rv3
SI. 48.
/ f- 4
V Mariboru, vtorek 26. aprila.
III. lečaj. 1870.
4
Vtorsk, Aetrtek in ao-toto iakaja in Teli* v Mariboru brec poiilje-
nja na dom ■e  vso   lato 8 g. — k, ,.   pol  leta 4     — „
Setrt
•JO
H  *M   leto 10 g. — k I  leta   i - — .
trt
ee
SLOVENSKI NAROD.
Oznanila l
Za navadno tristopno
vrato s« plačuje : 6 kr. če as tiska lkrat, 2krat, Škrat.
veće pismenke se plačujejo po proBtora.
Za vsak tiaok je plačati kolek (»tempelj) za 80 kr.
>» » ii » »»   it >i »»
Vredaiitvo in opravniitvo je na stolnem trga (Domplsts) hii. it. 179.
Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno franku jejo
Najzadiijl profgrain.
II.
Jedrno nesrečnega najzadnjega programa je od strani naroda poklonovanje dednemu cesarju, od strani cesarja pa prisega in potrjenje  .deželnih pravic." Ali je po dobrem premisliku ali po slabi stilizaciji postala ta zastarela ceremonija tista obljubljena dežela, v ktero naj ae Slovenci čem preje tern bolje napotijo , tega bi si sa zdaj ne upali razsojati; dovolj temu , da kolikor smo ono razjasnilo v .Tgp."  obračali in ogledavali, vedno se nam je ona ceromoni a kazala, vedno se nam je v oči rinil odstavek:   tZs ..opuščenje"" Slovenije ss bo stavil  ta pogoj, da se  v treh deželah Štirski, Kranjski in Koroški zopet obnovi poklonovanje dodne-mu vladarju, ker v tek deželah raztreseni Slovenci le v tem poklonovaoji in pa v zaprisegi z njim zvezano, ter v potrjen j i .deželnih4* pravic   vidijo pravo poroštvo za to, ds ie bodo spoštovalo avtonomno stanje posameznih dežel in njih prebivalcev."   Če bi hoteli tudi zatreti vedno   ponavljajoče se vpraianje,   kje naj si poroštvo svojega obstanka iičejo oni Slovenci, kteri niso tako srečni , da bi živeli ali na Kranjskem ali na Štirskein sli na Koroškem;  (Se bi tudi zatajili sumnjo, ali se more tako pristrižen program imenovati .slovenski," vendar poleg vsega tega Se zlasti ne moremo umeti kafco da bi kranjski, koroški in Itirski Slovenci ravno te trenotek prsili do potrebe vladarju zagotavljati svoje zvestobo ?   Ali ao jo kedaj tajili ali zanemarjali ? Ali •e je morebiti ravnokar zadušil krvav alovenak upor v kterem so bili Slovenci sicer zmagani, a zopet v mi lost sprejeti, da smejo skesani pred cesarskim presto lom prisegati svojo novo zvestobo ?
Niti v Dalmsciji, kjer je dolgo divjala državljan ska vojska, niti tam bi se nam tako prisezanje ne zdelo
na svojem mestu, kajti cesarje sam priznal, da upor Ivice, ktere se bodo potrdilo. Stenograflčni zapisniki ni veljal državi in vladarski hiši, ampak le nedržavni- tistega deželnega zbora, v kterem sedita iznajdnika naj-škim postavam, ki so žalile deželne pravico. In neglede zadnjega programa, kažejo, da sta ravno ta dva .vođina vse zunajne razlogo z vsem srcem podpišemo besede,I telja" z vsemi svojimi narodnimi tovariši dokazavala ki -fib~~ jo k poglavju o „ zvestobi" te dni pisal ogerski |n e u s t a v n o s t   februarskega   patenta, in pa
publicist Bethlen v svojem tedniku : .Dandenes politika ne pozna niti .prirojene zvestobo/ niti dobrosrčnosti, ampak samo .koristi."
Vsakdo spi, kakor si jo postlal. Naj bolje služi cesarju, kdor ustvari položje, v kterem se narodom ,sans p h ras o s" dobro godi." V najzadnjem programu pa nismo mogli najti poroštev , da bi se slovenskemu narodu za dovolilo.
Res smo brali, da hode cesar s posebno prisego potrdil  .deželne pravice."   Pri naši presvitli vladarski hiši se narodom sicer ni bati skušenj, ktere je doživel francoski narod glede slovesne prisege svojega cesarja na francosko ustavo.   Vendar mislimo, da slovenski narod ne bo imel dosti razuma za ceremonije pri slovesni prisegi, dokler še ni ob moč prišel narodni rek .Mož — beseda", dokler ie bode še med nami prepevalo : .Beseda dana — ves velja." Popolnem smo prepričani, da hode, ako se narodu res kaj koristnega da, zadostil cesarjev podpis in morebiti dostavek, kakor ga beremo v IV. članu oktobarske diplome:  .Ta cesarska diploma naj ie takoj shrani v deželnih arhivih naših kraljestev in dežel« o svojem čssu naj se v avten tiČnem tekitu in v deželnih jesikih vpiše. Naši nasled niki naj to diplomo takoj pri nastopu vladanja podpi šejo a svojim cesarskim podpisom in naj pošljejo posameznim kraljestvom in deželam prepise, ki naj so zapišejo med deželne postave."
Vendar bi se tudi najslovesneji prisegi toliko ne ustavljali, ko bi le vedeli, ktere so tiste deželne pra-
nesrečo in pogubljivi pomen decemberske ustave — in zadnje čase zopot dr. Dostal v „Juristische Zeitung" temeljito razpravlja, da je vse protiustavno, kar se je zgodilo od oktoberske diplomo sem. Ako nočeta ona voditelja pozabiti lastnih dokazov glede teh neustavnosti, bode jima' med deželnimi pravicami ostala komaj pravica, da sme Kranjska imeti orla, Štirska panterja itd. v svojem grbu, in pa pridno rabljena pravica povekšavati denarne in krvne davke, ktere bodo pa tudi brez posebnih ceremonij vedeli najti.
O deželni avtonomiji brez zedinjenja smo že često govorili. DeneB le eno. Ako si avtonomijo tako aH tako Kranjci izposlujejo, bode v zvezi z narodovim zastopanjem pri kroni za r.ektere sedanjih mož na Kranjskom nastopila doba minljive slave in mogočnosti; narod pa bode od tega malo zaužil, kajti ako nekranjske Slovenco prepuste germanizaciji in poitalijančanju, naj no pozabijo narodovi prijatelji, da so protislovenske vode v nekranjskih deželah tako naphane, da potope tudi Kranjsko, kader se razruši jez , ki so do zdaj bili nekranjski Slovenci.
S kratka: Najzadnji program more le podpisati kranjsk Slovenec, kteremu je geslo: .Rasti trave ali ne rasti, kader mene ne bo P
Dopisi.
Is Izubijane, 23. aprila. [Izv. dop.] Mislim, da je vso upanje precej zastonj, ktero se je nas bilo po-
Listek.
Kupčija na Hrvaškem.
(Spisal Ferdo Kočevar.) (Konec)
Največ so is Hrvaškega in Slavonije izvaža žita, In sicer čes leto koruze en milijon vaganov, ječmena blizo dva milijona, rži ravno toliko, pšenice pa le malo, kajti Hrvaška in Slavonija niste pšenični deželi, pridela se je lamo poldrugi milijon  vaganov, ki se doma potroši ; isto velja o hajdi, ki se samo v Varždinski okolici  v obilnejem seje, drugod pa le mslokje. Ovsa, prosa in drugega žita pride morebiti pol milijona vaganov v kupčijo. V novejših časih se je razen žita začela tudi  moka izvaževati,  posebno od kar se je na Hrvaškem in Slavonskem več parom I i no v zgradilo. Pod-zemeljskih sadežev : repe, korenja, krompirja, pa tudi zelja se še zs domačo potrebo dovolj ne pridela, tako da se mnogo tega iz Kranjskega in Štajarskega sem doli vozi.   Zmed sadja gre na HrvaŠkem, in posebno na Slavonskem v prvo vrsto sliva (češplja).   Iz sliv se kuha tako zvana slivovica,  ki ima v kupčijskem svetu dober glas.   Mnogo sliv se tudi suši, pa veči del po dimu sturde, ker še pravih sušilnic manjka.  Jako has-novito bi bilo glede sušenja sliv narod podučiti. Suhe slive je moči vsak čas lahko spečati, če je lepa roba, za po dimu smrdeče pa nobeden ne mara.   Razen sliv pride v kupčijo tudi nekaj  orehov.   Jabolk so pa iz Štajarskega ns tisoče vaganov uvaža. Veliko se pridela ogeruiičnega semena, ki gre vse v inostrane oljarije.
Lepa kupčija je na Hrvaškem z vinstvom. Od kar so leta 1850. mitnice na meji padle, so hrvaška vina posebno štajarska vina iz kupčije izpodrinila. Kranjski vinokupci, ki so poprej svoje kleti večidel iz štajarskih goric zakladali, gredo zdaj raje na Hrvaško vina kupovat. Tudi v primorske strani in v Italijo so je čuda hrvaškega vina skupčevalo, posebno od kur jo v tistih krajih trsna bolezen bendime pičle delala. Čez loto se več kot pol milijona veder vina izvovi. Odkar imamo na Hrvaškem železnice, se je tudi kupčija z lesom zelo oživela. Popreje so se samo hrastove doge posebno preko Senja izvaževale, na leto 4—f> milijonov komadov ; od kar pa imamo železnice, uvuževajo se tudi hrastovi bruni. Bruni, ki merijo 80 kubičnih cepelišev, niso nič kaj nenavadnega, pa najdejo so tudi komadi, ki merijo 120 in tudi Še več kubičnih cepelišev. Zadnja leta se jo posebno nn račun italijanske vlade mnogo hrastovih brunov čez Trst izvozilo. Sploh bo računa, da gre pol milijona kubičnih sežnjev stavbinega lesa na leto po kupčiji iz dež- le. Mehkega losa (hojovine) je malo na Hrvaškem, zato se ga mnogo iz Štajarskega in Koroškega po Savi in Dravi semkaj splavi, to se razume, da ne za kurjavo, ampak za stavbarje in mizarje. Poleg lesa gre v kupčijo mnogo pepelike (potašeljna).
Bralcu se bo morebiti čudno zdelo, če omenim tudi kupčijo s prnjami (cotami). Ves narod nn Hrvaškem in Slavonskem so oblači v prtenino, doma »predeno in doma stkano, in zato so prnje po Hrvaškem in Slavonskem nabrane vae bele in vse čisto platnene,
kar papirnice visoko cene. V kupčijskem svetu so hrvaške prnje .primissima" roba, zato pa tudi veči del gredo v Angležke in Francoske papirnice, dal celo v Ameriko.
Kupčijske prirodnine iz živaljstva so te-le : Konji so poBebne lepote v Podravini; Slovenci jih prihajajo radi kupovat. Kranjski prekupci jih mnogo na Italijansko tirajo. Na leto so jih kakih 6—8 tisoč iz dežele ženo. Kar jo lepše goveje živino (šteje se je do 700.000 glav), gre skoro vsa na Trst. Slabejo pokupujejo mesarji iz Štajarskega. Kranjcev pride malo po goveda na Hrvaško, tem več pa po prešičo. Svinj se šteje še čez 800.000 komadov, od teh gre gotovo 10. del t j. 80 000 po kupčiji iz dežele, posebno v gorenje alpinske pokrajine. Da jo razen kupčije s živo živino tudi precejšnja kupčija s živinskimi odpadki: surovimi kožami, rogovi, lojem, kostmi, ščetinami, žimo, volno, črovami in enakimi stvarmi, razumo se samo po sebi
Svilorejci svoj pridelek pri pomanjkanji domačih sviloprcdiltiic vos v inostrane predilnico spoprodajo. Na leto gro do 3000 centov surove svile iz dežele.
Razen stvari manje vrednosti, kakor so n. pr. med, vosek, pekmes in enake izvažova so iz Hrvaškega in Slavonskoga: žito, vino, les, konji, goveda, prešiči, slivovica, suhe slive, surovo kože, ovčja volna, surova svila, pepelika, skipci (knoper), žveplo iz Radoboja blizo Krapine, moka, loj in prnjo.
Uvaževa se na Hrvaško in Slavonsko v prvi vrsti tako zvana kolonijalna roba, in sicer no samo potem Trsta, ampak tudi potem Hamburga.   Nadalje se uva-
lotilo, ko so poslanci zapustili drž. zbor. Vsaj „srcoB1 Slovenije živi politično življenje tje v on dan in o gotovem programu našo politike ni duha ne sluha. Narobe: nek v „Slov. Nar.a večkrat imenovan, nego pohvaljen slov. poslanec je tukaj pred nekoliko dnevi modrijansko misel izgovoril: „Slovencem ni nobenega programa treba; programi ne koristijo nič, pač pa so oviro v političnem delovanji in gibanji." Tako je tudi o projektirani konferenci. Isti poslanec je zoper njo, ker pjo treba ni." -- Tako bomo torej enako naprej rili kakor smo, dokler narodna inteligencija ne bo odločneje na noge stopila in diktirala nektoriui posameznim, nnj svoje muhe podvržejo volji izobražene večine. Vsi narodje imajo nekaj pr^d očmi, kar hočejo doseči. Vsi narodni voditelji imajo program naroda. Le „Slovencem bi program bil ovira!" Hajd torej zopet v drž. zbor in sedite tam pa „čnkajte." — Sloga nck-terim veliknšem ni po godi. Zlasti taki narodni možje, ki bi posebno vzrok imeli veseli biti, da jih „Narod" na miru pusti in njih politično grehe pozablja, jim tolsto tele kolje kakor izgubljenim sinovom, — taki možje no nehajo po javnih lokalih „Mladoslovencem" zabavljati. Moj bog, kam pridemo! U6 ti možje menijo, da je ravno zdaj čas, da se zatre politična kritika pri nas, se motijo. Videli bodo, kako podobo bo ljubljansko slovenstvo zadobilo v Štirih letih in koliko bodo opravili z agitacijo proti onim, ki ne tirjajo nego energije.
Od sv. Jurija na Ščavnici, 20. npr. [lav. dop.J *) Mi smo tukaj na meji prejšnjega ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja, ki sta zdaj, kakor jo znano zndinjena v en političen okraj , kterega politično upra-vtoljstvo v Ljutomeru stoluje. Da je prejšnja meja mod tema okrajema padla, smo jako zadovoljni, ker jo zdaj mogočo , kar tudi zelo /.olimo , da so narodno in politično vzbujeno gibanjo ljutomerskega okraja tudi k nam presadi in s časom na nemški meji trden mejnik postavi. Res, da jo zdaj meja prosto, vendar od oseb, ki nam ta krat po svojem zvanju zvezo med obema okrajema na prvem mestu predpostavljajo, se ne nadejamo nobenega vspehn. Gospoda okrajni glavar Haas in okrajni šolski oglednik Bauer res pogostomu zahajata v našo sredino, ali kar se tiče narodnega blaga, prideta vselej spraznimi Žepi; in težko so jo vzdržati sumnje, da ne bi ta dva gospoda skrivaj s tujo robo čez ljutomersko mejo nazaj kontrebando delala, na kar naše ljutomersko majale posobno pozorne storimo. Ker pa to vendar ni vselej varno, zato je naš provejani okrajni *) Vselej nam ust režete. Vred.
šolski ogledatelj drugo izduhtal, on hoče naše slovenske
učitelje s tem blagom obilno obdarovati, zato jih skliče ras popnk v lUdgono na posvet, da tam z nemškimi svojimi tovariši kolikor je mogoče tujih slašćin použi-jejo, a nekaj še seboj na dom pobašejo. Kolika brižnost in očiui8ka skrb ! — Kar se pa tičo okrajnega glavarja, gospoda Hansa, pravijo , da se nekako prijetno mod nami v prejšnjem gornjeradgonskem okraji počuti — mi mu tega ne zavidamo, ker vemo, da ima z ljutomerskimi Slovenci velik križ in težavo, ali dolžni smo mu vendar povedati, da tudi mi no mislimo vsi tako, kakor postavimo očeslavski župan Jurjovič in šo nek-teri drugi njegovi tovariši; tudi mi poznamo svojo pravico in naše narodne može , ki nam jih branijo , med kterimi pa se gospod Haas nikakor ne nahaja. Eno posebnih napak naših uradnikov pa je to, da , nko jim kje kak nemškutarček ali kaka druga pohlevna duša svojo veliko naklonost pokazuje, žo mislijo , da jo vse ljudstvo za nje navdušeno; to napako nahajamo pa posebno pri našem gospodu glavarju, kteri si z.mirom domišljajo, da že na njegov prstni migljaj bo vso ljudstvo za njim stalo, in ako se mu samo poljubi, morajo vse volitve v kteri si bodi zastop po njegovem izpasti. Kolika zmotnja I — Tu ni treba druzega, kakor samo en tabor na naših tleh sklicati, in gospod okrajni glavar Haas bode takoj do spoznanja prišel, da tudi v bivšem gornjeradgonskem okraji čvrsti slovenski rod stanuje. Konečno še prosimo ljutomerske narodnjake , da, ker smo slišali, da je gospod rlans kot prodsodnik okrajnega šolskega svetovalstvu v Ljutomeru storjeni predlog, da naj se slovenski kot uradni jezik toga svetovalstva vpelja, ustavil, in da jo proti temu bila pritožba vložena, nam razjaznijo , kako so kaj s tem predmetom nahaja, da tudi svot zve , kako se v Ljutomeru papirnati §.19 spoštuje.
Is Vučkovic pri Malinedelji, 20. aprila. [Izv. dop.j Pred kratkim se jo raznesel glas, da ao Mulonedoljščani edini bili, kteri so volili v ljutomersko okrajno zastopništvo nemškutarsko kandidate. Ker to ni cela istina, in bi nekteri iz tega znali sklepati, da ao se Malonedeljščanje, kteri so do sedaj znani bili kot izvrstni narodnjaki, nemškutarskega duha navzeli, zdi se mi potrebno to stvar malo pojasniti. Malonedeljski župnik je zares našo volilco k sebi pozval, in jih nagovoril, da so mu obljubili, iz prijateljstva njegove kandidate, namreč gg. Haasa, okrajnega poglavarja, Ro-žič-n itd. voliti, in volilci so pogovorijo , da se hočejo pri Radoslavskem predstojniku sniti, in potem in cor* poro v boj iti —  za g, župnika proti slovotskemu na-
rodu. Ali osoda ni dovolila, da bi se njih dobro ime tako po neraurnem oskrunilo; volilci iz gornjih krajev so niso predolgo na nogo spravili, godemarskima vo-lilcema pa jo predolgo bilo čakati, in jo potegneta proti Ljutomeru, kjer se je ravno volilo; ni tedaj tudi njima nič ostalo, nego z vsemi drugimi narodne kandidate voliti. Cez eno uro še le pride zadnja straža, ali okrajno zastopništvo je že izvoljeno bilo, — tedaj enoglasno. Zapeljani volilci so vrnejo, od vseh drugih zasmehovani, nazaj k g. Nemcu na Karaenščaku, k zakotnemu pisaču, in nemškntarskemu zavezniku Nedeljskega župnika, kjer se je menil po povelji g. župnika „protest" narediti, ali našim volilcem je vse veselje prešlo, ta protest podpisati, in Še zdaj loži v arhivu g. Nemca, naš petelin pa bode še tedaj moral dolže poti , predno bodo naši volilci slovenski narod le enkrat zatajili. Volilci pa. kteri od vseh strani jako grenko požirati dobivajo, so sramujejo, in rečejo: „sramoto smo zaslužili, vendar vemo, koga bomo prihodnjič vbogali" , in tudi mi hočemo v čast naših volilcev reči, da so med njimi bili jako pošteni in značajni možje, kteri so že za slovensko reč marsiktero zdatno žrtvo prinesli, ali zapeljani so bili na neodpustljiv način. To pa se nam je zdelo v javno korist poročati, ker naš g. župnik si tudi občinski zastop, šolsko svctovalstvo in povsod, kjer ima kaj vpljiva, da po svojem voliti, da lahko s tem ravna kakor jo njemu všeč. Kakega narodnega duha pa on je, jo znano že od Krsmpeljnove besede, kjer je dal iz Krempeljnovega groba vence, od narodnih naših deklet navezano dol zmetati. Volilci pa so naj iz tega uče, koga bodo pri prihodnjih volitvah vbogali, da se ne bo spot pri nas tak greh delal — narodu na škodo, in nam na sramoto.
Is Hrvaškega 21. aprilu. [Izv. dop.] Karlovško pevsko društvo „Zora" je naredilo velikonočni ponedeljek izlet v Sisek. Vtorek 19. so je vračalo po železnici čez Zagreb nazaj v Karlovec. Pri tej priložnosti se je navrnilo na en dan v Zagreb. Zagrebško pevsko društvo „Kolo" jo Zoraše prav pobratimski na kolodvoru pričakalo in sprejelo. Vzajemen pozdrav je bil najsrčneji. O poludne so imeli združeni Karlovški Zoraši in Zagrebški Kolaši vkupen banket v Maksimiru. Pri banketu je bilo še čez 100 gostov, med njimi mnogo odličnih oseb. Kakor je že navada pri enacih priložnostih, se jo tudi tukaj govorilo, popovalo in sviralo, in so ve da tudi pilo in jelo. Vršilo so je vse v najlepšem redu. Ob šestih popoludne se vzdigne vsa družba, da odhajajoče Zoraše na kolodvor spremi. Prišedši  na trg Jelačiča bana so zaorili pred spome-
a vcndar-le se hudujo, ker hajduk ni s povzdihom ne pokaže svojih bolečin.
Džindano-beg in kadi-eftondi za vriščem hitita trdnjavi naproti, ali nijsta ga dohitela. „Da bi pomnila svojo zajetje, dejal je ta kamin!" — omeni kadi-effendi. „Đisjnillah I nobeden ne uide svojoj osodi," — hladno pristavi in z Džisdanč-begom vred hlača "za drugimi.
V kiosku sta samo Khosrev-aga in Emin-beg pri Fatimi, ki ne uživa Še jasne svesti.
Khosrev ima plamenico v roci. Temno strmi v hčer nekoliko časa, naposled pak so ozre okrog sebe, nckovo lepo cvetico postavi z njenega podstavka na stran, plamenico vtakne na tisto mesto in sede. Fatima bvojo krasno roko. položi očetu nn koleno, a Khosrev jo porine z njega. Zavoj jo deva imela natrgan : očo' se nagne, do cela pretrga jej ga — in plamenici ves žar sveti Fatiroi v obličje, obličje-bledo, kakor polumrtvo, a vendar tako krasno. Trpek nasmeh splava agi KhoBrevu po obrazu. Podvpre komolca ob koleni in brado skrije v dlani. „Tako tedaj se je zvrgla moja kri,"—začne hudovati se so zamolklim glasom, „zvrgla se je vsled tega, ker je kaurin vladal moje hčere srce 1 Kaj naj začnem s teboj, mojega rodu sramota, prorokove vere madež ! Oj, eblisa (peklenšček) je stal pri postolji ob tvojem rojstvu, pobegnili so bili džinje (au-gelji), ko si polegla. Prokleta bodi I" — zaroti oče svojo hčer. — „A kako je krasna 1" — spregovori po kratkem za mišljenj i. „Nc, no, žal bi mi bilo dati te ulemom, gadje in žabe bi obrale tvoje krasno telo;
žova vsa železna, jeklena in svinčena roba, in sicer veči del iz Kranjskega, Štajarskega in Koroškega. Gorenjski fužinarji imajo na HrvaŠkem in Slavonskem svoje najzveatejše kupce. Nadalje se uvaževajo razne tkanine: platnene, volnene, bombažno in svilene, in sicer skor iz vseh ovropskih obrtnijskih dežel.
Tako avans mala ali ljudska obrtnija na Kranjskem ima svojo najbolje semnje na Hrvaškem. Priden Ribničan naloži doma po'n voz svojo „suhe" robe, pa gre ž njo po Hrvaškem od sela do sela do Sreina. Za plotar mu da „mnžtt žita, kolikor ga plctnr drži, in tako pride Uibničan poprodavši svojo robo nazaj domu s polnim vozom žita. Kranjskih slamnikov 6e na tisoče in tisoče na Hrvaškem proda. Crevlarji i/. Tržiča, plat-narioe iz Loke, krtačarji in sitarji iz Bogenj, žreb-Ijarji iz Železnikov, vsi kupčevajo s svojo robo na Hrvaško.
Kupčija brez vere, brez upanja, brez kredita je d en 68 nemogoča. Časih ao jo roba vsa le na trd račun i kupovala i prodajala, denes jo trd račun v kupčiji lo šc redka prikazen. Denes tvorničar svoje izdelke trgovcu v razprodajo na drobno za nekoliko časa p o-v o r i , ali kakor so pravi — v komisijon da, tako da trgovec tvorničaru še-lo tačas plača, kader robo na drobno med občinstvo spoproda. Poleg tega se tvorničar tudi obveže, nerazprodano robo zopet nazaj vzeti. Predno pa tvorničar svojo robo trgovcu v razprodajo poveri, pretehta na tanko vse okolnosti, posebno pa poroštva, ki mu jih politično stanje dotično deželo in pozitivui zakoni za iztirjanje svojo tražbine, če trgovec
razprodavši tvorničarjevo robo, ne bi hotel z lepa plačati, podajajo. Kiedit jo plaha zverica, on je kakor zajec, najmanja sumnjiva stvarca ga v beg zapodi, in kjer jo prepoden, tje se no vrača rad nazaj. HrvaŠki trgovci se tožijo denes, da inostrani tvoruičari, nima-joči dosta zaupanja v donnšnje politične in pravosodne razmero na Hrvaškem, so začeli v dajanji kredita njim nasproti nekako škrtui postajati. Primerilo so je žo celo, in sicer v najnovejšem času, da jo tvorničar, davši SVOJO robo na pol leta trgovcu pod kredit, se skujal, pa žo po izminotji prvega kvartala od trgovca plačo zahteval, in ker trgovec plačati ni hotel ali ni mogel, jo tvorničar sodnim potem robo znrubiti dni. Ali so pomiselki inostranih tvorničarjov temeljiti in opravičeni, to spada v politiko, in ne pod črto. V Zagrebu aprila meseca 1670.
II u r h m basa.
(Zgodovinsko-romantičan obra/..   Oeski spisu l IV ('hooholouSpk, poslovenil Podgoričan.)
(Dalje.)
„Krstić l" — krepko vskrikno toroj. „Brate!" — oglasi se Krstić z gradbe,   a pan-(1 uiji, ki so Marjanka gnali, ti  pandurji ga  z vezmi podere na tla,  zaletujo se vii-nj,  pljujo va-nj; vleko ga po dvorišči — po kamonji in po mlakah : hajduku glava drkno ob kamonjc, kder so le zadene  oh-enj; 1 vzdigajo gn za lase, a zopet dalje blazne z njim, hu-{ kajo pa od samo radosti, zato ker mrcvare psa krščana,
nikom Jelačičevim navdušeni Slava! klici.   Na strani]tam na velikonočno  nedeljo in ponedeljek veliki pre
je pa stal  gimnazijalni profesor dr. David Starčevič z nekolikimi  gimnazijalci,  ki so so dali od njega nasnu-biti, pa začel vmes žvižgati.   Že tukaj je skoro prišlo vsled tega surovega profesorskega izazivanja do pestnih argumentov nd hominem, da nista dr. Vidrič in odvetnik Gavro Jakopovič  žvižgavce  na lop  način svarila, naj no  delajo zdražbc.   Kar so pa tukaj  ni zgodilo, zgodilo se je v Ilici. Zoraši in Kolaši se ustavijo namreč za nekoliko časa v Ilici, da pričakajo  tiste svoje tovariše, ki so so šo V drugih privatnih poslih v mostu mudili, in potem vsi skupaj na kolodvor ido. Famozni dr. Starčevič so je drznil,  pozabivši na svarila, tud tukaj s svojo  drhalijo žvižgati  in psikati.   To je bilo svetini pa žo preveč.   Prišlo je do posti.   Pred pestmi bežeči Starčevič je iskal zavetja v enej bližnjih štacun, in da ni dr. Makanec razjarjeno svetino utolažil, zolo dvojim, da bi bil naš doktor svojo srhljivo kožo z lepa odnesel.   Mesto  njega  so  plačali  ccho drugi njegovi pristaši, ki  niso svoje kože tako srečno v varno zavetje odnesli, kakor njih vodja.   Svetina si jo iz njih hrbtov zadovoljšČino v polnih pesteh zajemala.  Kar so iskali, so našli. — Na kolodvoru jo bilo vse črno zbranega ljudstva., Miškatovič in Vončina sta bila z najvećim navdušenjem sprejeta.   Rauchovo policijo je vsa ta   demonstracija   strašno   grizla.   Rila   jej   jo prav ugodna   prilika,   ko   jurist   Sporšič   stopi   na mizo, iu    pledira   blizo   takole:   Hrvati!    Dvo leti
tepi med strankama bili, da jo blizo trideset ranjenih, Magjaroni so pot.olčeni. Tudi v Jaški so bile narodne demonstracijo. V vsem tem jo neki plan. Za kulisami se nekaj godi, pa kaj ? Nekdo na skrivnem kolo goni, pa kdo ? —
Politični razgled.
„\Vien. Ztg." razglaša 0 e I ar j e V sklep, vsled kteVega se vse  kazni in globe in njih nasledki odpu sčajo za vso dosedanjo tiskovne zločine, pregrehe in prestopke   Drugim političnim hudodelcem se ta mi lost ni podelila. V Pragi so že izpustili zaprte vrednike, od drugih krajev ni še nič slišati.
„Osten", ki jo navadno dobro podučen, pišo sedanjem položaji: „To dni se vlada mnogo dogovarja z raznimi narodnimi strankami, in med Dunajem, Prago, Brnom in Lvovom se mišljenje prav živahno som in tje poročuje; dogovori teko o spravi. Vsem obzirom kljubu naj naravnost povemo, da so najplodnejša akcija ravno zdaj , prav ta trenotek razvija, ko hoče ncmško-centrali8tični državno-zborniški proletarijat zopet zgrabiti za zmagovalno trompeto. Ko bi hoteli obširneje govoriti — kar bi lahko storili — res prava panična bojazen bi našim nasprotnikom udo sprele-žo tela." — Praška „Pol." piše
Na Hrvaške m bodo menda tudi vpoljali porot-niko za tiskovno zadeve. No, na dotično postavo pač nismo radovedni.
Tirolcem jo tudi začolo „dedno poklonovanje" po glavi rojiti. Za slučaj avstrijskega razpada na9ve-tujejo tirolski listi združenje s Švico iu krepek boj proti Prusiji.
Narodnostno gibanje na O g e r s k o m jo začelo živahnejc postajati.
Ljudsko glasovanje na Francoskem se bode vršilo 8. maja. Glasovalo so bodo lo o onem vprašanji, ali je ljudstvo zadovoljno 7, ustavnimi spromembami od leta 18C0 sem. Prod glasovanjem bo vladala naj veča svoboda v tisku in govoru. Vladna večina jo gotova; inteligencije večih mest bodo staln v opoziciji in v manjšini.
Iz Irsko so porača, da so našli skrivna nakopičena orožja. Obla8tnijam Re jako važno zdi, da so kaj tacega /vohale.
Na Spanjakem so žo zopet začeli kralja iskati. Vladar Serrano je bajejmaršalu Primu nasvetoval tri kandidati«.
Kazne stvari.
se nam
molčimo, in molčeče gledamo, kako pri nas neka oseba gospodari. Dosta je molčanja, dosla molčečega gledaajo. Denes jo priložnost, da.po dveh letih prvikrat svojo nezadovoljnost izrečemo. Nnj-p^to je, da unijo z Magjari sklopljeno razderemo, pa makar tudi s silol Pokličimo naše hrabro graničar jo na pomoč, oni bodo prišli, kakor so prišli leta 1849., pa nas osvobodili tujega jarma, kakor so nas tačas osvobodili. Za vodjo se no skrbimo. Naš vodja ho general Grivičič, ki denes prognan iz Avstrije v Švici živi. GriviČič bo naš drugi Jelačič! (Ljudstvo jo pri teh besedah so ve da strašno živio! klicalo.) Naš denašuji civilni ban ••— govori nadalje naš Sporšič — ni nič druzega, nego „bedinter" magjarskega ministra Andrn šia!!" —- Beseda bedinter je bila brž ko ne kakor nn laŠČ za Gjurgovečkega, ki je na čelu pandurske čete na strani stal. Hitro plane naprej, pa zabrani Sporšiču nadalje govoriti. Zares čudež se je godil, da pri tej priči ni prišlo do krvavega skoba. Škoda, si brž ko ne na tihem mislijo Magjaroni, da ni bilo priložnosti nekoliko narodnjakov poklati. — Iz Samobora se čuje, da so
prihodnje dni v Prago in v Brn  zaališavat vodjo vseh političnih strank in dostavlja:   „Gostoljubna Praga nii-nisterskega predsednika ne bo nerada videla; zlasti mi bomo g. grofu pokazali plodna  tla za spravedljivc po skušnje, ktera je Avstrija do zdaj  kar najkaznivejo in prav  noodpustljivo  poškodavala." —  O Slovencih seveda no govori živa duša. čemu tudi V   Našim vodi teljem ni treba ni  programa, ni narodne prihodnosti oni so z vsem zadovoljni  samo — da bodo zopet vo peni1
Najviša sodnija ni dopustila, da bi smol pred njo vrednik „Nor. listy.u in njegov zagovornik po služevati so češkega jezika. Obravnavalo se jo vsled pritožbo drž. pravdnikn praškega , naj bi se razsodba praških porotuikov v noki tiskovni pravdi izrekla za neveljavno. Tržavnemu pravdniku ni obveljalo. Vedenje najviše sodnijo pa jo najbolja ilustracija k XIX. čl. drž osn. pravic. Pošteneji nemški časniki najviši sodniji njeno vedenje zelo zamirjajo.
Mestni zbor Karlo všlci   jo   razpuščen zarad njegove tožbo proti Rauchu.
nesrečen očo som jaz !tt — prsi.   „ Ali kaj ?• — zopet
netprosljiv je koran. Oče, vskrikne jn jame tleči so v začne utješivši se govoriti: „nli morem jaz vladati oso-do? — ali morem premeni ti zakon?" — Premeniti ga?" — povpraša se iu zamisli. — Da, lehkol" — odloči se, .jaz sam izpolnim zakon I" — Divjo mu oči ppd Čelom jemo plesati po teh besedah, blaznjivo žareti : .No zasvetite se več tvojih očij zvezdi, Arael to objemi t" — zagrozi se, segne k prsim in kiužal mu bliskne v krčevitej pesti, ali nekova močna roka ga zadrži, da nij zamahnil.   Emin-beg stopi pred-euj.
■', Beg je ves ta čas bil mirnodušen, le na videz je pazil na- Vsa, kar se je godilo. Njegovo — kakor mramor bledo obličje nij pokazalo ni najmanjšega go notja dosle. Nij se ozrl v svojega pobratima, ko so ga vezali in potlej odgnali, ne ozrl v Fatimo. Zdaj le je stopil bo svojega mosta iu aga Khosrcva. zgrabil za roko.
.Nikar, aga I" — posvari ga, .tvoja hči nij več tvoja vlast; moja je. Nij šo minola ura, kar si mi jo dal, priče imam, da jo res ; ali imaš tako kratek spomin, starce ?" — mirno omeni in povpraša, ni žilica mu nij zaigrala nn obrazi.
Khosrev divje pogleda va-nj, ali naglo ga mino strast, oko mu ostekli. „A kaj bodeš z njo V" — povpraša zmočeu.
.Odnesem jo v svoj komik, da mi bodo kaduna," — odgovori Emir/ in spusti Khosrevovo roko.
Khosrev nateguo vrat, z dlanjo segne za uho in stegne so bliže k Emiiiu, kakor da nij dobro slišni in
kakor Kininu na spomin, da bi šo enkrat povedal. Ali mladi beg je zopet miran, kakor je bil poprojo; deno roci navskriž na hrbet in gleda pred-se tako, kakor bi no imel age Khosrcva poleg sebe, niti pred nogama na zemlji.
Razjasni se staremu očetu  obraz, zažene kinžal
* (To m i n s k i tabo r). Kakor da prido grof Potočki\je v jietek pozno po noči potelegrajični poti naznanilo iz Gorice , je tabor v To minit, dovoljen. Vabilo in program smo že drugje oglasili , pristaviti imamo le Željo, da bi se ga Slovenci obilno udeležili, tako da bi tominski tabor vredno stopil v vrsto svojih preliodnikov po raznih krajih raztrgane naše domovine.
* (Gos k a). Ljubljanski dopisnik „Tagesposto" si jo na podlagi predela „angekommeno Fromdo" v ljubljanskih nemških listih izmislil neko misijo gg. dr. Pavlica, dr. Zamika in vrednika Tomšiča v Ljubljani. Res jo samo, da so bili ti 3 gospodje velikonočno praznike
Ljubljani; in toliko svobodo bodeto nam mladim Slovencem vendar dopuščali, da so smemo na praznike po svojo oddahniti, kjer hočemo in moremo.
* (Ž a v s k o g a shoda) so jo preteklo nedeljo udeležilo okolo 100 rodoljubov iz raznih krajev štir-skih. Govorilo in sklepalo se je o osnovanji lokalnih in centralnega volilnega odbora, o slov. programu („naj-zadnji program" so jo deklariral kot pustna burka), o potrebi vseslovenskega shoda v Ljubljani itd. O vsem tem zarad pomanjkanja prostora še le prihodnjič. Posebno moramo v kratkem omenjati, da se jo soglasno izreklo, da bi S 1 o v o n c i ne bili zastopani pri nameravanem tninisterskem posvetovanji na Dunaji, ko bi bj tudi no povabili slovenski Štirci.   Za to misijo  sta so nasve-
krasno Fatimepovala poslanca Herman in dr. Vošnjak.
Oznanilo.
od sobo, stisne mlademu begu roko, preskoči hčer in pobegne v svoj konak.
Zdaj šo lo se Kinin pripogno k devi in zagleda va-njo; ali lo trenotek jo trajalo njegovo zameknotje Pobero Khosrevov kinžal s tal, prereže Fatimi dragoceni pas, prerežo tudi njenega kaftana zlato vez, šine iz prijetnega kioska, natrga listkov, natrga cvetja, vrne se in omedlelo devo porosi z biseri na listkih in cveticam na čašicah. Deva spregleda — mladenič se razveseli, tleskne z rokama in pokleleno k njej, ali deva zopet zapis oči, kajti omamila jih jo bila prodka svi tloba. Mladenič joj poljublja oči, a ko jih zopet odpre, stresne Be: prestrašil so je tako, kakor šo prestraši tat v bogomilji.
„No, ne," — šepne sam aobi, „tuko Kmiu Džin-dafić no oskruni svetega pobratimstva!" — Šo enkrat se mladenič ozro v obličje, še enkrat, bo mu oko za makne v njo temni zvezdi, ki bo izvćdavo plavale okrog: nij mogla izumiti, kaj in kako so jo godilo vse; šo le čez malo časa so jo začelo jasniti jej v glavi.
Huda, žgoča bolest jo obraz kalila mladeniču, toda zadušil jo svojo bolečino : skloni so k devi, objame njo telo in odneso jo. (Daljo prih.)
„Pavliha" nij mogel priti 24. dan t. m. na svitlo, kakor jo bilo razglašeno, ker še nij dovršena glavna podoba, katero i/.doluje mojster KliČ, ki ima grozno obilo posla, in poleg tega so zdaj tudi ženi, kar jo bilo razglašeno po raznih novinah. Uredništvo poleg vsega prizadevanja nij moglo odvrniti, da bi so „Pavliha" ne bil zakasnil, čo tudi so besedo že davno vse postavljene in gotovo za tisk. V teku tega tedna torej prvi list gotovo izide, in prihodnjič bodo „Pavliha" na svitlo hodil po dvakrat na mesec, kador bode gotov, torej no točno 8. in 24. dan, katerih dnij so vendar misli držati, kolikor so bodo mogel. Uljudno prosim, da čestiti gg. naročniki blngovole oprostiti ta neprijetni dogodek, ter nadojem se, da jim Klico v ti po doba nadomesti zamudo. Uredništvo ima torej poleg vso ležnjivo očitano podporo iz vladne zaloge zadržkov in preglavic brez mere.
Na Dunaji, 23. aprila 1870.
Fr. Levstik.
Listnica vrrfliilštvn.
A. v B.: Prejeli, bomo govorili, zlasti pri orno-njenem gospodu pisatelju. — Dopisnikom: Vse rab-Ijivo prido na vrsto. Za zdaj prosimo nekoliko potrp-ljenjn. — G. —yza v Lj. Rob je hotel v čit. provocirati — neumno provocirati, pa kdo bi so hotol repen-čiti zarnd vsako — pijano malosti.
Častitini prebivalcem
mariborskim in drngih mest, posebno pa kupčeval-ccm in obrtnikom s tem uljudno pod garancijo in diskrecijo priporočamo, da jim bomo oskr-(8) bovali njih dotične
1 ►
► ►
Haasenslein & Vogler ►
► ►
► ►
vsi* domaće in tuje časniki*.
\;M-elo : Pošteno in po ceni pnstrečil
na Dunaji, Neuer Markt 11.
Hamburg, Nouer Wall SO. Leipzig, Markt 17, Ko-nigsliaus. Frankfurt a.M., Groase Galusstraaso 1. Berlin, I^eipzigerstrasse 40. Breslau, Ring 51. Hasel, Steinenberg 20. Z ii r i c h , Marktgasse 11. St. Gal len, Obere (irabenstrasse 12. Geni", Placeau Molanl 3. Stutt-gart, KronprinzenstraBS 1 B.   Ko ln a.It., Lobstrasse 32.
Vsem svojim znancem in prijateljem naznanjam, da sem zapustil Slovensko Bistrico in se preselil v
Šmarje pri Jelšah.
T>r*. J. VoAiiJalc.
Fant
/ nan ost i mi so
iz dobre  biso s potrebnimi šolskimi kot praktikant sprejme  v dobro glasno , nnjvečo
juvelirsko,   zlatarsko   in srebrninarsko kupčijo
Avgusta Thiel-a
v   gosposkih   ulicah, Pajerjova   hiša   v Mariboru Dečki, ki so zmožni slovenskega jezika, imajo prednost. (1)
Ponudba za službo.
Podpisani si je v raznih običajih svojega življenja mnogostranskih praktičnih vednoati v pisarniških zade vah pridobil in želi odpovedovaje se poslu občinskega tajništva v Cerknici kmalo novo delovanje nastopiti in pristavlja, da je zadnje dve leti v slovenščini posloval. Ponudbo pričakujo udnni
Anton Kuušič, občinski tajnik.
V Cerknici, 27. aprila 1870.
zajemno zavarovalna praska banka
SLAVIJ A,"
prvi vseslovanski zavod in prvi korak k uresničenju slovanske vzajomnosti zavaruje na
Štirskem, K rajnske m, Koroškem in Primorskem
po naslednjih oddelkih in sicer:
I. odd. življenje na vse načine
II. „   na smrt   ,    , „
III. „   ustanovlja podedovanjska društva. Sedaj jo razprostrla svoj© delovanje s
IV. oddolkom,   to   jes zavarovanjem
proti požarom.
Slavija jo edini zavod , kteri svojim družabnikom po pravilih odd. IV §. 5 zagotovlju naslednje zdatne dobičke :
.Pripomočki za napravo gasilnih priprav, za razdeljen jo gasilne priprave in društva, za popravo poslopij znesejo vsako leto gld. 1000 a. v., ki jih dobijo tiste občine, od ktorib jo pri banki „Slaviji" najmanj 10 hiš z najmanjšim zneskom gld. 5000 zavarovanih." Razde-Ijenjo zgorej omenjenih pripomočkov se vrši po sreč-kanji, tako namreč, da se vso občine z omenjeno istino namreč gld. 5000 zapišejo na listike in vržejo v iarico, iz ktero se jih toliko vzdigne, kolikor je zneskov za pripomočke.
Zavaruje se proti požarom nu podlagi natančno cenjene vrednosti; v ta namen se volijo zaupni možje namreč : stavitelji, tesarski ali tudi zidarski mojstri, in pa občinski predstojniki.
Sklicavši se na pravila, ktera ae brezplačno do bijo pri banki, je še opomniti , da .Slavija" ni družba na akcijo, ampak vzajemna, ktera ves dobiček razdeli zavarovancom. Službe odbornikov in oskrb-ništva so le častne, brez deleža dohodkov. Vbuk zavarovanec kot ud sme voliti in predlagati tehtne nasvete.
Iz tega se jasno razvidi, da se .Slavija" kot vzs jeronn banka trudi le za občni blagor, kn r tudi pričuje vsestransko priznanje po vseh slovenskih deželah.
Slovenci!
Nujni čas je, da bo iztrgamo ptujim rokam, da sami skribimo s svojim materijalnim imetjem.
V ta   namen ja prevzela banka .Slavija" vele-važno nalogo, združevati vse rode slovanske v denarstvo nem obziru, in   tako pospeševati materijalne silo slo vanske.
Ker ja bila/ osnova take banka pri nas živa potreba, nahaja v vseh alovsnskih pokrsjinsh na jugu in severu najzdatnišo podporo.
Slovenci, nadejamo ae , da bote tudi vi dostojno zastopani v kolu družabnikov banke Slavije.
.Svoji k svojim in vsi za pravico t"
.Živela slovanska vzajemnost?" ..Živela Slovenija!'
J.
Č,
U. dr. Jože F r častni vodja.
Adolf častni
J. M. §ary, predsednik.
dr. r. L. Chleborad' generalni vodja. N o c s r, vodja.
Karol Ž idličkjr,
podpredsednik.
Okrajni in potujoči zastopniki a potrebnim pologom ss iščejo pri glavnem zsstopu za slovenske dežele v Ljubljani špitalske ulice, hiš. št. 269. (2) Jan. Lad. Č ern y,
1. tajnik.
Čudeži novejega časa
so izvrstno regulirane are, ki se s poroštvenim pismom za sledečo prenizka ceno prodajajo, samo da bi m dosegel veći konturo. Torej naj bi nihče ne egteail dobre prilike in naj se vsakdo preskrbi • tem za vsako biio potrebnim in koristnim predmetom.
Za vsako uro se daj« raranttja.
1 prav čedna ura z lepo okinčanim bronaastim
loitom in posteklenjenim kazalom  ....  0. 1.40
1 ravno taka slepo posteklenjenim porcelanastim
loitom.............. . 1.60
1 iste vrste a bilom ..........„ 3.80
Z budilnikom [ropotcem) za 30 kr. dražja.
1 ura, velika* oblika, prav lepo izdelana
s porcelanastim Ščitom......fl. 3.80 do 8.30
1 ravno taka, najlepše okinčans, krasno
dekorirana, z bilom......fl. 8.90 do 4.60
1 ura z najlepše malanim prednjim delom in prav pozlačenim okvirom ali lepo realan i m švicarskim podobarskim delom, vse s bilom.......fl. 6, 6, 7, 8.—
Salonske are iz bronse a steklenim pokrivalom in staialom, prav lepe, vsaka   fl. 3 do fl. 2.60
1 ura srednje velikosti ^  .....  fl. 0.30
1 ura velika .............fl. 4.60
1 najbolje izdelana angleška popotna ura z bilom, ki gotovo o pravem času sbudi, velja z vti-kom vred.............fl. 6.—
Dobro regulirane ivioarske žepne ure z dveletno garantijo, prav čedna oblika z lepo novozlato veriiico      fl. 4.80
Vsakovrstne ure, tudi take ki tu niso omenjene, prodajajo se ceneje nego kje drugje.
Dobro regulirana aolaena ara s kompoeom, v iepni obliki,
po kteri ae more vrediti vsaka mehanična ara, velja samo 35 kr. Dobiva se edino v novem velikem kraso - bazarji A. Friadmanna na Dunaji.
Pratera traaae Nr. 26. (11)
Igrače ln društvene igre.
Skrbljeno jo za vsako dete, mlado in staro, bogato in revno. V BeČi ni druge kupčijo, kjer bi bil tako razen izbor in bi se tako ceno prodajalo
Razne zanimive znanostne igre za šolarje, in ogromna izbirka novih zanimivih družabnih iger za otroke vseh starosti i. t. d.
Nekoliko   t e h Iger:
Krasno oblečeno punčike, po kr: 80, 50, 80, ■
Kl-: 1, 2, 3, 4. Neoblečene punčike,  po kr.:  10,  20, 30, 40,
.00, 80, gl. : 1, 2. Mehanične tekajoče punčike z glasom in gibljivo glavo, rokami in nogami, pokr.: 70, 1K>, gl.: 1.20. Loterije in tombole po 20, 30, 50, nO kr. Kladivo in zvon, kr.: 10, 20, 30. Domino, po 20, 80, 50, 80 kr. Šali, lino, s Hgurami, gl.: 1.30, 1.50, 2. ivtglji, po 10, 20, 40, 60, 80 kr. Nagajive igre, po 20, 30, 40, 60, 80, kr., 1 gl. Oradbene omarice, po 20, 40, 00, 80 kr., I, 1.50, 3 gl.
Kubua-igre, po 30, 60, 70, 90 kr., 1.20, 2 gl. Risarski aparati, kr. I 80, 60, 90. Kasete za delo, kr.: 00, 80, gl.: 1, 1.60, 2 1'iano, po 1.50, 2, 8, 4.
Pozavne, trompete, bobni, vijoline, gi-turo, melodiji, dude, harmonike, cimbale in drugi instrumenti jako ceno. Igrače za nespametno otroke iz lesa in kavčuka, po 15, 20, 30, 50 kr. Razne živali na mehu, po 5, 10, 20 kr.— 1 gl. Živali čisto naravno delane, 50 kr., 1—2 gl. Urugc igre, lOOOčerne izbirke, 10 kr. — 4gl. Družabne igre po 30, TiO kr., 2 gl.
Wi*r" Mnogo drugih iger, ki pošiljajo so gratis.
.Najnovejšo knjige a slikami, za deklice, z ali brez teksta, po 10, 15, 26, 45, 66, 80 kr.,
1 S**
Brez poduka se otroci uče brati po novih o-maricah za branje s sli kami, 1 o. 1 gl. — Igraje se otroci uče raznih del na rokah po novih delavskih šolah, ena taka 80 kr., gl.: 1.20, 2. 8.
Globusi po 50, 80 kr , 1, 1.50. 2 gl.
I.aterna magika, imenovana čarobna svetil-niča, prijetna zabava za mlado in staro, s 2 podobami, pokr.: 06, 86, gl.: 1.50, 2, 3, 4, 6.
I majhen steklen instrument, imenovan čudežni ptič, s kteri n 1 a e more posnemati petje vaacega ptiča, fh jako zanimiva stvar velja le 25 kr.
Kovčeg angležka orodja, napolnjen z vsako-jakim hiinim orodjem, po gl.: 1, 1.60, 2. 2.50, 3, 4, za otroke po kr.: 26, 86, 60, 80, gl. 1.
Izvrstne Krobelnove igre za sainodolovanje, največa izbirka za deklice in dečke vsake starosti, 1 igra po 80 kr., 1.50, 2, 2.50, 8, 8.50 gld.
Ti s k uri iir c, popolne, z abecedami in potrebščinami, za odrusčene otroke 80 kr.. gl. : 1.20, 1.80, 2.50, 3, 4—5.
Čedna knjižica za zaznamovanje in pletenja
a 80 novimi obrazci, po 5 kr. Razne igrače v akatljice zadelane v stoterni izbirki, za deklice in dečke, po kr.: 10,
20, 40, 60, gl.: 1—2.
|V Zanimajo in kratkočasijo
novi Balonski umetni ognji, brez slabega duha,
raznovrstni, po kr.: 8, 6, 8, 10, 15.
Ognjišču, kuhinjo, hlevi, prodajalnice, sobe, saloni, vse z ali brez oprave.
Otrocia gledišča po 86, 60 kr., 1.20 gl.; hranilnice po 10, 20, 80 kr.; metamorfozne igre po 20, 40, 60, 80 kr.; roulette-igre po kr.: 85, 50, 80, 1 gl.; tekoče mizi po 60 kr.; tekoče ielesnice po 2, 2.80 gl.; otročje ure, fine z bilom po 36 kr., dru« gačne po 10, 16, 20, 80, 40.
Pištol eti, karabinke, puške s pokom, po kr.: 20, 40, 80, gl.: 1, 1.30, 1.60.
Kositarjeve sablje po 20, 80, 40, jeklene po 90 kr., 1.30 gl.
Raznovrstne magnetične igrače, ki r vodi plavajo za magnetom, 1 ukatljica po kr.: 10. 20, 80, 60, 80, gl. 1.
Porcelanast servis za kavo, čaj, jedila po velikosti, kr.: 60, 80, gl.: 1.50, 2, 2.50.
Jako zanimive in kratkočasne za vaako starost so čisto novo sestavljene čarobne kasete. To so čedne kasete vse s natančnim podukom, tako da vsakdo lahko copra a la prof. Boaco, 1 kaseta po pripravah po gl. : 1.40, 1.80, 2.80, 2.80, 8.60. Zemlja in njeni prebivalci, za umne otroke jako priporočljivo; to je etui s globom pravilno delan im in vsi svetovni prebivalci v svojih narodnih nosnjah, pod vsakim Sjezično ime, velja samo 85 kr. Živali s kožo preoblečene, prav trajljive, po
kr.: 85, 60, 80, gl.: 1, 1.80, 1.60, S. Razne živali z naravnim glasom po kr.: 60
80, gl.: 1, 1.80, 1.50, 2, 2.60. Kositarjeve prav trajljivo delane kočije, čabri olots, iiacrea, comfortablo in drugi veči in manji vozovi, vsi ■ konji, po kr.: 80, 60, gl.: 1, 1.60. Dunajska konjska železnica, železnice in bar-1, 1.60.
a ktero je res mo-
ke po kr.: 50, 80, gl. 1
Fotograf, zabavljiva igra,
goče fotografije delati, a podukom, po 30, 40 kr.
Amerikanska vojaška igra, ali 8 konje združeni v enega. To je amerikanska svobodna zastava, ki je ob enem trompeta in po-kujoča pištolja. Prav čedno po 80 kr.
jih ni moč imenovati, dobivajo so po tej ceni edino v podpisani zalogi.   Zapisniki cene, ki so vsi jako zanimivi, raz-
(i)
Krasoba&ar, A, VVledniann na Dunaji Praterstrasae Nr. 36.
Leetniki: Dr. Ja£« Voenjak la drugI.
Tiakar Edaard Jaaale
Izdatelj in vredni k Anton Tomšič