desno. Pred zahtevami komunistov ni popustil iri se je rajši oprl na desničarsko večino v -parlamentu. Pri tem mu je prav prišlo celo 8 fašističnih glasov stranke polkovnika in grofa de La Rocquea.
Po Blumovem finančnem eksperimentu, ki je po soglasnem mnenju profesorjev finančne politike z Josephom Bar-thelemyjem in Gastonom Jčzeom na čelu, popolnoma propadel, imamo sedaj Reynaudov finančni eksperiment, Ali bo tudi njegova usoda podobna Blumovi?
Bober .mesec po objavi Reynaudovega načrta priobčujejo sedaj francoski listi prve podatke, iz katerih sicer še ne moremo sklepati o končnem uspehu ali neuspehu najnovejšega eksperimenta, vidimo pa, da do sedaj rezultat ni negativen. V tej kratki dobi opažamo predvsem dva momenta: v Francijo se je vrnilo čez 6 milijard »pobeglih« kapitalov (in to je jasen uspeh po teoriji liberalističnega gospodarstva) in pa stalno naraščanje vrednosti franka.
Vsem, ki verujejo v rešilno moč derno-kraoije in ki so zaradi tega tudi neomajni BJŠlatelii Fiafsciie, ne more toti vseeno..
Ogrski incident poravnan
iORTHY, IMREDY IN CSAKV SO SE PRI CIANU OPRAVIČILI ZARADI NAPADA TERORISTOV NA SLOVAŠKO — GOVORA CIANA IN CSAKYJA NA
BANKETU
dejal, da spremlja ves madžarski narod
, BUDIMPEŠTA, 21. decembra. Prav ob j času prihoda italijanskega zunanjega mi-■ nistra grofa Ciana na Madžarsko, so madžarski teroristi znova vdrli čez novo mejo na Slovaško in povzročili krvave iz-, grede. To je grofa Ciana, ki je bil sam v
z navdušenjem obisk zunanjega ministra fašistične Italije. Ta obisk je ponoven dokaz prisrčnih odnošajev in enakosti interesov obeh narodov. Madžarska, jc de-
a  u  _______________ ______ jal minister, bo ostala zvesta osi Rim-
razsodišču na Dunaju, tako ozlovoljilo, Berlin, a poleg tega 1)0 sklenila prijateij-da je hotel prekiniti vse nadaljnje razgo- stvo tudi z vsemi onimi narodi, ki so bli-vore z madžarskimi državniki. Da ga po- že osi Rim-Berlin. Ob koncu je pa Csaky
Romunski sunanj* minister
BUKAREŠTA. 21 decembra. _ Avala. Izdor poroča: Na včerajšnji seji mšni-\ strskega sveta je poročal generalni tajnik ! za zadeve narodnih manjšin Dragomir o tekočih zadevali svojega resora. Po seli pa se je peda! zunanji minister Comnen-Petrescu na dvor h kralju in ga zaprosil, naj ga razreši poslov zunanjega ministra. ! Kralj je odstop sprejel in kot bodoči ro-: munski zunanji minister se omenja sedanji ravnatelj dnevnika »Tampul« Ga-1 fencu.
mirijo, so obiskali grofa Ciana sam regent Horthy, ministrski predsednik Im-redy in zunanji minister grof Csaky in se opravičili.
dejal, da je bila razsodba Italije in Nem čije, ki je prinesla Madžarski nov milijon prebivalcev, pravična. Madžarska bo za to vedno hvaležna svojemu velikemu
BUDIMPEŠTA, 21. decembra. Avala, prijatelju Mussoliniju. V odgovoru je pa V počastitev italijanskega zunanjega mi-! dejal grof Ciano, ko se je zahvalil za ministra grofa Ciana je priredil sinoči zu- ! nistrove besede, da daje sodelovanje osi nanji minister grof Csaky slavnostni ban-, Rim-Berlin z Madžarsko možnost tudi ket, ki so se ga udeležili ministri in dru- drugim državam za sodelovanje pri kre-ge ugledne osebnosti. Ob koncu banketa ! pitvi in ohranitvi sedanjega mirovnega je izrekel gostitelj napitnico, v kateri jel sistema v srednji Evropi in Podonavju.
Jarosseva kritikaMadžarske
OSVOBOJENI MADŽARI SO NEZADOVO LJNI Z RAZMERAMI NA MADŽARSKEM, KI SE V 20 LETIH NISO NIČ SPREMENILE.
BUDIMPEŠTA, 21. decembra. Med madžarskim prebivalstvom, ki je bilo z revizijo meja ČSR priključeno k Madžarski, se pojavlja vedno večje nezadovoljstvo z novimi razmerami. Madžari, ki so bili v ČSR navajeni svobode, demokracije in socialno urejenih razmer, se z razmerami, kakor so na Madžarskem, ne morejo sprijazniti. K temu se pridružujejo Se večji davki in draginja. To nezadovoljstvo ie tako veliko, da je čutil celo minister za osvobojene kraje, Andor Jaross, potrebo,
o	tem spregovoriti na javnem zborovanju v Levancu, Da bi pomiril svoje rojake, je še sam kritiziral. Dejal jc, da je treba sedaj, ko je Madžarska povečana, temeljito
reformirati njeno notranje življenje. Treba je odpraviti privilegirane kaste in ustvariti enotnost stanov. »V trianonski Madžai-ski«, je dejal, »vidimo še sedaj, da vladajo banke z velekapitalom, ki je v rokah Židov in veleposestnikov, ne pa delovnega ljudstva. Treba je zato ta velekapital zavrniti v prave meje in izvesti temeljito agrarno reformo. Treba se je bolj pobrigati ‘za delovno ljudstvo, za njegovo socialno'zavarovanje, izobrazbo in dvig življenjskega standarda«. Madžarska je po izjavi ministra v teh zadevah ostala še tam, kjer je bila pred 20 leti. Jarossov govor je vzbudil med vodilnimi v Budimpešti veliko nezadovoljstvo.
Ostra zima po vse| Evropi
NAJHUJŠI MRAZ !E V MOSKVI, KJER IMAJO 58 STOPINJ POD NIČLO. CELO PRI BENETKAH ZMRZUJE MORJE.
LONDON, 21. decembra. Dočim javljajo poročila iz Nove Zelandije, da je tam zelo toplo poletje, je bila današnja noč v Londonu zelo mrzla. 1 emperatura je padla na minus 11. še danes dopoldne je bilo v Londonu minus 6 stopinj, na škotskem pa 25 stopinj pod ničlo. Celo v Londonu je zapadel sneg. Na radijski postaji Da-ventry so morali inženirji delati vso noč,
da so odstranili motnje, k'i so nastale zaradi zmrzlin. V Parizu plavajo po Seini debele plošče ledu, prav tako je deloma zamrzlo morje v Benetkah. Najnižjo temperaturo pa imajo v Moskvi, kjer kaže toplomer 58 stopinj pod ničlo. Tudi na Kitajskem je hud mraz. Rumena reka je vsa zamrznila te omogoča Kitajcem lažje vojne operacije.
Atentat na newyorškega župana
NEW YOKK, 21. decembra. Newyor-škega župana La Guardio jc na stopnicah magistrata napadel neki odpuščeni delavec in ga pobil na tla. Delavca so takoj are tirali, župan pa ni bil poškodovan ter je sam vodil preiskavo o vzroku napada. Znano je, da je La Guardia oster nasprotnik nekaterih totalitarnih režimov ter je imel zadnje čase tudi več shodov, na katerih ja napadal nekatere evropske države. Dobil je zaradi tega tudi več grozilnih pisem in zavoj, v katerem je bila revolverska patrona. Zaradi tega sumijo, da je bil La Guardia napaden po naročilu nekih evropskih organizacij v USA.
Angleški konzul s Francovimi načrta
IRUN, 21. decembra Reuter. Na fran-cosko-španski meji so ustavili angleškega konzula v San Sebastinnu Goddmana in mu preiskali prtljago. V enem kovčegu so našli načrte za ofenzivo, ki jo je nameraval general Franco začeti proti republikancem. Poleg tega so našli tudi več zemljevidov Francovega generalnega štaba. Zaradi tega je bilo aretiranih več visokih častnikov generala Franca. Angleš-
ki konzul »ni vedel, kdo mu je vtihotapil v prtljago najdene načrte«.
UPRAVA SEVERNE MADŽARSKE.
BUDIMPEŠTA, 21. decembra. Po odredbi vlade bo z jutrišnjim dnem uvedena v priključenih krajih severne Madžarske civilna uprava in samouprava komitatov ter občin. Ozemlje je na novo razdeljeno na komitate ali prideljeno že obstoječim madžarskim komitatoin. Občinske uprave bodo imenovane, ker volitev za enkrat še ne bo. Istočasno se izenačuje tudi samoupravno uredništvo in nameščenstvo z onim v trianonski Madžarski. Višje urad-ništvo je bilo v osvobojene kraje vse poslano iz stare države. Košiče, Užhorod in Mukačevo so municipalna mesta, a 'e prvo je središče komitata. Nekdanja češkoslovaško in madžarsko Komarno sta združena v eno mesta, tudi z municipalno upravo.
ŠPANSKE HOMAT1JE.
LONDON, 21. dec. Neki opozicijski poslanec je davi govoril v parlamentu o novih pojačanjih, ki jih dobiva Franco. Pravi, da je v zadnjih dneh prišlo 000 Italijanov v Francovo Španijo, od srede oktobra pa že 8000. Na drugi strani pa je'iz republikanske Španije odšlo že 5000 vojakov in 1300 jih bo odšlo te dni.
ITALIJANSKO-MADŽARSKA KULTURNA KONVENCIJA
BUDIMPEŠTA, 21. decembra. Avala. : Havas poroča: Kakor se izve iz dobro | poučenega vira, bo v kratkem sklenjena ! med Madžarsko in Italijo kulturna konvencija, ki bo podobna italijansko-nemški.
V	smislu italijansko-madžarskega sodelovanja bosta ustanovljeni v Budimpešti 1 dve italijanski gimnaziji. Italijanščina bo j postala v vseh madžarskih srednjih šolah obvezen predmet in bo postavljena v enako veljavnost s francoščino.
LETAKI PROTI STALINU IN ŽIDOM
VARŠAVA, 21. decembra. DNB. »Ex-press Poranny« poroča iz Moskve, da so se tam razširili letaki in lepaki proti Sta-j linu in njegovim židovskim pomočnikom. Razširili so se zlasti med dijaštvom in mladino. Policija jih je. zaplenila največ po moskovskih šolah... GPU je pozaprla 1 s tem v zvezi okoli 500 liudi. MADŽARSKI PROTIŽIDOVSKI ZAKON.
I BUDIMPEŠTA, 21. decembra. Reuter. Madžarska vlada je izdelala zakon proti
1	Židom. Podrobnosti še niso znane, vendar se je izvedelo, da bo v vsakem po-] klicu določeno število Židov, ki ga smejo
1	izvrševati. Tudi ne bodo obravnavali židovskih vprašanj več po verskih pogledih, temveč pa rasističnih, kakor v Nemčiji in- Italiji.
KITAJSKE DEMONSTRACIJE
V	AMERIKI.
SAN FRANCISCO, 21. dec. Okoli 10.000 pristaniških delavcev, večinoma Kitajcev, je včeraj demonstriralo proti ladijskim družbam, ki prevažajo orožje na Japonsko. Nosilj so tudi napise, da te ameriške krogle ubijajo na Kitajskem otroke ter pozive na Roosevelta, naj izpremeni svojo nevtralno politiko.
EMIGRANTSKO VPRAŠANJE.
LONDON, 21. dec. Reuter. Emigrantski odbor se je sestal ob navzočnosti delegatov Anglije, Amerike, Francije in Holandske. Razpravljali so o predlogih dr. Schachta, ki hoče vezati vprašanje izseljevanja Nemcev s povečanjem nemške zunanje trgovine. Do sklepov ni prišlo, vendar so bili dr. Schachtovi predlogi sprejeti zelo hladno.
EGIPT IN SUEŠKI PREKOP.
KAH1RA, 21. decembra. Egiptovska vlada je poslala angleški vladi v London noto, v kateri jo opozarja, da se Egipt nikoli ni odrekel svojih posestnih pravic do , Sueza in zato zahteva, da se pritegne k ’ vsaki eventuelni konferenci, na kateri bi se razpravljalo o usodi Sueškega prekopa-EDEN SE JE VRNIL.
PLYMOUTH, 21. decembra. Reuter. Davi je prišel iz Amerike bivši zunanji minister Anthonv Eden.
KNJEGINJA OLGA V LONDONU. LONDON, 21. dec. Jugoslovanska kne-
I*
kako se razvijajo prilike \f tej nositeljici demokratske ideje. Daladier je šel in bo šel še bolj na desno, vendar je tudi tu meja, ki je predstavnik modernih jakobincev ne bo smel prekoračiti. Oprostili mu bodo tudi ta njegov korak na desno, čc bo zna! utrditi Francijo in s tem za bodočnost osigurati zmago demokratske ideje.
Brez reda in notranjega miru, za katerega bo padlo pač še precej žrtev, pa je vsa borba iluzorna in dokler ne bo Francija notranje vsaj tako mirna kakor je Anglija, pa četudi bodo zaradi tega miru trpeli interesi posameznikov in skupin, Bomo neprestano slišali nove zahteve predstavnikov demokraciji sovražnik Ideologij.	Rr.
ginja Olga je v družbi angleškega kralja in kraljice ter svoje sestre, vojvodinje \ Kentske in njenega soproga, bila včeraj , pri operni predstavi.	___
Borza. C u r i h, 21. decembra. Devize. Beograd 10, Pariz 11.635, London 20.635-New York 442.44, Milano 23.275, Berlin 177.25, Praga 15.125.
Vremenska napoved. Oblačno, nekoliko topleje, na gorah bolj mrzlo, povso je pričakovati sneg.	—
Smučarska poročita
Peca, 21. dec.: —8- 20 cm novega snega na 20 cm stare podlage, naletava
droben sneg.	7	„ei0
Seniorjev doni, 21. dec.: oblačno, naletava suh sneg, 30 cm P
smuka zelo ugodna.	nbHčno,
Ribnica na P«h., 21. dec.: - 5, oblačno,
naletava suh sne#« doslej padlo smuka ugodna.	](1
Ruška koča, 21. dec.: --5, oblačno,
: cm osrenjenega snega.	,niPt9va
Dravograd, 21. dec.:	—H),	nal	-
suh sneg, megla.
Razgovor na Temzi
Avtor: Italijanski državnik. Osebe: Bivši prezident, neguš in liberalni poslanec.
Prizorišče; Letovišče v megli.
»Popolo d’ Italia« je nedavno prinesel na prvi strani članek, ki ga je ostalo italijansko časopisje naprej napovedalo in ki se mu po nekaterih znakih pozna, da je njegov avtor najbrže Benito Mussolini. Imenuje so »Razgovor na Temzi«, ki je bil v vili angleškega poslanca Sailora, enega tistih Angležev, ki »se radi postavljajo v pozicijo večnega zaščitnika nekoga ali nečesa«. Tu so po avtorjevem pisanju govorili neguš in bivši prezident, ki sta se tu sešla po izgubi svojih visokih funkcij. Sedita v globokili usnjenih stolih in si izmenjujeta politične izkušnje in usode. Domislice v razgovoru izdajajo po mnenju angleškega in nemškega tiska bridko pero Mussolinijevo; ob tej priliki poudarja to časopisje, da se je Mussolini ob zadnjem ljudskem štetju v Italiji zapisal kot novinar.
Scena, s katero se članek začenja, se godi na angleško soboto v letovišču angleškega poslanca spodnje zbornice G. Sailora. V kraju, zastrtem z meglo, vlada tišina. Gosta poslanca Sailora sta ras Tatari in dr. Beneš. Po začetnem obotavljanju se začne razgovor.
Beneš pojasnjuje na Tafarijevo vprašanje, da je bil pred vojno begunec v raznih evropskih državah in da je zato dobro navajen na spremembe temperature. V Londonu mu je bil prirejen povprečen sprejem, kajti za oficielne kroge je baje zdaj »samo gospod Beneš«, na kar mu neguš odgovori, da je tudi on danes samo še »nekakšen gospod«. Le majhna skupina fanatičnih devic ga še naziva »veličanstvo«. Toda tudi oni se bodo polagoma navadili na to, ko bo začelo primanjkovati njegovih gospodarskih sredstev.
Potem sta se pogovarjala o Društvu narodov in njegovem neuspehu. Ras Tatari dodaja, da je bil pregnan iz svoje države, ker je prisegal na besedo »demokracija«, kajti zavedal se je svoje odgovornosti in verjel v resnost njenih načel.
V času, ko je bil dr. Beneš predsednik skupščine DN, ki je sprejela sankcije proti Italiji, je neguš, ki je silno zaupal v solidnost Društva narodov, zvedel od svojega diplomatskega zastopnika v Ženevi, da stoji baje Italija pred bedo, lakoto in vstajami in da triumfira antifašizem. Če bi se bil torej pogajal z Italijo, bi bilo to največje izdajstvo Društva narodov. Dr. Beneš je odgovoril, da se je njemu zgodilo nekaj čisto podobnega. Če bi bil poslušal svoj instinkt, bi se bil s Henieiiiom pogodil in končno tudi sprejel tistih osem »karlovarskih točk«.
Toda ženevski krogi so ga vzpodbujali k odporu. Francozi so mu govorili: Kadar bo galski petelin zakikirikal, zamahne z repom tudi britski lev in se prebudi ruski medved. Kdo bi še tvegal, če ima v žepu obljubo, da bodo interveni-rale tako mogočne demokratične zverine?« Dr. Beneš zaključuje svoje razglabljanje z ugotovitvijo, da se je treba prav za prav samo Mussoliniju zahvaliti za to, da danes Češko-Slovaška, čeprav revidirana in manjša, sploh še obstaja.
Nato spregovori bivši vladar Abesini-je. Tudi ta ima celo vrsto pritožb. Tudi njega so prevarile demokracije in ga zapeljali evropski politiki. »Mr. Eden mi je svetoval, naj se zopestavim, ker stoji 5,3 držav solidarno za mojim hrbtom.« Bivši cesar priznava, da se je že dokončno pomiril s svojo usodo, in če pridejo stvari do najhujšega, se bo obrnil — in verjetno je, da ne zaman — na Mussolinijevo velikodušnost.
Tafari je imel 1. 1924 z Mussolinijem nekaj razgovorov ... Tedaj je baje duce rekel, da je zanj edina možna le politika Prijateljstva in da se naj otrese vseh iluzij Po njegovem povratku v Addis Abe-bo pa so mu njegovi evropski svetovalci Pojasnili, da je obnašanje Italije samo "bluff«. Zdaj pa spoznava, da bi bilo mnogo boljše, če bi bil poslušal Mussolinija.
Tudi jaz,« pravi Beneš, »sem tega državnika spoznal pred leti. Nekoč mi je deial. še pred koncem svetovne vojne: "Ne natrpajte si preveč žepov s prelv-valstvom, ne napravite iz Češko-Slova-ške drusio Avstro-Ogrsko, če nočete doživeti enakega konca kakor ona.«
V mrtvaško tišino po razgovoru pose-
Novke
Pereča vprašanja obmejnega tujskega
Dromea
STVARNI PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJ E IN IZPOPOLNITEV TUJSKEGA PRO-
META V OBMEJNEM PASU
Praktično pospešujejo naš tujski promet trije činitelji: banovina, občina in privatna podjetnost. Da pa bo uspeh tem večji, je treba organizacijo tujskega prometa izgraditi in izpopolniti. Narod je treba s prosvetno vzgojo usposobiti za turizem. Treba mu je dati posebno strokovno izobrazbo o turizmu in gostinstvu.
V	vseh turističnih krajih je treba urediti osnove našega turizma, v klimatskih in kopaliških krajih pa je treba upoštevati regulacijske načrte. Onim turističnim krajem, ki si do 23. decembra ne bodo pridobili vseh pogojev za priznanje klimatskim krajem in s tem v zvezi za priznanje raznih ugodnosti, naj se podaljša rok za tri leta. V tem času si bodo te prednosti gotovo pridobili in si tako zagotovili uspešen razvoj tujskega prometa.
Urejevati razvoj našega turizma je treba ie pri temeljih, to se pravi, kraje je treba na turizem pripraviti. Urediti je treba kanalizacijo, elektrifikacijo in vse turistične kraje oskrbeti z zdravo pitno vodo. Na našem področju je še mnogo krajev, ki nimajo niti enega dostojnega in sodobnega gostinskega obrata, zato je tudi tu potrebno več podjetnosti, če ne gre drugače, vsaj s pomočjo banovine, države in močnejših občin. Za turizem važno gostinstvo naj se čimprej sanira. Zgraditi je treba nove hotele, stare pa obnoviti in modernizirati. Turizem potrebuje več in boljše propagande, ki naj se centralizira in pritegne tudi film na pomoč. Vsa ta propaganda in stremljenje vseh tujskoprometnih činiteljev pa naj bo osredotočeno na najvažnejši problem naše turistike, na cestno vprašanje. Brez dobrih cest ne bo nikoli uspešnega tujskega prometa.
Zaradi večjega gospodarskega efekta s strani tujskega prometa je potrebno turistično sezono podaljšati. Več pozornosti moramo posvetiti zimski turistični sezoni, ker se zimski šport pri nas vedno bolj uveljavlja.
O vseh teh nalogah tujskoprometnega udejstvovanja se je po Sotlerjevem poročilu razvila stvarna diskusija. Upravnik zdravilišča Dobrna d r. Š t e r je predlagal, naj bi se tudi naša dekleta strokovno izobraževala za tujskoprometno službo. V raznih tečajih naj se pripravljajo za gostinsko službo. Seveda pa morajo absolventke teh tečajev potem zaposlenje
tudi dobiti.
Kavarnar g. K 1 e š i č je zagovarjal ustanovitev strokovne hotelirske šole v Mariboru. Višja strokovna hotelirska šola v Beogradu ima popolnoma druge naloge, kakor pa bi jih imela mariborska, ker so pri nas popolnoma druge prilike.
Ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina g. Gračner je izpopolnil izvajanja dr. Štera glede gospodinjske šole in tečajev za strokovno izobrazbo deklet v gostinstvu. Po njegovem, mnenju je Rogaška Slatina za take tečaje najbolj primerna, ker bi tečajnice potem lahko dobile zaposlitev v raznih tamkajšnjih hotelih in v zdravilišču.
Zelo važno je bilo poročilo ravnatelja mariborskega Putnika g. L o o s a. Omenil je za turizem zelo važni banovinski cesti Slovenska Bistrica—Ptuj—Čakovec in Maribor—Dravograd—Celovec. Zaradi boljšega upravljanja naj prideta ti dve cesti zopet v državno upravo.
Sledila je podrobna razprava o aktualnih nalogah pri pospeševanju zimskega športa glede na interese turizma. Predsednik g. Ratej je poročal, da za letošnjo zimsko spotrno sezono še ni izdelan sistematičen načrt o udejstvovanju zimskega športa v naših pokrajinah. Zimsko športna zveza dela s svojimi pod-zvezami na tem, da se za prihodnje zimskošportne sezone izdela delovni program.
Kapetan Gnus je kot predsednik ZSP v Mariboru poročal o zimskošportnih prilikah v Mariboru in njegovem področju ter jih primerjal z gorenjskimi. Predlagal je. naj bi Ribnica na Pohorju postala zimskošportno središče za mariborsko področje. Zagovarjal je gradnjo novih smučarskih poli, ki naj bi tesno povezale vse pohorske planinske postojanke.
Zastopnik Tujskoprometne zveze v Zagrebu g. Dragomanovič je podčrtaval dejstvo, da je zlasti v Sloveniji pomanjkanje železniških vozov. Pomanjkljivo je tudi ogrevanje vagonov. Vsi ti-nedostatki naj se v interesu tujskega prometa čimprej odpravijo.
Vsi predlogi, ki jih je rodilo stvarno in smotreno razpravljanje na seji poslovnega odbora banovinskega turističnega sveta v Mariboru bodo predloženi preko banovinskega turističnega 'sveta na vsa merodajna mesta.
Sedem križev narodnega vzgojitelja Tome ^Curbusa
Popolnoma tiho ter v ožjem krogu svoje rodbine slavi danes svoj 70. rojstni dan g. Tomo Kurbus, šolski upravitelj v pok. pri Sv. Križu tik Slatine. Rodil se je kot kmečki sin pri Sv. Benediktu v Slov. goricah in v Mariboru dovršil učiteljišče. Prvo službeno mesto mu je bilo pri Sv. Vidu pri Grobelnem, kjer si je izbral življenjsko družico go. Tončko, hčerko tamkajšnjega šolskega upravitelja. Po dveh letih službovanja je bil nato premeščen v Sv. Jurij ob juž. žel., od koder je bil imenovan za šolskega upravitelja v Slivnico pri Celju. Tu je služboval do svoje upokojitve nad 30 let. V Slivnici in nje širši okolici tako razvito čebelarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo, so sadovi jubilantovi. Zasadil je v Slivnici in nje okolici nešteto žlahtnih trt. Mladostno čil .je jubilant še dandanes najuspešnejši vodja in delavec pri raznih društvih in organizacijah pri Sv. Križu tih Rogaške Slatine, kamor se je preselil po svoji upokojitvi. Kot izrazit narodnjak je vzgojil tako tudi vse svoje otroke, ki se takisto javno udej-
stvujejo v raznih naprednih in narodnih društvih.
Iz obmejnega kota
Osebna vest. Z redom Sv. Save IV. sta bila odlikovana upokojena učiteljica gdč. Mren Helena v Gor. Radgoni ter Nemec Peter, šolski upravitelj na Ščavnici.
Radijske motnje. Radi neprestanih motenj, ki jih povzročajo lastniki nebloki-ranih električnih aparatov, so številni naročniki že v letošnji spomladi predložili poštni upravi spomenico s prošnjo za zboljšanje teh nevzdržnih razmer. Naročniki morajo dokaj točno plačevati poštni upravi precej visoko naročnino, ki se pobira v našem trgu že navadno 8 dni pred potekom roka, zato pa tudi popolnoma upravičeno zahtevajo, da tudi poštna uprava s svoje strani ukrene vse potrebno, da se te motnje čimprej odpravijo.
Za vajencem iz Celja ni sledu
Za 18-letnim mesarskim vajencem Ive-kovičem Vladimirjem, ki ga je poslal mojster Podvratnik Alojz iz Gaberja s 459 dinarji v Ljubečno po tele, še vedno ni
že poslušajoči poslanec Sailor in pravi: »Vaše besede so polne patosa. Morali bi jih slišati tisti, ki so vaju zapustili. Vidva sta med prvimi, ki sta padla v veliki vojni, ki jo vodita zdaj po vsem svetu dve koncepciji življenja:	totalitarna in
demokratična. Boj pa še davno ni končan.«
>Še ni končan?« prekine govornika razburjeno dr. Beneš. »Potem bova pa kaj kmalu imela tukaj poleg sebe tudi
Čangkajška in Negrina!
Ta članek so ponatisnili skoro vsi italijanski listi in ga prevedli angleški in nemški. Priobčujemo ga tudi mi kot primer. kako gleda svet na dva človeka, ki sta iskala prijateljev tam, kjer jih ni bilo. Članek pa pojasnjuje tudi mnenje italijanskega državnika o povojnem zemlje-yidu Evrope in o bodočnosti Kitajske ter Španije,
sledu. Mojster je poizvedoval v Ljubečni, kamor fant sploh ni prišel in tudi pri sorodnikih ga ni. Ker fant ni bil nagnjen k tatvini in je imel doto, je verjetno, da denarja ni poneveril, temveč da ga je kdo napadel in mu vzel vsoto. — Fant je srednje velik, brez zimske suknje, nosi črne jahalne hlače, rjavo športno čepico, kolo je znamke »Hanibal« št. 2-31.479-3.
o. Učiteljska odlikovanja. Z redom sv. Save so bili odlikovani naslednji učitelji(-ice): Jožefina Stepen-šek v Laškem, Peter Nemec v Ščavnici, Kren Josipina v Gornji Radgoni, Karel Kočar, Cankova, Janja Šegula v Ptuju.
o. Nameščenci socialnega zavarovanja dobijo po odredbi ministra za soc. politiko božičnico, in sicer oženjeni z otroci, ki imajo do 2.000 din plače 100 odst., brez otrok 75 odst., samski 50 odst., oni s plačo nad din 2000 padobijo 50 odst. mesečne plače.
o. Drevi bo v Ljubljani Cankarjev koncert v filarmonični dvorani ob priliki 20-letnice njegove smrti. Na programu so recitacije in pevske točke.
o.	V planinski dom na Uršlji gori pri Slovenj Gradcu so vlomili nepoznani zločinci s puškami in odnesli več predmetov, jedil in pijač. Do glavne shrambe pa k sreči niso prišli. Vlomilce jc pri delu zasačil cerkovnik, ki je obvestil orožnike. Ker je zapadel sneg ,so jih mogli zasledovati t ja do Prevalj.
o.	Občni zbor Slovenske Matice v Ljubljani je bil sinoči v društvenih prostorih. Otvoril ga je predsednik dr. D. Lončar, tajniško poročilo jo podal Fr. Albrecht, blagajniško pa prof. Koblar. Tajnik je navedel prihodnji knjižni program, pri debati po so zborovalci ugotovili veliko potrebo po slovenskem stvarnem slovarju, ki naj bi bil opremljen tudi s slikami. Predsednik je ob koncu poudaril veliko moralno pomoč, ki jo nudi SM slovensko časopisje.
o.	Na Glinški ulici v Itožni dolini pri Ljubljani sc je zgodila velika prometna nesreča. Brzovlak iz Rakeka je razbil poštni avto, v katerem sta sedela 2 poštna uslužbenca. Poštni zva-ničnilc B. Rudolf je bil na mesiu mrtev, šofer A. Majer pa težko poškodovan. šofer pravi, da zapornice v tistem trenutku niso bile zaprte.
o.	Nevarno se jc opekla 6-lelna dc-klica najemnice Vretič Jožefe iz Globokega pri Brežicah. Bila je sama doma in odprla vrata štedilnika, pa se ji je žerjavica vsula na obleko. Upanja, da bi okrevala, ni.
p. »Lepo Vido« vprizori ptujsko dramsko društvo v četrtek, 22. dec., ob 8. v spomin 20-letnice smrti velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja.
p. Ptujske skavtinje so pripravile božičnico za haloško deco pri Sv. Duhu. Obdarovale so deco z obleko in čevlji. Razdelile so 25 oblek, 20 kap, 30 parov perila in nogavic, 16 parov čevljev in vrhu tega še več metrov platna in blaga. Lačno deco so nasitile s kruhom in klobasami. In njihove matere so se zahvaljevale za sol, sladkor in moko. Ti raztrgani, bosi in lačni haloški malčki si bodo za vedno vtisnili v spomin človekoljubne ptujske skavtinje.
p. Zaledeneli tram je zdrknil na 18 letnega Čeha Ivana, zidarja iz Spuhel j in mu zlomil nogo.
1
»To mora biti pa res nevarna past — zadnjih pet minut je izginilo v njej dvajset Uudl!«
Maribor
Seja mestnega sveta
RAZPRAVA O VAŽNIH KOMUNALNIH VPRAŠANJIH — ŠIROKOPOTEZEN NAČRT ZA OBNOVO CEST IN ULIC
Sinoči je bila v mestni posvetovalnici sedma redna seja mariborskega mestnega sveta, katere se je udeležil tudi okrajni načelnik dr. Šiška. Zupan dr. Juvan je sporočil, da pride namesto razrešenega mestnega svetnika Koresa v prehranjevalni odbor g. Senica, v nadzorni odbor MP pa ravnatelj g. Loos.
DEL KRČEVINE PRIKLJUČEN K MESTU
Prvi odsek, za katerega je poročal m. s. Ozvatič, je razpravljal o prošnji enega dela Krčevine za priključitev k mestu. Nova meja nai bi šla pod Kalvarijo tako, da spada Racerdvor pod mesto, nato dalje pod Kalvarijo, da pride novo bogoslovje še pod mesto, nakar teče meja na grebenu Kalvarije tako, da pripadejo hiše
•ttj.fčS G
Tedaj od urarja in juvelirja M. liker jev sin, Maribor, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke
nad Vinarsko ulico in hiše nad Tomšičevo ulico v Krčevini pod mesto. Meja bi se končala pri Wogererju v Krčevini. O tem vprašanju se je razvila daljša debata, v katero je prvi posegel podžupan Že-b o t, ki je zagovarjal priključitev v šir- j'
večinski de! košaške občine dal iniciativo za priključitev, bo mestni svet tudi to radevolje rešil. Sicer pa je mnenja, da bi s celo priključitvijo imela mestna občina še večje izdatke za ureditev predmestja in zato inkorporacija iz finančnih ozirov ni priporočljiva.
Nato je mestni svet ugodil prošnji nekaterih podpisnikov iz Krčevine in ta del priključil k mestu.
PRIKLJUČITEV MARIBORSKEGA OTOKA?
V	zvezi z razgovorom o priključitvi okoliških občin k mestu je bilo sproženo tudi vprašanje priključitve Mariborskega otoka k mestu. M. s. Hrastelj je obrazložil, da je mestna občina nekoč že poskušala doseči inkorporacijo Mariborskega otoka, pa so spisi ostali v Ljubljani, ker takrat ni bilo primernih poslancev, ki bi se za to zavzeli. Predlagal je, naj bi občina ponovno dala iniciativo za priključitev Mariborskega otoka v svoje območje, ker je sedaj dana možnost in
Na eiostOinc;5a darila oi urarja in juvelirja H. Hger-jev sin, Marioer, Gosposka ulica 15. Proraja tudi na obroke
šem smislu tako, kakor je mestna občina že imela v načrtu. Pravi, da taka priključitev, za katero prosijo nekateri prebivalci Krčevine, ni naravna. Zato je predlagal, naj se mestni svet vsaj načelno odloči za širšo priključitev košaške občine k mestu tako, da bi prišlo celo Vinarje in Ribniško selo pod mesto in bi nova meja potekala k Tajhmaistru v Počehovi iti nato na državno cesto.
Župan dr. Juvan je ta predlog zavrnil, ker je za enkrat samo prošnja za priključitev dela Krčevine dospela v rešitev mestnega sveta. Ako pa bo tudi ostali
je upati v zadovoljivo rešitev tega vprašanja.
SOCIALNO SKRBSTVO
Za drugi odsek je poročal mestni svetnik A 1 j a n č i č. Socialni odsek je obravnaval 4 prošnje za redno ubožno podporo, 8 prošenj za zvišanje ubožne podpore, 9 prošenj za sprejem v mestno oskrb-nišnico, 2 prošnji za vzgojni prispevek,
2	prošnji za sprejem v mestni mladinski dom in 3 prošnje za oddajo v oskrbo. Mestni svet je večino teh prošenj ugodno rešil.
(Mariborske ceste in uHce
O zadevah tretjega odseka je poročal m. s. Stabej. Cestna in premoženjska uprava že več let pogreša primerna skladišča, ker sedanja v Strmi ulici ne odgovarjajo več svojemu namenu. Mestna občina je kupila več sosednjih parcel. Na tem 2163 m* velikem prostoru bo občina zgradila 72 m dolgo in 56 m 'široko skladišče. Pri gradnji bo uporabljen material starih carinskih skladišč in se bodo stroški znižali od enega milijona na 195 tisoč dinarjev.
Srajce, kravate, pižame, nogavice, rokavice, zimsko perilo v veliki izbiri.
Avgust Hedžet, Maribor, Aleksandrova cesta 9.
Mestna občina je ugodila javnemu mnenju in napravila načrt za ureditev cest v Mariboru. Po tem načrtu bodo mariborske ceste in ulice-urejene v 5 do 6 letih. Urejevalna dela so preračunana na 10 do 12 milijonov dinarjev. Vse ceste v Mariboru se bodo bodisi tlakovale bodisi prepojile s katranom ali pa dobile bitu-mlnozno prevleko ali asfaltno površinsko obdelavo. Po načrtu se ceste delijo na ceste za lahek promet in ceste za težek promet. V omenjenem razdobju se bo v
Mariboru moderniziralo 6 km cest za lahek promet v ploščini okoli 36.500 m, cest za težek promet pa okoli 10 in pol km v površini 68.000 m. Gradbeni odbor in gradbeni odsek sta si ta program cestnih del osvojila. V proračunskem letu 1939-40 se bodo uredile naslednje ceste za težek promet: Frankopanova ulica od podvoza do odcepa Radvanjske ceste, Grajska ulica in Slovenska ulica od Grajskega trga do Banovinske hranilnice. S tem v zvezi se bo uredil tudi Grajski trg. Modernizirali bodo tudi Kopitarjevo in Maistrovo ulico, Prešernovo ulico od Aleksandrove ceste do Maistrove ulice. Pobreško cesto bodo uredili in tlakovali samo od Kralja Petra trga do Tržaške ceste, to je del,
Damsko perilo, nogavice, rokavice, razne garniture, pletenine itd.
Avgust Hedžet, Maribor, Aleksandrova cesta 9.
ki spada pod upravo mestne občine. Vse te ceste bodo tlakovali. Za lahek promet bodo preuredili Tomšičevo in Smetanovo ulico in če bosta dopuščala čas in kredit, še Krekovo ulico. Vsa ta dela bodo veljala 1,600.000 dinarjev.
IVSeliski most in cesta na otok
V	zvezi s cestnim vprašanjem je govori! podžupan 7. c b o t tudi o regulaciji Pobreške ceste. Nadaljevanje te ceste od Tržaške ceste spada v področje banovine. Pobreško cesto bi že davno bili uredili. Težkoče dela državni erar, ki ne odstopi za ureditev ceste potrebnega sveta pri kaznilnici. V zvezi z regulacijo Pobreške ceste je tudi gradnja meljskega mostu. Ker je prevzel iniciativo rešitve tega problema ban sam, je upati, da bo Maribor kmalu dobil drugi most. V kratkem pride v Maribor posebni gradbeni strokovnjak, ki ho nroučil teren. Te dni bo na Pobrežju konferenca, na kateri bodo razpravljali o odstopu potrebnih zemljišč za novi most in o preložitvi državne c.-ste Maribor-—Pobrežje—Ptuj. V cestni program je treba vzeti tudi Koroško cesto, ki je važna zaradi zveze z Mariborskim otokom. Na vsak način bo treba odpraviti ovinke na Koroški cesti. Ta ce-
sta se mora v ravni liniji potegniti do Prosek-dvora. Mestna občina naj zato pri banski upravi urgira, da vnese že v novi ban. proračun potrebni znesek za ureditev Koroške ceste.
POROČILO FINANČNEGA ODSEKA
Mestni svetnik ravnatelj Hrastelj poroča, da sc gradnja zgraditev otroškega igrišča v magdalenskem predmestju še odloži, ker še niso zaključeni dogovori zaradi zemljišča. Finančni odsek je odobril zgraditev skladišč v Strmi ulici in izvršitev cestnih del v proračunskem letu 1939/40.
ZADEVE MESTNE HRANILNICE
Pretekli mesec je bila izdana nova uredba o občinskih hranilnicah, po kateri mora imeti vsaka obč. hranilnica začetno glavnico. Da zadosti tej uredbi, je tudi mariborska mestna občina votirala primeren znesek za začetno glavnico, tako
bo mestna hranilnica zopet mogla sprejemati vloge mladoletnikov, ves javni denar in depozite. V bodoče ji tudi ne bo več predpisan društveni davek.
Mestni svet je odobril božičnico delavcem in uslužbencem tako kot lani.
Poročilo o 5. odseku je podal podžupan Franjo Žebot. Mestni svet je odobri! vse prošnje za podelitev novih obrti. Za mestna podjetja pa je poročal
o	tekočih zadevah ravnatelj Stabej. Nato je sledila tajna seja.
Potare! obdarovali siromašno dl ec o ob resep
R o t a r i j s k i klub v Mariboru je letos začel na pobudo svojega agilnega člana obmejnega policijskega komisarja g. Stevana Kraj novica velikopotezno človekoljubno akcijo za obdaritev in podpiranje naše siromašne obmejne dece. V to svrho so si mariborski rotarci za en-enkrat izbrali dve šoli na naši severni meji, in sicer v Lokavcu pri Sv. Ani v Slov. gor. in v Kaplji na Kozjaku. Obe šoli sta prejeli za svojo božičnico od naših rotarcev okrog 160 koristnih daril (čevlje, obleke, perilo itd.) v skupni vrednosti din 12.000. Mariborski rotarijski klub je na ta način omogočil obema šoHtma, da sta v tem letu prvič priredili božičnico v večjem obsegu in s splošno obdaritvijo vse dece. Ta človekoljubna akcija naših rotarcev, ki se bo — kakor smo izvedeli — nadaljevala in gotovo dobila še večji obseg, zasluži brez dvoma najtoplejše priznanje vse naše javnosti.
Iz strokovne trgovine M. liger-jev sin, Matibor Gosooska ulica 15. Pjociaja tud na onroke.
3®žič in	«eio	na Pohsru
Na zasnežene Vrhove Pohorja pelje avtobus Mestnih podjetij za božične praznike in Novo leto. Avtobus vozi sedaj ob zadostni udeležbi po banovinski cesti že do žage pod Mariborsko kočo. Na sveti večer odpelje avtobus z Glavnega trga ob 19. uri. Dne 26. XII. 193S ob 7.30. Za one, ki bodo Novo leto počakali v pohorskih kočah, pelje avtobus na Silvestrovo zvečer ob 18. in ob 20. uri. Na Novega leta dan ob 7.30. Voznina je din 20.— v eno smer. Ker bo udeležba velika, priporočamo predprijave v pisarni Osrednje postaje na Glavnem trgu (telefon 22-75).
m. Razstava s!ik in kipov mariborskih umetnikov v Beli unionski dvorani ostane odprta samo še jutri in v petek, nakar se zapre. Doslej jo je obiskalo okoli 2000 ljudi, kar dokazuje, da je vzbudila veliko zanimanje. Prodanih je bilo 12 del. Priporočamo vsem, ki si razstave še niso ogledali, da to store jutri ali v petek in da se zainteresirajo tudi za razstavljene umetnine, ki so najleoše in najdragocenejše darilo, ki ohran: trajno vrednost, odnosno jo z leti še pridobi.
m. Licitacija za zgraditev ograje lia tezenskem letališču bo 31. t. m. pri garnizijski upravi.
Prinašamo najnovejše kvalitetno blago v damskem in moškem perilu.
Avgust Hedžet, modna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta 9.
*	Najlepše okraske za božična drevesca, božične razglednice in polnilna peresa dobite pri Zlati Brišnik, Slovenska ul. 11.
m. Podružnica »Napredka« je priredila v Narodnem domu lepo uspelo božičnico. Popoldne je bila božičnica za otroke, večerna pa je bila združena z zanimivim programom, od katerega so bile zlasti zanimive stare božične hrvatske pesmi.
m. Delavska godba tovarne Ehrlich se prisrčno zahvaljuje šefu za pomoč pri prireditvi božičnice.
m Božičnica državnih in samoupravnih upokojencev. Društvo jugoslovanskih državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru priredi drevi ob 20. uri v Gambrinovi dvorani božičnico z obdarovanjem revnih družinskih članov. Sodeloval bo pevski zbor magistratnih uslužbencev, ki bo zapel več narodnih pesmi. Sledil bo šaljiv nastop božičnega moža. I°"ral bo orkester žefezničarske godbe »Drava«.
m. Požar v Slovenski ulici. Danes je okoli druge ure zjutraj izbruhnil požar v Slovenski ulici 36. Krojaški mojster Jo-
;>ip Lešnik je začul iieKo pokanje na svo-;eni lesenem balkonu. Ko je vstal, j- opazil, da balkon gori. O požaru je takoj obvestil policijo in mariborske gasilce, ki so ogenj'kmalu pogasili. Sodijo, da je požar povzročila zločinska roka. Zato je po!;cija uvedla preiskavo.
* Za božično darilo dobite krasne kasete in bloke pisemskega papirja, kakor
j amaterske albume in damske torbice pri
I	Zlati Brišnik, Slivenska ul. 11.
m. Žrtev motociklista. Neki varaždinski motociklist je blizu Šmikiavža pri Hočah povozil ženo šolskega upravitelja Elizabeto Ferk, ki se je na kolesu peljala v Hoče. Ferkova je dobila zelo nevarne poškodbe.
m. Nesreča pri nakladanju drv. Pri nakladanju drv se je težko ponesreči! 46-letni delavec Ivan Robajs iz Frajhajma. Na moža so padla bukova polena in mu strla nekaj reber na levi strani. Prepeljali s:i ga v mariborsko bolnišnico.
m. Kolesa brez lastnika. V veži gostilne Štibler na Rotovškem trgu je že tri dni stalo kolo »Anker« z evidenčno številko 23801. V Kolodvorski ulici pa je stražnik našel kolo »Ope!« s Številko 22568, ki je bilo brez lastnika. Obe kolesi sta na policiji
m. Na prevaljski postaji se je nevarno ponesrečil 50-letni kurjač Simon Merkuš iz Maribora. Polnil je lokomotivo z vodo, pa mu je na ledu spodrsnilo in ga je dvigalo črpalke tako močno udarilo po glavi, da mu je počila lobanja. Zdaj leži v bolnišnici.	.	•
m. Barska plesalka si je prerezala žile. \ zgodnjih včerajšnjih jutranjih urah, ko so zadnji gostje že odhajali iz nekega mariborskega lokala in so odhajale tudi že artistinje, je opazil direktor lokala, da ena plesalka manjka. Pogledal je za njo v garderobo in io našel nezavestno ležečo na tleh. K sreči sta bila v bližini dva zdravnika, ki sta plesalki nudila prvo pomoč in je zdaj izven nevarnosti. Zakaj si je plesalka hotela vzeti življenje, ni znano.
§m§m&§e Perzija, Smyrna, Bou-cle, juta, kokos, vse velikosti najceneje.
Oglejte si izložbo pri
.fitome." F. Hovok, |“rfova
* Najprimernejše božično darilo je
umetniški porcelan, katerega poznano najlepšo izbiro po nizkih cenah Vam nudi Zlata Brišnik. Slovenska ul. 11..
* Iz mariborskega društva upokojencev. Danes zvečer božičnica v Gambrinovi dvorani. Vsi dobrodošli!
* Krasne pisemske kasete najlepše božično darilo. Knjigarna Tiskovne zadruge. Aleksandrova 13, tel. 25-45.
* Akademski ples 5. I. 1939. pod pokroviteljstvo častnega damskega komiteja priredi Akademska podporna zadruga.
* Ako želite biti neopazno našminkani.
vzemit FORV1L ROUGF za lice »5 Fleurs« v naravnih barvah. Dobi se v drogeriji Kanc.
Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ul., tel. 28-12:	le-
karna pri Angelju varuhu, Aleksandro/j cesta. tel. 22-13.
S€mo
* Grajski kino. Danes »Hraber kapetan«. Karl Ludvig Diehl, Lil Dagovcr.
* Esplanade kino. Velefilm očarljivega petja »Bajazzo« s slavnim pevcem Richardom Tauber-jem.
* Union kino. »Jošivara«, odlični vek-film. Michika Meinl in najboljši francoski umetniki
Mariborsko gletSali&ie
Sreda: Zaprto.
Četrtek: Zaprto.
Petek: Zaprto.
Sobota: Zaprto.
Nedelja, ob 15.: »Pesem s ceste«. Znižano cene. Ob 20.: »Vse za šalo«. Izven. Krstna predstava.
Ponedeljek, ob 15.: »Boccaccio«. Znižane cene. Ob 20. uri: Vse za šalo«. Četrtkov »Kralj na Betajnovi« odložen. Iz tehničnih razlogov se mora za četrtek, 22. -t. m., določena predstava »Kralj na Betajnovi« odložiti za čas po Božiču. Na to se še posebno opozarjajo abonenti reda B.
Ob ikvldaciii 00 obrtnih združeni
POKOPANA JE BILA ZASLUŽNA OBRTNIŠKA ORGANIZACIJA, KI JE BUDNO ČUVALA INTERESE OBRTNIKOV.
Po naročilu Trgovske zbornice in od-
loku banske uprave je bil 18. t. m. izredni občni zbor Okrožnega odbora obrtnih združenj v Maribora z naslednjim dnevnim redom: poročila, obstoj ali likvidacija ter volitev likvidacijskega odbora. Po delegatih je bilo zastopanih 27 obrtnih združenj, od katerih je bilo najboljše zastopano mursko soboško. Po predsedniškem in tajniškem poročilu (Novak in Bender), iz katerih je bilo razvidno, da uprava ni mogla uspešno delovati, ker je zbornica uradovala in dopisovala z združenji neposredno. Na vloge Okrožnega odbora zbornica sploh ni odgovarjala, in če je odgovorila, se je to zgodilo šele po šestih mesecih. Na pritožbo, ki jo je uprava poslala zbornici, ta po 16 mesecih še do danes ni odgovorila. Sledil pa je ukaz, da se mora sklicati občni zbor za likvidacijo 00. Iz tega sledi, da je že Zbornica sama imela tendenco in interes, da ta obrtniška korporacija izgine, zakaj, ne vem. Mogoče se je zbornici zdela premočna ali pa konkurenčna. Naj bo že kakor hoče, izginiti je morala, in sicer na pritisk zbornice in morda še nekaterih drugih činiteljev.
Po poročilih je bila mirna debata, ki je bila zelo stvarna in naperjena proti zbornici. V debato jc posegel g. Čeh od Sv. Lenarta, ki je delegatom priporočal nadaljnji obstoj Okrožnega odbora in dejal, da obrtništvo ne sme biti slepo poslušno ter sprejemati razne in tudi škodljive ukaze in zahteve. Zbornični svetnik g. Zadravec je dal kratek zgodovinski pregled okrožnih odborov, ne da bi kritiziral postopek zbornice ter priporočal likvidacijo. Ker ni drugega izhoda, je boljše, da pokopljemo mrliča, zato pa naj se mesto okrožnih odborov ustanovi neka zveza prisilnih obrtniških združenj za bivšo mariborsko oblast. G. Vahtar je v svojem govoru poudarjal, da .svoje obrtne organizacije vzdržuje obrtništvo samo in se zaradi tega čudi, da obrtništvo silijo k razpustu in likvidaciji. Ako je zadeva nadzorne oblasti razpuščati naše obrtne organizacije, naj razpusti tudi vsa Prisilna združenja. G. Vahtar je svaril Pred vsako razdiralno akcijo. G. Reicher ie pojasnjeval težko stališče uprave 00, ki je bila voljna in tudi sposobna, delati za interese obrtništva, kar pa le naši nadzorni oblasti ni bilo všeč, saj je zahtevala vse, kar spada v kompetenco Okrožnega odbora in tudi mojstrske izbite in urad za pospeševanje obrti.
Ro govoru delegata g. Verbnika, ki je Priporočal likvidacijo, je predsednik No-vak dal predlog na glasovanje. Večina
glasov je bila proti nadaljnjemu obstoju
00	in za likvidacijo. Nato je bil izvoljen likvidacijski odbor, v katerega so bili imenovani:	dr. Josip Pretnar, Franjo
Bureš, Vinko Lašič, Fran Novak in bivši tajnik Bender.
Tako je po zaslugi naših nadzorovalnih in oblastnih činiteljev za večno pokopana največja obrtna korporacija, v katero je obrtništvo imelo največ zaupanja ter je od nje pričakovalo mnogo koristnega za napredek in razvoj obrtništva zlasti ob severni meji. Hvala vsem onim, ki so si prizadevali, da izginejo velike obrtne korporacije.
Franjo Novak.
g Guverner naše Narodne banke dr.
Radosavljevič bo te dni odpotoval v Pariz, kjer se bo mudil nekaj dni. Njegov poset v Parizu je, kot zatrjujejo poročila, zgolj informativnega značaja.
g Izvoznikom svinj v Avstrijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine naproša vse izvoznike svinj v Graz, da v lastnem interesu poskrbijo, da bodo prišle pošiljke v Graz vsak ponedeljek predpoldne najkasneje do 11. ure. One pošiljke, ki do tega termina ne bodo dospele v Graz, bodo zadržane na meji do četrtka.
g Za izvoz sadja v Anglijo ie železniška uprava znižala prevozno tarifo. To znižanje velja od 1. t. m. in sicer od Mi-ševca do Ostende oz. do Zeebriigge.
g Olajšave za izvoz koruze. Za izvoz koruze je železniška uprava odobrila razne popuste, ki veljajo za daljavo od 300 km in več do državne meje na Jesenicah in Št. liju. Popusti so odobreni za dve vrsti pošiljk, za one do 10.000 kg in za one do 15.000 kg. Popust se daje v obliki povračila vozarine, če se v času veljavnosti popustov izvozi najmanj 5000 ton koruze. Ta olajšava velia od 15. dec. do 31. marca 1939.	*
g Izkaz za izvoz detelj noga semena bo odslej izdala samo Narodna banka v Beogradu.
g Trgovinska pogodba s ČSR podaljšana. Koncem leta poteče trgovinska pogodba s češkoslovaško republiko. Zaradi teritorialnih izprememb, ki so imele svoje posledice tudi na zunanjo trgovino ČSR, je važno, da se trgovinska pogodba prekroji in sklene v skladu z novim položajem. Ker pa je do konca leta premalo časa, se je sedanja pogodba podaljšala do 31. jan. 1939.
g Zaloge hmelja v Savinjski dolini so sedaj menda že povsem izčrpane. Zadnje tedne je bilo prodanih še nekaj partij srednjega blaga po 35 din. V prvi roki pa
bo menda v celi dolini le še par stotov hmelja. Celokupne statistike o pridelku in kupčiji pa še ni mogoče dobiti, dasi bi bila zelo zanimiva.
g Trošarinski dohodki. Lansko leto je državna blagajna dobila na trošarinah 911.7 milijona din. Od tega odpade 600.7 mil. din na sladkor, 15 mil. na sladkorne izdelke, 51.57 na kavo, 18 na kvas, 10.53 na alkohol, 22.7 na pivo, 51.8 na bencin in špirit, na olje in mazilne masti 31.6 mil. Iz naštetetih postavk je razvidno, da je država na trošarinah dobila levji delež iz trošarine na sladkor, ki je pri nas odločno predrag in za nekatere sloje naroda sploh izven »konzumnega območja«.
g Spalne vagone bo uvedla naša železniška uprava tudi na ozkotirni progi
Beograd - Sarajevo - Dubrovnik. V glavnih železniških delavnicah te vagone že izdelujejo ter jih bodo dali v promet še tekom letošnje zime.
Bonna poročila
Devize. Ljubljana. Amsterdam 2392.67—2407.26, Berlin 1765.52—1779.40, Bruselj 741.94—747, Curih 996.45— 1003.52, London 205.66—207.72, Ne\v York 4373.51—4409.82, Pariz 115.72—117.16, Praga 150.93—152.04, Trst 230.95—234.03.
Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 465—468, 7% stab. pos. 96.50—
98.50, 7% inv. pos. 99 bi., 8% Blair 96—
96.50. Delnice: Narodna banka 7800 d., Trbovlje 180—185, Jadranska 300 d.
Jugoslavija — Čile 5:0
Poročali smo že o zmagi naših mušketirjev prvega dne v prijateljskem tekmovanju z najboljšimi igralci Čilea. Po zmagi nad Taverneom in Deikom sta vodila Punčec in Pallada z 2:0. Drugi dan sta Punčec in Pallada v doublu porazila najboljši par Č. Conzales-Taverne v »best of five« igri z rezultatom 6:4. 6:0, 6:4. Čeprav sta naša igralca po drugem dnevu imela že zmago zasigurano, je vendarle tudi za tekmovanja tretjega dne vladalo velika zanimanje, predvsem za srečanje Punčeca z 18-letnim prvakom Čilea Conzalesom. V predigri je Pallada
hitro odpravil Deika s 6:1, 6:2, 6:1, nato pa je sledila najzanimivejša igra tekmovanja. V prvem setu je Gonzales že vodil 5:3 in 40:15, a ni znal izkoristiti lepe šanse, da bi dobil ta set. Publika je dala duška svojemu negodovanju radi neuspeha svojega rojaka, kar pa je tega popolnoma zmedlo, tako da je Punčec z lahkoto po sijajni igri dobil vse sete po vrsti: 8:6, 6:1. 6:2. Končni rezultat je tako sicer 5:0, toda igralci Čilea niso zaslužili tako visokega poraza, kakor poroča Pallada sam. Pomisliti je treba, da ima najstarejši med njimi komaj 20 let.
Državno prvenstvo v hokeju na ledu
Na razpis tekmovanja za državno prvenstvo v hokeju na ledu so se prijavila samo štiri moštva, in sicer HAŠK, Maraton in ZKD iz Zagreba ter ljubljanska Ilirija. Čeprav so še moštva brez treninga, se bo tekmovanje odigralo že za božične praznike. Dva para bosta nastopila 25. t. m., drugi dan pa premaganca in zmagovalca, nasprotniki po žrebu še niso določeni. Skoro gotovo pa je že, da bo tudi letos dobila prvenstvo Ilirija, ki je daleč pred ostalimi tekmovalci za naslov prvaka.
1! PRIJAV ZA SVETOVNO PRVENSTVO V HOKEJU
Prvi prijavni termin za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, ki bo od 3. februarja dalje v Baslu in Curihu v Švici, je potekel. Definitivno se je prijavilo 11 držav: Nemčija, Finska, Nizozemska, Italija, Kana, Letonska, Švica, Švedska, Če-hoslovaška, Madžarska in USA. Manjka še definitivna prijava Jugoslavije, Poljske, Anglije in Francije, računajo pa. da se bodo te države dokončno prijavile, ko bo termin za poimenske prijave igralcev. Belgija je odpovedala, govori se pa tudi, da tudi Američani ne bodo prišli. Oni so hoteli kriti visoke stroške z raznimi go-
stovanji, so pa tako pretirano dragi, da njihovih ponudb nihče ni tnogel sprejeti.
s. Gradjanski (Z) je odklonil ponudbo praške Sparte za dvodnevno gostovanje za Božič v Zagrebu. Sparta bo sedaj potovala v Budimpešto, s. Dvoniach z Italijo v sabljanju bo tekom meseca januarja ali v začetku februarja v Zagrebu.
s. Norveški smučarji že trenirajo. V Kongsbergu so dosegli skakalci že odlične uspehe. Izmed skakalcev sta najboljša zopet brata Ruud ter komaj 17-Iet-ni Hugstcdt.
s. Estonec Kreek, evropski rekorder v metu krogle, je dobil zaposlitev v Finski ter bo te dni zaprosil za finsko državljanstvo.
s. Nov svetovni rekord v hrbtnem plavanju na 200 m jc postavila v Amsterdamu nizozemska plavalka Van Feggelen
v	času 2:39.0, dočim je njen prejšnji rekord iznašal 2:40.6.
s, Čehoslovak Hecht, drugi na službeni češkoslovaški teniški rang-listi, bo tudi odpotoval v Ameriko med profesionale, tako da bodo Čehoslovaki v tenisu pa dvojni izgubi — Menze! in Hecht — ša bolj oslabljeni.
s. Kalle Heikkinen, znani finski smučar, se je smrtno ponesrečil pri treningu.
RtsStura
Cajnkarjev „Potoplfem svet" v Phi|u
Za gostovanje Ljubljanskega gledališča z dramo »Potopljeni svet« je bilo v Ptuju 'zredno zanimanje, saj je nje autor dr. Stanko Cajnkar, profesor na tukajšnji •Gimnaziji, s svojim delom že dvignil do-v°lj komentarjev z objavo I. dejanja v *Domu in Svetu«. Tedaj je nastala lite-Mrna afera in »Dom in Svet« je moral ^loma tudi zaradi drame za rtekaj časa ,)renehati izhajati. Pa tudi dejstvo, da so ^Uo igrali ljubljanski igralci, je oživelo Zanimanje po vsem mestu in okolici.
Uspeh, ki ga je doživela drama, izvira Predvsem iz aktualnega in bogatega no-,ranjega življenja v glavni osebi, duhovnu dr. Velnarju, ki izstopi iz^ svojega s*anu zaradi razmer v Cerkvi. Četudi se v*e v drami dogaja že nekje na dnu, v Zafišju po viharju, ki je moral biti v Velurju strasten in razdražen, nas pisatelj Vseeno zaveže nase, predvsem z govorcih zvokom in izrazitim čustvenim tonom *Voje govorice, ki je po vsem doživetju »e umirjena in ohlajena ter brez vidnejša zunanjega poteka. Sploh pisatelj ^‘dovito lahkotno dosega s svojo virtuoznostjo retorike nastrojenje, pa tudi z bednimi konstrukcijami in s filozofsko Lsebino, katera pa ponekod s svojo re-cksijo skoraj preveč razrahlja tvorno •jutazijo. Posebno dialogi se mu stili->čno gladko prelivajo v sočnem in bru-
šenem jeziku, ki pisatelju kar sam od sebe poje.
Za celotnim delom stoji tako resna umetniška osebnost, ki nam z vso iskrenostjo razgrne enega izmed najvažnejših problemov v Cerkvi, pa bodisi to v človeško intimnih stvareh ali pa v zahtevi po duhovni preusmeritvi in nje socialnih spremembah. Prav z neko posebno svetlobo in toploto hoče posvetiti v dogajanje v človeški duši in razume tudi vse to, kar ga vodi V objektiviziran je, ki se mu pa na koncu le ni izognil. Premalo je namreč v IV. dejanju umetniško izoblikoval tendenco z vrinjenjem knjižničarke Vigny, s katero pa še tudi splahne življenjskost drame in jasnejši razplet niti iz osrednega konfliktnega jedra v Velnarju. ki ga je pisatelj že v II. dejanju tako umetniško svobodno zastavil v napeto stopnjevanem dialogu med njim in škofom. Tu že Velnar tako odkritosrčno poudarja jasno spoznanje, »da je treba prav kmalu storiti nekaj važnega, odločilnega, prav krščansko blaznega«.
Krasen vzpon misli, iz katere bi nujno pričakovali ravno razpletanje skozi vse dogajanje in zgostitev okrog nje enotnost oseb in dejanj. Saj je vendar to motivacija za Velnarja, četudi autor za dramo tega dovolj razločno in jasno ne poudari in razprede. Zato ne moremo pozabiti,
da pravi Velnar: »Motite se, ako mislite, da je bilo to srečanje z žensko odločilno.« Zaradi te pisateljeve »nezvestobe« do socialnega vprašanja III. in IV. dejanje doživi svojo spremembo, ki nalomi notranjo sklenjenost v drami. Vsaj razpletel bi ga lahko, če že ne rešil. Moral pa je to nujnost čutiti, drugače je ne bi rahlo nakazal v III. dejanju, ko izve, da je škof sprejel njegove socialne reforme. Toda ta stavek onemi, kar nekam ugasne, četudi bi še tu ob nastopu delavca lahko preusmeril potek v drugačen konec. Sicer je na to mesto postavil svoje res čisto in odkritosrčno čustvo, ki tudi zajame, saj mora poudarjanje brezupnosti položaja takega duhovnika, ki ni več pra-
vi	duhovnik. Človeško vendar zagrabiti, toda uživalčevo pričakovanje je bilo drugačno; tisto »odločilno« je bilo zanj nejasno in neizgrajeno. Morda je celo pisateljeva tiha želja tudi bila enaka — toda zakaj kot umetnik vendar in kljub vsemu tega ni storil?	A. Debenak.
SPOMINSKA KNJIGA SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE
Državna tehniška srednja šola v Ljubljani, ta naš pomembni učni zavod, ki je vzgojil že cele generacije praktikov v najrazličnejših poklicih, da so mogli docela nadomestiti tujce, je izdala za petdesetletnico svojega obstoja v velikem formatu in na 276 straneh 'Spominsko knjigo 1888 —1938«, v kateri jc zbrano
gradivo, ki ne bo zanimalo samo bivše njene gojence iri starše, ki nameravajo posvetiti svoje otroke praktičnim poklicem, ampak tudi marsikaterega drugega našega človeka. Knjiga je razdeljena na štiri dele in vsebuje sestavke o zgodovini tehniških srednjih šol vobče in posebej ljubljanske, ustroju zavoda, posameznih oddelkov, šolski zgradbi, učencih, dijaških ustanovah in podporah, vprašanjih visokošolskega študija absolventov, strokovni organizaciji abaolvira-nih tehnikov, absolventih delovodskih šol v praksi, vprašanju naše umetnostne akademije, ženskem obrtnem šolstvu, raznih drugih strokovnih učnih zavodih v Sloveniji in Jugoslaviji itd. Sestavke so napisali strokovnjaki J. Reisner, P. Kryk S. Premelč. V. Turnšek, A. Dolak, Š. Šatitel, Angela Kravos-Lombar. M. Mušič, D. Fatur, B. Jaklič, V. Košak. J. Jurančič, S. Dimnik, M. Nedelko, I. Mihelčič, M. Presl. F. Kočevar, B. Ogore-lec, B. Račič, M. Rapoc (Maribor), L, Patik in J. Pretnar, večinoma profesorji zavoda. Delo je opremljeno s celostranskimi slikami kralja Petra, Ivana Murnika, Ivana Šubica, Ivana Hribarja, Jožefa Reisnerja in inž. Leona Novaka ter slikami zavoda in posameznih oddelkov. Dodan je tudi seznam absolventov, profesorjev in učiteljev od ustanovitve do tega jubileja. Knjiga je grafično odlično delo našega tiskarstva, stane 50 din ut se naroča lahko tudi pri zavodu v Ljubljani.
Sah
Zagrebški turnir za prvenstvo Jugoslavije
Zagrebški šahovski klub je za svojo tridesetletnico razpisal velik šahovski turnir, ki naj bi se igral za naslov šahovskega prvaka Jugoslavije in na katerem naj bi poleg naših mednarodnih velemojstrov igrali še nacionalni mojstri in pa nekateri najmočnejši amaterji. Zamisel je lepa, zlasti zato, da bi prišlo pri nas končno tudi v tem pogledu do jasnosti, Id jo želi javnost in ki mori tudi same naše šahovske mojstre: kdo je prav za prav najboljši jugoslovanski mojster? Podoba pa je, da ta lepa zamisel ne bo mogla roditi zaželenega uspeha. Turnirja se namreč ne bosta udeležila niti Vasja Pirc niti dr. Trifunovič, ki ju iz takega turnirja vendar ni mogoče kar tako izločiti. Zagrebški šahovski klub je namreč razpisal turnir od 26. dec. do 17. jan. 1939. Prav v tem času pa bo igral Pirc na božičnem turnirju v Hastingsu v Angliji, dr. Trifunovič pa je zadržan iz drugih razlogov. Turnir je sedaj pred vrati. Zaradi odsotnosti dveh poglavitnih kandidatov za naslov jugoslovanskega prvaka pa že nastaja v vrstah samih šahisiov odpor proti takemu turnirju; zategadelj prihajajo na klub nešteti predlogi, naj se turnir odgodi oz. preloži na dobo okoli Velike noči. Ta izhod bi bil edino pravilen ter je pričakovati, da ga bo zagrebški klub tudi osvojili in s kasnejšim terminom nudil javnosti zanimivo borbo za naslov državnega prvaka, v kateri bodo sodelovali res vsi mojstri, ki so resnično upravičeni, potegovati se za tak naslov. Zakaj sicer bi turnir izpadel v karikaturo, ki spet ne bi rešila vprašanja, kdo je v naši državi najboljši šahist. — Ob zaključku lista smo izvedeli, da je bil turnir preložen na spomlad.
ISogolstvo
j I Lepo uspela Sokolska božičnica. V
| nedeljo popoldne je priredilo obmejno Sokolsko društvo Gornja Radgona lepo uspelo božičnico za članstvo, naraščaj in deco. Pred obdaritvijo sokolske mladine je imel nagovor društveni starosta br. Mavrič Karol, ki je zlasti opozarjal sokolske pripadnike na dolžnosti do te organizacije, z veseljem pa je poudaril tudi požrtvovalnost vsega članstva, ki je s svojini agilnim delovanjem pripomoglo do tega, da se to leto vrši ta pomembna in humana prireditev prvič pod lastno streho. Svoj govor je končal z vzklikom prvemu starešini kralju Petru II., nakar so vsi navzoči zapeli »Hej Slovani«. Sledila je nato obdaritev dece, naraščaja in revnejšega članstva. S pecivom in drugimi dobrotami je bilo obdarovanih 78 pripadnikov, z oblačili in obuvalom pa 65 revnejše dece, naraščaja in članov. Vsem in vsakomur, ki je pripomogel do tako lepo uspele humane prireditve izreka obmejno Sokolsko društvo zahvalo.
I.	Sokolska župa Varaždin bo priredila v dneh 26. do 2. jan. smučarski tečaj pri Ruški koči. Cene za hrano, prenočišče, kurjavo din 38 dnevno Tečaja se lahko udeleže tudi člani Mariborske sokolske župc. ki se morajo pravočasno prijaviti radi rezerviranja prenočišč.
1.	Sokol Maribor I. priredi v soboto, 31. t. m. ob 20. v prostorih kasarne Kralja Petra I. silvestrovanje. Vstopnina 5'— din. Igra godba ..Drava".
Bistrico in da je na razpravi neka priča izpovedala, da ji je ponujala Štrukljeva, kolikor bi hotela, samo če takoj zanese neko pismo v Slov. Bistrico; da bo namreč pismo popreje tam, preden bodo
i	orožniki.
Tako sc sodišče vkljub doslednemu zanikanju ni moglo prepričati o njihovi nekrivdi ter je obsodilo oba Štrukljeva vsakega na 5 mesecev strogega zapora in na 300 din denarne kazni.
Partije z „Avro" turnirja
Niemcovičeva obramba.
(10. kolo v Bredi 20. nov.)
Beli; Reshe\vsky	črni:	Botvinnik
1.	d4, St6 2. c4, e6 3. Sc3, Lb4 4. e3, 0—0 5. Sge2, d5 6. a3, Le7 7. cxd5, Sxd5 8. Sxd5, exd5 9. g3, Sd7 10. Lg2, Sf6
II.	0—0, Ld6 12. Sc3, c6 13. b4, a6 14. Tel, Tie8 15. Lb2, Lf8 16. Dd3, Le6 17. f3. Sd7 18. Sa4, b6 19. Taci, b5 20. Sc5, Sb6 21. Lc3, Ta7 22. e4!, Sc4 23. Tal, Lxc5 24. dxc5, Tad7 25. I)d4, t'6 26. f4, dxe4 27. Dxe4, Td3 28. Taci. Txc3 29. Txc3, Lf7 30. Td3, DbS 31. Tedi, Txe4 32. Lxe4, Df8 33. Td8, Le8 34. Tel, Kf7 35. Lxh7, Se5 36. fxe5, Dh8 37. Lc2, Ke7 38. TcS, f5 39. Lxf5, Dh5 40. g4, Dg5 41. Tc7+, Kd8 42. TcS, Ke7 43. c6!, g6! 44. Tc7+, Kd8 45. Td7+!, Kc8 46. e7, Kxf5 47. Td8+. Kc7 48. Txe8, Dxg4+ 49. Khl, F>f3-r 50. Kgl, Dg4+, in remis ■/. večnim šahom.
V	zadnji partiji nam je tiskarski 'krat zamenjal Finca z Reshewskym. Pravilno velja torej partija Capablanca: Fine.
S sodišča
Zaradi zavarovalnine zažgal prazno trgovino
Pred malim kazenskim senatom sta se morala na okrožnem sodišču v Mariboru zagovarjati trgovec Avgust Štrukelj iz Sp. Dobrave in njegova žena Gizela. Obtožnica ju je dolžila, da sta sporazumno zažgala trgovske prostore v hišiGio-nazija Roberta, katere sta imela v najemu. Ogenj je uničil blago v trgovini i9. oktobra ponoči, dva oziroma en mesec popreje pa sta dala Štrukljeva zavarovati inventar v trgovini in stanovanjske premičnine pri dveh zavarovalnicah za ,36.000 din. Ogenj je napravil 65.000 dm škode, dočirti je bila hiša poškodovana za okoli 400 din. Štrukljeva sta bila osumljena požiga, da bi si prilastila zavarovalnino, ter aretirana. Mož in žena pa sta vseskozi zanikala, da bi onadva zažgala inventar.
Trgovina namreč ni šla, Avgust Štrukelj je bil zaposlen že od julija v tekstilni tovarni pri Ehrlichu. Orožniki, ki so prišli s sodno zapriseženim cenilcem v pogorelo trgovino, so ugotovili, da je moral biti ogenj na več krajih podtaknjen. Ogenj se pa ni razširil, ker ni bilo v zaprti trgovini zraka. Sumljivo za obtoženko je bilo nadalje to. da je odpeljala tisti dan pred požarom hčerko v Slov.
Kurji tat in paragraf
Stanislav Pajek je oženjen in viničar v Lahoncih. Preživljati mora tri majhne otroke. Letos februarja, ko je bila zunaj zima in so bili otroci lačni, je Pajek sklenil, da si bo pomagal na drug način, če drugače ne bo šlo. Dobro je poznal Lahonce, Radomerščak, Cerovce, Desnjakovce in Žerovince. Vedel je za vsak hlev in vedel, kam hodijo kure spat. Tudi zaradi psov je bil brez skrbi; psov nimajo pri vseh hišah. Če je premišljeval tako naprej, je bil skoraj prepričan, da mu ne bodo mogli stopiti n?, prste. Na svojo kožo bo že gledal.
Od februarja do maja meseca po tem njegovem razmišljanju skoraj ni bilo
tedna v Lahoncih in okoliških vaseh, da ne bi bilo vlomljeno v kak hlev in da ne bi zginile kokoši. Za kurjim tatom »o ostali vedno ukrivljeni križi, odtrgajte žabice in nič več. Tako je šlo do kake 15 tatvine, ko so mu končno le prišli 'ia sled.
Državno pravdništvo ga je obtožilo, češ da se je specializiral samo na kurje tatvine in da ni delal med tem časom ničesar drugega. Žena pa bi naj kokoši prodajala. Pri razpravi je Pajek tatvine priznal, izgovarjal pa se je z revščino. Obsojen je bil na 6 mesecev strogega zapora.
10 in 6 mesecev za 15 tisočakov. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru sta bila obsojena dva poljska delavca iz Loper-šic: Franjo Hutinski in Štefan Cestar. Prvi na 6 mesecev strogega zapora in na dve leti izgube častnih državljanskih pravic, drugi na 10 mesecev strogega zapora. Cestar je vzel Glavnik Katarini v Loperšicah iz zaklenjene skrinje 8000 din in s pomočjo nekih maliii otrok še 1000 din. Hutinski pa je pomagal izvabiti s Cestarjem 5500 din neki mladoletni punci. Oba morata poravnati škodo.
Zanimivosti
Nevernim Tomažem 20. stoletja
RUSKI KMETJE SO IZDALI RESOLUCIJO, S KATERO NAPOVEDUJEJO BORBO PROTI VSEM TISTIM, KI NE VERJAMEJO, DA SE ZEMLJA RES
VRTI OKOLI SONCA
Na nekem kmečkem zborovanju v vasi Balalajkina v Rusiji so muziki sprejeli resolucijo, s katero kmetje ugotavljajo, da se naša zemlja res vrti okoli sonca, obenem pa napovedujejo najostrejšo borbo proti vsem tistim nevernežem, ki o tem še danes dvomijo. O tem nenavadnem, a značilnem dogodku piše moskovska »Pravda«:
Nekega dne so se prebivalci vasi Balalajkina spomnili, da človek ne živi samo od kruha, temveč da mora uživati tudi duhovno hrano. In Balalajkinci so se odločili, da priredijo vrsto predavanj.
Pred nedavnimi dnevi je bilo prvo predavanje. Predavatelj je obširno govoril o Koperniku. Po predavanju pa so kmetje smatrali za potrebno, da izglasu-
jejo resolucijo, kakor imajo navado storiti zborovalci po političnem predavanju. In sprejeli so resolucijo, ki se glasi tako-le:
»Mi kmetje iz Balalajkine enodušno odločujemo:
1. da se zemlja res vrti okoli sonca,
2. da je sodrug Kopernik imel popolnoma prav, ko je to trdil,
3. da je treba podvzeti najenergičnej-še ukrepe proti vsem tistim buržujem, ki oporekajo Koperniku to resnico in ki še ne verjamejo, da se zemlja res vrti okoli sonca,
4. da 'bomo t vsemi svojimi silami delali na tem, da se bo zemlja tudi v bodoče vrtela okoli sonca.«
ZGODOVINA V GRAFIKONU.
Enemu izmed profesorjev, ki jih velika ameriška vseučilišča sijajno plačujejo za to, da si izmislijo najboljše načine za propagando znanosti, je prišlo na misel, da prikaže zgodovino človeštva v najmanjšem časovnem razdobju. Vso zgodovino jc zajel v razmerju 1:1,000.000 Po njegovem grafikonu se je človek pojavil na svetu šele pred enim letom. Komaj devet mesecev je poteklo, odkar se je človek naučil govoriti in se oborožil z debelo palico za svojo obrambo.
Bronasta doba jc nastopila pred 48 urami, a šele včeraj so iznašli abecedo. Opoldne so Grki dosegli vrhunec filo-
zofske in matematične znanosti. Ob uri je Cezar zaboden umrl. Opolnoči ie bilo odpravljeno rimsko cesarstvo. Nočne ure pomenijo časovne dobe srednjs* ga veka. Če računamo, da je sedaj poldne, je ob 8.15 zjutraj Galilei odkril 10' pitrove satelite, a ob 9.05 je WashingMfl osvobodil Združene Severno-ameriške države.
Avtomobil so iznašli šele pred četrt ure, prvo pismo pa je bilo po zrako-plovni pošti dostavljeno šele pred P6" timi minutami. Pred eno minuto so oddali v vsemirje prvo radio vest s kratkimi valovi.
K«
KRALJICA MARIJA ROMUNSKA:
104
Bfodša fnajepa m
Stric Karol ni bil tedaj več pod vplivom Charlyje, k! se je bila Romunije naveličala in se preselila v drugo lovišče. To naju je močno »bližalo in uvedel me je v vse javne posle države. Z menoj ni več govoril kot ■/. učenko, ampak kot s sodelavko. Poleg strica so pa mislili tudi drugi, da je napočil čas, ko me jc treba pripraviti za bodočnost. Zgodilo se jc tudi, da so pričeli mnogi, ki so sc hoteli izogniti stričevi duševni enostranskosti, iskati tesnejših stikov in sodelovanja z menoj. Ljudstvo je pričelo gojiti vame mnoga upanja in je pričakovalo od mene uresničenja premnogih tihih zelja. Zal ta upanja še niso bila tako zrela, da bi se bila mogla kar takoj uresničiti, toda bližnja bodočnost ie uresničenje napovedovala in vezala z mojim vstopom v zgodovino.
Zadnji predvojni obisk v Nemčiji.
V	jeseni leta 1913. sem se odpeljala zopet v Te-kemsee, na obisk k mami. Pač nisem slutila, da bo to moj zadnji in sem bila pri mami vsa vedra in vesela. S seboj sem pripeljala malega Mirceo, ki so ga vsi takoj vzljubili. Bil je ljubeznjiv deček, čeprav se je razvijal počasneje kakor njegovi bratje in sestre.
Dne 27. decembra je umrla moja tašča, in mi smo se vsi odpeljali v Slgmaringcn na pogreb. Nanda je ta sum Imdo prizadela, kajti oče mu je bil umrl že osem let prej in njegov dom se je s tem razkroji!
K pogrebu so se zbrali zastopniki mnogih vladarskih rodovin. Prišla sta tudi cesar Viljem II. in saški kralj Friderik Avgust. Saški kralj jc bil človek, ki je nosil srce na jeziku in sploh ni znal drugače govoriti, kakor glasno. Pri obedu po pogrebu sta si sedela s cesarjem nasproti in bila malo bolj glasna, kakor je navada ob takih prilikah. Mojemu svaku Viljemu jc dejal kralj: »Na, da, moj ljubi Viljem, sama sreča je, da je vsa ceremonija trajala malo časa, sicer ne bi bila tvoja mati edini mrlič.« Mislil jc na silen mraz, ki je vladal v grobnici. Svaka je t( vedro kraljevo razpoloženje seveda prizadelo in je v odgovor zamrmral nekaj nerazumljivega, dočim moj mož ni vedel, ali naj se smeje ali jezi.
Jovialnega kralja pa ni nič spravilo v zadrego in obračal se je do svojega cesarskega tovariša in soseda z najrazličnejšimi zadevami, ki niso bile v skladu s krajem in časom.
Cesar Viljem je'bil namenjen, odpeljati se s pogreba v Avstrijo, na obisk k Francu Ferdinandu, ki ga je bil povabil na lov. Kralja so zanimale vse podrobnosti tega obiska in nazadnje ga je celo vprašal, ali bo kot gost avstrijskega prestolonaslednika zvečer oblekel uniformo ali civilno obleko. Po kratkem premisleku se je cesar odločil za uniformo. »Čisto pravilno«, je zaklical veseli pogrebec, »kajti v civilni obleki izgledaš strašno neumno.«
Tak je bil ta kralj. Ko je po svetovni vojni izgubil prestol, je na nekem njegovem potovanju zahtevalo njegovo vsakdanje ljudstvo, da se mu pokaže in ga je navdušeno sprejelo, on pa se jc nasmehnil in zaklical: Vi ste pa res lepi republikanci!«
Narod In vladarska blša.
Zaradi boljšega razumevanja prihodnjih dogodkov moram povedati, da je bila do tedaj politika kralja Karola enostransko ob boku trozveze in je šele v njegov«1 zadnjih letih nastopala sprememba.
Dejansko — toda to ni bilo nikoli javno povedal in priznano,— je bila Romunija četrti faktor v zvez1 centralnih sil. Jaz ne vem, kdaj je bila ta zveza prv*c sklenjena in podpisana, na vsak način pa je bila 1. 1914-obnovljena. Stric je bil iz najglobljega prepričanja zves temu paktu, čeprav ga je ljubosumno skrival. Samo kadar je nastopila kaka nova vlada, je o tem obvestil ministrskega predsednika, zahteval obenem od njega naJ' strožjo molčečnost. Toda vsi se tega niso držali, ir1 tako se je zgodilo, da so skoraj vsi politiki za to vedeli, čeprav oficielnega potrdila niso nikoli dobili-Nezakonito postopanje budimpeštanske in dunajske vlade z Romuni v Transilvaniji in Bukovini pa stavljalo to stričevo zavezništvo na težko preizkušnjo-Večino časa njegovega vladanja so bile glavne romunske aspiracije naperjene proti Rusiji, ki je v rusko-turški vojni 1. 1877/78 sicer pomagala Romuniji, je pa bila vedno nezanesljiv prijatelj in zatiralec besarabsk-sorojakov. Rusija je takrat sicer res dala v zameno z Besarabijo del Dobrudže, toda ta zamenjava je pom nila za Romunijo Izgubo. Tako je nastalo nasproti Rus -nerazpoloženje, ki je bilo več desetletij tako moč > da so zahteve po Transilvaniji in Bukovini stopile
v	ozadje. Glavni sovražnik in glavna nevarnost tiste
dobe je bila Rusija.	*
(Dalje sled^
V
Švedski film in njegove zvezde
Švedska ie dala svetovnemu filmu vrsto velikih igralcev in isralk. Nekatere teh švedskih zvezd še sedaj sijejo na f.lmskem nebu. Med njimi ie Greta Garbo nedvomno največja in najpopularnejša.
Nova dela švedske filmske produkcije kažejo zopet ono visoko stopnjo, ki so jo imela pred leti, ko je :zšia serija izredno uspelih družabnih filmov, ki so prinesli slavo švedski filmski industriji. No-
vi	filmi, ki jih za sedaj vrtijo samo ožjemu krogu filmskih ljubiteljev, kažejo, da gre švedska prpdukcija zopet v srečno j razdobje filmskega ustvarjanj?. Zlasti sc ! odlikujejo filmi »Kariera*, »Dolar* in' »Polet okoli svetilke«.
»Kariera« je novi film mladega film-1 skega podjetja, ki ga vodi žena. Dejanje ( filma je vzeto iz resničnega življenja gledaliških igralcev. Film prikazuje doživljaje neke gledališke družine, ki go-; stuje v švedski provinci in pot mlade umetnice k slavi. Glavne vloga igrata v filmu že preizkušena Toli Zeltnari is mnogo obetajoča mlada umetnica Signe Haso.
Dolar« je posnelo naj večje švedsko
j filmsko podjetje »Svenskt Filmindustri« po znanem Bergmanovem odrskem delu. V zelo živahni komediji ima glavno j vlogo Ingrid Bergman, ki ji prerokujejo : slavo Grete Garbo. Tudi ta je priče;?, svojo kariero pri istem filmskem pod-! jetju.
»Polet okoli svetilke« je drama, ki opisuje spor med čutom dolžnosti in ljubeznijo. Kraj dogajanja je morski svetilnik na osamljeni pečini. V glavni vlog; se je zelo dobro obnesel že mani igralec Lars Hanson.
Našteta dela kažejo, da bedo švedski filmi v svetu zavzeli zopet ono vlogo, kt so jo imeli takrat ko sta Stiller in Šest-rem ustvarjala čudeže v nemih filmih. Stiller je že umrl, Šestrem pa je deloval tudi v Hollywoodu. Lani se je vrnil v domovino in posnel film »Djon Erikson«, v katerem je igral tudi glavno vlogo.
Švedski film s svojimi zvezdami nima sreče. Čim se pojavi na filmskem nebu nova zvezda, jo že ugrabi tuja konkurenca. Tako je sedaj Ingr;d Bergman, ki je bila letos angažirana v Nemčiji, napravila isto, kakor pred dvema letoma Žarah Leander.
Skrivnostna usoda mlade žene
V	Cerovcu pri Litiji že dalje časa ugibajo, kaj je z usodo Benegalijeve Micike, ki je odšla v službo, se poročila in nato neznano kam izginila. Micika Benegali-jevaje odšla pred devetimi leti v Ljubljano, kjer je služila pri neki dobri družini. Ko se je ta preselila v Slavonski Brod, so tudi Benegalijevo vzeli s seboj,
MaRrošamo Vas
Ha naročite Kale Oglase za naš list v upravi „Večernika“ (Kopališka ul. 6) ali v poslovalnici (Aleksandrova c. 13) Vsak dlan najkasneje do 9. ure dop.
la soboto
pa prosimo, da naročite Male oglase
že v petek
dopoldne ali popoldne, ker za Male oglase, naročene šele v soboto dopoldne radi prejšnega zaključka lista žal
ne moremo sorejeti jamstva, da bodo
priobčeni po želji cenjenih naročnikov.
U&rava ..Veternika'
ker je bila dobra in poštena. Osem let ie služila pri istem gospodarju in si pri-
hranila precej denarja. Micika je redno pisala svojim staršem in jim je ob neki priliki sporočila, da se bo poročila z nekim pismonošo. Pred poroko sta oba obiskala Benegalijeve v Cerovcu, po poroki pa še enkrat. Nato dolgo ni bilo glasu o mladem paru. Šele nedavno je prišel v Cerovec Micikin mož sam in dvigni! pri šumarski pošti ženine prihranke v znesku 20.000 dinarjev. Nato jc vse utihnilo. Starši so bili v skrbeh za usodo svoje hčerke. Izvedeli so, da je njen mož pismonoša v Zagrebu. Neka soseda, ki je bila v Zagrebu po opravkih. je govorila s pismonošo, ki je izjavil, da Benegalijeve Micike sploh ne pozna in da je poročen z neko Beograjčanko. Zagonetka je postajala vedno večja. Ko so ga trdo prijeli, je pismonoša izpovedal, da sta se nedavno ločila, ker je imel premalo dohodkov. Odšla da je v Beograd služit. Beograjska policija o mladi ženi ničesar ne ve. Tudi naslov, ki ga je dal pismonoša, je bil nepravilen. Te dni pa so starši prijeli pismo od svoje hčerke, v katerem sporoča, da se ji dobro godi. Ugotovili so, da je to pismo žs staro in oddano v Zagrebu. Kuverta ja bila odprta in nato na novo zalepljena. Usoda mlade žene jc vedno bolj tajin-stvena in so oblasti uvedle strogo preiskavo.	*
imel na prvi seji govor član, ki se imenuje Freshwater (sveža voda). Kljub svojemu čudnemu imenu pa je mnenja, da so različna vina mnogo boljša pijača kakor voda.
X Otrok, ki vidi vse narobe, živi v Chicagu. Pred njegovimi očmi hodijo ljudje po glavi, in kadar bere knjigo, jo mora držati narobe. Drugače pa vidi vse predmete popolnoma normalno. Zdravniki preiskujejo to čudno igro narave.
X Vojak, ki se nauči na pamet koran, je osvobojen vojaškega roka. Ta sklep je sprejel egiptski parlament na željo samega kralja Faruka. Ker ima koran 114 poglavij, ki so mnogo daljša kakor v sv. pismu, je verjetno, da se bo ie malo egipčanskih mladeničev moglo na ta način rešiti vojaške službe, ki traja v Egiptu tri leta.
X Blazneži slutijo potres. To zanimive dejstvo so ugotovili japonski zdravniki, ki so-opazili, da postajajo norci v umobolnicah redno nemirni in naravnost brezumni. To stanje traja vse dotlej, dokler potres ne mine. Na Japonskem, kjer so potresi pogosti, imajo psihiatri dovolj prilike, opazovati ta nenavaden pojav.
X V globini desetih metrov se je poročil neki znani ameriški potapljač, ker je želel ta važni dogodek proslaviti na originalen način. Najel je hermetično zaprto pripravo, v katero so vstopili njegova nevesta, duhovnik, dve priči in on, se spustil v globino 10 m in tamkaj opravili obred.
X Slapovi Niagare — grobnica samomorilcev. Po neki ameriški statistiki sodeč, so postali slapovi Niagare najbolj »priljubljeno« mesto za izvrševanje samomorov. V zadnjih 20 letih je skočilo vanje natanko — 300 oseb.
X Rensko zlato ni legenda. Nekaj dečkov. ki so se igrali na bregu Rena v bližini Kolna, je našlo večjo količino zlatega denarja, ki je obsegala novce skoro vseh držav sveta. Opogumljeni dečki so začeli kopati naprej in po dolgem, napornem iskanju so izvlekli iz zemlje zopet zlatega denarja v veliki vrednosti. Koso zvedele za to oblasti, so poslale isknt naprej potapljače, ki pa doslej še niso ničesar našli. Domnevajo, da so to »rensko zlato«, znano iz starih pripovedk in Wagnerjevih oper, zakopale tja židovske družine, ki niso znale na drugačen način shraniti svojega imetja.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malik oeIsifIH stane vsaka besrOj t« rti: fiajmanl&t srtstolklia ra U oglase to din §—. Dražbe orekllcl. derisovania In ženilo v a til skl oclasl din	»o besedi. NaimaaiM
znesek za te onlase ie din !A   Debelo tiskane besede se računalo dvninn. OElasal davek Ta
enkratno oblavo znaša din 2.—. Znesek za tnale »slase sc elačci« takel eri naročil«, ozir««* «* te vposlatl v nlsmu skupal z naročilom «11 pa oo poštni oeložnicl na čekovni račun »t. 11,4(9. Za ts« olsmene odgovore clede malih oglasov se mora priložiti znanka za 3 din. ir.-usMammmmmmmmamtm
Rsszrto
2500 Dl N
potrebujete. da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite na »Anos«. Maribor. Orožnova. 91
NAROČITE POHIŠTVO
direktno pri proizvajalcu A. Belak. Frankopanova ul. 23. 3045
ALI ŽE VESTE
da najboljše vino dobite le v gostilni »Prešernova klet« v j Gosposki ulici.	3948
ZAKAJ~TE SKRŠiT
Naročite za praznike najfinejši mlečni kruh v pekarni Rakuša. Koroška c. 24. 3790
ZAKAJ JP OPIJE JO AMERIČANI ISO MILIJARD DIN LETNO?
Eden mnogoštevilnih ameriških zavodov za napredek znanosti se ukvarja j^dnje čase z zelo Čudnim vprašanjem: ^akaj zapijejo Američani 150 dinarjev 'etno? Člani instituta, ki jim je bilo po-yerjeno, da najdejo odgovor na to vprašanje, so ugotovili sledeče razloge:	1.
Vsak človek je v svojih otroških letih °kušal mnogo alkoholne pijače iz rado-
vednosti, 2. pozneje pije človek zaradi družabnih obveznosti, 3. pije, da bi po-zabil neprijetne in grde strani življenja, ker alkohol prija želodcu, pomaga Pfoti nespečnosti in revmatizmu in 5. ker ^- malokateri človek more pustiti alko-^IQ1. če ga je že enkrat začel piti.
X Duhovnik, ki oznanja nudizem, živi
v občini Kanley na Angleškem. Nekateri farani smatrajo njegov nauk za upravičen, drugi pa ga kritizirajo. Nedavno je ta odločni borilec za goloto človeškega telesa v neki svoji pridigi pozval svoje verne, da naj hodijo, kadar le morejo, nagi, kajti lažen sram brani človeku, da bi predal svoje telo soncu in svetlobi, ki jo je Bog ustvaril prav za ta telesa. »Noben greh ni. sprehajati se nag!« je vzkliknil smeli duhovnik v svoji pridigi. Ljudje v njegovi fari ne vedo, kaj naj počno.
X »Akademijo vina« so ustanovili v
New Yorku. Člani, ki jih je zdaj 40, bodo voljeni prav tako kakor člani Francoske, akademije. Ta akademija bo imela vsak mesec »sejo«. Naizanimivejše je. da je
ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah. Žalec. 3143
PRISTEN CVETLIČNI MED
po din 16  za kg. pri večjem odjemu popust, oddaja Kmetijska družba. Meljska c št. 12.	 3371
loewe-radToT-
M1NERVA.RADIO!
Najodličnejše božično darilo! Dobi se tudi na obroke pri Kleindienst & Posch, Maribor, Aleksandrova 44.	3648
KAPPEL
najodličnejši mali pisalni stroj ne sme manikati pod!
božičnim drevescem. Dobite j ga tudi na obroke ori Klein-1 dienst & Posch. MariborJ Aleksandrova 44.________3649
RES PRAKTIČNA
BOŽIČNA DARILA
zo znižanih cenah kupite le1 pri Srečko Pihlar, Gosposka ul. 5.	3783
Najlepše božično darilo SVILENE ODEJE
od 200 din naprej. Alojz Ko-čijaš. _Slovenska 24.___4054
BOŽIC IN ŠTEFANOVO*
koncert, prvovrstna prekmurska godba, domača kuhinja, ribe vseli vrst pripravljene, pristna ljutomerska in dalmatinska vina. Se priporoča Štibler, gostilna »Ljutomer«. ____________4055____________
OPOZORILO!
Dalmatinska gostilna pri »Mo drič<<, Taborska 20, toči prvovrstna dalmatinska vina, za praznike čez ulico 8 din. Se priporoča Nikola.	4056
Sobo odda
SOBICO
oddam tflkoj z ali brez oskrbe. Aleksandrova 55. vrata 1. 4026
Prodam
Naprodaj
MALA PECr
za sobo. Ruška 29. Šejnovič.    4049 ____________________
SANKE
smuči lastnega izdelka v veliki izhiri po zelo nizkih cenah pri Slavku Krabonja, kolarstvo, Maribor, Aleksandrova c. 19.	4018
SMUCl
190 cm, palice ter gojzerice št. 49 prodam skiroaJ za din 300.—. Vprašati Foto-Centra-la, Jurčičeva S.	4030
PRODAM
10	lepili nabožnih na steklo slikanih starinskih slik, veličine 22X» cm, cena 25.00« din. Ivan Krautbtirger, Se-lovc, pošta Meža.	4032
7 parov različni*
DRSALK
med njimi »Jackson Haius« za velikost čevljev 39—42 naprodaj. Meljska 33, Valentini. 4033
VINO
Ljutomer-Jeruzalemčan, zelo dobro, od 5 1 naprej a din 7.50 v Košakih za tovarno »Miriim, Oolunder. 4034
BOŽIČNE KEKSE
prave domače, odprti suhor, šar tl je, potice in druga peciva kupite najboljše za praznike v pekarni Čebokli, Glavni rg 9.	3878
Glavna zaloga pristnih KRANJSKIM KLOBAS
tvrdke K. Jarc, Liubliana.
JOS. ŠINIGOJ delikatesna trgovina- Maribor. Aleksandrova 18.	3907
SMUČKE
ženske. skoraj nove. poecni na prodaj. Naslov v upravi. _______________________   4036___
D&ti&iI M jdtUkš,
svila za večerne obleke, volneno btego za obleke in plašče, svila za domače oblek«
Textilana BOdefeldt
Radi inventure že sedaj
na sledeči naiin
odprodaia čevljev
i*5‘-
s d® za
95’«
itd.
195'-
seda za
145’-
K ARO.
pa tudi slučaji
260*-	340*-	195'.
itd.	seda	za	itd.	sedal	za	itd	sedai	za
205-	260*-	98*-
dokler traia zaloga, izrabite priliko!
Gosposka 13
Stran 8
»Večernik«
Naročafte po pošti s pomočjo naših katalogov, ki jih
Plditma
popelin, mo- R$s\^,
derni uzorci i
e, najljepši
6 '
Din 65.”
8 57 Vunenl | pulover, bez
rukava, u svim modnim bo-
Din 52.—
Din 60.—
Din 15,
B 54 Vunene ii
Djn' 12.-
B 53 Vunenl i»l
kockast, u tam-nim bojama
B ,55 KoSuija, t§§i B 56 Muiki ieitr ^
t	oddobtogpo-	KSSS	|ini,	glalki, pusi.
rape. line. maka- ||| pelina, najno-	|||	podstavljen, u
ne,	smedi«	iti	v,je boje i
dve	uzorci	_______
Ako blago ne bi odgovarjalo, ga zamenjamo ali vrnemo znesek kupnine!
Parfumerije in toaletne potrebščine ;■
LTluir j!
| MARIBOR, GOSP0SKA ULICA 19 ||
i Drogerija — Fofofflanuiaktura |
Radi selitve takoj na prodaj dobro ohranjena kompletna SPALNICA in kuhinja zelo usodno. Vprašati: Tvorniška 12.	40.35
VOZIČEK ZA LUTKO
za polovično ceno kakor nove proda Kadrtnas J., Melje, Kraljeviča Marka 13.	4057
Dopisi
DRAGICA!
Danes zjutraj in včeraj zaman čakal, nam ni bilo usojeno. Prosim, pokliči takoj po praznikih!	T.B.
4058
MODNA TRGOVINA
ANTON PAS
MARIBOR, SLOVENSKA UL. 4
Damsko, moško in otroško toplo perilo!
MARIBORSKA TEKSTILNA TVORNICA DRUŽBA Z O. Z. MARIBOR
Predilnica, tkalnica, belilnica. apretura, barvarna in tiskarna tkanin
MARIbOR-MEUE
Tkalnice: Maribor in Varaždin Telefon štev. 24-15 - Brzojavi: „Tekstiltvor* - Železniška postaja Maribor glav. kolodvor
Stanovanie
MOŠKI SE SRE.IME
na stanovanje. Isto tam mala peč naprodaj. Splavarska 7. 4027
Viktor Mavrič
MANUFAKTURA Maribor, Kralja Peira trg 4
Praktična božična darila 'ill—l— "..  '	"	•dr.Kit«.	pG ugodni ceni!
Halo!	Žo	juom
Prodajalna R. WELLE, nasproti kolodvora Prvovrstno prekajeno meso vseh vrst
3a. Žunkove dele
nudim najcenejše, dokler traja zaloga
Najlepša
DARILA
za praznike, god in rojstni dan so bonboniere in košarice pri
••KAVALIR«
Gosposka ulica 28.
lastnega izdelka kupite, najboljše pri
Vložek
z vsemi higijenskimi prednostmi je
P. Traan „SETA“ vložek
SLOVENSKA 8.
fg§ *|
Božična darila
v veliki izbiri priporoča
IVAN KRAVOS, Maribor
Aleks. c. 13
Telefon 2207
Noge si ohranite zdrave* čiste, sveže in elastične
taka m!
la 3auč
Pletenine « lastne pletarne,
toplo spodnje perilo, nogavice, rokavice itd. nudi najceneje v veliki izbiri
„LIA” Maribor, Aleksandrova c. 19
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiii
«s	š&zUUO	sdotifo
Knjigarna	Tiskovne
SUHI Aleksandrova cesta 13, Telefon 25-45.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Najlepša darila za Božič se dobe pri tvrdki
Ivan Kovačič, Maribor
Slovenska ul. 10, Koroška c. 10
Prvovrstno kosovno apno
porabno tudi zlasti
v kemične svrhe
dobavljajo v vagonskih pošiljkah
apnenice Ant. Birolla v Kresnicah
Cene konkurenčne 1300	Pisarna
Ant. Birolla, Ljubljana, Dalmatinova 1®
Širite „Večernik“ Mdfi’ položi dar domtl na Olt9^
Ma/lepia božična darila, ki prlnaialo veselje In zabavo za mlade in stareI
Domači kino v veliki izbiri in po vsaki ceni! Zahtc
vajte prospekte, brezobvezna predvajanja dnevno. Foto-aparati vseh svetovn znamk v največji izbiri. Velika izbira v vsakovrstnem svinčenokristalnem b agu Kasete s parfumom kot darila, najlepša izbira v dozah za puder i
Izredne božične cene!
Ivan Pečar, Gosposka ulica št 11
Foto — Kino — Parfumerija itd.
+tmem Jum,
postrvi, linije, ščuke, znana
pri PERO. OREINER, jlVANU LAMU h
Maribor, Gosposka ulica 2.
lastni najmodernejši pražarnii se ^°'3' P—
1’ELEFON
št. 25-0'3
^	         i	  i/	rfan ob N-
Del.	in	urejuje A DOIl’’ RIBNIKAR v	Mariboru. Tisku Mariborska tiskarna d. d., predstavnik SI'AN KO DETELA v	Mariboru, khnju rtueti ncU.dje in	In	uprav«
Velja	na	mesec prejemnn v upravi ali	po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din Oglasi po ceniku. Uredništvo in	uprava: Maribor, Kopališka ni. •
it. 23-07. Postni čekovni račun št. 11,409.