16 MOSTOVI 2/1991 /XXVI
[POSlI&Sff/Sl C7Z757C7ZF
Savin Vilhar
Predstavljamo vam
tf«U N)
Slavko Blagotinšek
Skoraj vsi ali pa vsaj številni prevajalci
zelo dobro poznamo našega prizadevnega
prevajalca Slavka Bagotinška. Zaradi
obsežnega strokovnega znanja predvsem na
področju ekonomskih znanosti je odličen
prevajalec. Ker pa je prevajalcem tudi dober
tovariš in prijatelj, nam je v veliko veselje, da
ga poznamo. Pogosto nam pomaga. Da bi ga
še bolje spoznali, smo ga prosili, naj najprej
pove kaj več o sebi.
MOSTOVI 2/1991/XXVI 17
Doma sem iz Celja in številni prijatelji ter
sošolci, ki me poznajo iz Celja, me v šali ime¬
nujejo tudi "celjski grof". Tako so me imenovali
zato, ker sem po drugi svetovni vojni pomagal
obnoviti celjsko gledališče in sem v drami
Celjski grofje igral nekega celjskega grofa.
Po maturi na gimnaziji v Celju sem jeseni leta
1946 prišel v Ljubljano, kjer sem se najprej
vpisal na pravno fakulteto, dve leti kasneje pa
prestopil na ekonomsko fakulteto.
Leta 1952 sem začel delati v zunanji trgovini.
To je bila moja prva zaposlitev in od takrat pa
vse do leta 1983 sem delal v zunanji trgovini na
različnih področjih. Seveda je dobro znanje tujih
jezikov prvi pogoj za delo v zunanji trgovini.
Prav mi je prišlo znanje tujih jezikov, in sicer
nemščine in francoščine, ki sem se ju začel učiti
že pri sedmih letih, kasneje pa, ker je delo tako
zahtevalo, sem se naučil še angleščine. V času
službovanja sem seveda spoznal, da je znanje
tujih jezikov zelo pomembno, saj brez tega ni
uspešne mednarodne trgovine. Moj nekdanji
sodelavec v podjetju Intertrade IBM Tomaž Lon-
gyka mi je leta 1983 svetoval, naj se včlanim v
Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev
Slovenije (DZTPS), ker sem pač že prej, pri
svojem rednem delu, veliko prevajal, sicer ne
kot prevajalec, ampak pri raznih pogovorih;
seveda sem ga poslušal.
Oglasil sem se pri takratni predsednici
DZTPS, gospe prof. Doris Debenjak, ki me je
sprejela v društvo.
Spomladi leta 1984 je bila pisarna društva
zaradi kadrovskih težav v nezavidljivem
položaju, saj preprosto ni bilo več nikogar, ki bi
opravljal administrativna in druga dela. Ker sem
se malo prej upokojil, sem seveda imel nekoliko
več časa kot drugi, in prostovoljno sem se javil
za opravljanje vseh del, ki jih zmorem, v pisarni
društva, takrat še na Resljevi cesti.
Knjigovodske posle je opravljala honorarna
knjigovodkinja, vse drugo, kar se tiče pošte,
banke, stikov z naročniki in našimi prevajalci, pa
sem v glavnem opravljal sam vse do jeseni,
včasih tudi po ves dan. Tako sem osebno in po
telefonu, ob posredovanju gradiva za prevajanje
spoznal veliko kolegov in sedanjih prijateljev.
Delo, ki sem ga takrat opravljal, me je zelo
veselilo, ker sem vedel, da društvo mora
delovati tako, kot da je vse v redu. In delovalo je
tako. Ob tem moram povedati, daje bila to zelo
dobra šola, in spoznal sem, kot sem že povedal,
številne kolege, ki so tudi meni kot novemu
članu društva s svojimi nasveti veliko pomagali.
Iz vsega povedanega je seveda jasno, da
so vaše izkušnje iz gospodarstva, če naj tako
rečem, zunaj društva, zelo bogate, seveda pa
so tudi izkušnje, pridobljene pri delu v
društvu in v pisarni, ki je pomemben dejav¬
nik, zelo pestre. Zato se kar ponujata nas¬
lednji vprašanji, prvič:
Kakšen je pravzaprav pomen pre¬
vajalskega društva za naše gospodarstvo?
Že v času službovanja, ko sem delal v zunanji
trgovini, sem se prepričal, kako pomembno je
delo strokovnega prevajalca, tudi znanstvenega
in tehniškega, kakor pove že ime našega
društva. Poleg tega, mimogrede povedano,
sem bil v društvu član nadzornega odbora, dve
mandatni obdobji pa sem član in tajnik uprav¬
nega odbora. Prevajalci z dobrimi prevodi
pogosto rešujejo podjetja. Delo ni lahko, je
precej težko, vezano na včasih težko razumljivo
ali šele nastajajočo terminologijo. Prevajalci
povezujejo podjetja in našo deželo z drugimi,
pogosto tujimi podjetji in končno tudi z drugimi
deželami v Evropi in v svetu.
In še drugo, sicer kratko, a za nas zelo
pomembno vprašanje: Kaj DZTPS pomeni
prevajalcem?
Pri naših, nekdaj jugoslovanskih podjetjih in
ustanovah pa tudi pri naših sosedih v tujini sem
pogosto imel priložnost ugotoviti, da ima
DZTPS zelo velik ugled, in to zaradi
kakovostnega prevajanja. Kaj sploh je DZTPS?
To je prostovoljno združenje dobrih prevajalk in
prevajalcev Slovenije, ki seveda sodelujejo tudi
s prevajalci onstran naših meja. Menim, da
DZTPS, ki ga predstavljamo vsi člani, članom
pomeni to, da si drug drugemu pomagamo,
sodelujemo, svetujemo in s tem bogatimo ne
samo naše prevajalsko znanje, ampak tudi, in to
je po mojem mnenju zelo pomembno, med¬
sebojno razumevanje za najrazličnejše težave.
Preprosto bi dejal, da smo velika družina na tem
področju v Sloveniji, in moram reči, da tako na
nas gledajo tudi naročniki, pa najsi bodo to
18 MOSTOVI 2/1991/XXVI
podjetja ali ustanove. Najbrž to občutimo mnogi
ali pa vsi, kajti kamor koli pride kak naš
prevajalec in pove, daje član DZTPS, to pomeni
velik ugled na tem področju.
Izgleda torej, da tako prevajalci kot DZTPS
dosegamo pomembne uspehe. Postavlja se
torej vprašanje, ali bi lahko in kako bi lahko
še kaj izboljšali.
Res je, da je društvo, pravzaprav so njegovi
člani, ki jih društvo predstavlja, že doslej
dosegali zelo pomembne uspehe in ne samo
uspehe, ampak tudi zadovoljstvo ob tem, ko so
pogosto reševali zelo težavne, skoraj
nemogoče situacije v podjetjih in ustanovah.
Res pa je, da je težnja po nečem boljšem, vedno
novem, pogonska sila, ki pripelje do novih in
novih izboljšav, sprememb in tako naprej. Vsak
naš prevajalec si prizadeva za vedno višjo
kakovost prevodov in menim, da ne bi bilo
slabo, če bi se prevajalci ne samo na občnem
zboru, ampak pogosteje, o tem bi se še
dogovorili, osebno srečevali, se pomenkovali o
težavah, uspehih in tako prav gotovo
pravočasno izluščili marsikaj koristnega za vse;
kajti najpomembnejše je, da so osebni stiki
popolnoma nekaj drugega kakor povezanost
prek pisem in telefona. Pogosto se namreč
slišimo po telefonu, ne da bi poznali drug
drugega.
Mislim tudi, da bi v sedanjih razmerah DZTPS
moral navezati stike s kolegi prevajalci in s
sorodnimi društvi v sosednjih deželah.
Predvsem in za začetek pod pokroviteljstvom
skupnosti Alpe-Jadran. S tem se že ukvarjamo,
kajti že za prihodnje leto pripravljamo po¬
svetovanje, na katerega bodo vabljeni prevajalci
in predavatelji iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in
Hercegovine, Madžarske, Avstrije in Italije.
Mislim, da povezovanje našega (slovenskega)
DZTP z omenjenimi sosedi ne bo težavno, kajti
naši sosedje, če že ne poznajo društva, poznajo
številne slovenske prevajalce.
Ob koncu naj še dodam, da mora biti DZTPS
dobro administrativno organiziran, in to po
mojem mnenju je. Pomembno vlogo pri tem ima
pisarna društva, s katero prevajalci zelo dobro
sodelujemo in katere uslužbenci so, moram
reči, strokovno zelo sposobni, prav zato pa jim
moramo prevajalci, kadar je to potrebno,
pomagati s svojimi nasveti; zanje nam bodo
gotovo hvaležni. Torej: dobri prevodi so kakor
mostovi - služijo razumevanju in povezovanju
med ljudmi in narodi. Razumevanje paje ključ
do prijateljstva. Prevajalci niso politiki. Če bi bili
politiki dobri prevajalci, bi bilo manj vojn ali pa
sploh nobene.
Rad bi se ob koncu zahvalil vsem kolegom, ki
so mi doslej kakor koli pomagali. Tudi sam jim
bom, kakor doslej, s svojimi izkušnjami in zna¬
njem vedno rad pomagal, bodisi z nasveti ali pa
kako drugače.
Tudi mi se vam ob koncu tega zanimivega
pogovora zahvaljujemo za nesebično,
kolegialno pomoč in vam želimo še veliko
prevajalskih uspehov.