70. številka.
Ljubljana, nedeljo 28. marca.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD
in
ta
•1 .111 m
prejeman za četrt leta 3 gid. »topno petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. de se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska.
plačuje
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa' /niitvo. na kat to naj <»e blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, '.j. »dm»nisTrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarj
carjevi hiši.
Zaradi velikonočnih praznikov izide prihodnji list sredo.
Vabilo na naročbo.
Vse gg. dosedanje naročnike, katerim naročnina poteče konec marca in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda".
Omni gg. naročnikom, ki v teku tega meseca ne naroče zopet, bode administracija list ustavila.
SilOV. .\aro«l" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta.....<» gld. 50 kr.
Za četrt leta .... ;t , .JO „ Za tn mesec .... 3. „ JO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje.
na mesec, 30 kr. za četrt leta.
iS pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta.....gld.  — kr.
Za četrt leta     .... „    — „
Za en mesec     ....     1   „    IO „ Za gospode   11« iSJ J M*   na ljudskih š o 1 a h in za (lijitKo velja zili-iailtl cena in sicer:
Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. SO kr. Po pošti sprejeman   „    „   3   „   — „
sit/tiitiu* t m <t< tj<t  ,,.«v/or. il«»*or/«".
Stanje v Srbiji.
Iz Bclgrada, 28. marca. [Izv. dop.j
Pri nas nastanjeni velevlastni konzuli raztrobdi so po svetu, da pri nas velika razburjenost in zmešnjava vlada, ter da se je bati vsakoršmh dogodjajev. Normalnega stanja denes res pri nas mj, tako hudo pa de vendar mj, da ne bi še hujše postati moglo.   Konzulska poročila imajo  dva po-
grešita. Prvi pogrešek je , da so prehitrega, drugi pa, da so za denes vsaj šo prepesimistična.
Za kaj gre prav za prav deues v Srbiji ? Kratek odgovor na to vprašanje je: v Srbiji bore Be deues razni elementi za vladno oblast. Na eucj strani stoji knez in vlada, ua drugej pa narodna skupščina, v katerej se pa Še razni vetrovi tepejo. Do sedaj je še zmirom skupščina proti knezu in vladi zmagovala. V njenih rokah denes nij samo zakouodalna oblaBt, nego tudi uže dober del eksekutive. Povod borbi mej vlado in skupščino, ali jasneje govoreč, mej knezom in narodom, je dal nevspeh naše vuauje politike, fiatnko, katerega je knez v Carigradu naredi, nerešeno vprašanje zavoljo naših trdnjav Mali Zvormk in Zahar, pon.ževalno obnašanje kneza in vlade nasproti stranim konzulom, in odločno zaviranje notranjega svo-bodnostnega razvijanja. Kar se denes v skupščini godi, nij nič druže g a , nego izraz narodovega nezadovoljstva. Gospodar nađe situvacije denes nij več niti knez, niti vlada, niti uphvi raznih velevlasti], nego gospodar situvacije je narodna skupščina. Kuez se je sicer iz prvega proti skupščini po konci postavljal, ter cele gruče narodnih zastopnikov na „audiendum vetbuui" pred se citiral, pn tem je pa na tako trdi odpor naletel, da je njegov „qaos egou zopet hitro vtihnil, in denes je knežev kouak malo tehten f»ktor v našej političnej borbi. Vlada ne ve, ali ima v skupščini večino, ali je nema, jeziček na vagi se enkrat na njeno, drugikrat na ucsprotno strun zaniše. Skupščina, zahtevajoča revizijo ustave, se bode brž ko ne v kratkem  v kouštituanto prevstvarila. Denes
se še ne more re*i, katera stranka ima večino v skupščini. Vrenjo v njej še nij doki-pelo, sodrga se še nij izčistila, patoka ne še odcedila. Iiurnejše nego mošt vreje, jačejše bo vino, se reče. če bi se to smelo na vrenje v našej nurodnej skupščini vpotrebiti, je upati, da bode naše prihodnje stanje jako ("vi- i ... Relativno naj jačejša stranka v skupščini je liberalna stranka, in ta je tista stranka, ki hoče naše javno življenje in našo državno uredbo po zapaduo-evrop-skem kalupu preustrojiti, ter se tako turkizni a in ori j en t al i zrna, ki ga je Še polne koše pri nas, iznebiti. Poleg liberalno stranke so precej jaki radi kale i. Ti bi radi iz n<*še skupščine ne sani) „konšti-tuanto", nego celo „kouvent" naredili. Če bi naši radikaici denes do večine prišli, je jutre v Sibiji republika, de nc celo komuna Vladna ali konservativna stranka nema pravega in trdnega stališča. Niha se sem ter tja, kakor ladija brez vesla jadra. Naša konservativna stranka nema u i 5, čem bi mogla maso naroda na svojo stran potegniti. Potem nij čuda, da prihajajo iz vseh Htraui) kneževine samo liberalcem zaupnice, konservativcem pa nezaupnice!
In tako pri nas kriza dozoreva, ter so bliža, počasi sicer, pa odločno svojej kulminaciji. Obustaviti jo nobeden več ne more. Koga bo pokazala in koga na površje vzdignila, kdo bi mogel to uže denes reči. Javno mnenje je pa uže začelo neke može v vis vzdigovati, mej katerimi denes samo enega imenujem, in ta je K u j u u d j i ć , omladinski literat. Kdor godi pa bo v prihodnje v Srbiji vladal, njegovo prvo delo bo moralo biti, da tok obujenega radikalnega duha v izvanjsko akcijo navrue, da se mu na zunaj ventil odpre, da se mu odduška da,
Nova slovenska knjiga
z naslovom nNauk o desetmh (decimalnih) razlonicih in njih upotrebljevanji pri računih z metrično mero in vago in 90 natančnih primerjavuic dosedaj v Avslriji v rabi bivših mer in vag in nietnčne mere in vage,u katero je sestavil prof. J. Zmdaršič, se ravno sedaj v „narodni tiskarni" tiska in bod6 dostavljena in dotiskaua v kacih šestih tednih.
Obseg in nujno potrebo take knjige ob-jasnuje najbolje „piedgovor", katerega je pisatelj knjigi pridel in ki se glasi  t-ko-le :
„Prihoauje leto se ima vpeljati pri nas metrična mera in vaga. Mnogo bo sitnosti in mrmranja prej, nego se je privadimo. Kakor vsaka nova reč, vzbudi tudi metrična mera in vaga v prvej vrsti nezadovoljstvo vseh nevednežev in onih nemarnežev, ki se
ne bodo hoteli seznaniti z njeno praktično sestavo, če si pa vsi njeno lahko sestavo prisvojimo do dobrega in premislimo koristi m prednosti, kateie ima pred vsemi drugimi merami in vagami, izgine nevolja zarad nje — z vseljeni se je bomo posluževali vsi.
Kake koristi in prednosti nam pa ponuja?
Navesti hočtm nekatere.
Oozira vredna korist metnčne mere in vage je, da jo za postavno rabi do 200 milijonov ljudi. Več držav pa, v katerih Se u>j postavno nvtdena, dovoljuje njeno rabo, in nij dvomiti, da se prej ali pozneje sprejme po vsem svetu. Koliko olajšanja bodo imeli mejna rodni trgovci in drugi, ki potujejo po tujih deželah, ako bo mera in vaga povsod enaka. Sitne račune in različnosti mere in vage v raznih državah, misli s; lahko vsak, če tudi jih sam še nij delal.
Pa ne samo to, da so imele države različne mere in vage,  in je še imajo, tudi
to pride v pretres, da je vsaka imela celo kopo mer in vag. Tako smo v našej državi merili žito na vagan, tekočine na vedro, bokal itd., sedaj bomo nirrili oboje ua enako mero. Dosedaj smo imeli na železnicah, poštnih in čolnih uradih coluo, v kupčiji po navadi dunajsko, v lekarnicah lekarsko vago; za zlatnino, srebernino in drago kamenje tiebalo je zopet posebnih vag; sedaj teh lazhčnih vag ne bo treba — imeli bomo za vse reči le metrično vago.
Metrična mera in vaga je pa tudi zaradi tega jako važna — in to jej naj bolj odpira pot v vse omikane države — ker je osno* vaua isto tako, kakor števila, katerih se obično poslužujemo. Za števila drugače osnovana bi metrična mera in vaga v Be-danjej svojej sestavi ne bila za praktično potrebo. Osnovno število naših števil je 10, luto tako se naslanja lomljenje ah drobljenje in množenje ali skladanje jedine metrične
drugac bo Srbija v lastnem ognji izgorela, T lastnej krvi se vtopila.
Velevlasti gledajo molče na nas. Nobena ne reče niti ada", niti „ne", nobena nam ne Bvetuje, nobena ne odsvetuje, nobena nas ne hvali, nobena ne obreknje, nobena ne ne grozi, nobena priliznje, nobena se v naše sedanje zadeve ne meša. Inostrani konznli vidijo in nekako nečejo viditi, cojejo in nekako nečejo čuti. To nam je fcisto prav. Kajti vsako inostrano vmešavanje bi našo krizo v svojem naravnem razvijanji motilo in zadržavalo.
(Dostavek uredništva : Ta članek natisnemo, da-si ga je telegraf uže prehitel, kakor smo v zadnjega lista političnem pregledu uže povedali. Mej tem Časom namreč, ko je dopis na dolgem potu iz Belgrada do ^Slovenskega Naroda" hodil, razpustil je srbski knez burno skupščino. Sedaj pride najbrž bolj kouservativna večina na površje in se bode pri volitvah delalo vzlasti proti republikancem. Ia to je prav. Srbija ne more zrela biti za republiko. Republika brez pravih republikancev je povsod nesreča. In pošteni liberalizem nema nobenega hnjšega sovražnika, nego je pretirani liberalizem. Tako so najnovejšo španjsko republiko vrgli bolj pretirani in komunistični ultra-republi-kanci v južnih španjskih mestih, nego črnnhi Karlisti. In na Francoskem bi bila komuna skoro da republiko ob kredit spravila. — Slovanstvo mora veselo biti, da se Srbija enake opasnosti občuva.)
Imenovanje učiteljev na Štajerskem.
Ker se je uže v dveh sesijah štajerskega deželnega zbora to vprašanje odloževalo. zaradi tega je jako verjetno, pa tudi potrebno, da se letos reši. Dokler se je na Štajerskem šolnina pobirala in tekla v okr. Bolski fond, imeli so krajni šolski sveti pravico do imenovanja učiteljev, kakor jo imajo na Kranjskem še, da si je tudi učnina odpravljena.
Pozneje pa so dobili okrajni šolski sveti to pravico, ker so učitelji svoje plače iz okrajnih blagajnic (od okrajnih zastopov) dobivali. Vsled postave od 3. m. 1874 leta pa plačujejo okraji za šolske stroške samo 7% direktnih davkov, a primanjknjočo svoto dodaja dežela.  Vslrd tega   si je pa dež.
šolski svet z dovoljenjem deželnega zbora (nekako breve manu, opiraje se sicer na nedoločno postavo) prilastil pravico imenovanja sa mnoga nSi-teljska m esta. Okrajni šolski s veti so vsled tega, da se jim pravica krati, kaj nevoljni in okrajni z a-stopi ne manj. Tako je graški mestni Soški svet nedavno sklenil, da se obrne s prodajo na deželni zbor, da naj se mu pravica imenovanja učiteljev po mogoči novi postavi nikakor ne odvzame. — Pa vsaj bi to največja brezobz'rnost bila nasproti davkoplačnjoSemn ljudstva, ako bi njegovi zastopniki v krajnih in okra'n'h šolskih sve-ne imeli nobene pravice do imenovanja svojih učiteljev. Zatorej si dovoljujemo tndi naše poslance v štajerskem deželnem zboru opozorovati, da se ne bodo pravice krajnim in okrajnim šolskim svetom kratile, da se ne bode štajersko šolstvo popolnem centraliziralo, kar bi nvvrhili narodnemu šolstvu na slovenskem Štajerji najbolj škodovalo. V boljše razumevanje te važne zadeve za slovensko štajersko šolstvo pridajemo tukaj iz „Sloven. učitelja" še neko strokovnjaško razpravo:
„Na Štajerskem imenuje nže sedaj dež. šolski svet do 900 učiteljev (vseh učiteljev ie do 1300) ker deželna blagajnica plačuje okrajne po J/a do */t šolskih stroškov, kajti posamezni okra i smejo k večjem 7°/0 naklade pobirati za šolo, in njih blagajnica torej ne more sama vsega izplačevati. In kjer deželna blagajnica črez polovico plačuje v okrajno, tam ima tudi pravico imenovanja. Pitanje nastaja, bode-li ta centralizacija šolstvu koristila? — Nikakor ne. — Okrajni šolski svet v imenovanji izgubi bvojo najvažnejšo pravico. Narod bode tedai samo plačeval in moral gledati, kaj bodo drugi z njim delali. A zaradi tega pa tudi postane pasiven ter sedanja gorečnost bode onirznila in to bi bilo jako slabo. Jelo ;bl šolstvo iti rakovo pot, ter bi zaostalo za en par decenij. In to bi se zgodilo posebno po tac'h deželah, koder biva več narodov. V tacih deželah bi se pripetilo, da bi večina deželnega zastopa prezirala Želje manjšine in bi se njej nasproti niti ne ozirala na pedagogiko, kakor hitro bi ne bilo v njenem (večine) interesu. Tu bi Šlo le za politiko in učitelj bi bil le po-m"ček večini, da bi izpod nog izpravila manj-
mere in vage na Število 10. Računi b številom 10 bo pa najlažji, za to se nam ta Bestava mere in vago kmalu priljubi.
Dosedaj smo pri vsakdanjih računih, kadar nijsmo izhajali s celimi števili, upo-trebljevali navadne razlomke. Od sedaj nam bo veliko bolj kazalo računati z decimalnimi ali desetnimi razlomki, ker se le-ti v svojej osnovi strinjajo s sestavo metrične mere in ▼age. Za to Bem spisal rojakom, kateri dosedaj še nijso imeli prilike, dovolj se seznaniti z desetnimi razlomki, o njih in njihovem npotrebljevanji pri računih z metrično mero in vago kratek poduk v materinem jeziku, da jim ne bode treba sezati po tujej knjigi.
V tem poduku sem, kjer se je dalo, pravila prosto utrdil, ali vsaj pojasnil, znanstveno dokazovati nij bila moja zadača, ker knjižica nij namenjena onim, kateri iščejo strogo znanstvenega poduka.
Nauku sem dodal 90 primerjalnio o merah in vsgah dosedaj rabljenih in o me
triČnej meri in vapi. Izračunal sem te pri-merjalnice sam in vestno, za to je priporočam z dobro vestjo ne samo trgovcem, nego tudi računstva menj veščim rokodelcem, obrtnikom in vsem, katerim bi bilo treba gubiti čas s preobračanjem starih mer in vag na metrično, ali iz metrične na stare.
Te primerjalnice se bodo zdele marši komu tu pa tam Črez potrebo natančne. To je res, za navadne račnne take natančnosti nij treba; pa ravno zaradi velike natančnosti je rabi lehko vsak brez izimka; kdor pa neče tako natančno računati, kakor mu je s temi primerjalntcami mogoče, naj si po dana števila skrati in le približne vrednosti vzame."
Tako „predgovor", ki nam je v prvem odtisku izročen bil.
Razumejo se, da bodemo bralce nže še opozorili na to za trgovce in sploh vse potrebno knjigo, kadar izide.
šino, ker učitelji odgojnjo mladino, ter jo pedagogično napeljujejo, kakor jim drago. Deželni zastop pa bi si nže vedel dobiti tacih učiteljev, ki bi služili samo njegovim namenim.
Kakor je videti, namerava se to. 0$le-dnjmo si le razmere.
Okrajnim šolskim svetom se radi tega hoče odvzeti pravica imenovanja, ker ne morejo učiteljev in sploh stroškov za šolstvo iz svojih blagajnic izplačevati. Zakaj uže H ne? — Radi tega, ker jim je deželni zbor — peruti obstrigel in sicer s tem, da je določil, da sme okrajni šolski svet le 7 % naklade pobirati za šolstvo. Kjer pa s tem ne more izhajati, ondi mora dežela (kali ?) v svojo mošnjo seči. V okrajno blagajnico plačnjo — prebivalci v okraji. A v deželno blagajnico plačujo tudi prebivalci okrajev in ti skupaj delajo baš deželo in oni deželane. Tu vidimo, da gra denar iz ene in iste mošnje, — iz mošnje deželana. Zakaj bi le ne imel torej narod pravice glede svojega šolstva, s kojim je v tako tesnej zvezi, po svojih neposrednih zastopnikih govoriti? Neposredni zastopniki narodovi imajo to prednost pred posrednimi, da so oni precej iz naroda izšli, dočim no posredni zastopniki večjidel gospodje v glavnem mestu, ki redko razmere po deželi dobro poznajo; oni vedo, kje jih črevelj žuli, a ti Be za žule n>ti ne zraene. Deželi torej nij treba odstopiti za miloHtno podporo tako važne pravice, kajti dežela si polni svojo mošnjo s krvavo zasluženimi novci prebivalcev in je torej tudi dolžna nje podpirati, ne da bi jej prebivalci odstopili svoje pravice.
V graškem deželnem zboru je bila o tem predlanskem jako Živabua debata, ker so bili gg. poslanci raznega muenja.
A letos se nadejamo, da se velika večina izreče, naj pravico imenovanja učiteljev obdržč okr. šolska svetovalstva, ker sprevide, da je nže tako šolstvo jako centralizovano in da bi bila večja centralizacija le na kvar. Uže lani se je potegnil „Lehrerbnnd" in druga učiteljska društva za okr. šol. svete. Želeti bi bilo, da se tudi letos potegno za okr. š. svete vsa učiteljska društva in druge korporacije."
Politični razgled.
TCotraanfe dežele
V Tijubl jani 27. mp.rca. Notranja politika v Avstriji eedaj miruje, ker vsi javni zbori in uradi praznujejo. Vendar cel položaj nij ngoden niti za vladajočo ustavoverno stranko, katera se vedno mora bati krize in katastrofe, niti za nas Slovane, kateri smo dosedaj še zastonj ral .ili ,, v ii o i ."' narodne svobode in pravice.
Ofjersten, zbornica ko bode koncem maja razpustila, v juliji bodo pa nove volitve.
V iiJ? drCAre.
V Sin mu tt i j t dela opozicija velike priprave za bodoče volitve. V to svrho se ie ustanovila velika zveza, ki ima namen, uničiti vse vladne kandidature. Opozicijo-nalna „ligau bode tudi izdajala posebni dnevnik pod naslovom „Alegetoral libor" („Slobodni volilen0), ki bode razpravljal le volilno agitacijo.
Ver*€iittes postane sedaj glavno mesto Francije in vladni sedež republike. Komunikacijsko ministerstvo išče mesta za senat, ter pretresava zaradi tega dva predloga ; prvi svetuje, naj se priredi za posve-
tovari je senata dvorana v tako zvanoj „salle de Batailles," zbornica bi pak ostala v gledišča. Drugi predlog zopet svetuje, naj se za senat postavi krasna dvorana z nakladem 2 milijonov frankov. Dalje naj se postavi za poslance, senatorje in uradmštvo posebna železnica, ki bi peljala iz versaillskega gradu v središče Pariza.
Iz Pcrziife dohajejo še vedno nevesela porodila. Dasiravno je perzijski Šah obiskal in prepotoval vse evropske države, vendar dosti koristij od tega nij prinesel domov. Ko vsled bede in pomanjkanja tisoče in tisoče l.judij umira glada, živi šah v svojem harema veselo, kakor bi bila dežela njegova v najlepšem reda, ter napolnuje po navadi kraljevsko palačo z sodovi zlata. Gn veruerske slnžbe oddaj* onim, ki mu največ davka odrajtujejo. Zaradi tega odirajo tndi ti guvernerji ljudstvo do poslednjega vinarja. Oni Pcrzijani, katerim nij moč, tega prenašati, begajo na ruska tla. Tako se je n. pr. pred dvema leti prebivalstvo najboga tejSega kraja ue"e, li«S??lo v ruske kraja. Ta dogodek je prouzročil po celej rerzip Veliko gibanje, ter vlada namerava z polnočnimi sredstvi to zabraniti in učiniti temu stanji konec.
Domače stvari.
— (Volitve.) Na drugem mesta prinašamo oklic in kandidate za mestne volitve. — Prosimo vse prijatelje, ki nijso sami vo-lilci v 3. ali 1. razredn, a poznajo in so v zvezi z volitci, da jih precej nagovore in si dajo obljubiti voljenje slovenskih kandidatov. Samo živa agitacija od vseh stranij do zmage pomore.
— (Pirhov) niti političnih, niti druzih nam letošnja velika noč nij prinesla, da niti pomlad še nij svojih prvih glasnikov poslala nego se niti snega čisto znebili niJBmo. Zatorej jo hočemo slaviti — drugo leto.
— („B ožji g r o b i") po ljubljanskih cerkvah so imeli v petek navadno mnogo obiskovalcev, pobožnih in radovednih, ulice mej posameznimi cerkvami so bile vse popo-lodne živahne.
— (Visoka starost.) V ljubljanski hiši za nboge je umrl veliki petek najstarši mož v Ljubljani, namreč 105 let star mož, ki jo bil prej vrtar v Krakovskem predmestji.
— (V sežanski Čitalnici) bode dne 20. marca veselica z deklamacijo, pet jem, vojaško glasbo, plesom in igro: „Telegram." Začetek ob 7'/a n" zvečer. Vstopnina 60 kr. za osebo. K tej veselici uljudno vabi: odbor.
— (Iz Črnomlja) se nam poroča, da je nčiteli v Starem trgu pri Poljanah, g. Nikolaj Stsnonik , pripravljen, so javno braniti proti vsake j krivici, katera bi se mu znala storiti od katere koli strani. Naznanjal bode po javnomn pota vse čine in nakane svojih neprijateljev, ako ne odjenjajo ga preganjati.
— (Iz Loke) so nam piše: Znani cer-kvenopolitični Ust so v dopisa od tod, v katerem grdi narodne ljudi, tudi baha, da je pri nas najbolj bran list. To velja morda za „pod Lebnikom," od koder oni dopisi dohajejo, a ne o Loki, kjer ima n. pr. „S1. Narod" veliko več prejemnikov in še več bralcev, da celo, ako odštejemo duhovne, celo „Slov. Tednik" več naročnikov, nego „Slov."
— (Iz Peterburga) nam piše eden naših tamošnjih slovenskih prijateljev: „Pre-stavili smo bili govor dr. Vošnjaka v drž.
zboru o gerraaniziranji slovenskega naroda, kakor je bil po stenografskem zapisniku v vašem listn čitati. A nesreča je hotela, da jo bil časopis „Ruski Mir" ravno tisti dan ko je ta govor prinesel, zaradi druzega članka ki jo administracijo v Aziji napadal, konfisciran in' za tri mesece prepovedan".
— (Zdravnikov   menda vendar ros n e b o tre ba več) ker se sedaj „čndeži" zopet godč, kajti naša „Danica" piše: Javno zahvalo sv. Jožefa in „NaSi ljubej GospH presvetega   Serca"   izrekam   podpisani za zadobljeno zdravje.   Nadlegovan namreč od bolezn', katera bi  znala  imeti pomenljive nasledke,  sera so  obernil   v tej zadevi do nekega zdravnika.   Po desetmesečnem vži-vaujn raznih zdrivil mi je bilo le na videz nekoliko   pomagano,   potem  se jo bolezen zopet  povrnila,   hujšo  kakor  od začetka. Močno me je peklo v neraib, da sem mor~! op.I.^iti del navadnih, plitev, drugo sem pa stoje ali sede molil, ker klecati mi ni bilo mogočo brez hudih balerin. Spoznavši v nai večji  stiski, da po zdravniku mi bo pozno kaj pomagano, sem pribežal k sv. Jožefu, ter opravljal njemu v čast dovetduevnico, katero sem  združil s „tednom  Našo ljube Gospe presv. Serca" prosivši ju, da bi mi sprosila od Boga ljubo zdravje, ako je tako Božja  volja in  moji duši v zveličan je ter sem tudi obljubil nsliŠanjc prošnjo razglasiti po rDanici" in „Monat-R<iseuw in dati brati eno  sv. mašo  njima v čast.  Ia glej ! nže med opravljanjem omenjenih pobožnosti mi je bilo vedno boljše in sedaj mi jo do dobrega   pomagano,   lahko   opravljam zopet svoje navadne   molitve in tudi daljše klečanje mi več nič hudega ne prizadene. — Vsim  pa,  kateri imate kaj  terpeti, kličem: „Ite ad Joseph!" in če je Božja volja, vam bo pomagano. Terst, 22. sušca 1875. Josip Bole, terg. agent."
Razpis daril.
Odbor »glasbene matice" je v seji 16. t. m. odmenil sledeča darila in sicer:
I.  20 goldinarjev v srebru
za najboljšo zbirko narodnih pesnij, to je iz naroda slovenskega nabranih napevov, katerih pa mora hiti na števila najmanj deset. Zložene naj bodo čveteroglasno, ali pa enoglasno se spremljevanjem glasovira. Pri vsaki pesmici naj bode tudi zaznamovano, kje se je našla, kdo jo je nabiralcu pel in v katerih krajih je znana. Skrbeti je tudi za to, da se besede, to je vse kitice ono pesmi natančno napišejo.
II. En cekin
za skladbo, ki ja piimerna za „Šmarnice", to je Marijina pesem, katera zna biti sestavljena ali za mešan zbor, ali za samo-, dvo-ali trispev      sprrni'jevanjem orgelj.
III. En cekin
z« ceikveno skladno, kazCT* 8,uži P" SV, maši kot vloga za ofertorij.
IV. En cekin
za cerkvauo skladbo, ki je pripravljena za kak večji praznik n. p. binkoštna, božični itd. O Hostavi III. in IV. veljajo ista pravila kakor pri dugi. Kompozicije morajo biti v lehkem narodnem, cerkvenem duhu zložene, da so lebko rabijo tudi v krajih, kjer se ne nahajajo posebno izurjene pevske moči. Besede morajo biti v slovenskem jeziku.
Skladbe naj se pošljejo družbenemu tajniku g. Vojtehu Valenti do 31. maja t. 1. brez podpisanega imena, katero naj se priloži v zapečatenem listkn.
Poslani rokopisi se ne bodo vračali.
V Ljubljani dne 31. marca 1875.
Odbor „glasbene matice" *).
Volilci glavnega mesta ljubljanskega!
Zbor ljubljanskih voMcev, katerega je politično društvo „Slovenija" sklicalo, se je odločil za to, da se letošnjih mestnih volitev udeležimo toda le v III. in I. volilnem razredu. Razlogi tega postopanja se vam bodo obširneje priobčili po posebnih listkih. — Denes vam le na kratko priporočamo sledeče enoglasno postavljene kandidate:
Za III. volilni razred:
Gosp. dr. Karel ltl<'lwcl9, primarij v de-želnej bolnišnici. „    France C«Jor*ič, orgljar in hišni posestnik.
„    Vaso IV* ri<i<\ trgovec in hišni posestnik.
,.    Franjo Potočnik, vpokojeui c. kr.
staviteljski svetnik. „    Jožef Hodali, mizar in h»šni posestnik.
Za I. volilni razred:
Gosp. Janez N. lloralt, rokovičar in hišni posestnik.
,,    Miha 1'aliic*, rešetar in hišni posestnik. Krepko na noge, volimo složno in zmaga bode naša!
Narodni odbor za mestne volitve ljubljanske.
*) Odbor prosi, da bi vsi slovenski časniki ta razpis priobčili, da se udeleže- konkurenco domači skladatelji vseh slovenskih pokrajin.
Poziv!
„Glasbena matica" je tudi prevzela nalogo nabirati pri svojih udib doneske za dr. Costov spomenik. Čestiti družbeniki se torej vabijo, da pošljejo svoje doneske društvenemu bla^ainiku g. Franjo Dreniku, kateri bode došle darove dotičnemu odboru izročil.
V Ljubljani. 25. marca 1875.
Odbor   glasbene matice".
Zahvala.
Zdravnik g. Bachmann iz ilirsko Bistrice je nabral pri šolskih prijateljih v Bistrici in v Trnovem tol ko denarja, da je bilo denes 19 revnih Šolskih otrok trnovske Šole za veliko noč popolnem oblečenih, 8 pa potrebnim obuvalrm rbdarovanib, in še je ostalo 38 gld. za prihodnje leto.
Za to blago dejanje se v imenu obdaro-vanib otrok gosp. zdravniku Bacbmannu, vsem plemenitim gg. dobrotnikom, vzlasti pa ča«t. gospem in gospodičinam v Bistrici in v Trnovem, ki so obleko šivale, prav iskreno zahvaljuje
Martin Zamik, nadučitelj. V Trnov m. 25 mJTca 1875.
I vil d ii<► iisBzimitllo.
28 marca 1875.
RnziilNane slnibe s Pri c. kr. okrnjnej sod-roji v Litiji, v Kranj! in c. kr. dež. eodniji v Ljubljani služba uradniškega slugo in eno mesto ječarja, prostije do 2. maja c. kr. predsedništvu deželne sod-nije tu Na  Vrhniki  služba I. učitlja z letno
plačo 6*0 gld., v 6 tednih c kr. okr. šol. svetu za ljub oko'ico.
Javne družite: G. Prosonovo iz Kresniškega vrha, 262 gld., 30. marca (I. Litija). — M. BeknetOVO v Kranji, 700 g d. 5. aprila (1. Kranj). — Jurij Stra-Žisarjevo iz Hruskarij. 925 k d , 2. aprila (L Lož) — J. Peatelovo iz Poddrage, 2985 gld. 3. aprila (I. Vipava). — Anton Sabcevo iz Trnovega, 900 gld. 30. marca (II Postojna).
Deželno gledališče v Ljubljani.
Veliki pondeljek 29. marca ltf7f».
Pr vikrat:
Bisernica.
Igrokaz s petjem v S oddelkih, pa 0. pL lloltei-jov „Die J'<t'/> naehmtr** poslovenil Ivan Kalan.
Prvi oddelek: Hans Jurež.
Osobe: Baron Črtomir, graščak — — —
Karel, njegov lovec----
Oče Booovfeak, najemnik — —
Marta, njegova žena----
Ana, njijua lici----—
Ilaus Jurež, Kodovščakov hlapec
Vojaki.   Kmetje in kmetic
gospod Moric. gospod Behmldi gospod Šušteršić. gdč. llonova. gdč. 1'odkrajškova. gospod J. Nolli, g, >. Paternofter.
gospod Komune, gospod Eržen, e. Novinci.
Drugi oddelek: Vrnitev iz Afrike.
O s o b e :
Kari Kamnik, poštar----gospod Schniidt.
Ana, njegova soproga---gdč. 1'odkrajškova.
Lizika, njena hisina----gdč. Piskurjcvu.
Jurij Hoj mir-----— gospod .). Nulli.
Joaues, njegov sluga, zamorec — gospod P, Kajzel. Prvi oddelek so godi v vasi Travniku pri Kodov-gčakovih; drugi oddelek 13 let pozneje v tuji deželi v nekoj poštnej hiši.
Pri predstavi svira c. kr. vojaška godba 40, polka pešcev vojvode Saclisen-Meiniugen:
a. „Connnercio", Polka franeaiBe, od J. Schinzl-na.
b. „0 mladost, kako si mi lepa", pesem od Abta. C, „Ouvertura k operi „Ciganka" ad lSacfe-ja.
Kasa se odpre ob '/,7. uri. — Začetek ob 7. uri zvečer. Prihodnja slovenska predstava bo belo nedeljo 4. aprila 1875.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez si roško v po i/ustui
Revalesciere da fiarrj
D iondona.
28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsno, i na jetrak; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenj o v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shiijsanje, bledičieo in prehlajenje j posebno se priporoča za dojenec inje boljo, nego dojuičino mleko. — Izkaz iz mej bO.OOC spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beucka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svčtnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelauda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grotinjo Castle-ituart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih ©sob, bo razpošiljava na poBcbno zahtevanje zastonj.
Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e r j a,
Bonn, 10. jul. 1852. Rovalesciere Du Barry v mnogih shiraj i h na-
gradi vsa zdravila. Poseboo koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d pri kaum'jn, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih »n mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in h| neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pranih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalescičre je ozdravila večletne i  nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, lolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 9t>. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svčtovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Bero lin, 0. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kevaleseiere du P»arry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Ange lstein , tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 70.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za straš-limi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Kevalescičre du Barry po-uolnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
M o n t o n a, Istra.
Učinki Kevaleseiere du Barry bo izvrstni.
vFerd. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik.
Št. 80,410. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor uedicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berlin er K 1 i n i s c h e W o c h e n s c h r 1 f t" od >i. aprila 1872 to le: „Nil-.il.u ne zahim, du jo ozdravila enega mojih otrok le takozvana „ Kovalen ta Ara-i)ieau (Kevalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila •ojso bila v stanu odpraviti; toda Kevalescičre gaje jzdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehauji glave in davljenji.
st. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, trealici na vseh udih, shujsanji in hipohondriji.
St. 75.877. Flor. KOllerja, c kr. vojašk. oskrbnika., Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji i hišnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.970. Gospoda Gabriela Tefinerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutuic.
St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bav ljenji, nespanji in hoj sanji.
St. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Kevalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane.
V pleUastih pušioah po pol funta l gold. 50 kr. rent 'i gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 umov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold ,
— Kevalosciere Bmcuiten v pušioah a 2 gold. 50 kr. n 4 gold. 50 kr. — Bevalesoiere-Chooolatče v praha n v ploaoicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. O kr., 48 tas i gold. 50 kr., v praha za 120 taa 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 tas 36 gold.
- Prodajo: Barry da Barry a Comp. na »>u-
WAJlflaoiiKu.M«e št. 8, v LJublJaul i.d. 4*hr, v 4-irudei bratje O ho r a n z m o y r . v •■•-.«-berejten Diechtl & Frank, v Celo vol P. hirn-laohor, v i-«m't Ludvig MUller, v Maribora M. M o r i č, v M erann J. B 41 ockhauaeu, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v £er-iiovlenli pri N. Suirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v tiradcu pri bratih Oberranz-meyr, v Tenicftvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varal-»lin u pri lekarju dr. A. II al ter ju, zakor v vseh MoBUh pri Uoordi h uvli iu apecurijskih trgovcih; iudi lazputtilja uuciajma m4a na vso krajo po po&nih lakainioah Ai povsotjih.
^OvOvOvC
Za Kranjsko izkljužljivo le pri podpisanemu!
Poleg originalnih
Howe šivalnih strojev
se nahajajo pri meni skoro vsi znani
šivalni stroji
tujezemski po zelo znižanih cenah in v velikem izbiru. (68-4)
Ljubljana, židovska ulica št. 228.
S posebnim spoštovanjem
Franc Detter.
Ob priliki skupnega shoda Nj. Vel. obeh vladarjev v Benetkah
odpelje se 2. aprila ob 1. uri in 55 minut po pćlunoci
z izredno znižanimi vožnjimi cenami
poseben Tlak
iz Ljubljane v Trst in Benetke.
WošnJi listki .ro ti-ljavni It' /O ti nij.
"Vožnja, T^elja tja- iix amaizaj:
V Trst*
I. razred 12 gold., II. razred 9 gold., 111. razred 7 gold.;
v l'rsi in Benetke: I. razred 24 gold., II. razred 18 gold., III. razred 13 gold.
. ^■'tf.**1^4"* *.a VOdbaJO se dobivajo od 30. t. m. naprej pri osobnei
r\w,o^Uiibijanskem kolodvoru in v: Annoneen-Burean (Fiirsten-hol A)b).   fcatancneji programi zastonj.
(w-ij G. SchrocJcl,
Dunaj, pisarna za popotnike, I. Sonnenfelsgasse Nr. 1.
Izdajatelj in urednik Josip Jurčič.
v Ljubljani
se priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v lom obliki in po mijnisžji coni, posebno:
1000 poštnih voznih listov          .      .      .      . 5 gld. — kr.
vsakih 10OO več..... 3 „ i!0 „
1000 voznih listov za železnice s firmo in železniškim kolek.mi 7 „ 50 „ 2000 „ „ n „ 13 „ 50 „ 1000 za brzovoznino s firmo in železniškim kolekom 0 „ — „ 8000 „ „ 16 „ 50 „ 1000 zavitkov (Couverts) v kvart s firmo . 4 „ — „ 1000              „              v oktav      „ 3 „ 80 „
za c. kr. soilnije, občinske urade, okrajne znstope, sole, cerkve in cerkvene  urade,   advoknte in  notarje, pobotnice za mesečne
place i. t. d.
1
11
LaHiiiiua m tisk „Naioduc. ii.skurue".
1JD