/Primrslm
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I ČEDAD-u '
Št. 65 (16.102) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja :tevilka. Bilje edin >! - .	- ■?*' ^NFVNIK v
"#NCč:. /V---------------
•••
1500 Lik	SREDA, 18. MARCA 1998
Kome dolgega in težkega obdobja
Bojan Brezigar
Včerajšnja ratifikacija asociacijske pogodbe med Slovenijo in Evropsko unijo v rimski poslanski zbornici predstavlja konec dolgega in zapletenega obdobja negotovosti v sloven-sko-italijanskih odnosih. Razprava v poslanski zbornici pa je tudi pokazala, da problemi Se obstajajo in da je treba ugoden iztek dogajanj pripisati predvsem sedanji politični garnituri v Italiji in ne skupnemu dognanju italijanskih političnih sil, da integracija Slovenije v Evropo koristi tudi Italiji, ker ji odpira okno proti vzhodu.
Zadržanje desnice v razpravi v poslanski zbornici je namreč Se vedno odražalo odnos iz Časa Berlusconijeve vlade, ki je vključevanje Slovenije v EU pogojevala z rešitvijo dvostranskih odnosov in je seveda v celoti odigrala vlogo močnejšega partnerja, ki misli, da lahko postavlja pogoje in da mu ni treba pristajati na kompromise.
Slovenija se je iz tega obroča izvila zahvaljujoč se podpori Številnih drugih držav, trenutni šibkosti Italije v evropski areni, iznajdljivosti španskega diplomata Solane, predvsem Pa zmagi Oljke na italijanskih političnih volitvah in
novi politiki Italije do Vzhoda; ta politika je vključevala tudi podporo evropskim integracijskim procesom, začenši prav s Slovenijo.
Druga stran, desnica, Zaenkrat Se vztraja pri svojih stališčih, Čeprav v titnogo milejši obliki, saj na primer v parlamentu ni oilo poskusov obstrukcije, ki jih je marsikdo pričakoval. Človek bi ob tem lahko mislil, da se po eni strani desnica sicer zaveda Pomena vključitve Slovenije v Evropo za razvoj ita-njanskega gospodarstva, Predvsem na severovzho-'lu države, po drugi strani Pa brusi nože za skorajšnje deželne volitve, ko bodo vprašanja ezulskih nepre-•nicnin verjetno zopet na dnevnem redu.
Kakorkoli že, Slovenija Se je z včerajšnjim glaso-vanjem izvila iz zacarane-§a obroča. Njena nadaljna Pogajanja za polnopravno članstvo v EU bodo po-jekala v Bruslju in tudi *oncna pogodba ne bo za-evala samo Slovenije, a,npak verjetno skupino Petih ali šestih držav. Mož-a°sti, da bi Italija lahko edaljni postopek ovirala, sedaj znatno manjše. To Pa tudi pomeni, da nosi se-aj odgovornost za vklju-cvanje v Evropo predv-*n Slovenija sama.
ITALIJA / Z VČERAJŠNJIM SKLEPOM POSLANSKE ZBORNICE
Parlament je ratificiral sporazum o pridruževanju Slovenije v EU
Mednarodni dogovor so podprli poslanci Oljke in Stranke komunistične prenove
V Rimu o ustanavljanju sakoja GM pri konservatoriju v Trstu
RIM - Pravna in administrativna vprašanja, ki bi jih morali rešiti pred odprtjem avtonomne sekcije slovenske glasbene šole pri tržaškem konservatoriju Tartini, so bila v središču včerajšnjega srečanja na sedežu nadzorništva na ministrstvu za šolstvo v Rimu.
Udeležili so se ga predsednik Glasbene matice Drago Stoka, ravnatelj Bogdan Kralj in pristojni funkcionar
Vincenzo Perna, srečanju pa je prisostvoval tudi tržaški senator Oljke Fulvio Camerini.
V skoraj triurnem razgovoru so razpravljali predvsem o konkretnih zadevah, ki jih bo treba urediti, da bi lahko odprli slovensko sekcijo glasbene šole pri Konservatoriju.
Med drugim so se dotaknili vprašanj nastavljanja učnega osebja, vpisovanja gojencev, avtonomije sek-
cije, figure ravnateljstva in tajništva. Sestanek, za katerega je zaprosila Glasbena matica in v katerega je pristojni urad pri ministrstvu za šolstvo takoj privolil, je bil torej operativnega značaja. Ravnatelj Bogdan Kralj ga je pozitivno ocenil in obenem izrazil upanje, da bi lahko do konca leta odprli avtonomno sekcijo Glasbene matice pri konservatoriju v Trstu.
RIM - Z včerajšnjim glasovanjem v poslanski zbornici je rimski parlament dokončno ratificiral sporazum o pridružitvi Slovenije k Evropski uniji. Ratifikacijo v obliki zakonskega osnutka je podprlo 230 poslancev Oljke in Stranke komunistične prenove, proti je glasovalo 71 predstavnikov Nacionalnega zavezništva in Kr-ščansko-demokratskega centra (CCD), medtem ko so se poslanci (vsega skupaj 55) Severne lige in »Forza Itaba« vzdržali.
Podtajnik Piero Fassino je pozdravil sklep poslanske zbornice rekoč, da predstavlja nadaljnji korak za vključevanje Slovenije v Evropo in Nato.
Na 3.strani
KOSOVO / NAVIDEZNO ZATIŠJE
Kosovski Albanci tudi včeraj niso sodelovali na pogajanjih
V Beogradu je na obisku ruski zunanji minister Primakov
PRIŠTINA, BEOGRAD -Na Kosovu vlada navidezno zatišje, Čeprav ne manjka zaskrbljujočih signalov. Iz Tirane je tako prišla vest, da tako imenovani Svet za nacionalno obrambo Kosova napoveduje ustanovitev kosovske armade in začetek osvobodilne vojne. Srbsko prebivalstvo na Kosovu pa se pospešeno oborožuje.
Kosovski Albanci se tudi včeraj niso udeležili pogovorov s predstavniki jugoslovanske vlade, v Beogradu pa se je ruski zunanji minister Primakov o kosovski krizi pogovarjal z najvišjimi jugoslovanskimi in srbskimi oblastmi.
Na 9. strani
Goran Bregovič navdušil tudi videmsko občinstvo
VIDEM - Najprej je osvojil Milan, potem pa še Videm: Goran Bregovič je s svojo etnično, izrazito balkansko obarvano glasbo navdušil občinstvo, ki je v ponedeljek zvečer napolnilo novo videmsko gledališče Giovan-ni da Udine. Brego-viča, ki je najprej zaslovel s skupino Bjelo Dugme, nato pa z glasbenimi kulisami za filme Emira Kusturice, so tokrat spremljali dve vokalni skupini in dva orkestra.
Na 8. strani
Nadio Roccia sta premišljeno umorili prijateljici
FOGGIA - Z veliko zaprepašče-nostjo so v Foggii sprejeti vest o priznanju 19-letnih Anni Marii Botticelti in Marii Filomeni Sica, da sta premišljeno umoriti sovrst-nico Nadio Roccia, umor pa skušali prekriti z uprizoritvijo samomora. Dekleti so obtožili namernega umora. Včeraj so v kraju Castelluccio dei Sauri pokopali Nadio.Vsa tri dekleta profesorji, prijatelji in znanci opisujejo kot zelo nadarjena, prijetna in dobro vzgojena dekleta, ki jih je vezalo prijateljstvo. Nadia in Anna Maria sta biti sošolki, medtem ko je bila Maria Filumena, ki je obiskovala drugo šolo, srčna prijateljica Anne Marie.
Na 11. strani
Šolski odbor o šolski avtonomiji
TRST - Šolski odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o stališču, ki naj ga zavzame o uvajanju šolske reforme na slovenskih šolah v Italiji. To stališče bo nato iznesel slovenskemu ministru za šolstvo Slavku Gabru, da bi ga zagovarjal na srečanju z italijanskim kolegom Berlinguerjem. O srečanju ministrov za šolstvo obeh držav sta se diplomaciji domeniti med februarskim obiskom italijanskega zunanjega ministra Dinija v Sloveniji.
Na 5. strani
Ustavili gradnjo bolnišnice v Tržiču
TR2IC - Gradbišče nove bolnišnice San Polo v Tržiču je od včeraj zaprto. Razlog je težka likvidnostna kriza podjetja Zorattini iz Vidma, ki ima v zakupu dela. Podjetju preti stečaj, kar bi občutno podaljšalo rok za dograditev bolnišnice, govori pa se o posegu Dežel z dodatnim financiranjem.
Na 10. strani
Gorica - Nova Gorica; dogovor o Kornu
GORICA - Zupana Gorice in Nove Gorice sta včeraj podpisala dogovor glede sanacije Koma in urejanja vodnih tokov. Novosti sta dve: odtočni kanal vzdolž meje ne bo več potreben, ker bo Nova Gorica odtok voda uredila drugače. S tem se bodo v Gorici sprostile 3 milijarde lir.
Na 10. strani
Trst: predstavitev nove leve stranke
TRST - Na novinarski konferenci na sedežu pokrajinske DSL se je včeraj uradno predstavila javnosti nova politična stranka Levih demokratov, ki se že vneto pripravlja na junijske deželne
volitve.
Na 4.strani
Manifestacija za zdravje ostarelih
TRST - Danes dopoldne bo pred sedežem deželnega sveta na Oberdankovem trgu v Trstu manifestacija za čimprejšnjo odobritev deželnega zakona za zaščito zdravja ostarelih oseb. Prirejajo jo sindikati upokojencev.
Na 5. strani
OGLEDALO
Košev kletkah ne ooslušamo
Ace Mermolja
Ko pisem o narodnih vprašanjih me včasih zasleduje občutek, da nisem »pravi« Slovenec, oziroma, da se v določenem okolju znajdem z vedno večjo težavo. Tolaži me, da nisem sam in da občuti nelagodje marsikdo. Kar lepo število pišočih ljudi raje molči in dela izven naelektrenega vzdušja. Tudi to je znak zagate. Zanjo vidim vsaj dva razloga. V manjšini, verjetno pa tudi v Sloveniji, se namreč gremo svojevrstno izštevanko, ki deli »prave« od »nepravih« Slovencev. Merilo je v tem, da nekateri ocenjujejo tvoje slovenstvo na osnovi ostrine, ki jo izkazuješ do sosedov, v našem primeru do italijanske večine. Ostrejši si, bolj si zaveden Slovenec. Zdi se, kot da o naši identiteti odločajo le drugi, oziroma, da o njej odloča najprej drža, ki jo izkazuješ do soseda. To je le deloma res. Identiteta je v nas in se hkrati oblikuje v odnosu z drugimi. Temeljna nezaupljivost se mi v za človeka nujnem komunikacijskem procesu ne kaže kot dober pogoj za sproščeno osebnost, ampak je element za zavrt odnos do sebe. Nezaupljivost in sovraštvo pogostokrat izdajata notranjo krhkost. Ob tem se včasih zdi, kot da je vnaprejšnja nezaupljivost porok za »trdno« slovenstvo. Je torej pravo slovenstvo plašno? Naslednji razlog za občutek nelagodja je v dejstvu, da pogostokrat pišemo in govorimo, ne da bi se poslušali. Nekaj poveš in drugi ti položi v usta besede, ki jih nisi nikoli izrekel. V tebi se rodi dvom, Ce si sposoben izraziti razumljivo misel. Ce je nisi, očitno ni s tabo nekaj v redu, ali pa drugi ne zna, oziroma noCe, slišati. Posledica tega je, da se moraš ponavljati. Verjetno bo tudi nadaljevanje Ogledala le ponovitev.
Ker veliko razpravljamo o odprtosti in zaprtosti med večino in manjšino, bom skušal z dodatnim primerom ponazoriti, kako lahko želja po zapiranju vase odgovarja želji dela večine. Skušal bom pokazati, kako lahko volja po razdalji pomiri manjšino, a tudi večino. Zgleden primer tega sem izsledil, potem ko se je med nekaterimi Slovenci v Italiji razvila razprava o tem, Ce želimo imeti slovenske ustanove, ali pa Ce jim namerava levica vsiliti »mešano« identiteto. Odtujevanje lastnih kulturnih ustanov naj bi se izpolnilo, ko bi postale uporabne za Slovence in obenem širši Trst. Kako je strah protisloven, bom skušal ponazoriti z dogodkom iz nase polpretekle zgodovine. Leta 1961 je italijansko ministrstvo za turizem in prireditve poslalo preko tržaškega komisarja dovoljenje za izgradnjo Kulturnega doma v Trstu. V dovoljenju so bili navedeni trije pogoji in sicer: »da imajo gledališke predstave kulturno vsebino, da so za občinstvo brezplačne in da se lahko udeležijo predstav vsi elani slovenske manjšine na tržaškem ozemlju ne glede na njihovo politično usmeritev«. Isti pogoji so bili navedeni ob dovoljenju slovenskemu gledališču, da nastopa v Kulturnem domu in ima v njem svoj sedež.
Takratni prosilci gradbenega dovoljenja in različne komisije, ki so se ukvarjale z vprašanjem kulturnega doma in gledališča, so ocenile pogoje kot protizakonite in do manjšine represivne. Dejanska prepoved izrečena z omejitvijo na predstave z zgolj kulturno vsebino je želela onemogočiti prireditve s političnimi sporočili.. To bi lahko takratne oblasti interpretirale skrajno negativno. Dejstvo je namreč, da so imele tudi Linhartove pesmi in igre v svojem Času politično valenco. Pogoj brezplačnih predstav je bil skregan z vsemi zakoni in bi onemogočil vsakršno tržnost in profesionalnost. Najbolj omejevalen je bil seveda tretji pogoj. Ministrstvo je namreč s pozitivno trditvijo uvedlo negativno. Pogoj, da lahko obiskujejo v tržaškem slovenskem domu predstave tržaški Slovenci, je nesmisel. Ministrstvo je s pozitivno zapovedjo dejansko predpisalo negativno. Minister in komisar namreč nista mogla zapisati, da je v Kulturni dom prepovedan vstop Italijanom, ali goriskim ali Beneškim Slovencem. Ministrstvo pa je z določilom, kdo naj obiskuje dom in predstave, v bistvu povedalo, komu hiša ni namenjena. Skratka, sporočilo ministrstva je v svo-
jem dvoumju vendarle jasno: Kulturni dom je namenjen izključno Slovencem. Slednji ne smejo v njem imeti prireditev politične ali komercialne (v smislu komercializacije kulture) pobude. Predvsem pa ne smejo pobude prestopiti manjšinskega praga. V pogojih je očiten namen, da se getizira Kulturni dom in slovenska kultura. Večina je skušala manjšino »zapreti« z dekretom.
Ko so danes mnogi Slovenci tako nezaupljivi do besede odpiranje, ne izpostavijo morda paradoksalnega vprašanja? Skratka, naj pogoj iz leta 1961 razumemo kot diskriminacijo ali kot svojevrstno »zaščito«, ki je »branila« Kulturni dom pred mešanjem kultur? Paradoks sem umetno izostril. Ne dvomim namreč, da je takrat šlo za diskriminacijo, ki je slonela na tezi o paralelnih svetovih in kulturah. Italijanska večina je Slovencem v Trstu dovolila, da imajo svoj dom in svoje gledališče, izoblikovala pa je pogoj, ki je Slovencem in njihovi kulturi onemogočal, da pronicajo v italijansko okolje ter prestopajo prag večinske trdnjave. Na tem je slonel de-mokrSCanski kompromis, ki je želel onemogočiti vidno prisotnost Slovencev. Spominjam se, da je nastal problem, ko je v Kulturnem domu nastopil Dario Fo, ki je kršil vse pogoje.
Ko bi danes manjšina zagovarjala tezo, da sta Kulturni dom in Slovensko stalno gledališče namenjena le Slovencem in da je napačna misel, da bi lahko nekoč postala tudi del večinske kulturne zavesti (ne v smislu poitalijančevanja, ampak v smislu posredovanja), bi v resnici sami sebi zadali cilj, ki nam ga je hotelo nekoč vsiliti italijansko ministrstvo. Ima torej smisel z lastnim strahom potrjevati strah dela večine, da bi se slovenska kultura širila med italijansko večino? Modro in koristno se mi zdi prelomiti dekrete in okope ter sodelovati z Italijani, ki jih to zanima (ne gre veC le za bele muhe). Ko pa bi večina in manjšina hoteli ostati ločeni, bi bila meja med obema dvojna, kot sta dvojni šprangi ob prehodu med dvema državama. Prepričan sem, da se tak položaj manjšini ne izplača.
Žal si glede teh vprašanj izmenjujemo misli, ki se ne razvijajo v plodno, Čeprav tudi polemično diskusijo. Eden izmed tolikih dokazov nerazumevanja je na primer trditev Jožeta Pirjevca v Glosi z naslovom »Zame je slovenščina jezik ljubezni«(PD, 12. marca 1998). Pisec med drugim pravi: »Prav zaradi tega se mi zdi toliko bolj nerazumljivo, da se v zadnjem Času na levici pojavljajo glasovi, ki trdijo, da moramo razumeti slovenstvo na nov naCin, da ga moramo vključiti v nove razmere, v katerih živimo in se nekako sprijazniti s tem, da postanemo bolj folklorna skupina kot sestavni del slovenskega naroda«.
Pomembno bi bilo vedeti, kje je Pirjevec bral ali slišal tezo levice, da se mora manjšina sprijazniti s folklorizaci-jo. Ker gre za dovolj ostro obtožbo, bi jo lahko pisec dokumentiral in citiral vsaj slovenske avtorje, ki tako mislijo. Brez dokumentiranih mnenj tvegamo dodatno zmedo in nadaljnje kopičenje nasprotij. Osebno sem v pisanju in besedah levih intelektualcev in politikov bral skrb, da ne bi padli na raven folklore; skrb torej in ne sprijaznjenje z negativnim dejstvom.
Folklorizacijo je manjšini v resnici vsiljeval del italijanske večine. Dekret o gradnji Kulturnega doma je le manjši primer tega. Nevarnost folklorizacije se po mojem mnenju priCne, ko skupina okosteni v svoji psihološki kletki. Navadno zapira vrata in okna večina, lahko pa se tudi manjšina izključi iz normalnih kulturnih tokov. S takšnim zapiranjem se levica ni strinjala in se ne strinja. To sem razumel iz pisanja in besed njenih predstavnikov. Pripisovati ljudem, ki razmišljajo o nekaterih očitnih problemih in vozlih, protinarodne namene, bo lahko končno pomenilo mi-žanje pred vprašanji, ki so življenjskega pomena. Ena izmed posledic zaprte elite, oziroma vodilnega razreda je namreč tudi v tem, da se prebivalci premajhnega prostora ne tolerirajo več, se ne poslušajo in so eni naveličani drugih. V takšnem vzdušju klije nestrpnost, z njo pa nesposobnost reševanja problemov.
ODPRTA TRIBUNA
Pocukran gnoj ostaja neužiten
Stojan Spetič
V nujnost sprave sem globoko prepričan, ker je že zdavnaj napočil čas, da se zazremo v skupno bodočnost, ko bo proces evropske integracije presegel meje in združil celo stoletje ločena ljudstva v skupnih naporih, da si v teh večkrat okrvavljenih krajih uredijo dostojno in mirno življenje. A ne za ceno zgodovinske resnice, sicer bi se podvrgli prekletstvu, da bi jo morali stokrat podoživljati.
Ne bom se spuščal v analizo »nove zgodovine«, kakor sta jo v Trstu razlagala predsednik poslanske zbornice, levi demokrat Luciano Violante in predsednik Nacionalnega zavezništva Gian Franco Fini. Tudi zato ne, ker je bila zgodovina očitno le pretveza za eminentno politična dejanja, za vzjemno legitimacijo na novi »ustavodajni osi«. Seveda, moti me slišati banalnosti o »dveh kulturnih genocidih« iz Violan-tejevih ust, medtem ko je Fini govoril o »protiitalijanskem značaju partizanske vojne« na vzhodni meji, ko naj bi »salojski fantje« (s klavci X. MAS) v Julijski krajini stali na okopih italijan-stva.
Ob takem sprenevedanju mi je spomin kar sam uhajal k Violan-
tejevim predhodnikom v predsedstvu poslanske zbornice: k Sandru Pertiniju, Pietru Ingrau in Nilde Jotti, ki jim je od vsega začetka bil jasen zločinski značaj italijanskega fašizma, proti kateremu so se borili z doslednostjo in globoko človečnostjo. Pred očmi je vstajala slika Sandra Per-tinija in njegovega ledenega molka na glavnem tržaškem trgu pred kričečo množico nestrpnežev. In Nilde Jotti, ki je v Lonje-rju obiskala Slovenko, žrtev fašističnih pretepačev...
Obljubil sem, da bom brzdal čustva, zato bi se rad zaustavil pri Finijevih stališčih, kajti Violante jeva so (žal) že znana.
Najbrž je kdo pričakoval, da bo Fini kot »spreobrnjen fašist« v Trstu vsaj deloma omilil nasprotovanje pravicam Slovencev. Priznam, da bi nekaj podobnega zares imelo zgodovinski značaj, a tega filma nismo videli.
Pač pa je Fini poudaril svoje nasprotovanje zaščiti slovenske manjšine in ponovil vsa tradicionalna stališča tržaških fašistov. Rekel je, da smo dovolj zaščiteni, da nas je treba preštevati in da je dvojezičnost mogoče »tolerirati« samo na Krasu, kjer smo v večini. Skratka, velik korak nazaj ce-
lo v primerjavi z osnutkom zaščite naše manjšine, ki jo je pred de-' setimi leti vložila v senatu skupina MSI. »Dvojezičnost« bi namreč Fini trpel samo v Zgoniku, Repentabru in Dolini. Ni kaj, stara navada - železna (črna) srajca!
Sedaj vemo, da bo Nacionalno zavezništvo v poslanski zbornici izvajalo hlibustering proti zakonu o pravicah Slovencev, ki je na dnevnem redu ustavnega odbora zbornice. Ker je časa za odobritev tega, za nas življenjsko pomembnega ukrepa, zelo malo, je vsako poleno v proceduralno kolesje parlamenta lahko usodno nevarno. Mar bi v levi sredini razmislili, ali se ta sporna strategija dialoga z densnico zares splača.
Bral sem »veronsko listino«, ki opredeljuje zadnjo levitev Nacionalnega zavezništva z načeli liberalizma in nacionalizma, še posebej proti »večkulturni ra-zprašenosti« in »večjezičnemu Babilonu« in zaključil, da volk menjuje dlako, ne pa starih navad.
Skratka, popuščanje ne vodi nikamor. Niti poveličevanje sprememb, ki jih ni. Kajti še vedno velja star kmečki pregovor, da gnoj lahko tudi posipaš s sladkorjem, a ostaja neužiten.
PISMA UREDNIŠTVU
Glavno je, da obstaja volja do dialoga
Spoštovano uredništvo!
Zadovoljen sem, da je g. Maver v svojem drugem pismu spremenil mišljenje in da sedaj ne trdi več, da obstaja v okviru slovenske manjšine v Italiji neka skupina, ki bi želela slovenske kulturne ustanove preoblikovati v neke vindišarske izpostave. Se vedno ostaja »nasprotovanje« nečemu, kar ni natančneje opredeljeno, vendar ne mislim, da moramo biti nujno prav vsi o vsem istega mišljenja. Glavno je, da obstaja možnost in tudi volja do dialoga in soočanja o problemih, ki zadevajo bodoči razvoj slovenske manjšine ter vprašanje ohranjanja in uveljavljanja slovenskega jezika in kulture v tem prostoru, brez vnaprejšnjih stigmatizacij. To mora biti, po mojem mnenju, skupni cilj nas vseh in če je ta drobna polemika, ki jo sedaj zaključujem, vsaj minimalno koristila temu namenu, ni bila povsem brez haska.
P.S.: Ker nisem režimski človek, niti ne mislim braniti prejšnjega sistema, ki je bil, zlasti v zadnjem SKGZ-jevskem obdobju, vse prej kot zgleden in primeren sodobni manjšinski strukturi, ne nasprotujem sedanjemu nepopolnemu bipolarnemu modelu zato, ker bi sodil, da je bil prejšnji boljši, ampak zato, ker ocenjujem, da je slovenska manjšina v Italiji dovolj zrela, da bi si končno omislila organizacijski sistem, ki bi bolje ustrezal njenim značilnostim in potrebam ter na eni strani težil k premagovanju notranjih razlik, ki izhajajo iz obdobja hladne vojne, in po drugi strani h kvalitetnemu in enakopravnemu vključevanju v širše družbeno okolje na tem »kontaktnem« italijan-sko-slovenskem prostoru.
Lep pozdrav
Milan Bufon
Pojasnilo v zvezi s pojasnilom Bogomile Kravos
Prav za osebne žalitve gre. Ali naj morda razumem kot pohvalo, če me oriše kot osebo, »ki uslužno upošteva« in »pokorno vstavlja«? V
upravnem svetu je sama vzdržala le nekaj mesecev: premalo, da bi lahko pošteno odmerila mojo vlogo v njem. Zajec njenega odhoda pa tiči v drugem grmu.
So ljudje, ki te potegnejo v blato, potem pa se čudijo in ti zamerijo, če z njimi ne ravnaš v belih rokavicah.
Miroslav Košuta
Odgovor Ricmanjcev Milošu Pahorju
Spoštovano uredništvo!
Oglašamo se v zvezi s pismom g. Miloša Pahorja, ki ste ga objavili dne 13. marca letos. Pred več kot dvema letoma, točneje 22. decembra 1995, smo na provokacije na isto temo g. Pahorja že odgovorili, zato se ne bomo ponavljali. G. Pahor bi moral že vedeti, da sloni celotno delovanje naše Glasbene šole na brezplačnem in požrtvovalnem delu članov. Sola je povsem privatna, zato mislimo, da lahko izbiramo ne samo pedagoge, ampak tudi gojence, učne programe in metode dela. Solo namreč obiskujejo, poleg slovenskih, tudi gojenci, ki izhajajo iz italijanskih družin. Odgovornim Glasbene šole je zelo jasno, kdaj lahko otrok začne študirati ne samo prečno flavto, ampak vsak inštrument, kakšne so alternative pred tem in kakšne so metode dela z otroki različnih starosti; zaradi tega smo v okviru Glasbene šole ustanovili več skupin in uvedli tudi tečaj za predšolske otroke. Z našim delom skušamo približati svetu glasbe vse tiste, ki si to želijo, naj si bodo Slovenci ali Italijani, črni ali beli, različnih veroizpovedi in političnih prepričanj. Vsi kulturni in razgledani ljudje vedo, da je glasba univerzalni jezik in nima s politiko in narodnostjo nobene veze.
Trditev g. Pahorja, da naša glasbena šola ni zaprosila za sodelovanje nobenega slovenskega pedagoga ne drži: pred dvema letoma smo se zglasili pri slovenski diplomirani flavtistki, ki pa žal ni mogla ugoditi našim potrebam. Zato smo za pomoč zaprosili sedanjo profesorico, s katero smo zelo zadovolj-
ni. Vsekakor učni kader zamenjamo le v primeru, da ne ustreza več našim zahtevam ali v primeru, da ni konkretnih rezultatov. Z delom vseh naših pedagogov smo povsem zadovoljni, saj so rezultati vidni (če bi g. Pahor kdaj prišel na kako produkcijo, bi se lahko o tem tudi sam prepričal!).
V zadnjih letih se je v naši Glasbeni šoli zvrstilo veliko število profesorjev: dejstvo, da potekajo lekcije v italijanščini pa ni ovira za nikogar. Naj ne pozabimo, da je od leta 1968 do leta 1991 vodil godbo in bil edini profesor na ricmanjski glasbeni šoli prav Italijan. Zakaj se g. Pahor takrat ni zmenil za našo Glasbeno šolo? Zakaj g. Pahorja ne motijo tudi ostale slovenske skupine, ki se poslužujejo italijanskega kadra?
Danes ima ricmanjska godba slovenskega dirigenta - domačina, kvaliteta skupine počasi raste, kot tudi število gojencev. Kaže, da priznanja, nastopi, prodkucije, televizijski in radijski intervjuji, skratka naša prisotnost v slovenskem kulturnem prostoru marsikoga moti. Zadovoljni smo, da je naša dejavnost v središču pozornosti. To pomeni, da vendar nekaj le delamo.
Očividno, g. Pahorja vse to ne zanima: glavni vzrok njegovega pisanja so le denar in finančne podpore, ki naj bi jih Glasbena šola prejemala. Ponavaljamo g. Pahorju, da naša Glasbena šola ne dobiva nikakršne podpore (niti občasne, kot jo sam Pahor dobiva!): profesorje plačujemo s članarino gojencev. Ravnatelj šole, predsednik in vsi ostali člani našega društva pa delajo brez nobenega plačila (to je verjetno za g. Pahorja nepojmljivo!).
G. Pahor naj nam samo pove, v katerem jeziku potekajo njegove lekcije na tržaškem konservatoriju, oz. zakaj ne poučuje na slovenski poglavitni glasbeni ustanovi (mogoče bo tudi na ta vprašanja lahko strokovno odgovoril le psiholog).
Tovariški pozdrav.
M. Komar - Predsednik Godbe na pihala iz Ricmanj.
M. MarsiC - Ravnatelj Glasbene šole.
MEDNARODNA POLITIKA / Z VČERAJŠNJIM SKLEPOM POSLANSKE ZBORNICE
Rimski parlament dokončno ratificiral asociacijski sporazum Slovenije z EU
Dogovor so podprli poslanci Oljke in SKP, proti pa sta glasovala Nacionalno zavezništvo in CCD
RIM - Z včerajšnjim glasovanjem v poslanski zbornici je rimski parlament dokončno ratificiral sporazum o pridružitvi Slovenije k Evropski uniji. Ratifikacijo v obliki zakonskega osnutka je podprlo 230 poslancev Oljke in Stranke komunistične prenove, proti je glasovalo 71 predstavnikov Nacionalnega zavezništva in KrSCansko-demokrat-skega centra (CCD), medtem ko so se navzoči poslanci (vsega skupaj 55) Severne lige in »Forza Italia« vzdržali. Včeraj so bile na sporedu le glasovalne izjave, medtem ko je bila razprava v ponedeljek zvečer ob navzočnosti podtajnika na zunanjem ministrstvu Piera Fassina.
Za glasovalno izjavo se je prijavil edinole tržaški poslanec Finije-ve stranke Roberto Menia, ki je predsinočnjim žolčno nastopil proti Sloveniji in proti njenemu vključevanju v Evropsko unijo. Postavil je v dvom demokratično naravo sosednje države v prepričanju, da so v Ljubljani še vedno na oblasti ko-
munisti. Menio žulijo predvsem »nerešena vprašanja« istrskih beguncev, zato je še enkrat pozval Rim naj ne sili »v objem« Slovenije, dokler slednja ne bo pokazala prave in resne politične volje za rešitev teh zadev.
Tržaškemu parlamentarcu je repliciral zastopnik Oljke Marco Pez-zoni, ki se je v preteklosti večkrat ukvarjal z italijansko-slovenskimi odnosi. Zavrnil je politična stališča Nacionalnega zavezništva in izhajal iz stališča, da bo mogoCe ezulska vprašanja, kot tudi vprašanja zaščite narodnih manjšin, reševati le v okviru dobrih prijateljskih odnosov med državama. Slovenija - je dejal Pezzoni - je samostojna in demokratična država in kaže zanimanje tudi za reševanje bilateralnih vprašanj v odnosu z Italijo.
Poslanska zbornica je nato z 221 glasovi za in 168 glasovi proti odobrila priporočilo Prodijevi vladi, naj pokaže veC zanimanja za problematiko vračanja zapuščene imo-
vine istrskim optantom. To stališče so podprli poslanci Bossijeve stranke in Kartela svoboščin, medtem ko sta bili Oljka in SKP proti. Prodor tega stališča, ki ima vsekakor zelo omejeno politično veljavo, je treba pripisati številnim odsotnostim v vrstah Prodijeve koalicije.
Nasprotovanje Finijeve stranke vključevanju Slovenije v EU nikakor ni presenečenje, nekoliko pa preseneča negativno zadržanje CCD, ki ga je treba očitno pripisati volilni računici v Furlaniji-Julijski krajini. Desnosredinska strančica, kateri pripada tudi predsednik Pokrajine Trst Renzo Codarin, se očitno boji, da bi izgubila glasove med desničarji in nacionalisti.
Zunanji minister Lamberto Di-ni je med dopoldanskim posegom poudaril, da Slovenija in Romunija po mnenju rimske polnomo-čno izpolnjujeta vse potrebne kriterije za vključitev v vojaško zavezništvo NATO.
Posl. Oljke Marco Pezzoni
V ŠENTJANŽU
ŽABNICE / DEL FARANOV ZA DOSEDANJEGA ŽUPNIKA
Razstava o ksenofobiji in socialni emarginaciji
Ali kdo noče večjezičnosti?
Morda v dvomu premestitev msgr. Matevčiča na Višarje
CELOVEC - V 70-tih letih je plakat s provokativno izpovedjo »Jaz sem Kolarič, ti si Kolarič, zakaj tebi pravijo Cuš?) Avstrijce prvič opozoril na problem tujih delavcev, ki so jih zaposlili kot poceni delovno silo, vendar pri tem pozabili, da so ljudje.
Ta plakat oz. ta izpoved je tudi bila geslo razstave, ki jo je te dni v kulturno-komunikacijskem centru (k & k-center) v Šentjanžu v Rožu na Koroškem odprl univerzitetni asistent Vladimir VVakounig, elan Delovne skupnosti »Iniciative manjšine«, pobudnice te razstave. 28 plakatov prikazuje, kako je nepripravljenost avstrijske družbe za strpnost vplivala na odnos do ljudi iz drugih kulturnih, jezikovnih, verskih in geografskih sredin.
Z razstavo plakatov proti rasizmu je k & k center potrdil svoj sloves izobraževalne ustanove, ki odpira Pogled na raznovrstne družbene pojave.
V okviru otvoritve je Michael Petrovich, poslovodja strešne organizacije štajerskih Slovencev, spregovoril je o identiteti in o konceptih asimilacije Slovencev na Štajerskem. (I.L.)
ČEDAD - Pred dnevi smo pisali o tem, da se msgr. MatevCič poslavlja od Nediških dolin, ker je sporazumno s škofijo sprejel novo pastirsko službo v Zabnicah in na Vi-šarjah, kjer naj bi bil nameščen v nekaj mesecih.
Škofova odločitev je izšla iz ugotovitve in ocene občanov, da je v omenjeni fari Kanalske doline potreben župnik, ki obvlada vse tri jezike, ki so na tistem območju prisotni, saj gre tudi za mednarodno znano romarsko pot, ki je bila od pamtive-ka stičišče slovanske, romanske in germanske
kulture.
Sedaj je prišla vest, da je videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti sprejel delegacijo Zabni-čanov, ki so mu predali peticijo, pod katero je podpisano nekaj stotin občanov. Ti se zavzemajo, da bi v Zabnicah še nadalje ostal dosedanji župnik gospod Sandro Naiaretti. Delegacija, ki jo je spremljal občinski odbornik Treu, je škofu obrazložila smisel pobude, ki temelji na zaupanju, ustvarjenem med župnikom in farani. Pod resolucijo podpisani žabni-ški verniki podčrtujejo
NA POBUDO STALNEGA GLEDALIŠČA FJK IN POKRAJINE VIDEM
V Čedadu lutkovni muzej in šola
K odločitvi je prispeval tudi velik uspeh poletnega festivala lutkovnih predstav
ČEDAD - V Čedadu bodo ustanovili lutkarski fiiuzej in šolo za lutkarje, s tem pa bodo primerno 0vrednotili delo in zapuščino Vittoria Podrecce ha fotografiji dve lutki, Povzeti po njegovih vzor-dh), ki je s svojim znamenitim lutkarskim gledališčem zaslovel po vsem
svetu.
Vesti prihajajo s srečanja med predsednikom deželnega stalnega gleda-nsca Robertom Damiani-Jcrn in predsednikom videmske pokrajine Giovan-nijem Pelizzom. Tako je Ptislo do sklepa, o kate-rem je bil govor že dolgo casa in je končno tudi do-2°rel. Najbrž je k temu °dlocilno prispeval velik dspeh Cedajskega Mittelfe-Sta, ki se iz leta v leto ntrjuje kot ena najvidnej-tn poletnih kulturnih pri-editev v deželi.
Kot je znano, v okviru . ttelfesta že nekaj let pri-cjajo tudi madnarodni lu-^ski festival, z nastopi
številnih skupin iz več držav srednje Evrope. Lutkarske skupine obidejo domala vse občine Nediških dolin, manifestacija pa je na Cedajskem našla plodna tla ravno zaradi tradicije, ki jo predstavlja Podreccovo izročilo.
Prvi korak za realizacijo muzeja lutk je videmska
pokrajinska uprava naredila z dodelitvijo finančnega prispevka čedajski Občini za popravilo javnega poslopja v mestni Četrti Borgo Brossana. Vzporedno s stalnim muzejem pa naj bi nastajala šola za lutkarsko umetnost, namenjena predvsem mladim. Tako muzej kot šola bosta
za Čedad in okolico pomenila precejšnjo kulturno pridobitev, saj je takih centrov v svetu bolj malo. Tako ima snujoči Čedajski lutkarski center skupno s tradicionalnim julijskim festivalom možnost postati obvezna stična točka za ljubitelje lutk po vsej Evropi. (D. U.)
župnikove zasluge na področju oskrbe ostarelih in pozornosti do mladih, delegacija pa je škofu izpostavila tudi duhovnikovo prizadevanje za spoštovanje krajevnega izročila in treh različnih etničnih skupin. Resolucijo naj bi bili podpisali predstavniki italijanskih, nemških in slovenskih vernikov. Iz pisanja dnevnika Messaggero Veneto izhaja, da je nadškof msgr. Battisti pozorno spremljal izvajanja delegacije Žabnicanov in jim razložil, zakaj se je videmska nadškofija odločila za zamenjavo. Po srečanju je nadškof dejal, da se bo spet sestal z duhovnikom Maiarettijem, da bi se našla rešitev, s katero bi bila upoštevana tudi volja faranov. Nadškof je ob tem tudi izrazil zadovoljstvo za izraze spoštovanja, ki jih je doživel župnik od svojih vernikov.
Tej kroniki na rob naj pripišemo, da omenjena peticija Žabnicanov (baje je podpisov kakih 540) vzbuja tudi nekatera vprašanja. Težko je sicer postavljati v dvom zaupanje faranov v svojega župnika, ki je nemara tudi zaslužen in vsega spoštovanja vreden mož. Toda škofova odločitev, da se v žabniško faro namesti tro-jezičen duhovnik (msgr. MatevCič), ki bi uspel polno zadostiti potrebi večjezičnosti Žabnic in Višati j, se nam zdi dosledna in v duhu spoštovanja kulturnih potreb tega prostora. Zato se postavlja vprašanje, ali ni pri akciji zbiranja podpisov tudi kakšno politično ozadje, z željo, da slovenščina le ne bi prišla bo veljave tako, kot bi v Zabnicah in na Viša-rjih moralo biti. Upamo, da je to razmišljanje odveč, dokončen odgovor pa bo dala le škofova odločitev.	(D.U.)
ZOI2006: spor z Dunajem rešen, v Celovcu še vroče
CELOVEC - Konflikt med Avstrijskim olimpijskem komitejem (ČOC) in novo ustanovljeno družbo »Celovec 2006« kot nositeljem kandidature za ZOI 2006 se je konCal s tipično avstrijsko rešitvijo. Generalni sekretar OOC Heinz Jungwirth, ki je konec pretreklega tedna direktorju družbe Karlu Novakou očital neprofesionalnost in Korošcem celo zagrozil s preklicem podpore kandidaturi, je postal član izvršnega komiteja nove družbe...
Na kriznem sestanku med najvišjimi koroškimi politiki na čelu z deželnim glavarjem Zemattom, vodstvom družbe »Celovec 2006« (Novak) ter predsednikom OOC Leo VVallnerjem in Jungvvirthom je bilo dogovorjeno, da bo izvršni komite »spremljal in po potrebi tudi usmerjal« dejavnost nove družbe do odločitve Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) junija leta 1999 o organizatorju ZOI 2006. Komite bo vodil predsednik avstrijske hokejske zveze in član predsedstva OOC Dieter Kalt, poleg Jungvvirtha pa bodo v njem še generalni sekretarji pripravljalnih komitejev za kandidaturo iger treh dežel Vojteh Budinek (Slovenija), Dieter Janz (Koroška) in Piergiorgo Baldassini (Furlanija-Julijska krajina).
Generalni sekretar Jungwirth je na tiskovni konferenci vztrajal pri svoji kritiki, da je predloženi finančni načrt s stroški med 80 in 120 milijonov šilingov znatno previsok, prav tako da nekateri voditelji projektnih skupin za posamezna področja niso najbolj primerni za uspešno pripravo kandidature. Z imenovanjem komiteja pa bo mogoCe predlagati potrebne korekture, je še dodal Jungwirth.
Medtem ko je bil rešen konflikt na relaciji Celovec - Dunaj, se spori na koroški ravni nadaljujejo. Svobodnjaški namestnik koroškega deželnega glavarja Karlheinz Grasser namreč še vedno zahteva odstop predsednika koroškega komiteja za kandidaturo iger treh dežel Michaela Ausservvinklerja. Na tiskovni konferenci je poudaril, da svobodnjaki nimajo več zaupanja v Ausservvinklerja, ker po njihovem mnenju moCno zamuja s pripravami za mednarodno promocijo kandidature. Ausservvinkler je očitke odločno zavrnil, pred napadi svobodnjakov pa ga je branil tudi deželni glavar Zematto. Menil je, da gre za politično igro, ki lahko škoduje kandidaturi treh dežel. Ivan Lukan
NOVICE
Vino: lani zelo visoka kakovost
VIDEM - Lanskoletna vina so bila izredno kakovostna. To potrjuje tudi prvi letošnji enološki natečaj, ki so ga priredih v Bertiolu.
K tekmovanju, na katerem so ocenjevalno komisijo sestavljali izvedenci italijanske zveze enologov in enotehnikov, se je prijavilo 43 proizvajalcev s 159 vzorci vina s kontroliranim poreklom (šlo je za znamke DOC Friuli Grave, Friuli Latisana, Friuh Aquileia, Friuli Isonzo in Friuh Annia). Vzorci, ki so jih izvedenci ocenili z metodo mednarodnega združenja enologov, so bili povsem anonimni.
Od skupnih 159 predstavljenih vzorcev, jih je 153 preseglo pristopni prag, kar ustreza oceni »dobro«, 34 odstotkov vzorcev pa je doseglo in tudi preseglo oceno 80 stotink, kar ustreza oceni prav dobro-odh-čno.
Proizvajalci so predstaviti 73 vzorcev rdečih vin in 86 vzorcev belih vin.
SKP o zdravstvu
TRST - Deželna svetovalca SKP Roberto Antonaz in Fausta Monfalcon sta v svetovalskem vprašanju deželni vladi zahtevala, naj kot jamstvo za upravno koreknost in zaščito interesov vseh prizadetih, preveri ustreznost januarskega odloka o zdravstvu. Odlok navaja lestvice, na osnovi katerih naj bi zapolniti vrzeli na območjih, kjer je premalo spložnih zdravnikov.
Gambassini (LpT) za nove casinoje
TRST - Svetovalec LpT Gianfranco Gambassini je zahteval, naj se deželni odbor zavzame, da bi rimska vlada čimprej dovolila odprtje dveh casinojev v Furlaniji-Julijski krajini. Njegov cilj je zajeziti odtok denarja v slovenske igralnice, ki privabljajo vse več italijanskih gostov.
POLITIKA / PREDSTAVITEV NOVE STRANKE
Novi Levi demokrati pod krošnjo Hrasta
Kritike na račun volilnega zavezništva llly-Strassoldo
Predstavniki Levih demokratov na včerajšnji predstavitvi nove stranke (foto KROMA)
Levi demokrati poganjajo korenine tudi na Tržaškem, čeprav za sedaj v glavnem le pod krošnjo Hrasta. To je jasno prišlo do izraza tudi na včerajšnji predstavitvi nove stranke, na kateri je imel glavno besedo pokrajinski tajnik DSL Stelio Spada-ro, na njej pa so sodelovali še bivša občinska odbornica iz vrst PSI Ariella Pittoni (socialistično in reformistično gibanje), nekdanji predsednik Pokrajine Lucio Ghersi (laburisti) in Stefano Del Colle (krščanski socialci).
Kot je podčrtal predstavnik DSL, se nova politična sila predstavlja kot levo krilo koalicije Oljke, »ki je za LD strateška in daljnosežna izbira«. Stranka se ima za sestavni del evropske socialdemokratske tradicije, v naših krajih pa se prepoznava v zgodovini delavskega in naprednega gibanja ter v svetlih osebnostih, kot so bili Luigi Frausin, Giuliano Prato-longo, Livio Pesante in C ari o Schifrer. Posebno slednjega lahko smatramo danes za moralnega zmagovalca v boju za odpr-tejši in strpnejši Trst, je dejal tajnik DSL, ki bo verjetno tudi na čelu nove stranke.
Spadaro je pozitivno ocenil torkovo soočenje med Lucianom Violan-tejem in Gianfrancom Fi-nijem, ki je med drugim dokazalo, da je Italija danes tista, ki potrebuje Trst. Levici in delavskemu gibanju je priznal zaslugo, da v slovenski manjšini niso prodrla nacionalistična stališča, »ki bi bila upravičena, sodeč po neizpolnjenih obljubah
italijanske države do manjšine«. Med prvenstvene naloge nove stranke sodi zato skrb za uveljavitev politike in kulture sožitja.
Prvi preizkusni kamen LD bodo bližnje deželne volitve, na katerih se bo nova stranka, kot znano,
predstavila s svojim simbolom, njen cilj pa je uveljavitev Oljke. S tem v zvezi bo v kratkem stekel postopek za oblikovanje programa in zlasti kandidatnih list, pri čemer bodo imeli glavno besedo posamezni pokrajinski odbori.
Glede bodočih deželnih koalicij je Spadaro podčrtal, da se Levi demokrati zavzemajo za bi-polarizem in torej za nujno spremembo deželne volilne zakonodaje. Rekel je, da še ne pozna programa in ciljev volilne liste, ki jo snujeta Riccardo Illy in Marzio Strassoldo, izrazil pa je bojazen, da smo pri tej navezi priča tipično sredinski politični potezi, skoraj neke vrste oživitvi petstrankarske koalicije, ki bi bila za FJK popolnoma nesprejemljiva. Polemična do Illyja pa je bila Pittonijeva, ki je opozorila župana, da je bil dvakrat izvoljen z večinskim volilnim sistemom, njegova koalicija "s furlanskimi avtonomisti pa bo po njenem mnenju še dodatno zbegala tržaške in videmske volilce.
Nova stranka tudi na Deželi
Svetovalska skupine Hrasta v deželnem svetu se je včeraj uradno preimenovala v skupino Levih demokratov. To je naredila na osnovi ustanovne skupščine nove stranke na deželni ravni, ki je bila v začetku tega meseca v Cervignanu. Svetovalska skupina je ob imenu tudi prevzela simbol nove stranke s hrastom (simbolom DSL) in z rdečo vrtnico, ki je simbol evropske socialistične stranke.
V novo svetovalsko skupino in torej tudi v novo stranko je pristopilo vseh šest deželnih svetovalcev DSL in sicer Renzo Travanut, Miloš Budin, Sergio Cadorini, Michele Degrassi, Lodovico So-nego in Giorgio Mattassi. Za načelnika skupine je bil potrjen Travanut, njegov namestnik pa ostaja Cadorini.
ŠE O RAZPRAVI VIOLANTE-F1NI /
Soočenje v Verdiju izpostavilo politiko Kaj pa zgodovina?
Piccolo je soočenje med Lucianom Violan-tejem in Gianfrancom Finijem predstavil v skoraj triunfalističnih tonih, ki so resnici na ljubo pretirani. Vsakdo pač ocenjuje dogodek, kot se mu zdi in morda tudi splača; tržaški dnevnik je izbral čisto politično tolmačenje soočenja, kar velja za prvi komentar Paola Rumiza, kot za oceno Giampaola Valdevita, ki je sicer zgodovinar in predsednik Deželnega inštituta za odporništvo. Politični pomen dogodka je gotovo zasenčil vse ostalo, od Piccola pa bi si pričakovali nekoliko natančnejšo oceno tega, kaj sta o zgodovini povedala oz. zamolčala ugledna diskutanta.
Nedeljsko čisto politično oceno dogodka je Piccolo včeraj »popravil« z drugim komentarjem, v katerem Ru-miz očita Violanteju, zlasti pa Finiju, vrsto polresnic, zamolčanj in zgodovinskih potvorb. O predsedniku zbornice med drugim pravi, da se je izognil oceni o tem, kako si je fašizem zamišljal domoljubna oziroma patriotska čustva, vodji Nacionalnega zavezništva pa očita, da je popolnoma prezrl vse negativne značilnosti in odgovornosti Mussolinijevega režima, ki so zgodovinske. Z majhno zamudo je tudi tržaški dnevnik izpostavil predvsem Pinij ev molk o fašizmu, kar ni naredil v ne-
deljo. Za vpliv, ki ga ima Piccolo v naši stvarnosti, ta detalj ni postranskega pomena.
To še dodatno potrjuje našo prvo oceno, da je bil Violante, kljub previdnosti, v katero ga je prisilila visoka institucionalna funkcija, objektivnejši, prodornejši in po svoje po-gumnejši od sogovornika. Fini, ki navadno govori na pamet, v Verdiju pa je bral, se je obnašal izključno kot politik ali bolje rečeno kot strankarski veljak, ki se noče pretirano ali se sploh noče zameriti svojim volilcem.
Fini ne potrebuje nobenega političnega legitimiranja, kot ga svojčas ni potreboval njegov predhodnik Giorgio Almirante. Njegovi glasovi so bili le navidez »v hladilniku«, saj je KD ves povojni čas (glej podporo zloglasni Tambronijevi vladi in še bi lahko naštevali) izkoriščala MSI vsakič, ko se ji je to splačalo in ko je bilo treba zajeziti »komunistično nevarnost«. Na-
cionalno zavezništvo je bilo sestavni del Berlusconijeve vladne koalicije, v Trstu pa itak skrajna desnica res ne potrebuje političnega legitimiranja. Jasno je, da se hoče Fini predstaviti Italiji in tujini, ne pa Trstu, kot voditelj zmerne in verodostojne desnice. Berlusconijeva zvezda je v zatonu in sedaj je očitno napočil njegov čas, čeprav se bo moral za dosego tega cilja še zelo potruditi in nikjer ni'zapisano, da ga bo tudi dosegel. A to je njegova stvar.
Tržaška politika je od leta 1945 dalje stalno izkoriščala zgodovino v politične ali točneje volilne namene. Violante in sramežljivo tudi Fini sta izrazila upanje, da bo tega sedaj vendarle konec in če se bo to res zgodilo (upamo, da se bo) bo potem lahko res govorili o političnem zasuku, ki bo zelo pozitivno vplival na tukajšnjo stvarnost. Na potezi je sedaj izključno Nacionalno zavezništvo, ki vsaj v Trstu močno zaostaja za predsednikovimi deklarativnimi besedami.
Če bi hotel Fini biti dosleden in pogumen bi svetoval Robertu Menii, naj vsaj opusti iredentistični in nacionalistični žargon, s katerim je včeraj in predvčerajšnjim v parlamentu žolčno nasprotoval pridružitvi Slovenije v EU. Da o odnosu do slovenske manjšine sploh ne govorimo.
NOVICE
BAZOVICA / UREDILE SO GA PRIDNE ROKE DOMAČINOV
Podjetje za bencin po znižani ceni odslej na Borznem trgu
Urade podjetja za bencin po znižani ceni so prese-lili iz Ul. Valdirivo 2/b v pritlične prostore sedeža Trgovinske zbornice na Borznem trgu. V novih prostorih bo podjetje začelo obratovati jutri, in sicer po istem urniku, ki je veljal že doslej. Uradi bodo torej odprti od ponedeljka do petka od 8.30 do
12.30	in od 14.30 do 15.30.
Danes sedmo srečanje krožka »Miani« o Trstu
V hoteluSavoia Excelsior bo danes popoldne ob
17.30	že sedmo srečanje iz niza, ki ga je krožek »Er-cole Miani« namenil tržaški zgodovini. Tokrat bo sicer govor o bodočnosti, saj je organizator srečanje naslovil »Trst in naša bodočnost«. Na njem bodo govorih Tito Favaretto, direktor inštituta Isdee in podpredsednik Sklada CrTrieste, Federico Pacori-ni, predsednik tržaških industrijcev in podpredsednik združenja »Trieste Futura«, Michele Lacala-mita, predsednik Pristaniške oblasti, Roberto Vergi-nella, predsednik CrTrieste, razpravo bo vodil predsednik krožka Maurizio Fogar.
»20 norih let«
Jutri bodo na tržaškem županstvu predstavili niz pobud ob 20-letnici ukinitve umobolnic. Pobude prireja sindikat CGIL za javni sektor v sodelovanju z vsedržavno konzulto za mentalno zdravje, združenji Psichiatria democratica, Arci in svojcev bolnikov in občinskimi upravami Trsta, Bologne, Firenc, Neaplja in Rima. Na jutrišnji konferenci bodo predstavili obračun psihiatrične nege po ukinitvi bolnišnic, po konferenci pa bo na dolgo pot krenil Marco Cavallo, trimetre visok konj, ki so ga leta ’73 izdelah bivši pacienti tržaške umobolnice.
V Štefanovem kolu spet voda
Stefanov kal v Bazovici se je pred nekaj dnevi s svojim vodenim očesom spet zazrl v nebesno sinjino. Pridne roke domačinov so izrule travo in osat, ki so tako prekrili njegovo zrklo, da je za nekaj let popolnoma oslepel.
Vaščane je zapuščeni kal na ju-sarskem zemljišču ob cesti, ki pelje proti mejnemu prehodu pri Lipici, kar bodel v oči. Pred več kot desetletjem ga je dala takratna občinska uprava preurediti, pri urejevanju pa je prišlo očitno do napake. Z dna so odstranili ilovico, ki zadržuje vodo, in jo zamenjali z drugo, očitno manj kvalitetno. Ob kalu se je nato zasejala visoka močvirska trava, ki je s svojimi koreninami predrla dno, da je začela voda odtekati. V nekaj letih je tako trava popolnoma prekrila popolnoma osušeni kal.
A to še ni bilo vse. Meščani so ob praznikih ali ob sončnih poletnih dneh kar na lepem spremenili travnato jusarsko zemljišče v parkirišče in tako uničili zelenje.
Bazovcem tako razpadanje krajevnega naravnega bogastva ni bilo po godu. Pred kratkim so se zbrali na vaškem sestanku in se
odločili, da bodo Stefanov kal počistili in tudi primerno uredili zemljišče ob njem. Najprej so odstranili travo, zatem je posegel kopalnih (na sliki Davorina Križ-mančiča ga upravlja Damjan Križ-mančič, medtem ko je njegov oče Alojz s traktorjem odvažal odvečni material). Po nekaj dneh dela je v kalu spet zapljuskala voda. A dela niso še končana. Vaščani so se odločili, da bodo jusarsko zemljišče okrog kala zagradili, da
bi preprečili dostop avtomobilov.
V Bazovici je bilo nekoč kar 13 kalov. V vasi je bilo mnogo živine; kali so bili torej res potrebni in pomembni, se je spomnil Alojz Križmančič. V vasi pa so imeli tudi ledenico, da so poleti prodajali led. Po ureditvi Stefanovega kala bi lahko usposobili še druga dva, poleg njiju pa tudi štirno pod hribom, da bi Bazovici vrnili nekaj njenih zgodovinskih naravnih znamenitosti.
Tržaška Syac prodira tudi na ameriško tržišče
Syac je sorazmerno
mlado tržaško podjetje, ki se ukvarja z najsodobnejšo elektronsko tehnologijo in ga vodijo sairn mladi strokovnjaki, se je pa že uveljavilo doma n1 po svetu. Razvijajo avtomatizirane sisteme za in
dustrijsko proizvodnjo, za znanstveno raziskav0 in tudi za varnostne sisteme, in prav te dni so
podpisali sporazum 2
ameriškim podjetjem, Fi dobavlja varnostne siste me v Zda, Kanadi in Južni Ameriki.
Predvidevajo, da bo do letos podvojili Pr° met, ki je lani znašal ž, 8 milijard lir. Izvažati bodo sistem, po kate rem televizijski p° snetki zasedajo nepn merno manj prostora n magnetnih zapisih, ka omogoča večji nadzor
zaprtih televizijskih si stemih, iz posnetkov pa je mogoče avtomaticn
zaznati, če je tre a sprožiti alarm.
SOLSTVO / ŠOLSKI ODBOR
MANIFESTACIJA / DANES PRED DEŽELNIM SVETOM
Priprava stališča o uvedbi šolske refoime
Sfalšče bo posredoval slovenskemu ministru za šolstvo Gabru
»Zakon o zdravju ostarelih takoj!«
Manifestacijo na Oberdankovem trgu prirejajo sindikati upokojencev
BodoCi ustroj slovenskega šolstva v Italiji je bila osrednja točka ponedeljkove seje šolskega odbora. Organ, ki združuje predstavnike šolnikov, političnih in družbenih sil, se je sestal, da bi izdelal stališče o uvajanju šolske reforme, ki ga bo posredoval slovenskemu ministru za šolstvo Slavku Gabru. Med februarskim obiskom italijanskega zunanjega ministra Lam-berta Dinija v Sloveniji je bilo namreč domenjeno, da se bosta ministra za šolstvo obeh držav na skupnem srečanju dogovorila o temeljnih vprašanjih, ki zadevajo slovensko šolstvo v Italiji in italijansko šolstvo v Sloveniji. Na nedavnem sestanku na slovenskem generalnem konzulatu v Trstu je bilo izneseno mnenje, da bi morali slovenskega ministra za šolstvo seznaniti z zahtevami zamejskih šol, da bi jih lahko nato posredoval in jih zagovarjal na srečanju z italijanskim kolegom Luigijem Berlinguerjem.
Na ponedeljkovi seji šolskega odbora je najprej predstavnica slovenske šole v vsedržavnem šolskem svetu Silvana Hvaličeva predoCila novosti šolske avtonomije, ki bodo privedle do pravcatega preokreta pri delovanju šol. Slednje ne bodo veC izvajalke določenih del, določenih z vrha postavljenih programov, paC pa bodo programe in načrte same ustvarjale.
Razprava je potekala predvsem ob vprašanju, kakšno stališče naj šolski odbor posreduje slovenskemu ministru za šolstvo (izneseno pa je bilo tudi mnenje, da bi
morali poseči tudi pri italijanskem ministru). Kolegij ravnateljev tržaških šol je pripravil nekaj prioritetnih točk. Predvsem je treba slovenskim šolam zagotoviti ustrezni učni kader, ustrezna finančna sredstva, in to neodvisno od števila uCencev, kar je doslej močno pogojevalo slovenske Sole, obenem pa je treba zagotoviti ustrezne prostore. Zajamčiti bi morali torej obstoj šol na teritoriju, na katerem živi manjšina, zagotoviti pa je treba tudi raznolikost šolske ponudbe (kar velja predvsem za višje srednje šole). Zadnja uredba o razsežnosti šolskih struktur je za slovenske šole pozitivna. Treba bi bilo torej slovenskemu ministru za šolstvo priporočiti, da bi Slovenija sledila uvajanju novosti do konca. V primeru bistvenih sprememb določil Londonske spomenice, bi morala Slovenija dati svoje soglasje. Iznesena je bila tudi zahteva po prisotnosti predstavnikov slovenskih šol na pokrajinski programski konferenci in ustanovitev deželnega urada ali podobnega organa za slovenske šole. Na seji je bila glede šolstva v Beneški Sloveniji izražena zahteva o ustanovitvi dvojezičnih oddelkov na italijanskih srednjih šolah (v Spe-tru), da bi imeli tako uCenci dvojezičnega središča možnost nadaljnjega izobraževanja v slovenščini.
Prisotni so sklenili, da bodo s temi in še drugimi priporočili posodobili spomenico, ki so jo lani predstavili italijanskemu ministrstvu za šolstvo, dokončno besedilo pa bodo izdelali na prihodnjih sejah.
Prodi predlagal Mercedesu, naj se poslužuje tržaške luke
Predvčerajšnjim so Podpisali sporazum, na podlagi katerega je nizozemski terminalisti za kontejnerski promet ECT vzel v zakup najpomembnejši del tržaškega pristanišča - sedmi pomol, in že vCeraj je kronika zabeležila dva pomembna dogodka, ki sta Povezana z razvojem hžaškega pristanišča.
Predsednik Mercedes Benza za Italijo Jochemn Prange je predstavil Predsedniku vlade Romanu Prodiju vozilo olasse a (znano, ker se je na poskusni vožnji prevrnilo), in Prodi se je Zavzel, da bi Mercedes sPet izvažal svoje avto-jnobile na Srednji in Daljni Vzhod, za kar se Poteguje Genova, skozi tržaško pristanišče, ki je Pred nekaj desetletij iz-Snbilo ta promet menda faradi preštevilnih kraj. Predsednik vlade je na-§tasil, da so v Trstu ko-^aj podpisali dogovor z u8lednim nizozemskim Partnerjem.
Druga vest pa sicer ni Vezana na dogovor, sov-Pada pa s procesom ra-Cl°nalizacije pristaniškega delovanja oz. s krce-Nem števila uslužben-Cev. V ponedeljek je namreč tudi zapadel rok Za Predstavitev prošenj Za predčasno upokojitev službencev pristaniških stanov. Možnost nudi adni dekret, ki ga je Podlagal minister za Ptevoze Burlando, na Podlagi katerega bodo JPnkojili 95 uslužbencev 2aske Pristaniške obla-dpč Na Podlagi istega * "f6ta bodo upokojili di 2io uslužbencev Gr aniskih ustanov v m 83^’ 112 v Benetkah
racid V Neaplju v okviru
UNIVERZA / ERDISU
Zasedanja namesto študija
Kritike študentov levičarske liste na račun vodstva ustanove
Erdisu je deželna ustanova, katere prva skrb bi morala biti pravica do študija. Po ocenah dveh predstavnikov študentov, ki sta bila izvoljena na levičarski listi, pa kaže, da vodstvo ustanove bolj kot zagotavljanje primernih pogojev za študij zanima prirejanje raznoraznih zasedanj in posvetov.
Tako izhaja iz tiskovnega sporočila, ki sta ga podpisala Stefano Beltrame in Stefane Bravin, predstavnika študentov levičarske liste v upravnem svetu ustanove. Obregnila sta se ob zadnjo sejo upravnega sveta, na kateri je tekla razprava o proračunu za leto 1998 in o »kongresni dejavnosti« ustanove. Upravni svet je odobril proračun s kar štirimesečno zamudo, pri Čemer je prišlo v samem organu do pravcatega razkola. Študenta očitata predsedniku, da ni posredoval elanom upravnega sveta potrebnih informacij, da
bi lahko ocenih učinkovitost upravljanja.
Drugo krizno točko je predstavljala »kongresna dejavnost« ustanove. Sam rektor tržaške univerze Delcaro je ob odprtju akademskega leta pozval ustanovo, naj posveti največ pozornosti svojim primarnim zadolžitvam (štipendijam za študente, študentskim domovom, menzi). Na decembrski seji se je upravni svet izrekel proti organiziranju podobnih prireditev, pičel teden kasneje pa je podpredsednik, kljub opozorilnemu pismu, v katerem je ravnatelj Vaccher opozoril predsednika naj spoštuje sklep upravnega sveta, podpisal dokument o sodelovanju ustanove pri organizaciji dvodnevnega zasedanja (seveda z zakusko). Študenta levičarske liste nadalje opozarjata na možnost, da bi menzo ob sobotah zaprli, kar je že namignil predsednik ustanove.
Danes dopoldne se bodo upokojenci iz vse Fur-lanije-Julijske krajine zbra-li pred sedežem deželnega sveta na Oberdankovem trgu v Trstu, da bi zahtevali Čimprejšnjo odobritev deželnega zakona za zaščito zdravja ostarelih oseb. Manifestacijo prirejajo deželni sindikati upokojencev CGIL, CISL in UIL v sodelovanju s koordinacijo upokojenih neodvisnih delavcev (CARLA). Sindikalni shod pred sedežem deželne skupščine se bo pričel ob 9.30, udeležilo pa se ga bo predvidoma več kot tisoC upokojencev s Tržaškega, Goriškega, Videmskega in Pordenonskega. Sindikati so namreč organizirah avtobusne prevoze iz vseh večjih mest v deželi. Njihovo delegacijo bo med manifestacijo verjetno sprejela konferenca načelnikov svetovalskih skupin s predsednikom deželnega sveta Robertom Antonio-nejem na Čelu.
Kot reCeno, bodo mani-festantje zahtevali takojšnjo odobritev deželnega zakona za zaščito zdravja ostarelih oseb. Gre za zadevo, ki se v deželnem svetu vleče skoraj tri leta. V obravnavi sta dolgo Časa bila dva zakonska osnutka. Enega je predstavil deželni odbor, drugega pa Severna liga. V zadnjih mesecih so v pristojni komisiji deželnega sveta sprejeli poenoteno zakonsko besedilo in sindikati upokojencev zdaj zahtevajo, naj to besedilo do-koCno odobri deželni svet pred svojim razpustom ob junijskih volitvah. Časa na razpolago je malo, saj se bo deželni svet predvidoma sestajal do konca
■terna.
PRI DEVINU / ZARADI TRČENJA AVTOCESTA ZAPRTA
Karambol na avtocesti
Malo po 11. uri se je na avtocestnem odseku med Devinom in vhodno postajo pri MošCenicah pripetila hujša prometna nesreča, ki pa je na sreCo terjala enega samega hudo ranjenega. Trčili so trije avtomobili, ki so peljali v smeri vhodni postaji, enega od voznikov je vklestilo v razbitine, da so morali prihiteti gasilci z Opčin, pa tudi helikopter službe 118: da bi lahko pristal, so nekaj Časa zaprli avtocesto tudi v drugo smer, tako da je promet na avtocesti zastal poldrugo uro.
Do nesreče je prišlo, ko je kmalu po devinski bencinski postaji avtomobil vrste ritmo trčil v tempro, ki je bil parkan na dostavnem pasu, takoj zatem pa se je v razbitine zaril še tretji avtomobil vrste megane s koprsko registracijo. V parkiranem vozilu je bil 42-letni Sauro Mezza-notte s Stare mitnice 9, drugo vozilo pa je upravljal 70-letni Giovanni Pozzobon iz UL Ronco 12, medtem ko je koprsko megane upravljala Mojca Bizjak. Ta ni utrpela nobene poškodbe, Mezzanotteja so odpeljali v katinarsko bolnišnico z rešil-cem službe 118 - od udarcev bo okreval v 20 dneh - starejšega voznika pa so prepeljali s helikopterjem: njegovo stanje na sreCo ni zelo za-
skrbljujoče, utrpel je udarce v glavo in poškodbo medenične kosti, da se bo moral zdraviti 40 dni.
Umrl -Hi-letni narkoman
Zdravstveno osebje centra Sert, ki se ukvarja z narkomanijami, je že nekaj Časa sledilo primeru 36-letne-ga Gianfranca Buslette. Ker ga več dni ni bilo na spregled, je zdravnik šel pogledat, kaj se dogaja, in so tako v stanovanju v Ul. Baiamonti 12 odkrili, da je Busletta umrl. Policisti niso našli znakov nasilja, tako da izključujejo umor. Sodni zdravnik bo moral ugotoviti, Ce je Busletta umrl iz naravnih razlogov ah pa zaradi prevelikega odmerka mamila.
S ključi vdrl v stanovanje
Zakonca sta v nedeljo šla na kosilo v restavracijo v bližini Repna in pozabila v avtomobilu ključe stanovanja. Po kosilu sta opazila, da so neznanci vdrli v avtomobil in odnesli ključe.
Se hujše presenečenje pa ju je Čakalo doma v Vicolu delle Rose: tat je namreč na podlagi dokumentov vozila ugotovil, kje stanuje neprevidni voznik in nemudoma vdrl v stanovanje, kjer je izginil nakit v vrednosti približno deset milijonov lir.
Policija opozarja, da so v zadnjih Časih na Krasu okradli veC parkiranih avtomobilov.
Prijeli 11 turških Kurdov
Policisti devinskega in openskega komisarjata so vCeraj zjutraj zasledili pri proseškem letališču skupino sumljivih oseb. Ugotovili so, da gre za enajst turških državljanov verjetno kurdske narodnosti, ki so nelegalno prestopili mejo. Nelegalni priseljenci so sami moški in so stari od 19 do 37 let. V Italijo so se pretihotapili iz Slovenije, kjer so jih pripeljali do meje na tovornjaku. Kaže, da je nadaljnjim osmim turškim Kurdom uspelo pravočasno pobegniti, tako da jih policisti niso zasledili.
Na meji aretirali tujca
Na mejnem prehodu Fernetiči je obmejna policija zasačila in aretirala dva tujca. Gre za 34-letnega belgijskega državljana Nicholasa Michela Isa Dervisaja, ki je obtožen pred bruseljskim sodiščem zaradi poskusa izsiljevanja in groženj, ter za 46-letnega hrvaškega državljana G.B., na račun katerega so nemški sodniki izdali mednarodno tiralico, ker ne plačuje preživnine svoji nekdanji družini.
aprila, se pravi še dober mesec dni.
Toda kaj naj bi konkretno predvideval zahtevani deželni zakon? DoloCal naj bi vrsto ukrepov za zaščito zdravja in sploh kakovosti življenja ostarelih. Ostarelim bi moral omogočiti tako imenovano »integrirano oskrbo« na domu, tako da bi se le v skrajnih primerih zatekah v bolnišnico. Sploh bi moral zakon pomagati k zvišanju kakovosti življenja ostarelih z ustreznimi ukrepi na najrazličnejših področjih, od ožje zdravniškega do širše socialnega. Zakon bi moral med drugim predvidevati ustanovitev deželnega observatorija za pospeševanje in zaščito zdravja ostarelih oseb.
»Ce bo deželni svet pred svojim razpustom res
odobril ta zakonski ukrep, kot trdno upamo in želimo, potem bo Furlanija-Ju-lijska krajina druga dežela v Italiji, ki bo razpolagala z zakonom o tej problematiki,« nam je dejal tržaški pokrajinski tajnik sindikata upokojencev CGIL Lu-ciano Del Rosso. »Doslej je namreč tašken zakon odobril le deželni svet Emi-lije-Romagne. Seveda to ne pomeni, da hoCemo mi biti po vsej sili med prvimi zaradi prestiža ali zaradi lepšega. Pomisliti namreč moramo, da je prebivalstvo naše dežele med najstarejšimi v državi. V Furlaniji-Julijski krajini živi namreč kakih 250 tisoC ljudi starih veC kot 65 let, kar je veC kot 20 odstotkov vsega deželnega prebivalstva,« je pristavil Del Rosso.
NOVICE
Bonifikacija izvira Timave
Vest o potopljenem orožju ob izviru Timave je sprožila pravi val administrativnih ukrepov: župan je tako moral izdati odlok o prepovedi potapljanja v vode ob izviru, kjer so med drugim redno vadili jamarski potapljači in reševalne ekipe civilne zaščite. Nakar je tržaški prefekt De Feis mobiliziral pristojne vojaške oblasti, ki so dolžne izvesti bonifikacijo območja. Vse to je bilo predmet včerajšnje javne skupščine, ki jo je devinsko-nabrežinski župan Marino Vocci sklical z namenom, da prebivalstvo seznani s postopkom bonifikacije. Da vsa zadeva ni pretirano prestrašila domačinov, je bilo jasno že ob prvem pogledu na začasno občinsko sejno sobo v Ribiškem naselju, kjer se je zbrala le pešCica radovednežev. Vsekakor je župan pojasnil, da bo celotno območje izivirov Timave prepovedano od danes do petka, nato od 24. do 26. marca ter v najslabšem primeru še med 31. marcem in 1. aprilom, ko bo poseben vojaški oddelek posrbel za odvažanje skoraj razpadle municije, ki jo bodo naposled razstehh v javah pri Felcah. Sicer so vojaški in policijski predstavniki zagotovih, da ne obstaja nobena nevarnost za okoliške prebivalce.	(GB)
Jutri v Saležu večer o nemirih v Chiapasu
V naših krajih so ljudje pogosto zelo malo informirani o tem, kar se dogaja v oddaljenih in »zaostalih« državah Latinske Amerike. Tudi naši mediji le redkokdaj sledijo njihovim problematikam in poročajo o tamkajšnjih situacijah. Tak primer je nedvomno tudi stanje v Chiapasu, kjer vlada že nekaj let izvaja kruto represijo nad domorodnimi hidiosi. Tako so mladi komunističnega krožka Guba 59 odločili, da priredijo veCer z naslovom Nemiri v Chiapasu v sodelovanju s KD RdeCa zvezda, ki jim je dalo na razpolago svoje prostore, ter z organizacijami Ya Basta, Radio Balkan in Razzismo Stop. Ob predvajanju posnetkov in diapozitivov bodo spregovorili mladi predstavniki zgoraj omenjenih organizacij: Gabriel Franco, Andrea Olivie-ri ter Alessandro Metz, ki so se udeležili solidarnostnih taborov v Mehiki ter so kot dani mednarodne de-legadje za zašdto dovekovih pravic preučevali stanje v tej nesrečni deželi. Na srečanju bodo občinstvu razložili tamkajšnji način življenja, politično sitnarijo ter svoje občutke ob tej prav gotovo bogati izkušnji. Prireditev bo jutri v društvenih prostorih v Saležu z začetkom ob 20.30.	(BiS)
Umetnostni zavod Nordio bo gostil angleške študente
Nocoj bo prispel v Trst razred dijakov Bamsley Collegea, to je umetnostne srednje šole iz Vorkshi-rea na Angleškem, ki bo za dva tedna v gosteh pri tržaškem umetnostnem zavodu Nordio. Gre za prvo fazo izmenjav razredov, za katero sta se vodstvi obeh šol dogovorili oktobra lani. Druga faza bo stekla od 22. aprila do 5. maja, ko bo razred Nordia v gosteh na Angleškem. Program dvotedenskega bivanja angleških dijakov v Trstu bodo predstavili jutri ob 8.30 v zborni dvorani zavoda Nordio. Mladi Angleži bodo v mešanih delovnih skupinah skupno s svojimi tržaškimi vrstniki preučevali z umetnostnega in arhitektonskega vidika razvoj treh pomembnih tržaških zgradb, ki so v teku Časa bistveno spremenile svojo naembnost.
V BOLJUNCU / POBUDA SKD FRAN VENTURINI
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
Z Novotom nazdravili »našim očetom«
Pester spored s številnimi nastopajočimi in veliko občinstva
Petanovi aforizmi in njihov pomen
Srečanje s pisateljem ob izidu knjige Slovenia felix in z založnikom Hansem Kitzmullerjem
Hudomušna, zabavna, razvedrilna, predvsem pa glasbena: taka je bila nedeljska prireditev, s katero je KD Fran Venturini v občinskem gledališču v Boljuncu počastilo izid CD plošče in kasete svojega »varovanca« Denisa Novata (na sliki levo). Mladi harmonikar je v tem društvu začel stopati po poti kulturno osveščenega elana naše družbe, spoznal je svet glasbe in ga do take mere vzljubil prav z igranjem na diatonično harmoniko. Danes je Denis No-vato pravi godec na frajtonarico, z izpiljenim Čutom za podajanje, z izredno tehnično spretnostjo in ne nazadnje tudi z velikim smislom za melodičnost skladb, ki jih izbira za svoje nastope. Kot večina današnjih godcev rad sega po »klasikih »narodnozabavne glasbe, nikakor pa ne pušča ob strani velikega
bogastva ljudske dediščine, povrh vsega pa še sam piše nove pesmi in melodije.
V nedeljo popoldne se je v boljunskem gledališču kar trlo ljudi: v ospredju pozornosti je bila seveda CD plošCa, izdana tudi v obliki kasete, na kateri je Denis Novato pod skupnim naslovom »Na zdravje naših oCe-tov« posnel priredbe najznačilnejših ljudskih pesmi tržaškega prostora. Po prvem delu, ki je izšel pri založbi Pioneer re-cords in je posvečen pretežno večinskemu ljudskemu izročilu, je predviden še izid plošCe s priredbami značilno slovenskih ljudskih pesmi. PlošCa in kaseta se predstavljata v trojeziCni opremi, kar spominja kar na »avstroogrski« Trst.
Plošča pa je bila pravzaprav odlična iztočnica za dveurno prireditev, v kateri so se poleg Novata prestavili predvsem številni prijatelji in sodelavci mladega godca.
S svojimi svežimi glasovi in dobro mero glasbene živahnosti so zapele in zaigrale Vesele Štajerke (na sliki zgoraj desno), skupina štirih deklet iz Maribora, ki že uspešno prodira na prizorišče narodnozabavne glasbe. Denis Novato je zaigral sam, predvsem pa se je predstavil s svojimi stalnimi sodelavci, kot sta kitarist Mitja Mastnak in baritonosti Igor Podpečan od založbe Zlati zvoki, in pa orgliCarja Renzo Pockar in Jordan Kralj, s katerima Denis že nekaj let tvori Trio Venturini. Ob vezni besedi Jana Leopolija in Tjaše Ruzzier so za pristno domačo zabavo poskrbeli v prvem delu klepetavi venderigli Vanka in Ton-ca (Tatjana Turko in Ingrid Verk), v drugem delu pa je nastopil Bogdan
Cerk, bolje poznan kot. Tiljo Frtacin, ki se vsak teden po valovih Radia Koper oglaša s svojimi zabavnimi zgodbami iz Montečukole. Vse to je s
samostojnimi nastopi in dmiselnimi »medigrami« popestril še čarodej Vikj s prav tako spretno sodelavko Tanjo (na spodnji sliki - f. KROMA), (dam)
V ponedeljek, 16. t. m., so v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev predstavili knjigo Žarka Petana Slovenia felix.
Gre za izbor aforizmov, po katerih je Žarko Petan znan v širši slovenski javnosti (Čeprav je napisal še vrsto drugih leposlovnih del), ki jih je založnik Hans Kitzmiiller, ki vodi založbo Braitan iz Brazzana, prevedel iz nemškega prevoda v italijanščino.
Na ponedeljkovem večeru sta bila prisotna tako avtor Žarko Petan kot založnik Hans Kitzmiiller (na sliki - f. KROMA). Petan je v svojem posegu orisal zgodovino aforizmov kot literarne
zvrsti in njen pomen zlasti v obdobju totalitarnih režimov. Sam je aforizme zaCel pisati v šestdesetih letih in
____BOLJUNEC / SREČANJE Z DUŠANOM JAKOMINOM_
Ali je še živo domače narečje?
»Ali je še Živo domače narečje?« - Na to vprašanje je odgovarjal škedenjski župnik Dušan Jakomin na veCeru, ki ga je prejšnji teden priredilo kulturno društvo Prešeren iz Boljunca v istoimenskem Kulturnem domu. Njegov odgovor je bil seveda pritrdilen, saj se Dušan Jakomin v prvi osebi vneto trudi, da bi nekdanje ljudske izraze rešil pred pozabo. To mu je v veliki meri tudi uspelo, vsaj kar zadeva narečje njegove rojstve vasi Sv. Antona pri Kopru, ki mu je posvetil pravcati slovar. Knjiga je žal že pošla, kar pa je hkrati najveCji dokaz njenega uspeha. Na srečanju z BoljunCani je prikazal svoje delo ter jim na prikupen in zanimiv način približal problematiko ljudskega izročila, predvsem pa izumirajočega ljudskega izrazoslovja. Zaključil je s končno ugotovitvijo, da predstavlja propadanje tega izročila nepopravljivo škodo, ter s pozivom vsem vaškim skupnostim naj poskrbijo, da bi se stari izrazi oCuvali. Na sliki (f. KROMA) predavatelj (desno) z odbornikom boljunškega društva Vojkom Slavcem.
potem ni veC odnehal.
Hans Kitzmiiller pa je orisal dejavnost svoje založbe. Založba Braitan je majhna založba, ki je nastala pred 15 leti in ki se posveča zlasti liternemu ustvarjanju v prostoru med Furlanijo - Julijsko krajino, Slovenijo in Koroško. Pri tej založbi so namreč izšla dela v vseh jezikih, ki se govorijo na tem področju, v italijanščini, slovenščini, nemščini in furlanšCini. Pred Petanom so prevedli še druge slovenske avtorje, kot npr. Alojza Gradnika, Ljubko Šorli in koroškega pesnika Janka Ferka. Pri založbi Braitan pa je izšlo že veC prevodov del Petra Handkeja.
Predstavitvi je sledila razprava, med katero so diskutanti gostoma postavili veC vprašanj-Žarko Petan pa je med drugim podal neka] anekdot v zvezi s pi' sanjem aforizmov.
(i2)
____OPČINE / KONCERT TRIA 3 IZ LJUBLJANE_
Večer sodobne glasbe
V Prosvetnem domu na Opčinah je prejšnji teden na pobudo SKD Tabor stekla letošnja pomladanska sezona Openskih glasbenih srečanj z izjemnim koncertom, ki ga je društvo organiziralo v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije. Otvoritev sezone so počastili mladi glasbeniki Tria 3 iz Ljubljane, ki ga sestavljajo pianist Blaž Pucihar, flavtistka Ana Kavčič in violonCeli-stka Helena Naveršnik (na sliki - f. KROMA). Skupina deluje od leta 1995 pod mentorskim vodstvom Tomaža Lorenza. Blaž, Ana in Helena nastopajo tudi kot solisti; združili so se ne glede na bolj tradicionalne sestave in njihovo navdušenje ne pozna ovir kljub omejenosti repertoarja za tovrstne skupine, saj si pri iskanju not pomagajo z Internetom in bi seveda toplo sprejeli zanimanje mladih skladateljev.
Sestav tega tria je nenaveden, kot je originalen tudi program, ki so ga izvajalci izbrali za Openska srečanja: vsebuje namreč izključno sodobne skladbe, ki jih redkokdaj zasledimo na koncertnih listih.
VeCer se je začel s prisrčnim Triom Češkega skladatelja Bohusla-va Martinuja, v katerem so izvajalci skušali doseči popolno homoge-
nost v zvoku treh zelo različnih instrumentov; flavta je v neprekinjenem dialogu tekmovala z najvišjimi toni klavirja.
Sledila je skladba Trije kolegi Primoža Ramovša in homogenost prejšnjega tria se je zdrobila v nasprotovanju treh različnih glasov: flavta je postala nasilna, violončelo je brenčal, klavir pa je pokazal svojo nemirno osebnost.
Po odmoru je bil na vrsti živahen Capriccio mladega sklada-
telja Dušana Bavdeka; neobaročna Sonate en Concert Jean-Michela Damseja pa je s svojim električnim slogom zaključila kocnert. Občinstvo je nagradilo nastopajoče z zasluženim, toplim aplavzom.
Nazadnje lahko le povemo, da je prisotnost na takih koncertih res priporočljiva predvsem za mlade, ki se ukvarjajo z glasbo in lahko dobijo spodbudo za nadalnje delo ter priložnost za primerjavo in obogatitev.	Rossana Paliaga
KINO
ARISTON -16.30,18.25, 20.20 »II testimone dello sposo«, r. Pupi Avati, i. Diego Abatantuono, Ines S astre. 22.15 »VVilliam Hunting - genio ribelle«, i. Robin VVilliams, Matt Da-mon.
EXCELSIOR AZZURRA
-	17.50, 19.55, 22.00 »Alien
-	La clonazione«, i. Sigour-ney Weaver, VVinona Ry-der.
EXCELSIOR - 17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »Full Monty«, r. Peter Cattaneo.
AMBASCIATORI
15.20,	18.40, 22.00 »Tita-nic«, i. Leonardo Di Caprio, Kate VVinslet.
NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.20 »The Game«, i. Michael Douglas, Sean Perm.
NAZIONALE 2 - 16.30,
18.20,	20.30, 22.15 »Flub-ber«, i. Robin VVilliams.
NAZIONALE 3 - 17.30,
19.45,	22.10 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nichol-son.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »The Boxer«, i. Daniel Day Levvis.
MIGNON - 16.00, 19.00, »Profanazione anale«. Pom., prepovedan mladini pod 18. letom. 20.30, 22.20 »Spavm«.
capitol - i7.oo, 18.40,
20.20, 22.10 »In & Out«, i-Kevin Kline.
AMONE - Samo danes: 18.30, 20.15, 22.00 »Cinque giorni di tempesta«, r. F-Calogero, i. Chiara CasellL Massimo Ceccherini, Amanda Sandrelli.
IZLETI
DI V ODKRIVANJ^ IH POTI obveščajo. 1 razpolago informa-zletih za mlade: v tCIJO in DUBROV' organizaciji ZKS, od 28. 4.), v GARDA' v organizaciji SA^» v MUNCHEN (naku;
izlet v organizacij1 '. 4.). MOSP opozarja
lrewa Lioyda vv=£ S CHRIST SUPER' slovenskem prevo-vedbi mladih pev' evk iz Dravelj J11 7. marca in 1. aprua i v Mušičevi cerkvi h. Vse informacije
1 sedežu Slovenske Ul. Donizetti 3, tel-
NOV ITALIJE or-30. in 31. maja i izlet v Iseo in £a vpis se lahko ja ci Sirk (tel. St.
	BT&lLfM© BtLIlMmi©!
Štiridesetletnica gledališkega dela Bogdane BratuZ	
	Terrence Mc Nally
MASTER C L A S S	
	Režija Vito Taufer
Danes,	18. t. m., ob 16.00 uri RED H
KD FRANCE PREŠEREN Boljunec
vabi
v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri
v gledališče France Prešeren
Gostovali bodo:
Mladinski dramski odsek PD Lipa iz Bazovice z enodejanko v narečju, ki jo je režirala Tatjana Turco »Kašne, kašne, same tašne«
Mladinski zbor Bazovica
Gojenke diatonične harmonike iz Gropade
VCERAJ-DANES
Danes, SREDA,
18.	marca 1998
CIRIL
Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 18.14 - Dolžina dneva 12.01 - Luna vzide ob 23.24 in zatone ob 8.53
Jutri, ČETRTEK,
19.	marca 1998
J02EF
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 10,3 stopinje, zraCni tlak 1021,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo rahlo pooblaceno, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILE SO SE: France-sca Cecchini, Devan Stoka, Aliče Maffi.
UMRLI SO: 72-lethi Antonio Coslovich, 77-Iet-na Rosa Donauer, 77-letni Luigi Di Matteo, 78-letna Ester Morpurgo, 77-letna Milena Šuligoj, 82-letna Giacomina Pahor, 77-letni Bernardo Bernardi, 86-let-ni Aldo Mora, 83-letna Vittorina Protti, 71-letna Carmela Rauni, 87-letni Tomaso Contento, 88-let-na Milena Glavina, 81-let-ni Armando Fatta, 88-let-na Valeria Batič, 85-letni Nereo Arban, 51-letna Ariella Pegoraro.
u LEKARNE
Od ponedeljka, 16. do sobote, 21. marca 1998 Normalen urnik lekarn °d 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte tudi od
16.00	do 16.00
Trg Garibaldi 5 (tel. 668647), Ul. L. Stock 9 (tel. 414304), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998).
Nabrežina (tel. 200466) s predhodnim telefon-skim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16 30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. L. Stock 9, Ul. Roma 16, "Lije - Lungomare Venera 3.
Nabrežina (tel. 200466) ~ s predhodnim telefon-skim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 2o-30 do 8.30
Družino Andreja, Paole in Igorja je povečala
Erika "
Iskreno čestitajo z najboljšimi željami
kolegi Občine Dolina
Ob 78. rojstnem dnevu drage mame in none
Anne Turco
ji voščijo vse najboljše Alessio in Aljoša
Ul. Roma 16 (tel. 364330).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Dežurna zdravstvena služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoC tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
J PRIREDITVE
RICMANJSKI TEDEN -SKD SLAVEC Ricmanje-Log: Jutri, 19.3. v prireditveni dvorani Domači veCer, nastopata zdr. MePZ Slavec-Slovenec pod vodstvom Danjela Grbca, dramska skupina SKD Slavec z veseloigro v narečju Domači Bjutifull -tekst in režija Tatjana Turko.
TRŽAŠKI OKTET prireja v petek, 20. marca, ob 20.30 v Športno kulturnem centru v Zgoniku in v soboto 21. marca v občinskem gledališču »France Prešeren« v Boljuncu gostovanje Študentskega kul-turno-umetniškega društva Ivan Goran Kovačič iz Zagreba. Na sporedu bodo dalmatinske, hrvaške in »starogradske« pesmi ter slikoviti ljudski plesi iz Slavonije, Medjimurja, Bunjeva in Moslava.
Občina Devin Nabrežina Projekt za gospodarsko spodbujanje
SPREJEM POKLICNIH CURRICULUM0V ZA DODELITEV NALOGOV POKLICNEGA POSVETOVANJA
Občina Devin Nabrežina namerava nekaj poveriti poklicnih nalogov v uezi s projektom »Gospodarskega spodbujanja« - Obiettivo 2 - in bo ‘vedla predhodno selekcijo konzulentov senior, ki so izkušeni na področju /ganiziranja uslug in služb za teritorialni razvoj na krajevni ravni, oz. na Področju ponudbe krajevnih proizvodov ter predhodno selekcijo diplomi-ancev z izkušnjami na področju teritorialnih projektov za promocijo in celo-te r(az'/°j,oz'z izkušnjami na področju tržišč in segmentov zanimanja za morij (npr. Avstrija, Nemčija, Venelo), oz. z ozkušnjami na področju Pravljanja z osebjem ter na področju delovne zakonodaje. Znanje slo-nsčine daje prednost pri sestavi končne lestvice. Predhodno selekcijo l na osnovi posebne konvencije izvedla delniška družba SEED. Nalog ob ^veril.a neposredno Občina. Rok za predstavitev curriculumov zapade obrn ■’ uri dne * 13 * * * * * * 20 * * * * * * 27 * * * *- marca 1998- Za izvod »razpisa« se interesenti lahko 12 3n °Dna občinskiUrad za protokol, od ponedeljka do petka, od 08.30 do Razpisa ni mogoče poslati po telefaksu.
PRISTOJNI ZA PROJEKT GOSPODARSKEGA SPODBUJANJA (dr. Antongiulio Bua)
PRVI KONCERT SPOMLADANSKE SEZONE OPENSKIH GLASBENIH SREČANJ v Prosvetnem domu na Opčinah v nedeljo, 22. t.m., ob 18 uri. Monika Hofler - klavir, na sporedu Bach, Matičič in Beethoven; Godalni kvartet »Ensemble brez meja«, Heidrun Vogel - violina, Martin Mimura - violina, Tamara Tasev - viola in Peter Toeplitzer - violončelo, na sporedu Šostakovič.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na koncert ob praznovanju sv. Jožefa v nedeljo, 22. t. m. ob 15. uri na trgu v Ric-manjih. Dirigent Marino Marsic. V primeru slabega vremena bo koncert ob isti uri v Babni hiši.
KD IVAN GRBEC v so-
delovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev prireja POKLON KSENIJI VIDALI v nedeljo, 22. t. m. ob 18. uri v društvenih prostorih (Skedenjska ulica 124). Slavnostni govor dr. Gojmir Demšar in Fa-bio Vidah. Nastopajo Neva Merlak - klavir in mezzosopran Nora Jankovič. Povezuje Nikla Panizon. Ob priliki bo v društvenih prostorih razstava o življenju in delu Ksenije Vidah.
KD FRANCE PREŠE-
REN iz Boljunca vabi v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri v gledališče France Prešeren. Gostovali bodo Mladinski dramski odsek PD Lipa iz Bazovice z enodejanko v narečju, ki jo je režirala Tatjana Turko »Kašne, kašne, same tašne«, mladinski zbor Bazovica in gojenke diatonične harmonike iz Gropade.
E3 ČESTITKE
Ricmanjski otroški vrtec se znova veseli, Andrej je sestrico dobil. ERIKA dobrodošla v našo klapo!
3 ŠOLSKE VESTI
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul.
Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in Četrtek, od 16. do 17.30.
'JU OBVESTILA
MAVRIČNI MOST MLADIH in OBČINA HR-PELJE-KOZINA vabita na otvoritev fotografske razstave Janka Kovačiča, elana Fotokrožka Trst ’80, na temo Štiri letni časi, ki bo danes, 18. 3., ob 20. uri v stavbi Občine v Hrpeljah. Sodeluje violinistka Jasna Lenar.
OBČINA ZGONIK obvešča, da zaradi udeležbe občinskega osebja na izpopolnjevalnem poklicnem tečaju, bo urad demografske službe do sobote 28. marca 1998 odprt za stranke s sledečim urnikom: do petka, 20. marca od 8. do 9. ure; sobota 21. in ponedeljek, 23. marca od 8. do 13. ure; od torka, 24. do petka, 27. marca od 8. do 9. ure; sobota, 28. marca od 8. do
13. ure. Občanom se
oproščamo za morebitne
nastale nevšečnosti.
OBČINA REPENTA-
BOR obvešCa, da zaradi
udeležbe občinskega
osebja na izpopolnjevalnem poklicnem tečaju, bo urad demografske službe do sobote 28. marca 1998 odprt za stranke s sledečim urnikom: do petka,
20.	marca od 8. do 9. ure;
sobota, 21. in ponedeljek,
23. marca od 8. do 13. ure;
od torka, 24. do petka, 27.
marca od 8. do 9. ure; sobota, 28. marca od 8. do
13. ure. Občanom se oproščamo za morebitne nastale nevšečnosti.
SD GRMADA organizi-
ra danes, 18. marca ob 20.15 v prostorih občinske
knjižnice v Nabrežini projekcijo diapozitivov s Kitajske. Svoje vtise nam bo posredoval Fabrizio Polojaz. Vabljeni!
ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL za zahodni Kras in zgoniško občino prireja danes, 18. t. m. ob 17. uri na kmečkemu turizmu Bibc v Križu praznik včlanjevanja 1998.
MKK GUBA ’59 prireja v sodelovanju s KD Rdeča zvezda ter organizacijami Ya Basta Radio Balkan in Razzismo Stop veCer z naslovom »Nemiri v Chiapa-su«. Ogledali si boste lahko predvajanje posnetkov in diapozitivov ter prisluhnili pričevanjem o tamkajšnji realnosti. Prireditev bo v društvenih prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu jutri, 19. marca, ob 20.30. Vljudno vabljeni!
KLUB PRIJATELJSTVA vabi jutri, 19. marca v Ul. Donizetti 3 na družabni popoldan. Prof. Sonja Gre-gori bo predvajala diapozitive o svojem potovanju po Indoneziji, deželi tisočerih otokov. Začetek ob 16. uri.
ODBOR SKD TABOR
sklicuje jutri, 19. marca 1998 30. REDNI OBCNF
ZBOR. Prvo sklicanje ob 20. uri, drugo ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
SD GRMADA sklicuje 11. redni občni zbor, ki bo v petek, 20. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Mavhinjah št. 38 s sledečim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora z razrešnico, pozdravi gostov in razprava, razno. Vabljeni elani in prijatelji.
VABILO K POSTNIM
SREČANJEM - Župnija sv. Jerneja na Opčinah, družinska in duhovna skupina vabijo na predavanje in pričevanja »v sodobnih oblikah duhovnosti krščanske družine«: v petek, 20. marca, ob 20. uri v cerkvi srečanje na temo »Sveti duh v življenju kristjana«. Zakonca Danilo in Vilma Siter bosta predstavila karizmatična gibanja v katoliški cerkvi ter v petek, 3. aprila, ob 20. uri v cerkvi bo župnik iz Pirana g. Bajan Ravbar s sodelavci govoril o duhovnem gibanju Marijino delo.
ŽUPNIJSKA DVORANA NABREŽINA - danes, 18. marca, ob 20. uri bo mesečna konferenca. Dr. Zvone Strubelj bo govoril na temo: »Sv. Duh in duhovni darovi v cerkvi«. Sledila bosta razgovor in družabnost s petjem dekliškega terceta Ver Laetum z OpCin. Vabljeni!
JK CUPA vabi elane na 26. REDNI OBČNI ZBOR,
ki bo v petek, 20. marca 1998 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Pokrajinske turistične ustanove nad Sesljanskim zalivom. Dnevni red: otvoritev in izvolitev organov občnega zbora, poročilo predsednika in odbornikov, pozdravi gostov, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev obračuna in proračuna, razno.
POLETNO SREDIŠČE -
SKLAD MITJA ČUK prosi starše, ki bi želeli brezplačno obiskovanje njegovih središč na Tržaškem, naj telefonirajo do 23. marca na št. 212289 v dopoldanskih urah.
SKD TABOR OPČINE -Prosvetni dom - do 23. marca 1998 razstavlja LU-CIANO PLEHAN.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da bo naslednji veCer šivanja noš v ponedeljek, 23. marca.
ZDRUŽENJE ARCIRA-GAZZI obvešCa, da je ponovno odprta ludoteka v
Skedenjski ulici št. 124, ki bo nudila otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih iger. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure.
SKLAD MITJA ČUK
nudi POPOLDANSKI DOPOLNILNI POUK iz vseh predmetov in za vse šolske stopnje, INDIVIDUALNE LEKCIJE iz vseh predmetov in za vse stopnje, ANGLEŠKI TEČAJ - različne stopnje, individualne in skupinske lekcije. Informacije po tel. 040/212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem Času.
KRIŠKA SEKCIJA VZPI
Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca marca, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko.
KRUT prireja 10-dnev-no bivanje-zdravljenje v kraju Montecatini Terme od 9. do 19. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure. Tel. št. 360072.
KMEČKA ZVEZA obvešCa odvisne delavce in upokojence, da se za izpolnitev davčnih prijav 730 in 740 lahko poslužujejo njenih storitev. Interesenti se lahko javijo v uradih zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. št. 362941, in v Gorici, Ul. Malta 1, tel. št. 531644 v delovnem urniku.
SKLAD MITJA ČUK obvešCa, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem Času.
KMEČKA ZVEZA obvešCa svoje elane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti.
SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, še neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/skladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena šola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojni«1 ci ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. L nagrada znaša
300.000	lir; II. nagrada
200.000	lir; III. nagrada
100.000	lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu.
MALI OGLASI
tel. 040-7796333
PRODAM VOLVO 460
SE v dobrem stanju, prevoženih 55.000 km, letnik ’92 za 12.000.000.- lir. Tel. (040) 410476 (tel. tajnica).
PSIČKE SAMOJEDO cepljene z rodovnikom nujno išCejo novega lastnika. Tel. 040/228006.
PRODAMO stanovanje
v Tržiču (S. Polo) z dvema spalnicama in sprejemno sobo, kopalnico in garažo. Tel.: (0481) 711772 od 12. do 13. ure in od 16. do 19. ure.
PRIVATNI ZBIRALEC
išCe stilno pohištvo, slike in dragocene predmete. Tel. na št. 040-634941 od 18. do 20. ure.
IŠČEMO uslužbenca/ko za pomoC v knjigovodstvu. Lastnoročno napisane prošnje oddajte v upravi Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslom »Sara«.
STANOVANJE blizu trga Volontari Giuliani, VI. nadstropje, dvigalo, avtonomno ogrevanje, 55 kv. m. x 1,5. Tel. št. 0335-6303270.
POTREBUJEM pridno gospo, veščo kuhanja, za 3 ure dnevno. Telefonirajte na št. 637209 od 9. do 10.30 in od 19. do 20. ure.
ORIGINALNO rabljeno stilno pohištvo: spalnico letnik '20, razne kredence, omare ter drugo pohištvo dobite pri privatniku, tel. št. 040-575145.
V	SREDIŠČU KRIŽA oddajamo v najem prostor za trgovsko ali drugo dejavnost. Tel. 220216 ob uri kosila.
26-ETNO DEKLE išče delo kot tajnica ali trgovka, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine, vešCa uporabe perso-nal computerja, aktivna, dinamična z izkušnjami v trgovini z oblačili. Tel. na št. 211941 od 13. do 14.30 in od 19. do 21. ure.
PRODAM Pando, letnik '88. Cena po dogovoru. Tel. na št. 291053 ob uri fosila
PRODAM LADO NIVA,
letnik 1996 (autocarro),
21.000	km. Tel. 040-200082 ob urniku trgovine.
ODDAM v najem skladišče v Boljuncu - 35 kv. m. Tel. št. 228908.
MILIC je odprl kmečki turizem v Zagradcu. Zaprto ob torkih. Tel. št. 229383.
OSMICO sta odprta v Dolini št. 147 Ladi in Miran Kocjan. Točita belo in Cmo vino.
BERTO TONKIC je v
Tržaški cesti št. 25 v Doberdobu odprl osmico. Toči belo in Cmo vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO so odprli San-cinovi v Puljah pri Domju.
OSMICO je odprl Berto Tonkic v Doberdobu, Tržaška ulica 25.
V	MEDJE VASI imata odprto osmico Bojana in Gianna.
DUŠAN GUŠTIN je odprl osmico v Repnu št. 22. Vabljeni!
OSMICO je odprl Antonie Ivan, Cerovlje 34.
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman.
PRISPEVKI
Za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah so darovali S. Sosič 50.000 lir, Nadja Sosič 100.000 lir, družina Pertot 100.000 lir, nabrano na društvenih prireditvah 650.000 lir.
Popravek: V spomin na Marcela Stiicklerja daruje Olga Kalc Stiickler
100.000	lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Luče Rolli daruje Pina Pertot 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Ob krstu male Costanze Bassanese darujejo starši
100.000	lir za banovsko cerkev.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
t
Pretrgala se je nit življenja naše drage mame in none
Milene Glavina vd. Leban
Pogreb bo v petek, 20. marca, ob 12.20, iz mrt-vašnce v Ul. Costalunga v cerkev na Katinaro.
Za njo žalujejo hci Anuca z možem Ucijem, zet Franco, vnuki Marina, Nicoletta in Karlo z družinami in ostalo sorodstvo.
Posebna zahvala dr. Danijelu Žerjalu za ljubeznivo pomoC.
Lonjer, Trst,
18. marca 1998
Nona Milena, vedno boš v naših srcih Kristjan, Sharon in Mateja
Ob težki izgubi Milene Leban izrekata iskreno sožalje prizadeti družini
KD Lonjer in KK Adria
Po muCni bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona
prof. Ada Bezenšek roj.Hyhlik
Blagoslov bo v petek, 20. t.m. ob 12.30 v kapeli v ul. Pieta v Trstu.
Pogreb bo sledil isti dan ob 15. uri na pokopališču v Sežani, kjer bo počivala v družinskem grobu.
Izrekamo posebno zahvalo dr. Marku Jev-nikarju, ki ji je sledil z veliko požrtvovalnostjo.
Žalujoči sinova Marko
in Jurij, snaha Sonja, vnuka Matej in Kristina.
Trst, 18. marca 1998
Sočustvujejo Vida Štolfa, Bruna in Hilarij Počkaj z družino, Mary in ostali svojci.
Ob izgubi
Dr. Bruna Milla
sočustvujeta s svojci in znanci
Radivoj in Vesna z družinama
Gročana, 18. marca 1998 (Pogrebno podjetje U1-. Tcrrebianca 34)
____VIDEM / NADVSE USPEL PONEDELJKOV KONCERT_
Na Bregovičevo glasbo zaplesali tudi v Vidmu
Nastopil je z dvema vokalnima skupinama in orkestroma
ROJAN / KONCERT VLADIMIRA ZUBICKEGA
Mojstrski zvoki ukrajinskega bajana
V Marijinem domu se je za vrhunski nastop zbralo preskromno število obiskovalcev
Biti ustvarjalen je za Gorana Bre-goviča (na sliki) najpomembnejša stvar. Talent je prav tisto, kat pomaga umetniku, čeprav je mogoče doma v najbolj zakotnem kraju sveta, da se predstavi širšemu občinstvu. V zadnjem času dela in ustvarja predvsem v Parizu, poleg tega pa ima v Beogradu hišo, v kateri si je uredil pravi glasbeni atelje. In prav Pariz je mesto, kjer se umetnika ima za umetnika in ne le za pripadnika (mnogokrat celo v omaželoval-nem pomenu) te ali one države. »Le v Parizu je mogoča in povsem normalna simbioza Jugoslovana in umetnika«, je izjavil Bregovič, »drugod pa pojmujejo, da so za Jugoslovana normalna dela kot so zidarska ali pleskarska. Sprejemljiva razlaga za pariško odprtost je v tem, da v mestu živi veliko različnih etničnih skupin in veliko umetnikov. Ce pomislimo, je prav iz Pariza privrelo na površje etnično glasbeno gibanje, od ženskega zbora Le my-stere du voix Bulgare do kralja su-fija Nusrata Fateha Alija Khana.« Bregovič je zašel v Pariz po naključju. Bil je tam s prijateljem Emirom Kusturico pri snemanju filma »Arizona dream«, ko se je pričela vojna v rodnem Sarajevu. »Zena je ostala v Sarajevu in le po dolgem času ji je uspelo zbežati. V tem odbobju sem delal kot nor, saj sem bil skoraj brez denarja, vse sem pustil v Sarajevu. Pisal sem celo glasbo za reklame.«
V ponedeljek v videmskem gledališču Teatro Nuovo Govannni da Udine je Goran Bregovič predstavil na dodelanem koncertu skladbe, ki jih je napisal za filme. »Po petnajstletnem zvezdniškem obdobju s skupino Bjelo Dugme, sem bil totalno sit tega sistema. Prodajali smo na kupe plošč, publika je drla na naše koncerte, jaz pa sem se počutil izpraznjenega. Razmišljal sem o tem, da bi kupil mali otok v Dalmaciji in bi tam nadaljno brezkrbno užival življenje. A nekaj se je zgodilo, poklical me je prijatelj Kusturica in tokrat sem spoznal, da se bom lahko ukvarjal s tisto glasbo, ki me res privlačuje in zadovoljuje. Ze prej smo sicer v komade skupine Bijelo Dugme vnašali etnične glabe-ne prvine, a ni bilo isto.«
Bregovič je napisal prvo filmsko glasbeno kuliso že leta 1977 (Lepti-rov oblak), »Dom za vešanje«
(1989) Emira Kusturice pa je bilo njegovo prvo pomembno glasbeno sodelovanje v filmskem svetu. Sodeloval je še z mnogimi drugimi znanimi režiserji in napisal gasbe-ne kulise za veliko dobrih filmov, čeprav je do kvalitete današnjih filmov sam Bregovič izredno kritičen. Pravkar dokončuje glasbo na novi film in sodeluje pri novi plošči Ce-sarie Evore. Ob tem je Bregovič veliko delal na »terenu«: potoval je po svetu in sledil folklornim skupinam. Povedal je tudi, da ga zelo privlačuje glasba za moške zbore in mogoče je to razlog, da se večkrat njegova filmska glasba strukturno opira prav na moški zbor. Na ponedeljkovem koncertu se je predstavil z dvema vokalnima skupinama, italijanskim moškim zborom Quadri-vium in ženskim kvartetom članic zbora iz Sofije, ob teh pa sta bili še dva orkestra, in sicer godalni orkester I Virtuosi Italiani ter pravi pihalni orkester. Slednji in ženski kvartet sta stalna spremljevalca Gorana Bregoviča, godalni orkester in moški zbor pa si spotoma »najame« v državah, kjer nastopa. »Zanimivo je opaziti,« je izjavil, »kako različno izvajajo moje skladbe glede na to, v kateri državi trenutno nastopam. Zelo so mi blizu glasbeniki iz južnih krajev, zato izvajajo glasbo, ne le po partituri, ampak tudi po duši. Cisto nekaj drugega pa sem občutil, ko sem bil na turneji v severnih državah, kjer so igrali na in-
strumente le točno po zaporedju not. Mogoče pa je tudi ta kombinacija zanimiva.« Priznati je treba, da so se na videmskem koncertu bodisi člani godalnega orkestra kot moškega zbora res potrudili, da so z dušo zaplavali v slovanski svet. Občudovanja vredna je bila tudi odlična orkestracija, ki je prostorsko spajala vse glasbenike v nekako idealno zvočno paleto. »Sam sem povprečen glasbenik in povprečen glasbeni tehnik,« je še povedal Bregovič. Glasbeno šolo sem kaj kmalu zapustil, zato rabim pomoč, brez katere moje skladbe ne bi zazvenele tako, kot jih poznate.« Bregovič še zdaleč ni povprečen glasbenik, je pa ljubezniv in skromen umetnik, ki se zaveda lastnih pomanjkljivosti in se zato obdaja s parvimi profesionalci. Skromnost in nikakršno zvezdniško obnašanje je bilo zaznati tudi na tiskovni konferenci, na kateri je z izredno potrpežljivostjo odgovarjal na nekoliko standardna in banalna vprašanja nevednih novinarjev.
Koncert, ki je trajal več kot dve uri, je skoraj v celoti vseboval skladbe iz filmske kulise Under-ground, iz katere je za prvo skladbo na sporedu izbral magičnost tanga »Ausencia«. Po sladkomelanholič-nem motivu, ki ga je čustveno zapel Ognjen Radivojevič. Iz frule je nato privekal žalostni motiv »The war«, na katerega so se polagoma nadgrajevala otožna godala, gajda in pa peti motiv »ej, stani, stani...« z ženskimi glasovi. Zenski kvartet je nato zapel tudi dve tradicionalni bolgarski pesmi, po tem vokalnem prelivu je zazvenela trobenta, ki je naznanila pravi začetek koncerta. Na oder so igraje prišli godci pihalnega orkestra z Bregovičem ob zvokih znane radostnoživlj enj ske »Kalašnikov«. Najboljši in najučinkovitejši trenutki koncerta so bili izvajanje skladb »Canto nero«, povzete iz filma »La reine Margot«, »7/8 - 11/8« iz filma »Arizona dream« v suvereni in tenkočutni orkestraciji, »Ederlezi«, znan motiv povzet iz filma »Dom za vešanje«, po zaključna »Mesečina« iz »Un-dergrounda«, ki je publiko še posebej navdušila. Zato je zadovoljno občinstvo izprosilo še vrsto dodatkov, ki jih je glasbenik s srcem ponudil.
Pan
Ime Vladimir Zubickij je tržaškemu občinstvu že znano, saj prihaja ukrajinski harmonikar k nam Cesto v goste: obiskal je že naše odre, vodil seminarje na Glasbeni matici in snemal za radio Trst A. V nedeljo je v rojanskem Marijinem domu v okviru koncertnih pobud nastopil po skoraj triletnem premoru (na sliki, f.
KROMA, Zubickij med nedeljskim nastopom v Trstu). Imenovati Zubickega za harmonikarja je zdaleč preveč omejevalna definicija, saj je ukrajinski mojster tudi plodovit skladatelj (poleg del za harmoniko je napisal opere, simfonije, koncerte in zborovsko glasbo), dirigent in pedagog.
Na žalost se je nedeljskega tržaškega koncerta udeležilo skromno število poslušalcev, kar potrjuje, da vladata pri nas premajhno zanimanje in čut tudi za najbolj pomembne kulturne pobude, kot je bila nedeljska harmonikarska poslastica.
Zubickij je občinstvu predstavil glasbeni spored, v katerega je vključil svoje originalne kompozicije in priredbe baročnih skladb Domenica Scarlat-tija in Gian Battista Lullija. Pripravil je tudi nekaj venčkov, ki jih je poklonil jazz harmonikarjem, country glasbi, Gioachinu Rossiniju in Astorju Piazzol-li. Čeprav je bil opazno utrujen, je Zubickij pokazal absolutno vrhunsko izvajalsko virtuoznost. Za konec je na oder stopil tudi rojanski harmonikar Adam Seli, ki je zaigral dva odlomka, skupaj pa sta se poslovila z duom.
Tržaški koncert je bil tudi priložnost za ponovno snidenje z Zubickim in za prijeten pogovor o bogati harmonikarski kulturi na skrajnem evropskem vzhodu.
Kdaj in kako se je harmonika razvila na ruskem?
»V naših krajih so harmoniko spoznali sredi prejšnjega stoletja, ko sta se razvila dva različna tipa diatonične harmonike: saratovskaja garmonika in harmoška. Najbrž so Rusi povzeli harmoniko po avstrijskem accordionu. Okoli leta 1870 pa so nekateri obrtniki izdelali prve kromatične harmonike, ki so jih imenovali bajan. Harmonika je s svojo ogromno razširitvijo postala ljudsko glasbilo.«
Z razliko od ostalih evropskih pokrajin so se pomembni ruski skladatelji z zanosom približali harmoniki. Kako je prišlo do tega?
»Na začetku tega stoletja se je harmoniki ponujala možnost vstopa v resno glasbo. Za harmoniko so takrat pisali veliki skladatelji, kot so bili Ana-toli Ljadov, Aleks andr Glazunov, Sergej Prokofjev in Dmitrij Šostakovič. Razloge za to gre iskati v tehnični popolnosti bajana, v razvitem šolstvu in v kreativnem pristopu do ljudske glasbe, v kateri je igrala harmonika vodilno vlogo.«
Zakaj je prišlo do tako velikega širjenja bajan modela?
»Med vsemi harmonikami je bajan najpopolnejši model. Najbolj pristna značilnost je njegovo zvočno bogastvo: barva zvoka je na zelo visoki kakovostni ravni. Druga poglavitna značilnost pa je kromatični gumbni sistem z velikim številom tipk, ki omogoča izvajalcu večje tehnične zmogljivosti v razmerju z ostalimi modeli harmonik.«
Kam odpotuješ po nocojšnjem koncertu?
»Najprej bom odpotoval v Pesaro, aprila pa se vrnem v Ukrajino.«
Zubickemu želimo, da bi ga ob naslednjem povratku v Trst sprejelo številnejše občinstvo, kot se spodobi za tovrstni mojstrski koncert.
Aleksi Jercog
LJUBLJANA / SLOVENSKA IZSELJENIŠKA MATICA
Poklon Louisu Adamiču
Ob stoletnici rojstva publicista pripravljajo vrsto pobud
Predstavniki Slovenske izseljenske matice (SIM) so na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani predstavih aktivnosti ob stoti obletnici rojstva publicista Louisa Adamiča, pri čemer so posebej opozorili na pomladni koncert Slovenskega kvinteta trobil, ki bo v nedeljo, 22. marca, v Slovenski filharmoniji. Koncert, udeležil se ga bo tudi predsednik države Milan Kučan, sovpada prav z dnem stoletnice Adamičevega rojstva in pomladnega enakonočja.
Dramski igralec Andrej Kurent, nečak Louisa Adamiča, je med drugim poudaril, da je Louis Adamič "največji v Evropi rojeni Američan v svojem času, njegov vpliv in pomen pa segata tudi preko njegovega časa". Največji pomen tega znamenitega ameriškega pisatelja slovenskega rodu za ZDA je po Kurentovih besedah v tem, da je spodbudil etnicistične študije in bistveno pripomogel k izboljšanju oziroma napredku demokracije v ZDA, s tem pa tudi drugod po svetu.
Vodja rokopisnega oddelka Narodno univerzitetne knjižnice Miha Glavan je predstavil program prireditev, s katerimi bodo stoletnico rojstva Louisa Adamiča obeležili v pisateljevi rojstni občini Grosu-
plje. V petek, 20. marca, bo pred Adamičevim spomenikom v Grusupljem koncert pihalnega orkestra glasbene šole, v tamkajšnji knjižnici pa okrogla miza o Louisu Adamiču, v ponedeljek, 23. marca, pa se bodo znamenitega publicista spomni-li s kulturnim dnevom ter na srečanju mladih novinarjev in literarnih ustvarjalcev. Glavan je ocenil, da bo omenjena obletnica v slovenski javnosti dostojno zaživela in ob tem tudi omenil, da bo Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) jeseni v Portorožu pripravila simpozij, na katerem bodo udeleženci s strokovnega in znanste-nega področja predstavili svoje poglede na delo Louisa Adamiča.
Tajnik SIM Janez Rogelj je pojasnil, da je Adamič "nedvomno človek, ki je najbolj radikalno prodrl v pore ZDA, saj je neposredno sovplival na ameriško politiko". Prav tako pa je Adamič precej pripomogel k nastanku Slovenske izseljenske matice.
V ZDA naj bi se omenjene obletnice spomniti jeseni, ko bo organizacija Progresivne Slovenke ZDA, ki je nastala leta 1934 ob podpori Louisa Adanmiča, pripravila posebno slovesnost. (STA)
Galeb je tokrat poletel tudi v Nediške doline
Galeb, že pomladno obarvan, je posegel tudi v Benečijo: sedma številka revije prinaša namreč tudi ljudsko pripoved iz Nediških dolin Krivopete in štruklji. Objavljena je bila v knjigi Sonce sieje, v knjižni jezik jo je prestavila Živa Gruden, ilustrirala pa jo je Luisa Tomasetig (na sliki beneški Krivo-peti, kot si ju je zamislila Luisa Tomasetig).
Na stare običaje in ljudsko modrost pa v Galebu stalno opominjata Živa Pahor in Andrej Furlan, ki urejata redno rubriko. Tokratnemu prispevku sta dala naslov Polne cule in rdeče roke, podnaslov pa se glasi: Ko še ni bilo pralnih strojev. V njem pri' povedujeta o nekdanjem, izključno ročnem pranju in pericah, ki so ob ponedeljkih pri premožnejših družinah pobirale umazano perilo in ga lepo posušenega in zlikanega družinam vračale proti koncu tedna. Zaslužek ni bil velik, vendar je v takratnih časih vsak znesek veliko pomenil.
V rubriki Iz slovenskega koledarja je tokrat seveda govor o marcu-sušcu, ki je bil za Rimljane prvi mesec v letu, ime pa je dobil po bogu vojne Marsu. Po domače mu pravimo oz. so mu pravili sušeč verjetno zato, ker naj bi v tem mesecu vreme bilo precej sušno. Seveda pa sedma številka letošnjega letika Galeba prinaša še marsikaj zanimivega.
KOSOVO / PREDSTAVNIKI ALBANCEV SE TUDI VČERAJ NISO UDELEŽILI POGOVOROV S SRBI
Trenutno zatišje ne pomeni, da je položaj zdaj mirnejši
Ruski zunanji minister Primakov v Beogradu - »Rožljanje« z orožjem
PRIŠTINA, BEOGRAD - Politični predstavniki albanske manjšine na Kosovu se tudi včeraj v Prištini niso odzvali povabilu srbske vlade na odprte in brezpogojne pogovore o vseh odprtih vprašanjih na Kosovu. Tako kot v ponedeljek so se pogovorov udeležili predstavniki drugih nacionalnih manjšin na Kosovu.
Kot je po prihodu v Prištino izjavil vodja delegacije srbske vlade Ratko Markovič, so pričakovali, da naj bi se »po nekaterih napovedih pogovorov udeležili predstavniki Albancev, ki niso v političnih strankah«, vendar na sedež pokrajinske vlade ni prišel noben tak predstavnik.
Markovič je v komentarju ponedeljkovih pogovorov poudaril, da se po njih »vidijo obrisi drugačne resnice od tiste, ki jo posebno v tujini uporabljajo voditelji albanskih političnih strank za podkrepitev svoje zamisli o neodvisnem Kosovu.«
Član vodstva najmočnejše stranke Albancev LDK Abdul Ramaj pa je napovedal, da bodo Albanci sami pripravili predlog za začetek dialoga za rešitev konflikta na Kosovu. Vsekakor pa je poudaril, da morajo pogovori z beograjsko vlado potekati v prisotnosti tujih posrednikov.
Tega pa se Srbi odločno branijo. To je bilo jasno tudi po včerajšnjih pogovorih v Beogradu med jugoslovanskim zunanjim ministrom Živa-dinom Jovanovičem in ruskim kolegom Jevge-nijem Primakovom. Jova-
r AVSTRIJA
Kancler Klima proti vstopu v Nato
DUNAJ - Avstrijski kancler Viktor Klima se je izrekel proti vstopu Avstrije v Severnoatlantsko zvezo, češ da, kar zadeva varnost, ne Avstrija ne Evropa s Partnerstvom v zvezi Nato ne bi ničesar pridobili.
Kancler Klima je govoril na seji vlade. Za razliko od kanclerjevih socialdemokratov, ki vztrajajo pri nevtralnosti, konservativci kanclerjevega namestnika in zunanjega ministra VVolfganga Schuessla menijo, da a ta preživeta. Koa-Itcija mora doseči s°glasje še pred končam marca.
novič je dejal, da bo »Srbija problem Kosova rešila brez tujega vmešavanja«, Primakov pa je poudaril, da Rusija pri reševanju problemov narodnih manjšin spoštuje dve načeli: načelo ozemeljske celovitosti krizne države in podelitev velike avtonomije manjšinam.
Z obiskom v Beogradu Primakov začenja svojo turnejo po novih državah nekdanje Jugoslavije, saj bo iz ZR Jugoslavije, kjer se je včeraj sestal še s predsednikoma Srbije in Cme gore Milutinovičem oziroma Djukanovičem, čaka pa ga tudi srečanje s Slobodanom Miloševičem, odpotoval še v BiH, Hrvaško in Slovenijo. V ospredju pogovorov bo kriza na Kosovu, čeprav je bil obisk načrtovan že precej prej, preden je prišlo do izbruha nasilja na Kosovu.
Sicer pa se Srbi z vsemi silami trudijo, da bi svetu dokazali, da razmere na Kosovu niso take, kot se jih prikazuje. Tako je srbski premier Mirko Marjanovič povabil Mednarodni Rdeči križ, da na Kosovo pošlje posebno komisijo mednarodnih strokovnjakov, ki naj bi preučila tamkajšnje razmere.
Čeprav vlada na Kosovu trenutno zatišje, pa si nihče ne dela utvar, da je položaj pod kontrolo. Srbska manjšinsko prebivalstvo se oborožuje, Svet za nacionalno obrambo Kosova pa je včeraj v Tirani napovedal, da bo ustanovil oboroženo vojsko Kosova, »ki se bo pripravljala na obrambno vojno.« V dokumentu
Srbska policija z orožjem nadzoruje položaj v kosovskih vaseh (Telefoto AR)
16. aprila
Cook pozval Izrael, naj ne gradi novih naselij
GAZA - Britanski zunanji minister in predsedujoči ministrskemu svetu EU Robin Cook je po pogovorih s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Gazi pozval Izrael, naj zaustavi gradnjo izraelskih naselij na palestinskih ozemljih ter tako omogoči ponovno oživitev mirovnega procesa. Cook je obiskal tudi izraelsko naselbino Har Homa v vzhodnem Jeruzalemu. Zaradi tega je Izrael že uradno protestiral.
Slovaški volil pi
BRATISLAVA - Slovaški parlament bo vnovič volil predsednika republike 16. aprila. To je sporočil predsednik parlamenta Ivan Gašparovič, ne da bi počakal na izid drugega kroga predsedniških vohtev, sklicanega za četrtek, ki je takorekoč že obsojen na neuspeh, saj nobeden od obeh kandidatov v resnici ne more zbrati potrebne večine.
Rusija izgnala dva norveška diplomata
MOSKVA - Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je izgnalo dva norveška diplomata. Do petka morata Rusijo zapustiti norveški konzul v Murmansku in svetnik ambasade v Moskvi. Prejšnji teden je Norveška izgnala pet ruskih diplomatov, obtoženih industrijske špijonaže.
Zaradi snega številne grške vasi odrezane od sveta
ATENE - Močne snežne padavine in ledene nevihte so na grško-bolgarski meji, v zahodni Grčiji in na Peloponezu od sveta odrezale številne vasi. Snežilo je celo v Atenah. Na nekaterih območjih je bila prekinjena oskrba z elektriko. Ustaviti so morali tudi vse trajektne povezave z otoki v Egejskem morju
Svet za obrambo, ki sam sebe označuje za »legitimni organ Republike Kosovo«, poudarja, da problem Kosova zdaj ni več političen temveč vojaški. V svojem programu, ki ga je objavil v tiskovnem spročilu Svet za nacionalno obrambo Kosovo poleg ustanovitve armade in priprav na obrambo napoveduje tudi »začetek osvobodilne vojne.« O Svetu za obrambo se je začelo govoriti leta 1996 istočasno z nastankom tako imenovane Osvobodilne vojske Kosova, ki je tajna separatistična organizacija.
Ob tem »rožljanju« z orožjem na obeh straneh je treba omeniti tudi napad na neko srbsko policijsko patruljo v bližini Peči, kjer je bil v eksploziji ročne bombe ranjen srbski policist.
NATO / GLASOVANJE PRIHODNJI TEDEN
Bo ameriški senat prisluhnil pozivu predsednika?
Bill Clinton proti zamrznitvi širitve
VVASHINGTON - Predsednik Združenih držav Bill Clinton je pozval ameriški senat, naj ne sprejme nobene omejitve glede nadaljnje širitve zveze NATO na Vzhod. Senat naj bi proti koncu tega tedna ali v začetku prihodnjega glasoval o sprejemu Češke, Poljske in Madžarske v NATO. V ameriških političnih krogih pričakujejo, da bo senat kljub nekaterim nasprotnikom z veliko večino, potrebna je dvotretjinska, izglasoval sprejem omenjenih držav.
Nasprotniki širitve so vodji senatne večine Trentu Lottu predlagali, da bi zaradi različnih razlogov nadaljnjo širitev na preostale evropske kandidatke za NATO veljalo zamrzniti vsaj za tri leta ter da bi o Madžarski, Češki in Poljski glasovali šele aprila ali kasneje. Clinton in Lott imata glede širitve zveze NATO podobno stališče, senator pa je dejal, da bo moral kljub temu poslušati razpravo nasprotnikov širitve zavezništva in da zato ne ve, kdaj bo opravljeno glasovanje.
Clinton je v javnem pismu senatu zapisal, da ne smejo škodovati politiki odprtih vrat zveze NATO in da morajo ZDA v bližnji prihodnosti odobriti sprejem tudi drugih kvalificiranih kandidatk v NATO. »Poskusi omejevanja širitve zavezništva so v tem trenutku nepotrebni. Prekinitev širitve bi omejila politiko ZDA in prispevala k ustvarjanju nove črte delitve v Evropi,« je še zapisal Clinton.
- SEXYGATE / NADALJEVANKE O CLINTONOVIH SPOLNIH ŠKANDALIH ŠE NI KONEC n
Bil Clinton je po pričevanju Wileyjeve prešel v protinapad
Objavili so pisma, ki mečejo čudno luč no Willeyevo
NEW YORK - Nadaljevanke o spolnih škandalih ameriškega predsednika še. ne bo tako hitro konec, zadeva pa postaja vsak dan bolj resna, če ne skoraj sramotna za vodjo najmočnejše države na svetu. Olja na ogenj je v televizijskem intervjuju za družbo CBS prilila nekdanja prostovoljka v Beli hiši Kathleen Willey, ki je Clintona obtožila, da jo je med srečanjem v Ovalni pisarni leta 1993 prijel za prsi in jo skušal poljubiti na usta.
Willeyjeva je z resnim in hkrati žalostnim obrazom opisovala bližnje srečanje s predsednikom in dejala, da je bila naravnost osupla nad Clintonovo neobzimo-stjo, saj je njen mož nekaj dni pred omenjenim srečanjem naredil samomor. Kathleen Willey je enako povedala v zapriseženi izjavi odvetnikom Paule Jones. Predsednik Clinton se je zdaj znašel v najhujših škripcih glede spolnih škandalov, saj se je po televizijskem intervjuju Willeyjeve začela krhati podpora ženskih organizacij, ki so ga doslej zagovarjale.
Celotna zadeva se razvija iz smešne v tragično in zanesljivo vpliva na celotno ameriško administracijo, čeprav njeni predstavniki trdijo nasprotno. Tiskovni predstavnik Bele hiše Mike McCurry je moral večino časa ponedeljkove novinarske konference, posvečene mirovnemu procesu v Severni Irski, porabiti za akrobatsko izvijanje vprašanjem o najnovejšem spolnem škandalu. Paula Jones, Gennifer Flowers, Monica Lewinsky in zdaj Kathleen Willey so
le vrh ledene gore domnevnih Clintonovih skokov čez plot. Tožba Paule Jones in preiskava Kennetha Starra, ki se ukvarja z Monico Lewinsky, doslej kljub velikemu medijskemu pom-pu nista imeli preveč upanja na uspeh. Po pričanju Willeyjeve postaja vse skupaj nevarno in že bolj diši po impeachmentu oziroma po predsednikovem odstopu. Seveda ne zaradi skokov čez plot, ampak zaradi laganja pod prisego in nagovarjanja na laganje. V rumenem tisku namreč kroži še več imen, ki jih resni mediji za zdaj še ne omenjajo, in Kathleen Willy lahko, če je verjeti ugibanjem, sproži plaz žensk, ki bodo pod prisego opisovale ljubezenska razmerja s predsednikom.
Po vsem sodeč Clinton ne bo imel miru do konca svojega drugega mandata. Komaj se javnost navadi na Paulo Jones, Monico Lewinsky in še koga, že takoj poči na drugem mestu. Dobro utečeni predsednikov odvetniški stroj bo zdaj moral iskati luknje v zgodbi Kathleen Willey in ugotavljati, zakaj to, zakaj ono, kaj zdaj, skratka postaviti njeno zgodbo pod velik vprašaj, kot je to počel z ostalimi ženskami doslej. Resnica verjetno nikoli ne bo prišla na dan, ker pri nobenem domnevnem predsednikovem izpadu ni bilo prič. Na koncu ostaja predsednikova beseda proti besedi posameznice. Le odločiti se je treba med možnostjo, ali je predsednik ZDA Bill Clinton resnično nebrzdan pokvarjenec, kot trdijo njegove tožnice in kot ga prikazujejo voditelji popularnih televizijskih
f/.
	-M •*	1
HHk..	- ' 1
	E 1 .Cjl
	
	[ 1
shovvov v poznih večernih urah, ali pa verjeti predsednikovi ženi Hillaiy Clinton, ki trdi, da za vsem skupaj stoji mračna desničarska zarota.
Vsemu navkljub pa Clintonova priljubljenost med volilci ne upada. Raziskava javnega mnenja, ki so jo pripravili CNN, USA Today in Gallup, kaže, da 67 odstotkov vprašanih odobrava Clintonovo vodenje države, kar 60 odstotkov pa ima nasploh o njem pozitivno mnenje. 43 odstotkov vprašanih sicer verjame Willeyjevi, 40 odstotkov pa Clintonu, ki obtožbe o nadlegovanju zanika. Zanimivo, da si kar 49 odstovkov vprašanih, nasproti 44, želi, da mediji ne bi več spremljali predsednikovih afer.
Clintonjna sliki AP) je vse obtožbe takoj odločno zanikal. Predsednikovi svetovalci so se očitno odločili, da je treba s hitrim nasprotnim napadom pogasiti ogenj, preden se proti njemu obrnejo še ženske organizacije, ki so mu doslej nudile najmočnejšo podporo.
Clintonov odvetnik Robert Bennett, ki je pristojen za medijsko pranje predsednikove podobe, je izbrskal, da ima Willeyjeva pripravljeno pogodbo za knjigo o svojem življenju v vrednosti 300.000 dolarjev.
To pa še ni vse. Predsednik je dal na razpolago kakšnih 20 pisemc, ki sta si jih začela pošiljati z Wil-leyjevo pol leta pred domnevnim nadlegovanjem. Pisma dokazujejo, da je Wil-leyjeva od predsednika za pomoč pri politični kampanji zahtevala vse mogoče, celo položaj veleposlanika. Clinton ji je naredil nekaj uslug, ko jo je pošiljal na konference in srečanja po svetu, Willeyjeva pa je predsedniku pošiljala tudi različna darilca. Predsednikovi možje hočejo s tem dokazati, da njeni zgodbi ne gre verjeti predvsem zaradi njenega dvomljivega značaja in dvomljivih motivov. Kot kaže, jim to uspeva, najbolj zato, ker je Američanom očitno dovolj spolnih škandalov, ki povzročijo toliko dima, da zaradi njega ni mogoče videti ognja.
GORICA-NOVA GORICA / SODELOVANJE
Dogovor županov o ureditvi Koma
Odtočni kanal ob meji ni več potreben Sofinanciranje depuratorja pri Vrtojbi?
Zupana Gorice in Nove Gorice Valenti in Špacapan sta včeraj podpisala dogovor, ki nekoliko pojasnjuje	zapleteno
vprašanje načrtov za ureditev Korna, greznic in preCiščevalnih naprav. Bistveni novosti tega sporazuma sta dve. Prva je v tem, da gradnja odtočnega kanala vzdolž meje ni več potrebna. Gradnjo tega kanala je predvidela meddržavna komisija zaradi varnosti pred poplavami. Toda novogoriški tehniki so včeraj pojasnili, da kar se njih tiče, je varnost že zagotovljena z zadrževalnikom Pikolut in z novo kanalizacijo, ki je predvidena v Solkanu.
Posledica tega je, da se bodo od 14 milijard, s katerimi razpolaga Goriška občina za ureditev Koma,
sprostile 3. Ta denar - in to je druga pomembna novost - naj bi namenili gradnji novih prečiščeval-nih naprav v Vrtojbi, kamor bo Nova Gorica speljala svoje greznične odplake in s tem bistveno prispevala k odpravi onesnaženosti Korna. V primera sofinanciranja naj bi italijanska stran sodelovala tudi pri upravljanju teh naprav. Možnost sofinanciranja bo treba vsekakor še preveriti.
Kaj pa s preostalimi 11 milijardami? Goriška občinska uprava vztraja pri gradnji odtočnega kanala od mejnega prehoda na Skabrijelovi ulici naravnost proti Soči. Tehniki, ki so pripravili načrt, menda kljub novogoriškim zagotovilom o zadostni varnosti, vztrajajo
NOVI9E
Kamen na avtocesti A4 priletel na avto tehnikov družbe P & O
Metanje kamnov z avtocestnih mostov je po velikem (tudi medijskem) vznemirjenju lansko poletje v zadnjem času nekoliko tonilo v pozabo, še vedno pa se najdejo bedaki, ki se izživljajo s tem neodgovornim in skrajno nevarnim početjem. Zadnji tak dogodek se je pripetil v nedeljo ob 10.30 pod nadvozom avtoceste A4 v kraju Samu Stino di livenza v Venetu. Večji kamen je priletel na vetrobran v Tržiču najetega avtomobila, v katerem so se peljali šofer in dva tehnika angleške brodarske družbe P & O, to je družbe, ki je naročnica velikih križarskih ladij v tržiških ladjedelnici. Kamen, ki so ga nato pobrali in izročili policiji, je poškodoval avtomobil, nihče med potniki pa na srečo ni bil ranjen.
Slovenska pokrajinska svetovalca na TV Primorki
TV Primorka bo dfanes ob 18.30 v tedenski oddaji iz zamejstvo Med Sočo in Nadižo predvajala pogovor s slovenskima pokrajinskima svetovalcema Davidom Grinoverom in Dajmanom Primožičem. Podala bosta obračun približno 10-mesečnega dela uprave, prikazala še odprta vprašanja zlasti glede slovenske manjšine in spregovorila o tem, kako sta se vživela v politično funkcijo, ki pomeni za oba prvo pomembnejšo izkušnjo na tem področju.
Jazz koncert v baru Balu
Saksofonist Marco Castelli iz Benetk bo nocoj ob 21.30 s svojim jazz kvartetom protagonist glasbenega večera v baru Balu na goriške Trgu Cavom, M se uveljavlja kot prizorišče kvalitetnih glasbenih večerov. Castelli bo predstavil skladbe CD-ja »Anelli«, ki vsebuje poleg njegovih originalnih skladb tudi poseben poklon Luigiju Tencu. Z njim bodo igrali Paolo Birro (klavir), Franco Testa (kontrabas) in Roberto Dani (bobni). Rezervacije na tel. 533359.
Mlada Sovodenjka ranjena v prometni nesreči pri Devetakih
V	prometni nesreči na državni cesti 55 skozi Dol se je predsinoči lažje ponesrečila 27-letna Katrin Lovi-sutti iz Sovodenj, Ul. Favetti 3. Lovisuttijeva se je okrog 21.30 peljala s volkwagnom polo iz tržiške smeri proti domu. Na enem od ostrih ovinkov med Palkiščem in Devetaki je izgubila nadzorstvo nad vozilom in se zaletela v drevo ob cesti. Prepeljali so jo v goriško splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč. Težjih poškodb, kot kaže, ni dobila in bo predvidoma okrevala v 20 dneh. Na kraju nesreče je posegla goriška proemtna policija.
V	Štmaviu in Gorici izsledili in nato izgnali tri Romune
Skoraj ne mine dan, da ne bi v okolici Gorice prijeli in izgnali ilegalnih priseljencev. V ponedeljek je policija pri Stmavru ustavila dva romunska državljana, včeraj v Gorici pa še žensko prav tako iz Romunije. Proti vsem trem so odredili izgon iz države, ker niso imeli veljavnih dokumentov za bivanje v Italiji.	. .
pri potrebi o tem rovu, po katerem naj bi se v priem-ru zelo izdatnih padavin odvečna voda Korna stekala naravnost v Sočo. Rov 3 metrov premera naj bi izkopali kar pod hišami svetogorskega rajona s tehniko, ki se uporablja za gradnjo podzemnih železnic.
Župan Valenti se je srečal tudi z deželnim odbornikom za okolje Mariom Puiattijem, ki ga je spremljal Renato Fiorelli. Puiatti je vzel na znanje namene Goriške občine, Valentija pa je opozoril na potrebo po načrtu za rena-turalizacijo (ekološko sanacijo, odkrtije struge in ureditev bregov) Korna, za kar je izrecno namenjenih približno 15 od 30 milijard, ki jih Gorici dodeljuje zakon 345/97.
r TRŽIČ / KRIZA PODJETJA n
Na gradbišču bolnišnice ustavili delo
Gradbeno podjetje Zorattini iz Vidma, ki ima v zakupu dela za dograditev bolnišnice v Tržiču, je včeraj sporočilo, da so zaradi likvidnostnih težav prisiljeni ustaviti dela na gradbišču San Polo. Vest je včeraj kot strela z jasnega odjeknila ne samo v Tržiču, pač pa tudi med drugimi krajevnimi in zdravstvenimi upravitelji.
Zdi se, da je gradbeno podjetje v velikih težavah in da bi utegnilo biti celo na robu stečaja. Finančna “luknja” naj bi znašala okrog 9 milijard lir. Zakup v Tržiču so si zagotovili s popustom 4 milijard na izklicni ceni, danes pa očitno
niso v stanju izpolniti obveznosti. Odtod odločitev o ustavitvi del v San Polu kot tudi na drugih gradbiščih v deželi'. Podjetje zaposluje okrog 90 oseb.
Kaj sedaj? Zidarska dela na poslopju, kjer naj bi bile spalnice nove tržiške bolnišnice, so večinoma končana (prišli so do strehe), v notranjosti pa je treba še marsikaj postoriti. V zadnjem času so nameščali inštalacije. Iz neuradnih virov je slišati, da naj bi Dežela posegla z dodatnim financiranjem, kar pa bi prikrajšalo druge stvarnosti, najbrž tudi Gorico, ki še čaka na denar za novo bolnišnico.
TRŽIČ / SINDIKATI KOVINARJEV
Tudi v razvitem severovzhodu raste revščina
Analiza stanja v ladjedelnici
PODGORA / SKLEP RAJONSKEGA SVETA
V pripravi shod o zdravstvu
Povabiti nameravajop parlamentarca, župana in zdravnike
Rajonski svet v Podgori bo prevzel pobudo, da bi še pred iztekom mandata meseca maja priredili večjo javno manifestacijo v obrambo goriške bolnišnice in v podporo projektu čezmejnega sodelovanja z bolnišnico v Šempetru. O tem so razpravljali že na eni prejšnjih sej, predlog pa so dodatno poglobili predsinoči. Z zaskrbljenostjo so vzeli na znanje, da se nadaljuje postopno krčenje javnih zdravstvenih storitev v Gorici. Iz določenih političnih krogov prihajajo tudi ponovno poskusi ogrožanja sa-
VIDEM
Umri sodnik Mario Spinelli
mega obstoja bolnišnice v Gorici. Tak je bil nedavni nastop nekdanjega deželnega odbornika za zdravstvo iz vrst Severne lige Giampiera Fasole, ki bi hotel splošno bolnišnico strpati v poslopje bolnišnice Janeza od Boga.
Podgorski rajonski svet bo zato dal pobudo za javno skupščino, ki naj bi bila v Podgori in na katero nameravajo povabiti senatorja Volčiča in poslanca Prestamburga, župana Valentija pa zdravnike in tehnike v komisiji, ki preučuje izvedljivost tesnejše povezave s Šempetrom. Po javni razpravi ne
izključujejo tudi odmevnejše manifestacije v sodelovanju z drugimi rajonskimi sveti, na kateri naj bi prišla do izraza zahteva goriških občanov po ohranitvi dostojne ravni zdravstvene oskrbe.
Na seji rajonskega sveta so še odobrili dodelitev . sredstev za slovesnost ob 25. aprilu, za razstavo starih fotografij, ki jo nameravajo prirediti maja skupaj s predstavitvijo knjige Vilija Prinčiča Pregnani in za namestitev nekdanjih avstroogrskih plošč (ki so bile odstranjene pod fašizmom) v Attemsovem parku.
Pred kratkim je Vsedržavni svet za gospodarstvo in delo (CNEL) objavil izsledke raziskave, po kateri v Italiji vsaj 15 odstotkov vseh zaposlenih prejema dohodke, ki so nižji od 15 milijonov lir letno. Ta vsota predstavlja prag, pod katerim je mogoče govoriti o revščini.
Na te ugotovitve se sklicujejo pokrajinska tajništva sindikatov kovinarjev FIM, FIOM, UILM in ugotavljajo, da jih podatki ne presenečajo, saj se s tovrstno revščino srečujejo tudi v krajih, ki so relativno bogati in gospodarska kriza ni prisotna v posebno zaostrenih oblikah. Sindikati navajajo ob tem primer tržiške ladjedelnice, kjer prihaja, v ostrem konkurenčnem boju za naročila do maksimalnega krčenja stroškov in do krajšanja rokov za gradnjo ladij. Vse to ima po drugi strani vrsto negativnih posledic prav na področju zaposlovanja in spoštovanja kolektivnih delovnih pogodb zlasti v manjših podjetjih, ki imajo v zakupu od družbe Fincantieri razna dela.
Izredni pogoji ustvarjajo po ugotovitvah sindikatov primerno okolje za razne oblike dela v najemu in zaposlovanja priučenih delavcev, ki so doma v krajih, kjer je stopnja nezaposlenosti zelo visoka. Navzven se skuša pojav prikazati kot izraz takoimenovane fleksibilnosti. V resnici pa gre za zelo grobo izkoriščanje in nespoštovanje kolektivnih delovnih pogodb in torej za nezakonito početje.
To so torej posledice
V videmski bolnišnici je včeraj ponoči umrl dr. Mario Spinelli, namestnik državnega pravdnika pri goriški preturi. Star je bil komaj 39 let, že nekaj mesecev pa se je boril z neozdravljivo boleznijo, ki ga je naposled strla. Spinelli je bil doma iz kraja Casamas-sima pri Bariju, za sodnika v Gorici pa je bil od konca 80. let. Bil je vesten in predan poklicu, tako da je še v bolnišnici, dokler je mogel, nadaljeval z delom. Danes ob 14. uri bo v goriški stolnici maša zadušnica, pogreb pa bo v njegovem rojstnem kraju.
Šport za pomoč invalidom in za osveščanje mladine
Družbena in vzgojna funkcija športa bo poudarjena na prireditvi, ki bo v soboto ob 10.30 v goriški telovadnici UGG. Priredili bodo ekshibicijski nastop ekipe košarkarjev na invalidskih vozičkih. Ekipo sestavljajo mladi, ki so postali težki invalidi zaradi prometnih nesreč. Dogodku bodo prisostvovali dijaki zadnjih razredov goriških višjih srednjih šol. Nekateri med njimi bodo tudi sami poskusili nastopiti pod košema, seveda privezani na invalidski voziček. Nastopu bo sledil razgovor, med katerim bodo invalidi spregovorili dijakom o svojih težavah.
Pobudnik prireditve je center za športne dejavnosti CSI v sodelovanju s številnimi športnimi, šolskimi in javnimi ustanovami iz Gorice. Namen sta včeraj na srečanju z novinarji predstavila deželna predsednica CSI Paola Zelanda in predsednik CONI ter Goriške pokrajine Giorgio Brando-lin. Zelandova je poudarila vzgojni in informativni pomen srečanja. Opozorila je, da prometne nesreče zlasti ob sobotnih nočeh ob povratku iz diskotek povzročajo samo v naši deželi vsako leto kakih 30 težjih invalidov.
Spori je pomemben za rehabilitacijo, zlasti pa zato, da se mladi invali-
di ne zaprejo med hišne stene ampak skušajo ostati aktivni v družbi. Nekatere športne panoge (lokostrelstvo, kajak, namizni tenis) skoraj ne poznajo razlik med invalidi in drugimi športniki. Zanimiva je tudi košarka, priljubljen šport, kjer obstajajo specifična prvenstva za invalide. Brando-lin je pri tem poudaril delovanje ekipe Castelvecchio iz Gradišča, ki dosega odlične tudi agonistične rezultate, in omenil, da bo Coni avgusta spet priredil štirikotni turnir v Gradežu s . sodelovanjem ekip Koroške, Slovenije in Hrvaške. Športna dejavnost ni le koristna za invalide, pa pa omogoča tudi družbi in zlasti mladim spoznavanje te problematike. Najučinkovitejše sredstvo za preprečevanje nesreč na cesti je prisluhniti izkušnji mladega, ki nosi zaradi tega trajne posledice. Stik z invalidi je koristen tudi za večjo zavest o problemu arhitektonskih pregrad in za dozorevanje mladih k odgovornejšemu obnašanju.
Goriški sobotni manifestaciji bodo sledile še druge po deželi in zaključno srečanje v zadnjem tednu maja v Spilimbergu s sodelovanjem šport-nikov-invalidov iz FJk, Slovenije, Koroške in Bavarske.
takoimenovanega “novega” podjetništva, ki nastaja okrog dejavnost ladjedelnice, ki že nekaj let beleži porast glede obsega naročil.
Kaj narediti? Vsi si morajo prizadevati za spoštovanje predpisov. Treba je prisiliti podjetja (tudi tista iz tretjih držav), da spoštujejo kolektivne delovne pogodbe, saj se na ta način onemogoči pojav nelojalne konkurence. Treba je nadalje zagotoviti, da se ob oddaji del zagotovi največja prozornost. In končno, kar sindikati že dolgo poudarjajo, potrebno je pospešiti oblikovanje konzorcijev različnih podjetij, ki so spodobna zagotoviti kakovost storitev in gospodarsko solidnost.
________________KINO
GORICA
VTITORIA 1 18.10-20.15-22.20 »Alien - la clonazio-ne«. I. Sigourney VVeaver, Wynona Ryder.
VITTORIA 3 17.30-21.00 »Titanic«. I. Leonardo Di Ca-prio, Kate VVinslet.
CORSO 17.30-19.45-22.00 »The game (Nessuna rego-la)«. M. Douglas, Sean Perm:
TU OBVESfilA
ZSKP ■ GORICA vabi na redni letni občni zbor, ki bo v komorni dvorani centra L. Bratuža jutri ob 20.30.
KD OTON ZUPANČIČ v Standrežu prireja šahovski tečaj za otroke in odrasle. Prvo srečanje bo jutri ob 15. uri v domu A. Budala. Informacije pri Sari (tel. 537525).
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL v Doberdobu je na razpolago za informacije in izpolnjevanje obrazcev 730 in 740 vsak četrtek na sedežu društva krvodajalcev ali v trgovini pri Mili.
KD DANICA Z VRHA bo ob priložnosti nastopa DPZ DANICA na reviji Primorska poje, 22. marca na Trbižu, priredilo prevoz in večerjo tudi za spremljevalce. Prijave pri Dolores (tel. 882222 od 13.30 do 15.30).
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
BASSI RITA, Ul. don Bo-sco 175, tel. 32515.	.
DEŽURNA LEKARNA v TRŽIČU
S. NICOLO’, Ul. I Maggi° 94, tel. 790338.
POGREBI
Danes: 7.00, Luigi Masco 1 iz splošne bolnišnice v 1 dem za kremacijo.
moška
oblačila
^ul. Carducci 24 tel. 537561
____RIM / ŽIVČNOST NI POPUSTILA
Odnosi med LS in Hrastom napeti
Premier Prodi ceni Marinijevo izvajanje Vrenje tudi v desnosredinskem Kartelu
r MILAN / DANES ODLOCITEVn
Bo sodišče obnovilo proces Calabresi?
Za revizijo podtjanik Corleone in Umberto Eco na Le Mondu
RIM - Vse kaze, da tudi predsedniku vlade Romanu Prodiju ni všeC zamisel tajnika Levih demokratov Massima D’Aleme, da bi evropske socialistične sile nastopile s skupnimi listami in skupnim programom na volitvah za evropski parlament leta 1999.
Po novicah, ki so pro-nicnile z zasedanja vsedržavnega sveta Ljudske stranke v Bariju, je premier Čestital tajniku LS Francu Mariniju za njegovo poročilo. Soglašal naj bi tudi s poglavjem, v katerem je Marini ostro kritiziral D’Alemo in ga opozoril, da bi se Oljka lahko razblinila, ko bi vztrajal v svojem projektu.
Prodi je, tako pravijo nepotrjene govorice, povabil Marini j a na srečanje, da bi »govorila o politiki«. Predsednik vlade namreč pozorno spremlja priprave za programsko konferenco Ljudske stranke, ki naj bi imela kot enega glavnih ciljev ovrednotenje sodelovanja med levičarskimi in katoliškimi reformisti, kar je temelj Oljke. Marini je tudi potrdil, da ne umika ponudbe, naj bi Prodi prevzel vodstvo »bele stvari« še zlasti v perspektivi preseganja starih sme z razvojem neke politične kontinuitete od Mora do Prodija.
Levi demokrati pa so včeraj spet pomirjujoče odgovorili na živčnost katoliškega zaveznika. Pietro Polena je menil, da je napetost posledica nerazumevanja in da se bo razblinila, komaj bodo v Oljki spet zaceli s političnim dialogom.
Marco Fumagalli je dodal, da tako Evropska socialistična stranka kot Evropska ljudska stranka obstajata vrsto let, vendar to ni preprečilo rojstva Oljke in dogovora o sodelovanju levice z LS. Mauro Žani je menil, da tudi v Avstriji in v Belgij obstajata podobni »anomaliji« kot v Italiji, zaradi tega pa ima tudi Ljudska stranka možnost in prostor, da v evropskem prostoru ovrednoti italijansko »posebnost«. In tudi Valdo Spini, ki se je z laburisti pridružil Levim demokratom, meni, da so se evropski socialisti vselej predstavili na volitvah za evropski parlament s skupnim programskim manifestom. Zakaj se ne bi to-
rej tudi prihodnje leto, ne da bi to ogrozilo italijanskih političnih ravnovesij?
Tajnik SKP Fausto Bertinotti je medtem spet opozoril, da je sedanje vladno zavezništvo v nevarnosti, Ce vlada ne bo kmalu zaCela z »drugo fazo« svojega programa. Poudaril je nujnost sprejtja zakona o skrajšanem delovnem Času, o odločnejšem boju proti brezposelnosti zlasti na jugu, opozoril pa je tudi problem volilnega zakona.
Vzporedno je precejšnje vrenje tudi v desnosredinskem Kartelu svoboščin, Čeprav sta predsednik FI Silvio Berlusconi in predsednik NZ Gianfranco Fini spet dobila skupni imenovalec.
MILAN - Zelo verjetno bo danes milansko prizivno sodišče razsodilo glede morebitne obnovitve sodnega postopka proti obsojencem za umor policijskega komisarja Luigija Calabresija. Nekdanji voditelji gibanja Lotta Continua Adriano Sofri, Ovidio Bompressi in Giorgio Pietrostefani zahtevajo revizijo procesa, na katerem so bili obsojeni zaradi umora, tudi na podlagi novih pričevanj. Sodni zbor je vCeraj celo izdal tiskovno sporočilo, v katerem obvešča, da še niso izrekli razsodbe o prizivu.
Včeraj se je oglasil tudi podtajnik na pravosodnem ministrstvu
Franco Corleone. Na predstavitvi knjige »II caso Sofri« je dejal, da bi bilo treba proces obnoviti tudi zato, da bi ga vodili po novem sodnem postopku, ki nudi večja jamstva o utemeljenosti dokaznega gradiva.
Ugledni francoski dnevnik Le Monde je medtem objavil na prvi strani daljši prispevek znanega italijanskega pisatelja in intelektualca Umberta Eca z naslovom »Proces proti Sofri ju je treba obnoviti v imenu zdrave pameti«. Eco ne trdi, da so Sofri in ostali nedolžni, paC pa, da so jih obsodili na podlagi neprepričljivih obtožb in nezadostnih dokazov.
FOGGIA / VCERAJ POKOPALI UMORJENO NADIO ROCC1A
Zaprepadenost nad zločinom deklet
Anna Maria Botiicelli in Maria Filomena Sica hladno priznali načrtovani umor
FOGGIA - Z neizmerno zaprepadenostjo in žalostjo so v kraju Ca-stelluccio dei Sauri in v celi pokrajini Foggia spremljali zaključno fazo preiskave o smrti 19-letne Nadie Roccia. Sovrstnico in prijateljico sta namreč ubib Anna Maria Botticelli in Maria Filomena Sica, umor pa sta načrtovali že dobro leto. Po večkratnih zaslišanjih sta brez kesanja priznali umor, ki sta ga skušali zabrisati in prikazati kot samomor. Sedaj ju dolžijo namernega umora, vendar pa sploh še ni jasno, zakaj sta se odločiti za tako krut korak. Preiskovalcem sta pripovedovali o sanjah, v katerih naj bi se Anni Marii prikazal pokojni oče Marie Filomene in jo nagovarjal k umoru. Včeraj popoldne so v kraju Castelluccio dei Sauri pokopali Nadio, na zadnji poti pa so
jo spreljali tudi sošolci pedagoškega liceja iz Foggie, ki ga je obiskovala tudi Anna Maria Botticelli.
Pravzaprav sta biti biti Nadia in Anna Maria sošolki, skupaj sta sedeti v klopi, skupaj sta prehoditi vso šolsko pot od osnovne šole do praga mature. Zato profesorji nikakor ne morejo doumeti dogodkov in ponavljajo, da sta biti obe dekleti nadvse nadarjeni, povezani, prijetni in dobro vzgojeni. Maria Filomena Sica je obiskovala drugo šolo in je bila srčna prijateljica Anne Marie. Nekateri prav v tesnih prijateljskih zvezah, tako med Nadio in Anno Mario in med slednjo in Mario Filomeno iščejo povodov za zločin.
Nekaj iskric je bilo, vendar jim nihče ni pripisoval posebne pozornosti, tako naj bi Anna Maria in Ma-
ria Filomena začeli izjavljati, da je Nadia lezbijka. To sta tudi napisali v namišljenem poslovilnem pismu, v katerem naj bi Nadia pojasnila svojo odločitev, da se samomori. V soboto sta jo namreč zvabili v garažo pri stanovanju družine Anne Marie v kraju Castelluccio dei Sauri, češ da se bodo skupaj učile. Ko je nastopil mrak, sta jo napadli in jo zadaviti s šalom, okoli vrata pa sta ji nato položiti vrv, ob trupu pa položiti pismo. Sli sta po krompirček, ki si ga je zaželela Nadia, se vrnili, »odkriti« truplo in poklicali na pomoC. Povedali sta verzijo o samomoru, vendar pa dejstvo, da vrv okoli vrata ni bila zadrgnjena, strop garaže pa visok in brez kavljev, je pri preiskovalcih takoj vzbudilo dvome o verodostojnosti izjav deklet.
NOVICE
Preiskave o potopitvi albanske ladje
BRINDISI - Namestnik državnega pravdnika iz Brindisija Leonardo Leone De Castris je vCeraj demantiral vesti, ki jih je objavil rimski dnevnik II Messaggero, po katerih naj bi sam De Castris poslal sodna obvestila poveljniku generalnega štaba italijanske vojne mornarice ter poveljnikoma ta-rantskega mornariškega območja in bridiškega mornariškega okraja zaradi potopitve albanske izvidniške ladje Kater I Rades, v kateri je na dan Velikega petka lani izgubilo življenje kakih sto albanskih prebežnikov.
De Castris ni hotel časnikarjem ničesar pojasniti o tem, kako so se lahko porodile vesti, ki jih je objavil II Messaggero. Manj redkobeseden pa je bil obrambni minister Beniamino Andreatta. V Časnikarskem pogovoru je namreč dejal, da je bil pred nekaj dnevi obveščen o tem, da so nekateri visoki Častniki italijanske mornarice prejeti vabilo na zaslišanje v okviru preiskav. Andreatta je pristavil, da so bila povelja, ki so jih izdale mornariške oblasti ladijkim enotam za straženje italijanskih obal, vsekakor popolnoma legitimna. Poleg tega naj bi izsledki preiskav dveh upravnih komisij pokazali, da za potopitev albanskega plovila ni bila kriva enota italijanske mornarice, ampak sam kapitan albanske ladje, ki je nepričakovano in tvegano spremenil smer plovbe.
Scalfaro še v bolnišnici
RIM - Predsednik republike OscarL.Scalfaro je tudi včeraj preživel zelo miren dan v rimski bolnišnici Gemelli, kjer se od sobote zdravi za hudo gripo in močnim prehladom. Zdravniki ponavljajo, da ni nobenih problemov, tako, da bo predsednik morda že danes zapustil bolnišnico. Scalfaro je vCeraj v glavnem počival, podpisal pa je tudi nekaj zakonskih odlokov ter uradnih odredb.
Inšpektorja ministrstva sta prišla v Messino
MESSINA - Dva inšpektorja, ki ju imenoval pravosodni minister Flick, sta od včeraj na delu v Messini in sicer na tamkajšnjem sodišču. Visoka vladna funkcionarja preiskujeta t.i. afero Giorgian-ni, po nekdanjem podtajniku na notranjem ministrstvu, ki ga je vlada pred nekaj dnevi odstavila. Pojutrišnjem pa pride v mesto ob ožini spet parlamentarna komisija za boj proti mafiji, ki je prva ugotovila nejasnosti ter nepravilnosti v tamkajšnjem sodišču, kjer je nekdanji podtajnik služboval kot javni tožilec. Zaradi prizadevanj v boju proti politični korupciji so ga nekateri preimenovati v »sicilskega Di Pietra«.
Novo zasliševanju o pokolu na Trgu Fontana
MILAN - Javni tožilec Grazia Pradella je vCeraj vec kot pet ur zasliševala sedanjega prefekta v Astiju Carla Ferrigna, ki je bil svojčas vodja policijskega oddelka proti kriminalu. Vladni predstavnik je osumljen, da je v začetku sedemdesetih let prikril nekatere pomembne dokumente, ki naj bi dokazovali neposredno vpletenost tajnih služb pri izvedbi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana.
NEAPELJ / PRESENEČENJE ZA POLICIJO
VATIKAN / PO VOLJI JANEZA PAVLA II.
Nenavaden bossev čuvaj
Organi poregona prisilno izselili bloke, v katere so se vselili kamoristi
Pij XII. in Janez XXIII. ločeno na oltar
Ločitev procesov za beatifikacijo politično oportuna zaradi spornega lika Pija XII.
NEAPELJ - Nad 300 Policistov, karabinjerjev, mestnih redarjev in gasilcev je vCeraj prisilno izselilo iz ljudskih stanovanj v predmestni Certi Luzzati družine, ki so jih zasedle, Čeprav niso imele pravice do vselitve. V glavnem gre za družine kamoristov, ki so si stanovanja pridobilo tudi z ustrahovanjem Upravičenčev.
Za včerajšnjo akcijo s° se dogovorili pred nedavnim in sodi v okvir ooja proti kamori. V nekajurni akciji so varnostni organi osvobodili dvajset stanovanj. Skoraj Vsa so bila prazna, ker stanovalci niso počakali SH javne varnosti, am-Pnk so odšli že prej. Za-Sfozili pa so, da se bodo vjnili. Policija in karabi-nlerji so postavili na Vl-ata pečate v pričako-'Juiju, da stanovanja ob-Uiska uprava izroči za-°nitim upravičencem. ri tistih, ki niso takoj
vseljiva, ker bodo potrebna popravila, pa so občinski zidarji zazidali okna in vrata.
Može postave je v enem od stanovanjskih blokov Čakalo precejšnje presenečenje. Med zasledovanjem dveh oseb, ki sta se skušali skrivaj oddaljiti, so prišli do garaže, v kateri je bil v veliki kletki zaprt leopard.
Kaze, da si je neobi-
čajnega Čuvaja prekrbel bos Vicenzo Mazzarella, ki naj bi bil v vojni s tekmeci nekaterih drugih klanov.
Zver (na telefoto Ap) je bila v bloku, v katerem živijo Mazzarellovi sorodniki. Mazzarelov nečak in drugi dve osebi sta bili po odkritju leoparda prijavljeni sodstvu zaradi nedovoljene posesti eksotične živali.
VATIKAN - Procesa za beatifikacijo papežev Pija XII. in Janeza XXIII. bosta odslej potekala ločeno. Tako je pred nedavnim odredil papež Janez Pavel II. Vest je objavil docent za zgodovino krščanstva na Tretji rimski univerzi Alberto Mellon!, in sicer v eseju o beatifikaciji papeža Ron-callija, ki ga je pravkar priobčila rimska založba Dehoniana v zborniku »Krščanstvo v zgodovini« (»Cristianesimo nella storia«). Seveda gre za pomembno novost, ki bo ta čas prav gotovo naletela na velik odmev spričo polemik, ki jih je sprožil predvčerajšnjim objavljeni vatikanski dokument o judovskem holokavstu tudi in predvsem zaradi zagovarjanja papeža Pa-cellija.
Združitev procesov za beatifikacijo Pija XII. in Janeza XXIII. je med II. vatikanskim koncilom odredil tedanji papež
Pavel VI., in sicer zato, da bi preprečil svojemu predhodniku Roncalliju prenagljeno pot do oltarja. Beatifikacijo slednjega je namreč predlagal koncilu poljski škof Bobdan Bejze maja 1963. Pavel VI. pa se je zbal, da
bi Janeza XXIII. postaviti na oltar kar z aklamacijo in zato je odredil, naj se proces za njegovo beatifikacijo poveže z onim za proglasitev Pacellija za blaženega, seveda dobro vedoč, da bo drugi proces zaviral prvega.
Janez Pavel II. se danes očitno nahaja pred drugačno situacijo. Proces za beatifikacijo Janeza XXIII., ki je že na dobri točki, bi lahko »potegnil« za seboj proces za beatifikacijo Pija XII., kar pa ne bi bilo zaželeno tudi iz političnih razlogov. Dejstvo je namreč, da lik Pija XII. ostaja sporen tudi in predvsem zaradi zadržanja, ki ga je ta papež imel do preganjanja Judov pod nacisti. Kot se je ponovno izkazalo v polemikah okrog vatikanskega dokumenta »Mi se spominjamo: razmišljanje o holokavstu«, ki ga je Sveta stolica objavila ta ponede-Ijak, nekateri smatrajo papeža Pacellija za dale-kovidnega heroja, Ceš da je s svojim molkom preprečil večje gorje in še zlasti preganjanje katoličanov pod nacizmom, v očeh drugih pa je Pij XII. strahopetec.
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih
partnerjev.________
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
NOVICE
Medministrski odbor za ekonomsko načrtovanje razdelil 29 tisoč milijard za novo zaposlovanje
RIM - Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje je včeraj med različna ministrstva razdelil za skoraj 29 tisoč milijard lir sredstev, ki naj bi bila namenjena izvajanju programov za zaposlovanje. Gre za že pred časom odobrena sredstva, vlada pa bo iz finančnega zakona za leto 1998 za nerazvita področja namenila Se dodatnih 12 tisoč milijard. Od 29 tisoč milijard jih je bilo približno 20 tisoč odobrenih na podlagi bivšega zakona 64 in jih bo mogoče koristiti v naslednjih treh letih, medtem ko bo 12 tisoč milijard za nerazvita področja na razpolago v obdobju med letom 1999 in 2004. Za letošnje leto je za zdaj na razpolago le 6 tisoč milijard. Znesek se lahko poveča, če bo seveda državna blagajna to omogočala.
Januarja v Sloveniji za 1,3% več brezposelnih
LJUBLJANA - Letošnjega januarja je bilo v Sloveniji registriranih 130.194 brezposelnih oseb. To je za 1622 oseb oz. za 1, 3 odstotka več kot pred mesecem dni ter za 3, 1 odstotka več kot januarja 1997. Stopnja registrirane brezposelnosti je januarja letos znašala 15 odstotkov in za 0, 2-odstotne točke presegla decembrsko. Pri moških je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 14, 2 odstotka (decembra 13, 9 odstotka), pri ženskah pa 15, 7 odstotka (decembra 15, 7 odstotka).
V Sloveniji je bilo januarja letos 869.927 aktivnih prebivalcev. Od tega je bilo delovno aktivnih 739.733 prebivalcev, kar je za 0, 4 odstotka manj kot decembra lani ter za 0, 1 odstotka manj kot januarja 1997. V prvem mesecu letošnjega leta je bilo zaposlenih 647.069 oseb, samozaposlenih pa 92.664 oseb.
Zaposlenih je bilo januarja letos za 0, 4 odstotka manj kot mesec prej ter za 0, 2 odstotka manj kot januarja 1997. V podjetjih in drugih organizacijah je bilo zaposlenih 588.122 oseb (1927 manj kot decembra), pri samozaposlenih osebah pa je bilo zaposlenih 58.947 oseb (695 manj kot decembra).
Število samozaposlenih oseb (samostojni podjetniki posamezniki, kmetje ter osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost) je januarja letos znašalo 92.664, kar je za 166 manj kot decembra lani.
V nedeljo tudi v Trstu »Praznik čistega zraka« in odprtih trgovin
Sekcija trgovine na drobno pri SDGZ sporoča, da bo v nedeljo, 22. marca, v 14 itahjanskih mestih »Praznik čistega zraku«. K vsedržavni akciji »metropohtanskih« mest je pristopil tudi Trst. Tako bo del ožjega mestnega jedra (v terizijanski četrti) zaprt za promet in bodo lahko ob tem odprte vse trgovine za promenadne sprehajalce. Pokrovitelji manifestacije so Občina Trst in vsa združenja trgovcev ter sindikati zaposlenih v trgovini. Občinsko odbomištvo za gospodarstvo je pripravilo enotno reklamno sporočilo za nedeljsko odprtje in bo pobudo uradno predstavilo ju-trik, 19. t.m., na županstvu.
SDGZ poziva zainteresirane člane, naj sprejmejo z odprtimi izložbami in srcem... vse goste prve spondadanske nedelje. Na sedežu SDGZ so na razpolago omenjena reklamna sporočila za stranke in na razpolago pa so tudi vsa potrebna pojasnila (tel. 362949).
■
17. MAREC 1998	v UR	!AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1774,00	1809,00
nemška marka	975,00	995,00
funt šterling	2958,00	3013,00
švicarski frank	1194,00	1224,00
belgijski frank	46,72	48,72
francoski frank	288,00	298,00
danska krona	253,00	263,00
norveška krona	231,00	241,00
švedska krona	220,00	230,00
kanadski dolar	1245,00	1285,00
portugalski eskudo	9,11	10,01
nizozemski gulden	858,00	883,00
avstrjski šiling	137,50	142,00
španska pezeta	11,11	12,21
grška drahma	5,32	6,12
irski šterling	2428,00	2508,00
japonski jen	13,34	14,24
avstralski dolar	1150,00	1220,00
madžarski florint	7,00	9,00
hrvaška kuna	255,00	275,00
slovenski tolar	10,20	10,45
ITALIJA / ISTAT OBJAVIL PODATKE
Lanski BDP +1,5%, dvakrat več kot leta 1996 (+0,7%)
Brezposelnost po še narašča
RIM - Lani je italijanski bruto državni proizvod (BDP) zabeležil porast 1, 5%, kar je v primerjavi s predlanskim
0,	7% pozitiven dosežek. Med podatki, ki jih je včeraj posredoval Istat, je še najbolj zadovoljivo dejstvo, da je BDP znatno napredoval med letom: v prvem trimesečju je namreč upadel za 0, 9%, v drugem trimesečju je porasel za
1,	9%, v tretjem za 2, 2%, v zadnjem pa kar za 2, 9%, kar je nedvomen pokazatelj rasti italijanskega gospodarstva.
Lani so zabeležili porast osebne porabe (+2, 4%, +0, 8%leta 1996), medtem ko je kolektivna poraba rahlo upadla (-0, 7%, +0, 2% leta 1996). V družinskih iz-
datkih so najbolj narasli stroški za nakup vozil (+31, 8%), kar gre pripisati lanskim finančnim ugodnostim na tem področju.
K porastu BDP je bistveno prispeval izvoz, saj je narasel za 6, 3%. Porast v industrijskem sektorju je znašal 2,1%, v kmetijstvu pa so deležih upad za 0, 5%, kot tudi v gradbeništu (-1%).
Žal pa statistike ne kažejo na noben pozitiven trend glede brezposelnosti, ki je v bistvu nespremenjena (-0, 2%). Znatno pa so napredovali dohodki uslužbencev, ki beležijo povprečni porast 4, 7%, vendar je bil porast cene dela lani znatno nižji kot leta 1996:2% proti 5,1%.
SEJMI / V LJUBLJANI
Na sejmu Alpe Adria tudi gostinci iz naše dežele
Gostinska sekcija SDGZ za jutri organizira skupni obisk sejma - »(Ne) znano zamejstvo«
LJUBLJANA - V Ljubljani so včeraj odprli mednarodni sejem turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas Alpe Adria, drugi v sklopu sejmov Alpe Adria. Sejem, ki bo potekal do nedelje, se letos predstavlja skupaj s sejmom Ribolov in lov.
Na 9000 kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja 323 raz-stavljalcev iz 19 držav. V večjem številu kot v preteklosti se predstavljajo slovenske občine in turistična društva, skupen nastop pa pripravljata tudi Turistična zveza Slovenije in Olimpijski komite Slovenije, ki bosta predstavila akcije v okviru projekta »Leto 1998 - leto športa v turizmu«. Na sejmu so navzoče tudi številne turistične agencije, ki predstavljajo svoje najnovejše turistične programe. Na sejmu Ribolov in lov, ki poteka na okoli 400 kvadratnih metrih razstavnih površin v kleti hale B, se predstavlja 29 raz-stavljalcev iz osmih držav.
Sejma Alpe Adria se bo jutri, 19. t. m. udeležila tudi gostinska sekcija
Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki vabi zainteresirane gostince na skupen obisk. Zbirna točka bo ob 9. uri, na italijanski strani mejnega prehoda na Fernetičih.
Slovensko deželno gospodarsko združenje sodeluje pri projektu Turistične zveze Slovenije (NE) ZNANO ZAMEJSTVO, za promocijo zamejske gostinske in turistične ponudbe iz Furlanije - Julijske krajine. Koroške in Porabja v Sloveniji. Agencija AGENS, kateri je zaupano izvajanje tega projekta, ima na sejmu svoj razstavni prostor, na katerem bo delila reklamni material tudi o naši turistični ponudbi. Zainteresirani člani (hoteli, gostilne, restavracije idr.), ki bi želeli konkretno sodelovati z nudenjem posebnih cen za prenočitve in kosila skupin izletnikov iz Slovenije in za morebitne druge storitve (enogastronomij a, zeleni turizem), se lahko obrnejo na urade SDGZ v Trstu in Čedadu, SGZ v Gorici ali na Agencijo AGENS na sejmu.
BANKE / TUDI V GORIŠKI HRANILNICI IMAJO SKRBI $ PRIHODNOSTJO
Carigo si bo morala poiskati pravega partnerja
Ali bo prišlo do združitve goriške, videmske in tržaške hranilnice? - Za Gorico se zanima tudi Vicenza
Tudi v goriški hranilnici imajo skrbi z bodočnostjo. Sami skoraj gotovo ne bodo ostali. Tudi oni se bodo morali združiti s sorodnimi bankami ali se pridružiti kakšni večji, ki ima interes zasidrati se*na Goriškem, kjer je banka vodilna, in se pripraviti na vstop v Slovenijo takrat, ko (čez nekaj let) bo tržišče svobodno in bo dopuščalo delovanje tujih bank.
Kmalu bo že deset let, odkar je za goriško hranilnico pokazala zanimanje milanska Cariplo, t.j. hranilnica lombardskih pokrajin, ki je prva med takšnimi bankami v Italiji in tudi v Evropi. Milančani so takrat kupili 10 odstotkov delnic goriške Carigo in si pridržali prednostno pravico dokupiti še dodatne delnice, ki bi jih fundacija goriške banke dala na tržišče. Bili so to časi, ko se je Carigo zanimala za nakup paketa delnic takrat še samostojne novogoriške Komercialne banke. Kot je znano,
takratni posel ni uspel, kajti novogoriško banko, ki je bila v težavah, so podržavili, jo priključili Mariborski banki in jo kasneje sanirali.
Carigo je že takrat šla v širjenje svoje mreže okenc v nekatere kraje v deželi, od Trsta do Furlanije. Se nekaj novih okenc nameravajo odpreti še letos bodisi na Goriškem kot drugje v deželi. Na ta način naj bi tudi imeli možnost uporabiti delovno silo, ki je najbrž odvečna. V zadnjih nekaj letih so sicer za dobro desetino zmanjšali število zaposlenih, pa čeprav niso odpuščali. Enostavno niso zamenjali ljudi, ki so odšli iz banke.
Sedanji upravitelji fundacije morajo sedaj odločati, kako naprej s to najstarejšo in tudi najmočnejšo goriško banko, ki obvlada dobro četrtino denarnega tržišča v pokrajini. Nanje pritiskajo upravitelji močnejših bank. Po nekaterih virih naj bi bil spet v ospredju zanimanja načrt združiti ali vsaj tesno
povezati tri hranilnice v deželi, t.j. goriško, videmsko (GRUP) in tržaško (CRT). Vedeti je sicer treba, da sta videmska in tržaška še pod okriljem hranilnice v Veroni (Cariverona), kajti slednja ima v videmski 25 - odstotni, v tržaški pa 28 - odstotni paket delnic. To pa pomeni, da ima velik vpliv na njuno poslovanje. Nekateri pravijo, da se Cariverona tudi sama zanima za goriško banko. Sicer pa ni niti važno, v kakšni obliki naj bi prišlo do pridružitve, kajti v vsakem primeru bi navodila prihajala iz Verone.
Na vrata goriške hranilnice trkajo tudi drugi pretendenti. Med temi se najpogosteje omenja ljudska banka iz Vicenze. Ta je sicer že neposredno prisotna v deželi s svojimi poslovalnicami. Lani je kupila tržaško Banca po-polare, ki prav sedaj odpira podružnico v Gorici. V Vidmu pa prodira njen predlog odkupa celotnega paketa delnic videmske ljudske banke
(BPU), kar naj bi se zgodilo še v tem letu (seveda če bodo sedanji delničarji BPU sprejeli zahtevo Vicentine za dokapitalizacijo sedanjega kapitala videmske banke).
Jasno je, da bi hotela ta banka biti prisotna tudi na Goriškem, da bi tako zaokrožila svojo prisotnost v naši deželi. Za njen predlog je sicer nekaj ovir vezanih tudi na značaj dveh bank: tista iz Vicenze je ljudska banka, torej zadružnega tipa, goriška pa sodi med hranilnice. Tudi takšne ovire je sicer možno preskočiti.
Kaj pa milanska Cariplo? Ni znakov, ki bi kazali, da bi pokazala kaj zanimanja za odkup še dodatnih delnic goriške hranilnice. Pred časom so postali delničarji dunajske Bank Austria, ta pa ima banke hčere v več srednjeevropskih državah, tudi v Sloveniji. Za našo deželo pa milanska hranilnica danes ne kaže posebnega zanimanja.
Marko VValtritsch
					
17. MAREC 1998	v Ul	IAH		17. MAREC 1998	v URAH
valuta	nakupni	prodajni		valuta	povprečni
ameriški dolar	1770,00	1800,00		ameriški dolar	1794,210
nemška marka	978,00	996,00		EKU	1953,540
francoski frank	289,00	299,00		nemška marka	985,020
nizozemski gulden	859,00	884,00		francoski frank funt šterling	293,810 2994,900
belgijski frank	46,90	48,70		nizozemski gulden	873,900
funt šterling	2931,00	3021,00		belgijski frank	47,750
irski šterling	2421,00	2516,00		španska pezeta	11,613
danska krona	254,00	264,00		danska krona	258,380
grška drahma	5,40	6,00		irski šterling	2469,73
kanadski dolar	1244,00	1279,00		grška drahma	5,562
švicarski frank	1197,00	1222,00		portugalski eskudo kanadski dolar	9,624 1269,990
avstrijski šiling	137,90	142,40		japonski jen	13,836
slovenski tolar	10,15	10,40		švicarski frank	1210,030
				avstrijski šiling	140,020
				norveška krona	235,860
				švedska krona	225,470
				finska marka	324,540
MILANSKI BORZNI TRG
17. MAREC 1998
INDEKS MIB 30: +0,45
delnica.
var. %
delnica
cena
var. %
Alleanza Ass.	25.252	+4,76
Bca di Roma	2.756	-0,36
Bca Fideuram	12.978	+0,32
Bca Pop.MI	16.964	+1,48
Benetton	37.820	+4,90
Comit	8.831	+4,10
Credit	7.330	+1,10
Edison	14.540	+3,23
Eni	11.376	+0,81
Fiat	7.225	+ 1,96
Generali	54.565	+3,28
Imi	25.539	+2,99
Ina	5.626	+2,29
italgas	7.735	+2,24
La Fondiaria
Mediaset
Mediobanca
Montedison
Olivetti
Parmalat
Pirelli Spa
Ras
Rolo
Saipem
San Paolo To
TIM
Telecom Ita
12.152
13.038
22.347
2.321
2.523
3.801
5.806
23.118
37.609
10.957
21.384
8.931
13.068
+1,66
+2,75
+4,72
+1,57
+2,97
+6,23
+3,90
+4,41
+2,35
+3,64
+3,86
+1,89
+0,74
O
Podružnica Milano
NOGOMET / POKAL UEFA
Lazio proti Auxerru zanesljivo, v Nemčiji Inter šele po podaljških
Odločilni zadetek je dosegel West
Auxerre - Lazio 2:2 (1:2)
Strelci: Mancini (11-m) v 7. Gottardi v 13., Guivarc‘h v 39 in 80. minuti.
AUXERRE:	Cool,
Danjou, Goma, Silvestre, Rabarivoni (Ciechelski od 65. min.), Lamouchi, Jeune-champ, Agboh, Marlet, Gui-varch‘h, Jaures (Gonzales od 46, Compan od 86. min.).
LAZIO: Marchegiani, Pancaro, Nesta, Negro, Fa-valli, Gottardi (Almeyda od 55. min.), Fuser, Venturin, Nedved (Marcolin od 46. min.), Mancini, Boksic (Lo-pez od 90. min.).
Sodnik:: Lopez Nieto (Spa).Koti: 7:4 za Amcerre. Gledalcev: 22.000. Rumeni kartoni: Nesta, Nedved in Marcolin.
* ALDCERRE - Lazio je po 13. minutah že vodil z 2:0. Rimljani so bili posebej nevarni v protinapadu. Prvič so gostitelji zrušili v kazenskem prostoru BokšiCa, drugič pa je Gottardi dobro izkoristil dolgo podajo Ned-veda. Toda Francozi se niso predali, v napadu pa se je razigral Guivarc‘h, H je že v 25. minuti po prostem strelu zadel prečko, 14 minut kasneje pa je spet po pro-strem strelu tudi znižal zaostanek. Vmes je sodnik razveljavil gol Mancinija, nevaren pa je bil tudi Nedved. V drugem polčasu so Francozi na vse načine skušali vsaj izenačiti, njihov trud je bil na koncu tudi poplačan, Lazio pa je prvič dosegel uvrstitev polfinale pokala UEFA. »Na tekmi me nikoli ni bilo strah za uvrstitev, nismo pa še zmagali ničesar«, je povedal trener Lazia Eriksson.
Schalke 04 - Inter 1:1 po Podaljških (0:0,1:0)
Strelci: Goossens v 90. in West v 1. minuti podaljška.
SCHALKE: Lehmann, Kurz, Thon, Eigenrauch, Latal, Van Hoogdalem, Nemec (5' sts Muller), Wil-mots, Buskens (Anderbmg-ge), Max, Eijkelkamp (Goossens).
INTER: Pagliuca, Bergo-mi, West, Colonnese, Za-netti, Moriero (Rivas od 81. min.), Ze Elias, Simeone, Cauet, Zamorano (Kanu od 64. min.), Ronaldo (Recoba od 97. min.)
Sodnik: Veissiere (Era). Gledalcev: 58 tisoč. Rumeni kartoni: VVilmots, Simeone, Eijkelkamp, Ze Elias, Moriero, Colonnese in West.
Z golom VVesta v prvi minuti podaljška je Inter dosegel uvrstitev polfinale, potem ko so Francozi izid prve tekme izenačili v 93. minuti z golom Goosensa in tako kaznovali Interjevo izbiro, da igra obrambno.
Naprej Spartak in Aston Vilia
Spartak Moskva - Ajax 1:0 (prva tekma 3:1), kval Spartak; Aston Vitla - Ati. Madrid 2:1 (p.t. 0:1), kval Aston Vilia.
Juventus v Kijevu pričakal sneg
KIJEV - Povratna tekma Lige prvakov proti kijevskemu Dinamu za Juventus res ne pride ob pravem času. V zadnjih sedmih nastopih so Turinčani dosegeh eno samo zmago, v zadnjih desetih nastopih pa so iz svoje mreže žogo pobrali kar dvanajstkrat. Tudi vreme se je zarotilo. V Kijevu piha močan veter in sneži, »zima« pa bolj ustreza Ukrajincem. Napovedujejo, da bo olimpijski stadion v Kijevu nabito poln, premore pa 100 tisoč gledalcev. »O izločitvi nočem niti razmišljati. Ne vem, kako bi reagirali nanjo,« po neugodnem rezultata 1:1 s prve tekme priznaval Del Piero, edini Juventusov mož, ki ta čas igra kot zmore.
DINAMO: 1 Shovkovski, 15 Khatskevit-ch, 3 Bezhenar, 4 Golovko, 6 Dmitrulin, 27 Gerasimenco, 8 Kafitvintsev, 9 Kossovsky, 14 Gusin, 10 Shevscenko, 11 Rebrov.
JUVENTUS: 1 Peruzzi, 15 Birindelli, 4 Montero, 13 luliano, 22 Pessotto, 8 Conte, 14 Deschamps, 26 Davids, 21 Zidane, 9 In-zaghi, 10 Del Piero. (12 Rampulla, 6 Dimas, 5 Pecchia, 20 Tacchinardi, 7 Di Livio, 16 Amoruso, 27 Zalyaeta).
Sodnik: Batta (Fra), pričeteke ob 20.45 (Tv Canale 5).
Ostale četrtfinalne tekme: Real Madrid -Leverkusen (1:1), Bomssia Dortmund -Bayem 0:0, Manchester U. - Monaco (0:0)
r ODBOJKA / FINALE' MLADINK n
Poraz borovk
Danes na 1. maju povratna tekma
Virtus - Bor Friulexport 3:0 (15:12,15:4,15:13)
BOR: Miličevič 6+5, Po-sar, Flego 7+4, Macho 5+6, Rogelja 2+1; Sadlovvski 1+1, Boz 2+1, Frandolič, Smotlak.
Servis (točke/napake): Virtus 10/7, Bor 11/9. Napake: Virtus 6, Napake 13.
V prvi finalni tekmi za naslov pokrajinskega prvaka med mladinkami so borovke gladko izgubile proti Virtusu, tako da jih pred današnjo povratno tekmo na stadionu 1. maja (pričetek ob 19.45) čaka zelo težka naloga, čeprav vse še ni izgubljeno.
Plave so namreč sinoči
igrale daleč pod svojimi sposobnostmi, Virtus pa jih je presenetil z agresivno igro v polju, v drugem setu pa tudi s servisi. Dobro so plave igrale samo v prvem setu vse do vodstva z 12:8, odtlej pa niso bile več dovolj učinkovite, čeprav so se v tretjem setu do konca trudile, da bi obrnile potek srečanja. V igri borovk je bilo vse preveč individualizmov in prenagljenosti, danes pa bo za podvig potrebno igrati veliko bolj preudarno. Res škoda bi bilo, če plave ne bi prišle do naslova, saj po tehnični in fizični plati Vendarle prekašajo Virtus.
-j ODBOJKA / »DEKLICE« h
Kontovel v finalu
Za naslov zdaj s Slogo in Triestino A
Kontovel - Triestina Volley A 3:0 (15:0, 15:8,15:7)
KONTOVEL: Sossa, tare, Battigelli, Milič, Prašelj, Vitez, Gollia, Hrovatin, Bukavec.
Kontovelove »deklice« so v povratni pol-finalani tekmi s Triestino Volley zmagale še bolj prepirCljivo in se tako uvrstile v finalno fazo, v kateri se bodo za naslov pokrajinskih prvakinj borile skupaj s Slogo in Triestino Volley B.
Kontovelke so nasprotnicam že v prvem setu pokazale, kdo je močnejši. Na domačem igrišču so za razliko od prve tekme v tesni telovadnici liceja Petrarca zaigrale zelo sproščeno, njihov napad pa je bil praktično neustavljiv. Z več kot zadovoljivim nastopom so torej Triesitno povsem nadigrale.
Deželni finale v tej kategoriji bo 19. aprila na Pordenonskem.
NOVICE
Zabel v Sprintu
CIVITANOVA MARCHE - Erik Zabel je z nezadržnim Sprintom v zadnjih 200 metrih osovjil predzadnjo etapo dirke od Tirenskega do Jadranskega morja. Za Nemca je to že druga zmaga. V skupni razvrstitvi še naprej vodi Švicar Rolf Jaermann
Slana globa za Balba
RIM - Abel Balbo bo drago plačal svoje nestrinjanje s trenerjem Zemanom, zabeljenim z žalitvami, zaradi zamenjave na nedeljski prvenstveni tekmi Rome z Barijem. Društvo mu je namreč priselili 30 milijonov lir globe. Zadeva je vsekakor ad acta. Kot piše v sporočilu kluba, naj bi se namreč Balbo in Zeman že pobotala.
Oscar čez mejo 40 tisoč košev
SAO PAOLO - Brazilski košarkarski veteran Oscar Schmidt je na tekmi brazilskega prvenstva med Bancom Bandeirantesme in Palemirasom z 41 točkami presegel mejo 40 tisoč košev. Absolutni rekorder je Američan Kareem Abdul Jabbar, ki je v NBA ligi v moštvih Mihvaukee in Lakers skupno dosegel 46.725 točk. OPscar, star je 40 let, je skupaj s Portoričanom Cruzom edini košarkar, ki je sodelovala na petih olimpijskih igrah.
Odbojkarji ŠK Dob za 5. mesto
CELOVEC. - Odbojkarji SK Dob se niso uvrstih v polfinale prve avstrijske odbojkarske fige. Proti ekipi Innsbmcker AC so varovanci trenerja Bojana Ivartnika izgubili z 0:3 in 1:3 in igrajo zdaj za peto mesto. Nasprotnik v seriji best of three je dunajski Sokol V, ki je po mnenju slovenskega trenerja Do-bljano vsekakor premagljiv. Prva tekma bo že v sredo na domačih tleh. (I.L.)
KAC in Feldkirch za naslov
CELOVEC - Celovški KAC in VEU Feldkirch sta nasprotnika v finalu za naslov avstrijskega prvaka v hokeju na ledu. V polfinalu je KAC v seriji best of seven izločil beljaški VSV s 4:1, Feldkirch pa z enakim rezultatom dunajski WEV. Prva tekma v finalni seriji na štiri zmage, bo v petek v Feldkirchu. VEU Feldkirch, letošnji zmagovalec evropskega pokala, je sicer favorit, toda KAC je letos znatno močnejši kot v preteklih letih. V vrstah Feldkircha igrata Slovenca Vnuk in Zupančič. (I.L.)
Sturm Gradec že prvak
GRADEC - Čeprav je na sporedu še enajst krogov v 1. avstrijski nogometni ligi, je novi avstrijski prvak že znan. Sturm (vihar) Gradec je z nedeljsko zmago nad najnevarnejšim zasledovalcem GAK (2:1) svojo prednost povečal na 16 točk (!), tako da nihče ne dvomi več o dokočnem slavju ekipe nekdanjega trenerja jugoslovanske reprezentance Ivico Osima. GAK si je več ah manj že zagotovil nastop v pokalu UEFA, Admira Modling pa se bo kljub zmagi nad dunajsko Avstrijo moral posloviti iz prve lige. (I.L).
Popravek
V naslovu včerajšnjega poročila s smučarskih prvenstev Gorice in Trsta se nam je vrinila napaka. Slovensko planinsko društvo Gorica je namreč osvojilo kar osem prvih mest in ne šest, kot smo pomotoma zapisali, za kar se SPDG-jevcem opravičujemo.
JADRANJE / V PORTOROŽU
KOŠARKA / MLADINCI
SMUČANJE
Obvestila
Spomladanski pokal soliden začetek za jadralce JK Čupa
Superbasket $k Bidina nedorasel Boru z °{?eno
Čeprav plavi niso igrali dobro	**VUlICllO«
Cez soboto in nedeljo se je odvijal v organizaciji JK Pirat -portorož prvi del tradicionalnega Spomladanskega pokala 98. Organizatorji so imeli srečo z vremenom, saj so bili po-8°ji optimalni. Pihal je zmerni severovzhodnik in morje je bilo le rahlo razgibano. Regata je bila namenjena več razredom, jako da se je niso udeležih le optimisti marveč tudi evrope, laserji in 470. Johana Križnič, ki jadra na evropi, je po odlič-nern startu - zmagala je prvo regato - pristala na končnem 6. jjiestu. Skupina Cupinih optimistov je bila kar številna. Naj-ooljše se je izkazal Jaro Furlani, ki je po skupnih petih rega-tah zaključil na končnem 4. mestu. Ostah so se tako uvrstih: ■j9- Danjel Piculin, 41. Maja Sancin, 50. Alessio Spadoni, 58. ^inam Malalan, 71. Marina Piculin, 84. Sandi Suc. Konku-jjTca je bila kakovostna in številna, skupno je jadralo 88 op-Lnustov. Sireno je zastopala Lara Prašelj, ki je bila 48. in s svojo uvrstitvijo ni bila zadovoljna. Absolutni zmagovalec je jjil Matha Pmssich (Pietas Juha), drugi Tadej Furlanič (Jadro), Luka Košir (Burja). Trener Maurizio Benčič je bil kar za-uovoljen z rezultati. Sezona je šele na začetku in priložnosti j/1 boljše uvrstitve bo veliko. Prihodnji vikend bo pokal nadevala le Johana. Mlajši jadralci bodo v Gradežu na regati otary. (Barbara, Nika)
OmariG. vjesolu
x, v Jesolu je bila prva selekcijska conska regata za laserje.
astopilo je 23 jadrnic, v srednje močnem vetru pa so iz-j^ljali dve regati. Aleš Omari (TPK Sirena) je pristal na 6. v e?tu- V prvi regati je bil drugi, končno uvrstitev pa je pok-z devetim mestom v drugi regati.
Bor Friulexport - Superbasket 102:66 (51:29)
BOR: Brazzani 4 (0, 2:4, 0), Stefančič 16 (4:6, 3:7, 2:3), Vidali 10 (0:3, 5:7, 0), Velinsky 10 (4:5, 3:3, 0:1), Hrovatin 16 (0, 5:6, 2:4), Ca-ser 26 (2:4, 12:19, 0:1), Mura 1 (1:2, 0:2, 0), Smilovich 17 (2:4, 4:8, 3:4). Trener: Furlan.
PM: 13:24, SON: 23; PON: Vidali; 3T: Smi-lovic 3, Hravatin 2, Stefančič 1.
Čeprav niso zaigrali najboljše so Borovi mladinci brez vsakršnih težav spravili na kolena zadnjeuvrščeno ekipo Superbasketa. Rezultat že seveda zgovorno priča, o poteku srečanja. V Borovih vrstah pa gre ob običajnemu strelcu Caserju omeniti dobro igro mladega kadeta Dimitrija Smilovicha in pa Martina Vidalija. (N.S.)
MINIBASKET
Libertas - Bor 65:40
BOR: Batič 5, Sosič 10, Samez, Indelicato, Trevisan 2, Corbatti, Bole 8, Nadlišek 10, Kovač 2, Norio 3.
Ob odsotnosti nekaterih ključnih igralcev so borovci povsem zasluženo izgubili proti Libertasu. Nasprotniki so bili zelo agresivni, tako da so se borovci, predvsme v prvi četrtini, kar malo »prestrašili« zelo odločnih domačinov. Prvič je na tekmi dal koš tudi Damjan Norio.
Zahvaljujoče se primernim vremenskim razmeram, ki so dovolile streljanje zadostne količine umetnega snega, je SK Brdina prejšnjo soboto organiziral na Zonco-lanu, v okviru državne smučarske federacije, še slalom za deželno prvenstvo, ki je odpadel teden prej. Snežne razmere so bile zares ide-lane, tako da so bili tudi doseženi rezultati dobri, kljub težkima programa. Tokrat je nastopila tudi zamejska prvakinja Valentina Suber, ki je - v sicer številčno skromni konkurenci - dosegla drugo mesto v kategoriji članic. Ostale stopničke so šle v glavnem furlanskim smučarkam in smučarjem. Na koncu naj omenimo še izredno pozitivno noto, da je SK Brdina prejel za organizacijo vseh treh deželnih prvenstvo v oceno »odlično«. Nov uspeh, torej, za naše zamejsko smučanje.
SO SPDT obvešča udeležence nedeljskih smučarskih tečajev, da bo jutri, 19. marca, v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20, podeljevanje priznanj tečajnikom.
ZSSDI obveSCa, da bo jutri, 19. t.m. ob 20. uri v Domu Alberta Sirka v Križu seja smučarske komisije.
ZSSDI sklicuje občni zbor, ki bo v petek, 20. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Sovodnjah ob Soči, Ul. 1. maja 73.
SD GRMADA sklicuje 11. redni občni zbor, ki bo v petek, 20. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem skbeanju v društvenih prostorih v Mavhinjah št. 38 s sledečim dnevnim redom: otvoritev občnega zbora, predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora z razrešnico, pozdravi gostov in razprava, razno. Vabljeni člani in prijatelji.
SK BRDINA organizira smučarski izlet in društveno tekmo na Voglu v nedeljo, 29. marca. Prijave na sedežu kluba, Proseška ulica 131, danes, 18. 3. in v ponedeljek, 23.3. od 19. do 21. ure.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bo 29. marca ob 10.30 društveno tekmovanje v alpskem smučanju in deskanju in sicer na progi Croda Rossa nad Moosom. Poskrbljeno bo tudi za avtobusni prevoz (ob zadostnem številu udeležencev). Prijave za udeležbo na tekmovanju in za avtobus do 25. t. m. na sedežu društva, kjer nudijo tudi podrobnejše informacije.
JK CUPA vabi člane na 26. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 20. marca 1998 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu Pokrajinske turistične ustanove nad Sesljanskun zalivom.
FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
Slovensko stalno gledališče
Danes, 18. t. m., ob 16. uri (red H) : Terrence Mc-Nally »Master Class« - štiridesetletnica gledališkega dela Bogdane Bratuž. Režija Vito Taufer.
Jutri, 19. t. m., ob 16. uri (izven) in v soboto, 21. t. m., ob 20.30 (izven) ponovitev predstave S. Becketta »Čakajoč Godota« (na sliki). Režija Marko Sosič. Slovensko stalno gledališče gostuje s predstavo F. Veberja »Večerja bedakov« v petek, 20. t. m., ob 20. uri v Hrvatinih. Režija Vladimir jure.
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Danes, 18. t. m., ob 16: uri (red E): gostuje gledališka skupina Moby Dick Teatri della Riviera s predstavo »II Milione«, ki jo ne napisal, režiral in v kateri nastopa Marco Paolini. Predstava v abonmaju: odrezek 4 RdeC.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča, kjer lahko
že rezervirate vstopnice za predstavo »Rihard III«, na sporedu od 27.3. do 5.4. (v abonmaju - odrezek 4 RdeC).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
Jutri, 19. t. m., ob 20.30 (reda E/E): opera Juliesa Masseneta »Manon«. Dirigent Alain Guingal. Izvajajo orkester, zbor in baletni ansambel Gledališča Verdi
Ponovitvi v nedeljo, 22.3., ob 16. uri (reda D/D); v sredo, 25.3., ob 20.30 (reda F/C). Vstopnice dobite pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 -tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih) in v Vidmu pri ACAS (Ul. Faedis 20 - tel. 0432 - 470918).
Gledališče Cristallo - La Contrada Mladinsko gledališče: jutri, 19. in v petek, 20. t. m., ob 10. uri bo na sporedu pravljica »Lo scherzo del Re« v izvedbi gledališča Nuova Opera dei Burattini iz Rima. Avtor in režiser Roberto Marafante.
Od 27. t. m., do 5. aprila bo na sporedu predstava Tullia Kezicha in Dina Buzzatija »Un amore«. Rezija Egisto Marcucci. Nastopajo Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Anna Ammirati.
Gledališče Miela
Teatralmente intrecci - Gledališka prepletanja: v
petek, 3. aprila, ob 21. uri predstava »Camminanti«.
Gledališče Silvio Pellico
V	petek, 20. t. m., ob 20.30 bo v gledališču v Ul. Ana-nian nastopila gledališka skupina Compagnia Ex al-lievi del Toti s predstavo »Trieste, un orno, una gue-ra«.
Vstopnice dobite pri Utat v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča uro pred predstavo.
RICMANJE
Ricmanjski teden
Jutri, 19. t. m., ob 20.30 Domači večer, nastopajo združeni MePZ Slovenec-Slavec pod vodstvom Danjela Grbca in dramska skupina SKD Slavec z veseloigro »Domači bjutifull«, ki jo je napisala in režirala Tatjana Turko.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	ponedeljek, 6. in v torek, 7. aprila, ob 20.30 gostuje Teatro Eliseo s predstavo »Giacomo Casanova Come-dien«. Režija Maurizio Scaparro, v glavni vlogi nastopa Giorgio Albertazzi.
Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365).
GORICA
Kulturni dom
Jutri, 19. t. m., ob 10. uri predstava za šole »La ma-schera del comico«.
Gorica Kinema: jutri, 19. t. m., ob 20.45 film »Keep Cool«.
VIDEM
Nuovo Teatro Giovanni da Udine
Od ponedeljka, 23. do Četrtka 26. t. m. bo gostovala gledališka skupina Atlantide entertainment z Millerjevo predstavo »Uno sguardo dal ponte«. Režija Teodoro Castano, nastopa Michele Placido.
Teatro Contatto - Avditorij Zanon
V	petek, 20. t. m., ob 20.30: Compagnia teatrale Giorgio Barbiero Corsetti in Teatro di Messina »La not-te«. Tekst in režija Giorgio Barberio Corsetti. Ponovitvi v soboto, 21. in v nedeljo, 22. t. m.
_______________SLOVENIJA__________________
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
Danes, 18. t. m., ob 20. uri v mali dvorani (abonma Sreda I): M. Jesih »Kobila«.
V	petek, 20. t. m., ob 20. uri (izven): Le po kom se je vrgel ta otrok«.
PDG gostuje v petek, 20. t. m., ob 19.30 v Celju na Dnevih komedije s predstavo »Nona«; in na Festivalu Ex Ponto v Sarajevu s predstavo »Banket«.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
Danes, 18. t. m., ob ob 20. uri film »Sedem let v Tibetu« .
V	petek, 20. t. m., ob 17. uri nastop plesne skupine »Mehki Čevlji« in baletne šole Sežana s plesno-balet-no predstavo »RdeCa kapica«.
UUBUANA
Cankarjev dom
V	nedeljo, 22. t. m., ob 19. uri v Štihovi dvorani slavnostna 250. ponovitev predstave »Ob letu osorej«. Režija Boris Kobal. Nastopata Polona Vetrih in Ivo Ban.
Mestno gledališče ljubljansko
Danes, 18. t. m., ob 19.30 (abonma mladinski 1): »Kaligula«.
Jutri, 19. t. m., ob 19.30 (abonma red B): »Punci (Syl-via«),
Mala scena MGL: v petek, 20. t. m., ob 22. uri (izven in konto): »Kontrabas«.
V	soboto, 21. t. m., ob 22. uri (izven in konto): »Mur-lin Murlo«
SNG - Drama
Danes, 18, t. m., ob 19.30 (abonma sreda, izven -konto): P. C. de la Barca: »Življenje je sen«.
Jutri, 19. t. m., ob 19.30 (abonma Dijaški 3, večerni, izven in konto): »Kdo se boji Virginie Wolf?«. Ponovitev v petek, 20. t. m., ob 19.30 (abonma izven konto).
Mala drama: danes, 18. t. m., ob 20. uri (izven - konto): »La mušica«.
V	Četrtek, 19. t. m., ob 20. uri (izven - konto): D. Ma-met »Oleanna«.
V	petek, 20. t. m., ob 20. uri (izven konto): D. Potočnjak »Metuljev ples«.
Lutkovno gledališče
Jutri, 19. t. m., ob 17. uri: S. Makarovič »Sapra-miška« (izven).
V	soboto, 21. t. m., ob 11. in ob 17. uri: S. Makarovič »Kokokoška Emilija«.
KRANJ
Prešernovo gledališče
V	soboto, 21. t. m., ob 19.30 (izven): premiera »policija« S. Mrožeka. Režija Jaša Jamnik.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98
Koncert harmonikaša Corrada Rojaca, bo v torek, 24. t. m..
Gledališče Rossetti
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
V	ponedeljek, 20. aprila, ob 20.30 koncert Tria Kali-chstein, Laredo in Robinson. Na sporedu Haydn, van Beethoven in Schubert.
Gledališče Miela
»Svobodna glasba«: V soboto, 4. aprila, ob 21. uri koncert bretonske glasbe s harfistko Kristen Nogues.
OPČINE
Prosvetni dom - Openska glasbena srečanja
V	nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri nastop pianistke Monike Hofler. Na sporedu Bach, Matičič in van Beethoven; sledil bo nastop godalnega kvarteta »En-semble brez meja« - Heidrun Vogel (violina), Martin Mimura (violina), Tamara Tasev (viola) in Peter Toe-plitzer (violončelo). Na sporedu Šostakovič.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	torek, 31. t. m. ob 20.30 koncert Kvarteta Keller. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
GORICA
Kulturni dom
V	petek, 20. t. m., ob 20.30 bo v okviru festivala Across the Border nastopila dalmatinska Mapa Maestral iz Korčule.
Avditorium
Glasbeni festival Srečanja z jazz glasbo
V	torek, 24. t. m. ob 21. uri zaMjuCek festivala z nastopom ameriškega trobentača Lewa Soloffa..
Vstopnice dobite pri agenciji Appiani in pri UTAT v Trstu.
SCGV Emil Komel - Koncertna sezona 1997/98
V	Četrtek, 26. t. m., ob 20.30 bo v Veliki dvorani KC L. Bratuž koncert: Garcia F. Lorca »SMce za glas« za Mtaro in recitatorja.
VIDEM
Videmska stolnica
V	Četrtek, 9. aprila, ob 20.45 koncert The Hilliard En-semble.
ZOPPOLA (Pordenon)
Rototom
Jutri, 19. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) koncert s skupino C.S.I.
V	soboto, 21. t. m., ob 22.30 (dvorana rock) koncert s skupino Strrange Love; ob 1.00 v dvorani roto klub pa bo nastopila skupina Plaid.
V	Četrtek, 26. t. m., ob 22. uri (dvorana rock) koncert skupine Ustmamo.
______________SLOVENIJA__________________
PORTOROŽ
Avditorij
V	petek, 20. t. m., ob 20.30 koncert z Vladom Kreslinom in Beltinsko bando.
GRAČIŠČE
Osnovna šola
V	petek, 20. t. m., ob 20. uri Primorska poje: nastopajo MePU Šempeter pri Gorici, MIPZ Tabor Kalc 1869 Knežak, MePZ Poljubinj, DePZ Grlica budanje, MePZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice in MePZ MaCkolje.
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	petek, 27. t. m., ob 20. uri prvi 1. Festival kitare, ki ga prirejata Kulturni center Srečka Kosovela in Gla-
sbena matica. Nastopila bosta kitarista Gianpaolo Bandini in Matteo Mela.
DOBROVO V BRDIH
Viteška dvorana galerije Zorana Mušiča
V	petek, 27. t. m., ob 20. uri koncert Godalnega kvarteta slovenske filharmonije.
UUBUANA
SNG Opera in balet
Jutri, 19. t. m., ob 19.30 (abonma Četrtek, izven in konto): »L. Delibes »Coppelia na Montmartru«.
V	soboto, 21. t. m., ob 19.30 - razprodano: J. Strauss »Cigan baron«.
V	sredo, 25. t. m., ob 19.30 (abonma izven - konto)-G. Verdi »Ples v maskah«.
Cankarjev dom
V	petek, 20. t. m., ob 21. uri v Klubu CD, v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier-VeCer francoskega šansona »Pariš dvajsetih let«. Nastopa pevka Marie-Helene Fery ob spremljavi R°' gerja Poulyja (Mavir) in Pascala Le Penheca (harmonika).
ZAGREB
Stadion
15. maja bodo nastopili Rolling Stones.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gregorcieva dvorana (Ul. sv. Frančiška 20): odprta je razstava »Zensko Časopisje na Slovenskem 1897-1997«.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Galerija Moderne umetnosti v Muzeju Revoltella:
do 9. aprila je na ogled nov razstavni prostor Punto video, arte & tecnologia.
Avditorij Muzeja Revoltella: do 17. maja je na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Umberta Verude »Nella Trieste di Svevo Topera grafica e pittorica di Umberto Veruda (1968-1904).
Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 19. t. m. je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«.
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Galerija Studio d’arte Nadia Bassanese: do 22. t. m. je na ogled razstava France Cattani in Raimonda Ga-leana »La stanza di van Gogh ad Arles«.
Knjigarna Borsatti (Ul. Ponchielli 3 - vogal Ul. Santa Caterina): še danes, 18. t. m. razstavlja Luciana Trampuš.
Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 16. aprila je na ogled razstava Antonia Gribesa.
Center II Giulia - Avditorij: na ogled je razstava »Podobe Elettre«.
La Staletta (Ul. Giuliani 36): do 27. aprila je na ogled skupinska razstava na temo »Vonji in barve«. Turistična ustanova (Ul. S. Nicolo 20): do 31. t. m. razstavlja svoje miniature Sergio Cemecca.
RICMANJE
Galerija Babna hiša: na ogled je razstava Deziderija Švare.
OPČINE
Prosvetni dom: na ogled je razstava Luciana Plehana.
GORICA
Avditorij: do 19. t. m. je na ogled fotografska razstava »Uno sguardo nel tempo« (Vpogled v Cas). Urnik: 10.30-12.30, 17-19,.
FARA TGoricaT
Muzej kmečke kulture: do 29. t. m. je odprta fotografska in dokumentarna razstava o ekonomskih emigrantih v Belgiji in tamkajšnjih rudnikih. Ogled ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob Četrtkih in sobotah od 15.30 do 18.30.
SPETER
Beneška galerija: na ogled je razstava Vladimira Klanjščka.
PORDENON
Cinemazero (Trg Maestri del Lavoro 3): na ogled je fotografska razstava »Mehika, vojna v nebesih«. Galerija Sagittaria (Ul. Concordia 7): do 29. t. m. razstavlja Franco Dugo.
BENETKE
Museo del Settecento Veneziano - Ca’ Rezzonico: do
20. maja je na ogled zanimiva razstava porcelana z naslovom »Beneški porcelan 18. stoletja«.
______________SLOVENIJA___________________
SEŽANA
Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov.
Kulturni center SreCka Kosovela: na ogled je razstava Mpov in risb kiparja Zmaga Posege.
HRPELJE
Občinska stavba: danes, 18. t. m., ob 20. uri otvoritev fotografske razstave Janka KovaCiCa, elana Fotok-rožka Trst ’80. Na otvoritvi bo sodelovala violinistka Jasna Lenar. Razstavo sta priredila Mavrični most mladi in občina Hrpelje.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala: razstavlja Ljubo Bizjak »Maske«.
DOBROVO V BRDIH
Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstav grafik Toneta Kralja. Urnik: od 10. do 18. ure - ob P nedeljkih zaprta.
KROMBERK
st-
Grad Kromberk: do 15. aprila je na ogled umetno^ nezgodovinska razstava z naslovom »Sakralna z menja« - lesena plastika na Goriškem med pozno g tiko in renesanso. Razstavo si lahko ogledate o ^ lavniMh od 10. do 17. ure in ob nedeljah od 13-17. ure (zaprta ob sobotah in ponedeljkih).
AJDOVŠČINA	t m
Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): do 24.
razstavlja Aleksij Kobal »Providence II«.
UUBUANA
Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka Mo galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. ^ narodni grafični center: do 22. t. m. razstavlja Kare lenko.	— ...
Mala Galerija CD: do 22. t. m. razstavlja Akna aJ •
Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja A Prinčič.
NOVO MESTO
Galerija Krka: do 31. t. m. je na ogled razstava niči Lojzeta Spacala.
ob 90-let'
RAI 3
slovenski
program
® RAI 1
6.00
6.30
6.45
9.35
11.20
12.25
12.35
13.30
14.05
15.50
17.00
17.50
18.00 18.10 18.45
19.30
20.00
20.40
20.50
22.25
23.00
23.05
0.15
0.45
Euronews
Dnevnik
Aktualna oddaja Uno-mattina (vodita Antonel-la Clerici in Maurizio Losa), vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30. 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film:	Gli emigranti
(kom., It. '48, r.-i. A. Fa-brizi, Ave Ninchi) Aktualna odd.: Verde-mattina, vmes (11.30) dnevnik
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rume-nem(i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo
Aktualne teme: Gara Gio-vanna (vodi Giovanna Milella)
Mladinski variete: Solle-tico, vmes risanke Alad-din in nan. Zorro Mladinski dnevnik Danes v parlamentu Dnevnik, vreme Aktualno: Primaditutto Kviz: Colorado (vodi Car-lo Conti)
Vremenska napoved Dnevnik
Aktualna tema: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Film: Nei sogni di Sarah (dram., ZDA ’96, r. C. Leitch, i. G. McRaney, Kathy Boyer, J. Renner) Zenske na razpotju - Dosje (vodi Enza Sampo) Dnevnik
Aktualna oddaja: Porta a porta
Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualne odd.: Tempo, 1.10 Filozofija: M. Wal-zer, 1.15 Potihoma
RAI 2
7.00
8.50
9.15
9.40
10.45
11.00
11.15
11.30
13.00
14.00
16.15
16.30
17.15 18.20
18.40
19.05
19.55
20.30
20.50
22.40
22.45
23.30 0.00
0.35
1.00
Variete za najmlajse Nan.: Lassie Jaz pišem, ti pišeš Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33 Jutranji dnevnik, vreme Variete: I fatti vostri (vof-di Massimo Giletti) Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Ci vediamo in TV Dnevnik
Aktualno: Kronika v živo (vodi Danila Bonito)
18.10 Dnevnik, vreme Športne vesti
Rubrika o izletih in potovanjih: Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa (i. David J. Elliott) Risanke: Tom in Jerry Večerni dnevnik Nan.: Komisar Rex (i. T. Moretti, K. Markovics) Izžrebanje lota Aktualno: Passioni Dnevnik
Neon knjige, iz parlamenta, vreme, šport Jaz pisem, ti pišeš Film
A RAI 3
6.00
8.30 8.45
10.30
12.00
12.20
14.00
14.40
15.35
17.00 18.25
18.30
19.00
20.00
20.40
22.30 22.55
0.30
Jutranje vesti Dok.: Beli plašč Film: Anni facili (kom., It. ’53, i. N. Taranto)
Rai Educational: Auste-rity, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente
Deželne vesti, dnevnik Articolo 1, 14.55 Tgr Leonardo, 15.05 Tgr Evropa
Šport: nogomet v 5-ih, kolesarstvo Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure, 20.15 Blob
Aktualna odd.: Mi man-da Raitre
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Gli anni in tašča, 23.50 10 besed do leta 2000
Dnevnik, kultura, vreme
§8 RETE 4		<	t> ITAUA 1
	Nad.: Piccolo amoreo,		Otroški variete, vmes
	6.50 I due volti deli’		Ciao ciao mattina
	amore		Nan.: Supercar
	Nan.: Pregled tiska		Film: L’ allegra fattoria
	Nad.: Vendetta d’ amore,		(kom., ZDA ’88, i. C.
	9.20 Amanti, 10.30 Sei		Chase, B. Sullivan)
	forte papa’		Šport studio, 12.25 Odpr-
	Dnevnik		ti studio, Fatti e misfatti
	Aktualno: Forum		Nan.: Willy, princ z Bel
	Kviz: Kolo sreče, vmes		Aira
	(13.30) dnevnik		Risanke
	Nad.: Sentieri - Steze		Risanke: Simpsonovi
	Film: Penelope, la ma-		Aktualni odd.: Colpo di
	gnifica ladra (kom., ZDA		fulmine (vodi M. Hun-
	’66, i. N. Wood, P. Falk)		ziker), 15.00 Fuego! (vodi
	Kviz: OK, il prezzo e giu-		Alessia Marcuzzi)
	sto (vodi I. Zanicchi)		Nan.: A scuola con filo-
	Dnevnik in vreme		sofia
	Variete: Game Boat		Variete za najmlajse in ri-
	Dok.: La macchina del		sanke Sailor Moon
	tempo		Nan.: Xena in mlada
	Film: Persone perbene		Olimpija
	(krim., It. ’92, M. Ghini,		Šport studio, 18.30 Odpr-
	Elena S. Ricci, E. Pagni)		ti studio
	Pregled tiska		Nasn.: V osmih pod isto
	Nan.: Z odprtim srcem		streho, 19.30 La tata
			Glasb, oddaja: Sarabanda (vodi Enrico Papi)
			
S CANALE 5			Film: Amiche da v vero! (kom., It. ’97, i. S. Rocca)
			Nogomet: Champions
			League
	Na prvi strani, vremen-		Odprti studio
	ska napoved		Fatti e misfatti
	Jutranji dnevnik Tg5		Šport studio
	Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Ma-		
1	ria Teresa Ruta) Variete: Maurizio Costan-	S TELE 4	
	zo Show		
	Aktualna oddaja: Signore mi e	n	16.45, 19.30, 23.00 Do-
ipjjd	Dnevnik TG 5		godki in odmevi
	Sgarbi quotidiani		Kom.: Solo un minuto
	Nad.: Beautiful		Nogomet
	Aktualna oddaja: Domini		Cape rebel
	e donne - Moški in žen-		Oddaja o živalih
	ske (vodi M. De Filippi)		Zoom zdravje
	Aktualna odd. o zdravju:		Aktualno: Le risposte
	Vivere bene salute		di..., 20.30 11 supplemen-
	Nan.: Ciao, dottore! (i.		to, 22.00 Quadrato
	Ulrich Renthaller)		Zoom zdravje
	Verissimo na licu mesta		Film
	Aktualne teme: Verissimo - Kronika v živo		
	Variete: Tira & Molla Dnevnik	(#) MONTECARLO	
	Nogomet: Dinamo Kiev -		
	Juventus (Champios Lea-gue, četrtfinale, povratna		19.30, 22.30, 0.45 Dnev-
	tekma)		nik, 13.30 Šport
	Variete: Striscia di mezza		Aktualno: Soldi soldi
	sera (vodita G. Gnocchi		Film: La signora amava
	in Tulilo Solenghi)		le rose (dram., ZDA ’69)
	Variete: Maurizio Costan-		Glasba: Forte fortissima
	zo Show		Film: 23 passi dal delitto
	Nočni dnevnik Tg5		(krim., ’56, i. V. Johnson)
	Striscia la notizia		Film: Amore e guerra
	Nan.: Voci nella notte		(kom., ZDA ’75)
{T Slovenija 1 fr* Slovenija 2
	Oglasi		Vremenska panorama
	TV prodaja		Nanizanka: Otroški svet
	Tedenski izbor. Nan.: Ob		(6. epizoda)
	jezeru, 9.25 Dok.: Mej-		Tedenski izbor. Nani-
	niki naravoslovja in teh-		zanka: Trdno v sedlu (N.
	nike, 9.45 Besede, 10.35		Zelandija, 32. ep.)
	Nad.: Charlie Grace (1.		Nadaljevanka:	Modni
	epizoda)		atelje (Nem., r. Peter
	Nan.:	Charlie Grace		Weck, i. Udo Samel, Si-
	(ZDA, 2. epizoda), 11.30		mone Thamalla, Patrick
	Newyorška vročica (19.		Elias, 2. del)
	ep.), 12.05 nad.: Gimna-		Dokumentarna serija:
	zija strtih src (Avstral.,		Stoletje ljudstva (9. del)
	11. del)		Euronevvs
	Poročila, vreme, šport		Tedenski izbor: Sobotna
	Vremenska panorama		noč, 15.10 Cikcak
	Tedenski izbor. Film: The		TV prodaja
	Delicate Delinquent (ZDA)		Nanizanka: Sestre (zadnja
	Evropski kulturni maga-		epizoda)
	zin: Aliča		Nadaljevanka: trdno v
	TV konferenca		sedlu (N. Zel, 33. ep.)
	Obzorja duha		Oglasi
	Obzornik, vreme, šport		Nanizanka: Iz dobrega
	Po Sloveniji		gnezda (Nemčija, 6. ep.)
	Oglasi, napovedniki		TV igrica: Kolo sreče
	Kviz: Male sive celice		Videoring
	Dok.: Tišina, tišina v Bra-		Oglasi
	ziliji		Nogomet: Liga prvakov
	Risanke		(četrtfinale)
	Napovedniki, oglasi		Oglasi
	Dnevnik, vreme, šport		Nadaljevanka: The Choir -
	Nan.:	Nash Bridges		Zbor (VB, r. ferdinand
	(ZDA, i. Don Johnosn,		Fairfax, i. James Fox, D.
	Jeff Perry, A. O’ Toole)		VVarner, Jane Asher, 1.)
	Oglasi, napovedniki		Kviz: Lov za zakladom
	Osmi dan		(Francija, 10.)
	Podoba podobe: Slovenska ilustracija		Napovedniki
	Oglasi, napovedniki		
	Odmevi, vreme, kultura		
	Šport, oglasi, napovedniki		
	Opera : Krog s kredo (S. Osterc)		
	Koncert orkestra Slovenske filharmonije	@ Koper	
	Osmi dan		
	Napovedniki		Euronevvs
			Globus
			Nogomet: Slovenija - Ita-
	TV PRIMORKA		lija Under 20 (iz Kopra, neposredni prenos) Program v slovenskem je-
			ziku: V njihovem imenu
	13.00 Videostrani		Primorska kronika
|Bgj	Pesem ne pozna meja		Tv dnevnik, šport
n®	Park...		Otroška oddaja: Ecchec-
im	Danes na Primorskem		cimanca
	Klepet o glasbi		Sredozemlje
	Oddaja za zamejce v Ita-		Ski reporter
	liji: Med Sočo in Nadižo		Aktualna tema: Meridia-
	Progr. za otroke: Risanka		ni
Rnnffl	Dnevnik, vreme		TV dnevnik, vreme
	Telefonske komunikacije		Dokumentarna oddaja:
	Gorska reševalna služba		Umetniki v svet
	na Primorskem		Nogomet: C hampions
	Nan.:To	trapasto življenje		League TV dnevnik Vsedanes
			
	Dnevnik TV Primorka		
r
A
Radio Trst A
8.00,	10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00,
19.00	Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kro-nika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Od-Prta knjiga: Je bila to mladost? (O. Petelin, r. A Rusija, 20. del); 9.40 Rožnata polovica sve-ta; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.15 In-t6|vju; 12.00 V središču pozornosti; 12.40 MePZ Obala; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu;
15.00	Pop mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kultur-na kronika; 17.10 Mi in glasba: P. Merku skozi eseje in glasbo; 18.00 Literarne podobe: «Tuji glasovi« v Gradnikovi poeziji; 18.30 Slov. gla-sba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11'30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; ®'30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini;
10.30	Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 ^asba po željah v živo; 21.20 Samo za vas;
22.30	Ostali Trst - L' altra Trieste.
Radio Koper
(slovenski program)
6-30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14. mčila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7. :rQniik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pi ,lska' vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 K °ledar; 9.50 Na rešetu, odgovori; .ogovor; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Dc
vej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00-19.00 Glasb, odd.: Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val;
13.00	L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00.	23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Ob 5-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 22.00 Zrcalo dneva; 21.25 Zbori; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Slov. pevci šansonov in evergrinov; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.00,	6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO, šport; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Glasba J. VVebra.
Slovenija 3
8.00,	9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00,
22.00	Poročila; 10.05 Literarna matineja;
11.05	Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo;
13.05	Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15,30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Sloistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Iz slov. oper;
20.00	Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Serenada;
23.00	Jazz session; 23.55 Napoved.
Radio Koroška
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna.
Primorski dmiš
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cetie oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. fmanCni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
16
Sreda, 18. marca 1998
VREME IN ZANIMIVOSTI
*_ _	SREI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE

66
6^6
VETER
SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE	ANTI-
MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
X C A
Danes: ob 6.03 najnižje -31 cm, ob 11.59 najvišje 14 cm, ob 17.26 najnižje -19 cm, ob 23.54 najvišje 33 cm. Jutri: ob 6.50 najnižje -27 cm, ob 12.54 najvišje 6 cm, ob 17.51 najnižje -10 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
2	°C
500 m............11
1000 m..............6
1500 m..............1
°C
2000 m..............0
2500 m ...........-2
2864 m............-4
DANES
O
GRADEC 1/9

TRBI2
CELOVEC 0-2/13
-8/12
S
O
KRANJSKA GORA Q
TRŽIČ -2/10
1/1<3DM0*'"‘*‘	KRANJ
O
S. GRADEC -1/9
MARIBOR
Ch/8
M. SOBOTA 01/7
m
O mi-1
V vzhodni Sloveniji bo pretežno oblačno. Drugod pa sončno. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, najvišje dnevne od 7 do okoli 14 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Sončno bo, le na Madžarskem in Hrvaškem po tretežno oblačno z občasnimi rahlimi padavinami.
JUTRI
GRADEC
1/10
S
CELOVEC
TRBIŽ	(1*3	0-2/10
O 78
KRANJSKA GORA
6$ Sg^ec
MARIBOR
01/10
PTUJ
O TRŽIČ -2/10
fjhgJH
M. SOBOTA O 019

^CEDAD—
o VIDEM 1/13
GORICA 1/13 O
ICAl
S
O
KRANJ
.N. GORICAl/13

LJUBLJANA
0/12
CEUE
OV9
S
ZAGREB
3/12
PORTOROŽ 03/12
POSTOJNA
O-3/n
KOČEVJE
O
-N
N. MESTO O
s
UMAG
OPATIJA PAHN	o
REKA
3/13


V Četrtek bo spremeljivo oblačno. Popoldne bodo v gorskem svetu posamezne plohe. V petek se bo od severa pooblačilo. Nekoliko hladneje bo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Preprečili trčenje Progresa z Mirom
KOROLJOV - Včeraj ponoči ob 1.31 po srednjeevropskem času se je z orbitalno znanstveno postajo Mir združila ruska tovorna vesoljska ladja Progres M 38. Približevanje ladje je potekalo samodejno, toda poveljnik Mira, Talgat Musabajev je v zadnjem trenutku prevzel vodenje združitve v svoje roke in tako preprečil možnost, da bi prišlo do trčenja, podobnega lanskemu. Zasebna ruska televizijska družba NTV poroča, da je prišlo do rešitve v zadnjih sekundah pred združitvijo. Ruska tiskovna agencija Itar-Tass pa navaja, da je prešel Musabajev na roCno upravljanje, ko je bila tovorna ladja oddaljena od Mira le še štiri metre.
Vladimir Solovjov, vodja Centra za upravljanje poletov (CUP) v Ko-roljovu je povedal, da se je ladja med približevanjem Miru začela nerazumljivo oddaljevati od svoje smeri. Motnje so se začele na razdalji 40 metrov. »Najprej smo mislili, da bo oprema za samodejno združitev sama popravila smer, toda ko sta bili vesoljski plovili le še 15 do 20 metrov narazen, je postalo jasno, da bomo morali preiti na roCni naCin vodenja,« je povedal Solovjov. Musabajev je po ukazu Solovjova prešel na ročno vodenje in brez težav združil Progres M 38 z Mirom.
V ladji je približno poltretja tona tovora. Poleg običajnih pošiljk, je Progres M 38 dostavil Miru tudi nov zapah za zunanjo loputo na modulu Kvant 2, veC ključev za odpiranje taksnih zapahov in prenosno reaktivno napravo (VDU), ki ima maso 900 kg. Ruska vesoljca jo bosta kasneje montirala na 14 metrov visoki stolp Sofora na zunanji strani modula Kvant 1.
Nekaj ur pred prihodom nove tovorne ladje se je od postaje ločila prejšnja tovorna ladja Progres M 37,
ki naj bi, kot običajno natovorjena z odpadki, zgorela v gostih plasteh ozračja, njeni ostanki pa naj bi padli na varno območje Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije.
V CUP so zaceli raziskovati razloge za okvaro samodejnega sistema za združitev. Ni jasno ali je prišlo do okvare Kursa na tovorni ladji ali na postaji. Junija lani je med preizkušanjem novega načina ročnega vodenja v Mir trčil Progres M 34 in moCno poškodoval modul Spekter.
Toda včerajšnje težave na Miru niso bile edine, ki spremljajo to orbitalno postajo že dolgo Časa. Prejšnji teden je v modulu Priroda odpovedala naprava za uravnavanje toplote. Zato se je temperatura v modulu "rahlo" povečala. Po popravilu ali zamenjavi Črpalke je uravnavanje toplote spet pod nadzorom.
Talgat Musabajev, poveljnik tričlanske rusko-ameriske posadke, se pritožuje tudi nad preobilico dela. Musabajev, ki je običajno dobre volje in ki dela na postaji že od 31. januarja, je potožil, da je bil 4. marec prvi dan, ko se je lahko naspal. Medtem se je ameriški raziskovalec An-drew Thomas že večkrat pritožil, ker ni prejel zasebne elektronske pošte.
Do avgusta bosta ruska kozmonavta izvedla najmanj pet vesoljskih sprehodov. Prvi sprehod bo na vrsti 1. aprila. Zamenjati morata prenosni reaktivni motor, utrditi os poškodovane plošče sončnih celic na modulu Spekter in tudi modul sam naj bi po nekaterih vesteh poskušala zatesniti.
Znano je, da je poskus prvega vesoljskega sprehoda 3. marca spodletel, ker kozmonavta z resda napačnimi ključi nista uspela odpreti enega od desetih dopolnilnih zapahov lopute na modulu Kvant 2. (STA)
Pariz se te za tokratno slovo odel v razkošje
PARIZ - Za zaključek ocene in neizbežne polemike, ki so tokrat zadevale predvsem sila občutljive odnose med francosko in italijansko modo. Tokratni prikazi visoke ženske pripravljene mode za prihodnjo jesensko-zimsko sezono niso prinesli velikih novosti, temveč prej poso-dobitvene posege v tradicijo. Glede odziva so bili organizatorji zadovoljni, saj se je devet dni skoraj vso dogajanje v pariški metropoli vrtelo okoli mode. Okoli 6000 kupcev, 2000 novinarjev in 400 fotografov iz 44 držav si je ogledalo in ocenjevalo skoraj 100 mimohodov manekenk. Med zadnjimi sta nastopila nekdanja manekenka, sedaj pa modna ustvarjalka Ines de la Fressange (na levi sliki), in pa uveljavljena mai-son Jean-Luis Sherrer (na sliki spodaj, f. AP).
In kakšne so modne smernice? Moderna je ozka linija s številnimi do kolen ah gležnjev segajočimi krili, ki spominjajo na stil iz obdobja art deco in iz 20-ih let. Mehko toplo volneno blago bo poskrbelo za udobje, za luksuz pa redke ple-tenine in krzneno obrobje.